Education (C) RTVSLO 2017 Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju. https://radioprvi.rtvslo.si/lokalnicas/ Lokalni čas https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251168/logo.jpg Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883765 RTVSLO – Prvi 818 clean Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 05:10:00 +0000 Galeb znova priplul v Piran Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882263 RTVSLO – Prvi 676 clean Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 23 Jun 2022 04:45:00 +0000 Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc. <p>Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.</p><p><p>Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna.</p> <p>Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo.</p> <h3>Čez Hudo luknjo še gradijo</h3> <p>Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev.</p> <p>Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič.</p> <h3>Poletni turizem na Kopah</h3> <p>Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi.</p> <h3>Festival Črna lukna</h3> <p>Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece.</p> <h3>Tudi dežela makadama</h3> <p>Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«</p></p> 174880779 RTVSLO – Prvi 686 clean Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc. <p>Poleg urejenih kolesarskih poti, ki jih dopolnjujeta kolesarski avtobus in vlak, Koroška postaja privlačna tudi zaradi makadamskih poti.</p><p><p>Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovana Štrekna.</p> <p>Kolesarski vlak poleti vozi po Dravski dolini in omogoča kolesarjem, da tudi z njegovo pomočjo premostijo kakšen težji odsek. Navezava je narejena tudi na kolesarski avtobus, ki vozi naprej čez Slovenj Gradec in Mislinjo vse do Velenja. Letošnja novost so tudi kolesarski avtobusi iz Velenja v Zgornjo Savinjsko dolino, ti so namenjeni tudi planincem, tako da si obiskovalci in domačini lažje prilagajajo rekreacijo.</p> <h3>Čez Hudo luknjo še gradijo</h3> <p>Ena najbolj atraktivnih kolesarskih povezav bo vodila čez Hudo luknjo, torej med Mislinjo in Slovenj Gradcem. Predvidenih je kar 6 predorov, 2 mostova. Pri najbolj znamenitem predoru na poti, to je Huda luknja, bo poskrbljeno tudi za plezalce. Tam načrtujejo posebno konstrukcijo – galerijo, ki bo namenjena kot izhodišče plezalcem na plezalno steno, s tem omogočajo sobivanje kolesarjev in plezalcev.</p> <p>Predor Huda luknja je bil pred več kot 120 leti eden najbolj impozantnih podvigov takratnega časa, celo na razglednicah so ga upodabljali. En predor na trasi je nov, ostale bodo prenovili. »Zob časa jih je načel, to so starejši tuneli, a smo v fazi saniranja. Z ustreznimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo ostali predori tako lepi za pogledat kot varni za uporabo,« je povedal vodja gradbišča Matej Bračič.</p> <h3>Poletni turizem na Kopah</h3> <p>Mnogi osvežitev v vročih dneh iščejo tudi na največjem gorskem smučišču na Kopah.Tudi tam imajo park za kolesarjenje, med novostmi letos omenjajo progo posebej za otroke, na katero lahko gredo s poganjalčki ali s kolesi.</p> <h3>Festival Črna lukna</h3> <p>Ta konec tedna pa Koroška gosti festival Črna lukna. Tekmovanje gorskih tekmovalcev z vsega sveta. Kar 600 najboljših tekmovalcev z vsega sveta pričakujejo na Jamnici nad Prevaljami, ki je center slovenskega gorskega kolesarstva. 18 kilometrov spusta jih čaka, kar je v svetovnem merilu izjemen spust. Tekmovanje poteka vse do nedelje, tudi po opuščenih rovih nekdanjega rudnika v Mežici, vmes tudi na avstrijski strani po pobočju Pece.</p> <h3>Tudi dežela makadama</h3> <p>Tudi domačin, favorit za zmago v enduro seriji Vid Peršak pravi, da ne kolesari le po hribih, tudi drugod po regiji se pripravlja. »Moja fizična priprava zahteva, da ogromno časa preživim na cestnem kolesu. Sama infrastruktura res ni najboljša na Koroškem, a se najde ogromno lepih poti za cestno kolesarjenje. Sploh za po makadamih, kar je v svetu zelo privlačno. To je zdaj nov trend, »gravel«. Koroška ima ogromno makadama na žalost ali na srečo, tu je ogromno poti, razglednih točk, vedno znova sem presenečen tudi nad temi domačimi kraji.«</p></p> Thu, 16 Jun 2022 05:10:00 +0000 Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo. <p>Lokalni čas odmerja Marko Škrlj</p><p><p>Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo. Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas, v kateri se ustavimo tudi na Trubarjevini.</p> </p> 174879221 RTVSLO – Prvi 669 clean Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo. <p>Lokalni čas odmerja Marko Škrlj</p><p><p>Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo. Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas, v kateri se ustavimo tudi na Trubarjevini.</p> </p> Thu, 09 Jun 2022 05:30:00 +0000 Z motorji in motokrosi po presušenem Cekniškem jezeru 70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.<p>Multikulturnost je bila zaradi programov gibanja neuvrščenih med študenti včasih zagotovo večja kot danes</p><p><p>70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.</p></p> 174877393 RTVSLO – Prvi 705 clean 70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.<p>Multikulturnost je bila zaradi programov gibanja neuvrščenih med študenti včasih zagotovo večja kot danes</p><p><p>70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 07:50:00 +0000 70-letnica organiziranega bivanja študentov v Ljubljani Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor. <p>Gremo na Štajersko!</p><p><p>Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174875484 RTVSLO – Prvi 662 clean Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor. <p>Gremo na Štajersko!</p><p><p>Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 26 May 2022 05:17:00 +0000 180 let od rojstva prvega slovenskega poklicnega časnikarja, dan mariborske knjižnice in še kaj iz krajev ob Dravi Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.<p>Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana Jocif</p><p><p><strong>Čebelarska zveza Slovenije</strong> že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi <strong>Marko Gasser</strong>, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.</p> </p> 174871795 RTVSLO – Prvi 614 clean Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.<p>Najvišje ležečo vas v Sloveniji, kjer so pred dnevi postavili postajo, je obiskala Aljana Jocif</p><p><p><strong>Čebelarska zveza Slovenije</strong> že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1100 metrov visoko). Zanjo skrbi <strong>Marko Gasser</strong>, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.</p> </p> Thu, 12 May 2022 04:45:00 +0000 Nova opazovalna postaja za napoved medenja v Zgornjih Danjah S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.<p>Kjer je še do nedavnega veljalo, da kolesarskih poti in stez v urbana središča ni moč umestiti, se stvari korenito spreminjajo.</p><p><p>S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še  hitreje zna biti. To velja za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih  oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske teze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174869888 RTVSLO – Prvi 670 clean S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.<p>Kjer je še do nedavnega veljalo, da kolesarskih poti in stez v urbana središča ni moč umestiti, se stvari korenito spreminjajo.</p><p><p>S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še  hitreje zna biti. To velja za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih  oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske teze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 May 2022 05:24:00 +0000 S sposojenimi kolesi po zasavskih mestih, pa tudi širše V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič. <p>V Posavju imajo kar dve rastišči te redke, zaščitene vrste</p><p><p>Jurjevo je za nami, gozdovi so ozeleneli, narava pa bo v teh dneh, če le dobi kaj sonca, pokazala vso svojo lepoto. Tokrat je osrednja nit zgodbe, ki jo je v Lokalnem času pripravila <strong>Suzana Vahtarič</strong>, rumeni sleč oz azaleja, ki je v naši državi zavarovana že skoraj 50 let. Po državi je javno znanih le nekaj rastišč, kar dve sta v Posavju, tudi največje nad Boštanjem ter še eno precej veliko le kak km stran v Vrhku pri Tržišču. In prav to največje naravno rastišče azaleje sta Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove letos uredila oz izvedla nego gošče, da bi pomagala azaleji. V času okoli prvomajskih praznikov encijan vabi  s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu. Ob tem <strong>Jože Prah</strong> iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju.</p> <p></p> 174868258 RTVSLO – Prvi 599 clean V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič. <p>V Posavju imajo kar dve rastišči te redke, zaščitene vrste</p><p><p>Jurjevo je za nami, gozdovi so ozeleneli, narava pa bo v teh dneh, če le dobi kaj sonca, pokazala vso svojo lepoto. Tokrat je osrednja nit zgodbe, ki jo je v Lokalnem času pripravila <strong>Suzana Vahtarič</strong>, rumeni sleč oz azaleja, ki je v naši državi zavarovana že skoraj 50 let. Po državi je javno znanih le nekaj rastišč, kar dve sta v Posavju, tudi največje nad Boštanjem ter še eno precej veliko le kak km stran v Vrhku pri Tržišču. In prav to največje naravno rastišče azaleje sta Zavod za varstvo narave in Zavod za gozdove letos uredila oz izvedla nego gošče, da bi pomagala azaleji. V času okoli prvomajskih praznikov encijan vabi  s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu. Ob tem <strong>Jože Prah</strong> iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju.</p> <p></p> Thu, 28 Apr 2022 05:10:00 +0000 V sevniško hribovje vabita modri encijan iz zlatorumeni sleč Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.<p>Tehniko batik za okraševanje velikonočnih pirhov ohranjajo zlasti v Dobrovniku</p><p><p>Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.</p> <p>Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.</p></p> 174864681 RTVSLO – Prvi 674 clean Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.<p>Tehniko batik za okraševanje velikonočnih pirhov ohranjajo zlasti v Dobrovniku</p><p><p>Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.</p> <p>Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 05:05:00 +0000 Pirhi ali remenke v deželi ob Muri Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.</p><p><p>Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.</p> <blockquote><p>Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.</p></blockquote> <p>Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.</p> <blockquote><p>»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.</p></blockquote> <p>Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.</p></p> 174862760 RTVSLO – Prvi 683 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati v skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa.</p><p><p>Ste si že kdaj ogledali botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso? Se sprehodili po Ferrarijevem vrtu v Štanjelu, ali vrtu vile Fabiani v bližnem Kobdilju? Če imate radi kraško naravo in krajino, bi uživali tudi v Pepinem kraškem vrtu v Dutovljah, dišeča zelišča pa bi vam zdramila vse vonjalne živčne končiče. Na Krasu in v Brkinih si prizadevajo, da bi teh pet vrtov postalo še bolj prepoznavnih, zato jih želijo povezati pod skupno blagovno znamko Vrtovi Krasa. Nekateri izmed njih se ponašajo tudi z različnimi statusi s področja naravne in kulturne dediščine.</p> <blockquote><p>Poleg vsega, kar smo lahko v Štanjelu občudovali do sedaj, si boste po novem na gradu lahko ogledali tudi Muzej Nature 2000 z razstavo Narava in človek na Krasu. V mansardi palacija so, na skoraj 400 kvadratnih metrih, uredili interaktivni, izkustveni muzej, kjer boste Kras lahko tudi slišali, zavonjali, potipali. V Štanjelu pa lahko obiščete tudi Ferrarijev vrt ali vrt Vile Fabiani. Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso, ki so ga zasnovali leta 1848 za bogato družino Scaramanga, pa vas bo – obdan s kamnitimi zidovi, ki so družino ščitili pred nadležnimi pogledi mimoidočih, prepričal s svojo skrivnostnostjo, nenavadnimi eksotičnimi drevesi, peščenimi potmi in steklenim palmarijem.</p></blockquote> <p>Pomlad in dež sta jih v teh dneh že dodobra pozelenila, zato v tej mladi pomladi postajajo še privlačnejši. Rastlinjaki, rožniki, vrtnice, kraški kamen, tujerodne drevesne vrste, omamno dišeča zelišča, mostički, jezerce, zapleten sistem vodovodnih cevi, ki so služile namakanju in imele še več drugih funkcij, vas bodo gotovo prepričali, zato vam žrtvovanje kakšne nedelje za razvajanje ne sme biti žal. Sploh ne, če boste na Kras zavili v času cvetenja vrtnic.</p> <blockquote><p>»Čas vrtnic prihaja. Okrog 20. maja do 20. junija je vrt poln razcvetelega cvetja vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Breda Bavdaž Čopi.</p></blockquote> <p>Poleg treh uveljavljenih, historičnih vrtov sta na Krasu oziroma v Brkinih še dva, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino kraške gmajne. Prvi je Pepin kraški vrt na Bunčetovi domačiji v Dutovljah. O naravni in kulturni dediščini Krasa priča tako domiselno, da si je pred leti, na pomembni mednarodni hortikulturni razstavi prislužil zlato medaljo med malimi vrtovi. Drugi pa je malce bolj oddaljen, v Kačičah, zanj vzorno skrbi lastnica Andrejka Cerkvenik. Slednji vas vabi na učne in senzorične sprehode, kjer lahko spoznate zdravilnih in aromatičnih rastlin ter njihovo uporabno vrednost.</p></p> Thu, 07 Apr 2022 04:45:00 +0000 Na Krasu diši po pomladi Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj. <p>Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot</p><p><p>Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. <strong>Dopisnik Marko Škrlj</strong> se je med drugim pogovarjal z <strong>Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi</strong>. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.</p></p> 174860891 RTVSLO – Prvi 726 clean Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj. <p>Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot</p><p><p>Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. <strong>Dopisnik Marko Škrlj</strong> se je med drugim pogovarjal z <strong>Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi</strong>. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 04:45:00 +0000 Upokojenci ustvarili idilično skupnost Srebrno vas Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.<p>100 let gorenjske tovarne čokolade in športni praznik pod Poncami</p><p><p>Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas bo odmerila Romana Erjavec.</p></p> 174858955 RTVSLO – Prvi 633 clean Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.<p>100 let gorenjske tovarne čokolade in športni praznik pod Poncami</p><p><p>Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas bo odmerila Romana Erjavec.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 06:30:00 +0000 Začelo se je z valjčnim strojem iz topovskih granat za drobljenje kakavove mase Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton. <p>Primož Čepar je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij. Od nogometa in rokometa do odbojke in košarke. Vmes smo se ustavili tudi pri igralkah namiznega tenisa</p><p><p>Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar <strong>Primož Čepar</strong>, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij v nekaterih športnih panogah z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.</p></p> 174856927 RTVSLO – Prvi 694 clean Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton. <p>Primož Čepar je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij. Od nogometa in rokometa do odbojke in košarke. Vmes smo se ustavili tudi pri igralkah namiznega tenisa</p><p><p>Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar <strong>Primož Čepar</strong>, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij v nekaterih športnih panogah z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.</p></p> Thu, 17 Mar 2022 06:08:00 +0000 V slovenski Istri so športne panoge z žogo močno zastopane Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.<p>Na dan mučenikov je Lokalni čas odmeril Jože Žura </p><p><p>Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.</p></p> 174854948 RTVSLO – Prvi 566 clean Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.<p>Na dan mučenikov je Lokalni čas odmeril Jože Žura </p><p><p>Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 06:10:00 +0000 Na Salamijado in k Mokropoljskim mučenikom Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega. <p>Z našo dopisnico tokrat merimo utrip lokalnega časa v šoli v naravi </p><p><p>Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.</p> <p></p></p> 174852940 RTVSLO – Prvi 589 clean Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega. <p>Z našo dopisnico tokrat merimo utrip lokalnega časa v šoli v naravi </p><p><p>Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.</p> <p></p></p> Thu, 03 Mar 2022 06:12:00 +0000 Na Medvedjem Brdu se otroci učijo osnov astronomije, v Cerknem pa smučanja Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.<p>Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembah</p><p><p>Tokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb.</p> <p>Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc.</p> <p>Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril <strong>Jože Jeromel</strong> iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil.</p> <blockquote><p>»V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel.</p></blockquote> <p>Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije <strong>Janez Logar</strong>. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu…</p> <blockquote><p>»Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar.</p></blockquote> <p>Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage.</p> <p>»Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.</p></p> 174850954 RTVSLO – Prvi 662 clean Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.<p>Večina koroškega lesa kot surovina beži v sosednje države, kje ustvarjajo dodano vrednost, dolgoročna vloga gozdov bo tudi pri okoljskih spremembah</p><p><p>Tokrat smo se ustavili v naši najbolj severni slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata področja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljali za pomembni gospodarski panogi, od propada večjih lesnih industrijskih podjetij pa je težava z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem pa so vse bolj glasna opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb.</p> <p>Vsesplošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narasle, vse več je potreb tudi po najbolj kakovostnem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najbolj kakovostne hlode, je v pogovoru za Lokalni čas povedala naša dopisnica Metka Pirc.</p> <p>Najvišje cene na trgu dosegajo listavci. Kot je razkril <strong>Jože Jeromel</strong> iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, so le na prvi dražbi pred 16. leti kot najdražjega prodali hlod češnje, potem pa vsako leto blesti gorski javor rebraš. »V zadnje pol leta tudi iglavci pridobivajo na ceni, a visokih cen javorjev rebrašev ne morejo doseči,« je pojasnil.</p> <blockquote><p>»V naših gozdovih je ogromno kakovostnega lesa, mislim, da ga je treba samo najti, znati prodati, pred tem pa pravilno posekat in spraviti, da se ne poškoduje. Skrbni lastniki sekajo samo za potrebe, skoraj ne poznam lastnika, ki bi posekal več, kot njegov gozd prenese,« je dejal Jože Jeromel.</p></blockquote> <p>Gozdarji izpostavljajo izjemen pomen nega gozda. »Zdaj moramo ukrepati. Slovenija ne more biti konkurenčna s količino, lahko pa smo s kakovostjo,« je povedal v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije <strong>Janez Logar</strong>. »Zdaj smo na prehodu, morali se bomo začeti prilagajati na podnebne spremembe, določene drevesne vrste temu niso prilagojene, smreka, ki je gospodarsko zelo pomembna, bo v naslednjih 50 letih doživela velike spremembe in seveda gozdarji bomo morali najti substitut za to drevesno vrsto, da bo okoljsko ustrezna in gospodarsko vredna. Stroka je tu v novih izzivih, veliko je govora o duglaziji, črnem orehu…</p> <blockquote><p>»Zanamcem moramo pustiti čimveč možnosti in čimbolj biotsko pestre gozdove, ti bodo najbolj parirali izzivom, ki prihajajo,« pravi Janez Logar.</p></blockquote> <p>Na Koroškem so znana prizadevanja po vzpostavljanju gozdno – lesne verige. Družba Slovenski državni gozdovi na razpisu išče partnerja tudi za Koroško. Prijavila naj bi se dva kandidata, med katerima bodo izbrali. A hkrati SIDG načrtuje tudi svoje dražbe vrednejšega lesa, Korošce pa skrbi, da bo to dolgoročno lahko razvrednotilo to tradicionalno slovenjgraško dražbo, ki velja za največjo v tem delu Evrope. Podobno zgodbo so namreč videli že v sosednji Avstriji, ko so z drobljenjem uničili trg. Danes večino koroškega lesa izvozijo v Avstrijo, kjer mu znajo dodati vrednost. So pa načrti tudi o veliki širitvi največje žage.</p> <p>»Mi smo ena od bolj poraščenih občin, vsaj regij v Sloveniji in zelo veseli bomo, če bodo ti dogovori o tej žagi dokončno dorečeni, da bo ta tu na Koroškem, da se ne bo dogajalo to, da ti naši gozdovi odhajajo v tujino in prihajajo kot izdelki nazaj sem, da bodo tu nova delovna mesta, da bomo lahko les tu obdelovali, vsak po svojih močeh bomo pomagali, da se te naše želje tudi uresničijo,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 06:14:00 +0000 Slovenski gozdovi so zakladnica, a do kdaj še? Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.<p>Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode </p><p><p>Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.</p></p> 174848977 RTVSLO – Prvi 795 clean Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.<p>Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode </p><p><p>Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 06:10:00 +0000 Kakšna je kakovost vode v prestolnici? Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak! <p>Neokrnjena narava, ki jo naj bi prav kmalu še dodatno zaščitili.</p><p><p>Na Pohorju, priljubljeni izletniški točki, kjer trenutno številni uživajo v smuki po belih strminah, nastaja regijski park. Pobudo za njegovo ustanovitev so na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pred petimi leti, podpisalo jo je šest županov občin s tega območja. Želijo si, da bi se s Pohorjem opravljalo bolj celovito kot do sedaj.</p> <p>Pesem divjega petelina ali paritveni ples ruševcev, so glasovi Pohorja, ki jih je mogoče slišati le še redko kje na svetu. Barjanski gozdovi področja, prepletenega s potoki in jezerci, dajejo zaščito številnim redkim in ogroženim živalskim ter rastlinskim vrstam. Teh je toliko, da je nemogoče našteti vseh. Vodja celjske enote Zavoda za varstvo narave <strong>Tanja Košar Starič</strong>.</p> <blockquote><p>Izpostavila bi okroglolistno rosiko, ki je žužkojeda rastlina. Od kačjih pastirjev, sta zanimiva barjanska deva in barjanski spreletavec. Borovničeva bledica je vrsta metulja, ki v Sloveniji živi le na Pohorju in je predstavnica ledenodobnega živalstva.</p></blockquote> <p>Velik del Pohorja že zdaj ščiti natura 2000, zato park ne bi dodatno omejeval domačinov. Nasprotno. Ta prinaša številne priložnosti. Čeprav gre prvenstveno za varovanje narave, pa bi ustanovitev regijskega parka lahko bila dodatna sapica v jadra razvoju že zdaj precej bogatega turizma v tem delu države.</p></p> 174846868 RTVSLO – Prvi 490 clean Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak! <p>Neokrnjena narava, ki jo naj bi prav kmalu še dodatno zaščitili.</p><p><p>Na Pohorju, priljubljeni izletniški točki, kjer trenutno številni uživajo v smuki po belih strminah, nastaja regijski park. Pobudo za njegovo ustanovitev so na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pred petimi leti, podpisalo jo je šest županov občin s tega območja. Želijo si, da bi se s Pohorjem opravljalo bolj celovito kot do sedaj.</p> <p>Pesem divjega petelina ali paritveni ples ruševcev, so glasovi Pohorja, ki jih je mogoče slišati le še redko kje na svetu. Barjanski gozdovi področja, prepletenega s potoki in jezerci, dajejo zaščito številnim redkim in ogroženim živalskim ter rastlinskim vrstam. Teh je toliko, da je nemogoče našteti vseh. Vodja celjske enote Zavoda za varstvo narave <strong>Tanja Košar Starič</strong>.</p> <blockquote><p>Izpostavila bi okroglolistno rosiko, ki je žužkojeda rastlina. Od kačjih pastirjev, sta zanimiva barjanska deva in barjanski spreletavec. Borovničeva bledica je vrsta metulja, ki v Sloveniji živi le na Pohorju in je predstavnica ledenodobnega živalstva.</p></blockquote> <p>Velik del Pohorja že zdaj ščiti natura 2000, zato park ne bi dodatno omejeval domačinov. Nasprotno. Ta prinaša številne priložnosti. Čeprav gre prvenstveno za varovanje narave, pa bi ustanovitev regijskega parka lahko bila dodatna sapica v jadra razvoju že zdaj precej bogatega turizma v tem delu države.</p></p> Thu, 10 Feb 2022 06:10:00 +0000 Na Pohorju nastaja regijski park V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.<p>Od Botaničnega vrta v Pivoli, ki letos praznuje okroglo obletnico, do razstave ob 200. obletnici prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega v te konce</p><p><p>V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.</p></p> 174844955 RTVSLO – Prvi 683 clean V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.<p>Od Botaničnega vrta v Pivoli, ki letos praznuje okroglo obletnico, do razstave ob 200. obletnici prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega v te konce</p><p><p>V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.</p></p> Thu, 03 Feb 2022 06:10:00 +0000 Štajerski šopek kulture in pomladi V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič. <p>Gradbena jama pripravljena. Le lučaj stran pa se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. Pred vrati je tudi 62. Kurentovanje </p><p><p>Ptuj še nikoli ni bil tako graditvi urgentnega centra, s čimer bo tudi več kot 100 tisoč ljudi iz spodnjega Podravja deležnih takšne zdravstvene oskrbe, kot so je drugod po Sloveniji. Ptujsko urgenco naj bi za 4,5 milijone evrov zgradilo podjetje Medicoengineering iz Trzina. Izbran naj bi že bil tudi nadzornik projekta, tako da je potrebno samo še podpisati pogodbe. Na Ptuju podpis nestrpno pričakujejo. Kdaj bo pogodbe podpisal sedmi zdravstveni minister, ki se ukvarja s projektom ptujske urgence, pa še ni znano. Da je sodobna oskrba bolnikov tudi na Ptuju nujno potrebna, se je več kot očitno pokazalo v obdobju epidemije, pravi strokovni direktor ptujske bolnišnice <strong>dr. Teodor Pevec</strong>:</p> <blockquote><p>»Že sama korona je pokazala, kako potrebna bi bila urgenca oz UC, saj smo zelo improvizirali s prostori, pridobili te šotore in kontejnerje vendar je to daleč od kakovostne rešitve za bolnike, ki bi sicer vso to obravnavo, ki se sedaj vrši v kontejnerjih pa šotorih  se vršila v UC. Tudi drugje v Slo, kjer UC so - so pa povsod razen na Ptuju in pa Ljubljani se to vrši znotraj UC. In bi bilo mnogo bolj prijazno in kakovostno za bolnike in zdravstveno osebje. To je se zelo hitro pokazalo kako velik primanjkljaj je na Ptujskem. Sedaj niti ne vidimo nekih pasti. Vse je šlo skozi relativno gladko, v zadnjem obdobju. V kratkem pričakujemo začetek gradnje tega tako pričakovanega, želenega in za Ptuj pomembnega projekta«</p></blockquote> <p>Sicer pa je Ptuj že v pričakovanju 62. Kurentovanja, ki bo potekalo med 19. februarjem in 1. marcem 2022. Zaradi zdravstvenih razmer bo večina dogajanja preseljena na splet. Eden od dogodkov v živo pa bo tudi izbor za NAJ KROF, v kategorijah fizične in pravne osebe. Na Ptujskem sicer med pustom samo v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah spečejo kakih 600 tisoč krofov.</p></p> 174842945 RTVSLO – Prvi 628 clean V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič. <p>Gradbena jama pripravljena. Le lučaj stran pa se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. Pred vrati je tudi 62. Kurentovanje </p><p><p>Ptuj še nikoli ni bil tako graditvi urgentnega centra, s čimer bo tudi več kot 100 tisoč ljudi iz spodnjega Podravja deležnih takšne zdravstvene oskrbe, kot so je drugod po Sloveniji. Ptujsko urgenco naj bi za 4,5 milijone evrov zgradilo podjetje Medicoengineering iz Trzina. Izbran naj bi že bil tudi nadzornik projekta, tako da je potrebno samo še podpisati pogodbe. Na Ptuju podpis nestrpno pričakujejo. Kdaj bo pogodbe podpisal sedmi zdravstveni minister, ki se ukvarja s projektom ptujske urgence, pa še ni znano. Da je sodobna oskrba bolnikov tudi na Ptuju nujno potrebna, se je več kot očitno pokazalo v obdobju epidemije, pravi strokovni direktor ptujske bolnišnice <strong>dr. Teodor Pevec</strong>:</p> <blockquote><p>»Že sama korona je pokazala, kako potrebna bi bila urgenca oz UC, saj smo zelo improvizirali s prostori, pridobili te šotore in kontejnerje vendar je to daleč od kakovostne rešitve za bolnike, ki bi sicer vso to obravnavo, ki se sedaj vrši v kontejnerjih pa šotorih  se vršila v UC. Tudi drugje v Slo, kjer UC so - so pa povsod razen na Ptuju in pa Ljubljani se to vrši znotraj UC. In bi bilo mnogo bolj prijazno in kakovostno za bolnike in zdravstveno osebje. To je se zelo hitro pokazalo kako velik primanjkljaj je na Ptujskem. Sedaj niti ne vidimo nekih pasti. Vse je šlo skozi relativno gladko, v zadnjem obdobju. V kratkem pričakujemo začetek gradnje tega tako pričakovanega, želenega in za Ptuj pomembnega projekta«</p></blockquote> <p>Sicer pa je Ptuj že v pričakovanju 62. Kurentovanja, ki bo potekalo med 19. februarjem in 1. marcem 2022. Zaradi zdravstvenih razmer bo večina dogajanja preseljena na splet. Eden od dogodkov v živo pa bo tudi izbor za NAJ KROF, v kategorijah fizične in pravne osebe. Na Ptujskem sicer med pustom samo v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah spečejo kakih 600 tisoč krofov.</p></p> Thu, 27 Jan 2022 06:20:00 +0000 Še nikoli tako blizu - na Ptuju nestrpno čakajo na podpis pogodbe za začetek gradnje urgentnega centra Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.<p>Med najbolj znanimi je Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini</p><p><p>Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.</p></p> 174840967 RTVSLO – Prvi 662 clean Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.<p>Med najbolj znanimi je Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini</p><p><p>Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.</p></p> Thu, 20 Jan 2022 06:10:00 +0000 V Plečnikovem letu o njegovih stvaritvah v Prekmurju Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.<p>Tokrat nas Karmen Štrancar Rajevec pelje na po poti ohranjanja naravne in kulturne dediščine</p><p><p>Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki jih bomo obiskali v tokratnem Lokalnem času na prvem programu Radia Slovenija. In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.</p></p> 174839022 RTVSLO – Prvi 688 clean Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.<p>Tokrat nas Karmen Štrancar Rajevec pelje na po poti ohranjanja naravne in kulturne dediščine</p><p><p>Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki jih bomo obiskali v tokratnem Lokalnem času na prvem programu Radia Slovenija. In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.</p></p> Thu, 13 Jan 2022 06:10:00 +0000 Občina Zagorje ob Savi najbogatejša po številu varovanih območij (Natura 2000) v Sloveniji Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.<p>Sveti trije kralji in tradicija koledovanja na Dolenjskem</p><p><p>Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.</p></p> 174837175 RTVSLO – Prvi 583 clean Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.<p>Sveti trije kralji in tradicija koledovanja na Dolenjskem</p><p><p>Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.</p></p> Thu, 06 Jan 2022 06:07:00 +0000 Koledniška skupina iz Drašičev pred pandemijo v teh dneh obiskala tudi do 200 družin V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan. <p>Zadnja postaja letošnjega Lokalnega časa je - Obala!</p><p><p>Iz studia Radia Koper se nam bo z zgodbami oglasila Mateja Brežan!</p></p> 174835461 RTVSLO – Prvi 562 clean V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan. <p>Zadnja postaja letošnjega Lokalnega časa je - Obala!</p><p><p>Iz studia Radia Koper se nam bo z zgodbami oglasila Mateja Brežan!</p></p> Thu, 30 Dec 2021 06:15:00 +0000 Okrogle obletnice, največje orgle, arheološka podvodna raziskovanja in še kaj V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci. <p>V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah.</p><p><p>V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190. obletnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do "beck", kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.</p></p> 174833689 RTVSLO – Prvi 743 clean V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci. <p>V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah.</p><p><p>V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190. obletnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do "beck", kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.</p></p> Thu, 23 Dec 2021 06:14:00 +0000 Ovčarstvo v preddvorskih gorah S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!<p>V Sloveniji naj bi bilo med 500 in 600 islandskih konj. Z njimi se lahko odpravite tudi po neokrnjeni naravi pivške kotline </p><p><p>S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Opredelili bi radi rabo suhih travišč in mokrotnih travnikov - nekateri se zaraščajo, na drugih se kmetijska raba intenzivira, sproti pa bi radi očistili še kakšno jamo ali dve in s tem pripomogli k varovanju občutljivega kraškega vodonosnika.</p> <p>Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine.</p> <p>Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islándskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!</p></p> 174831574 RTVSLO – Prvi 681 clean S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!<p>V Sloveniji naj bi bilo med 500 in 600 islandskih konj. Z njimi se lahko odpravite tudi po neokrnjeni naravi pivške kotline </p><p><p>S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Opredelili bi radi rabo suhih travišč in mokrotnih travnikov - nekateri se zaraščajo, na drugih se kmetijska raba intenzivira, sproti pa bi radi očistili še kakšno jamo ali dve in s tem pripomogli k varovanju občutljivega kraškega vodonosnika.</p> <p>Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine.</p> <p>Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islándskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!</p></p> Thu, 16 Dec 2021 06:16:00 +0000 Na konju po pivški kotlini Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. 174829488 RTVSLO – Prvi 685 clean Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. Thu, 09 Dec 2021 06:11:00 +0000 Topel objem decembra na Notranjskem Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. <p>Od neskončnega šala do Gasparijevih jaslic v naravni velikosti</p><p><p>Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.</p></p> 174829487 RTVSLO – Prvi 685 clean Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. <p>Od neskončnega šala do Gasparijevih jaslic v naravni velikosti</p><p><p>Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.</p></p> Thu, 09 Dec 2021 06:11:00 +0000 Topel objem decembra na Notranjskem Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Od Pokljuke do Vrbe v jutranjem pogovoru z dopisnico Romano Erjavec.</p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> 174827480 RTVSLO – Prvi 620 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Od Pokljuke do Vrbe v jutranjem pogovoru z dopisnico Romano Erjavec.</p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> Thu, 02 Dec 2021 05:45:00 +0000 Bolj sproščeno okoli Prešernove hiše in manj po Pokljuki Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak. <p>V Lokalni čas se oglaša dopisnica Mariša Bizjak</p><p><p>Že lani so se boni izkazali za dobro podporo posoškemu turizmu, tudi delež slovenskih gostov, ki so bili navadno v manjšini, se je povečal na približno polovico. Kot je povedal direktor zavoda za turizem Dolina Soče Vilijam Kvalič, natančnih številk za letos še nimajo, a pravzaprav pričakujejo rezultate na ravni rekordnega leta 2019, ko so imeli 850.000 prenočitev.</p> <p>A po tej skokoviti rasti turizma se postavlja vprašanje, ali infrastruktura sploh lahko še sledi dovolj hitro? Težko, odgovarja naša dopisnica Mariša Bizjak:</p> <blockquote><p>Že na lokalni ravni – če pogledamo Bovec – ni večjih trgovin, to naj bi se sicer z gradnjo večjega centra, ki pa se zamika, spremenilo. Večkrat se zgodi, da so prazni bankomati, zaprli so edino banko v Bovcu, svojevrsten izziv so nesreče in zdravstvena oskrba. Vse tri občine se sicer trudijo – počasi urejajo parkirišča, skrbijo za sezonske prevoze do najbolj obiskanih točk in podobno, ampak včasih se zdi, da vse skupaj prehiteva …</p></blockquote> <p>Bo pa v prihodnjih letih v Posočju odprtih več gradbišč. Kmalu bo direkcija za infrastrukturo začela gradnjo tolminske obvoznice, v naslednjih letih sledijo še volčanska in na Mostu na Soči; že dalj časa traja obnova ceste v Podbrdu v Baški grapi, obnovljena bo cesta iz Nove Gorice proti Tolminu, začenjajo pa se že dela iz Kobarida proti Bovcu. To bo izjemno zahtevna rekonstrukcija z gradnjo 80-metrskega viadukta, zaradi česar bo glavna prometna žila dalj časa zaprta, enosmerni obvoz za osebna vozila pa bo potekal po obnovljeni in asfaltirani mulatjeri iz prve svetovne vojne ob Soči. To bo spet verjetno velik izziv prav v času turistične sezone.</p></p> 174825370 RTVSLO – Prvi 813 clean Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak. <p>V Lokalni čas se oglaša dopisnica Mariša Bizjak</p><p><p>Že lani so se boni izkazali za dobro podporo posoškemu turizmu, tudi delež slovenskih gostov, ki so bili navadno v manjšini, se je povečal na približno polovico. Kot je povedal direktor zavoda za turizem Dolina Soče Vilijam Kvalič, natančnih številk za letos še nimajo, a pravzaprav pričakujejo rezultate na ravni rekordnega leta 2019, ko so imeli 850.000 prenočitev.</p> <p>A po tej skokoviti rasti turizma se postavlja vprašanje, ali infrastruktura sploh lahko še sledi dovolj hitro? Težko, odgovarja naša dopisnica Mariša Bizjak:</p> <blockquote><p>Že na lokalni ravni – če pogledamo Bovec – ni večjih trgovin, to naj bi se sicer z gradnjo večjega centra, ki pa se zamika, spremenilo. Večkrat se zgodi, da so prazni bankomati, zaprli so edino banko v Bovcu, svojevrsten izziv so nesreče in zdravstvena oskrba. Vse tri občine se sicer trudijo – počasi urejajo parkirišča, skrbijo za sezonske prevoze do najbolj obiskanih točk in podobno, ampak včasih se zdi, da vse skupaj prehiteva …</p></blockquote> <p>Bo pa v prihodnjih letih v Posočju odprtih več gradbišč. Kmalu bo direkcija za infrastrukturo začela gradnjo tolminske obvoznice, v naslednjih letih sledijo še volčanska in na Mostu na Soči; že dalj časa traja obnova ceste v Podbrdu v Baški grapi, obnovljena bo cesta iz Nove Gorice proti Tolminu, začenjajo pa se že dela iz Kobarida proti Bovcu. To bo izjemno zahtevna rekonstrukcija z gradnjo 80-metrskega viadukta, zaradi česar bo glavna prometna žila dalj časa zaprta, enosmerni obvoz za osebna vozila pa bo potekal po obnovljeni in asfaltirani mulatjeri iz prve svetovne vojne ob Soči. To bo spet verjetno velik izziv prav v času turistične sezone.</p></p> Thu, 25 Nov 2021 05:45:00 +0000 Ali lahko skokoviti rasti posoškega turizma infrastruktura sploh še sledi? Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič. 174823386 RTVSLO – Prvi 555 clean Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič. Fri, 19 Nov 2021 06:10:00 +0000 Protipoplavna varnost Kostanjevice na Krki V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič <p>Prebivalci se bojijo, da bi predlagane protipoplavne rešitve spremenile značilno in turistom tako privlačno veduto otoka.</p><p><p>V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra  Direkciji posredovati odgovor,  ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite.</p> <p>Rešitve na katere opozarjajo prebivalci in jih je v preteklosti zagovarjal tudi župan, je stroka izločila kot neprimerne.  Župan <strong>Ladko Petretič</strong> pravi, da so podporo svetnikov potrebovali, da projekt 'ne pade v vodo':</p> <blockquote><p>»Vse te predloge, ki je zdaj ta iniciativa dala meni, so predlogi izpred desetih let, ki sem jih dajal strokovnjakom, da bi izboljšali samo poplavno varnost. Vendar so nam dokazovali, da pač to ne vzdrži. Kako naprej? Mi smo danes to morali to narediti (sprejeti sklep občinskega sveta), da smo lahko sploh sogovornik proti državi, če ne bi jutri lahko samo sporočili v Ljubljano, s projektom je konec, tega si pa ne želim, nekako je treba pridit do nekega kompromisa, na silo pa res ne bomo delali.«</p></blockquote> <p>Za stroko je rešitev razlivnih površin v Krakovskem gozdu predraga in s prevelikimi posegi v naravo, poglobitev struge reke pa ne prinaša izboljšanja, je na predstavitvi idejnih rešitev utemeljeval direktor Direkcije RS za vode <strong>Roman Kramer</strong>:</p> <blockquote><p>»Stroka je iskala vse rešitve, ki bi pravzaprav pomenile, da bi vodo spravili mimo Kostanjevice na Krki. Res smo se potrudli, naredili več analiz in edina rešitev, ki bi temu zadostila, je praktično neizvedljiva in tudi zelo draga, se pravi da bi še eno Krko peljali skozi Krakovski gozd. Zato smo najdli za nas po mojem najbolj optimalno tehnično rešitev, da se večji del zaščiti te stavbe, te prebivalce z mobilnimi protipoplavnimi stenami, ki se namestijo samo v času nevarnosti, ko so poplave, drugače pa  na terenu, ker se zavedamo, da gre za kulturno dediščino, bi bil viden samo en 20 oz 30 cm širok betonski zid v nivoju trave oz tistega, kar je na območju...«</p></blockquote></p> 174823439 RTVSLO – Prvi 555 clean V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič <p>Prebivalci se bojijo, da bi predlagane protipoplavne rešitve spremenile značilno in turistom tako privlačno veduto otoka.</p><p><p>V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra  Direkciji posredovati odgovor,  ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite.</p> <p>Rešitve na katere opozarjajo prebivalci in jih je v preteklosti zagovarjal tudi župan, je stroka izločila kot neprimerne.  Župan <strong>Ladko Petretič</strong> pravi, da so podporo svetnikov potrebovali, da projekt 'ne pade v vodo':</p> <blockquote><p>»Vse te predloge, ki je zdaj ta iniciativa dala meni, so predlogi izpred desetih let, ki sem jih dajal strokovnjakom, da bi izboljšali samo poplavno varnost. Vendar so nam dokazovali, da pač to ne vzdrži. Kako naprej? Mi smo danes to morali to narediti (sprejeti sklep občinskega sveta), da smo lahko sploh sogovornik proti državi, če ne bi jutri lahko samo sporočili v Ljubljano, s projektom je konec, tega si pa ne želim, nekako je treba pridit do nekega kompromisa, na silo pa res ne bomo delali.«</p></blockquote> <p>Za stroko je rešitev razlivnih površin v Krakovskem gozdu predraga in s prevelikimi posegi v naravo, poglobitev struge reke pa ne prinaša izboljšanja, je na predstavitvi idejnih rešitev utemeljeval direktor Direkcije RS za vode <strong>Roman Kramer</strong>:</p> <blockquote><p>»Stroka je iskala vse rešitve, ki bi pravzaprav pomenile, da bi vodo spravili mimo Kostanjevice na Krki. Res smo se potrudli, naredili več analiz in edina rešitev, ki bi temu zadostila, je praktično neizvedljiva in tudi zelo draga, se pravi da bi še eno Krko peljali skozi Krakovski gozd. Zato smo najdli za nas po mojem najbolj optimalno tehnično rešitev, da se večji del zaščiti te stavbe, te prebivalce z mobilnimi protipoplavnimi stenami, ki se namestijo samo v času nevarnosti, ko so poplave, drugače pa  na terenu, ker se zavedamo, da gre za kulturno dediščino, bi bil viden samo en 20 oz 30 cm širok betonski zid v nivoju trave oz tistega, kar je na območju...«</p></blockquote></p> Thu, 18 Nov 2021 09:10:00 +0000 Kako pred poplavami zaščititi Kostanjevico na Krki? Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.<p>Martinovo velja za jesenski pust. Ne slavijo ga le v vinorodnih okoliših. Tokrat gremo v Šmartno pri Slovenj Gradcu</p><p><p>Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret.</p> <p>In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti<strong> Anton Sedar</strong> in nekdanji predsednik <strong>Vinko Vrčkovnik</strong>, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.</p> <blockquote><p><em>"Vsako Martinovo nedeljo pripravimo 900 porcij kisle juhe, to je zaščitni znak naših Martinovih dnevov. Ženske pečejo pecivo, potice, moški pa začnejo že zjutraj kuhati kislo juho, tako da ko se prebudimo v Martinovo nedeljo, v Šmartnu že diši po kisli juhi," je dejal Anton Sedar. Pravi pa, da bo letos z Martinovimi dnevi tako kot je z vsem drugim. "Kot so šole, prek Zooma in na kavču, drugo leto si bomo dali več duška. Voščim za martinovo vsem Martinam in Martinom vse najboljše, pa nazdravimo letos na kavču," je dodal.</em></p></blockquote> <h3><em>Šmartno je kraj zanimivih zgodb in zanimivosti</em></h3> <p>Martinovi dnevi v Šmartnu so do zdaj odpadli le trikrat: lani in letos zaradi korone, pred leti pa enkrat zaradi velikih poplav, ko so ves denar namenili za sanacijo. Šmartno pri Slovenj Gradcu je 200 let starejši od Slovenj Gradca, ki je mestna občina. Ob 900-letnici kraja, ki so jo praznovali leta 2006, so izdali obsežno monografijo na 350 straneh in takrat je kraj Šmartno dobil tudi svojo zastavo z veliko simbolike.</p> <blockquote><p><em>"Dejansko je zgodovina zapisana, zelo zanimiva, na to smo zelo ponosni. Tistega istega leta smo zasadili lipo ob 900-letnici in seveda dali smo izdelati svojo zastavo. Na njej je upodobitev pava, ta ima devet peres, vsako predstavlja stoletje. Na tej zastavi je upodobljen Martinov plašč, ki je seveda prerezan in v barvah rdeče, modre in bele, vsaka ima pomen, sožitje, mir, ljubezen. Tudi prerezani plašč ima svoj pomen. Sveti Martin je pomagal ubogim, prerezal je plašč in z njim zaščitil vse preostale. To se vidi tudi na tej zastavi. Vse, kar smo storili v tem kraju, sploh po letu 2006, ima svoj pomen. To nam res veliko pomeni, smo ponosni … Sodelujemo z mladimi, da jih učimo zgodovino, zakaj imamo mi sploh Martinove dneve, ker to marsikoga zanima, ko pa nismo vinorodni okoliš," je povedal Vinko Vrčkovnik, nekdanji predsednik vaške skupnosti. </em>V kraju je spominski park, ki je med drugim tudi spomin na osamosvojitveno vojno.</p></blockquote> <h3>Koroški kmet zasadil vinograd</h3> <p>Ko na Koroškem omenite mošt, ne pomislijo na vinski mošt, iz katerega nastane vino. Ampak na sadnega. Etnologinja <strong>Brigita Rajšter</strong> iz Koroškega pokrajinskega muzeja pa nam je zaupala še zgodbo o kmetu, ki so ga trgatve in vse povezano s trto tako navduševale, da je res zasadil vinograd.</p> <blockquote><p><em>"Na Gmajni pri Slovenj Gradcu je bil kmet Zagmanjšek, Gregor Kragelnik starejši, zelo veliko je dal na tradicijo, tudi sicer na tradicionalne kmečke praznike in opravila. On si je pred drugo svetovno vojno nasadil vinograd, sicer na slabši zemlji. To je bilo 300 trsov šmarnice. Ob tem ko so ga zasadili, so opravljali vsa potrebna dela, ob skrbi za trto, kot se to dela v vinorodnih krajih. In te običaje je prinesel na Gmajno. V dnevnih pred Martinovim je organiziral 'pušl šank', točil vino in mošt, tudi preteklo zalogo za domačine. Zbrala se je množica ljudi, poskrbel je za muzikanta, to je bilo eno veselje in se je pilo in jedlo, pripravili so preproste domače, malo boljše jedi, pravijo, da so takrat spekli precej mežerlija, pogosto je prihajalo tudi do fantovskih sporov, to je bila priložnost, da so fantje poravnali kakšne fantovske zadeve," je pripovedovala Brigita Rajšter.</em></p></blockquote> <h3><em>Jesenski pust do božiča</em></h3> <p>Čas martinovega je tudi čas, ko so se poravnavali dolgovi, pravde. Kot je dejala Brigita Rajšter, je nekoliko manj znano, da so ta dan poimenovali kar jesenski pust.</p> <blockquote><p><em>"Martin po starem ljudskem vedenju velja za jesenskega pusta, za obilno hrano, ki se pripravi na ta dan. Potem pa se je do božiča kar postilo, da niso obilno jedli. Ta jesenski pust, če poznamo praznik pusta, ki mu sledi 40-dnevni post do velike noči, je bilo to enako tudi jeseni. Praznik okoli svetega Martina je bil jesenski pust in potem se je postilo do božiča."</em></p></blockquote></p> 174821330 RTVSLO – Prvi 744 clean Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.<p>Martinovo velja za jesenski pust. Ne slavijo ga le v vinorodnih okoliših. Tokrat gremo v Šmartno pri Slovenj Gradcu</p><p><p>Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret.</p> <p>In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti<strong> Anton Sedar</strong> in nekdanji predsednik <strong>Vinko Vrčkovnik</strong>, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.</p> <blockquote><p><em>"Vsako Martinovo nedeljo pripravimo 900 porcij kisle juhe, to je zaščitni znak naših Martinovih dnevov. Ženske pečejo pecivo, potice, moški pa začnejo že zjutraj kuhati kislo juho, tako da ko se prebudimo v Martinovo nedeljo, v Šmartnu že diši po kisli juhi," je dejal Anton Sedar. Pravi pa, da bo letos z Martinovimi dnevi tako kot je z vsem drugim. "Kot so šole, prek Zooma in na kavču, drugo leto si bomo dali več duška. Voščim za martinovo vsem Martinam in Martinom vse najboljše, pa nazdravimo letos na kavču," je dodal.</em></p></blockquote> <h3><em>Šmartno je kraj zanimivih zgodb in zanimivosti</em></h3> <p>Martinovi dnevi v Šmartnu so do zdaj odpadli le trikrat: lani in letos zaradi korone, pred leti pa enkrat zaradi velikih poplav, ko so ves denar namenili za sanacijo. Šmartno pri Slovenj Gradcu je 200 let starejši od Slovenj Gradca, ki je mestna občina. Ob 900-letnici kraja, ki so jo praznovali leta 2006, so izdali obsežno monografijo na 350 straneh in takrat je kraj Šmartno dobil tudi svojo zastavo z veliko simbolike.</p> <blockquote><p><em>"Dejansko je zgodovina zapisana, zelo zanimiva, na to smo zelo ponosni. Tistega istega leta smo zasadili lipo ob 900-letnici in seveda dali smo izdelati svojo zastavo. Na njej je upodobitev pava, ta ima devet peres, vsako predstavlja stoletje. Na tej zastavi je upodobljen Martinov plašč, ki je seveda prerezan in v barvah rdeče, modre in bele, vsaka ima pomen, sožitje, mir, ljubezen. Tudi prerezani plašč ima svoj pomen. Sveti Martin je pomagal ubogim, prerezal je plašč in z njim zaščitil vse preostale. To se vidi tudi na tej zastavi. Vse, kar smo storili v tem kraju, sploh po letu 2006, ima svoj pomen. To nam res veliko pomeni, smo ponosni … Sodelujemo z mladimi, da jih učimo zgodovino, zakaj imamo mi sploh Martinove dneve, ker to marsikoga zanima, ko pa nismo vinorodni okoliš," je povedal Vinko Vrčkovnik, nekdanji predsednik vaške skupnosti. </em>V kraju je spominski park, ki je med drugim tudi spomin na osamosvojitveno vojno.</p></blockquote> <h3>Koroški kmet zasadil vinograd</h3> <p>Ko na Koroškem omenite mošt, ne pomislijo na vinski mošt, iz katerega nastane vino. Ampak na sadnega. Etnologinja <strong>Brigita Rajšter</strong> iz Koroškega pokrajinskega muzeja pa nam je zaupala še zgodbo o kmetu, ki so ga trgatve in vse povezano s trto tako navduševale, da je res zasadil vinograd.</p> <blockquote><p><em>"Na Gmajni pri Slovenj Gradcu je bil kmet Zagmanjšek, Gregor Kragelnik starejši, zelo veliko je dal na tradicijo, tudi sicer na tradicionalne kmečke praznike in opravila. On si je pred drugo svetovno vojno nasadil vinograd, sicer na slabši zemlji. To je bilo 300 trsov šmarnice. Ob tem ko so ga zasadili, so opravljali vsa potrebna dela, ob skrbi za trto, kot se to dela v vinorodnih krajih. In te običaje je prinesel na Gmajno. V dnevnih pred Martinovim je organiziral 'pušl šank', točil vino in mošt, tudi preteklo zalogo za domačine. Zbrala se je množica ljudi, poskrbel je za muzikanta, to je bilo eno veselje in se je pilo in jedlo, pripravili so preproste domače, malo boljše jedi, pravijo, da so takrat spekli precej mežerlija, pogosto je prihajalo tudi do fantovskih sporov, to je bila priložnost, da so fantje poravnali kakšne fantovske zadeve," je pripovedovala Brigita Rajšter.</em></p></blockquote> <h3><em>Jesenski pust do božiča</em></h3> <p>Čas martinovega je tudi čas, ko so se poravnavali dolgovi, pravde. Kot je dejala Brigita Rajšter, je nekoliko manj znano, da so ta dan poimenovali kar jesenski pust.</p> <blockquote><p><em>"Martin po starem ljudskem vedenju velja za jesenskega pusta, za obilno hrano, ki se pripravi na ta dan. Potem pa se je do božiča kar postilo, da niso obilno jedli. Ta jesenski pust, če poznamo praznik pusta, ki mu sledi 40-dnevni post do velike noči, je bilo to enako tudi jeseni. Praznik okoli svetega Martina je bil jesenski pust in potem se je postilo do božiča."</em></p></blockquote></p> Thu, 11 Nov 2021 06:13:00 +0000 V Šmartnem pri Slovenj Gradec za martinovo kisla juha in pivo November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.<p>Bo po dveh slabih smučarskih sezonah letošnja uspešnejša?</p><p><p>November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.</p> <blockquote><p>Upravljavci smučišča pozorno spremljajo vremenske napovedi in čakajo, kdaj bo nastopila ohladitev ali zapadel prvi sneg. Po dveh slabih smučarskih sezonah – predlanska je bila zelena, lanska pa zaznamovana z omejitvami obratovanja zaradi protikoronskih ukrepov, ko so našteli le 13 obratovalnih dni, se zdaj nadejajo ene uspešne. Začetek smučarske sezone je sicer odvisen od dveh dejavnikov; prvi je vreme, torej ali mraz, ki bi omogočil umetno zasneževanje, ali še bolje kar naravni sneg, ki je lani bil, pa ga zaradi zaprtja nismo mogli izkoristiti. Drugi dejavnik pa so ukrepi za ustavitev epidemije, ki je, kot vsi vemo, znova v velikem zagonu. Še to. Predprodaja smučarskih kart se je že začela, navala za zdaj ni.</p></blockquote> <p>Poletna sezona je bila boljša od lanske.</p> <blockquote><p>Nekaj več je bilo letos tujcev, čeprav so – tako kot drugod po Sloveniji – prevladovali domači gostje, po večini posamezniki, pohodniki, kolesarji in motoristi. Je pa za ponudnike razveseljivo to, da se lanski gostje vračajo na destinacijo, saj so jo prepoznali kot zanimivo. Ob tem pa je direktor Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno Gregor Novakovič poudaril, da jim je bolj kot kvantiteta turistov pomembna kakovost turistične ponudbe.</p></blockquote> <p>Velik uspeh je doživela digitalizacija arheološkega najdišča Divje babe, kjer so našli znamenito neandertalčevo piščal. Obisk jame je s projekcijami na stene zdaj še bolj doživet in priljubljen predvsem pri družinah. Za otroke naj omenim termalčkovo pot, ki jo nameravajo prihodnje leto še nadgraditi.</p> </p> 174819293 RTVSLO – Prvi 542 clean November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.<p>Bo po dveh slabih smučarskih sezonah letošnja uspešnejša?</p><p><p>November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.</p> <blockquote><p>Upravljavci smučišča pozorno spremljajo vremenske napovedi in čakajo, kdaj bo nastopila ohladitev ali zapadel prvi sneg. Po dveh slabih smučarskih sezonah – predlanska je bila zelena, lanska pa zaznamovana z omejitvami obratovanja zaradi protikoronskih ukrepov, ko so našteli le 13 obratovalnih dni, se zdaj nadejajo ene uspešne. Začetek smučarske sezone je sicer odvisen od dveh dejavnikov; prvi je vreme, torej ali mraz, ki bi omogočil umetno zasneževanje, ali še bolje kar naravni sneg, ki je lani bil, pa ga zaradi zaprtja nismo mogli izkoristiti. Drugi dejavnik pa so ukrepi za ustavitev epidemije, ki je, kot vsi vemo, znova v velikem zagonu. Še to. Predprodaja smučarskih kart se je že začela, navala za zdaj ni.</p></blockquote> <p>Poletna sezona je bila boljša od lanske.</p> <blockquote><p>Nekaj več je bilo letos tujcev, čeprav so – tako kot drugod po Sloveniji – prevladovali domači gostje, po večini posamezniki, pohodniki, kolesarji in motoristi. Je pa za ponudnike razveseljivo to, da se lanski gostje vračajo na destinacijo, saj so jo prepoznali kot zanimivo. Ob tem pa je direktor Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno Gregor Novakovič poudaril, da jim je bolj kot kvantiteta turistov pomembna kakovost turistične ponudbe.</p></blockquote> <p>Velik uspeh je doživela digitalizacija arheološkega najdišča Divje babe, kjer so našli znamenito neandertalčevo piščal. Obisk jame je s projekcijami na stene zdaj še bolj doživet in priljubljen predvsem pri družinah. Za otroke naj omenim termalčkovo pot, ki jo nameravajo prihodnje leto še nadgraditi.</p> </p> Thu, 04 Nov 2021 06:10:00 +0000 Na Cerkljanskem se po dobri poletni sezoni pripravljajo na Zimsko V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.<p>Ker so v tokratnem jutru glavni možgani, se odpravljamo na Inštitut, kjer jim pomagajo, ko življenje prinese različne preizkušnje</p><p><p>V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, ki pove, da življenje in delo na inštitutu nikoli ne zamre, saj je osebje prisotno 24 ur na dan:</p> <blockquote><p>"Ob jutranjih urah sestre že pričnejo z jutranjo nego bolnikov. Zakaj tako zgodaj? Zato, da so bolniki, ki so v pretežni meri nepremični, ob osmi uri pripravljeni za vključitev v terapevtske programe. Bodisi za vadbo v fizioterapiji, v delovni terapiji, pri logopedu, psihologu ali socialnem delavcu. Jutranja nega pa ni pasivna, temveč je predvsem učenje bolnikov in zato je to postopek, ki vzame še več časa. Nekaj je bolnika obleči, mu umiti zobe, ga pripraviti, da gre na stranišče, drugo pa je, da ga tega znova naučimo. Seveda pa niso vsi popolnoma nesamostojni. Nekateri so tudi že zmožni poskrbeti sami zase."</p></blockquote> <p>Oddelek, ki ga vodi, mag. Grabljevec imenuje Babilon, saj obravnavajo 10-15 diagnoz povezanih z možgansko poškodbo.</p> <blockquote><p>"Znani smo po tem, da obravnavamo bolnike s hudo travmatsko, s hudo poškodbeno okvaro možganov. Se pravi osebe, ki so v prometnih nesrečah, v drugih dogodkih, pri športu utrpele udarnine, obtolčenine možganov. Edini v Sloveniji izvajamo rehabilitacijo oseb z multiplo sklerozo, potem so tu bolniki s parkinsonizmom ter bolniki po zdravljenju in posegih zaradi možganskih tumorjev. Potem pa druge stvari, kot so vnetja možganov, posledica hipoksičnih možganskih okvar, rehabilitiramo tudi osebe s cerebralno paralizo."</p></blockquote> <p>Pri  svojem delu je mag. Grabljevec vsak dan neločljivo povezan z možgani:</p> <blockquote><p>"Možgani so neverjeten organ. Prav ta organ me je pritegnil k delu. Na eni strani zaradi svoje pomembnosti, ključnosti v človeškem življenju, na drugi pa zaradi skrivnostnosti in še vedno neraziskanosti njihovega delovanja in mehanizmov uspešnega zdravljenja. Možgani so zelo majhen organ, zavzemajo 2-3 odstotke teže osebe. So absolutni in edini gospodar našega telesa, hkrati so pa neverjetno ranljivi. So majhna želatinasta kepica, ki je skrita v lobanji. Zaprta v kletko, ki jo brani pred poškodbami iz okolice. Ko je poškodba res huda, ta zaščita odpove. Možgani so nezamenljivi. Mineva okrog 50 let od prve presaditve človeškega srca. Možganov ne bomo presajali nikoli. Zdravljenje možganov je še vedno neznanka."</p></blockquote> <p>In primerjava rehabilitacijskega oddelka v URI Soča s podobnimi ustanovami po svetu?</p> <blockquote><p>"Imam srečo, da sem spoznal veliko primerljivih ustanov po svetu. Moram reči, da je naš oddelek, kar se tiče razmišljanja, pristopa k bolniku, tudi glede terapevtskih možnosti, enakovreden visoko povprečnemu oddelku za rehabilitacijo po poškodbah glave v razvitih delih sveta. Seveda, iz čisto objektivnih razlogov, kot je relativno slaba organizacija dela v zdravstvu in šibka kadrovska oprema je pa tisto, kar nas loči od vrhunskih centrov. Znanje vsakega posameznika, pripravljenost za delo z bolniki in zavzetost so na vrhunskem nivoju. A do same vrhunskosti nam manjka tisto, česar sami ne moremo vključiti."</p></blockquote></p> 174817574 RTVSLO – Prvi 732 clean V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.<p>Ker so v tokratnem jutru glavni možgani, se odpravljamo na Inštitut, kjer jim pomagajo, ko življenje prinese različne preizkušnje</p><p><p>V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji, ki pove, da življenje in delo na inštitutu nikoli ne zamre, saj je osebje prisotno 24 ur na dan:</p> <blockquote><p>"Ob jutranjih urah sestre že pričnejo z jutranjo nego bolnikov. Zakaj tako zgodaj? Zato, da so bolniki, ki so v pretežni meri nepremični, ob osmi uri pripravljeni za vključitev v terapevtske programe. Bodisi za vadbo v fizioterapiji, v delovni terapiji, pri logopedu, psihologu ali socialnem delavcu. Jutranja nega pa ni pasivna, temveč je predvsem učenje bolnikov in zato je to postopek, ki vzame še več časa. Nekaj je bolnika obleči, mu umiti zobe, ga pripraviti, da gre na stranišče, drugo pa je, da ga tega znova naučimo. Seveda pa niso vsi popolnoma nesamostojni. Nekateri so tudi že zmožni poskrbeti sami zase."</p></blockquote> <p>Oddelek, ki ga vodi, mag. Grabljevec imenuje Babilon, saj obravnavajo 10-15 diagnoz povezanih z možgansko poškodbo.</p> <blockquote><p>"Znani smo po tem, da obravnavamo bolnike s hudo travmatsko, s hudo poškodbeno okvaro možganov. Se pravi osebe, ki so v prometnih nesrečah, v drugih dogodkih, pri športu utrpele udarnine, obtolčenine možganov. Edini v Sloveniji izvajamo rehabilitacijo oseb z multiplo sklerozo, potem so tu bolniki s parkinsonizmom ter bolniki po zdravljenju in posegih zaradi možganskih tumorjev. Potem pa druge stvari, kot so vnetja možganov, posledica hipoksičnih možganskih okvar, rehabilitiramo tudi osebe s cerebralno paralizo."</p></blockquote> <p>Pri  svojem delu je mag. Grabljevec vsak dan neločljivo povezan z možgani:</p> <blockquote><p>"Možgani so neverjeten organ. Prav ta organ me je pritegnil k delu. Na eni strani zaradi svoje pomembnosti, ključnosti v človeškem življenju, na drugi pa zaradi skrivnostnosti in še vedno neraziskanosti njihovega delovanja in mehanizmov uspešnega zdravljenja. Možgani so zelo majhen organ, zavzemajo 2-3 odstotke teže osebe. So absolutni in edini gospodar našega telesa, hkrati so pa neverjetno ranljivi. So majhna želatinasta kepica, ki je skrita v lobanji. Zaprta v kletko, ki jo brani pred poškodbami iz okolice. Ko je poškodba res huda, ta zaščita odpove. Možgani so nezamenljivi. Mineva okrog 50 let od prve presaditve človeškega srca. Možganov ne bomo presajali nikoli. Zdravljenje možganov je še vedno neznanka."</p></blockquote> <p>In primerjava rehabilitacijskega oddelka v URI Soča s podobnimi ustanovami po svetu?</p> <blockquote><p>"Imam srečo, da sem spoznal veliko primerljivih ustanov po svetu. Moram reči, da je naš oddelek, kar se tiče razmišljanja, pristopa k bolniku, tudi glede terapevtskih možnosti, enakovreden visoko povprečnemu oddelku za rehabilitacijo po poškodbah glave v razvitih delih sveta. Seveda, iz čisto objektivnih razlogov, kot je relativno slaba organizacija dela v zdravstvu in šibka kadrovska oprema je pa tisto, kar nas loči od vrhunskih centrov. Znanje vsakega posameznika, pripravljenost za delo z bolniki in zavzetost so na vrhunskem nivoju. A do same vrhunskosti nam manjka tisto, česar sami ne moremo vključiti."</p></blockquote></p> Thu, 28 Oct 2021 10:55:00 +0000 URI Soča Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.<p>Mineva sto let od skladateljeve smrti. V Šentjurju, kjer se je rodil, so pripravili številne koncerte in druge prireditve</p><p><p>Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem.</p> <p>Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto.</p> <p>Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174815524 RTVSLO – Prvi 702 clean Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.<p>Mineva sto let od skladateljeve smrti. V Šentjurju, kjer se je rodil, so pripravili številne koncerte in druge prireditve</p><p><p>Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem.</p> <p>Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto.</p> <p>Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 21 Oct 2021 04:45:00 +0000 Leto Josipa Ipavca Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.<p>Od očiščene gramoznice zgorelih odpadnih gum do urgence</p><p><p>Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša <strong>Gabrijela Milošič</strong>. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.</p> <p>Septembra je zaživel projekt Insta po#moč, brezplačna svetovalnica za mlade, kjer delujejo mlade prostovoljne psihologinje.<strong> Monika Ficjan</strong>:</p> <blockquote><p>Uporabniku pomagamo skupaj z njim poiskati rešitev na neko težavo, stisko s katero se srečuje, da dobijo drug pogled na situacijo, v bistvu zrcalimo čustva na neko situacijo, kakšna čustva doživljajo in jim dajemo orodja, kako ta čustva bolje obvladovati. Tudi šolski otroci se že srečujejo z neke vrste eksistencialnimi vprašanji, še bolj pa z odnosnimi, torej z odnosi v družini z odnosi med vrstniki in romantičnimi razmerji. Feedback pogosto dobimo že takoj po uri svetovanja, pač uporabniki povejo, da so se razbremenili, da se dosti boljše počutijo, da se veselijo da bodo naslednjič prišli. : Projekt je zaživel kot del participativnega proračuna in opozarja na to, kako pomembno je biti viden in slišan, pravi koordinatorica projekta Tina Maroh.</p></blockquote></p> 174813534 RTVSLO – Prvi 609 clean Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.<p>Od očiščene gramoznice zgorelih odpadnih gum do urgence</p><p><p>Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša <strong>Gabrijela Milošič</strong>. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.</p> <p>Septembra je zaživel projekt Insta po#moč, brezplačna svetovalnica za mlade, kjer delujejo mlade prostovoljne psihologinje.<strong> Monika Ficjan</strong>:</p> <blockquote><p>Uporabniku pomagamo skupaj z njim poiskati rešitev na neko težavo, stisko s katero se srečuje, da dobijo drug pogled na situacijo, v bistvu zrcalimo čustva na neko situacijo, kakšna čustva doživljajo in jim dajemo orodja, kako ta čustva bolje obvladovati. Tudi šolski otroci se že srečujejo z neke vrste eksistencialnimi vprašanji, še bolj pa z odnosnimi, torej z odnosi v družini z odnosi med vrstniki in romantičnimi razmerji. Feedback pogosto dobimo že takoj po uri svetovanja, pač uporabniki povejo, da so se razbremenili, da se dosti boljše počutijo, da se veselijo da bodo naslednjič prišli. : Projekt je zaživel kot del participativnega proračuna in opozarja na to, kako pomembno je biti viden in slišan, pravi koordinatorica projekta Tina Maroh.</p></blockquote></p> Thu, 14 Oct 2021 05:10:00 +0000 Projekti v Spodnjem Podravju - kaj je že končano in kaj še čaka "Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja. <p>Od aktualnih prenov v mestu do Glazerjevih dnevov </p><p><p>"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.</p></p> 174811480 RTVSLO – Prvi 794 clean "Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja. <p>Od aktualnih prenov v mestu do Glazerjevih dnevov </p><p><p>"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.</p></p> Thu, 07 Oct 2021 05:10:00 +0000 Jesenski sprehod po mariborskem dogajanju Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.<p>Spominska drevesa, ki simbolizirajo prizadevanja za mir in sodelovanje ter razumevanje med narodi</p><p><p>Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila <strong>mati Apolonija</strong>, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši <strong>Ivan – Vanek</strong> je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina <strong>Marjana Šiftarja</strong> je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.</p></p> 174809520 RTVSLO – Prvi 561 clean Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.<p>Spominska drevesa, ki simbolizirajo prizadevanja za mir in sodelovanje ter razumevanje med narodi</p><p><p>Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila <strong>mati Apolonija</strong>, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši <strong>Ivan – Vanek</strong> je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina <strong>Marjana Šiftarja</strong> je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.</p></p> Thu, 30 Sep 2021 05:16:00 +0000 Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!<p>95 metrov visoka, 11 metrov široka in 1065 metrov dolga konstrukcija je že pred odprtjem požela nemalo zanimanja in naletela tudi na številne zadržke tamkajšnjih krajanov</p><p><p>Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi <strong>Mateja Brežan</strong>!</p> <p></p></p> 174807594 RTVSLO – Prvi 665 clean Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!<p>95 metrov visoka, 11 metrov široka in 1065 metrov dolga konstrukcija je že pred odprtjem požela nemalo zanimanja in naletela tudi na številne zadržke tamkajšnjih krajanov</p><p><p>Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi <strong>Mateja Brežan</strong>!</p> <p></p></p> Thu, 23 Sep 2021 05:13:00 +0000 17 let viadukta Črni Kal Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje. <p>Karmen Štrancar Rajevec o novih turističnih in športnih pridobitvah v Zasavju</p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> 174805747 RTVSLO – Prvi 667 clean Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje. <p>Karmen Štrancar Rajevec o novih turističnih in športnih pridobitvah v Zasavju</p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 05:15:00 +0000 'Totalna panika' in nove kolesarske proge v Zasavju Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.<p>O pospešeni graditvi kolesarskih poti in izrivanju pločevine iz dolenjskih mestnih jeder</p><p><p><strong>Dopisnik Jože Žura</strong> v luči prihajajočega evropskega tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, v katerih avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oziroma nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.</p> <blockquote><p>"Kolesarske poti v Novem mestu še niso sklenjene, največja ovira so premostitve čez reko Krko, saj obstoječi ožji mostovi ne omogočajo dodatnih umestitev kolesarskih poti. V nekaj letih pa bo v dolenjski prestolnici zgrajenih več brvi za kolesarje in pešce čez reko Krko. Prva brv oziroma 120 metrov dolg most v Irči vasi naj bi bil zgrajen že prihodnjo jesen, njegova posebnost bo, da bo brez podpornih stebrov v reki in bo kot takšen referenčen daleč naokoli, zasnoval pa ga je avtor mostu na Pelješac arhitekt Marjan Pipenbaher, ki je avtor kar treh novih mostov v Novem mestu."</p></blockquote> <p>Zakaj taka odločitev?</p> <blockquote><p>"Zato, da se ne posega v rečno strugo, saj je v reki bogat ribji živelj in ko se ribe drstijo, se pač ne sme posegati v reko. To je kar nekaj mesev na leto in takrat gradbinci težko lovijo roke. Če malo zamudijo oziroma so kakšne dodatne težave, se potem to zamakne recimo iz jeseni na spomlad in to je kar velika zamuda."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174803936 RTVSLO – Prvi 540 clean Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.<p>O pospešeni graditvi kolesarskih poti in izrivanju pločevine iz dolenjskih mestnih jeder</p><p><p><strong>Dopisnik Jože Žura</strong> v luči prihajajočega evropskega tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, v katerih avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oziroma nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.</p> <blockquote><p>"Kolesarske poti v Novem mestu še niso sklenjene, največja ovira so premostitve čez reko Krko, saj obstoječi ožji mostovi ne omogočajo dodatnih umestitev kolesarskih poti. V nekaj letih pa bo v dolenjski prestolnici zgrajenih več brvi za kolesarje in pešce čez reko Krko. Prva brv oziroma 120 metrov dolg most v Irči vasi naj bi bil zgrajen že prihodnjo jesen, njegova posebnost bo, da bo brez podpornih stebrov v reki in bo kot takšen referenčen daleč naokoli, zasnoval pa ga je avtor mostu na Pelješac arhitekt Marjan Pipenbaher, ki je avtor kar treh novih mostov v Novem mestu."</p></blockquote> <p>Zakaj taka odločitev?</p> <blockquote><p>"Zato, da se ne posega v rečno strugo, saj je v reki bogat ribji živelj in ko se ribe drstijo, se pač ne sme posegati v reko. To je kar nekaj mesev na leto in takrat gradbinci težko lovijo roke. Če malo zamudijo oziroma so kakšne dodatne težave, se potem to zamakne recimo iz jeseni na spomlad in to je kar velika zamuda."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 09 Sep 2021 04:45:00 +0000 Nov most brez podpornih stebrov za pešče in kolesarje V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.<p>Kranj v znamenju glasbe, zgodovine in kulinarike</p><p><p>V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije mednarodnega uličnega Foto festa, že prihajajo novi dogodki! V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je več sto razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. <strong>Dopisnica Aljana Jocif</strong>:</p> <blockquote><p> "Če bivam v bližini ali daljavi, spominjam tebe se, s srčimi pozdravi!" Te prijazne besede je pred 121 leti na razglednico Svetega Jurija - današnjega Šenčurja - napisala Jožica in jo poslala "blagorodni gospodični Apoloniji v Vodice". To je le eno povzeto sporočilo razglednice, na razstavi pa jih je okoli 300.</p></blockquote> <p>V starem mestnem jedru v stolpu Škrlovec in atriju Pavšlarjeve hiše se zvečer začenja tudi Pianopolis, festival za mesto in klavir. V nedeljo pa bo v gorenjski prestolnici tudi zadišalo - začenja se etnološko-kulinarični dogodek Kranjska dolga miza.</p></p> 174802149 RTVSLO – Prvi 628 clean V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.<p>Kranj v znamenju glasbe, zgodovine in kulinarike</p><p><p>V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije mednarodnega uličnega Foto festa, že prihajajo novi dogodki! V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je več sto razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. <strong>Dopisnica Aljana Jocif</strong>:</p> <blockquote><p> "Če bivam v bližini ali daljavi, spominjam tebe se, s srčimi pozdravi!" Te prijazne besede je pred 121 leti na razglednico Svetega Jurija - današnjega Šenčurja - napisala Jožica in jo poslala "blagorodni gospodični Apoloniji v Vodice". To je le eno povzeto sporočilo razglednice, na razstavi pa jih je okoli 300.</p></blockquote> <p>V starem mestnem jedru v stolpu Škrlovec in atriju Pavšlarjeve hiše se zvečer začenja tudi Pianopolis, festival za mesto in klavir. V nedeljo pa bo v gorenjski prestolnici tudi zadišalo - začenja se etnološko-kulinarični dogodek Kranjska dolga miza.</p></p> Thu, 02 Sep 2021 04:45:00 +0000 130 let stare razglednice Gorenjske Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>V Postojni poteka tradicionalni festival Zmaj ´ma mlade, v Sežani pa obujajo spomin na Srečka Kosovela</p><p><p>V središču Postojne se je 24. avgusta začel 25. tradicionalni festival Zmaj ma mlade, s programom, ki že toliko let zapored razveseljuje mlade in malo manj mlade z izredno pestrim izborom kulturnih, športnih in ostalih vsebin. V 14 dneh se bo na več lokacijah v mestu oglašal s približno 40. dogodki, osrednje prizorišče je umeščeno med občino in kulturni dom, veliko pa se dogaja tudi pred rojstno hišo zmaja - Mladinskim centrom Postojna.</p> <p>V Postojni so pred kratkim odprli tudi nov muzej - prenovljen brivsko – frizerski salon, ki je ohranil podobo iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Gre za enega najbolje ohranjenih obrtniških lokalov v Sloveniji. Leta 1924 ga je odprl Viktor Ozbič in ga 12 let kasneje opremil s takrat zelo modernimi stoli, ki so jih pripeljali in tudi zmontirali mojstri iz Parme. Sin Janko – junija je dopolnil častitljivih 95 let - ki je tam bril in strigel dolgih 80 let, pa je salon zaradi novih birokratskih zahtev in zakonodaje zaprl pred 6. leti.</p> <blockquote><p>Občina je salon s pomočjo evropskih sredstev obnovila, hiša na vogalu, v kateri so 91 let urejali, brili in razvajali moške glave, pa je tako očarala brivca Luko Nebca, da se je odločil, da bo nadaljeval tradicijo.</p></blockquote> <p>Malce zahodneje, v Sežani, pa so te dni, v spomin na pesnika Krasa Srečka Kosovela, predstavili nov urbani literarno – turistični sprehod po mestu, ki so ga poimenovali V korak s Kosovelom.</p> <blockquote><p>Nanj vas popelje skrbnica Kosovelove spominske sobe Mateja Kralj, vodil pa vas bo od tamkajšnje železniške postaje, kjer je Kosovel pogosto čakal na vlak, ki ga je popeljal na realko in Filozofsko fakulteto v Ljubljano, pa do spominske sobe, v središču mesta, v kateri se je pesnik rodil.</p></blockquote> <p>Glede na to, da so Kraševci na Kosovela izredno ponosni, so po njem poimenovali tudi več občinskih javnih zavodov. Med drugim tudi knjižnico, kjer so odprli razstavo Obutev preteklosti.</p> <p>V steklenih izložbah razstavljajo obutev od 18. do sredine 20. stoletja, vsak par čevljev pa spremljajo zanimivi predmeti ali publikacije iz obdobja, iz katerega izhaja.</p> </p> 174800477 RTVSLO – Prvi 707 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>V Postojni poteka tradicionalni festival Zmaj ´ma mlade, v Sežani pa obujajo spomin na Srečka Kosovela</p><p><p>V središču Postojne se je 24. avgusta začel 25. tradicionalni festival Zmaj ma mlade, s programom, ki že toliko let zapored razveseljuje mlade in malo manj mlade z izredno pestrim izborom kulturnih, športnih in ostalih vsebin. V 14 dneh se bo na več lokacijah v mestu oglašal s približno 40. dogodki, osrednje prizorišče je umeščeno med občino in kulturni dom, veliko pa se dogaja tudi pred rojstno hišo zmaja - Mladinskim centrom Postojna.</p> <p>V Postojni so pred kratkim odprli tudi nov muzej - prenovljen brivsko – frizerski salon, ki je ohranil podobo iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Gre za enega najbolje ohranjenih obrtniških lokalov v Sloveniji. Leta 1924 ga je odprl Viktor Ozbič in ga 12 let kasneje opremil s takrat zelo modernimi stoli, ki so jih pripeljali in tudi zmontirali mojstri iz Parme. Sin Janko – junija je dopolnil častitljivih 95 let - ki je tam bril in strigel dolgih 80 let, pa je salon zaradi novih birokratskih zahtev in zakonodaje zaprl pred 6. leti.</p> <blockquote><p>Občina je salon s pomočjo evropskih sredstev obnovila, hiša na vogalu, v kateri so 91 let urejali, brili in razvajali moške glave, pa je tako očarala brivca Luko Nebca, da se je odločil, da bo nadaljeval tradicijo.</p></blockquote> <p>Malce zahodneje, v Sežani, pa so te dni, v spomin na pesnika Krasa Srečka Kosovela, predstavili nov urbani literarno – turistični sprehod po mestu, ki so ga poimenovali V korak s Kosovelom.</p> <blockquote><p>Nanj vas popelje skrbnica Kosovelove spominske sobe Mateja Kralj, vodil pa vas bo od tamkajšnje železniške postaje, kjer je Kosovel pogosto čakal na vlak, ki ga je popeljal na realko in Filozofsko fakulteto v Ljubljano, pa do spominske sobe, v središču mesta, v kateri se je pesnik rodil.</p></blockquote> <p>Glede na to, da so Kraševci na Kosovela izredno ponosni, so po njem poimenovali tudi več občinskih javnih zavodov. Med drugim tudi knjižnico, kjer so odprli razstavo Obutev preteklosti.</p> <p>V steklenih izložbah razstavljajo obutev od 18. do sredine 20. stoletja, vsak par čevljev pa spremljajo zanimivi predmeti ali publikacije iz obdobja, iz katerega izhaja.</p> </p> Thu, 26 Aug 2021 04:45:00 +0000 Zmaj v središču Postojne Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.<p>Tokrat lokalni čas nastavimo na Notranjsko in Dolenjsko</p><p><p>Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.</p></p> 174799012 RTVSLO – Prvi 736 clean Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.<p>Tokrat lokalni čas nastavimo na Notranjsko in Dolenjsko</p><p><p>Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.</p></p> Thu, 19 Aug 2021 05:12:00 +0000 Prenova Cerkniškega jezera in obisk Županove jame KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.<p>Na Gorenjskem ali v Osrednji Sloveniji?</p><p><p>KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.</p></p> 174797622 RTVSLO – Prvi 649 clean KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.<p>Na Gorenjskem ali v Osrednji Sloveniji?</p><p><p>KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 05:05:00 +0000 Bogato festivalsko obdobje v Kamniku Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi. <p>Potepali smo se tudi na Trnovsko-Banjški planoti, na ranču Šinkovec</p><p><p>Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko<strong> Petra Božiča</strong>, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času.</p> <p>Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti.</p> <p>Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu.</p> <p>Tudi o tem v tokratni epizodi.</p></p> 174796064 RTVSLO – Prvi 830 clean Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi. <p>Potepali smo se tudi na Trnovsko-Banjški planoti, na ranču Šinkovec</p><p><p>Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko<strong> Petra Božiča</strong>, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času.</p> <p>Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti.</p> <p>Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu.</p> <p>Tudi o tem v tokratni epizodi.</p></p> Thu, 05 Aug 2021 05:30:00 +0000 Goriški poletni utrip - od mladine do zgodovine Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>V Pišece, pod obronke Orlice, Društvo Pleteršnikova domačija privablja Slovence iz zamejstva in sveta, da v Pleteršnikovi zidanici bivajo, spoznavajo kraj, občino Brežice in domovino svojih prednikov.</p><p><p>V Pišecah na domačiji jezikoslovca Maksa Pleteršnika so domačini, združeni v istoimensko društvo, že leta 1994 uredili domačijo in muzej v njej, vzpodbudili Pleteršnikova srečanja in jezikoslovni simpozij. Marsikdo pa ne ve, da bližnjo Pleteršnikovo zidanico, urejeno v apartma, z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu oddajajo rojakom brezplačno in jim tako omogočajo spoznati domovino njihovih prednikov, predsednik Društva <strong>Martin Dušič</strong>.</p> <blockquote><p>Imamo še vrsto projektov, med drugim smo začeli s Pleteršnikovimi srečanji, ki so v zadnjih letih prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga uresničujemo z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta projekt je namenjena družinam z otroki, ki se v tujini učijo slovenskega jezika in letos ta projekt poteka že 14 leto, prišlo so rojaki s v celega sveta, od Nemčije, Egipta... Sicer pa te družine iščejo korenine v Sloveniji in zanimivo, da je kar nekaj družin našlo svoje prednike.</p></blockquote> <p>Pobudnica ideje je učiteljica Rut Zlobec. Začelo se je z njenim poučevanjem slovenščine v Srbiji, kjer že skupaj 14 let poučuje slovenščino kot dopolnilni pouk. Srečanja njenih odraslih učencev v Pišecah, so prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in je namenjen družinam.</p> <blockquote><p>Ideja, da bi se Pleteršnikova zidanica odprla za Slovence po svetu, je nastala zato, ker sem ob srečanjih z učenci, odraslimi učenci ugotovila, da mnogi tu nimajo živih sorodnikov, oz da so stiki tudi po letu 91 zamrli, da lahko pridejo v Slovenijo samo še kot turisti,  o začetkih pravi <strong>Rut Zlobec.</strong></p> </blockquote></p> 174794348 RTVSLO – Prvi 556 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>V Pišece, pod obronke Orlice, Društvo Pleteršnikova domačija privablja Slovence iz zamejstva in sveta, da v Pleteršnikovi zidanici bivajo, spoznavajo kraj, občino Brežice in domovino svojih prednikov.</p><p><p>V Pišecah na domačiji jezikoslovca Maksa Pleteršnika so domačini, združeni v istoimensko društvo, že leta 1994 uredili domačijo in muzej v njej, vzpodbudili Pleteršnikova srečanja in jezikoslovni simpozij. Marsikdo pa ne ve, da bližnjo Pleteršnikovo zidanico, urejeno v apartma, z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu oddajajo rojakom brezplačno in jim tako omogočajo spoznati domovino njihovih prednikov, predsednik Društva <strong>Martin Dušič</strong>.</p> <blockquote><p>Imamo še vrsto projektov, med drugim smo začeli s Pleteršnikovimi srečanji, ki so v zadnjih letih prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga uresničujemo z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta projekt je namenjena družinam z otroki, ki se v tujini učijo slovenskega jezika in letos ta projekt poteka že 14 leto, prišlo so rojaki s v celega sveta, od Nemčije, Egipta... Sicer pa te družine iščejo korenine v Sloveniji in zanimivo, da je kar nekaj družin našlo svoje prednike.</p></blockquote> <p>Pobudnica ideje je učiteljica Rut Zlobec. Začelo se je z njenim poučevanjem slovenščine v Srbiji, kjer že skupaj 14 let poučuje slovenščino kot dopolnilni pouk. Srečanja njenih odraslih učencev v Pišecah, so prerasla v projekt Moja hiša je tvoj dom, ki ga podpira Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in je namenjen družinam.</p> <blockquote><p>Ideja, da bi se Pleteršnikova zidanica odprla za Slovence po svetu, je nastala zato, ker sem ob srečanjih z učenci, odraslimi učenci ugotovila, da mnogi tu nimajo živih sorodnikov, oz da so stiki tudi po letu 91 zamrli, da lahko pridejo v Slovenijo samo še kot turisti,  o začetkih pravi <strong>Rut Zlobec.</strong></p> </blockquote></p> Thu, 29 Jul 2021 04:45:00 +0000 V Pišecah projekt Moja hiša je tvoj dom Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati. <p>Številčnici in kazalci so nastali leta 1989</p><p><p>Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati. </p></p> 174792696 RTVSLO – Prvi 609 clean Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati. <p>Številčnici in kazalci so nastali leta 1989</p><p><p>Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati. </p></p> Thu, 22 Jul 2021 04:45:00 +0000 Idrijsko grajsko uro bodo restavrirali in elektrificirali V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj? <p>Na celjsko sejmišče se sredi septembra vrača eden največjih sejemskih dogodkov v regiji</p><p><p>Celjski mednarodni sejem obrti in podjetnosti, kjer se je v zadnjih letih letno predstavilo približno 1500 podjetij in obrtnikov iz najmanj 25 držav in je privabil približno 120.000 obiskovalcev, se po letu premora vendarle vrača. Čeprav se je uradno epidemija končala, določene omejitve še vedno ostajajo. Izvršni direktor sejma <strong>Robert Otorepec</strong>.</p> <blockquote><p>"Na 10 m<sup>2 </sup> je dovoljen en obiskovalec. To pomeni, da imamo lahko istočasno na sejmišču štiri tisoč obiskovalcev. Obiskovalci naj si karte kupijo vnaprej in naj si izberejo termin. Na voljo bosta dopoldanski in popoldanski."</p></blockquote> <p>Razstavljavcev bo najmanj za petino manj kot pred dvema letoma, prevladovala bodo slovenska podjetja.</p> <blockquote><p>"Tuja podjetja in multinacionalke se letos po večini še ne udeležujejo sejemskih dogodkov. Taka imajo navodila. Enako velja za nekatera slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike. Kitajcev, ki so pred dvema letoma zasedli eno celo halo, letos ne bo."</p></blockquote> <p>Tako kot prejšnja leta bo ponudba na sejmu razdeljena na pet področij, in sicer na izdelke za dom, za turizem, tehnične izdelke, poslovne storitve in izdelke široke potrošnje. Letošnja država partnerica bo Madžarska. Na sejmu se bo predstavilo 25 uspešnih madžarskih podjetij, obiskovalci bodo spoznavali turistične ter gastronomske posebnosti te dežele.</p> <p>Sejemska dejavnost v Celju ima dolgo in bogato zgodovino. Prve sejme so prirejali že v rimskih časih in nato v srednjem veku. Prvi sejem obrti so v Celju pripravili leta 1968. Vse sejme, razen enega, so do leta 1975 pripravljali na atletskem stadionu Kladivar. Leta 1976 pa so sejem obrti preselili v novozgrajeni večnamenski objekt pod Golovcem, kjer je še danes.</p></p> 174791149 RTVSLO – Prvi 684 clean V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj? <p>Na celjsko sejmišče se sredi septembra vrača eden največjih sejemskih dogodkov v regiji</p><p><p>Celjski mednarodni sejem obrti in podjetnosti, kjer se je v zadnjih letih letno predstavilo približno 1500 podjetij in obrtnikov iz najmanj 25 držav in je privabil približno 120.000 obiskovalcev, se po letu premora vendarle vrača. Čeprav se je uradno epidemija končala, določene omejitve še vedno ostajajo. Izvršni direktor sejma <strong>Robert Otorepec</strong>.</p> <blockquote><p>"Na 10 m<sup>2 </sup> je dovoljen en obiskovalec. To pomeni, da imamo lahko istočasno na sejmišču štiri tisoč obiskovalcev. Obiskovalci naj si karte kupijo vnaprej in naj si izberejo termin. Na voljo bosta dopoldanski in popoldanski."</p></blockquote> <p>Razstavljavcev bo najmanj za petino manj kot pred dvema letoma, prevladovala bodo slovenska podjetja.</p> <blockquote><p>"Tuja podjetja in multinacionalke se letos po večini še ne udeležujejo sejemskih dogodkov. Taka imajo navodila. Enako velja za nekatera slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike. Kitajcev, ki so pred dvema letoma zasedli eno celo halo, letos ne bo."</p></blockquote> <p>Tako kot prejšnja leta bo ponudba na sejmu razdeljena na pet področij, in sicer na izdelke za dom, za turizem, tehnične izdelke, poslovne storitve in izdelke široke potrošnje. Letošnja država partnerica bo Madžarska. Na sejmu se bo predstavilo 25 uspešnih madžarskih podjetij, obiskovalci bodo spoznavali turistične ter gastronomske posebnosti te dežele.</p> <p>Sejemska dejavnost v Celju ima dolgo in bogato zgodovino. Prve sejme so prirejali že v rimskih časih in nato v srednjem veku. Prvi sejem obrti so v Celju pripravili leta 1968. Vse sejme, razen enega, so do leta 1975 pripravljali na atletskem stadionu Kladivar. Leta 1976 pa so sejem obrti preselili v novozgrajeni večnamenski objekt pod Golovcem, kjer je še danes.</p></p> Thu, 15 Jul 2021 05:20:00 +0000 Priprave na Celjski Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji. <p>Oživili plavanje v najnižjem ležečem alpskem jezeru in prvem biološkem bazenu v Sloveniji </p><p><p>Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, <strong>Ivarčko jezero</strong>, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji.</p> <blockquote><p>»In napoved svetovne turistične organizacije je bila, da se bo leta 2025 turizem vrnil tja, kjer se je začel, to je na gorski svet med 500 in 900 metri in glavna turistična destinacija Evrope bodo Alpe. Za začetek dobrodošli na jezeru Jasna na 844 metrih, dobrodošli na Ivarčkem jezeru, ki je s Kotljami zadnja vas, ki še spada v alpski prostor ali pa prva, kakor vzamete. In to pomeni tudi medregijsko povezovanje med Slovenijo in Avstrijo. Že zdaj goste z jezera Jasna pošiljamo na Peco, sploh na doživetja s kajakom in kolesi. Na podlagi teh osnovnih izhodišč se osredotočamo na Alpski prostor, ki ima ob vsem tem izredne naravne danosti in dve in pol letni sezoni, zato naša usmeritev ni naključna. Druga zelena nit, ki povezuje oba projekta je, da iščemo trajnostni produkt z visoko vrednostjo, pri čemer izhajamo iz lokalne zgodbe, lokalnih posebnosti, naravnih danosti in zgodovine.«</p></blockquote> <p>Pravi <strong>Dominik S. Černjak</strong>.</p> <p></p> <p>Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v <strong>vodnem parku Radlje</strong>. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.</p> <blockquote><p>»Mi za čiščenje vode ne uporabljamo kemije, pod nobenim pogojem, nikoli se v to vodo ne da klor ali katera druga kemija. Za vodo poskrbijo mikroorganizmi, rastline in peščeni filter,«</p></blockquote> <p>pravi <strong>Primož Kuzmič</strong>, ki največ obiskovalcev pričakuje popoldne med 15. in 16. uro.</p> <p></p></p> 174789457 RTVSLO – Prvi 630 clean Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji. <p>Oživili plavanje v najnižjem ležečem alpskem jezeru in prvem biološkem bazenu v Sloveniji </p><p><p>Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, <strong>Ivarčko jezero</strong>, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji.</p> <blockquote><p>»In napoved svetovne turistične organizacije je bila, da se bo leta 2025 turizem vrnil tja, kjer se je začel, to je na gorski svet med 500 in 900 metri in glavna turistična destinacija Evrope bodo Alpe. Za začetek dobrodošli na jezeru Jasna na 844 metrih, dobrodošli na Ivarčkem jezeru, ki je s Kotljami zadnja vas, ki še spada v alpski prostor ali pa prva, kakor vzamete. In to pomeni tudi medregijsko povezovanje med Slovenijo in Avstrijo. Že zdaj goste z jezera Jasna pošiljamo na Peco, sploh na doživetja s kajakom in kolesi. Na podlagi teh osnovnih izhodišč se osredotočamo na Alpski prostor, ki ima ob vsem tem izredne naravne danosti in dve in pol letni sezoni, zato naša usmeritev ni naključna. Druga zelena nit, ki povezuje oba projekta je, da iščemo trajnostni produkt z visoko vrednostjo, pri čemer izhajamo iz lokalne zgodbe, lokalnih posebnosti, naravnih danosti in zgodovine.«</p></blockquote> <p>Pravi <strong>Dominik S. Černjak</strong>.</p> <p></p> <p>Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v <strong>vodnem parku Radlje</strong>. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.</p> <blockquote><p>»Mi za čiščenje vode ne uporabljamo kemije, pod nobenim pogojem, nikoli se v to vodo ne da klor ali katera druga kemija. Za vodo poskrbijo mikroorganizmi, rastline in peščeni filter,«</p></blockquote> <p>pravi <strong>Primož Kuzmič</strong>, ki največ obiskovalcev pričakuje popoldne med 15. in 16. uro.</p> <p></p></p> Thu, 08 Jul 2021 05:18:00 +0000 Ivarčko jezero, najnižje alpsko ležeče jezero pri nas Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije. <p>Letošnja sezona na 91 let starem mestnem kopališču se je odlično začela </p><p><p>Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.</p></p> 174787726 RTVSLO – Prvi 697 clean Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije. <p>Letošnja sezona na 91 let starem mestnem kopališču se je odlično začela </p><p><p>Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.</p></p> Thu, 01 Jul 2021 05:24:00 +0000 120 let mariborskega vodovoda in 40 let od odprtja nudističnega kopališča na Mariborskem otoku Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.<p>Ustrezna urbanistična razporeditev dreves okoli stavb lahko zmanjša potrebo po klimatizaciji za 30 odstotkov, račune za zimsko ogrevanje pa zmanjša za 20-50 odstotkov</p><p><p>Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.</p></p> 174786136 RTVSLO – Prvi 881 clean Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.<p>Ustrezna urbanistična razporeditev dreves okoli stavb lahko zmanjša potrebo po klimatizaciji za 30 odstotkov, račune za zimsko ogrevanje pa zmanjša za 20-50 odstotkov</p><p><p>Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 04:45:00 +0000 V Ljubljani stoji več kot 120 tisoč dreves V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina. <p>Pisano in bogato kulturno-športno-turistično-festivalsko poletje na Ptuju</p><p><p>Drevi se v prelepi majhni občina Sveta Trojica z veliko baročno cerkvijo s tremi zvoniki in jezerom pod njo začenja štiridnevni Trojicafest. Bogat program ob dobrih slovenskogoriških vinih in domačih dobrotah bo zadovoljil vse še tako različne okuse, obljubljajo in napovedujejo predstavitev največje svetlobne instalacije s predstavitvijo krajevnih znamenitosti. Ves konec tedna bo potekal že 19. Polimaraton. Gre za največjo rekreativno kolesarsko prireditev pri nas, na kateri pedala vrti več tisoč ljudi. Letošnji je enko kot lanski virtualen. Prijava je mogoča na spletni strani, udeleženci imajo pa nato na voljo 3 dni časa, da kjer koli prekolesarijo najmanj 19 kilometrov, kar morajo dokazati z aplikacijo za sledenje in objavo, nato dobijo kolesarsko majico, pravijo organizatorji.</p> <blockquote><p>Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Marjan Kelner: Kolesarstvo je v vzponu, zaradi rezultatov naših profesionalcev, enako po rekreativni plati, saj so ljudje ugotovili, da je gibanje zdravo.</p></blockquote> <p>Tudi poletna muzejska noč bo ta konec tedna bogatila turistično ponudbo Ptuja. Potekala bo tudi na znamenitem ptujskem gradu. Pod njim, v   obsežnih rovih pa pripravljajo pokušine vina in piva v temi. Bogata junijska ponudba je uvod v resnično pestro in pisano ptujsko festivalsko poletje. Kar pet večdnevnih festivalov - od kulture do zgodovine - bo kot že leta krojilo ptujsko poletje. Začenši s Kinom brez stropa, kjer bodo filmske uspešnice predvajali vse poletne konce tedna. Sredi julija bosta potekala festival sodobne likovne umetnosti Artstays in glasbeni Arsana. Oba sta z leti postala pomembna slovenska in evropska festivala.</p> <blockquote><p>Umetniški vodja glasbenega festivala Arsana Mladen Delin: Mislim, da takšno poletje festivalsko poletje kot ga ima Ptuj, tako bogato, raznoliko in na tako visokem evropskem nivoju, ga verjetno nima nobeno mesto v Sloveniji.</p></blockquote> <p>V drugi polovici avgusta sledi predstavitev slavne ptujske antične zgodovine z rimskimi igrami ter za literarne in vinske sladokusce še Dnevi poezije in vina. Tako da najstarejše slovensko mesto ne nosi zastonj naziva zakladnica tisočletij.</p></p> 174784193 RTVSLO – Prvi 652 clean V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina. <p>Pisano in bogato kulturno-športno-turistično-festivalsko poletje na Ptuju</p><p><p>Drevi se v prelepi majhni občina Sveta Trojica z veliko baročno cerkvijo s tremi zvoniki in jezerom pod njo začenja štiridnevni Trojicafest. Bogat program ob dobrih slovenskogoriških vinih in domačih dobrotah bo zadovoljil vse še tako različne okuse, obljubljajo in napovedujejo predstavitev največje svetlobne instalacije s predstavitvijo krajevnih znamenitosti. Ves konec tedna bo potekal že 19. Polimaraton. Gre za največjo rekreativno kolesarsko prireditev pri nas, na kateri pedala vrti več tisoč ljudi. Letošnji je enko kot lanski virtualen. Prijava je mogoča na spletni strani, udeleženci imajo pa nato na voljo 3 dni časa, da kjer koli prekolesarijo najmanj 19 kilometrov, kar morajo dokazati z aplikacijo za sledenje in objavo, nato dobijo kolesarsko majico, pravijo organizatorji.</p> <blockquote><p>Direktor Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Marjan Kelner: Kolesarstvo je v vzponu, zaradi rezultatov naših profesionalcev, enako po rekreativni plati, saj so ljudje ugotovili, da je gibanje zdravo.</p></blockquote> <p>Tudi poletna muzejska noč bo ta konec tedna bogatila turistično ponudbo Ptuja. Potekala bo tudi na znamenitem ptujskem gradu. Pod njim, v   obsežnih rovih pa pripravljajo pokušine vina in piva v temi. Bogata junijska ponudba je uvod v resnično pestro in pisano ptujsko festivalsko poletje. Kar pet večdnevnih festivalov - od kulture do zgodovine - bo kot že leta krojilo ptujsko poletje. Začenši s Kinom brez stropa, kjer bodo filmske uspešnice predvajali vse poletne konce tedna. Sredi julija bosta potekala festival sodobne likovne umetnosti Artstays in glasbeni Arsana. Oba sta z leti postala pomembna slovenska in evropska festivala.</p> <blockquote><p>Umetniški vodja glasbenega festivala Arsana Mladen Delin: Mislim, da takšno poletje festivalsko poletje kot ga ima Ptuj, tako bogato, raznoliko in na tako visokem evropskem nivoju, ga verjetno nima nobeno mesto v Sloveniji.</p></blockquote> <p>V drugi polovici avgusta sledi predstavitev slavne ptujske antične zgodovine z rimskimi igrami ter za literarne in vinske sladokusce še Dnevi poezije in vina. Tako da najstarejše slovensko mesto ne nosi zastonj naziva zakladnica tisočletij.</p></p> Thu, 17 Jun 2021 05:20:00 +0000 Ptujsko festivalsko poletje - iz malih strasti do svetovnih razsežnosti Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.<p>30 let Marko Bande in prvi naslov državnega prvaka za nogometaše Mure</p><p><p>Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.</p></p> 174782319 RTVSLO – Prvi 612 clean Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.<p>30 let Marko Bande in prvi naslov državnega prvaka za nogometaše Mure</p><p><p>Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.</p></p> Thu, 10 Jun 2021 05:10:00 +0000 Prekmurski jezik, ljudska glasba iin nogomet V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.<p>Kako so v meteorološko poletje vstopili na Obali? </p><p><p>V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo  povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.</p></p> 174780402 RTVSLO – Prvi 683 clean V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.<p>Kako so v meteorološko poletje vstopili na Obali? </p><p><p>V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo  povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.</p></p> Thu, 03 Jun 2021 05:10:00 +0000 V Istri se prebuja življenje Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.<p>Tretje najstarejše mesto na Dolenjskem, rojstni kraj kranjske čebele</p><p><p>Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.</p></p> 174778726 RTVSLO – Prvi 580 clean Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.<p>Tretje najstarejše mesto na Dolenjskem, rojstni kraj kranjske čebele</p><p><p>Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.</p></p> Thu, 27 May 2021 05:28:00 +0000 Višnjansko staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec<p>Pri tem pa seveda izzivov ne manjka, sploh infrastrukturnih</p><p><p>Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec</p></p> 174776932 RTVSLO – Prvi 806 clean Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec<p>Pri tem pa seveda izzivov ne manjka, sploh infrastrukturnih</p><p><p>Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec</p></p> Thu, 20 May 2021 05:30:00 +0000 Zasavje ponuja veliko priložnosti za športno plezanje Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.<p>Popisali so kar 540 rastlinskih vrst, med njimi 22 zavarovanih </p><p><p>Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do  700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst.</p> <p>V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini:  japonski dresnik in vlažno nedotiko.  Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš  strnili v priročni knjižici <strong>Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar.</strong> Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat  naštel 43 rastlinskih vrst.</p> <blockquote><p>»Najbolj nas veseli, da so se vrste, ki jih je opisal Šafer, ohranile v Vintgarju vse do danes, kar je povezano s skrbnim ravnanjem,«</p></blockquote> <p>poudarja biolog<strong> Urban Šilc</strong> z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Nedavni terenski botanični popis rastlinstva v soteski Vintgar in okolici je tudi dokaz sodelovanja botanikov in TD Gorje. To si prizadeva, da bi  obiskovalcem soteske Vintgar in območja novih razglednih poti predstavilo tudi botanični svet.</p> <p></p> <p>Dvocvetna vijolica in marjetičasta nebina</p></p> 174775222 RTVSLO – Prvi 609 clean Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.<p>Popisali so kar 540 rastlinskih vrst, med njimi 22 zavarovanih </p><p><p>Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do  700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst.</p> <p>V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini:  japonski dresnik in vlažno nedotiko.  Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš  strnili v priročni knjižici <strong>Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar.</strong> Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat  naštel 43 rastlinskih vrst.</p> <blockquote><p>»Najbolj nas veseli, da so se vrste, ki jih je opisal Šafer, ohranile v Vintgarju vse do danes, kar je povezano s skrbnim ravnanjem,«</p></blockquote> <p>poudarja biolog<strong> Urban Šilc</strong> z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Nedavni terenski botanični popis rastlinstva v soteski Vintgar in okolici je tudi dokaz sodelovanja botanikov in TD Gorje. To si prizadeva, da bi  obiskovalcem soteske Vintgar in območja novih razglednih poti predstavilo tudi botanični svet.</p> <p></p> <p>Dvocvetna vijolica in marjetičasta nebina</p></p> Thu, 13 May 2021 05:21:00 +0000 Čudoviti rastlinski svet soteske Vintgar Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Kako teče "lokalni čas" na Goriškem in kaj ga zaznamuje?</p><p><p>»Na Temni strani zaslona« je naslov projekta računalniških igric za slepe in slabovidne. Na Goriškem se pospešeno pripravljajo na dva imenitna, vrhunska kolesarska dogodka, namreč prihajata Giro d'Italia in Kolesarska dirka po Sloveniji. Za ti priložnosti so se še posebej potrudili na Šolskem centru Nova Gorica, kjer dijaki izdelujejo makete/silhuete koles, izrezanih iz lesenih plošč, ki bodo »krasila« krožišča v Novi Gorici in Brdih, se pravi, na trasi obeh kolesarskih preizkušenj. </p> <p>Pogovor smo zaokrožili s prizadevanjem ljubiteljskega gojitelja okrasnih fazanov in drugih že zelo redkih vrst gozdnih kur (poljske jerebice, prepelice), da bi v Vipavski dolini oblikoval tako imenovani AVGURIJ, to je habitat v naravi za vzrejo in ohranjanje teh vrst ptic. Projekt ima načelno podporo lokalnih skupnosti in izobraževalnih ustanov (navsezadnje bi bilo to primerno tudi za učne namene), zapleta pa se z lokacijo. </p></p> 174773539 RTVSLO – Prvi 703 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Kako teče "lokalni čas" na Goriškem in kaj ga zaznamuje?</p><p><p>»Na Temni strani zaslona« je naslov projekta računalniških igric za slepe in slabovidne. Na Goriškem se pospešeno pripravljajo na dva imenitna, vrhunska kolesarska dogodka, namreč prihajata Giro d'Italia in Kolesarska dirka po Sloveniji. Za ti priložnosti so se še posebej potrudili na Šolskem centru Nova Gorica, kjer dijaki izdelujejo makete/silhuete koles, izrezanih iz lesenih plošč, ki bodo »krasila« krožišča v Novi Gorici in Brdih, se pravi, na trasi obeh kolesarskih preizkušenj. </p> <p>Pogovor smo zaokrožili s prizadevanjem ljubiteljskega gojitelja okrasnih fazanov in drugih že zelo redkih vrst gozdnih kur (poljske jerebice, prepelice), da bi v Vipavski dolini oblikoval tako imenovani AVGURIJ, to je habitat v naravi za vzrejo in ohranjanje teh vrst ptic. Projekt ima načelno podporo lokalnih skupnosti in izobraževalnih ustanov (navsezadnje bi bilo to primerno tudi za učne namene), zapleta pa se z lokacijo. </p></p> Thu, 06 May 2021 04:45:00 +0000 Vse poti vrhunskih kolesarjev vodijo v Brda Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec. <p>Dobila bo tudi kolesarjem in pešcem prijaznejšo podobo</p><p><p>Tržaška cesta v središču Postojne ne more več kljubovati prometu, stisnjena je med hiše in popolnoma neugledna. Zato jo bodo obnovili in v dobrem letu naj bi dobila povsem novo podobo. Tako, kot si jo zasluži. Preden pa jo bodo začeli obnavljati, bo za štiri konce tednov postala odprta ulica – ulica nasmejanih ljudi, prijazna kolesarjem in pešcem in malo manj prijazna avtomobilistom. S tem bi radi dosegli, da bi več ljudi kolesarilo in pešačilo. Poleg tega pa izkušnje pričajo o tem, da so take ulice ljudem všeč in posledično ponovno oživijo. </p> <p>Ob petkih bodo pred TPC Primorka organizirali točko »Poljubi in odpelji«, kjer bo šolarje pričakal pešbus, ki jih bo odpeljal proti šoli, po Tržaški pa bo vozil tudi bicivlak – kolesarsko različico pešbusa. Ob sobotah bo Tržaška cesta odprta ulica cel dan, na njej pa bodo izvajali zanimiv in pester program.</p> <p>Po obnovi bo na Tržaški cesti promet omejen, prednost na njej pa bodo imeli pešci in kolesarji. Kolesarjenje je na Postojnskem tudi sicer dokaj priljubljeno. V prvem valu epidemije so organizirali prvi koronaizziv – koronaturo po skrajnih mejah občine Postojna, prav v teh dneh pripravljajo drugega. Vsa navodila bodo zainteresirani dobili po elektronski pošti, objavljena pa so tudi na spletni strani http://www.bikeslovenia.si . Pobudnik, turno-kolesarski vodnik Bike Slovenija Tomaž Penko, bo z vse tiste, ki jim poti in stezice ter vlake niso najbližje in se bojijo, da se ne bi izgubili, 15. maja priredil tudi vodeno koronaturo. </p> <p>Pot bo kolesarje vodila tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer bi radi obnovili kamnit most čez reko Unico, ki so ga zgradili 1763, kar piše tudi na vanj vgrajeni ploščici, vodi pa do enega nekdaj najlepših dvorcev v Sloveniji, gradu Haasberg oziroma Hošperk.<br /> Omenjeni most pa povzroča sive lase predvsem voznikom – je namreč del ceste, ki Planino povezuje z avtocesto. V vseh teh letih je postal preozek za sodobni promet. Sive lase pa povzroča tudi tistim, ki bi ga radi prenovili, kajti gre za kulturno dediščino, Naturo 2000 in še kaj. Kot vendarle kaže, so našli kompromisno rešitev, napravili naj bi novega, tega pa pustili nedotaknjenega. </p></p> 174771930 RTVSLO – Prvi 563 clean Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec. <p>Dobila bo tudi kolesarjem in pešcem prijaznejšo podobo</p><p><p>Tržaška cesta v središču Postojne ne more več kljubovati prometu, stisnjena je med hiše in popolnoma neugledna. Zato jo bodo obnovili in v dobrem letu naj bi dobila povsem novo podobo. Tako, kot si jo zasluži. Preden pa jo bodo začeli obnavljati, bo za štiri konce tednov postala odprta ulica – ulica nasmejanih ljudi, prijazna kolesarjem in pešcem in malo manj prijazna avtomobilistom. S tem bi radi dosegli, da bi več ljudi kolesarilo in pešačilo. Poleg tega pa izkušnje pričajo o tem, da so take ulice ljudem všeč in posledično ponovno oživijo. </p> <p>Ob petkih bodo pred TPC Primorka organizirali točko »Poljubi in odpelji«, kjer bo šolarje pričakal pešbus, ki jih bo odpeljal proti šoli, po Tržaški pa bo vozil tudi bicivlak – kolesarsko različico pešbusa. Ob sobotah bo Tržaška cesta odprta ulica cel dan, na njej pa bodo izvajali zanimiv in pester program.</p> <p>Po obnovi bo na Tržaški cesti promet omejen, prednost na njej pa bodo imeli pešci in kolesarji. Kolesarjenje je na Postojnskem tudi sicer dokaj priljubljeno. V prvem valu epidemije so organizirali prvi koronaizziv – koronaturo po skrajnih mejah občine Postojna, prav v teh dneh pripravljajo drugega. Vsa navodila bodo zainteresirani dobili po elektronski pošti, objavljena pa so tudi na spletni strani http://www.bikeslovenia.si . Pobudnik, turno-kolesarski vodnik Bike Slovenija Tomaž Penko, bo z vse tiste, ki jim poti in stezice ter vlake niso najbližje in se bojijo, da se ne bi izgubili, 15. maja priredil tudi vodeno koronaturo. </p> <p>Pot bo kolesarje vodila tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer bi radi obnovili kamnit most čez reko Unico, ki so ga zgradili 1763, kar piše tudi na vanj vgrajeni ploščici, vodi pa do enega nekdaj najlepših dvorcev v Sloveniji, gradu Haasberg oziroma Hošperk.<br /> Omenjeni most pa povzroča sive lase predvsem voznikom – je namreč del ceste, ki Planino povezuje z avtocesto. V vseh teh letih je postal preozek za sodobni promet. Sive lase pa povzroča tudi tistim, ki bi ga radi prenovili, kajti gre za kulturno dediščino, Naturo 2000 in še kaj. Kot vendarle kaže, so našli kompromisno rešitev, napravili naj bi novega, tega pa pustili nedotaknjenega. </p></p> Thu, 29 Apr 2021 05:17:00 +0000 Tržaška cesta v Postojni - ulica nasmejanih ljudi Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel. <p>Pred enim letom sta ga od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer</p><p><p>Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan.</p> <p>Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.</p> </p> 174770352 RTVSLO – Prvi 751 clean Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel. <p>Pred enim letom sta ga od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer</p><p><p>Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan.</p> <p>Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.</p> </p> Thu, 22 Apr 2021 05:20:00 +0000 Na odprtje čaka prenovljen dom na Slivnici Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Dom starejših Logatec skoraj brez okužb, Eta Cerkno z občutnim povečanjem naročil</p><p><p>V Domu starejših Logatec, kjer živi 154 stanovalcev, so imeli lani zgolj štiri okužbe s koronavirusom med stanovalci. Zdaj jih je precepljenih 90 odstotkov in domsko življenje se vrača v ustaljene tirnice.</p> <p>Delovna terapevtka Mojca Tuljak je povedala, da so stanovalci pomagali zaposlenim premagati strah in jim dali življenjsko lekcijo o mirnosti in tem, da je treba sprejeti življenje z virusom.</p> <p>Tovarna elektrotermičnih aparatov Eta Cerkno z več kot 800 zaposlenimi je po spomladanskem drastičnem padcu naročil sredi leta doživela visoko rast in poslovanje v letu 2020 končala bolje od načrtovanega. Direktor Robert Vuga je povedal, da gre povečanje obsega naročil, ki še traja, pripisati temu, da smo več doma, da več kuhamo in vlagamo v obnovo stanovanj.</p> <p>Nekateri med nami pa so v koronskem letu odkrili nove prostočasne dejavnosti, denimo geolov ali t.i. geocatching.</p></p> 174768654 RTVSLO – Prvi 784 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Dom starejših Logatec skoraj brez okužb, Eta Cerkno z občutnim povečanjem naročil</p><p><p>V Domu starejših Logatec, kjer živi 154 stanovalcev, so imeli lani zgolj štiri okužbe s koronavirusom med stanovalci. Zdaj jih je precepljenih 90 odstotkov in domsko življenje se vrača v ustaljene tirnice.</p> <p>Delovna terapevtka Mojca Tuljak je povedala, da so stanovalci pomagali zaposlenim premagati strah in jim dali življenjsko lekcijo o mirnosti in tem, da je treba sprejeti življenje z virusom.</p> <p>Tovarna elektrotermičnih aparatov Eta Cerkno z več kot 800 zaposlenimi je po spomladanskem drastičnem padcu naročil sredi leta doživela visoko rast in poslovanje v letu 2020 končala bolje od načrtovanega. Direktor Robert Vuga je povedal, da gre povečanje obsega naročil, ki še traja, pripisati temu, da smo več doma, da več kuhamo in vlagamo v obnovo stanovanj.</p> <p>Nekateri med nami pa so v koronskem letu odkrili nove prostočasne dejavnosti, denimo geolov ali t.i. geocatching.</p></p> Thu, 15 Apr 2021 04:45:00 +0000 Tudi koronski čas piše uspešne zgodbe Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Danes mineva natanko petdeset let od prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu.</p><p><p>Osmega aprila 1971  so se v Londonu prvič zbrali predstavniki britanskega romskega odbora ter mednarodnega romskega komiteja iz drugih evropskih držav ter protestirali za pravice in priznanje romske etnične skupnosti. Šlo je za pomemben mejnik v zgodovini Romov, saj je ravno ta dan postal mednarodni dan Romov, ki ga obeležujemo tudi pri nas. Delegati prvega mednarodnega romskega kongresa so soglasno izbrali tudi romsko zastavo in himno. Slednja je postala skladba Gelem, Gelem, ki je doživela že vrsto različnih predelav. Pol stoletja pozneje izzivi romske skupnosti še vedno ostajajo podobni, še vedno opozarjajo na diskriminacijo, nestrpnost in rasizem, ki se kažejo na več področjih. Spodbudna novica pa je, da je vsako leto, tudi pri nas, vse več visoko izobraženih Romov.</p></p> 174766969 RTVSLO – Prvi 692 clean Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.<p>Danes mineva natanko petdeset let od prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu.</p><p><p>Osmega aprila 1971  so se v Londonu prvič zbrali predstavniki britanskega romskega odbora ter mednarodnega romskega komiteja iz drugih evropskih držav ter protestirali za pravice in priznanje romske etnične skupnosti. Šlo je za pomemben mejnik v zgodovini Romov, saj je ravno ta dan postal mednarodni dan Romov, ki ga obeležujemo tudi pri nas. Delegati prvega mednarodnega romskega kongresa so soglasno izbrali tudi romsko zastavo in himno. Slednja je postala skladba Gelem, Gelem, ki je doživela že vrsto različnih predelav. Pol stoletja pozneje izzivi romske skupnosti še vedno ostajajo podobni, še vedno opozarjajo na diskriminacijo, nestrpnost in rasizem, ki se kažejo na več področjih. Spodbudna novica pa je, da je vsako leto, tudi pri nas, vse več visoko izobraženih Romov.</p></p> Thu, 08 Apr 2021 04:45:00 +0000 Ob svetovnem dnevu Romov Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.<p>V Kozjanskem parku varujejo dvoživke in obnavljajo njihove habitate</p><p><p>Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke.</p> <p>Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.</p> <p>V teh dneh pa kozjanske žabice nekoliko zamujajo z svojo žabjo svadbo, pravi biolog Dušan Klenovšek:</p> <blockquote><p>Tudi letos je, tako kot že lani, zelo specifična situacija. Dnevi so izredno topli in zelo nizke nočne temperature okoli ničle vztrajajo v tej dolini in dvoživke so zato v dilemi, iti, ne iti. Niti ni dežja, tako da v bistvu vrhunca selitve še ni, čeprav v okolici, višje v kozjanskih hribih, so v vseh mlakah že zdavnaj odložile jajčeca, tule na žalost še ne.</p></blockquote> <p>Na lokaciji na Trebčah vsako leto zaposleni v parku, otroci iz okoliških šol in prostovoljci prenesejo med pet do osem tisoč žabic. Le lansko leto, ko so bile podobne vremenske razmere z mrzlimi jutri, ogromno dvoživk sploh ni prišlo na lokacijo, in so zato našteli le nekaj več kot dva tisoč prehodov žabic.</p></p> 174765192 RTVSLO – Prvi 467 clean Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.<p>V Kozjanskem parku varujejo dvoživke in obnavljajo njihove habitate</p><p><p>Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke.</p> <p>Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.</p> <p>V teh dneh pa kozjanske žabice nekoliko zamujajo z svojo žabjo svadbo, pravi biolog Dušan Klenovšek:</p> <blockquote><p>Tudi letos je, tako kot že lani, zelo specifična situacija. Dnevi so izredno topli in zelo nizke nočne temperature okoli ničle vztrajajo v tej dolini in dvoživke so zato v dilemi, iti, ne iti. Niti ni dežja, tako da v bistvu vrhunca selitve še ni, čeprav v okolici, višje v kozjanskih hribih, so v vseh mlakah že zdavnaj odložile jajčeca, tule na žalost še ne.</p></blockquote> <p>Na lokaciji na Trebčah vsako leto zaposleni v parku, otroci iz okoliških šol in prostovoljci prenesejo med pet do osem tisoč žabic. Le lansko leto, ko so bile podobne vremenske razmere z mrzlimi jutri, ogromno dvoživk sploh ni prišlo na lokacijo, in so zato našteli le nekaj več kot dva tisoč prehodov žabic.</p></p> Thu, 01 Apr 2021 05:10:00 +0000 Žabicam urejajo mlake in jih prenašajo čez cesto »Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec. <p>Podoba prelestne doline pod Poncami letos v svet in naše domove le prek medijev</p><p><p>»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne.</p> <p>Kot pravi kranjskogorski župan <strong>Janez Hrovat</strong>, bodo tudi letos pripravili planiško pravljico, upajo, da s srečnim koncem, a brez navdušenja, ki Planici daje tisti posebni čar, ki jo je tudi postavil na piedestal kraljice slovenskih src.</p> <blockquote><p>"Planica brez gledalcev, brez vonja po čevapčičih, nenazadnje tudi brez dolenjskega cvička, ni to, kar imamo v nosnicah, občutkih in spominih. Ampak časi so pač taki in upamo, da se Planica kmalu vrne v vsem svojem žaru. Letos je to pač le zasilna Planica, ki sicer gre v svet, a je prikrajšana za svoje pravo bistvo, navdušene navijače!"</p></blockquote> <p>Letošnje dogajanje v Planici še vedno z nejevero spremljajo tudi domačini, zlasti v Ratečah, kjer se je sicer v preteklih, zdaj že desetletjih, število prebivalcev v času planiških prireditev več kot podvojilo. Stalni gostje, predvsem iz Norveške, so zdaj s svojimi prijatelji sicer v stiku po spletnih omrežjih, a, kot pravi <strong>Aleš Dolhar</strong>:</p> <blockquote><p>"Še zdaj se zjutraj zbudim in jih pričakujem pred vrati. Ampak to so žal samo lepe sanje, resničnost je letos res kruto udarila. Saj vidite, vas je prazna, nobenih gostov …"</p></blockquote> <p>Vas je prazna, cesta v Planico v krožišču, prav pred gostilno <strong>Sonje Kavalar</strong>, prav tako zaprta. A če drži, pravi bolj v šali, kot zares, da lahko v vsaki slabi stvari najdemo tudi kaj dobrega:</p> <blockquote><p>"Letos bom Planico, prvič po petindvajsetih letih, lahko gledala v miru, v trenirki in s kavča. Česa takega si niti v najbolj drznih sanjah nikoli nismo predstavljali, ker se pri nas takrat res dela, ves dan in še pol noči. Ampak letos bomo pač, žal, prisiljeni počivati!"</p></blockquote> <p>V tokratnem Lokalnem času torej o zakulisju letošnjega tekmovanja v Planici, ki je zaradi odpovedi tekem na Norveškem bogatejša za današnjo dodatno tekmo. Planico v novi realnosti, za katero vsi upajo, da se nikoli več ne povrne, bomo letos v vsem njenem sijaju, skupaj s svetom, tudi Slovenci spremljali le v medijih.</p></p> 174763515 RTVSLO – Prvi 702 clean »Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec. <p>Podoba prelestne doline pod Poncami letos v svet in naše domove le prek medijev</p><p><p>»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne.</p> <p>Kot pravi kranjskogorski župan <strong>Janez Hrovat</strong>, bodo tudi letos pripravili planiško pravljico, upajo, da s srečnim koncem, a brez navdušenja, ki Planici daje tisti posebni čar, ki jo je tudi postavil na piedestal kraljice slovenskih src.</p> <blockquote><p>"Planica brez gledalcev, brez vonja po čevapčičih, nenazadnje tudi brez dolenjskega cvička, ni to, kar imamo v nosnicah, občutkih in spominih. Ampak časi so pač taki in upamo, da se Planica kmalu vrne v vsem svojem žaru. Letos je to pač le zasilna Planica, ki sicer gre v svet, a je prikrajšana za svoje pravo bistvo, navdušene navijače!"</p></blockquote> <p>Letošnje dogajanje v Planici še vedno z nejevero spremljajo tudi domačini, zlasti v Ratečah, kjer se je sicer v preteklih, zdaj že desetletjih, število prebivalcev v času planiških prireditev več kot podvojilo. Stalni gostje, predvsem iz Norveške, so zdaj s svojimi prijatelji sicer v stiku po spletnih omrežjih, a, kot pravi <strong>Aleš Dolhar</strong>:</p> <blockquote><p>"Še zdaj se zjutraj zbudim in jih pričakujem pred vrati. Ampak to so žal samo lepe sanje, resničnost je letos res kruto udarila. Saj vidite, vas je prazna, nobenih gostov …"</p></blockquote> <p>Vas je prazna, cesta v Planico v krožišču, prav pred gostilno <strong>Sonje Kavalar</strong>, prav tako zaprta. A če drži, pravi bolj v šali, kot zares, da lahko v vsaki slabi stvari najdemo tudi kaj dobrega:</p> <blockquote><p>"Letos bom Planico, prvič po petindvajsetih letih, lahko gledala v miru, v trenirki in s kavča. Česa takega si niti v najbolj drznih sanjah nikoli nismo predstavljali, ker se pri nas takrat res dela, ves dan in še pol noči. Ampak letos bomo pač, žal, prisiljeni počivati!"</p></blockquote> <p>V tokratnem Lokalnem času torej o zakulisju letošnjega tekmovanja v Planici, ki je zaradi odpovedi tekem na Norveškem bogatejša za današnjo dodatno tekmo. Planico v novi realnosti, za katero vsi upajo, da se nikoli več ne povrne, bomo letos v vsem njenem sijaju, skupaj s svetom, tudi Slovenci spremljali le v medijih.</p></p> Thu, 25 Mar 2021 06:15:00 +0000 Osamljena kraljica slovenskih src Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi. <p>Leta 1914 v društvu kupili šasijo z motorjem Puch in jo v lastni režiji nadgradili v prvi orodni avto za gasilska posredovanja</p><p><p>Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora. Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.</p></p> 174761597 RTVSLO – Prvi 725 clean Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi. <p>Leta 1914 v društvu kupili šasijo z motorjem Puch in jo v lastni režiji nadgradili v prvi orodni avto za gasilska posredovanja</p><p><p>Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora. Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.</p></p> Thu, 18 Mar 2021 06:20:00 +0000 150 let PGD Maribor- mesto Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak. <p>Z muzejem želijo obuditi spomin na propadlo tovarno nogavic</p><p><p>Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnili še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarsta. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradu Komenda. Čeprav starih strojev ne bo manjkalo, bodo v ospredju predvsem zanimive zgodbe nekdanjih zaposlenih. Z njimi opravljajo intervjuje. Te bodo nato zbrali in na ogled ponudili v pisnih, avdio in video oblikah. Nastalo je res veliko anekdot. Vodja Turistično informacijskega centra Polzela <strong>Damjan Jevšnik</strong>:</p> <blockquote><p>»Ena od manekenk, ki so predstavljale nogavice, je potem tudi nastopila v filmu Jamesa Bonda.«</p></blockquote> <p>Tovarna nogavic je bila več kot le tovarna. V obdobju nekdanje socialistične Jugoslavije je bila duša in glavno gonilo razvoja. Polzelsko podjetje nogavic je gradilo bloke, ceste, zdravstveni dom, delavci so se združevali v pevskem zboru, fotografski sekciji, gasilskem društvu.</p> <p>Najbrž ni veliko Slovenk, ki še niso slišale za Lastovko. Ta znamka priljubljenih nogavic je bila pojem za kakovost, tako v Sloveniji kot v vseh drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše na Balkanu in ponekod v Srednji Evropi. Med drugim so po naročilu pletli hlačne nogavice za Jovanko Broz.</p> <p>Davnega leta 1927 je na Polzeli prve nogavice začel plesti švicarski industrialec. Največ zaposlenih je podjetje imelo konec osemdesetih let in sicer skoraj 1400. Podjetje je v težave zašlo po letu 1990, po osamosvojitvi Slovenije.</p></p> 174759901 RTVSLO – Prvi 530 clean Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak. <p>Z muzejem želijo obuditi spomin na propadlo tovarno nogavic</p><p><p>Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnili še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarsta. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradu Komenda. Čeprav starih strojev ne bo manjkalo, bodo v ospredju predvsem zanimive zgodbe nekdanjih zaposlenih. Z njimi opravljajo intervjuje. Te bodo nato zbrali in na ogled ponudili v pisnih, avdio in video oblikah. Nastalo je res veliko anekdot. Vodja Turistično informacijskega centra Polzela <strong>Damjan Jevšnik</strong>:</p> <blockquote><p>»Ena od manekenk, ki so predstavljale nogavice, je potem tudi nastopila v filmu Jamesa Bonda.«</p></blockquote> <p>Tovarna nogavic je bila več kot le tovarna. V obdobju nekdanje socialistične Jugoslavije je bila duša in glavno gonilo razvoja. Polzelsko podjetje nogavic je gradilo bloke, ceste, zdravstveni dom, delavci so se združevali v pevskem zboru, fotografski sekciji, gasilskem društvu.</p> <p>Najbrž ni veliko Slovenk, ki še niso slišale za Lastovko. Ta znamka priljubljenih nogavic je bila pojem za kakovost, tako v Sloveniji kot v vseh drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše na Balkanu in ponekod v Srednji Evropi. Med drugim so po naročilu pletli hlačne nogavice za Jovanko Broz.</p> <p>Davnega leta 1927 je na Polzeli prve nogavice začel plesti švicarski industrialec. Največ zaposlenih je podjetje imelo konec osemdesetih let in sicer skoraj 1400. Podjetje je v težave zašlo po letu 1990, po osamosvojitvi Slovenije.</p></p> Thu, 11 Mar 2021 06:14:00 +0000 Lastovka se vrača na Polzelo Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi. <p>Kulinarična doživetja v deželi ob Muri</p><p><p>Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.</p> <p>Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.</p></p> 174758172 RTVSLO – Prvi 564 clean Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi. <p>Kulinarična doživetja v deželi ob Muri</p><p><p>Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.</p> <p>Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.</p></p> Thu, 04 Mar 2021 06:28:00 +0000 Diši po Prekmurju Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.<p>Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.</p><p><p>Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.</p> <blockquote><p>"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."</p></blockquote> <p>V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.</p> <blockquote><p>"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."</p></blockquote> <p>Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:</p> <blockquote><p>"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."</p></blockquote> <p>Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:</p> <blockquote><p>"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "</p></blockquote> <p>V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.</p> <p>Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.</p> <p>Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.</p></p> 174756453 RTVSLO – Prvi 661 clean Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.<p>Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.</p><p><p>Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.</p> <blockquote><p>"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."</p></blockquote> <p>V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.</p> <blockquote><p>"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."</p></blockquote> <p>Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:</p> <blockquote><p>"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."</p></blockquote> <p>Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:</p> <blockquote><p>"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "</p></blockquote> <p>V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.</p> <p>Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.</p> <p>Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.</p></p> Thu, 25 Feb 2021 06:30:00 +0000 Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. 174754701 RTVSLO – Prvi 680 clean V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. Thu, 18 Feb 2021 06:45:00 +0000 Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich" V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. 174754702 RTVSLO – Prvi 680 clean V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. Thu, 18 Feb 2021 06:45:00 +0000 Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich" V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. 174754703 RTVSLO – Prvi 680 clean V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. Thu, 18 Feb 2021 06:45:00 +0000 Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich" V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. 174754704 RTVSLO – Prvi 680 clean V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc. Thu, 18 Feb 2021 06:45:00 +0000 Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich" V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.<p>Tokrat raziskujemo "slovenski Greenwich"</p><p><p>V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik.</p> <p>Poldnevniki so navidezni polkrogi na Zemljinem površju, ki povezujejo severni in južni tečaj in nam določijo tako datumsko mejo kot časovne pasove, vsi kraji znotraj posameznega pasu se ravnajo po času poldnevnika, ki poteka natanko po njegovi sredini, v primeru Dravograda gre torej za 15. poldnevnik. Zemlja se v 24 urah enkrat zavrti okoli svoje osi, in sicer od zahoda proti vzhodu, v eni uri za 15 stopinj. "Do tega podatka pridemo tako, da 360 stopinj delimo s 24 urami, kolikor potrebuje za ta obrat. Tu pa prihajamo na novo polje, na določanje časa. Ker je Zemlja okrogla in se vrti, sonce ne vzhaja na vseh točkah na zemeljskem površju istočasno, to je odvisno od geografske dolžine. V veji znanosti, ki se ukvarja z merjenjem časa, so se dogovorili, da imamo na Zemlji več časovnih pasov, vsak je širok 15 dolžinskih stopinj, to pa je ravno tisti interval, v katerem se Zemlja zavrti v eni uri," je pojasnil profesor doktor <strong>Igor Žiberna</strong>, predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.</p> <blockquote><p>Zemlja je razdeljena na 24 različnih časovnih pasov, eden teh je tudi srednjeevropski. Med najbolj znanimi poldnevniki so še greenwiški, ki poteka skozi London, ničelni, 180., pa določa datumsko mejo.</p></blockquote> <p>V vasi Libeliče, ki jo radi označimo za najbolj narodno zavedno, saj so se tamkajšnji prebivalci po koroškem plebiscitu uprli priključitvi Avstriji in dosegli, da so jih vrnili nazaj v Slovenijo, so že v 17. stoletju postavili znamenje, ki opominja, da stojimo na 15. poldnevniku.</p> <blockquote><p>"Mi navadno povemo našim gostom, da v Libeličah vedno vemo, koliko je ura. Znamenje je ena od znamenitosti, ki jih pokažemo obiskovalcem," je dejal lokalni vodnik <strong>Adrijan Zalesnik</strong>.</p></blockquote> <p>Sodobne meritve so sicer pokazale, da 15. poldnevnik ne teče povsem skozi omenjeno župnišče, temveč skozi cerkev v drugi vasici, Vič. Občina Dravograd namerava tudi tam postaviti znamenje. "Poldnevnik teče skozi cerkev na Viču, skozi Černeče mimo gasilskega doma in nato čez Libeliče. Mi bomo skušali postaviti znamenje skupaj s krajevno skupnostjo Dravograd in zgodovinarskim društvom po vzoru občine Trebnje. Smo veseli, da s tem naša občina izkazuje pomembno lego že iz zgodovine, kot kaže, pa so se ljudje že takrat zavedali tega in postavljali sakralne objekte na neke pomembne točke, silnice ali v tem primeru tudi tega poldnevnika," je povedal dravograjski podžupan Anton Preksavec.</p> <blockquote><p>Kot kaže, so se ljudje že od nekdaj zavedali posebne lege 15. poldnevnika, saj so tam postavljali sakralne objekte.</p></blockquote></p> 174754698 RTVSLO – Prvi 680 clean V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.<p>Tokrat raziskujemo "slovenski Greenwich"</p><p><p>V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik.</p> <p>Poldnevniki so navidezni polkrogi na Zemljinem površju, ki povezujejo severni in južni tečaj in nam določijo tako datumsko mejo kot časovne pasove, vsi kraji znotraj posameznega pasu se ravnajo po času poldnevnika, ki poteka natanko po njegovi sredini, v primeru Dravograda gre torej za 15. poldnevnik. Zemlja se v 24 urah enkrat zavrti okoli svoje osi, in sicer od zahoda proti vzhodu, v eni uri za 15 stopinj. "Do tega podatka pridemo tako, da 360 stopinj delimo s 24 urami, kolikor potrebuje za ta obrat. Tu pa prihajamo na novo polje, na določanje časa. Ker je Zemlja okrogla in se vrti, sonce ne vzhaja na vseh točkah na zemeljskem površju istočasno, to je odvisno od geografske dolžine. V veji znanosti, ki se ukvarja z merjenjem časa, so se dogovorili, da imamo na Zemlji več časovnih pasov, vsak je širok 15 dolžinskih stopinj, to pa je ravno tisti interval, v katerem se Zemlja zavrti v eni uri," je pojasnil profesor doktor <strong>Igor Žiberna</strong>, predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.</p> <blockquote><p>Zemlja je razdeljena na 24 različnih časovnih pasov, eden teh je tudi srednjeevropski. Med najbolj znanimi poldnevniki so še greenwiški, ki poteka skozi London, ničelni, 180., pa določa datumsko mejo.</p></blockquote> <p>V vasi Libeliče, ki jo radi označimo za najbolj narodno zavedno, saj so se tamkajšnji prebivalci po koroškem plebiscitu uprli priključitvi Avstriji in dosegli, da so jih vrnili nazaj v Slovenijo, so že v 17. stoletju postavili znamenje, ki opominja, da stojimo na 15. poldnevniku.</p> <blockquote><p>"Mi navadno povemo našim gostom, da v Libeličah vedno vemo, koliko je ura. Znamenje je ena od znamenitosti, ki jih pokažemo obiskovalcem," je dejal lokalni vodnik <strong>Adrijan Zalesnik</strong>.</p></blockquote> <p>Sodobne meritve so sicer pokazale, da 15. poldnevnik ne teče povsem skozi omenjeno župnišče, temveč skozi cerkev v drugi vasici, Vič. Občina Dravograd namerava tudi tam postaviti znamenje. "Poldnevnik teče skozi cerkev na Viču, skozi Černeče mimo gasilskega doma in nato čez Libeliče. Mi bomo skušali postaviti znamenje skupaj s krajevno skupnostjo Dravograd in zgodovinarskim društvom po vzoru občine Trebnje. Smo veseli, da s tem naša občina izkazuje pomembno lego že iz zgodovine, kot kaže, pa so se ljudje že takrat zavedali tega in postavljali sakralne objekte na neke pomembne točke, silnice ali v tem primeru tudi tega poldnevnika," je povedal dravograjski podžupan Anton Preksavec.</p> <blockquote><p>Kot kaže, so se ljudje že od nekdaj zavedali posebne lege 15. poldnevnika, saj so tam postavljali sakralne objekte.</p></blockquote></p> Thu, 18 Feb 2021 06:45:00 +0000 Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov. <p>Brez srca preprosto ne gre, pa naj gre za umetnost, peko krofov, kurente ali zaljubljenost</p><p><p>Barvita, živahna razstava Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj ima dvoumen naslov, ki ga lahko beremo »Iz srca rojena umetnost«, saj je avtor v naslov razstave narisal srce, ali pa "Izrojena umetnost." S premišljeno besedno igro akademski slikar opozarja, da nekateri veljaki zadnje leto sodobno umetnost označujejo kot izrojeno, s čimer se ponavlja družbeni pojava iz 30-ih let 20. stoletja, torej obdobja vzpona nacistične Nemčije.  A čeprav nekateri za abstraktno moderno slikarstvo porečejo, da gre za otroške čičke-čačke, Pregl opozarja, da smo prav v otroštvu najbolj pristni, iskreni, srčni in zato razstavlja trilogojijo otroških del.</p> <p>Ne le v umetnosti, tudi vsako drugo delo je dobro opravljati s srcem. Peka krofov v pustnem času brez ljubezni ne uspe, pravijo večkrat mojstrice krofov na Ptujskem, med katere spada tudi Jožica Peršoh iz Dražencev.</p> <blockquote><p>Dobre volje moraš bit za krofe, če si slabe volje ne iti krofov pečt, to pa res, to drži, bodo postani venček imeli.  moraš biti 100% za krofe, si je treba vzeti čas torej? čas, to pa res začneš ob pol 7 pa končaš ob 12, jaz delam za dušo</p></blockquote> <p>Z veseljem, srčnostjo in prostovoljnim delom je Kulturno-turistnično-etnografsko društvo Koranti Demoni iz Vidma s predsednikom Darkom Cafuto, ki je bil tudi 17. princ karnevala, uredilo mini muzej tradicionalnih haloških pustnih likov v vasi Vareja.</p> <blockquote><p>Ker se bavimo z etnografijo nam je bilo zelo pomembno, da ljudje vidijo pustne like, našega dela haloškega ne samo koranta in da to ostane zanamce.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174752948 RTVSLO – Prvi 622 clean Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov. <p>Brez srca preprosto ne gre, pa naj gre za umetnost, peko krofov, kurente ali zaljubljenost</p><p><p>Barvita, živahna razstava Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj ima dvoumen naslov, ki ga lahko beremo »Iz srca rojena umetnost«, saj je avtor v naslov razstave narisal srce, ali pa "Izrojena umetnost." S premišljeno besedno igro akademski slikar opozarja, da nekateri veljaki zadnje leto sodobno umetnost označujejo kot izrojeno, s čimer se ponavlja družbeni pojava iz 30-ih let 20. stoletja, torej obdobja vzpona nacistične Nemčije.  A čeprav nekateri za abstraktno moderno slikarstvo porečejo, da gre za otroške čičke-čačke, Pregl opozarja, da smo prav v otroštvu najbolj pristni, iskreni, srčni in zato razstavlja trilogojijo otroških del.</p> <p>Ne le v umetnosti, tudi vsako drugo delo je dobro opravljati s srcem. Peka krofov v pustnem času brez ljubezni ne uspe, pravijo večkrat mojstrice krofov na Ptujskem, med katere spada tudi Jožica Peršoh iz Dražencev.</p> <blockquote><p>Dobre volje moraš bit za krofe, če si slabe volje ne iti krofov pečt, to pa res, to drži, bodo postani venček imeli.  moraš biti 100% za krofe, si je treba vzeti čas torej? čas, to pa res začneš ob pol 7 pa končaš ob 12, jaz delam za dušo</p></blockquote> <p>Z veseljem, srčnostjo in prostovoljnim delom je Kulturno-turistnično-etnografsko društvo Koranti Demoni iz Vidma s predsednikom Darkom Cafuto, ki je bil tudi 17. princ karnevala, uredilo mini muzej tradicionalnih haloških pustnih likov v vasi Vareja.</p> <blockquote><p>Ker se bavimo z etnografijo nam je bilo zelo pomembno, da ljudje vidijo pustne like, našega dela haloškega ne samo koranta in da to ostane zanamce.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Thu, 11 Feb 2021 06:44:00 +0000 Kultura, Pust, Valentinovo: srčnost v Spodnjem Podravju Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika. <p>Gremo na Obalo!</p><p><p>V tokratnem Lokalnem času se nam je iz koprskega radijska studia oglasila kolegica Tjaša Lotrič in ujela pisan nabor dogajanja na Obali.</p> <p>Najprej smo se za hip še spomnili na Svetovni dan mokrišč, ki smo ga na Prvem ujeli tudi na <a>obisku .</a></p> <p>Škocjanske jame so bile vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh, skupaj s podzemnim tokom Reke pa so tudi eno najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi. Ob spletnem dogodku Bogastvo mokrišč med Velikim Snežnikom in malimi Benetkami je o tem, kako pomembni so kraški vodonosniki, spregovoril tudi Borut Peric iz Parka Škocjanske jame.</p> <p>Z mislijo na naravno dediščino smo nekaj pozornosti namenili tudi prihodnosti Inštituta za oljkarstvo. Po  štirih letih iskanja primernih rešitev in lokacij za njegovo delovanje po požaru sta ministrvi za kmetijstvo in znanost odločili, da se inštitut vrne v Livade, ko bo sanacija končana. A direktor ZRS Koper je ob tem opozoril, da bodo ves denar, ki mu ga država namenja, požrli stroški in najemnina.</p> <p>Pri koprski enoti Kmetijsko- gozdarske zbornice Nova Gorica so izdali vodnik po ekoloških kmetijah, tudi o tem več v Lokalnem času, v katerem lahko slišite tudi nekaj več o skupini 40 delfinov, ki se je te dni zadrževala v Piranskem zalivu.</p> <p>Pogledali pa bomo tudi proti prihodnjemu tednu - ali bodo šole na tem koncu odprte še ni znano, vemo pa že, da bo ponedeljkov kulturni praznik bogat z dogodki.</p></p> 174751239 RTVSLO – Prvi 598 clean Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika. <p>Gremo na Obalo!</p><p><p>V tokratnem Lokalnem času se nam je iz koprskega radijska studia oglasila kolegica Tjaša Lotrič in ujela pisan nabor dogajanja na Obali.</p> <p>Najprej smo se za hip še spomnili na Svetovni dan mokrišč, ki smo ga na Prvem ujeli tudi na <a>obisku .</a></p> <p>Škocjanske jame so bile vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč kot prvo podzemno mokrišče na svetu sploh, skupaj s podzemnim tokom Reke pa so tudi eno najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi. Ob spletnem dogodku Bogastvo mokrišč med Velikim Snežnikom in malimi Benetkami je o tem, kako pomembni so kraški vodonosniki, spregovoril tudi Borut Peric iz Parka Škocjanske jame.</p> <p>Z mislijo na naravno dediščino smo nekaj pozornosti namenili tudi prihodnosti Inštituta za oljkarstvo. Po  štirih letih iskanja primernih rešitev in lokacij za njegovo delovanje po požaru sta ministrvi za kmetijstvo in znanost odločili, da se inštitut vrne v Livade, ko bo sanacija končana. A direktor ZRS Koper je ob tem opozoril, da bodo ves denar, ki mu ga država namenja, požrli stroški in najemnina.</p> <p>Pri koprski enoti Kmetijsko- gozdarske zbornice Nova Gorica so izdali vodnik po ekoloških kmetijah, tudi o tem več v Lokalnem času, v katerem lahko slišite tudi nekaj več o skupini 40 delfinov, ki se je te dni zadrževala v Piranskem zalivu.</p> <p>Pogledali pa bomo tudi proti prihodnjemu tednu - ali bodo šole na tem koncu odprte še ni znano, vemo pa že, da bo ponedeljkov kulturni praznik bogat z dogodki.</p></p> Thu, 04 Feb 2021 06:10:00 +0000 Od prvih delfinjih obiskovalcev do prihodnosti Inštituta za oljkarstvo Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem. <p>Od Muzeja na prostem Pleterje do Dežele kozolcev </p><p><p>Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi strani pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času bo dopisnik Jože Žura predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje, zaradi selitve na drugo lokacijo in zapletov pri tem.</p></p> 174749511 RTVSLO – Prvi 672 clean Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem. <p>Od Muzeja na prostem Pleterje do Dežele kozolcev </p><p><p>Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi strani pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času bo dopisnik Jože Žura predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje, zaradi selitve na drugo lokacijo in zapletov pri tem.</p></p> Thu, 28 Jan 2021 06:08:00 +0000 Muzeji na prostem na Dolenjskem Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec. <p>Garklja v arboretumu in ob gradu Bogenšperk bosta zacvetela spomladi</p><p><p>Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.</p></p> 174747793 RTVSLO – Prvi 574 clean Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec. <p>Garklja v arboretumu in ob gradu Bogenšperk bosta zacvetela spomladi</p><p><p>Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.</p></p> Thu, 21 Jan 2021 06:17:00 +0000 Arboretum Volčji Potok in grad Bogenšperk oživljata "garklje" Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.<p>Ob življenjskem jubileju arhitekta in konservatorja </p><p><p>Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174746231 RTVSLO – Prvi 537 clean Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.<p>Ob življenjskem jubileju arhitekta in konservatorja </p><p><p>Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 14 Jan 2021 06:08:00 +0000 Konservatorsko delo dr. Petra Fistra na Gorenjskem Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber. <p>Dve navdihujoči zgodbi z Notranjskega </p><p><p>Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.</p> </p> 174744651 RTVSLO – Prvi 695 clean Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber. <p>Dve navdihujoči zgodbi z Notranjskega </p><p><p>Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.</p> </p> Thu, 07 Jan 2021 06:10:00 +0000 Zgodbi z Notranjske: Benjamin Žnidaršič in Alenka Veber V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje. <p>Bo prvi novorojenček v letu 2021 "zapel" v Postojni? </p><p><p>V rubriki Lokalni čas smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1.600 novorojenčkom, na oddelku ginekologije pa so tudi opravili vse načrtovane posege.</p> <blockquote><p>Direktor, dr. Aleksander Merlo je z letošnjim izkupičkom zadovoljen. »Nosečnice k nam prihajajo iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednjih držav. Zadovoljen sem, ker je porodov nekaj več, kot v letu 2019.«</p></blockquote> <p>Letošnji silvestrsko dežurno ekipo so določili brez težav. Prostovoljno, iz leta v leto se dogovarjajo, njim, ki so pa že dolgo v teh vodah, je t nekaj običajnega, aj so dežurstev in takega načina življenja vajeni. Malo manj so sicer zadovoljni domači, a tako je življenje.</p> <blockquote><p>»Po prihodu v službo, 4. januarja, se bomo najprej vsi testirali in upam, da bomo pozitivni v energiji, negativni pa v testu, ga bomo opravili,« pravi dr. Merlo.</p></blockquote> <p>Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje. Covid je po le nekaj izpeljanih koncertih zaustavil tradicionalno, letos že 51-to revijo Primorska poje, ki sicer leto za letom poteka od februarja do konca aprila. Vendar se maloštevilna, a zelo zagnana ekipa Zveze pevskih zborov Primorske, ni predala malodušju, temveč na splet postavila revijo Primorska poje 2020 malo drugače. 16 posnetkov – revij, na vsaki se predstavljajo po trije pevski zbori, gledalcu različne načine prikaže kaj počnejo pevci, ki v času korone ne smejo prepevati. Petje je namreč še posebej tvegana dejavnost, pravijo strokovnjaki.</p> <blockquote><p>»Koncerti so odpadali drug za drugim. Ker vsi pogrešamo kulturno dogajanje, smo zbore zaprosili, naj nam pošiljajo posnetke, kako preživljajo čas med marcem in novembrom, da vsem pokažemo, da sta petje in pesem še vedno živa in da še vedno živi v srcih,« pojasnjuje predsednica združenja Janja Konestabo</p></blockquote> <p>Zbirka »Primorska poje 2020 malo drugače, je izšla na svetovni dan petja, 13. decembra, poiščete pa jo lahko na njihovi spletni strani ali na YouTubu. Ena redkih skupin, ki je imela to srečo, da je na reviji še lahko nastopila v živo, je bila pivška pevska skupina Studenec. Vodja Irena Rep pravi, da so v leto 2020 vstopili polni načrtov in zelo optimistično, v prvih mesecih nanizali nekaj koncertov, ampak kaj, ko se je že takoj na začetku vse sfižilo.</p> <blockquote><p>»Na našo veliko žalost so dogodki odpadali eden za drugim in tudi dva najpomembnejša dogodka, ki smo se ju zelo veselili. Sodelovanje na festivalu v francoskem Aumetzu in gostovanje v Tuzli. Poleti pa smo odšli v Metliko, kjer smo s koncertom na dvorišču razveselili stanovalce tamkajšnjega doma upokojencev. Zadovoljni so bili ztako poslušalci, kot tudi mi. Petje je namreč tisto, kar nas strašno veseli in kar daje posebno draž našemu življenju,« pravi Repova.</p></blockquote> <p>Osemčlanskemu sestavu pa je tako dolgčas po petju, da se sestajajo kar na Zoomu in kujejo načrte za pokoronski čas.</p></p> 174743294 RTVSLO – Prvi 588 clean V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje. <p>Bo prvi novorojenček v letu 2021 "zapel" v Postojni? </p><p><p>V rubriki Lokalni čas smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1.600 novorojenčkom, na oddelku ginekologije pa so tudi opravili vse načrtovane posege.</p> <blockquote><p>Direktor, dr. Aleksander Merlo je z letošnjim izkupičkom zadovoljen. »Nosečnice k nam prihajajo iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz sosednjih držav. Zadovoljen sem, ker je porodov nekaj več, kot v letu 2019.«</p></blockquote> <p>Letošnji silvestrsko dežurno ekipo so določili brez težav. Prostovoljno, iz leta v leto se dogovarjajo, njim, ki so pa že dolgo v teh vodah, je t nekaj običajnega, aj so dežurstev in takega načina življenja vajeni. Malo manj so sicer zadovoljni domači, a tako je življenje.</p> <blockquote><p>»Po prihodu v službo, 4. januarja, se bomo najprej vsi testirali in upam, da bomo pozitivni v energiji, negativni pa v testu, ga bomo opravili,« pravi dr. Merlo.</p></blockquote> <p>Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje. Covid je po le nekaj izpeljanih koncertih zaustavil tradicionalno, letos že 51-to revijo Primorska poje, ki sicer leto za letom poteka od februarja do konca aprila. Vendar se maloštevilna, a zelo zagnana ekipa Zveze pevskih zborov Primorske, ni predala malodušju, temveč na splet postavila revijo Primorska poje 2020 malo drugače. 16 posnetkov – revij, na vsaki se predstavljajo po trije pevski zbori, gledalcu različne načine prikaže kaj počnejo pevci, ki v času korone ne smejo prepevati. Petje je namreč še posebej tvegana dejavnost, pravijo strokovnjaki.</p> <blockquote><p>»Koncerti so odpadali drug za drugim. Ker vsi pogrešamo kulturno dogajanje, smo zbore zaprosili, naj nam pošiljajo posnetke, kako preživljajo čas med marcem in novembrom, da vsem pokažemo, da sta petje in pesem še vedno živa in da še vedno živi v srcih,« pojasnjuje predsednica združenja Janja Konestabo</p></blockquote> <p>Zbirka »Primorska poje 2020 malo drugače, je izšla na svetovni dan petja, 13. decembra, poiščete pa jo lahko na njihovi spletni strani ali na YouTubu. Ena redkih skupin, ki je imela to srečo, da je na reviji še lahko nastopila v živo, je bila pivška pevska skupina Studenec. Vodja Irena Rep pravi, da so v leto 2020 vstopili polni načrtov in zelo optimistično, v prvih mesecih nanizali nekaj koncertov, ampak kaj, ko se je že takoj na začetku vse sfižilo.</p> <blockquote><p>»Na našo veliko žalost so dogodki odpadali eden za drugim in tudi dva najpomembnejša dogodka, ki smo se ju zelo veselili. Sodelovanje na festivalu v francoskem Aumetzu in gostovanje v Tuzli. Poleti pa smo odšli v Metliko, kjer smo s koncertom na dvorišču razveselili stanovalce tamkajšnjega doma upokojencev. Zadovoljni so bili ztako poslušalci, kot tudi mi. Petje je namreč tisto, kar nas strašno veseli in kar daje posebno draž našemu življenju,« pravi Repova.</p></blockquote> <p>Osemčlanskemu sestavu pa je tako dolgčas po petju, da se sestajajo kar na Zoomu in kujejo načrte za pokoronski čas.</p></p> Thu, 31 Dec 2020 05:45:00 +0000 Primorska 2020 poje malo drugače Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja. <p>Z Nino Brus ob koncu leta, za katerega ne moremo reči, da smo bili "na konju" </p><p><p>Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> 174741945 RTVSLO – Prvi 658 clean Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja. <p>Z Nino Brus ob koncu leta, za katerega ne moremo reči, da smo bili "na konju" </p><p><p>Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 24 Dec 2020 06:14:00 +0000 Na Idrijskem konji pomagajo pri spravilu lesa Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.<p>Dopisnik iz Nove Gorice Valter Pregelj o drugačnem načinu osvetlitve središča mesta</p><p><p>Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica. Gre torej za to, da na mestu poganjate kolesa in v zameno za to uživate v praznični razsvetljavi trga, je povedal profesor mehatronike na Šolskem centru Nova Gorica <strong>Matej Pinosa</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ko poganjamo kolo, del energije potuje na lučke, del pa se hrani na akumulatorjih. Simbolično začnemo na trgu, ravnem poligonu, potem pa se pomikamo po goriški regiji in s tem simuliramo drugačno moč, ki jo je treba vložiti, da premagamo klanec, hrib, kot so Sveta gora, Lokve in tako naprej."</em></p></blockquote> <p>V Ajdovščini pa se pravljičnemu razpoloženju v tem prednovoletnem času pridružujejo s potujočo razstavo ilustracij pravljic bratov Grimm. Razstavo 21 plakatov, na katerih se z ilustracijami predstavlja 13 avtorjev iz vse Evrope, med njimi tudi dve slovenski ilustratorki, so postavili v večnamenski dvorani ajdovske Srednje šole Vena Pilona, za zdaj pa si jo je mogoče ogledati prek spleta.</p></p> 174740227 RTVSLO – Prvi 567 clean Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.<p>Dopisnik iz Nove Gorice Valter Pregelj o drugačnem načinu osvetlitve središča mesta</p><p><p>Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica. Gre torej za to, da na mestu poganjate kolesa in v zameno za to uživate v praznični razsvetljavi trga, je povedal profesor mehatronike na Šolskem centru Nova Gorica <strong>Matej Pinosa</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ko poganjamo kolo, del energije potuje na lučke, del pa se hrani na akumulatorjih. Simbolično začnemo na trgu, ravnem poligonu, potem pa se pomikamo po goriški regiji in s tem simuliramo drugačno moč, ki jo je treba vložiti, da premagamo klanec, hrib, kot so Sveta gora, Lokve in tako naprej."</em></p></blockquote> <p>V Ajdovščini pa se pravljičnemu razpoloženju v tem prednovoletnem času pridružujejo s potujočo razstavo ilustracij pravljic bratov Grimm. Razstavo 21 plakatov, na katerih se z ilustracijami predstavlja 13 avtorjev iz vse Evrope, med njimi tudi dve slovenski ilustratorki, so postavili v večnamenski dvorani ajdovske Srednje šole Vena Pilona, za zdaj pa si jo je mogoče ogledati prek spleta.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 05:45:00 +0000 S sobnim kolesom do praznične razsvetljave Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte. <p>Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu</p><p><p>Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.</p> <p>V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.</p> <p>Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času  branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."</p> <p>Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."</p> <p><strong>Zaživela potujoča knjižnica </strong></p> <p>Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.</p> <p><strong>Sto osemdeset let pošte v Brežicah </strong></p> <p>V <u><a>Posavskem muzeju Brežice</a></u> je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.</p> <p>Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.</p></p> 174738469 RTVSLO – Prvi 585 clean Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte. <p>Z dopisnico Suzano Vahtarič iz Posavja o Bohoričevem letu</p><p><p>Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin.</p> <p>V Krškem z Bohoričevim letom zaznamujejo 500. obletnico rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. stoletju. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v leto 2021. V začetku leta jim je uspelo izdati spominsko poštno znamko, 500 let od rojstva Adama Bohoriča.</p> <p>Direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc: "Moram pa poudariti, da je osrednji cilj Bohoričevega leta vendarle dosežen, to je izdaja stripa, ki predstavlja delo Bohoriča in slovenskih reformatorjev, in če kaj, je potem v tem času  branje edina dejavnost, ki ni prepovedana, ampak zelo zaželena in strip je ugledal luč dan pred dnevom reformacije in je ta hip eno najbolj prodajanih knjižnih del, kar nas zelo veseli."</p> <p>Koordinator projekta Žiga Kump iz Kulturnega doma Krško: "Kot smo videli, je v Cankarjevem letu Zavod Škrateljc izdal precej odmeven projekt Cankar v stripu, zato smo se obrnili na Zavod in hitro ugotovili, da imamo odlično idejo in okoli sebe zbrali to ekipo; Boštjana Gorenca - Pižama, Jaka Vukotiča in dr. Kozma Ahačiča, začeli snovati koncept stripa in tako je ta strip nastajal. Na eni strani spremljamo zgodbo Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, njuno osebno in profesionalno življenjsko pot, skozi to, speto z njunima usodama, tudi zgodbo o dveh temeljnih delih, ki so utemeljevali slovenski knjižni jezik, z Dalmatinovim prevodom Biblije in z Bohoričevo slovnico, skratka to je ta finale te stripovske zgodbe."</p> <p><strong>Zaživela potujoča knjižnica </strong></p> <p>Dobrodošla novost v Posavju v tem času omejevanja gibanja je potujoča knjižnica, ki so jo na pot pospremili oktobra, tako pridejo knjige skoraj do domačih vrat. Posavski bibliobus je poseben, edinstven projekt, ker združuje pet posavskih občin in njune štiri knjižnice (Valvasorjevo Knjižnico Krško, Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško). Nedavno je ob Tednu splošnih knjižnic posavska potujoča knjižnica prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic.</p> <p><strong>Sto osemdeset let pošte v Brežicah </strong></p> <p>V <u><a>Posavskem muzeju Brežice</a></u> je na ogled razstava ob 180. obletnici prve pošte v Brežicah, ki so jo pripravili člani Društva zbirateljev Verigar Brežice Franjo B. Gregl, Vekoslav Krahulec, Gregor Avsec in Aleksander Rožman, ki je tudi pobudnik zaznamovanja jubileja. Razstava je bila odprta 1. decembra, na dan, ko je bila leta 1840 ustanovljena pošta v Brežicah, ki je imela prvi sedež prav v gradu.</p> <p>Ob tem so bili izdani tudi priložnostna znamka in žig, ki so del razstave, na ogled so žigi brežiške pošte od njenih začetkov do danes, in filatelistični kolaž z brežiškimi starejšimi in novejšimi motivi na razglednicah, ter stare kuverte, dopisnice in službene dopisnice z različnimi vrstami žigov.</p></p> Thu, 10 Dec 2020 09:00:00 +0000 »Reformatorji v stripu«, pa tudi na znamki in kmalu razstavi Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. <p>Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih</p><p><p>Leto 2020,  čeprav temačno in zlovešče, pa je za Prešernovo Vrbo, prav ob njegovi 220 letnici rojstva, vendarle prelomno. In kam bi šli na Ta veseli dan kulture, če ne prav tja, kjer se je vse začelo. Kar dva prelomna dogodka  sta v zadnjem času zaznamovala pesnikovo vas. Najprej sta država in občina uspeli odkupiti  posest neposrednega soseda, kjer bo v prihodnjih letih zrasel kulturni center s prostorom za prireditve in srečevanja, ter domačo kulinarično ponudbo in tudi prostor, kjer si bodo mladi pari lahko dahnili DA v slogu Prešerna, na Ribčevini, ki ji domačini pravi žirovniški župan <strong>Leopold Pogačar</strong> zdaj slikajo svetle čase.</p> <blockquote><p><em>»Ta odkup je pomemben vsaj toliko kot je bil tisti leta 1939, ko je bila odkupljena Prešernova hiša , saj se s tem po desetletjih omejitev, zdaj odpira nova priložnost, da Prešerna predstavimo  na drugačen, modernejši način in dodamo nove vsebine. Jaz vidim Vrbo v naslednjih desetih letih dejansko kot epicenter slovenske kulture«</em></p></blockquote> <p>In ker je letošnji Ta veseli dan kulture , ko bi sicer vrata na široko odprle številne kulturne ustanove, , tudi Prešernova hiša, letos pač drugačen, so se v Zavodu za kulturo in turizem odločili, pravi direktor <strong>Matjaž Koman</strong>,  da vsem Slovencem , kljub temu , da ostajamo za zaprtimi mejami občin omogočijo , da jih obiščejo.</p> <blockquote><p><em>»V ta  namen smo posneli vrsto kratkih filmčkov , ki odpirajo vrata v spominske hiše na Poti kulturne dediščine, z vrsto zanimivostmi in tudi manj znanimi anekdotami. Gre za več virtualnih sprehodov, s katerimi želimo ostati  v stiku z obiskovalci, ki bi nas danes sicer, v normalnih razmerah morda radi obiskali!«</em></p></blockquote></p> 174736793 RTVSLO – Prvi 624 clean Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. <p>Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih</p><p><p>Leto 2020,  čeprav temačno in zlovešče, pa je za Prešernovo Vrbo, prav ob njegovi 220 letnici rojstva, vendarle prelomno. In kam bi šli na Ta veseli dan kulture, če ne prav tja, kjer se je vse začelo. Kar dva prelomna dogodka  sta v zadnjem času zaznamovala pesnikovo vas. Najprej sta država in občina uspeli odkupiti  posest neposrednega soseda, kjer bo v prihodnjih letih zrasel kulturni center s prostorom za prireditve in srečevanja, ter domačo kulinarično ponudbo in tudi prostor, kjer si bodo mladi pari lahko dahnili DA v slogu Prešerna, na Ribčevini, ki ji domačini pravi žirovniški župan <strong>Leopold Pogačar</strong> zdaj slikajo svetle čase.</p> <blockquote><p><em>»Ta odkup je pomemben vsaj toliko kot je bil tisti leta 1939, ko je bila odkupljena Prešernova hiša , saj se s tem po desetletjih omejitev, zdaj odpira nova priložnost, da Prešerna predstavimo  na drugačen, modernejši način in dodamo nove vsebine. Jaz vidim Vrbo v naslednjih desetih letih dejansko kot epicenter slovenske kulture«</em></p></blockquote> <p>In ker je letošnji Ta veseli dan kulture , ko bi sicer vrata na široko odprle številne kulturne ustanove, , tudi Prešernova hiša, letos pač drugačen, so se v Zavodu za kulturo in turizem odločili, pravi direktor <strong>Matjaž Koman</strong>,  da vsem Slovencem , kljub temu , da ostajamo za zaprtimi mejami občin omogočijo , da jih obiščejo.</p> <blockquote><p><em>»V ta  namen smo posneli vrsto kratkih filmčkov , ki odpirajo vrata v spominske hiše na Poti kulturne dediščine, z vrsto zanimivostmi in tudi manj znanimi anekdotami. Gre za več virtualnih sprehodov, s katerimi želimo ostati  v stiku z obiskovalci, ki bi nas danes sicer, v normalnih razmerah morda radi obiskali!«</em></p></blockquote></p> Thu, 03 Dec 2020 06:30:00 +0000 Prešernovi Vrbi se obetajo prešernejši časi V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov. <p>Tokrat o znamenitih Slovencih, ki zaznamujejo pozno novembrski čas </p><p><p>V tokratno epizodo Lokalnega časa se nam je iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar. Času primerno smo se najrej ustavili pri zasneženosti Pohorja in (ne)obetih smučarske sezone.</p> <p>Teden smo začeli s praznikom, Dnevom Rudolfa Maistra.</p> <blockquote><p>Po tistem, ko se je leta 1985 na Zavrhu nad Lenartom v Slovenskih goricah začelo »Završko Maistrovo gibanje« so se leta 1986  tam začele redne letne prireditve, posvečene spominu na generala Rudolfa Maistra, ki je v ta slovenskogoriški kraj v svojih zadnjih letih pogosto prihajal na počitnice. Tukaj je nastala tudi Maistrova pesem Završki fantje, za ohranjanje spomina na osvoboditelja Maribora in slovenske severne meje pa so zaslužni domačini, ki so že leta 1961 ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov, pobudnik prireditev pa je bil sodelavec mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine profesor Aleš Arih.</p></blockquote> <p>26. november zaznamuje tudi 220 let od rojstva Antona Martina Slomška. Natanko teden dni pozneje pa se je rodil dr. France Prešeren. Sta se poznala in tudi kaj napisala en (o) drugemu? Tudi o tem lahko več slišite v posnetku!</p></p> 174735106 RTVSLO – Prvi 664 clean V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov. <p>Tokrat o znamenitih Slovencih, ki zaznamujejo pozno novembrski čas </p><p><p>V tokratno epizodo Lokalnega časa se nam je iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar. Času primerno smo se najrej ustavili pri zasneženosti Pohorja in (ne)obetih smučarske sezone.</p> <p>Teden smo začeli s praznikom, Dnevom Rudolfa Maistra.</p> <blockquote><p>Po tistem, ko se je leta 1985 na Zavrhu nad Lenartom v Slovenskih goricah začelo »Završko Maistrovo gibanje« so se leta 1986  tam začele redne letne prireditve, posvečene spominu na generala Rudolfa Maistra, ki je v ta slovenskogoriški kraj v svojih zadnjih letih pogosto prihajal na počitnice. Tukaj je nastala tudi Maistrova pesem Završki fantje, za ohranjanje spomina na osvoboditelja Maribora in slovenske severne meje pa so zaslužni domačini, ki so že leta 1961 ustanovili Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov, pobudnik prireditev pa je bil sodelavec mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine profesor Aleš Arih.</p></blockquote> <p>26. november zaznamuje tudi 220 let od rojstva Antona Martina Slomška. Natanko teden dni pozneje pa se je rodil dr. France Prešeren. Sta se poznala in tudi kaj napisala en (o) drugemu? Tudi o tem lahko več slišite v posnetku!</p></p> Thu, 26 Nov 2020 06:30:00 +0000 Od Rudolfa Maistra do Antona Martina Slomška Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak. <p>Pred letom dni je tam zaradi napake na električni napeljavi do tal pogorel Frischaufov dom </p><p><p><strong>Gradnja nove koče bo stala več kot milijon evrov, 400 tisočakov je obljubila država, a se zapleta z razpisi</strong></p> <p>Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi.</p> <blockquote><p>»Julija, avgusta, še posebej pa okrog 15. avgusta, ko imamo mašo, je prišlo na tisoče ljudi. Največ je bilo seveda Slovencev, ti predvsem prihajajo čez vikende, med tednom prevladujejo tujci. Veliko je Hrvatov, Avstrijcev, pa tudi drugih, skratka z vseh vetrov,« je povedal oskrbnik koče Boštjan Zajc.</p></blockquote> <p>Predvidoma naj bi novo kočo odprli čez leto in pol. Pri različnih delih je planinskemu društvu pomagalo več kot sto udarnikov. Planinci so z zidarskimi deli večinoma končali, hitrost nadaljnje gradnje pa bo predvsem odvisna od hitrosti zbiranja potrebnega denarja. Država jim je obljubila 400 tisoč evrov pomoči. Tega denarja sicer še niso dobili. Čakajo namreč na razpise. A tu se zapleta. Pri teh razpisih mora del sredstev prispevati prijavitelj, v tem primeru je to planinsko društvo, ki pa nima denarja. Država pa prostovoljnega dela, ki so ga planinci želeli ovrednotiti in dodati k skupni vsoti, ne priznava.</p></p> 174733368 RTVSLO – Prvi 512 clean Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak. <p>Pred letom dni je tam zaradi napake na električni napeljavi do tal pogorel Frischaufov dom </p><p><p><strong>Gradnja nove koče bo stala več kot milijon evrov, 400 tisočakov je obljubila država, a se zapleta z razpisi</strong></p> <p>Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi.</p> <blockquote><p>»Julija, avgusta, še posebej pa okrog 15. avgusta, ko imamo mašo, je prišlo na tisoče ljudi. Največ je bilo seveda Slovencev, ti predvsem prihajajo čez vikende, med tednom prevladujejo tujci. Veliko je Hrvatov, Avstrijcev, pa tudi drugih, skratka z vseh vetrov,« je povedal oskrbnik koče Boštjan Zajc.</p></blockquote> <p>Predvidoma naj bi novo kočo odprli čez leto in pol. Pri različnih delih je planinskemu društvu pomagalo več kot sto udarnikov. Planinci so z zidarskimi deli večinoma končali, hitrost nadaljnje gradnje pa bo predvsem odvisna od hitrosti zbiranja potrebnega denarja. Država jim je obljubila 400 tisoč evrov pomoči. Tega denarja sicer še niso dobili. Čakajo namreč na razpise. A tu se zapleta. Pri teh razpisih mora del sredstev prispevati prijavitelj, v tem primeru je to planinsko društvo, ki pa nima denarja. Država pa prostovoljnega dela, ki so ga planinci želeli ovrednotiti in dodati k skupni vsoti, ne priznava.</p></p> Thu, 19 Nov 2020 06:16:00 +0000 Na Okrešlju, kjer je pred letom dni do tal pogorel dom, gradijo novo kočo Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru. <p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju, tokrat Lidijo Kosi </p><p><p>Tokratni 11. november je bil v primerjavi s tistimi iz preteklih let povsem drugačen. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se končuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile okrog martinovega, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Kot večina svetnikov je tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o martinovem in vsem, kar sodi k izročilu, ki ga je ljudem skozi stoletja prinesel sveti Martin, pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.</p></p> 174731702 RTVSLO – Prvi 662 clean Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru. <p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju, tokrat Lidijo Kosi </p><p><p>Tokratni 11. november je bil v primerjavi s tistimi iz preteklih let povsem drugačen. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se končuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile okrog martinovega, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Kot večina svetnikov je tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o martinovem in vsem, kar sodi k izročilu, ki ga je ljudem skozi stoletja prinesel sveti Martin, pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.</p></p> Thu, 12 Nov 2020 06:10:00 +0000 Martinovo in druge zgodbe iz Pomurja Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.<p>Kako z besednimi gesli, napotitvami, skoraj povelji vplivamo na telo, čustva in misli same v smeri umirjanja</p><p><p>Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.</p> <blockquote><p><em>Naša celostna naravnanost se mora usmerjati k pomirjanju, zato z glasom in v notranjih dialogih ohranjamo in vzdržujemo umirjenost. Mnogim ljudem je zato lažje, če poslušajo umirjen glas drugega človeka – v živo ali na posnetku – pri umirjanju in sproščanju.</em></p> <p><em>Gesla, ki si jih govorimo ali si jih pustimo govoriti pa segajo še nekoliko globlje. V njih je možno vplesti tiste besede in naravnanost ob njih, ki so nas v preteklosti že vodile v sproščanje, kar z Miltonom Ericksonom, enim pomembnih očetov medicinske hipnoze, lahko imenujemo utilizacija. Pri avtogenem treningu smo spoznali, da so gesla vzeta iz preverjenih učinkov sproščenosti.</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174731509 RTVSLO – Prvi 546 clean Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.<p>Kako z besednimi gesli, napotitvami, skoraj povelji vplivamo na telo, čustva in misli same v smeri umirjanja</p><p><p>Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.</p> <blockquote><p><em>Naša celostna naravnanost se mora usmerjati k pomirjanju, zato z glasom in v notranjih dialogih ohranjamo in vzdržujemo umirjenost. Mnogim ljudem je zato lažje, če poslušajo umirjen glas drugega človeka – v živo ali na posnetku – pri umirjanju in sproščanju.</em></p> <p><em>Gesla, ki si jih govorimo ali si jih pustimo govoriti pa segajo še nekoliko globlje. V njih je možno vplesti tiste besede in naravnanost ob njih, ki so nas v preteklosti že vodile v sproščanje, kar z Miltonom Ericksonom, enim pomembnih očetov medicinske hipnoze, lahko imenujemo utilizacija. Pri avtogenem treningu smo spoznali, da so gesla vzeta iz preverjenih učinkov sproščenosti.</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 11 Nov 2020 17:35:00 +0000 Besede in njihova moč umirjanja Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc. <p>Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"</p><p><p>Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.</p> <h3>Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva dobil svojo ulico</h3> <p>Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan <strong>Tilen Klugler</strong>.</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."</em></p></blockquote> <p>Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.</p> <h3>Na čelu združenja mest glasnikov miru po svetu</h3> <p>Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal<strong> Dušan Stojanovič,</strong> namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.</p> <blockquote><p><em>"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p><em>"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>"<em>Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič</em></p></blockquote> <h3>Že več kot 20 let mirovniškega festivala</h3> <p>&nbsp;</p> <p>V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij.  Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, <strong>Marija Lah: </strong></p> <blockquote><p>"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174730105 RTVSLO – Prvi 543 clean Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc. <p>Slovenj Gradec, mirovniško mesto, "središče sveta"</p><p><p>Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov še posebej pomembna vrednota.</p> <h3>Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva dobil svojo ulico</h3> <p>Ob nedavnem dnevu Združenih narodov, 24. oktobru, so Koroško galerijo likovnih umetnosti osvetlili z modrimi lučmi. Zakaj na njej piše, da je Središče sveta, pa nam je pojasnil slovenjgraški župan <strong>Tilen Klugler</strong>.</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Naša Galerija likovnih umetnosti, njen idejni oče, akademski slikar Karel Pečko, sta morda najzaslužnejša za pridobitev naziva glasnik miru. Naš pokojni častni občan Karel Pečko je ob 100. obletnici rojstva letos dobil tudi ulico, naša galerija pa je vsekakor na neki način središče našega kulturnega sveta. Napis je navdihnil članek iz leta 1966, ki govori o eni od prvih razstav, ki so Slovenj Gradec popeljale na mirovniško pot in govori o tem, da je s to mednarodno razstavo Slovenj Gradec postal središče sveta, in to tistega, ki mu je kot slehernemu Slovenjgradčanu kultura notranja potreba in ki se bori za mir, človečnost, prijateljstvo in sodelovanje."</em></p></blockquote> <p>Začelo se je torej na kulturnem področju, z razstavami, ki so bile po drugi svetovni vojni osredotočene na mir kot vrednoto, potem pa je vse skupaj preraslo v način življenja v tej koroški prestolnici. Na umetnika Karla Pečka, ki ga je omenil tudi župan Klugler, so še posebej ponosni.</p> <h3>Na čelu združenja mest glasnikov miru po svetu</h3> <p>Seveda ima mesto tudi svoja nesoglasja, ampak takole jeseni ob dnevu združenih narodov se še posebej vidi, kako ponosni so, da so Glasnik miru. Še več, so tudi na čelu združenja mest glasnikov miru po vsem svetu, mesto je tudi generalni sekretar tega združenja. Več o tem je povedal<strong> Dušan Stojanovič,</strong> namestnik generalnega sekretarja mednarodne organizacije mest glasnikov miru.</p> <blockquote><p><em>"V mednarodnem združenju je zdaj 113 mest s pravzaprav vseh celin. Gre za velike metropole, pa tudi za manjša mesta, med katerimi je tudi naše mesto. Kot generalni sekretar smo vpeti v koordiniranje dejavnosti, pripravo in izvedbo letnih generalnih skupščin, skrbimo za izvajanje statuta organizacije in predvsem vzdržujemo stike med včlanjenimi mesti ter jim ponujamo platformo za mednarodno sodelovanje, izmenjavo in iskanje skupnih točk."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p><em>"Torej, mir je vrednota, ki pa ne pride sama po sebi. Ne gre samo za odsotnost oboroženih konfliktov, ker teh je žal ta hip na svetu kar nekaj, temveč za mir v najširšem pomenu besede: razvoj, napredek, kulturna raznovrstnost, sprejemanje drugačnosti, skrb za ljudi in soljudi, za ranljive skupine in delovanje v duhu enakopravnosti, upoštevanja človekovih pravic in mednarodnega sožitja. V Slovenj Gradcu so vsa ta načela že dolgo zapisana v naš genom in tako naj tudi ostane." – Tilen Kluger</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>"<em>Mislim, da v danih razmerah nihče ne more predvideti razsežnosti, v katere nas lahko pahne epidemija, in je zato še toliko pomembneje, da hipno stanje ne bo vodilo v preveliko zatrtje temeljnih človekovih pravic ali v prehudo ekonomsko nestabilnost in krizo, kajti oboje je bilo v zgodovini človeštva prevečkrat že povod za oborožene konflikte. Lepo bi bilo, če bi v takšnih razmerah bila čisto vsa svetovna mesta glasniki miru. Lahko bi se počutili precej varneje in manj napeto." – Dušan Stojanovič</em></p></blockquote> <h3>Že več kot 20 let mirovniškega festivala</h3> <p>&nbsp;</p> <p>V Slovenj Gradcu tudi mlade generacije vzgajajo v tem mirovniškem duhu. Mirovniški festival je bil v preteklih letih eno veliko druženje, sodelovanje mladih, različnih institucij.  Tudi letos so festival izpeljali, a v virtualni obliki. Direktorica javnega zavoda Spotur, ki pripravlja festival, <strong>Marija Lah: </strong></p> <blockquote><p>"V bistvu se vse te šole celo leto prpravljajo na to prireditev, ki ni sama sebi namen, ampak da med mladimi in otroki širimo te ideje sodelovanja med ljudmi in pomena miru in sodelovanja z različnimi kulturami."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 Nov 2020 07:05:00 +0000 Slovenj Gradec, središče sveta in glasnik miru Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv. <p>"Projekt stanovanje" zaradi visokih cen za številne neuresničljiv</p><p><p>Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Cene nepremičnin so zelo visoke, nakup stanovanja pa za številne neuresničljiv projekt. Mnogi so prisiljeni v tržne najemnine, občina pa z neprofitnimi stanovanji niti približno ne zmore zadostiti vsem potrebam.</p> <p>Po podatkih statističnega urada so se cene stanovanjskih nepremičnin v 2.četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim zvišale, čeprav je bilo prodaj v tem času manj.</p> <p>Poglejmo nekaj primerov: za okoli 20 kvadratnih metrov veliko garsonjero v središču Ljubljane, ki ne potrebuje večje prenove, je postavljena cena od 125 tisoč evrov navzgor. Za adaptirano 2-sobno stanovanje, velikosti od 40 do 50 kvadratnih metrov, pa cena okoli 260 tisoč evrov.</p> <p>Tudi na obrobju Ljubljane oziroma v primestnih občinah so cene visoke;  priljubljen je recimo Brod, primer:  2-sobno stanovanje v pritličju z uporabno površino <strong>62 kvadratnih metrov</strong> oglašujejo za 258 tisoč evrov. Na Igu novejše 2-sobno stanovanje z okoli 60 kvadratnih metrov površine ponujajo za 180 tisočakov. Še veliko dražje pa so nekatere lokacij na Škofljici; na Lavrici recimo 2-sobna ali 2,5-sobna 10 let stara stanovanja z garažo ponujajo za več kot 230 tisoč evrov.</p> <p>Ljubljanska občina pravi, da se trudi čim več ljudem omogočiti dostop do stanovanja, a potreb preprosto ne dohaja, in jih tudi ne bo brez pomoči države. Direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink poudarja, da ima občina v gradnji ali v različnih fazah projektiranja okoli 1500 stanovanjskih enot, potreb pa je po njenih ocenah v Ljubljani po okoli 4 tisoč stanovanjih.</p> <p>Poseben primer pa so tako imenovana elitna, luksuzna ali nadstandardna stanovanja oziroma stanovanja za zahtevnejše kupce, kot jih radi oglašujejo. Ponudbe teh v Ljubljani ne manjka, cene pa od okoli 400 tisoč navzgor, tudi do krepko več kot milijon evrov.</p></p> 174728539 RTVSLO – Prvi 623 clean Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv. <p>"Projekt stanovanje" zaradi visokih cen za številne neuresničljiv</p><p><p>Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Cene nepremičnin so zelo visoke, nakup stanovanja pa za številne neuresničljiv projekt. Mnogi so prisiljeni v tržne najemnine, občina pa z neprofitnimi stanovanji niti približno ne zmore zadostiti vsem potrebam.</p> <p>Po podatkih statističnega urada so se cene stanovanjskih nepremičnin v 2.četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim zvišale, čeprav je bilo prodaj v tem času manj.</p> <p>Poglejmo nekaj primerov: za okoli 20 kvadratnih metrov veliko garsonjero v središču Ljubljane, ki ne potrebuje večje prenove, je postavljena cena od 125 tisoč evrov navzgor. Za adaptirano 2-sobno stanovanje, velikosti od 40 do 50 kvadratnih metrov, pa cena okoli 260 tisoč evrov.</p> <p>Tudi na obrobju Ljubljane oziroma v primestnih občinah so cene visoke;  priljubljen je recimo Brod, primer:  2-sobno stanovanje v pritličju z uporabno površino <strong>62 kvadratnih metrov</strong> oglašujejo za 258 tisoč evrov. Na Igu novejše 2-sobno stanovanje z okoli 60 kvadratnih metrov površine ponujajo za 180 tisočakov. Še veliko dražje pa so nekatere lokacij na Škofljici; na Lavrici recimo 2-sobna ali 2,5-sobna 10 let stara stanovanja z garažo ponujajo za več kot 230 tisoč evrov.</p> <p>Ljubljanska občina pravi, da se trudi čim več ljudem omogočiti dostop do stanovanja, a potreb preprosto ne dohaja, in jih tudi ne bo brez pomoči države. Direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink poudarja, da ima občina v gradnji ali v različnih fazah projektiranja okoli 1500 stanovanjskih enot, potreb pa je po njenih ocenah v Ljubljani po okoli 4 tisoč stanovanjih.</p> <p>Poseben primer pa so tako imenovana elitna, luksuzna ali nadstandardna stanovanja oziroma stanovanja za zahtevnejše kupce, kot jih radi oglašujejo. Ponudbe teh v Ljubljani ne manjka, cene pa od okoli 400 tisoč navzgor, tudi do krepko več kot milijon evrov.</p></p> Thu, 29 Oct 2020 06:10:00 +0000 Trnova pot do stanovanj v Ljubljani Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje. <p>Od daljnovoda do poplavne varnosti</p><p><p>Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.</p> <blockquote><p>Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.</p></blockquote> <p>Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.</p> <blockquote><p>Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.</p></blockquote> <p>Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.</p> <blockquote><p>Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.</p></blockquote> <p>Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.</p> <blockquote><p>Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174726814 RTVSLO – Prvi 634 clean Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje. <p>Od daljnovoda do poplavne varnosti</p><p><p>Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se počasi, a vendarle premika naprej: o graditvi daljnovoda Cirkovce–Pince, na katero so se pripravljali kar dve desetletji.</p> <blockquote><p>Gre za interesni projekt Evropske unije, ne samo Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kjer gradijo daljnovod. Dodatnih 80 kilometrov žic in 264 stebrov bo zagotovilo večjo zanesljivost prenosnega energetskega omrežja med državami, omogočena bosta vključevanje obnovljivih virov energije v sistem in dobava elektrike tudi od severnih in vzhodnih držav. Gre za največjo naložbo Elesa v energetsko infrastrukturo v zgodovini podjetja, naložba je vredna 150 milijonov evrov. Petdeset milijonov je za projekt prispevala Evropska unija. Slovenija bo s tem prvič dobila neposredno električno povezavo z Madžarsko.</p></blockquote> <p>Teče pa ne samo čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov.</p> <blockquote><p>Direkcija za vode je izbrala izvajalca, ki bo uredil dodatni protipoplavni rokav reke Drave pri Mali vasi pod gradom Borl. Gre za zaščitni ukrep, ki naj bi prispeval k manjši erozijski ogroženosti državne ceste med Ptujem in mejnim prehodom Zavrč ter nekoliko okrepil tudi poplavno varnost tamkajšnjih ljudi. Drava je od leta 2012, od tako imenovanih stoletnih poplav, povzročila že za več kot sto milijonov evrov škode. Reko namreč zadnja desetletja vse bolj omejujemo. Ponekod smo njena naravna razlivna območja spremenili v kmetijska ali celo zazidljiva zemljišča in nato presenečeno gledamo, ko reka poplavlja in se razliva. Posegi v samo strugo Drave so zaradi varovanja okolja omejeni ali celo prepovedani. V reki se tako nabira prod, gramoz in pogosto prestopa bregove.</p></blockquote> <p>Premika se tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obvoznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož–Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi.</p> <blockquote><p>Prav trasa ptujske obvoznice pomeni najtrši oreh, ki ga župani doslej nikakor niso mogli streti. Tokrat so se zedinili. Po najnovejšem predlogu naj bi obvoznica potekala na severu mimo odlagališča Gajke, nato bila vkopana pod delom Ptuja, Dravo pa naj bi prečkala po novem dodatnem mostu.</p></blockquote> <p>Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovori ter prizadevanji prostovoljcev, ki med epidemijo po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo končala tokratno oglašanje.</p> <blockquote><p>Če kdaj, potem se prav v teh norih časih vse bolj zavedamo, kako pomemben je človek, pa tudi da za lep dan potrebujemo zelo malo. Najbolje to vedo prostovoljci, ki med epidemijo po gričevnatih Halozah razvažajo hrano in skrbijo, da nihče ne ostane osamljen ali pozabljen.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 22 Oct 2020 04:45:00 +0000 Spodnje Podravje od daljnovoda do protipoplavne zaščite: Počasi, a vseeno se premika naprej Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku! <p>Lokalni čas smo tokrat naravnali na Obalo </p><p><p>Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami.</p> <p>Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu. To je sipina tik ob koprskem pristanišču, ki je nastala zaradi poglavljanja morskega dna v bližnji Luki. Tam je mogoče najti več kot 200 različnih vrst školjk in polžev. A to ni edino pokopališče školjk, poleti se je namreč zgodil množičen pogin leščurjev in res veliko lupin je naplavilo na obalo. O tem, kakšna bo zdaj njihovo usoda pa z ribiškim inšpektorjem <strong>Robertom Smojetom</strong>.</p> <blockquote><p><i>Ribiška inšpekcija je pooblaščena za izvajanje nadzora, ker gre za zavarovano vrsto. Kontroliramo, da se iz narave ne jemljejo zavarovane vrste, žive in nežive. Pri leščurju se ne sme niti lupina odnesti s kraja najdbe. Ohišje mora ostati tam, kjer je.</i></p></blockquote> <p>Z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz Ljubljane pripotovale na Obalo. Botanični vrt Univerze v LJubljani je to jesen namreč ostal brez rastlinjaka. Zato se je Biotehniška fakulteta dogovorila z Marjetico Koper, da lahko tam sprejmejo več kot 200 rastlin, predvsem sredozemskih.  Ravno med urejanjem začasnega doma v Kopru je Tjaša Škamperle pred radijski mikrofon povabila <strong>prof. dr. Jožeta Bavcona</strong>.</p> <blockquote><p><i>To so sredozemske rastline iz različnih koncev sveta. Nekatere so tukaj dejansko zunaj, druge ne, ker ne gre za pravo sredozemsko klimo, smo namreč obdani z gorami. A to primorsko sonce bo omogočilo, da te rastline preživijo. Slabo pa je, ker smo za selitev te rastline dali v tovornjake in vožnja je denimo za kaktuse, ki imajo plitke korenine, ni najboljše. Nekatere rastline so zelo stare, od leta 1955, ko imamo rastlinjak. Vsako leto tako premikanje ne bo dobro. To je začasna rešitev in upam, da bo do drugega leta res zgrajen nov rastlinjak.</i></p></blockquote> <p>Ob koncu pa smo se ustavili še pri bobrih in se spomnili na Rižanski zbor. <span>Bobri so prazparav predel ob izviru reke Rižane, ki je dobil ime seveda po bobrih, pred desetletji </span><span>je bilo teh glodalcev </span><span>tam veliko, nato so izumrli, ime tega dela pa je ostalo. To je bil v Istri nekdaj zelo poznan prostor za zabave, tudi koncerte- pri bobrih se je dogajalo. Potem je zgodil stečaj, nazadnje je bil kompleks v lasti Term Čatež, ki so ga letos prodale koprskemu podjetniku <strong>Valterju Krmacu</strong>. Zdaj "bobre" obnavlja, in v ospredje postavlja zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v tamkajšnji okolici - to je Rižanski  zbor v devetem stoletju.</span></p> <blockquote><p><i>Ta motiv Rižanskega zbora moramo obvezno predstaviti ljudem. premalo ga poznajo. Delna arhitektura bo postavljena v srednji vek oz. v čas Karla Velikega. Jedilnica bo spomin oz. poklon dogodku leta 804. A da bi povsem obstali v srednjem veku, ne gre. Ne bomo imeli ognjišča. Kuhinja bo zelo inovativna in tehnološko napredna.</i></p></blockquote></p> 174725125 RTVSLO – Prvi 562 clean Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku! <p>Lokalni čas smo tokrat naravnali na Obalo </p><p><p>Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami.</p> <p>Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu. To je sipina tik ob koprskem pristanišču, ki je nastala zaradi poglavljanja morskega dna v bližnji Luki. Tam je mogoče najti več kot 200 različnih vrst školjk in polžev. A to ni edino pokopališče školjk, poleti se je namreč zgodil množičen pogin leščurjev in res veliko lupin je naplavilo na obalo. O tem, kakšna bo zdaj njihovo usoda pa z ribiškim inšpektorjem <strong>Robertom Smojetom</strong>.</p> <blockquote><p><i>Ribiška inšpekcija je pooblaščena za izvajanje nadzora, ker gre za zavarovano vrsto. Kontroliramo, da se iz narave ne jemljejo zavarovane vrste, žive in nežive. Pri leščurju se ne sme niti lupina odnesti s kraja najdbe. Ohišje mora ostati tam, kjer je.</i></p></blockquote> <p>Z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz Ljubljane pripotovale na Obalo. Botanični vrt Univerze v LJubljani je to jesen namreč ostal brez rastlinjaka. Zato se je Biotehniška fakulteta dogovorila z Marjetico Koper, da lahko tam sprejmejo več kot 200 rastlin, predvsem sredozemskih.  Ravno med urejanjem začasnega doma v Kopru je Tjaša Škamperle pred radijski mikrofon povabila <strong>prof. dr. Jožeta Bavcona</strong>.</p> <blockquote><p><i>To so sredozemske rastline iz različnih koncev sveta. Nekatere so tukaj dejansko zunaj, druge ne, ker ne gre za pravo sredozemsko klimo, smo namreč obdani z gorami. A to primorsko sonce bo omogočilo, da te rastline preživijo. Slabo pa je, ker smo za selitev te rastline dali v tovornjake in vožnja je denimo za kaktuse, ki imajo plitke korenine, ni najboljše. Nekatere rastline so zelo stare, od leta 1955, ko imamo rastlinjak. Vsako leto tako premikanje ne bo dobro. To je začasna rešitev in upam, da bo do drugega leta res zgrajen nov rastlinjak.</i></p></blockquote> <p>Ob koncu pa smo se ustavili še pri bobrih in se spomnili na Rižanski zbor. <span>Bobri so prazparav predel ob izviru reke Rižane, ki je dobil ime seveda po bobrih, pred desetletji </span><span>je bilo teh glodalcev </span><span>tam veliko, nato so izumrli, ime tega dela pa je ostalo. To je bil v Istri nekdaj zelo poznan prostor za zabave, tudi koncerte- pri bobrih se je dogajalo. Potem je zgodil stečaj, nazadnje je bil kompleks v lasti Term Čatež, ki so ga letos prodale koprskemu podjetniku <strong>Valterju Krmacu</strong>. Zdaj "bobre" obnavlja, in v ospredje postavlja zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v tamkajšnji okolici - to je Rižanski  zbor v devetem stoletju.</span></p> <blockquote><p><i>Ta motiv Rižanskega zbora moramo obvezno predstaviti ljudem. premalo ga poznajo. Delna arhitektura bo postavljena v srednji vek oz. v čas Karla Velikega. Jedilnica bo spomin oz. poklon dogodku leta 804. A da bi povsem obstali v srednjem veku, ne gre. Ne bomo imeli ognjišča. Kuhinja bo zelo inovativna in tehnološko napredna.</i></p></blockquote></p> Thu, 15 Oct 2020 05:16:00 +0000 Od leščurjev in pokopališča školjk do rastlin na prezimovanju V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.<p>V Zalogu pri Straži za ohranjanje redkih rastlinskih in živalskih vrst</p><p><p>V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.</p> <p></p> <p>Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.</p></p> 174723450 RTVSLO – Prvi 747 clean V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.<p>V Zalogu pri Straži za ohranjanje redkih rastlinskih in živalskih vrst</p><p><p>V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.</p> <p></p> <p>Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.</p></p> Thu, 08 Oct 2020 05:23:00 +0000 90 let Sokolskega kina v Črnomlju in 53. Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec. <p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</p><p><p>Karmen Štrancar Rajevec se je z radijskim mikrofonom odpravila na testno turo po obeležjih rudarsko-industrijske dediščine v Trbovljah. Povezati in turistično oživiti jih znova poskušajo v okviru projekta Inspiracija, ki vzpostavlja čezmejno kulturnoturistično pot od Slovenske Bistrice do Trbovelj, Labina in Reke.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174721802 RTVSLO – Prvi 696 clean V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec. <p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</p><p><p>Karmen Štrancar Rajevec se je z radijskim mikrofonom odpravila na testno turo po obeležjih rudarsko-industrijske dediščine v Trbovljah. Povezati in turistično oživiti jih znova poskušajo v okviru projekta Inspiracija, ki vzpostavlja čezmejno kulturnoturistično pot od Slovenske Bistrice do Trbovelj, Labina in Reke.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 01 Oct 2020 05:15:00 +0000 V Trbovlje po Inspiracijo Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi. <p>Plezarno so odprli v objektu nekdanje Oljarice </p><p><p>Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata<strong> Tine in Anže Marenče</strong> in <strong>Janez Ziherl</strong> poimenovali Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranju potrebuje plezalno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif pa je preverila, kako deluje v praksi.</p> <blockquote><p>Plezarna je s svojimi dvoranami in stenami različnih težavnostnih stopenj živa. Medtem ko najmlajši otroci ob igri neprisiljeno spoznavajo prve korake, prve oprimke športnega plezanja, pa rekreativci sami ali v parih preizkušajo resne smeri. Izbor je velik, imajo pet različnih prostorov s petimi različnimi stenami. Prav zanimiv je pogled na zagnance, ki v športnem plezanju iščejo nove izzive, preizkušajo moči, krepijo moč.</p></blockquote> <p></p> <p>Anže Marenče</p></p> 174720155 RTVSLO – Prvi 597 clean Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi. <p>Plezarno so odprli v objektu nekdanje Oljarice </p><p><p>Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata<strong> Tine in Anže Marenče</strong> in <strong>Janez Ziherl</strong> poimenovali Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranju potrebuje plezalno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif pa je preverila, kako deluje v praksi.</p> <blockquote><p>Plezarna je s svojimi dvoranami in stenami različnih težavnostnih stopenj živa. Medtem ko najmlajši otroci ob igri neprisiljeno spoznavajo prve korake, prve oprimke športnega plezanja, pa rekreativci sami ali v parih preizkušajo resne smeri. Izbor je velik, imajo pet različnih prostorov s petimi različnimi stenami. Prav zanimiv je pogled na zagnance, ki v športnem plezanju iščejo nove izzive, preizkušajo moči, krepijo moč.</p></blockquote> <p></p> <p>Anže Marenče</p></p> Thu, 24 Sep 2020 05:28:00 +0000 Kranj dobil nov športno-plezalni center Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela. <p>Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela </p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> 174718554 RTVSLO – Prvi 514 clean Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela. <p>Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela </p><p><p>Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.</p></p> Thu, 17 Sep 2020 05:10:00 +0000 »V Kostelu bi mladim podarili gradbena zemljišča« V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca. 174716995 RTVSLO – Prvi 504 clean V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca. Thu, 10 Sep 2020 05:15:00 +0000 Po Brkinih in Krasu RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju. Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju. sl Thu, 30 Jun 2022 05:10:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/lokalnicas/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 30 Jun 2022 05:10:00 +0000 Lokalni čas