<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/lokalni_cas.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/lokalnicas/</link>
        <title>Lokalni čas</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251168/logo_2.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</description>
        <enclosure length="20848896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/ParticipRA_SLO_DOP807_19817107.mp3"></enclosure>
        <guid>175211092</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211092</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 04:38:42 +0000</pubDate>
        <title>Participativni proračun za mlade v občini Idrija</title>
      </item>
      <item>
        <description>S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe. </description>
        <enclosure length="25671936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/26/OdedadRA_SLO_JNP904_19669503.mp3"></enclosure>
        <guid>175209224</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>802</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209224</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 06:22:57 +0000</pubDate>
        <title>Od Čedada do Opatije z vmesnimi postanki </title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.</description>
        <enclosure length="25714176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/JakakoRA_SLO_LJT_8791563_19543289.mp3"></enclosure>
        <guid>175207386</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>803</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Lokalni čas na Prvem smo najprej obiskali vas Jurjevica pri Ribnici in predstavili težko življenjsko zgodbo devetletnega fantiča Jake Škofa, ki ga je prizadela redka bolezen Duchennova mišična distrofija. Primernega zdravljenja je lahko deležen le v Združenih državah Amerike, za kar pa mora družina zbrati 2,5 milijona evrov. Doslej so dobri ljudje v ta namen darovali več kot poldrugi milijon evrov, ker bolezen hitro napreduje, pa za zbiranje preostanka v višini 900 tisoč evrov ostaja le še nekaj tednov časa. V drugem delu pa bomo predstavili projekt Dnevno varstvenega centra za starejše na Karlovici v občini Velike Lašče, ki ga bodo tam odprli jutri popoldne, prve uporabnike pa bo sprejel v začetku aprila. Z nami je naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207386</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 09:10:19 +0000</pubDate>
        <title>Jaka Škof: Zelo rad se igram z bratom Oskarjem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti,  Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.</description>
        <enclosure length="21539328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/NajboljRA_SLO_LJT_8703482_19442814.mp3"></enclosure>
        <guid>175205470</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti,  Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205470</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Najboljši gozdarski sekači na svetu zbrani v Šentjerneju.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.</description>
        <enclosure length="21449472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/05/BogatarRA_SLO_LJT_8614794_19340943.mp3"></enclosure>
        <guid>175203589</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>670</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romi so narod brez države, že stoletja pa živijo tudi v Evropi. V Sloveniji jih je največ v Prekmurju ter na jugovzhodu države, zaradi asimilacije pa vse bolj izginja njihova kultura z jezikom na čelu. Še danes je v družbi veliko predsodkov in zaničevanja Romov, po drugi strani pa se razne institucije z njimi vred trudijo kar najbolje predstaviti njihove navade in posebnosti. V Murski Soboti so na ogled tako na stalni razstavi v Pomurskem muzeju kot v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki so ga odprli leta 2012, pred kratkim pa preselili v nove, ustreznejše prostore sredi mesta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203589</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Bogata romska kultura in zgodovina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice! </description>
        <enclosure length="22699008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/26/PoitniRA_SLO_LJT_8531421_19244394.mp3"></enclosure>
        <guid>175201750</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201750</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 06:12:21 +0000</pubDate>
        <title>Počitniška doživetja v Mestnem muzeju Krško: &quot;Zelo veselo smo se imeli!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.

</description>
        <enclosure length="28178688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/40letoRA_SLO_LJT_8453701_19157351.mp3"></enclosure>
        <guid>175199888</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>880</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najprej bomo obiskali Trubarjevo domačijo na Rašici, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja. Septembra leta 1986 je namreč lepo prenovljena odprla vrata obiskovalcem, ki si tam lahko utrdijo znanje in vedenje o pomenu Primoža Trubarja, reformacije, narodne zavesti in identitete, jezika in književnosti za Slovence. Nato pa se bomo podali na Notranjsko, kjer prizadevni prostovoljci - varuhi dvoživk »Cuprnške žabe«, kot se imenujejo - v času spomladanskih paritvenih selitev dvoživk na območju Cerkniškega jezera ob večerih hodijo ob cestah in jih prenašajo čeznje, da ne končajo pod avtomobilskimi kolesi.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199888</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 07:00:01 +0000</pubDate>
        <title>40 let obnovljene Trubarjeve domačije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V predpustnem času  je  » ta debel' četrtek«  ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno  kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.</description>
        <enclosure length="24671232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/enurskRA_SLO_1PR436_19059191.mp3"></enclosure>
        <guid>175197928</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V predpustnem času  je  » ta debel' četrtek«  ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno  kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197928</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Šenčurska godla – tradicija in sedanjost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se pomudimo v prestolnici in sicer v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki hrani lepo zakladnico dokumentov, map, knjig, listin, tudi fotografij, razglednic, načrtov in  avdiovizualnega gradiva. Ustanovljen je bil ob koncu 19 stoletja, najstarejši dokument, ki ga arhiv hrani pa sega kar v 14. stoletje. Znimivo je tudi dejstvo, da so začetki arhiva povezani tudi z znanim slovenskim književnikom Antonom Aškercem. V arhivu nas je sprejel v.d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Dragan Matić. </description>
        <enclosure length="25028352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/ZgodovinRA_SLO_LJT_8202654_18873464.mp3"></enclosure>
        <guid>175194084</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se pomudimo v prestolnici in sicer v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki hrani lepo zakladnico dokumentov, map, knjig, listin, tudi fotografij, razglednic, načrtov in  avdiovizualnega gradiva. Ustanovljen je bil ob koncu 19 stoletja, najstarejši dokument, ki ga arhiv hrani pa sega kar v 14. stoletje. Znimivo je tudi dejstvo, da so začetki arhiva povezani tudi z znanim slovenskim književnikom Antonom Aškercem. V arhivu nas je sprejel v.d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Dragan Matić. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194084</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 06:35:14 +0000</pubDate>
        <title>Zgodovinski arhiv Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali  se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo  ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že  med živalskimi vrstami.</description>
        <enclosure length="22121472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/GorenjskRA_SLO_LJT_8124380_18784692.mp3"></enclosure>
        <guid>175192267</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni čas nas popelje na Gorenjsko. Podali  se bomo v gorenjske gozdove, ki postajajo vse bolj obremenjeni, ali drugače, postajajo vse bolj priljubljen poligon za najrazličnejše načine obiskovanja, ki pa postaja največja grožnja gozdnemu redu in življenju v njem. Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega kar desetino Slovenije in je največje izmed 15 območij, se sicer še lahko pohvali z bogato pestrostjo divjadi in prostoživečih živali, ki pa je zadnja leta vse bolj ogrožena. Na to glasno opozarjajo tako naravovarstveniki kot tudi gorenjski lovci, ki opozarjajo  ne samo na posledice v naravnem okolju ampak tudi že  med živalskimi vrstami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192267</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Gorenjski gozdovi vse bolj obremenjeni</title>
      </item>
      <item>
        <description>To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom. </description>
        <enclosure length="24642816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/MekazaRA_SLO_LJT_8052915_18702817.mp3"></enclosure>
        <guid>175190428</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190428</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 07:27:35 +0000</pubDate>
        <title>Meka za ženske smučarske skoke</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo. </description>
        <enclosure length="19153920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/OdporodRA_SLO_LJT_7996695_18638391.mp3"></enclosure>
        <guid>175189000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>598</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se selimo na Dravsko-Ptujsko polje. Tudi tamkajšnje ravnice in gričevja je pobelil sneg. A pod belo snežno odejo se že poraja novo življenje - takšno in drugačno. Na Ptuju pozdravljam našo dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nas bo tokrat najprej popeljala v ptujsko porodnišnico, kamor že vrsto let prihajajo rojevat ženske iz vse Slovenije, in nato vse do petega letnega časa - oziroma kurentovanja, na katerega se na Ptujskem že pripravljajo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189000</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 11:50:39 +0000</pubDate>
        <title>Od porodnišnice do petega letnega časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle. </description>
        <enclosure length="20565504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/01/KakosoRA_SLO_LJT_7918764_18550005.mp3"></enclosure>
        <guid>175186674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>642</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186674</link>
        <pubDate> Thu, 01 Jan 2026 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako so v novo leto vstopili na obali? </title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. 
Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin.
V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja. </description>
        <enclosure length="23861760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/25/PomembneRA_SLO_LJT_7869371_18494585.mp3"></enclosure>
        <guid>175185314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. 
Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin.
V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185314</link>
        <pubDate> Thu, 25 Dec 2025 08:18:40 +0000</pubDate>
        <title>Pomembnejši jubileji v letih 2025 in 2026</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.</description>
        <enclosure length="21840384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/ivejasRA_SLO_LJT_7800797_18418812.mp3"></enclosure>
        <guid>175183389</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>682</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183389</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Žive jaslice z božično zgodbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj. </description>
        <enclosure length="19287552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/NaeorRA_SLO_LJT_7726001_18334639.mp3"></enclosure>
        <guid>175181485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181485</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 09:03:26 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Naše orgle imajo več piščali, kot Sodražica prebivalcev&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje. </description>
        <enclosure length="25880064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/DobrojuRA_SLO_LJT_7651436_18250644.mp3"></enclosure>
        <guid>175179716</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>808</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179716</link>
        <pubDate> Thu, 04 Dec 2025 09:20:28 +0000</pubDate>
        <title>Dobro jutro s Kozlovega roba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve. </description>
        <enclosure length="23828736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/SSneniRA_SLO_LJT_7576593_18166268.mp3"></enclosure>
        <guid>175177855</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177855</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 07:26:58 +0000</pubDate>
        <title>S Snežnika na Kras</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. 

Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani. </description>
        <enclosure length="26559744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/LjutomerRA_SLO_LJT_7503791_18084269.mp3"></enclosure>
        <guid>175176007</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>829</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. 

Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176007</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 10:20:54 +0000</pubDate>
        <title>Ljutomerski oktet praznuje 60 let!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V novembru so javne ustanove po državi odete v  modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje  posavske in jugovzhodne zdravstvene  regijo v eno,  od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem  na domu. </description>
        <enclosure length="24919296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/KakopomRA_SLO_LC111_17995366.mp3"></enclosure>
        <guid>175174203</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V novembru so javne ustanove po državi odete v  modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje  posavske in jugovzhodne zdravstvene  regijo v eno,  od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem  na domu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174203</link>
        <pubDate> Thu, 13 Nov 2025 07:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako pomembno je zdravje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.</description>
        <enclosure length="24046848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/06/KorokaRA_SLO_LJT_7354318_17911707.mp3"></enclosure>
        <guid>175172327</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>751</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172327</link>
        <pubDate> Thu, 06 Nov 2025 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Koroška med preteklostjo in sedanjostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost - sir, ki ga imenujejo »ta soršk sar«. Tradicija izdelovanja sira posebnega okusa se prenaša iz roda v rod. Zdaj ga izdelujejo na petih kmetijah. V sirarstvo pa se vse bolj vključujejo tudi mladi. Med njimi je tudi 26-letni Rudi Pintar. Prizadevanja za ohranjanje in oživljanje te kulinarične posebnosti podpirata tudi turistično društvo Sorica in Javni zavod Ratitovec. »Ta soršk sar » bi radi v prihodnje umestili tudi v  nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.</description>
        <enclosure length="20934912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/30/VSoriciRA_SLO_LJT_7289444_17835862.mp3"></enclosure>
        <guid>175170702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>654</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost - sir, ki ga imenujejo »ta soršk sar«. Tradicija izdelovanja sira posebnega okusa se prenaša iz roda v rod. Zdaj ga izdelujejo na petih kmetijah. V sirarstvo pa se vse bolj vključujejo tudi mladi. Med njimi je tudi 26-letni Rudi Pintar. Prizadevanja za ohranjanje in oživljanje te kulinarične posebnosti podpirata tudi turistično društvo Sorica in Javni zavod Ratitovec. »Ta soršk sar » bi radi v prihodnje umestili tudi v  nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170702</link>
        <pubDate> Thu, 30 Oct 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sorici ohranjajo tradicijo sorškega sira</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.</description>
        <enclosure length="26884608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/AlivijRA_SLO_LJT_7145967_17670628.mp3"></enclosure>
        <guid>175167060</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>840</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167060</link>
        <pubDate> Thu, 16 Oct 2025 05:50:59 +0000</pubDate>
        <title>Ali višje kazni lahko pripomorejo k višji &quot;pasji&quot; kulturi v Ljubljani?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po izjemno uspešni prvi sezoni z novim prometnim režimom v dolini Vrata se zdaj začenja testno obdobje tudi za nov prometni režim na našem edinem visokogorskem cestnem prelazu, na Vršiču. Ta bo še bolj kompleksen, saj gre za tranzitno cesto, ob kateri pa je tudi veliko takšnih in drugačnih interesov. V tokratnem Lokalnem času se oziramo na izkušnje po premierni sezoni v Vratih in napovedujemo padec obeh zapornic, ki se bosta testno spustili na obeh straneh Vršiča konec tega tedna. Preverjamo tudi, kakšne so bojazni in pričakovanja in kako so si snovalci zamislili ta nov režim. Poskusno obdobje, v katerem bodo  skušali  zbrati kar največ izkušenj in spoznanj za morebitne popravke in izboljšave režima, bo trajalo 14 dni, prava  učna ura za snovalce in uporabnike pa  bo seveda šele prihodnja poletna sezona.</description>
        <enclosure length="22320384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/NovpromRA_SLO_LJT_7077047_17591723.mp3"></enclosure>
        <guid>175165288</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po izjemno uspešni prvi sezoni z novim prometnim režimom v dolini Vrata se zdaj začenja testno obdobje tudi za nov prometni režim na našem edinem visokogorskem cestnem prelazu, na Vršiču. Ta bo še bolj kompleksen, saj gre za tranzitno cesto, ob kateri pa je tudi veliko takšnih in drugačnih interesov. V tokratnem Lokalnem času se oziramo na izkušnje po premierni sezoni v Vratih in napovedujemo padec obeh zapornic, ki se bosta testno spustili na obeh straneh Vršiča konec tega tedna. Preverjamo tudi, kakšne so bojazni in pričakovanja in kako so si snovalci zamislili ta nov režim. Poskusno obdobje, v katerem bodo  skušali  zbrati kar največ izkušenj in spoznanj za morebitne popravke in izboljšave režima, bo trajalo 14 dni, prava  učna ura za snovalce in uporabnike pa  bo seveda šele prihodnja poletna sezona.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165288</link>
        <pubDate> Thu, 09 Oct 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Nov prometni režim na Vršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Lokalnem času se selimo v naše najstarejše mesto, na Ptuj. V Ptujski kleti skrivajo oziroma imajo varno spravljeno tudi najstarejšo slovensko steklenico vina - &quot;zlata trta&quot; z letnico 1917. In na Ptuju nas že čaka naša dopisnica Gabrijela Milošič, ki nas bo tokrat popeljala tudi po vinorodnih Halozah, kjer so trte letos v nasprotju s številnimi drugimi našimi vinorodnimi pokrajinami bogato obrodile.</description>
        <enclosure length="20769024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/02/JesenvaRA_SLO_LJT_7006678_17512220.mp3"></enclosure>
        <guid>175163538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>649</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Lokalnem času se selimo v naše najstarejše mesto, na Ptuj. V Ptujski kleti skrivajo oziroma imajo varno spravljeno tudi najstarejšo slovensko steklenico vina - &quot;zlata trta&quot; z letnico 1917. In na Ptuju nas že čaka naša dopisnica Gabrijela Milošič, ki nas bo tokrat popeljala tudi po vinorodnih Halozah, kjer so trte letos v nasprotju s številnimi drugimi našimi vinorodnimi pokrajinami bogato obrodile.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163538</link>
        <pubDate> Thu, 02 Oct 2025 07:30:59 +0000</pubDate>
        <title>Jesen vabi v Haloze</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšna je druga podvodna struktura, namenjena opazovanju, raziskovanju in izobraževanju, ki so jo potopili na dno Piranskega zaliva, in se je pridružila Morski oazi Piran, na katero so se že v nekaj mesecih pritrdili številni morski organizmi? In kako je bilo na dogodku v Kopru, ki so ga poimenovali Morje in mi, udeležilo pa se ga je okrog 40 mladih, ki so oblikovali različne predloge za varovanja morja in obalnega prostora? O vsem tem v tokratnem Lokalnem času z ekipo Radia Koper. </description>
        <enclosure length="21638400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/25/MladinaRA_SLO_LJT_6940169_17435649.mp3"></enclosure>
        <guid>175161800</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšna je druga podvodna struktura, namenjena opazovanju, raziskovanju in izobraževanju, ki so jo potopili na dno Piranskega zaliva, in se je pridružila Morski oazi Piran, na katero so se že v nekaj mesecih pritrdili številni morski organizmi? In kako je bilo na dogodku v Kopru, ki so ga poimenovali Morje in mi, udeležilo pa se ga je okrog 40 mladih, ki so oblikovali različne predloge za varovanja morja in obalnega prostora? O vsem tem v tokratnem Lokalnem času z ekipo Radia Koper. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161800</link>
        <pubDate> Thu, 25 Sep 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladi na glas o varovanju morja in obalnega prostora</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.
 </description>
        <enclosure length="18395904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/18/57.celjRA_SLO_LJT_6870781_17355942.mp3"></enclosure>
        <guid>175159995</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>574</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159995</link>
        <pubDate> Thu, 18 Sep 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>57. celjski sejem MOS v znamenju inovacij ter trajnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem. </description>
        <enclosure length="24913152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/PrediceRA_SLO_LJT_6803056_17277945.mp3"></enclosure>
        <guid>175158355</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158355</link>
        <pubDate> Thu, 11 Sep 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Predice in pajtičke</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se bomo najprej odpravili v Belo krajino, kjer reka Kolpa velja za najdaljšo slovensko plažo. Preverili bomo kakšna je bila letošnja turistična sezona v deželi belih brez. Dogajanje in utrip v kampih in na kopališčih še vedno kroji vreme, lepše kot je, bolj so kampi in kopališča polni. In ker se je v ponedeljek začela meteorološka jesen bomo preverili, kakšna letina se obeta v sadovnjakih in vinogradih - za številne je jesen najlepši čas v letu. Turizem in kmetijstvo pa sta na Dolenjskem tesno povezana. Več o tem z dopisnikom Jožetom Žuro.   </description>
        <enclosure length="16750080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/04/KaknajRA_SLO_LJT_6734520_17198991.mp3"></enclosure>
        <guid>175156740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>523</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se bomo najprej odpravili v Belo krajino, kjer reka Kolpa velja za najdaljšo slovensko plažo. Preverili bomo kakšna je bila letošnja turistična sezona v deželi belih brez. Dogajanje in utrip v kampih in na kopališčih še vedno kroji vreme, lepše kot je, bolj so kampi in kopališča polni. In ker se je v ponedeljek začela meteorološka jesen bomo preverili, kakšna letina se obeta v sadovnjakih in vinogradih - za številne je jesen najlepši čas v letu. Turizem in kmetijstvo pa sta na Dolenjskem tesno povezana. Več o tem z dopisnikom Jožetom Žuro.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156740</link>
        <pubDate> Thu, 04 Sep 2025 05:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšna je bila turistična sezona na najdaljši slovenski plaži?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V  tokratnem Lokalnem času nas bo naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj najprej popeljal v Ribniško dolino oziroma Sodražico, kjer deluje Rokodelska zadruga In situ, katere člani negujejo več kot pol tisočletno izročilo rokodelske umetnosti, prav danes pa bodo sodelovali tudi na zaključku letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Nato pa se bomo podali še v zaselek Podvrh v občini Osilnica, kjer živi le še osem domačinov, ki so lepo prenovili skoraj dve stoletji staro vaško kapelico.</description>
        <enclosure length="23403264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/PrenovaRA_SLO_LJT_6667836_17123335.mp3"></enclosure>
        <guid>175155164</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>731</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V  tokratnem Lokalnem času nas bo naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj najprej popeljal v Ribniško dolino oziroma Sodražico, kjer deluje Rokodelska zadruga In situ, katere člani negujejo več kot pol tisočletno izročilo rokodelske umetnosti, prav danes pa bodo sodelovali tudi na zaključku letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Nato pa se bomo podali še v zaselek Podvrh v občini Osilnica, kjer živi le še osem domačinov, ki so lepo prenovili skoraj dve stoletji staro vaško kapelico.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155164</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 07:55:57 +0000</pubDate>
        <title>Prenova kapelice v Podvrhu: »Zob časa je naredil svoje, a je ni uničil, uspeli smo« </title>
      </item>
      <item>
        <description>Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep! </description>
        <enclosure length="23811840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/21/KulturnoRA_SLO_LJT_6605911_17052602.mp3"></enclosure>
        <guid>175153694</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153694</link>
        <pubDate> Thu, 21 Aug 2025 08:20:39 +0000</pubDate>
        <title>Kulturno-aktivna potepanja po  Vipavski dolini,  Goriškem in Benečiji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posavje je prepleteno z gradovi in tisti v občinski lasti živijo, namenjeni za protokolarne namene in z različnimi vsebinami odprti javnosti. Tokrat vas popeljemo po treh, ki bodo deležni dodatnih vlaganj.  Na razpisu ministrstva za kulturo za prenovo kulturne dediščine v občinah vzhodne kohezijske regije je bilo letos uspešnih 18 občin, tudi občina Brežice za grad v katerem domuje Posavski muzej Brežice, Mestna občina Krško za grad Rajhenburg in občina Kozje za grad Podsreda. S starostjo gradov pa se primerja tudi romarsko središče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer na vrhu stoji pet svetišč, ki privabljajo predvsem slovenske in hrvaške romarje.

</description>
        <enclosure length="21086208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/14/GrajskeRA_SLO_POS222_16993036.mp3"></enclosure>
        <guid>175152414</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posavje je prepleteno z gradovi in tisti v občinski lasti živijo, namenjeni za protokolarne namene in z različnimi vsebinami odprti javnosti. Tokrat vas popeljemo po treh, ki bodo deležni dodatnih vlaganj.  Na razpisu ministrstva za kulturo za prenovo kulturne dediščine v občinah vzhodne kohezijske regije je bilo letos uspešnih 18 občin, tudi občina Brežice za grad v katerem domuje Posavski muzej Brežice, Mestna občina Krško za grad Rajhenburg in občina Kozje za grad Podsreda. S starostjo gradov pa se primerja tudi romarsko središče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer na vrhu stoji pet svetišč, ki privabljajo predvsem slovenske in hrvaške romarje.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152414</link>
        <pubDate> Thu, 14 Aug 2025 07:44:05 +0000</pubDate>
        <title>Grajske sanje posavskih srednjeveških mogotcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kljub temu, da radi rečemo, da je poletje čas kislih kumaric, se v Postojni, Pivki in Divači te dni dogaja ogromno stvari. Najlepše je seveda šolarjem, ki se udeležujejo počitniškega varstva, vendar pa je veliko dogodkov namenjenih tudi odraslim. </description>
        <enclosure length="20118528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/07/RazigranRA_SLO_LJT_6504736_16934463.mp3"></enclosure>
        <guid>175151008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kljub temu, da radi rečemo, da je poletje čas kislih kumaric, se v Postojni, Pivki in Divači te dni dogaja ogromno stvari. Najlepše je seveda šolarjem, ki se udeležujejo počitniškega varstva, vendar pa je veliko dogodkov namenjenih tudi odraslim. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151008</link>
        <pubDate> Thu, 07 Aug 2025 06:40:25 +0000</pubDate>
        <title>Razigrane počitnice na Primorskem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Reka Mura, ki izvira v Avstriji in se v Dravo izliva na Hrvaškem, je tudi v našem delu hudourniška reka. Zato je v preteklosti vsakič, ko je bil vodotok večji, spodjedala bregove in spreminjala tok, odnašala rodovitno zemljo in včasih tudi hiše z ljudmi vred. Že v srednjem veku so se ji skušali ljudje zoperstaviti z obnavljanjem načete brežine, tako da so v strugo zabili kole, mednje naložili v snope povezano vejevje ter jih obtežili s kamni in prodom. To so delali tako imenovani büjraši, predhodniki delavcev vodnega gospodarstva, ki tedanja opravila že več kot tri desetletja prikazujejo na etnološki prireditvi Büjraški dnevi na otoku ljubezni v Ižakovcih.</description>
        <enclosure length="23379456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/31/MuhastoRA_SLO_LJT_6454058_16875039.mp3"></enclosure>
        <guid>175149598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Reka Mura, ki izvira v Avstriji in se v Dravo izliva na Hrvaškem, je tudi v našem delu hudourniška reka. Zato je v preteklosti vsakič, ko je bil vodotok večji, spodjedala bregove in spreminjala tok, odnašala rodovitno zemljo in včasih tudi hiše z ljudmi vred. Že v srednjem veku so se ji skušali ljudje zoperstaviti z obnavljanjem načete brežine, tako da so v strugo zabili kole, mednje naložili v snope povezano vejevje ter jih obtežili s kamni in prodom. To so delali tako imenovani büjraši, predhodniki delavcev vodnega gospodarstva, ki tedanja opravila že več kot tri desetletja prikazujejo na etnološki prireditvi Büjraški dnevi na otoku ljubezni v Ižakovcih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149598</link>
        <pubDate> Thu, 31 Jul 2025 04:45:10 +0000</pubDate>
        <title>Muhasto reko Muro so nekoč krotili büjraši</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Škofji Loki in Gorenji vasi - Poljane že tradicionalno potekajo počitniške dejavnosti, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine Škofja Loka. To v prizadevanjih  za dejavno, razgibano in varno preživljanje prostega časa otrok, povezuje številne deležnike. Otroci in starši se lahko odločijo za počitniško varstvo in brezplačne dejavnosti  Dobimo se ob pol desetih. </description>
        <enclosure length="21607680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/24/PoitniRA_SLO_LJT_6403756_16814814.mp3"></enclosure>
        <guid>175148304</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>675</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Škofji Loki in Gorenji vasi - Poljane že tradicionalno potekajo počitniške dejavnosti, ki jih pripravlja Društvo prijateljev mladine Škofja Loka. To v prizadevanjih  za dejavno, razgibano in varno preživljanje prostega časa otrok, povezuje številne deležnike. Otroci in starši se lahko odločijo za počitniško varstvo in brezplačne dejavnosti  Dobimo se ob pol desetih. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148304</link>
        <pubDate> Thu, 24 Jul 2025 10:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Počitniške dejavnosti so projekt skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred tednom dni je Ljubljančanke in Ljubljančane pa tudi zaposlene na mestni občini presenetil in razočaral podatek Evropske okoljske agencije, da se Ljubljana po kakovosti zraka uvršča na neslavno 709 mesto v Evropi. Kako je mogoče, da v Zeleni prestolnici Evrope dihamo tako onesnažen zrak in kako so potekale meritve?</description>
        <enclosure length="21830400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/17/KakoneRA_SLO_LJT_6350080_16751957.mp3"></enclosure>
        <guid>175146911</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>682</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred tednom dni je Ljubljančanke in Ljubljančane pa tudi zaposlene na mestni občini presenetil in razočaral podatek Evropske okoljske agencije, da se Ljubljana po kakovosti zraka uvršča na neslavno 709 mesto v Evropi. Kako je mogoče, da v Zeleni prestolnici Evrope dihamo tako onesnažen zrak in kako so potekale meritve?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146911</link>
        <pubDate> Thu, 17 Jul 2025 11:05:35 +0000</pubDate>
        <title>Kako (ne)čist zrak dihamo v Ljubljani?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine. </description>
        <enclosure length="19317504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/10/GremonaRA_SLO_ZDO344_16686078.mp3"></enclosure>
        <guid>175145410</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>603</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni Lokalni čas se nam je iz mariborskega studia oglasil Stane Kocutar in nasul aktualnosti in zgodovine. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145410</link>
        <pubDate> Thu, 10 Jul 2025 11:15:43 +0000</pubDate>
        <title>Gremo na Štajersko! Od radarjev do Tesle </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Pred skoraj  zdaj desetimi leti, ko so se  začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju  na  Bledu pomagati  se je rodila  zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL,  torej  vprašaj me, tu sem doma,  ko  domačini  svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo  z obiskovalci in turisti.&quot; Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj  obiskanih točkah  okrog Blejskega jezera  so  v torek, torej  prvi dan  julija  že postavili svoje postojanke, opremljene z  promocijskim materialom  in predvsem &quot;živo&quot; informacijo . Vabljeni k poslušanju! </description>
        <enclosure length="26638848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/AsktheRA_SLO_LJT_6225319_16609475.mp3"></enclosure>
        <guid>175143798</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>832</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Pred skoraj  zdaj desetimi leti, ko so se  začeli kazati prvi znaki, da je turiste potrebno usmerjati in jim pri odkrivanju in bivanju  na  Bledu pomagati  se je rodila  zgodba projekt ASK ME, I AM LOCAL,  torej  vprašaj me, tu sem doma,  ko  domačini  svoje poznavanje kraja, ki ga imajo radi in o njem tudi največ vedo, delijo  z obiskovalci in turisti.&quot; Nam je povedala Romana Erjavec. Na najbolj  obiskanih točkah  okrog Blejskega jezera  so  v torek, torej  prvi dan  julija  že postavili svoje postojanke, opremljene z  promocijskim materialom  in predvsem &quot;živo&quot; informacijo . Vabljeni k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143798</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 05:20:29 +0000</pubDate>
        <title>Ask the local/Vprašaj domačina: Kakšna vprašanja postavljajo turisti na Bledu? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? 
Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič. </description>
        <enclosure length="19489536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/PtujskaRA_SLO_LJT_6164270_16540362.mp3"></enclosure>
        <guid>175142189</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>609</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj so drugošolci OŠ Mladika povedali o tem, kaj bodo in česa ne smejo početi med počitnicami? Kaj vse bo prineslo ptujsko poletje? Kako je bilo na slavnostnem koncertu ptujske godbe in kje vse so se jim poklonili? 
Vse to v oglašanju v Lokalni čas, ki nam ga je tokrat odmerila Gabrijela Milošič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142189</link>
        <pubDate> Thu, 26 Jun 2025 07:10:02 +0000</pubDate>
        <title>Ptujska godba praznuje 170 let </title>
      </item>
      <item>
        <description>Modra zastava plapola in jutra so na morju za sladokusce. Še dvakrat gremo spat in poletje se bo uradno začelo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa je na kopališčih ob morju že čutiti poletni utrip. Ali to drži, smo preverili v tokratnem lokalnem času. Tjaša Škamperle se je oglasila in s sogovornikom sprehodila skozi novosti letošnje kopalne sezone v slovenski Istri. </description>
        <enclosure length="22469376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/KopalnaRA_SLO_LJT_6099867_16466108.mp3"></enclosure>
        <guid>175140564</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Modra zastava plapola in jutra so na morju za sladokusce. Še dvakrat gremo spat in poletje se bo uradno začelo. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa je na kopališčih ob morju že čutiti poletni utrip. Ali to drži, smo preverili v tokratnem lokalnem času. Tjaša Škamperle se je oglasila in s sogovornikom sprehodila skozi novosti letošnje kopalne sezone v slovenski Istri. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140564</link>
        <pubDate> Thu, 19 Jun 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kopalna sezona je odprta. Del portoroške plaže poskusno urejen z rečnim prodcem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Topli dnevi že nakazujejo prihajajoče poletje. Mnogi hitijo še z zadnjimi opravki pred koncem šolskega leta, a vzdušje bo kmalu postalo bolj ležerno. Prireditve na prostem so že v polnem zamahu, pred nami je pester konec tedna. Tudi naša dopisnica Metka Pirc ima nekaj predlogov, tako za prihajajoči konec tedna, kot za vroče poletne dni. Ustavili se bomo na Kopah, v Slovenj Gradcu in na Velenjski plaži. Kako diši poletje na Koroškem raziskujemo v tokratnem Lokalnem času.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </description>
        <enclosure length="18718464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/PoemdRA_SLO_LJT_6025781_16381132.mp3"></enclosure>
        <guid>175138935</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>584</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Topli dnevi že nakazujejo prihajajoče poletje. Mnogi hitijo še z zadnjimi opravki pred koncem šolskega leta, a vzdušje bo kmalu postalo bolj ležerno. Prireditve na prostem so že v polnem zamahu, pred nami je pester konec tedna. Tudi naša dopisnica Metka Pirc ima nekaj predlogov, tako za prihajajoči konec tedna, kot za vroče poletne dni. Ustavili se bomo na Kopah, v Slovenj Gradcu in na Velenjski plaži. Kako diši poletje na Koroškem raziskujemo v tokratnem Lokalnem času.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138935</link>
        <pubDate> Thu, 12 Jun 2025 05:40:30 +0000</pubDate>
        <title>Po čem diši poletje na Koroškem?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnjem Lokalnem času smo obiskali dolenjsko prestolnico. Novo mesto je regijsko središče z močnim izvozno usmerjenim gospodarstvom. Pogoje za razvoj gospodarstva pa občina ustvarja tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Eden takšnih projektov je bil ureditev infrastrukture v spodnjem delu poslovne cone Cikava, kjer je pred tem po vsakem večjem deževju nastalo presihajoče jezero, ki je poplavljalo bližnje lokale, v vodi so obstali tudi avtomobili. To težavo so odpravili z ureditvijo odvodnjavanja padavinskih vod, cevi s premerom dveh metrov pa bodo zagotavljali varnost tudi ob načrtovani širitvi poslovno industrijskega območja. &lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17814528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/05/NovomekRA_SLO_LJT_5955688_16302371.mp3"></enclosure>
        <guid>175137168</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>556</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnjem Lokalnem času smo obiskali dolenjsko prestolnico. Novo mesto je regijsko središče z močnim izvozno usmerjenim gospodarstvom. Pogoje za razvoj gospodarstva pa občina ustvarja tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Eden takšnih projektov je bil ureditev infrastrukture v spodnjem delu poslovne cone Cikava, kjer je pred tem po vsakem večjem deževju nastalo presihajoče jezero, ki je poplavljalo bližnje lokale, v vodi so obstali tudi avtomobili. To težavo so odpravili z ureditvijo odvodnjavanja padavinskih vod, cevi s premerom dveh metrov pa bodo zagotavljali varnost tudi ob načrtovani širitvi poslovno industrijskega območja. &lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137168</link>
        <pubDate> Thu, 05 Jun 2025 05:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Novomeško gospodarstvo do boljših pogojev tudi s kohezijskimi sredstvi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Valvasorjevo nagrado za naj muzej leta so podelili Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za novo kategorijo stanovskih priznanj, ki jih na področju muzejske dejavnosti podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V obrazložitvi so poudarili fotohišo Pelikan, v kateri sta največji zaklad kar dva ohranjena ateljeja znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Predstavitev fotografske kulturne dediščine ni pomembna le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru. V okviru celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki skrbi za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino, deluje tudi edini slovenski otroški muzej Hermanov Brlog. Celjski muzej posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, predstavitve so dostopne gibalno oviranim ljudem, prilagajajo jih slepim in slabovidnim.
</description>
        <enclosure length="16815360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/ValvasorRA_SLO_LJT_5885529_16223824.mp3"></enclosure>
        <guid>175135576</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>525</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Valvasorjevo nagrado za naj muzej leta so podelili Muzeju novejše zgodovine Celje. Gre za novo kategorijo stanovskih priznanj, ki jih na področju muzejske dejavnosti podeljuje Skupnost muzejev Slovenije. V obrazložitvi so poudarili fotohišo Pelikan, v kateri sta največji zaklad kar dva ohranjena ateljeja znamenitega celjskega fotografa Josipa Pelikana. Predstavitev fotografske kulturne dediščine ni pomembna le v nacionalnem, ampak tudi v evropskem prostoru. V okviru celjskega Muzeja novejše zgodovine, ki skrbi za ohranjanje spomina na polpreteklo zgodovino, deluje tudi edini slovenski otroški muzej Hermanov Brlog. Celjski muzej posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, predstavitve so dostopne gibalno oviranim ljudem, prilagajajo jih slepim in slabovidnim.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135576</link>
        <pubDate> Thu, 29 May 2025 11:02:00 +0000</pubDate>
        <title>Valvasorjeva nagrada za Muzej novejše zgodovine Celje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni čas bomo povezali z nacionalnim Tednom prostovoljstva in podrobneje spoznali delo Mladinskega centra Idrija, ki zelo bogati dogajanje v mestu. Prejšnji teden so iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejeli priznanje za posebne dosežke na natečaju Naj prostovoljec leta 2024.</description>
        <enclosure length="23040000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/IdrijauRA_SLO_LJT_5817690_16147590.mp3"></enclosure>
        <guid>175133674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>720</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni čas bomo povezali z nacionalnim Tednom prostovoljstva in podrobneje spoznali delo Mladinskega centra Idrija, ki zelo bogati dogajanje v mestu. Prejšnji teden so iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejeli priznanje za posebne dosežke na natečaju Naj prostovoljec leta 2024.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133674</link>
        <pubDate> Thu, 22 May 2025 05:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Idrija utripa v ritmu mladosti in prostovoljstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.</description>
        <enclosure length="24673536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/15/NakosteRA_SLO_LJT_5747876_16068137.mp3"></enclosure>
        <guid>175131854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času smo se najprej odpravili do Kolpe oziroma do gradu Kostel, kjer so odprli prenovljeno pot do tega srednjeveškega arhitekturnega bisera. Nato smo obiskali občino Dobrepolje, kjer v vasi Kompolje urejajo kanalizacijski sistem, vreden več kot dva milijona evrov, ob koncu pa je na dan, ko goduje polulana Zofka, v nebo in vreme pogledal še ljubiteljski vremenar Dušan Kaplan z Runarskega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131854</link>
        <pubDate> Thu, 15 May 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na kostelski grad odprta nova pot</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.</description>
        <enclosure length="21736704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/08/NaGoriRA_SLO_LJT_5680370_15989932.mp3"></enclosure>
        <guid>175130070</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>679</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130070</link>
        <pubDate> Thu, 08 May 2025 06:17:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Goriško! Brezmejne poti, netopirji in burbonke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&amp;Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi. </description>
        <enclosure length="18994176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/01/TekstilnRA_SLO_LJT_5623804_15923782.mp3"></enclosure>
        <guid>175128626</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>593</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&amp;Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128626</link>
        <pubDate> Thu, 01 May 2025 05:25:57 +0000</pubDate>
        <title>Tekstilna tovarna Mura svoje stoletnice ni dočakala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin. </description>
        <enclosure length="27533568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/24/NoknjiRA_SLO_LJT_5562241_15852059.mp3"></enclosure>
        <guid>175126921</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>860</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126921</link>
        <pubDate> Thu, 24 Apr 2025 10:50:12 +0000</pubDate>
        <title>Noč knjige v osnovni šoli Trstenik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« &lt;p&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21702912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/17/ParkkRA_SLO_LJT_5488883_15769362.mp3"></enclosure>
        <guid>175125222</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>678</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« &lt;p&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125222</link>
        <pubDate> Thu, 17 Apr 2025 06:25:01 +0000</pubDate>
        <title> Park Škocjanske jame - z evropskimi sredstvi do varovanja narave</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="30600960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/10/LjubljanRA_SLO_LJT_5423726_15695180.mp3"></enclosure>
        <guid>175123540</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>956</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123540</link>
        <pubDate> Thu, 10 Apr 2025 11:10:46 +0000</pubDate>
        <title>Ljubljanica med arheološko najbogatejšimi rekami na svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo?

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </description>
        <enclosure length="19714560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/03/KdajlahRA_SLO_LJT_5351371_15611209.mp3"></enclosure>
        <guid>175121663</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>616</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo?

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121663</link>
        <pubDate> Thu, 03 Apr 2025 05:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj lahko v Krškem pričakujejo nov bazenski kompleks in Park urbanih športov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.</description>
        <enclosure length="20837376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/27/RaznovrsRA_SLO_LJT_5280557_15529143.mp3"></enclosure>
        <guid>175119888</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119888</link>
        <pubDate> Thu, 27 Mar 2025 06:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Raznovrstnost in slikovitost Regijskega parka Pohorje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.</description>
        <enclosure length="22878720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/20/PajepoRA_SLO_LJT_5210997_15449839.mp3"></enclosure>
        <guid>175118064</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>714</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118064</link>
        <pubDate> Thu, 20 Mar 2025 06:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Pa je pomlad prišla! Od Glazerjevih nagrad do gledališkega podviga mariborskih gimnazijcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. 

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </description>
        <enclosure length="26793984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/13/VrhJuliRA_SLO_LJT_5141609_15370468.mp3"></enclosure>
        <guid>175116257</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>837</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. 

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116257</link>
        <pubDate> Thu, 13 Mar 2025 10:00:38 +0000</pubDate>
        <title>Vrh Julijcev: Pot do sožitja narave in človeka </title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </description>
        <enclosure length="18744576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/06/KolesarsRA_SLO_LJT_5067097_15285141.mp3"></enclosure>
        <guid>175114336</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>585</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114336</link>
        <pubDate> Thu, 06 Mar 2025 06:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolesarske steze se ne da v prostor umestiti kot špaget, trasa mora biti speljana čim bolj naravnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se selimo na Ptuj, kjer se vrstijo številni dogodki ob 65. kurentovanju. Tega poznavalci uvrščajo med 10 najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Kurentovanje predstavlja izjemno bogato kulturno etnografsko dediščino. Leta 2017 je pomen kurenta oziroma njegovih obhodov prepoznala tudi svetovna organizacija Unesco in jih vpisala na seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o kurentih in fašenku pa z našo dopisnico s Ptuja Gabrijela Milošič. </description>
        <enclosure length="19968000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/27/NilepRA_SLO_LJT_4995429_15202585.mp3"></enclosure>
        <guid>175112542</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se selimo na Ptuj, kjer se vrstijo številni dogodki ob 65. kurentovanju. Tega poznavalci uvrščajo med 10 najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Kurentovanje predstavlja izjemno bogato kulturno etnografsko dediščino. Leta 2017 je pomen kurenta oziroma njegovih obhodov prepoznala tudi svetovna organizacija Unesco in jih vpisala na seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o kurentih in fašenku pa z našo dopisnico s Ptuja Gabrijela Milošič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112542</link>
        <pubDate> Thu, 27 Feb 2025 10:22:24 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ni lepšega kot biti kurent&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </description>
        <enclosure length="22846464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/20/EnergetsRA_SLO_LJT_4926656_15123431.mp3"></enclosure>
        <guid>175110804</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110804</link>
        <pubDate> Thu, 20 Feb 2025 12:04:54 +0000</pubDate>
        <title>Energetska obnova javnih stavb v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Obiskali smo Kraški rob in predstavili  prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko,  turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja  za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec. </description>
        <enclosure length="25133568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/13/KajimatRA_SLO_LJT_4844276_15030958.mp3"></enclosure>
        <guid>175108879</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>785</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obiskali smo Kraški rob in predstavili  prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko,  turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja  za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108879</link>
        <pubDate> Thu, 13 Feb 2025 06:12:58 +0000</pubDate>
        <title>Kaj imata skupnega Kraški rob in ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska &quot;plehmuska&quot; preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo. </description>
        <enclosure length="21074688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/06/360letRA_SLO_LJT_4769089_14946236.mp3"></enclosure>
        <guid>175107168</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>658</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska &quot;plehmuska&quot; preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107168</link>
        <pubDate> Thu, 06 Feb 2025 05:55:58 +0000</pubDate>
        <title>360 let Godbenega društva rudarjev Idrija</title>
      </item>
      <item>
        <description>V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske  kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih. 
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;span class=&quot;TextRun SCXW34116911 BCX8&quot; lang=&quot;SL-SI&quot; xml:lang=&quot;SL-SI&quot; data-contrast=&quot;auto&quot;&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW34116911 BCX8&quot;&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;EOP SCXW34116911 BCX8&quot; data-ccp-props=&quot;{}&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24494592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/ProjektRA_SLO_LJT_4686515_14851829.mp3"></enclosure>
        <guid>175105311</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>765</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske  kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih. 
&lt;p&gt;&lt;em&gt;&lt;span class=&quot;TextRun SCXW34116911 BCX8&quot; lang=&quot;SL-SI&quot; xml:lang=&quot;SL-SI&quot; data-contrast=&quot;auto&quot;&gt;&lt;span class=&quot;NormalTextRun SCXW34116911 BCX8&quot;&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;EOP SCXW34116911 BCX8&quot; data-ccp-props=&quot;{}&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/span&gt;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105311</link>
        <pubDate> Thu, 30 Jan 2025 07:40:53 +0000</pubDate>
        <title>Projekt z MIGAJ tudi v kranjski gimnaziji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Strip predstavlja 9. umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili 8.festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.

</description>
        <enclosure length="21595392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/23/MikiMuRA_SLO_LJT_4605344_14761001.mp3"></enclosure>
        <guid>175103511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>674</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Strip predstavlja 9. umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili 8.festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103511</link>
        <pubDate> Thu, 23 Jan 2025 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title> Miki Muster - slovenski Disney</title>
      </item>
      <item>
        <description>V  Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj. </description>
        <enclosure length="26329344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/ProstovoRA_SLO_LJT_4526159_14671784.mp3"></enclosure>
        <guid>175101782</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>822</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V  Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101782</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jan 2025 09:30:59 +0000</pubDate>
        <title>Prostovoljni gasilci iz Dolenjega Jezera poskrbeli tudi  za  gnezdišče štorkelj </title>
      </item>
      <item>
        <description>Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času  pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem. </description>
        <enclosure length="24899328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/09/KajnasRA_SLO_LJT_4450810_14586818.mp3"></enclosure>
        <guid>175100055</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>778</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času  pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100055</link>
        <pubDate> Thu, 09 Jan 2025 10:15:55 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Kaj nas drži Slovence skupaj? Kultura!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V postojnski porodnišnici sta na prvi dan v mladem letu najprej prijokala na svet Zarja in Matej. Zarja bo veselje prinašala mladi postojnski družinici, Matej pa pivški. Medtem, ko se v beli stavbi veselijo novih, mladih življenj, pa članice skupine Pupe pridno kvačkajo rokavčke pomagavčke, ki pomagajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starostnikih ... </description>
        <enclosure length="17171712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/02/VeselinRA_SLO_LJT_4386042_14514244.mp3"></enclosure>
        <guid>175098447</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>536</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V postojnski porodnišnici sta na prvi dan v mladem letu najprej prijokala na svet Zarja in Matej. Zarja bo veselje prinašala mladi postojnski družinici, Matej pa pivški. Medtem, ko se v beli stavbi veselijo novih, mladih življenj, pa članice skupine Pupe pridno kvačkajo rokavčke pomagavčke, ki pomagajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starostnikih ... </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098447</link>
        <pubDate> Thu, 02 Jan 2025 05:45:29 +0000</pubDate>
        <title>Veseli novici iz Postojne </title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.</description>
        <enclosure length="24579072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/26/VentjeRA_SLO_LJT_4337918_14461037.mp3"></enclosure>
        <guid>175097105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097105</link>
        <pubDate> Thu, 26 Dec 2024 05:45:00 +0000</pubDate>
        <title>V Šentjerneju tradicijo blagoslova konj neprekinjeno ohranjajo že 166 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rženi kruh, ki ga na Koroškem pripravljajo po stari recepturi z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Pripoveduje zgodbo o številnih generacijah, ki so sooblikovale prehransko kulturo. Njegovo pripravo danes ohranjajo na številnih gorskih kmetijah, znanje prehaja iz roda v rod. Tudi Tončka Rotovnik s kmetije Brdnik v Otiškem vrhu nad Dravogradom se je priprave naučila od svoje mame in znanje že predala naprej. Kot pravi, ga obvezno začnejo pripravljati že zvečer in šele naslednji dan gre v krušno peč. »Zdaj lahko domači kvas damo v hladilnik, včasih smo ga dali v omari. Tam je včasih tudi splesnel, potem smo šli pa k sosedu in smo ga vrnili drugič,« se spominja.  Ena od kmetic leta Marjeta Ročnik  s Prevalj je svoj čas spekla rekordnik 800 hlebov rženega kruha na teden. Danes ga speče pol manj, a z njim še vedno oskrbuje koroške vrtce, šole. »Veliko je moka, roka in prava ljubezen, da ga res delaš s srcem, ne pa pod prisilo,« je njena skrivnost za peko dobrega kruha. 
Na Koroškem včasih ženico za cel dan žetve plačali s hlebom rženega kruha, enako je veljalo, če je kdo cel dan odmetaval gnoj. »Koroški rženi kruh je osnovno živilo. En kmet koroški bo rekel »štikl rženega kruha pa krigl mošta«. To je kmetova hrana, ki poteši osnovno lakoto. Lahko pa je tudi več, praznična hrana. Še danes imamo na Koroškem lep običaj, da novorojencu za popotnico dajo krajec kruha, danes dodamo še klobaso, pecivo, denar,« razlaga etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja. S pripravo tega kruha povezan cel kup običajev, ki jih opiše Brigita Rajšter. »In vsak Korošec, ki je povezan s kruhom, ga bo vedno prekrižal, preden bo hleb prerezal. To je pri nas edino živilo, ki je ohranilo čaščenje po božje. Gospodinja blagoslavlja vsak del postopka priprave,« pojasni. 
Zakladnica informacij je tudi nova monografija, avtorica je prav Brigita Rajšter in fotograf Tomo Jeseničnik. Koroški rženi kruh pa so vpisali tudi kot nesnovno kulturno dediščino. Kot je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik, se s tem ohranja pomen rženega kruha, ki je postal še bolj prepoznaven. »Da so se domačini začeli še bolj zavedati njegovega pomena, kajti ta kruh nosi velike zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, na nekaterih kmetijah že stoletja.«

</description>
        <enclosure length="21664512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/19/LokalniRA_SLO_DOP412_14393803.mp3"></enclosure>
        <guid>175095383</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rženi kruh, ki ga na Koroškem pripravljajo po stari recepturi z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Pripoveduje zgodbo o številnih generacijah, ki so sooblikovale prehransko kulturo. Njegovo pripravo danes ohranjajo na številnih gorskih kmetijah, znanje prehaja iz roda v rod. Tudi Tončka Rotovnik s kmetije Brdnik v Otiškem vrhu nad Dravogradom se je priprave naučila od svoje mame in znanje že predala naprej. Kot pravi, ga obvezno začnejo pripravljati že zvečer in šele naslednji dan gre v krušno peč. »Zdaj lahko domači kvas damo v hladilnik, včasih smo ga dali v omari. Tam je včasih tudi splesnel, potem smo šli pa k sosedu in smo ga vrnili drugič,« se spominja.  Ena od kmetic leta Marjeta Ročnik  s Prevalj je svoj čas spekla rekordnik 800 hlebov rženega kruha na teden. Danes ga speče pol manj, a z njim še vedno oskrbuje koroške vrtce, šole. »Veliko je moka, roka in prava ljubezen, da ga res delaš s srcem, ne pa pod prisilo,« je njena skrivnost za peko dobrega kruha. 
Na Koroškem včasih ženico za cel dan žetve plačali s hlebom rženega kruha, enako je veljalo, če je kdo cel dan odmetaval gnoj. »Koroški rženi kruh je osnovno živilo. En kmet koroški bo rekel »štikl rženega kruha pa krigl mošta«. To je kmetova hrana, ki poteši osnovno lakoto. Lahko pa je tudi več, praznična hrana. Še danes imamo na Koroškem lep običaj, da novorojencu za popotnico dajo krajec kruha, danes dodamo še klobaso, pecivo, denar,« razlaga etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja. S pripravo tega kruha povezan cel kup običajev, ki jih opiše Brigita Rajšter. »In vsak Korošec, ki je povezan s kruhom, ga bo vedno prekrižal, preden bo hleb prerezal. To je pri nas edino živilo, ki je ohranilo čaščenje po božje. Gospodinja blagoslavlja vsak del postopka priprave,« pojasni. 
Zakladnica informacij je tudi nova monografija, avtorica je prav Brigita Rajšter in fotograf Tomo Jeseničnik. Koroški rženi kruh pa so vpisali tudi kot nesnovno kulturno dediščino. Kot je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik, se s tem ohranja pomen rženega kruha, ki je postal še bolj prepoznaven. »Da so se domačini začeli še bolj zavedati njegovega pomena, kajti ta kruh nosi velike zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, na nekaterih kmetijah že stoletja.«

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095383</link>
        <pubDate> Thu, 19 Dec 2024 10:05:14 +0000</pubDate>
        <title>Včasih koroški rženi kruh za plačilo, danes del vsakdana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včeraj je okoli 130 delavcev podjetja Mariborska livarna dobilo obvestilo, da jim z zadnjim dnem letošnjega leta izteče pogodba o zaposlitvi. V podjetju bodo ostali le še delavci potrebni za izvedbo stečaja … tako se v praznični svetlobi izteka zgodba poslednjega od nekoč velikih stebrov mariborske industrije 20. stoletja. Ogledali smo si prenovljeno Hišo najstarejše trte na Lentu, izvedeli, kaj prinaša letošnje Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru - pa tudi, da so opazovalne kamere na Pohorju »ujele« trop volkov. Seveda pa nismo pozabili na zgodovinski dogodek 12. decembra 1941, ko se je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta zapisal v spomin časa, tonski tehnik Rudi Omota pa je koncert na skrivaj posnel …</description>
        <enclosure length="26687232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/12/OdtrteRA_SLO_LJT_4200268_14308456.mp3"></enclosure>
        <guid>175093601</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>833</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včeraj je okoli 130 delavcev podjetja Mariborska livarna dobilo obvestilo, da jim z zadnjim dnem letošnjega leta izteče pogodba o zaposlitvi. V podjetju bodo ostali le še delavci potrebni za izvedbo stečaja … tako se v praznični svetlobi izteka zgodba poslednjega od nekoč velikih stebrov mariborske industrije 20. stoletja. Ogledali smo si prenovljeno Hišo najstarejše trte na Lentu, izvedeli, kaj prinaša letošnje Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru - pa tudi, da so opazovalne kamere na Pohorju »ujele« trop volkov. Seveda pa nismo pozabili na zgodovinski dogodek 12. decembra 1941, ko se je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta zapisal v spomin časa, tonski tehnik Rudi Omota pa je koncert na skrivaj posnel …</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093601</link>
        <pubDate> Thu, 12 Dec 2024 11:33:00 +0000</pubDate>
        <title>Od trte ob Dravi do volka na Pohorju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na predvečer tega najbolj priljubljenega dobrotnika v Kapelah v brežiški občini svetega Miklavža pri obisku otrok  na domu ob angelčkih spremljajo tudi zlovešči krampusi. Ti križanci koze in hudiča ponazarjajo temo in zlo, a so vedno v oblasti Miklavža, tudi otroke poskušajo čim manj strašiti, saj  je strašna že njihova pojava z leseno ročno izrezljano masko, pravimi rogovi in kožuhi z verigami in zvonovi. 
Bolj milozvočni so zvoki klavirja malega človeka, citer namreč. Pred dnevi je je Citrarsko društvo Slovenije obeležilo 25 let delovanja s koncertom učiteljev citer v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in v vseh teh  letih, kar so se citrarji še bolj povezali,  so citre v slovenskem prostoru ponovno priljubljene. </description>
        <enclosure length="27415296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/05/ObeleujRA_SLO_LJT_4119347_14217370.mp3"></enclosure>
        <guid>175091715</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na predvečer tega najbolj priljubljenega dobrotnika v Kapelah v brežiški občini svetega Miklavža pri obisku otrok  na domu ob angelčkih spremljajo tudi zlovešči krampusi. Ti križanci koze in hudiča ponazarjajo temo in zlo, a so vedno v oblasti Miklavža, tudi otroke poskušajo čim manj strašiti, saj  je strašna že njihova pojava z leseno ročno izrezljano masko, pravimi rogovi in kožuhi z verigami in zvonovi. 
Bolj milozvočni so zvoki klavirja malega človeka, citer namreč. Pred dnevi je je Citrarsko društvo Slovenije obeležilo 25 let delovanja s koncertom učiteljev citer v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in v vseh teh  letih, kar so se citrarji še bolj povezali,  so citre v slovenskem prostoru ponovno priljubljene. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091715</link>
        <pubDate> Thu, 05 Dec 2024 06:35:27 +0000</pubDate>
        <title>Obeležujemo 25 let Citrarskega društva Slovenije in čakamo Miklavža </title>
      </item>
      <item>
        <description>Lokalni čas je tokrat v Mojstrani, ki je svoj uradni naziv gorniška vas pridobila pred dobrim letom dni. In tako skupaj z vasmi, povezanimi v KS Dovje Mojstrana, postala tretja gorniška vas v Sloveniji, za Jezerskim in Lučami. Prva prava poletna sezona  z novim nazivom je že za njimi in zdaj , ko se je  turistični živžav umiril  in  ko se je nenazadnje po več letih  priprav in zapletov spustila tudi zapornica v dolino Vrata, smo preverili , kako se ta naziv,  ki  prinaša  veliko omejitev, a pomembno prispeva k ohranjanju  tradicije  in narave, pozna  v praksi.</description>
        <enclosure length="23308800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/28/MojstranRA_SLO_LJT_4049622_14138526.mp3"></enclosure>
        <guid>175089976</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>728</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lokalni čas je tokrat v Mojstrani, ki je svoj uradni naziv gorniška vas pridobila pred dobrim letom dni. In tako skupaj z vasmi, povezanimi v KS Dovje Mojstrana, postala tretja gorniška vas v Sloveniji, za Jezerskim in Lučami. Prva prava poletna sezona  z novim nazivom je že za njimi in zdaj , ko se je  turistični živžav umiril  in  ko se je nenazadnje po več letih  priprav in zapletov spustila tudi zapornica v dolino Vrata, smo preverili , kako se ta naziv,  ki  prinaša  veliko omejitev, a pomembno prispeva k ohranjanju  tradicije  in narave, pozna  v praksi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089976</link>
        <pubDate> Thu, 28 Nov 2024 07:50:26 +0000</pubDate>
        <title>Mojstrana leto dni z nazivom gorniška vas</title>
      </item>
      <item>
        <description>O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici. </description>
        <enclosure length="11025408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/21/NaPtujsRA_SLO_LJT_3982899_14062394.mp3"></enclosure>
        <guid>175088307</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088307</link>
        <pubDate> Thu, 21 Nov 2024 11:14:06 +0000</pubDate>
        <title>Na Ptujskem praznovala podjetja in več ustanov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov.
Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.  </description>
        <enclosure length="10314240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/14/NaterenRA_SLO_DOP048_13982537.mp3"></enclosure>
        <guid>175086459</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov.
Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086459</link>
        <pubDate> Thu, 14 Nov 2024 07:43:20 +0000</pubDate>
        <title>Na terenu z vodniki reševalnih psov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.</description>
        <enclosure length="8300544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/07/ValcuRA_SLO_LJT_3845794_13905970.mp3"></enclosure>
        <guid>175084729</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084729</link>
        <pubDate> Thu, 07 Nov 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>V Žalcu na fontani v devetih sezonah stočili približno 170 tisoč litrov piva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.</description>
        <enclosure length="8937216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/31/NaKmetiRA_SLO_LJT_3787827_13837151.mp3"></enclosure>
        <guid>175083390</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>558</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083390</link>
        <pubDate> Thu, 31 Oct 2024 05:45:01 +0000</pubDate>
        <title>Na Kmetiji Pr Jurju že več let pišejo uspešno zgodbo o bučah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.</description>
        <enclosure length="10041600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/VrnomlRA_SLO_LJT_3722306_13761418.mp3"></enclosure>
        <guid>175081660</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081660</link>
        <pubDate> Thu, 24 Oct 2024 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>V Črnomlju praznovanje številnih jubilejev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.</description>
        <enclosure length="10350720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/JoefKlRA_SLO_LJT_3653717_13681715.mp3"></enclosure>
        <guid>175079941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079941</link>
        <pubDate> Thu, 17 Oct 2024 05:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožef Klekl – Veliki Kleklin, narodni buditelj in prerok časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj</description>
        <enclosure length="15902976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/10/CUVDDraRA_SLO_LJT_3584748_13603470.mp3"></enclosure>
        <guid>175078185</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>993</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078185</link>
        <pubDate> Thu, 10 Oct 2024 05:20:35 +0000</pubDate>
        <title>CUDV Draga praznuje 40 let: Dom, poln topline in prijateljstva </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. 
Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
</description>
        <enclosure length="11013504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/KorokiRA_SLO_LJT_3448588_13447529.mp3"></enclosure>
        <guid>175074808</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. 
Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074808</link>
        <pubDate> Thu, 26 Sep 2024 05:15:30 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Koroški Avseniki&quot; praznovali sedemdeset let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju. </description>
        <enclosure length="10438272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/19/UrbanoRA_SLO_LJT_3383537_13372727.mp3"></enclosure>
        <guid>175073186</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>652</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073186</link>
        <pubDate> Thu, 19 Sep 2024 08:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Urbano čebelarstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.  </description>
        <enclosure length="12978432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/12/PodlipoRA_SLO_LJT_3317116_13296486.mp3"></enclosure>
        <guid>175071619</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>811</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071619</link>
        <pubDate> Thu, 12 Sep 2024 05:16:47 +0000</pubDate>
        <title>Pod lipo se ne sme lagati</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih. 

</description>
        <enclosure length="11097984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/05/SprehodRA_SLO_LJT_3257527_13228326.mp3"></enclosure>
        <guid>175070110</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070110</link>
        <pubDate> Thu, 05 Sep 2024 14:15:03 +0000</pubDate>
        <title>Sprehod po severni Primorski: od šolskih klopi, potujoče knjižnice do bogate dediščine Vipavske doline</title>
      </item>
      <item>
        <description>Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega &quot;Vranovega leta&quot;, 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, 
ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar. </description>
        <enclosure length="13865088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/29/DravaodRA_SLO_LJT_3184356_13145747.mp3"></enclosure>
        <guid>175068513</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>866</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega &quot;Vranovega leta&quot;, 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, 
ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068513</link>
        <pubDate> Thu, 29 Aug 2024 07:40:35 +0000</pubDate>
        <title>Drava odmeva, med medi, Vran leti in druge avgustovske zgodbe s Štajerske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške  dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih,  očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep,  pa  filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi  prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin. </description>
        <enclosure length="10298112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/22/BreiceRA_SLO_POS440_13077873.mp3"></enclosure>
        <guid>175067109</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške  dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih,  očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep,  pa  filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi  prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067109</link>
        <pubDate> Thu, 22 Aug 2024 08:40:41 +0000</pubDate>
        <title>Brežice stopajo na zemljevid filmskih festivalov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat vas z Lokalnim časom  popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja  tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah.  Ob tem, da je v teh vročih dneh  in danes na dela prost dan,  najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično  pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko -  kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.  </description>
        <enclosure length="13659648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/15/ZgornjaRA_SLO_LJT_3075649_13019935.mp3"></enclosure>
        <guid>175065916</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>853</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat vas z Lokalnim časom  popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja  tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah.  Ob tem, da je v teh vročih dneh  in danes na dela prost dan,  najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično  pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko -  kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065916</link>
        <pubDate> Thu, 15 Aug 2024 05:35:55 +0000</pubDate>
        <title>Zgornja Gorenjska poka po šivih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec. </description>
        <enclosure length="11923584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/08/VPostojRA_SLO_JNP308_12955470.mp3"></enclosure>
        <guid>175064560</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064560</link>
        <pubDate> Thu, 08 Aug 2024 05:10:35 +0000</pubDate>
        <title>V Postojni nastaja koralni greben </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.</description>
        <enclosure length="7302144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/01/EnoletoRA_SLO_LJT_2958441_12883472.mp3"></enclosure>
        <guid>175063106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>456</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063106</link>
        <pubDate> Wed, 31 Jul 2024 22:06:45 +0000</pubDate>
        <title>Eno leto po veliki povodnji!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.</description>
        <enclosure length="9742464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/25/ProjektRA_SLO_LJT_2899407_12813510.mp3"></enclosure>
        <guid>175061601</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>608</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061601</link>
        <pubDate> Thu, 25 Jul 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt Osrčje tradicije </title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.</description>
        <enclosure length="9562752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/18/VinikiRA_SLO_LJT_2847318_12751700.mp3"></enclosure>
        <guid>175060309</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>597</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060309</link>
        <pubDate> Thu, 18 Jul 2024 05:40:52 +0000</pubDate>
        <title>Viniški KUD Oton Župančič praznuje 60 let!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.</description>
        <enclosure length="10695936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/11/150letRA_SLO_LJT_2795555_12691928.mp3"></enclosure>
        <guid>175058985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>668</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058985</link>
        <pubDate> Thu, 11 Jul 2024 05:24:40 +0000</pubDate>
        <title>150 let lončarske tradicije družine Žuman </title>
      </item>
      <item>
        <description>K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!  </description>
        <enclosure length="11536128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/04/RazlineRA_SLO_LJT_2741418_12629184.mp3"></enclosure>
        <guid>175057532</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>721</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057532</link>
        <pubDate> Thu, 04 Jul 2024 09:10:49 +0000</pubDate>
        <title>Različne možnosti za poletno vandranje po Primorski</title>
      </item>
      <item>
        <description>Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.  </description>
        <enclosure length="13449600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/27/EdinaprRA_SLO_LJT_2683899_12563823.mp3"></enclosure>
        <guid>175056072</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>840</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056072</link>
        <pubDate> Thu, 27 Jun 2024 12:15:34 +0000</pubDate>
        <title>Edina pravična trgovina zapira svoja vrata</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.</description>
        <enclosure length="11521152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/20/PoDraviRA_SLO_LJT_2624740_12495252.mp3"></enclosure>
        <guid>175054408</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>720</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054408</link>
        <pubDate> Thu, 20 Jun 2024 05:10:17 +0000</pubDate>
        <title>Po Dravi nekdaj les, danes pa turisti </title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj. </description>
        <enclosure length="10986624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/13/90-letniRA_SLO_ZDO347_12430616.mp3"></enclosure>
        <guid>175052783</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>686</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052783</link>
        <pubDate> Thu, 13 Jun 2024 08:20:09 +0000</pubDate>
        <title>90-letnica bloškega letališča</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja. </description>
        <enclosure length="12788352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/06/PtujskoRA_SLO_LJT_2517456_12371197.mp3"></enclosure>
        <guid>175051141</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>799</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051141</link>
        <pubDate> Thu, 06 Jun 2024 11:15:10 +0000</pubDate>
        <title>Ptujsko poletje</title>
      </item>
      <item>
        <description>
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt  povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. 
Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni  razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?

</description>
        <enclosure length="10014720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/30/ZnakevrRA_SLO_LJT_2454176_12298553.mp3"></enclosure>
        <guid>175049445</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>625</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt  povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. 
Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni  razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049445</link>
        <pubDate> Thu, 30 May 2024 05:24:57 +0000</pubDate>
        <title>Znak evropske dediščine projektu Cisterscapes</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.</description>
        <enclosure length="13392768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/23/IzzivitRA_SLO_LJT_2403320_12237926.mp3"></enclosure>
        <guid>175047820</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>837</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047820</link>
        <pubDate> Thu, 23 May 2024 08:27:56 +0000</pubDate>
        <title>Izzivi turizma v Posočju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. 
V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. 
Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. 
V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo. </description>
        <enclosure length="11358720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/16/LokalniRA_SLO_LJT_2350546_12175328.mp3"></enclosure>
        <guid>175046062</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. 
V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. 
Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. 
V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046062</link>
        <pubDate> Thu, 16 May 2024 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Tedni evropskih geoparkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo  predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak. </description>
        <enclosure length="8542848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/09/EvropskaRA_SLO_LJT_2299026_12114174.mp3"></enclosure>
        <guid>175044425</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>533</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo  predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044425</link>
        <pubDate> Thu, 09 May 2024 09:05:09 +0000</pubDate>
        <title>Evropska vas je projekt povezovanja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar. </description>
        <enclosure length="11997696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/02/NapomoRA_SLO_LJT_2251608_12056645.mp3"></enclosure>
        <guid>175042894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042894</link>
        <pubDate> Thu, 02 May 2024 07:50:19 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Na pomoč!&quot; in &quot;Srečno pot!&quot; s Štajerske  </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.</description>
        <enclosure length="11099904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/29/irovskeRA_SLO_LJT_2204379_11999809.mp3"></enclosure>
        <guid>175042178</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042178</link>
        <pubDate> Thu, 25 Apr 2024 08:39:02 +0000</pubDate>
        <title>Žirovske Cvetke praznujejo </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.</description>
        <enclosure length="11099904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/25/irovskeRA_SLO_LJT_2204379_11999809.mp3"></enclosure>
        <guid>175041128</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>693</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175041128</link>
        <pubDate> Thu, 25 Apr 2024 08:39:02 +0000</pubDate>
        <title>Žirovske Cvetke praznujejo! </title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251168/logo_2.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Thu, 02 Apr 2026 04:38:42 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/lokalnicas/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 04:38:42 +0000</pubDate>
      <title>Lokalni čas</title>
    </channel>
  </rss>
