Education (C) RTVSLO 2017 Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost https://radioprvi.rtvslo.si/lokalni-junak/ Lokalni junak https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251252/logo.jpg Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec 174884221 RTVSLO – Prvi 625 clean Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec Sat, 02 Jul 2022 03:30:00 +0000 Anton Lisec Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882712 RTVSLO – Prvi 649 clean Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 25 Jun 2022 03:30:00 +0000 Vlado Slodnjak Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost 174881140 RTVSLO – Prvi 853 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost Sat, 18 Jun 2022 03:30:00 +0000 Vilko Urek Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ljudski umetnik, ki mu idej in zagona nikoli ne zmanjka.</p><p><p>V teh dneh so ključavnice, kot domačini imenujejo divje narcise, ki maja pobelijo travnike v vaseh pod in na koncu tudi samo Golico, že odcvetele, vas še enkrat spomnimo nanje. In vas popeljemo v prav poseben košček, sicer predvsem po železarstvu in industriji znanih Jesenic. Planina pod Golico, kamor hodijo ljudje iz vse Slovenije in tujine gledat polja cvetočih narcis, se nahaja v Karavankah, a si je tam, na številki 57 mogoče ogledati tudi Alpe. Impresiven skalnjak z gorskim cvetjem, prepričljivimi silhuetami prepoznavnih alpskih vršacev, posejan s planinskimi kočami in prepreden z gorskimi cestami, ki se vijejo v osrčju gora, ki jih je prehodil Cena Razinger, ljubitelj gora in ljudski umetnik. S pomočjo kamenja in skal že v otroštvu postavljal hribe na domačem vrtu iz tega je v desetletjih nastalo pravo malo gorsko kraljestvo. In čeprav se zbirka že zdaj zdi popolna, rezbar in ljudski umetnik Cena Razinger obljublja, da še ni končana. Idej in zagona mu namreč še ni zmanjkalo. Kar se zrcali tudi v tem, da Alpe v malem še zdaleč niso vse, kar si je mogoče ogledati na njegovi domačiji. </p></p> 174879705 RTVSLO – Prvi 688 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ljudski umetnik, ki mu idej in zagona nikoli ne zmanjka.</p><p><p>V teh dneh so ključavnice, kot domačini imenujejo divje narcise, ki maja pobelijo travnike v vaseh pod in na koncu tudi samo Golico, že odcvetele, vas še enkrat spomnimo nanje. In vas popeljemo v prav poseben košček, sicer predvsem po železarstvu in industriji znanih Jesenic. Planina pod Golico, kamor hodijo ljudje iz vse Slovenije in tujine gledat polja cvetočih narcis, se nahaja v Karavankah, a si je tam, na številki 57 mogoče ogledati tudi Alpe. Impresiven skalnjak z gorskim cvetjem, prepričljivimi silhuetami prepoznavnih alpskih vršacev, posejan s planinskimi kočami in prepreden z gorskimi cestami, ki se vijejo v osrčju gora, ki jih je prehodil Cena Razinger, ljubitelj gora in ljudski umetnik. S pomočjo kamenja in skal že v otroštvu postavljal hribe na domačem vrtu iz tega je v desetletjih nastalo pravo malo gorsko kraljestvo. In čeprav se zbirka že zdaj zdi popolna, rezbar in ljudski umetnik Cena Razinger obljublja, da še ni končana. Idej in zagona mu namreč še ni zmanjkalo. Kar se zrcali tudi v tem, da Alpe v malem še zdaleč niso vse, kar si je mogoče ogledati na njegovi domačiji. </p></p> Sat, 11 Jun 2022 03:30:00 +0000 Cena Razinger Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci </p><p><p>Tokratni lokalni junak je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci iz občine Ormož Sandi Munda. Pravzaprav si naziv lokalnega junaka zaslužijo vsi člani društva, saj ljudem v stiski nesebično pomagajo. Številni med njimi so "prvi posredovalci, " ki ljudem z zdravstvenimi težavami prvi priskočijo na pomoč z defibrilatorjem. Gasilci iz Podgórcev - tako imenovani člani A - pa so se pred dobrim mesecem uvrstili celo med 19 najboljših slovenskih ekip, ki bodo julija letos nastopile tudi na mednarodni gasilski olimpijadi v Celju.<br /> S Sandijem Mundo, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci, ki spada v občino Ormož, se je na mednarodnem gasilskem tekmovanju v sklopu Bogatajevih dnevov na Ptuju minuli konec tedna pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.</p></p> 174877764 RTVSLO – Prvi 621 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci </p><p><p>Tokratni lokalni junak je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci iz občine Ormož Sandi Munda. Pravzaprav si naziv lokalnega junaka zaslužijo vsi člani društva, saj ljudem v stiski nesebično pomagajo. Številni med njimi so "prvi posredovalci, " ki ljudem z zdravstvenimi težavami prvi priskočijo na pomoč z defibrilatorjem. Gasilci iz Podgórcev - tako imenovani člani A - pa so se pred dobrim mesecem uvrstili celo med 19 najboljših slovenskih ekip, ki bodo julija letos nastopile tudi na mednarodni gasilski olimpijadi v Celju.<br /> S Sandijem Mundo, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci, ki spada v občino Ormož, se je na mednarodnem gasilskem tekmovanju v sklopu Bogatajevih dnevov na Ptuju minuli konec tedna pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.</p></p> Sat, 04 Jun 2022 03:30:00 +0000 Sandi Munda Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Begunci iz BiH so ji spremenili življenje in jo "usmerili" na pot prostovoljstva</p><p><p>Letos mineva 30 let, ko so v komaj rojeno samostojno slovensko državo, zaradi vojne v Bosni in Hercegovini prihajale večje skupine beguncev. Vlakovna kompozicija žensk, otrok in starcev je imela postanek na železniški postaji v Novem mestu, kjer so odklopili nekaj vagonov, da je nato novomeška občina poskrbela za njihovo nastanitev. Ta dogodek je spremenil življenje Branki Bukovec, tokratni lokalni junakinji, ki se je nato povsem posvetila prostovoljstvu. Skupaj s somišljeniki je ustanovila društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki ga vodi še danes. </p></p> 174875934 RTVSLO – Prvi 820 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Begunci iz BiH so ji spremenili življenje in jo "usmerili" na pot prostovoljstva</p><p><p>Letos mineva 30 let, ko so v komaj rojeno samostojno slovensko državo, zaradi vojne v Bosni in Hercegovini prihajale večje skupine beguncev. Vlakovna kompozicija žensk, otrok in starcev je imela postanek na železniški postaji v Novem mestu, kjer so odklopili nekaj vagonov, da je nato novomeška občina poskrbela za njihovo nastanitev. Ta dogodek je spremenil življenje Branki Bukovec, tokratni lokalni junakinji, ki se je nato povsem posvetila prostovoljstvu. Skupaj s somišljeniki je ustanovila društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki ga vodi še danes. </p></p> Sat, 28 May 2022 03:30:00 +0000 Branka Bukovec Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo."</p><p><p>V Kopru bo danes Pristaniški dan, ko si bo mogoče pristanišče ogledati od blizu: z avtobusom, kolesom, ladjico. Gost naše rubrike Lokalni junak ga pozna še z druge - podmorske strani. Boris Vuga je član kluba Potapljači Luke Koper. Tjaša Škamperle se je z njim srečala skoraj pod zemljo, saj so prostori kluba v nekdanjem atomskem zaklonišču.</p> <blockquote><p>Kako smo danes povezani s pristaniščem? Včasih nas pokličejo za podvodna dela ali za varovanja. Včasih smo pregledovali ladijska dna ali luško infrastrukturo. Vsi pomoli so na pilotih, imajo katodno zaščito, ki jo je treba čistiti, pregledovati. Tam se naberejo pidoči, treba jih je počistiti. Včasih smo na dnu iskali voki - tokije, ki so popadali v vodo. enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo. Morsko dno v luki je živi muzej tovora... Na dnu je mulj. Karkoli iščeš, tipaš, dviguješ oblak. Mulj je mehek. Roka se vanj zarije tudi do pol metra</p></blockquote></p> 174874118 RTVSLO – Prvi 765 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo."</p><p><p>V Kopru bo danes Pristaniški dan, ko si bo mogoče pristanišče ogledati od blizu: z avtobusom, kolesom, ladjico. Gost naše rubrike Lokalni junak ga pozna še z druge - podmorske strani. Boris Vuga je član kluba Potapljači Luke Koper. Tjaša Škamperle se je z njim srečala skoraj pod zemljo, saj so prostori kluba v nekdanjem atomskem zaklonišču.</p> <blockquote><p>Kako smo danes povezani s pristaniščem? Včasih nas pokličejo za podvodna dela ali za varovanja. Včasih smo pregledovali ladijska dna ali luško infrastrukturo. Vsi pomoli so na pilotih, imajo katodno zaščito, ki jo je treba čistiti, pregledovati. Tam se naberejo pidoči, treba jih je počistiti. Včasih smo na dnu iskali voki - tokije, ki so popadali v vodo. enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo. Morsko dno v luki je živi muzej tovora... Na dnu je mulj. Karkoli iščeš, tipaš, dviguješ oblak. Mulj je mehek. Roka se vanj zarije tudi do pol metra</p></blockquote></p> Sat, 21 May 2022 03:30:00 +0000 Boris Vuga Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Skupaj od alpinizma do ultra trail tekov. Svojima otrokoma za zgled in drugim v navdih. </p><p><p>V rubriki Lokalni junak tokrat o ultra trail tek. 33-letna dobrovoljna in simpatična Idrijčana Nina Frelih in Jan Božič sta prejšnji konec tedna prepričljivo zmagala na 100 kilometrov dolgi tekaški preizkušnji Ultra trail Vipavska dolina. Jan je traso pretekel v neverjetnih 12 urah in 18 minutah. Tudi Nina je na svoji prvi »stotki« s časom 14 ur in 44 minut presegla svoja pričakovanja. V čem je čar teka na dolge proge in kje najdeta čas za treninge glede na to, da sta tudi starša in oba zaposlena v zdravstvu. Nina je radiološka inženirka in dela na Kliniki za nuklearno medicino v ljubljanskem kliničnem centru, Jan pa je kot tehnik zdravstvene nega zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Tudi njuna 10-letna hči in 8-letni sin sta že uspešna športnika. Nedavno so na tekaški prireditvi na otoku Pag zmagali kar vsi štirje – vsak v svoji kategoriji na 24 oziroma 7 kilometrov.</p> <blockquote><p>Nehal sem se spraševati, zakaj tečem. Povezanost s hribi, gozdom, morjem, ko tečeš. Občutek gibanja in svobode. To me navdihuje.</p></blockquote></p> 174872403 RTVSLO – Prvi 733 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Skupaj od alpinizma do ultra trail tekov. Svojima otrokoma za zgled in drugim v navdih. </p><p><p>V rubriki Lokalni junak tokrat o ultra trail tek. 33-letna dobrovoljna in simpatična Idrijčana Nina Frelih in Jan Božič sta prejšnji konec tedna prepričljivo zmagala na 100 kilometrov dolgi tekaški preizkušnji Ultra trail Vipavska dolina. Jan je traso pretekel v neverjetnih 12 urah in 18 minutah. Tudi Nina je na svoji prvi »stotki« s časom 14 ur in 44 minut presegla svoja pričakovanja. V čem je čar teka na dolge proge in kje najdeta čas za treninge glede na to, da sta tudi starša in oba zaposlena v zdravstvu. Nina je radiološka inženirka in dela na Kliniki za nuklearno medicino v ljubljanskem kliničnem centru, Jan pa je kot tehnik zdravstvene nega zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Tudi njuna 10-letna hči in 8-letni sin sta že uspešna športnika. Nedavno so na tekaški prireditvi na otoku Pag zmagali kar vsi štirje – vsak v svoji kategoriji na 24 oziroma 7 kilometrov.</p> <blockquote><p>Nehal sem se spraševati, zakaj tečem. Povezanost s hribi, gozdom, morjem, ko tečeš. Občutek gibanja in svobode. To me navdihuje.</p></blockquote></p> Sat, 14 May 2022 03:30:00 +0000 Nina Frelih in Jan Božič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Poznavanje preteklosti računalniškega razvoja je nujno za orientacijo, da se nove tehnologije ne bi zarotile proti ljudem."</p><p><p>Celjan Dušan Berce, ki mu je računalništvo bilo položeno v zibelko, saj sta informatika bila tako njegov oče kot stric, je svoj prvi računalnik legendarne znamke <em>Spectrum</em> dobil pri desetih letih. Radirka, kot še vedno ljubkovalno imenujejo tipkovnico tega računalnika, ga je v hipu očarala. Računalniški svet, ki je pozneje postal tudi njegov poklic, ga je posrkal. A kot pravi, ima do te tehnologije, ki se bliskovito razvija, strahospoštovanje. Pred desetimi leti je začel zbirati stare računalnike. V zadnjih letih to strast s prirejanjem številnih dogodkov deli tudi z drugimi ljudmi. Kamor koli pride navduši tako staro kot mlado.</p></p> 174870274 RTVSLO – Prvi 768 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Poznavanje preteklosti računalniškega razvoja je nujno za orientacijo, da se nove tehnologije ne bi zarotile proti ljudem."</p><p><p>Celjan Dušan Berce, ki mu je računalništvo bilo položeno v zibelko, saj sta informatika bila tako njegov oče kot stric, je svoj prvi računalnik legendarne znamke <em>Spectrum</em> dobil pri desetih letih. Radirka, kot še vedno ljubkovalno imenujejo tipkovnico tega računalnika, ga je v hipu očarala. Računalniški svet, ki je pozneje postal tudi njegov poklic, ga je posrkal. A kot pravi, ima do te tehnologije, ki se bliskovito razvija, strahospoštovanje. Pred desetimi leti je začel zbirati stare računalnike. V zadnjih letih to strast s prirejanjem številnih dogodkov deli tudi z drugimi ljudmi. Kamor koli pride navduši tako staro kot mlado.</p></p> Sat, 07 May 2022 03:30:00 +0000 Dušan Berce Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Dežnikarstvo je hibrid dveh poklicev: finomehanike in šiviljstva. Veliko je drobnega dela, poleg dobrega vida je potrebnega zelo veliko potrpljenja." </p><p><p>V starem delu Ljubljane, v eni najstarejših ulic, deluje edina popravljalnica dežnikov in ena redkih delavnic pri nas, ki to staro obrt še goji. Ker je locirana v zgodovinskem središču, jo z zanimanjem obiščejo tudi mimoidoči, tako domačini kot turisti. Staro hišo na Trubarjevi 13, ki je za poslednjo dežnikarico Marijo Lah srečna številka, težko zgrešite. Pozdravi vas s poslikanimi dežniki na fasadi in tudi s kakšnim pravim, ki pomaha na ulico. Lokalno junakinjo je obiskal naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.</p> <blockquote><p>"Moje stranke so različni ljudje. Mladi, stari, ženske, moški. Veliko je starejših, ampak predvsem zato, ker imajo več časa. Prinesejo za vnuke, za otroke, za domače. Ker sem v centru, me obiskujejo tudi turisti. Zelo sem jim zanimiva, ker sem čisto nekaj posebnega. Z njimi tudi rada poklepetam."</p></blockquote></p> 174867922 RTVSLO – Prvi 646 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Dežnikarstvo je hibrid dveh poklicev: finomehanike in šiviljstva. Veliko je drobnega dela, poleg dobrega vida je potrebnega zelo veliko potrpljenja." </p><p><p>V starem delu Ljubljane, v eni najstarejših ulic, deluje edina popravljalnica dežnikov in ena redkih delavnic pri nas, ki to staro obrt še goji. Ker je locirana v zgodovinskem središču, jo z zanimanjem obiščejo tudi mimoidoči, tako domačini kot turisti. Staro hišo na Trubarjevi 13, ki je za poslednjo dežnikarico Marijo Lah srečna številka, težko zgrešite. Pozdravi vas s poslikanimi dežniki na fasadi in tudi s kakšnim pravim, ki pomaha na ulico. Lokalno junakinjo je obiskal naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.</p> <blockquote><p>"Moje stranke so različni ljudje. Mladi, stari, ženske, moški. Veliko je starejših, ampak predvsem zato, ker imajo več časa. Prinesejo za vnuke, za otroke, za domače. Ker sem v centru, me obiskujejo tudi turisti. Zelo sem jim zanimiva, ker sem čisto nekaj posebnega. Z njimi tudi rada poklepetam."</p></blockquote></p> Sat, 30 Apr 2022 03:30:00 +0000 Marija Lah Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ljubiteljski fotograf, kronist brežiških časov</p><p><p>Davor Lipej že desetletja ob redni službi s fotoaparatom in kamero beleži dogodke širom po brežiški občini in novice in spomine objavlja na različnih kanalih. S Kulturnim društvom Kapele je v zadnjih letih posnel šest dokumentarnih filmov o etnološki dediščini in še dva o običajih z vinogradniškim društvom Pišece. Pa tudi kar nekaj uspešnih glasbenih spotov in na tisoče foto in video zapisov z dogodkov ter društvenega življena turističnih, vinogradniških, gasilskih in dogodkov drugih društev.<br /> Ob tem je ustanovitelj in predsednik Fotokluba Brežice, član več društev, kot so Vrbinar, KD Kapele, Društvo 1824 in nekaterih drugih. Koliko dela in časa zahteva montaža, ne ve nihče, razen njegovih bližnjih, a kljub temu najde čas, da z ženo osvojita kak vrh ali se z motorjem zapeljeta na daljšo turo. Kot dobri decembrski mož pa je s srebrnimi lasmi in enako prepričljivo brado očaral tudi marsikaterega otroka.</p></p> 174866915 RTVSLO – Prvi 765 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ljubiteljski fotograf, kronist brežiških časov</p><p><p>Davor Lipej že desetletja ob redni službi s fotoaparatom in kamero beleži dogodke širom po brežiški občini in novice in spomine objavlja na različnih kanalih. S Kulturnim društvom Kapele je v zadnjih letih posnel šest dokumentarnih filmov o etnološki dediščini in še dva o običajih z vinogradniškim društvom Pišece. Pa tudi kar nekaj uspešnih glasbenih spotov in na tisoče foto in video zapisov z dogodkov ter društvenega življena turističnih, vinogradniških, gasilskih in dogodkov drugih društev.<br /> Ob tem je ustanovitelj in predsednik Fotokluba Brežice, član več društev, kot so Vrbinar, KD Kapele, Društvo 1824 in nekaterih drugih. Koliko dela in časa zahteva montaža, ne ve nihče, razen njegovih bližnjih, a kljub temu najde čas, da z ženo osvojita kak vrh ali se z motorjem zapeljeta na daljšo turo. Kot dobri decembrski mož pa je s srebrnimi lasmi in enako prepričljivo brado očaral tudi marsikaterega otroka.</p></p> Sat, 23 Apr 2022 03:30:00 +0000 Davor Lipej Iz novogoriškega radijskega studija se nam je oglasila Eva Furlan z aktualnimi zgodbami z Goriškega konca. Od cvetočih in dišečih burbonk na Kostanjevici do 19. etape Dirke po Italiji, ki bo znova odkrivala ta delček Slovenije. Med drugim smo se odpravili tudi na Kolovrat in Sabotin - za razglede in aktualne zgodbe! <p>Od prelepih burbonk do 19. etape Dirke po Italiji </p><p><p>Tokrat se nam je iz novogoriškega studia oglasila Eva Furlan in pripravila celo malho zgodb iz tega dela Slovenije. Od 17. festivala vrtnic, ki je pred vrati, do odprtja Gradu Rihemberk za obiskovalce. Privoščili pa smo si tudi dobršnjo mero športa, 27. maja bo namreč Dirka po Italiji znova zapeljala čez Slovenijo in tekmovalci bodo lahko uživali v čudovitih razgledih. Te se odprejo tudi s Sabotina in Kolovrata. Tudi tam smo se ustavili v tokratnem lokalnem času.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174866454 RTVSLO – Prvi 729 clean Iz novogoriškega radijskega studija se nam je oglasila Eva Furlan z aktualnimi zgodbami z Goriškega konca. Od cvetočih in dišečih burbonk na Kostanjevici do 19. etape Dirke po Italiji, ki bo znova odkrivala ta delček Slovenije. Med drugim smo se odpravili tudi na Kolovrat in Sabotin - za razglede in aktualne zgodbe! <p>Od prelepih burbonk do 19. etape Dirke po Italiji </p><p><p>Tokrat se nam je iz novogoriškega studia oglasila Eva Furlan in pripravila celo malho zgodb iz tega dela Slovenije. Od 17. festivala vrtnic, ki je pred vrati, do odprtja Gradu Rihemberk za obiskovalce. Privoščili pa smo si tudi dobršnjo mero športa, 27. maja bo namreč Dirka po Italiji znova zapeljala čez Slovenijo in tekmovalci bodo lahko uživali v čudovitih razgledih. Te se odprejo tudi s Sabotina in Kolovrata. Tudi tam smo se ustavili v tokratnem lokalnem času.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 21 Apr 2022 05:37:00 +0000 Po čem dišijo pomladna jutra na Goriškem? Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Tam kjer so mladi, tam sem jaz. Zelo rad sem z njim res, to se med ljudmi vidi, da sva z župnikom rada med ljudmi, to je tisto bistveno pri našem poklicu - v tistem dobrem in še bolj v tistem slabem".</p><p><p>Tokratni lokalni junak je zadnji dve lei kaplan v občini Hajdína (blizu Ptuja) Primož Lorbek. Edinec iz haloške občine Zavrč se je za duhovništvo odločil, čeprav je predtem že uspešno študiral gradbeništvo. Zdaj - kot sam pravi - gradi mostove med ljudmi in bogom, a vseeno še rad poprime za lopato in drugo orodje. Prav v predprazničnih dneh je skupaj z mladimi ob župnišču na Hajdini urejal (zunanje) odbojkarsko igrišče. Kakopak z lopato v rokah. Ponosen je, da si je z mladimi blizu in da imajo njegovo številko, na katero pokličejo v stiskah. Delovanje v izjemno obiskani in dejavni župniji, kjer že desetletja pripravljajo izjemno obiskan otroški poletni oratorij in kjer preko župnijskega Karitasa nihče ne ostane sam, ga veseli in bogati. Še posebej je vesel, da lahko letos prvič veliko noč praznuje z in med ljudmi. Duhovnik je namreč postal tik pred razglasitvijo epidemije. </p></p> 174865117 RTVSLO – Prvi 847 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Tam kjer so mladi, tam sem jaz. Zelo rad sem z njim res, to se med ljudmi vidi, da sva z župnikom rada med ljudmi, to je tisto bistveno pri našem poklicu - v tistem dobrem in še bolj v tistem slabem".</p><p><p>Tokratni lokalni junak je zadnji dve lei kaplan v občini Hajdína (blizu Ptuja) Primož Lorbek. Edinec iz haloške občine Zavrč se je za duhovništvo odločil, čeprav je predtem že uspešno študiral gradbeništvo. Zdaj - kot sam pravi - gradi mostove med ljudmi in bogom, a vseeno še rad poprime za lopato in drugo orodje. Prav v predprazničnih dneh je skupaj z mladimi ob župnišču na Hajdini urejal (zunanje) odbojkarsko igrišče. Kakopak z lopato v rokah. Ponosen je, da si je z mladimi blizu in da imajo njegovo številko, na katero pokličejo v stiskah. Delovanje v izjemno obiskani in dejavni župniji, kjer že desetletja pripravljajo izjemno obiskan otroški poletni oratorij in kjer preko župnijskega Karitasa nihče ne ostane sam, ga veseli in bogati. Še posebej je vesel, da lahko letos prvič veliko noč praznuje z in med ljudmi. Duhovnik je namreč postal tik pred razglasitvijo epidemije. </p></p> Sat, 16 Apr 2022 03:30:00 +0000 Primož Lorbek Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Prvi zbornik sem napisal ob deseti obletnici prostovoljnega gasilskega društva Spodnja Kungota, drugega leta 2012, ko smo slavil dvajset let. Letos pa bo ob trideseti obletnici ugledal luč sveta že tretji zbornik …«</p><p><p>Čeprav je <strong>Drago Korade</strong> iz Spodnje Kungote pri Mariboru večji del svojega poklicnega življenja oddelal v upravnih službah povezanih z obrambnimi zadevami v Mariboru in v Pesnici, pa ga je vedno vleklo k obujanju dediščine domačega okolja. Najdemo ga med ključnimi pobudniki in organizatorji prireditev, prostovoljnega gasilskega društva in številnih razstav. Danes je vesten kronist lokalnega življenja, avtor knjig, knjižic in brošur s skupnim imenovalcem domačega in širšega okolja Slovenskih goric.</p></p> 174863059 RTVSLO – Prvi 753 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Prvi zbornik sem napisal ob deseti obletnici prostovoljnega gasilskega društva Spodnja Kungota, drugega leta 2012, ko smo slavil dvajset let. Letos pa bo ob trideseti obletnici ugledal luč sveta že tretji zbornik …«</p><p><p>Čeprav je <strong>Drago Korade</strong> iz Spodnje Kungote pri Mariboru večji del svojega poklicnega življenja oddelal v upravnih službah povezanih z obrambnimi zadevami v Mariboru in v Pesnici, pa ga je vedno vleklo k obujanju dediščine domačega okolja. Najdemo ga med ključnimi pobudniki in organizatorji prireditev, prostovoljnega gasilskega društva in številnih razstav. Danes je vesten kronist lokalnega življenja, avtor knjig, knjižic in brošur s skupnim imenovalcem domačega in širšega okolja Slovenskih goric.</p></p> Sat, 09 Apr 2022 03:30:00 +0000 Drago Korade Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prva Naj učiteljica globalnega učenja pri nas in ena od letošnjih superfinalistov za izbor Global Teacher Prize</p><p><p>Učiteljica slovenščine ter domovinske in državljanske kulture in etike na Osnovni šoli Gornja Radgona Vera Granfol je v skrbi za naš planet skupaj s skupino učencev 100 dni v šolo prihajala v istih oblačilih. Mlade na različne načine spodbuja k razmisleku o okoljskih in družbenih vprašanjih, za inovativne pristope in projekte pa skupaj z učenci žanje odlične uspehe. Kot prejemnica prvega naslova Naj učiteljice globalnega učenja pri nas se je vpisala še med 5 superfinalistov za izbor Global Teacher Prize. Tako učenci kot sodelavci pa jo poznajo tudi kot osebo, ki jim skuša na obraze priklicati nasmeh tudi, ko jim ne gre vse najbolje od rok. Kot učiteljica se zaveda, da ima moč, s katero lahko uči in vzgaja mlade v spoštljive, strpne in aktivne ljudi.</p></p> 174861126 RTVSLO – Prvi 653 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prva Naj učiteljica globalnega učenja pri nas in ena od letošnjih superfinalistov za izbor Global Teacher Prize</p><p><p>Učiteljica slovenščine ter domovinske in državljanske kulture in etike na Osnovni šoli Gornja Radgona Vera Granfol je v skrbi za naš planet skupaj s skupino učencev 100 dni v šolo prihajala v istih oblačilih. Mlade na različne načine spodbuja k razmisleku o okoljskih in družbenih vprašanjih, za inovativne pristope in projekte pa skupaj z učenci žanje odlične uspehe. Kot prejemnica prvega naslova Naj učiteljice globalnega učenja pri nas se je vpisala še med 5 superfinalistov za izbor Global Teacher Prize. Tako učenci kot sodelavci pa jo poznajo tudi kot osebo, ki jim skuša na obraze priklicati nasmeh tudi, ko jim ne gre vse najbolje od rok. Kot učiteljica se zaveda, da ima moč, s katero lahko uči in vzgaja mlade v spoštljive, strpne in aktivne ljudi.</p></p> Sat, 02 Apr 2022 03:30:00 +0000 Vera Granfol Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Pri takem vodnem bogastvu, kot ga ima Slovenija, je nedopustno, da bi pili vodo iz plastenk« </p><p><p>Univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva in magistrica varstva narave, Postojnčanka Špela Habič si gotovo ne bi mogla izbrati boljšega poklica, kot si ga je. Živi za gozd, naravo, soustvarja učne poti, otroke in mladino uči spoštovanja narave in nanje prenaša svoje bogato znanje. Je avtorica več otroških knjig, v katerih jim na zelo domiseln način pojasnjuje naravne pojave, popisala je drevesno dediščino okolja, iz katerega prihaja in je predsednica društva Drobnovratnik, katerega poslanstvo je ohranjanje narave. Opozarja na nespametno ravnanje s pitno vodo, fotografira, sodelovala pa je tudi pri vpisu gozdnega rezervata Snežnik na UNESCOv seznam svetovne dediščine. </p></p> 174859444 RTVSLO – Prvi 755 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Pri takem vodnem bogastvu, kot ga ima Slovenija, je nedopustno, da bi pili vodo iz plastenk« </p><p><p>Univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva in magistrica varstva narave, Postojnčanka Špela Habič si gotovo ne bi mogla izbrati boljšega poklica, kot si ga je. Živi za gozd, naravo, soustvarja učne poti, otroke in mladino uči spoštovanja narave in nanje prenaša svoje bogato znanje. Je avtorica več otroških knjig, v katerih jim na zelo domiseln način pojasnjuje naravne pojave, popisala je drevesno dediščino okolja, iz katerega prihaja in je predsednica društva Drobnovratnik, katerega poslanstvo je ohranjanje narave. Opozarja na nespametno ravnanje s pitno vodo, fotografira, sodelovala pa je tudi pri vpisu gozdnega rezervata Snežnik na UNESCOv seznam svetovne dediščine. </p></p> Sat, 26 Mar 2022 04:30:00 +0000 Špela Habič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog, ki se je ustalil v neposredni bližini gradu Snežnik.</p><p><p>Pred jutrišnjim zaključkom letošnjega Kavč festivala v naši tokratni sobotni jutranji oddaji Lokalni junak gostimo Matijo Solceta, prvega slovenskega doktorja lutkarstva, glasbenika, režiserja, igralca in pedagoga, ki se je sicer leta 2011 ustalil v Kozariščah, v neposredni bližini gradu Snežnik, a ga umetniška pot nenehno vodi po svetu. Od njegovega prihoda je dogajanje v sicer nekoliko odmaknjeni Loški dolini bolj razgibano kot poprej, skupaj z ljubiteljem konj Janezom Kandaretom, vsestranskim kulturnim delavcem Miho Razdrihom in drugimi domačini poživlja utrip v vaseh po dolini, skrbi za ohranjanje tradicij, ki jih povezuje tudi s sodobno umetnostjo. Matija Solce, prejemnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, vodi gledališče Teatro Matita, je idejni oče festivala Plavajoči grad in Kavč festivala, z njim pa se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj. </p></p> 174857457 RTVSLO – Prvi 491 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog, ki se je ustalil v neposredni bližini gradu Snežnik.</p><p><p>Pred jutrišnjim zaključkom letošnjega Kavč festivala v naši tokratni sobotni jutranji oddaji Lokalni junak gostimo Matijo Solceta, prvega slovenskega doktorja lutkarstva, glasbenika, režiserja, igralca in pedagoga, ki se je sicer leta 2011 ustalil v Kozariščah, v neposredni bližini gradu Snežnik, a ga umetniška pot nenehno vodi po svetu. Od njegovega prihoda je dogajanje v sicer nekoliko odmaknjeni Loški dolini bolj razgibano kot poprej, skupaj z ljubiteljem konj Janezom Kandaretom, vsestranskim kulturnim delavcem Miho Razdrihom in drugimi domačini poživlja utrip v vaseh po dolini, skrbi za ohranjanje tradicij, ki jih povezuje tudi s sodobno umetnostjo. Matija Solce, prejemnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, vodi gledališče Teatro Matita, je idejni oče festivala Plavajoči grad in Kavč festivala, z njim pa se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj. </p></p> Sat, 19 Mar 2022 04:30:00 +0000 Matija Solce Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Če navdušimo za branje enega otroka, smo naredili ogromno. Spremenili smo mu celo življenje."</p><p><p>Božena Kolman Finžgar je zagotovo zaznamovala mnoge generacije mladih s svojimi inovativnimi pristopi in projekti spodbujanja branja. Leta 2016 je prejela nagrado IBI slovenske sekcije za otroško in mladinsko književnost za spodbujanje branja in nato še istega leta postala tudi ime meseca Januarja na Valu 202 in tudi kandidatka za naziv Ženske leta. Decembra lani pa je prejela tudi najvišjo stanovsko nagrado Čopovo diplomo za življenjsko delo na področju knjižničarstva. Božena Kolman Finžgar se je v prostor mladinskega knjižničarstva namreč zapisala s številnimi projekti za spodbujanje ljubezni do branja in predvsem prebujanja zanimanja za branje. </p></p> 174855517 RTVSLO – Prvi 707 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Če navdušimo za branje enega otroka, smo naredili ogromno. Spremenili smo mu celo življenje."</p><p><p>Božena Kolman Finžgar je zagotovo zaznamovala mnoge generacije mladih s svojimi inovativnimi pristopi in projekti spodbujanja branja. Leta 2016 je prejela nagrado IBI slovenske sekcije za otroško in mladinsko književnost za spodbujanje branja in nato še istega leta postala tudi ime meseca Januarja na Valu 202 in tudi kandidatka za naziv Ženske leta. Decembra lani pa je prejela tudi najvišjo stanovsko nagrado Čopovo diplomo za življenjsko delo na področju knjižničarstva. Božena Kolman Finžgar se je v prostor mladinskega knjižničarstva namreč zapisala s številnimi projekti za spodbujanje ljubezni do branja in predvsem prebujanja zanimanja za branje. </p></p> Sat, 12 Mar 2022 04:30:00 +0000 Božena Kolman Finžgar Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Če je naraven sneg, je smučarija še vedno zelo aktualna. Starši imajo željo, da se otroci poleg drugih veščin naučijo tudi smučati.« </p><p><p>V rubriki Lokalni junak bomo tokrat spoznali neutrudnega Pavleta Čuka, lastnika majhnega, a zelo priljubljenega smučišča SKI BOR v Črnem Vrhu nad Idrijo. Tam so številni otroci predvsem z Goriške in Notranjske naredili svoje prve smučarske zavoje. Slabo vreme in otoplitev tik pred začetkom zimskih počitnic sta odnesla sneg in smučanje sicer ni več mogoče, vendar je Pavle Čuk z letošnjo zimo kljub temu zadovoljen. </p></p> 174853617 RTVSLO – Prvi 806 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Če je naraven sneg, je smučarija še vedno zelo aktualna. Starši imajo željo, da se otroci poleg drugih veščin naučijo tudi smučati.« </p><p><p>V rubriki Lokalni junak bomo tokrat spoznali neutrudnega Pavleta Čuka, lastnika majhnega, a zelo priljubljenega smučišča SKI BOR v Črnem Vrhu nad Idrijo. Tam so številni otroci predvsem z Goriške in Notranjske naredili svoje prve smučarske zavoje. Slabo vreme in otoplitev tik pred začetkom zimskih počitnic sta odnesla sneg in smučanje sicer ni več mogoče, vendar je Pavle Čuk z letošnjo zimo kljub temu zadovoljen. </p></p> Sat, 05 Mar 2022 04:30:00 +0000 Pavle Čuk Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Valerija Čarman: »Otroci z rakom nočejo pomilovanja; potrebujejo spodbudo, objem in občutek, da bo vse okej.« </p><p><p>Junaki tretjega nadstropja, otroci, ki so premagali in premagujejo raka, so ustanovili neprofitni inštitut Zlata pentljica. To so storili skupaj z Valerijo in Ivom Čarmanom, ki sta na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani prvič prišla leta 1998. Prihajata še danes, njuna pomoč, spodbuda, srčnost, pogovori in objemi tkejo močne niti z otroki tudi potem, ko ti zapustijo bolnišnico. Njihova srečanja so neprecenljiva, pogovori pa neizčrpen vir moči. Skupne zgodbe so zgled dajanja in prejemanja. Zakonca Čarman sta prisluhnila otrokom, ki želijo ozaveščati javnost ter tako premagovati stigmo otroškega raka in težave vnovičnega vključevanja v družbo. Zlata pentljica zdaj povezuje več kot štirideset otrok. Ti bi radi delili svoje zgodbe tudi s tistimi, ki so zdaj na zdravljenju, jim pomagali, jih opogumljali in jim svetovali. Bolezni otrok so tesno povezane s podporo staršev. A otroci z rakom pravijo, da jih lahko razumejo le tisti, ki so preboleli raka. Inštitut Zlata pentljica povezuje otroke, ki vejo, kaj hočejo in kaj bi radi povedali. Pomagali bi radi sebi in drugim. Za svoja prizadevanja so bili nagrajeni z <em>jabolkom navdiha</em>.</p></p> 174851402 RTVSLO – Prvi 776 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Valerija Čarman: »Otroci z rakom nočejo pomilovanja; potrebujejo spodbudo, objem in občutek, da bo vse okej.« </p><p><p>Junaki tretjega nadstropja, otroci, ki so premagali in premagujejo raka, so ustanovili neprofitni inštitut Zlata pentljica. To so storili skupaj z Valerijo in Ivom Čarmanom, ki sta na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani prvič prišla leta 1998. Prihajata še danes, njuna pomoč, spodbuda, srčnost, pogovori in objemi tkejo močne niti z otroki tudi potem, ko ti zapustijo bolnišnico. Njihova srečanja so neprecenljiva, pogovori pa neizčrpen vir moči. Skupne zgodbe so zgled dajanja in prejemanja. Zakonca Čarman sta prisluhnila otrokom, ki želijo ozaveščati javnost ter tako premagovati stigmo otroškega raka in težave vnovičnega vključevanja v družbo. Zlata pentljica zdaj povezuje več kot štirideset otrok. Ti bi radi delili svoje zgodbe tudi s tistimi, ki so zdaj na zdravljenju, jim pomagali, jih opogumljali in jim svetovali. Bolezni otrok so tesno povezane s podporo staršev. A otroci z rakom pravijo, da jih lahko razumejo le tisti, ki so preboleli raka. Inštitut Zlata pentljica povezuje otroke, ki vejo, kaj hočejo in kaj bi radi povedali. Pomagali bi radi sebi in drugim. Za svoja prizadevanja so bili nagrajeni z <em>jabolkom navdiha</em>.</p></p> Sat, 26 Feb 2022 04:30:00 +0000 Zlata pentljica Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Za dobrobit živali in ohranjanje njihovega okolja lahko z odgovornim obnašanjem ter življenjskim stilom veliko naredi slehernik.</p><p><p>Simon Cirkulan, mladi biolog, ki že od zgodnjih otroških let skrbi za živali, je v središču Celja odprl Tropsko hišo. V njej lahko obiskovalci vidijo več kot 100 različnih eksotičnih živalskih in rastlinskih vrst, tudi redkega in ogroženega siamskega krokodila. Številne živali je v hišo prinesel od doma, ostale je pripeljal iz živalskih vrtov s katerimi sodeluje v vzrejnem programu. V njegovem živalskem vrtu so se tako že skotile male opice in pol opice, ki so vpisane na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Te lahko prosto skačejo med ljudmi, - dvoživke, kače, pajki, so v terarijih, ki so izdelani iz naravnih ali recikliranih materialov. Cirkulan poudarja, da ne gre za običajen živalski vrt, temveč naravovarstveno in izobraževalno ustanovo. Prav vsa živa bitja so pomembna, pravi biolog iz Ljubečne, z izumiranjem vrst se namreč v naravi ruši ravnovesje. To pa ogroža tudi obstoj človeštva.</p></p> 174849512 RTVSLO – Prvi 622 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Za dobrobit živali in ohranjanje njihovega okolja lahko z odgovornim obnašanjem ter življenjskim stilom veliko naredi slehernik.</p><p><p>Simon Cirkulan, mladi biolog, ki že od zgodnjih otroških let skrbi za živali, je v središču Celja odprl Tropsko hišo. V njej lahko obiskovalci vidijo več kot 100 različnih eksotičnih živalskih in rastlinskih vrst, tudi redkega in ogroženega siamskega krokodila. Številne živali je v hišo prinesel od doma, ostale je pripeljal iz živalskih vrtov s katerimi sodeluje v vzrejnem programu. V njegovem živalskem vrtu so se tako že skotile male opice in pol opice, ki so vpisane na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Te lahko prosto skačejo med ljudmi, - dvoživke, kače, pajki, so v terarijih, ki so izdelani iz naravnih ali recikliranih materialov. Cirkulan poudarja, da ne gre za običajen živalski vrt, temveč naravovarstveno in izobraževalno ustanovo. Prav vsa živa bitja so pomembna, pravi biolog iz Ljubečne, z izumiranjem vrst se namreč v naravi ruši ravnovesje. To pa ogroža tudi obstoj človeštva.</p></p> Sat, 19 Feb 2022 04:30:00 +0000 Simon Cirkulan Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik. <p>Nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane Pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair.</p><p><p>Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru Ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.</p></p> 174847537 RTVSLO – Prvi 600 clean Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik. <p>Nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane Pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair.</p><p><p>Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru Ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.</p></p> Sat, 12 Feb 2022 04:30:00 +0000 Lokalni junak - Aljoša Škaper Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Če je od 10 do 15 centimetrov snega, se da lepo splužiti. Če ga je več in še burja piha, je pa precej pestro."</p><p><p>V zimskem času so junaki zagotovo vsi, ki skrbijo za to, da so ceste prevozne in se lahko zjutraj brezskrbno peljemo v službo. Ko zapade sneg se na planoti Gora nad Ajdovščino, ki se razprostira od Predmeje do Podkraja, v boj z zasneženimi cestami odpravi devet mož. To se sicer ne zgodi prav pogosto. Ampak, ko se, navadno za popestritev razmer poskrbi še burja. Nekaj teh lokalnih junakov je obiskala Karin Zorn Čebokli. </p></p> 174845270 RTVSLO – Prvi 657 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Če je od 10 do 15 centimetrov snega, se da lepo splužiti. Če ga je več in še burja piha, je pa precej pestro."</p><p><p>V zimskem času so junaki zagotovo vsi, ki skrbijo za to, da so ceste prevozne in se lahko zjutraj brezskrbno peljemo v službo. Ko zapade sneg se na planoti Gora nad Ajdovščino, ki se razprostira od Predmeje do Podkraja, v boj z zasneženimi cestami odpravi devet mož. To se sicer ne zgodi prav pogosto. Ampak, ko se, navadno za popestritev razmer poskrbi še burja. Nekaj teh lokalnih junakov je obiskala Karin Zorn Čebokli. </p></p> Sat, 05 Feb 2022 04:30:00 +0000 PLUŽITELJI Z GORE Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p> Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj.</p><p><p>Tokratni lokalni junak je kmetijski strokovnjak Peter Pribožič, Štajerc iz Brestanice pri Krškem, ki že dobra tri desetletja živi in deluje v najstarejšem slovenskem mestu. Je med pobudniki razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 33.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Z razstavo, ki se je tudi posodobila s spletno platformo in seznami ponudnikov in njihovih izdelkov ter segla preko meja, omogočajo prodajo potrošnikom, ki tako lažje najdejo kakovostne kmečke izdelke. Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj. Z vodilnim organizatorjem razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodjo kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Petrom Pribožičem se je pogovarjala Gabrijela Milošič.</p></p> 174843443 RTVSLO – Prvi 755 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p> Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj.</p><p><p>Tokratni lokalni junak je kmetijski strokovnjak Peter Pribožič, Štajerc iz Brestanice pri Krškem, ki že dobra tri desetletja živi in deluje v najstarejšem slovenskem mestu. Je med pobudniki razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 33.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Z razstavo, ki se je tudi posodobila s spletno platformo in seznami ponudnikov in njihovih izdelkov ter segla preko meja, omogočajo prodajo potrošnikom, ki tako lažje najdejo kakovostne kmečke izdelke. Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj. Z vodilnim organizatorjem razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodjo kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Petrom Pribožičem se je pogovarjala Gabrijela Milošič.</p></p> Sat, 29 Jan 2022 04:30:00 +0000 Peter Pribožič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Etnologinja, muzejska svetnica Jana Mlakar Adamič je s svojim skoraj 40 letnim delom v Zasavskem muzeju Trbovlje, tako v muzeju kot širši okolici pustila močan pečat. </p><p><p>Raziskovanje vsakdanjega življenja in kulture rudarjev je rodilo vrsto muzejskih razstav in publikacij, pa tudi trboveljsko etnološko pot in muzej in situ -rudarko stanovanje. Tisti, ki so imeli priložnost, da jih je po razstavi ali muzeju popeljala Jana Mlakar Adamič, so si zagotovo obisk zapomnili, zaradi njene srčnosti, predanosti in poznavanja tematike, ki jo je znala popestriti z zanimivimi zgodbami, pa tudi narečno govorico. Jana Mlakar Adamič je svojo pot v Zasavskem muzeju konec minulega leta zaključila in sprejela nove izzive. Njena sled pa bo v zakladnici Zasavskega muzeja in v Zasavju zagotovo ostala. </p></p> 174841040 RTVSLO – Prvi 673 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Etnologinja, muzejska svetnica Jana Mlakar Adamič je s svojim skoraj 40 letnim delom v Zasavskem muzeju Trbovlje, tako v muzeju kot širši okolici pustila močan pečat. </p><p><p>Raziskovanje vsakdanjega življenja in kulture rudarjev je rodilo vrsto muzejskih razstav in publikacij, pa tudi trboveljsko etnološko pot in muzej in situ -rudarko stanovanje. Tisti, ki so imeli priložnost, da jih je po razstavi ali muzeju popeljala Jana Mlakar Adamič, so si zagotovo obisk zapomnili, zaradi njene srčnosti, predanosti in poznavanja tematike, ki jo je znala popestriti z zanimivimi zgodbami, pa tudi narečno govorico. Jana Mlakar Adamič je svojo pot v Zasavskem muzeju konec minulega leta zaključila in sprejela nove izzive. Njena sled pa bo v zakladnici Zasavskega muzeja in v Zasavju zagotovo ostala. </p></p> Sat, 22 Jan 2022 04:30:00 +0000 Jana Mlakar Adamič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prostovoljka, ki za dobra dela in prostovoljstvo navdušuje tudi mlade</p><p><p>Prostovoljci v teh kriznih časih imajo pomembno vlogo pri blaženju težav v vse bolj razslojeni družbi. Med množico prostovoljcev, ki opravljajo plemenito delo pomoči socialno šibkim posameznikom in družinam, je tudi upokojena profesorica Nuša Rustja iz Novega mesta. Humanitarno poslanstvo je začela opravljati že v Gimnaziji Novo mesto, po upokojitvi je še bolj vpeta v dobrodelnost na različnih področjih, med drugim veliko dela posveča vzgoji mladih za vključitev v prostovoljstvo. </p></p> 174839429 RTVSLO – Prvi 604 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Prostovoljka, ki za dobra dela in prostovoljstvo navdušuje tudi mlade</p><p><p>Prostovoljci v teh kriznih časih imajo pomembno vlogo pri blaženju težav v vse bolj razslojeni družbi. Med množico prostovoljcev, ki opravljajo plemenito delo pomoči socialno šibkim posameznikom in družinam, je tudi upokojena profesorica Nuša Rustja iz Novega mesta. Humanitarno poslanstvo je začela opravljati že v Gimnaziji Novo mesto, po upokojitvi je še bolj vpeta v dobrodelnost na različnih področjih, med drugim veliko dela posveča vzgoji mladih za vključitev v prostovoljstvo. </p></p> Sat, 15 Jan 2022 04:30:00 +0000 Nuša Rustja Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ob koncu letošnje pomladi bo minilo trideset let odkar je knjižničarka Ksenija Trs prvič stopila na bibliobus </p><p><p>Tokratna lokalna junakinja je knjižničarka, ampak ne povsem običajna. Njena knjižnica na kolesih prevaža enajst tisoč knjižnih naslovov po krajih širše mariborske okolice – od Benedikta na vzhodu do Gaja nad Mariboru na zahodu. Ksenija Trs pa knjige ne le izposoja, jih tudi strastno bere in od lani, ko je izšel njen knjižni prvenec tudi piše. Stane Kocutar jo je obiskal na delovnem mestu – v Bibliobusu Mariborske knjižnice, minulo deževno sredo, že v trdem mraku, dobro uro pred iztekom njenega delovnega časa na postajališču v Bresternici. </p></p> 174837575 RTVSLO – Prvi 741 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ob koncu letošnje pomladi bo minilo trideset let odkar je knjižničarka Ksenija Trs prvič stopila na bibliobus </p><p><p>Tokratna lokalna junakinja je knjižničarka, ampak ne povsem običajna. Njena knjižnica na kolesih prevaža enajst tisoč knjižnih naslovov po krajih širše mariborske okolice – od Benedikta na vzhodu do Gaja nad Mariboru na zahodu. Ksenija Trs pa knjige ne le izposoja, jih tudi strastno bere in od lani, ko je izšel njen knjižni prvenec tudi piše. Stane Kocutar jo je obiskal na delovnem mestu – v Bibliobusu Mariborske knjižnice, minulo deževno sredo, že v trdem mraku, dobro uro pred iztekom njenega delovnega časa na postajališču v Bresternici. </p></p> Sat, 08 Jan 2022 04:30:00 +0000 Ksenija Trs Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Duhovnik, ki ima rad gore, kmetovanje, jeklene konjičke in se odlično znajde v svetu sodobnih tehnologij.</p><p><p>Za današnji praznični 1. jutranji program na Radiu Slovenija smo v goste povabili duhovnika Martina Goloba, ki ga bržkone najbolj poznamo po petletnem obdobju njegovega službovanja v Bohinju, že poldrugo leto pa vodi župniji Grosuplje in Lipoglav. Med drugim slovi tudi po svojih domislicah o drive-in načinu blagoslovitve oljčnih vejic in butaric na cvetno nedeljo ter spletnih prenosih maš v času epidemije covida-19, pa tudi po ljubezni do gora, kmetovanja in jeklenih konjičkov. Pogovor z njim je pripravil Marko Škrlj.</p></p> 174834110 RTVSLO – Prvi 960 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Duhovnik, ki ima rad gore, kmetovanje, jeklene konjičke in se odlično znajde v svetu sodobnih tehnologij.</p><p><p>Za današnji praznični 1. jutranji program na Radiu Slovenija smo v goste povabili duhovnika Martina Goloba, ki ga bržkone najbolj poznamo po petletnem obdobju njegovega službovanja v Bohinju, že poldrugo leto pa vodi župniji Grosuplje in Lipoglav. Med drugim slovi tudi po svojih domislicah o drive-in načinu blagoslovitve oljčnih vejic in butaric na cvetno nedeljo ter spletnih prenosih maš v času epidemije covida-19, pa tudi po ljubezni do gora, kmetovanja in jeklenih konjičkov. Pogovor z njim je pripravil Marko Škrlj.</p></p> Sat, 25 Dec 2021 04:30:00 +0000 Martin Golob Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V sežanski bolnišnici trenutno pomaga 30 maturantov programa Tehnik zdravstvene nege</p><p><p>V današnji rubriki Lokalni junak ne bomo govorili v ednini, o junaku, temveč v množini, o junakih, kajti mladi, vključeni v program Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole, in njihov učitelj mentor Dragan Babuder, si resnično zaslužijo ta naziv in priznanje za pogum. Že ob prvih izbruhih Covida-19  so odhiteli na pomoč v okoliške domove starejših občanov, kjer so zelo cenili njihovi pomoč in mladostniško zagnanost, ki sta premagali vse ovire, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana. Obiskala jih je Sabrina Mulec.</p></p> 174831857 RTVSLO – Prvi 562 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V sežanski bolnišnici trenutno pomaga 30 maturantov programa Tehnik zdravstvene nege</p><p><p>V današnji rubriki Lokalni junak ne bomo govorili v ednini, o junaku, temveč v množini, o junakih, kajti mladi, vključeni v program Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole, in njihov učitelj mentor Dragan Babuder, si resnično zaslužijo ta naziv in priznanje za pogum. Že ob prvih izbruhih Covida-19  so odhiteli na pomoč v okoliške domove starejših občanov, kjer so zelo cenili njihovi pomoč in mladostniško zagnanost, ki sta premagali vse ovire, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana. Obiskala jih je Sabrina Mulec.</p></p> Sat, 18 Dec 2021 04:30:00 +0000 Dijaiki prostovoljci Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ko greste v gore z invalidi, pridete drugačni nazaj, zatrjuje Slovenjgradčan, ki je v nesreči pred 25. leti postal tetraplegik. Zdaj med drugim organizira Festival drugačnosti</p><p><p>Stojan Rozman, tetraplegik iz Slovenj Gradca, je najbolj znan po svojem zadnjem projektu, ko je z vozičkom prevozil vse koroške občine in skrbno popisal ovire, s katerimi se v javnem prostoru srečajo invalidi. Šlo je za projekt multimodalne mobilnosti, rezultat pa bo aplikacija, ki bo različnim ranljivim skupinam, ne le invalidom, pomagala pri načrtovanju poti. »Na koncu dneva se vedno vprašam, ali sem dal vse od sebe, če sem naredil kje napako in zakaj,« je dejal. Pravi, da če so poti primerno urejene za gibalno ovirane, so pogosto primerne tudi za večino ostalih prebivalcev iz ranljivih skupin, denimo starejše, mamice z vozički. Navdušen je nad širitvijo mrež kolesarskih poti, saj to tudi invalidom omogoča varnejšo vožnjo in biti na svežem zraku. »Res poskušam gledati čim širše. In vse to me napolni, to je moja baterija, ko dobim informacijo, da sem naredil nekaj uporabnega,« doda.<br /> Tudi sicer je Slovenjgradčan vpet v številne aktivnosti, mnoge so povezane tudi z hobiji iz časov pred nesrečo. Takrat je bil denimo gorski vodnik, zato bi se tudi v hribe še rad vrnil. Vpet je v projekt Planinske zveze Slovenije Gibalno ovirani gore osvajajo.</p> <blockquote><p>Poglejte, tule imam lep pogled na Uršljo Goro, kamor še želim pritI.</p></blockquote> <p>Pestro življenje invalidov navsezadnje odraža Festival drugačnosti, ki ga prireja Društvo paraplegikov Koroške. Stojan Rozman je pobudnik in organizator. S tem pravi, skuša odstirati ravno to pestro ustvarjalnost invalidov na vseh področjih od literature in naprej, ki je pogosto zakrita javnosti.</p> <p>Po poklicu je varnostni inženir, zdaj je invalidsko upokojen. In 25 let je že, od kar je od utrujenosti zaspal za volanom, prometna nesreča pa mu je povsem spremenila življenje. A z vsemi aktivnostmi dokazuje, da živi polno življenje.</p> <blockquote><p>Če imaš zdravje in podporo, je marsikaj mogoče. Izbrati je treba, kar te veseli, kar zmoreš. Važna je tudi pomoč in razumevanje okolja. Po nesreči se vse spremeni, tudi prijatelji, znanci se zamenjajo.</p></blockquote> <p>Ob njem je že več kot 12 let tudi psička Kira, s katero sta uigran tim. Rozman med drugim sodeluje pri mednarodnem projektu, v okviru katerega pripravljajo enotni evropski standard za pse pomočnike in kot pravi, ga bodo kmalu končali.</p></p> 174830158 RTVSLO – Prvi 555 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Ko greste v gore z invalidi, pridete drugačni nazaj, zatrjuje Slovenjgradčan, ki je v nesreči pred 25. leti postal tetraplegik. Zdaj med drugim organizira Festival drugačnosti</p><p><p>Stojan Rozman, tetraplegik iz Slovenj Gradca, je najbolj znan po svojem zadnjem projektu, ko je z vozičkom prevozil vse koroške občine in skrbno popisal ovire, s katerimi se v javnem prostoru srečajo invalidi. Šlo je za projekt multimodalne mobilnosti, rezultat pa bo aplikacija, ki bo različnim ranljivim skupinam, ne le invalidom, pomagala pri načrtovanju poti. »Na koncu dneva se vedno vprašam, ali sem dal vse od sebe, če sem naredil kje napako in zakaj,« je dejal. Pravi, da če so poti primerno urejene za gibalno ovirane, so pogosto primerne tudi za večino ostalih prebivalcev iz ranljivih skupin, denimo starejše, mamice z vozički. Navdušen je nad širitvijo mrež kolesarskih poti, saj to tudi invalidom omogoča varnejšo vožnjo in biti na svežem zraku. »Res poskušam gledati čim širše. In vse to me napolni, to je moja baterija, ko dobim informacijo, da sem naredil nekaj uporabnega,« doda.<br /> Tudi sicer je Slovenjgradčan vpet v številne aktivnosti, mnoge so povezane tudi z hobiji iz časov pred nesrečo. Takrat je bil denimo gorski vodnik, zato bi se tudi v hribe še rad vrnil. Vpet je v projekt Planinske zveze Slovenije Gibalno ovirani gore osvajajo.</p> <blockquote><p>Poglejte, tule imam lep pogled na Uršljo Goro, kamor še želim pritI.</p></blockquote> <p>Pestro življenje invalidov navsezadnje odraža Festival drugačnosti, ki ga prireja Društvo paraplegikov Koroške. Stojan Rozman je pobudnik in organizator. S tem pravi, skuša odstirati ravno to pestro ustvarjalnost invalidov na vseh področjih od literature in naprej, ki je pogosto zakrita javnosti.</p> <p>Po poklicu je varnostni inženir, zdaj je invalidsko upokojen. In 25 let je že, od kar je od utrujenosti zaspal za volanom, prometna nesreča pa mu je povsem spremenila življenje. A z vsemi aktivnostmi dokazuje, da živi polno življenje.</p> <blockquote><p>Če imaš zdravje in podporo, je marsikaj mogoče. Izbrati je treba, kar te veseli, kar zmoreš. Važna je tudi pomoč in razumevanje okolja. Po nesreči se vse spremeni, tudi prijatelji, znanci se zamenjajo.</p></blockquote> <p>Ob njem je že več kot 12 let tudi psička Kira, s katero sta uigran tim. Rozman med drugim sodeluje pri mednarodnem projektu, v okviru katerega pripravljajo enotni evropski standard za pse pomočnike in kot pravi, ga bodo kmalu končali.</p></p> Sat, 11 Dec 2021 04:30:00 +0000 Stojan Rozman Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsestranski umetnik iz Bistrice ob Sotli </p><p><p>Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli je močno vpet v družabno življenje v domačem kraju in tudi širše; glasbenik, dolgoletni dirigent tamkajšnjega mešanega zbora, pobudnik Etno skupine Nojek, pobudnik in dirigent Godbe na pihala Bistrica ob Sotli, avtor občinskih insignij, učitelj glasbe, pesnik, skladatelj... Pa tudi steklar, ki je oblikoval celo protokolarna darila. Da bi ohranili vsaj nekaj drobnih znanj steklarske obrti in umetnosti in o tem širili dober glas, je leta 2005 uspel s pobudo za ustanovitev Društva steklarjev Slovenije, katerega ustanovni član je. Vse to in še kaj več je Franci Černelč. Njegovo prizadevno delo v kulturi so v domači Bistrici ob Sotli že pred desetletjem nagradili z nazivom častni občan, ponosen je na plaketo JSKD za dolgoletno in uspešno delo, saj vse življenje krmari med glasbo in likovnim ustvarjanjem. </p></p> 174827875 RTVSLO – Prvi 764 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsestranski umetnik iz Bistrice ob Sotli </p><p><p>Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli je močno vpet v družabno življenje v domačem kraju in tudi širše; glasbenik, dolgoletni dirigent tamkajšnjega mešanega zbora, pobudnik Etno skupine Nojek, pobudnik in dirigent Godbe na pihala Bistrica ob Sotli, avtor občinskih insignij, učitelj glasbe, pesnik, skladatelj... Pa tudi steklar, ki je oblikoval celo protokolarna darila. Da bi ohranili vsaj nekaj drobnih znanj steklarske obrti in umetnosti in o tem širili dober glas, je leta 2005 uspel s pobudo za ustanovitev Društva steklarjev Slovenije, katerega ustanovni član je. Vse to in še kaj več je Franci Černelč. Njegovo prizadevno delo v kulturi so v domači Bistrici ob Sotli že pred desetletjem nagradili z nazivom častni občan, ponosen je na plaketo JSKD za dolgoletno in uspešno delo, saj vse življenje krmari med glasbo in likovnim ustvarjanjem. </p></p> Sat, 04 Dec 2021 04:30:00 +0000 Franci Černelč Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»V Zavodu za slepo in slabovidno mladino so nas zelo navajali na samostojnost. To je pomembno področje in tega danes manjka pri vzgoji.«</p><p><p>Tokrat bomo spoznali Idrijčanko Metko Pavšič, ki kljub slabovidnosti živi polno in samostojno življenje. Po izobrazbi je socialna delavka, kot animatorka je že vrsto let zaposlena v Domu upokojencev Idrija. Je tudi gledališka igralka, sourednica poljudno-znanstvene revije RIKOSS. Z Metko Pavšič se je o njenem otroštvu, službi in razbijanju tabujev o slepoti pogovarjala Nina Brus.</p></p> 174825793 RTVSLO – Prvi 755 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»V Zavodu za slepo in slabovidno mladino so nas zelo navajali na samostojnost. To je pomembno področje in tega danes manjka pri vzgoji.«</p><p><p>Tokrat bomo spoznali Idrijčanko Metko Pavšič, ki kljub slabovidnosti živi polno in samostojno življenje. Po izobrazbi je socialna delavka, kot animatorka je že vrsto let zaposlena v Domu upokojencev Idrija. Je tudi gledališka igralka, sourednica poljudno-znanstvene revije RIKOSS. Z Metko Pavšič se je o njenem otroštvu, službi in razbijanju tabujev o slepoti pogovarjala Nina Brus.</p></p> Sat, 27 Nov 2021 04:30:00 +0000 Metka Pavsic Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Od pomočnice v vrtcu do ustanoviteljice zasebnega vrtca, </p><p><p>Tokratno lokalno junakinjo smo obiskali v slovenskem najstarejšem mestu. Tamara Peklar Korošec je tista pogumna ženska, ki ima veliko srce, veliko družino, vedno pomaga drugim, nenehno širi svoja obzorja in obzorja drugih. Prav zato se je pred leti podala na samostojno podjetniško pot, ustanovila zasebni vrtec, ki pomembno bogati življenje otrok in staršev pa tudi lokalne skupnosti. S Tamaro Peklar Korošec se je pogovarjala Gabrijela Milošič.</p></p> 174824069 RTVSLO – Prvi 741 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Od pomočnice v vrtcu do ustanoviteljice zasebnega vrtca, </p><p><p>Tokratno lokalno junakinjo smo obiskali v slovenskem najstarejšem mestu. Tamara Peklar Korošec je tista pogumna ženska, ki ima veliko srce, veliko družino, vedno pomaga drugim, nenehno širi svoja obzorja in obzorja drugih. Prav zato se je pred leti podala na samostojno podjetniško pot, ustanovila zasebni vrtec, ki pomembno bogati življenje otrok in staršev pa tudi lokalne skupnosti. S Tamaro Peklar Korošec se je pogovarjala Gabrijela Milošič.</p></p> Sat, 20 Nov 2021 04:30:00 +0000 Tamara Peklar Korošec Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.<p>"Prekomerna potrošnja ni recept za srečo. Vrnimo se k izmenjavi!"</p><p><p>Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.</p> <blockquote><p>Čas je za lahkotnejše življenje, pot sta pa izmenjava in ponovna uporaba.</p></blockquote></p> 174821281 RTVSLO – Prvi 638 clean Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.<p>"Prekomerna potrošnja ni recept za srečo. Vrnimo se k izmenjavi!"</p><p><p>Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.</p> <blockquote><p>Čas je za lahkotnejše življenje, pot sta pa izmenjava in ponovna uporaba.</p></blockquote></p> Sat, 13 Nov 2021 04:30:00 +0000 Metka Magdalena Šori Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Dolgoletni aktivist za pravice Romov in izboljšanje položaja romske skupnosti pri nas</p><p><p>Darko Rudaš je dolgoletni občinski svetnik v Mestni občini Murska Sobota, vodi pa tudi Forum romskih svetnikov Slovenije. Poznamo ga kot dolgoletnega aktivista za pravice Romov in izboljšanja položaja romske skupnosti pri nas, predstavlja pa še nevladne organizacije v aktualnem Razvojnem svetu pomurske regije. Kot prvi predsednik samostojne krajevne skupnosti Pušča se zdaj trudi za njen turistični razvoj. Ob letošnji 110-obletnici naselja Pušča pravi, da se tamkajšnji Romi več ne sramujejo svoje drugačnosti, pač pa se z njo razkazujejo. Zavedajo se, da so njihovi obiskovalci željni doživetij in ne zgolj fotografij iz romskega naselja, v katerem imajo že 60 let elektriko in samo leto manj tudi vrtec.</p></p> 174819914 RTVSLO – Prvi 795 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Dolgoletni aktivist za pravice Romov in izboljšanje položaja romske skupnosti pri nas</p><p><p>Darko Rudaš je dolgoletni občinski svetnik v Mestni občini Murska Sobota, vodi pa tudi Forum romskih svetnikov Slovenije. Poznamo ga kot dolgoletnega aktivista za pravice Romov in izboljšanja položaja romske skupnosti pri nas, predstavlja pa še nevladne organizacije v aktualnem Razvojnem svetu pomurske regije. Kot prvi predsednik samostojne krajevne skupnosti Pušča se zdaj trudi za njen turistični razvoj. Ob letošnji 110-obletnici naselja Pušča pravi, da se tamkajšnji Romi več ne sramujejo svoje drugačnosti, pač pa se z njo razkazujejo. Zavedajo se, da so njihovi obiskovalci željni doživetij in ne zgolj fotografij iz romskega naselja, v katerem imajo že 60 let elektriko in samo leto manj tudi vrtec.</p></p> Sat, 06 Nov 2021 04:30:00 +0000 Darko Rudaš V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.<p>Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana</p><p><p>V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.</p></p> 174818180 RTVSLO – Prvi 835 clean V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.<p>Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana</p><p><p>V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.</p></p> Sat, 30 Oct 2021 03:30:00 +0000 Gojko Zalokar Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej</p><p><p>Majda Smrekar v prostorih nekdanje trgovinice v središču Nove Gorice zbira rabljeno otroško opremo, obleko, obutev, tudi hrano… Na vrata Humanitarnega društva KID, potrkajo mamice samohranilke, tujke, otroci, ki rabijo pomoč in upokojenci iz bližnjih blokov. Prav slednji se revščine najbolj sramujejo. Trdo so garali, da so si prislužili pokojnino vendar jim ta ne omogoča dostojnega življenja. Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej in da bodo dobili vsaj najnujnejšo pomoč, nasvet ali pa bo kar sama poklicala pristojne institucije in začela reševati težave. Majda zagotovo sodi med novogoriške humanitarne junakinje. Z njo se je pogovarjala  Nataša Uršič.</p> <p></p> 174816104 RTVSLO – Prvi 809 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej</p><p><p>Majda Smrekar v prostorih nekdanje trgovinice v središču Nove Gorice zbira rabljeno otroško opremo, obleko, obutev, tudi hrano… Na vrata Humanitarnega društva KID, potrkajo mamice samohranilke, tujke, otroci, ki rabijo pomoč in upokojenci iz bližnjih blokov. Prav slednji se revščine najbolj sramujejo. Trdo so garali, da so si prislužili pokojnino vendar jim ta ne omogoča dostojnega življenja. Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej in da bodo dobili vsaj najnujnejšo pomoč, nasvet ali pa bo kar sama poklicala pristojne institucije in začela reševati težave. Majda zagotovo sodi med novogoriške humanitarne junakinje. Z njo se je pogovarjala  Nataša Uršič.</p> <p></p> Sat, 23 Oct 2021 03:30:00 +0000 Majda Smrekar Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.<p>O rabi pridevniških parov: deloven in delaven ter družben in družaben.</p><p><p>O blizuizraznicah smo v KiKsu že govorili. Pa se najprej spomnimo, kaj sploh so. Gre za besede oz. besedne zveze, ki se razlikujejo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, pomensko pa ni nujno, da so si sorodne. S tujko jih imenujemo paronimi, slišimo pa tudi poimenovanje blizuzvočnice. Tokrat se bomo ukvarjali z dvema pridevniškima paroma, pri katerih smo večkrat v dvomih, kako ju uporabiti, in sicer s pridevnikoma <em>delaven</em> in <em>deloven</em> ter <em>družben</em> in <em>družaben</em>. Z ustrezno izbiro nas seznanja <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalka na ZRC SAZU. </p> <p><strong>Delaven – deloven </strong></p> <p>Pridevnik <em>delaven</em> opisuje osebo, ki rada dela, je marljiva (SSKJ), v prenesenem pomenu pa se ta lastnost lahko pripiše tudi nečloveškemu, npr. delavne roke. </p> <p>Pridevnik <em>deloven</em> se nanaša na samostalnik <em>delo</em> in tvori vrsto stalnih besednih zvez, kot so delovno mesto, delovna sila, delovni čas, delovna doba … </p> <p><strong>Družben - družaben </strong></p> <p><em>Družben</em> se nanaša na enega od treh pomenov samostalnika družba (SSKJ): skupnost ljudi in njihovih odnosov; skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi; podjetje z več solastniki in delničarji. Ta pridevnik je tudi ustreznejši pri poimenovanju omrežij - družbena omrežja, saj omogočajo nepregledne možnosti rab. </p> <p><em>Družaben</em> pa se nanaša na razvedrilo in zabavo, npr. družabne igre, ali pa na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, npr. družabni dogodki. </p> <p>In če nam v vsakdanji rabi takšni primeri marsikdaj “parajo živce”, so v svetu literature in ustvarjalnosti blizuizraznice še kako dobrodošle, poudarja doc. dr. Tina Lengar Verovnik. </p> <blockquote><p>“Uporabljamo jih lahko kot posebno figuro, ki jo imenujemo besedna igra ali paronomazija, kjer se poigravamo s podobo in pomeni besed. Posebej pogosta je v književnosti za otroke.” </p></blockquote> <p>Raba blizuizraznic pa deluje kot učinkovito slogovno sredstvo tudi v nekaterih novinarskih žanrih, predvsem v časopisnih naslovih. </p></p> 174813967 RTVSLO – Prvi 855 clean Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.<p>O rabi pridevniških parov: deloven in delaven ter družben in družaben.</p><p><p>O blizuizraznicah smo v KiKsu že govorili. Pa se najprej spomnimo, kaj sploh so. Gre za besede oz. besedne zveze, ki se razlikujejo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, pomensko pa ni nujno, da so si sorodne. S tujko jih imenujemo paronimi, slišimo pa tudi poimenovanje blizuzvočnice. Tokrat se bomo ukvarjali z dvema pridevniškima paroma, pri katerih smo večkrat v dvomih, kako ju uporabiti, in sicer s pridevnikoma <em>delaven</em> in <em>deloven</em> ter <em>družben</em> in <em>družaben</em>. Z ustrezno izbiro nas seznanja <strong>doc. dr. Tina Lengar Verovnik</strong>, predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalka na ZRC SAZU. </p> <p><strong>Delaven – deloven </strong></p> <p>Pridevnik <em>delaven</em> opisuje osebo, ki rada dela, je marljiva (SSKJ), v prenesenem pomenu pa se ta lastnost lahko pripiše tudi nečloveškemu, npr. delavne roke. </p> <p>Pridevnik <em>deloven</em> se nanaša na samostalnik <em>delo</em> in tvori vrsto stalnih besednih zvez, kot so delovno mesto, delovna sila, delovni čas, delovna doba … </p> <p><strong>Družben - družaben </strong></p> <p><em>Družben</em> se nanaša na enega od treh pomenov samostalnika družba (SSKJ): skupnost ljudi in njihovih odnosov; skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi; podjetje z več solastniki in delničarji. Ta pridevnik je tudi ustreznejši pri poimenovanju omrežij - družbena omrežja, saj omogočajo nepregledne možnosti rab. </p> <p><em>Družaben</em> pa se nanaša na razvedrilo in zabavo, npr. družabne igre, ali pa na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, npr. družabni dogodki. </p> <p>In če nam v vsakdanji rabi takšni primeri marsikdaj “parajo živce”, so v svetu literature in ustvarjalnosti blizuizraznice še kako dobrodošle, poudarja doc. dr. Tina Lengar Verovnik. </p> <blockquote><p>“Uporabljamo jih lahko kot posebno figuro, ki jo imenujemo besedna igra ali paronomazija, kjer se poigravamo s podobo in pomeni besed. Posebej pogosta je v književnosti za otroke.” </p></blockquote> <p>Raba blizuizraznic pa deluje kot učinkovito slogovno sredstvo tudi v nekaterih novinarskih žanrih, predvsem v časopisnih naslovih. </p></p> Sat, 16 Oct 2021 05:30:00 +0000 Maša Gril Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Priljubljeni ravnatelj Gimnazije Celje – Center zase pravi, da ni deloholik, temveč delohobik.</p><p><p>»Najboljši na svetu!« »Dober človek, zelo rad pomaga,« »prijazen je, z njim se da vse zmeniti,« »potrudi se za vsakega posebej, pri vseh projektih nas spodbuja, odličen je,« to je le nekaj komentarjev dijakov Gimnazije Celje – Center o njihovem ravnatelju.</p> <p>Od kar je 41-letni glasbeni pedagog Gregor Deleja pred sedmimi leti prevzel krmilo Gimnazije Celje - center je na njej zapihal svež veter. Številni projekti, ki jih ob podpori profesorjev izvajajo učenci odmevajo po vsej državi. Čeprav je ravnatelj pobudnik sprememb, pa večino zaslug pripisuje srednješolcem. </p> <p>Poleg šole in seveda družine je njegova velika ljubezen glasba. Ker deluje in pomaga tudi v drugih društvih ter ustanovah, kot je na primer Hiša kulture Celje, Rotary klub in še bilo lahko naštevali, je prav neverjetno, kako mu uspe opraviti vse dnevne obveznosti.<br /> S priljubljenim ravnateljem se je pogovarjal Matija Mastnak. Pogovor je nanesel tudi na izzive, ki jih je šolam prinesla epidemija.</p></p> 174811898 RTVSLO – Prvi 769 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Priljubljeni ravnatelj Gimnazije Celje – Center zase pravi, da ni deloholik, temveč delohobik.</p><p><p>»Najboljši na svetu!« »Dober človek, zelo rad pomaga,« »prijazen je, z njim se da vse zmeniti,« »potrudi se za vsakega posebej, pri vseh projektih nas spodbuja, odličen je,« to je le nekaj komentarjev dijakov Gimnazije Celje – Center o njihovem ravnatelju.</p> <p>Od kar je 41-letni glasbeni pedagog Gregor Deleja pred sedmimi leti prevzel krmilo Gimnazije Celje - center je na njej zapihal svež veter. Številni projekti, ki jih ob podpori profesorjev izvajajo učenci odmevajo po vsej državi. Čeprav je ravnatelj pobudnik sprememb, pa večino zaslug pripisuje srednješolcem. </p> <p>Poleg šole in seveda družine je njegova velika ljubezen glasba. Ker deluje in pomaga tudi v drugih društvih ter ustanovah, kot je na primer Hiša kulture Celje, Rotary klub in še bilo lahko naštevali, je prav neverjetno, kako mu uspe opraviti vse dnevne obveznosti.<br /> S priljubljenim ravnateljem se je pogovarjal Matija Mastnak. Pogovor je nanesel tudi na izzive, ki jih je šolam prinesla epidemija.</p></p> Sat, 09 Oct 2021 03:30:00 +0000 Gregor Deleja Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Od nesreče, ki se je končala s čudežnim preživetjem, do življenjskega poslanstva</p><p><p>Tokratna lokalna junakinja je Vera Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli krajini. Trpki dogodki ji v življenju niso prizanašali, med drugim je pred devetimi leti čudežno preživela udar strele in se z veliko volje vrnila v normalno življenje. Zdaj svoje življenjske izkušnje in optimistično energijo deli mnogim Slovencem. V njeni Beli krajini jo je obiskal novinar Jože Žura.</p></p> 174810189 RTVSLO – Prvi 774 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Od nesreče, ki se je končala s čudežnim preživetjem, do življenjskega poslanstva</p><p><p>Tokratna lokalna junakinja je Vera Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli krajini. Trpki dogodki ji v življenju niso prizanašali, med drugim je pred devetimi leti čudežno preživela udar strele in se z veliko volje vrnila v normalno življenje. Zdaj svoje življenjske izkušnje in optimistično energijo deli mnogim Slovencem. V njeni Beli krajini jo je obiskal novinar Jože Žura.</p></p> Sat, 02 Oct 2021 03:30:00 +0000 Vera Vardjan Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Življenje nas opozarja, če ne gremo v pravo smer, vendar teh impulzov po navadi dolgo časa ne opazimo.«</p><p><p>Ivanka Berčan , teologinja in magistrica socialnega dela   je svoje življenje posvetila mladim. Ljubi življenje in naravo in vsak človek, ki ga sreča na svoji poti, jo pravi , bogati , tisti, ki so zgubili stik s svojim bistvom, še toliko bolj. Verjame, da ima vsak človek  določeno nalogo v življenju in njena je  pomagati mladim. 23 let je preživela kot redovnica na Bledu , po izstopu  pa je svoje življenje  posvetila  mladim, ki jih vzgaja ulica  in tistim, ki jih je vase potegnila zasvojenost .</p> <p>Leta 2003 je ustanovila Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek , dve leti kasneje pa še komuno za zdravljenje odvisnosti , ki danes deluje v Bitnjah pri Bohinju, v  tem času pa je v njej bivalo skoraj 90 uporabnikov, na najrazličnejše načine pa  so pomagali tudi  več sto zasvojenim, bivšim zasvojenim in njihovim svojcem. Ivanka Berčan je že  kot redovnica ves čas delala z otroki, potem pa  jo je nekega dne poklical  in za pomoč prosil zasvojenec, in novo poglavje se je začelo odvijati .Sledili  so še drugi in bilo je pravi , kot bi se nekaj v meni zganilo: "To je to, kar želim delati".</p> <p>&nbsp;</p></p> 174807709 RTVSLO – Prvi 774 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Življenje nas opozarja, če ne gremo v pravo smer, vendar teh impulzov po navadi dolgo časa ne opazimo.«</p><p><p>Ivanka Berčan , teologinja in magistrica socialnega dela   je svoje življenje posvetila mladim. Ljubi življenje in naravo in vsak človek, ki ga sreča na svoji poti, jo pravi , bogati , tisti, ki so zgubili stik s svojim bistvom, še toliko bolj. Verjame, da ima vsak človek  določeno nalogo v življenju in njena je  pomagati mladim. 23 let je preživela kot redovnica na Bledu , po izstopu  pa je svoje življenje  posvetila  mladim, ki jih vzgaja ulica  in tistim, ki jih je vase potegnila zasvojenost .</p> <p>Leta 2003 je ustanovila Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek , dve leti kasneje pa še komuno za zdravljenje odvisnosti , ki danes deluje v Bitnjah pri Bohinju, v  tem času pa je v njej bivalo skoraj 90 uporabnikov, na najrazličnejše načine pa  so pomagali tudi  več sto zasvojenim, bivšim zasvojenim in njihovim svojcem. Ivanka Berčan je že  kot redovnica ves čas delala z otroki, potem pa  jo je nekega dne poklical  in za pomoč prosil zasvojenec, in novo poglavje se je začelo odvijati .Sledili  so še drugi in bilo je pravi , kot bi se nekaj v meni zganilo: "To je to, kar želim delati".</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 25 Sep 2021 03:30:00 +0000 Ivanka Berčan Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka."</p><p><p>V osrčju cerkljanskega hribovja, na planini pod Poreznom, se v poletnih mesecih pase več kot 100 glav živine, predvsem krave. Za dobrobit živali skrbi pastir Beno Klavžar iz Novakov. Pašniki obsegajo 65 hektarov in so razdeljeni na četrtine. Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka, je za rubriko Lokalni junak povedal Klavžar. V pastirski koči ga je obiskala Nina Brus.</p></p> 174806182 RTVSLO – Prvi 579 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka."</p><p><p>V osrčju cerkljanskega hribovja, na planini pod Poreznom, se v poletnih mesecih pase več kot 100 glav živine, predvsem krave. Za dobrobit živali skrbi pastir Beno Klavžar iz Novakov. Pašniki obsegajo 65 hektarov in so razdeljeni na četrtine. Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka, je za rubriko Lokalni junak povedal Klavžar. V pastirski koči ga je obiskala Nina Brus.</p></p> Sat, 18 Sep 2021 03:30:00 +0000 Beno Klavžar Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V mladosti je obiskovala več kot 40 krožkov in vse to jo zaznamuje tudi danes, ko z ekipo pripravlja največji otroški festival.</p><p><p>Zadnjih 13 let je Barbara Pokorny direktorica Festivala Velenje, ki bdi tudi nad Pikinim festivalom. Spominja se svojega prvega obiska festivala, še danes pa se rada za en dan spremeni v Piko in uživa v vlogi te literarne junakinje. »Ko na Pikinem festivalu vidim srečne otroke, je to zadovoljstvo, ko vidiš, da si uspel in so ljudje nasmejani. Srečno otroštvo je ena pomembnejših zadev, trudimo se, da smo otrokom in družinam prijazno mesto,« pravi Barbara Pokorny. Od nekdaj je želela, da bi živela v Domu kulture Velenje in s tem, ko prihaja tja v službo, so se ji sanje izpolnile.</p> <blockquote><p>Moje življenje je moja služba in sem neizmerno srečna.</p></blockquote> <p>Že v vrtcu je povezovala prve prireditve, v mladosti je obiskovala 42 krožkov.</p> <blockquote><p>In vsa ta drobna spoznanja, ko obiskuješ gledališki krožek, folkloro, tabornike, ti dajo košček vsebin, organizacijske sposobnosti in omogočajo širok pogled na svet.</p></blockquote> <p>Velenje je pred izzivi prestrukturiranja, ki se bodo odražali na vseh ravneh družbenega življenja, hkrati pa je to mesto, ki veliko vlaga v kulturo in vzgaja publiko. Hkrati je to multikulturno mesto, kar se odraža tudi pri pripravi prireditev.</p></p> 174804518 RTVSLO – Prvi 819 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V mladosti je obiskovala več kot 40 krožkov in vse to jo zaznamuje tudi danes, ko z ekipo pripravlja največji otroški festival.</p><p><p>Zadnjih 13 let je Barbara Pokorny direktorica Festivala Velenje, ki bdi tudi nad Pikinim festivalom. Spominja se svojega prvega obiska festivala, še danes pa se rada za en dan spremeni v Piko in uživa v vlogi te literarne junakinje. »Ko na Pikinem festivalu vidim srečne otroke, je to zadovoljstvo, ko vidiš, da si uspel in so ljudje nasmejani. Srečno otroštvo je ena pomembnejših zadev, trudimo se, da smo otrokom in družinam prijazno mesto,« pravi Barbara Pokorny. Od nekdaj je želela, da bi živela v Domu kulture Velenje in s tem, ko prihaja tja v službo, so se ji sanje izpolnile.</p> <blockquote><p>Moje življenje je moja služba in sem neizmerno srečna.</p></blockquote> <p>Že v vrtcu je povezovala prve prireditve, v mladosti je obiskovala 42 krožkov.</p> <blockquote><p>In vsa ta drobna spoznanja, ko obiskuješ gledališki krožek, folkloro, tabornike, ti dajo košček vsebin, organizacijske sposobnosti in omogočajo širok pogled na svet.</p></blockquote> <p>Velenje je pred izzivi prestrukturiranja, ki se bodo odražali na vseh ravneh družbenega življenja, hkrati pa je to mesto, ki veliko vlaga v kulturo in vzgaja publiko. Hkrati je to multikulturno mesto, kar se odraža tudi pri pripravi prireditev.</p></p> Sat, 11 Sep 2021 03:30:00 +0000 Barbara Pokorny Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Alenka Veber je začutila klic k vrnitvi na 200 let staro Rihtarjevo domačijo</p><p><p>Na sami meji s Hrvaško, v občini Loška dolina, leži vas Babno Polje, najhladnejši kraj v Sloveniji, ki ga imenujejo tudi »slovenska Sibirija«. Tam v svojem rojstnem kraju po vrnitvi iz prestolnice, kjer je tri desetletja delovala kot urednica Mohorjeve družbe, od leta 2018 – sama z mamo in brez moških rok pri hiši - spet živi Alenka Veber, ki je sicer na svojem domu že pred desetimi leti ustanovila Zavod Rihtarjeva domačija. </p></p> 174802636 RTVSLO – Prvi 625 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Alenka Veber je začutila klic k vrnitvi na 200 let staro Rihtarjevo domačijo</p><p><p>Na sami meji s Hrvaško, v občini Loška dolina, leži vas Babno Polje, najhladnejši kraj v Sloveniji, ki ga imenujejo tudi »slovenska Sibirija«. Tam v svojem rojstnem kraju po vrnitvi iz prestolnice, kjer je tri desetletja delovala kot urednica Mohorjeve družbe, od leta 2018 – sama z mamo in brez moških rok pri hiši - spet živi Alenka Veber, ki je sicer na svojem domu že pred desetimi leti ustanovila Zavod Rihtarjeva domačija. </p></p> Sat, 04 Sep 2021 03:30:00 +0000 Alenka Veber Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica na Kumu. Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla le nekaj mesecev pred prvim valom epidemije. Na Kum je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.<p>Trboveljčanka, ki skrbi za najviši vrh Zasavja in Dolenjske</p><p><p>Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla po prvem valu epidemije. Nanj je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.</p></p> 174800981 RTVSLO – Prvi 518 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica na Kumu. Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla le nekaj mesecev pred prvim valom epidemije. Na Kum je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.<p>Trboveljčanka, ki skrbi za najviši vrh Zasavja in Dolenjske</p><p><p>Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla po prvem valu epidemije. Nanj je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.</p></p> Sat, 28 Aug 2021 03:30:00 +0000 Oskrbnica na Kumu: Ljudmila Ocvirk – Mili Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokratni Lokalni junak - pravzaprav junakinja - oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.<p>Oskrbnica Mariborske koče</p><p><p>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.</p></p> 174799463 RTVSLO – Prvi 712 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokratni Lokalni junak - pravzaprav junakinja - oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.<p>Oskrbnica Mariborske koče</p><p><p>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica Mariborske koče na Pohorju.</p></p> Sat, 21 Aug 2021 03:30:00 +0000 Tanja Dajčman, oskrbnica Mariborske koče V okviru jutranjih terenskih sobot na Prvem, je Lokalni junak Rok Škrjanc, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom. <p>Oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom</p><p><p>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je Lokalni junak oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom.</p></p> 174798093 RTVSLO – Prvi 666 clean V okviru jutranjih terenskih sobot na Prvem, je Lokalni junak Rok Škrjanc, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom. <p>Oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom</p><p><p>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je Lokalni junak oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom.</p></p> Sat, 14 Aug 2021 03:30:00 +0000 Rok Škrjanc Lokalni junakinji smo našli na terenu - jutranji program je oddajal iz Doma na Menini planini. Oskrbnica doma je Helena Prepadnik, v pomoč ji je sestra Majda Potočnik. 174796621 RTVSLO – Prvi 595 clean Lokalni junakinji smo našli na terenu - jutranji program je oddajal iz Doma na Menini planini. Oskrbnica doma je Helena Prepadnik, v pomoč ji je sestra Majda Potočnik. Sat, 07 Aug 2021 03:30:00 +0000 Lokalni junak: Helena Prepadnik, Majda Potočnik Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Za nove izzive je vedno pravi čas, nikoli ni prepozno in nikoli prezgodaj"</p><p><p>Dom na Menini planini leži na nadmorski višini 1453 metrov. Prenočišča, jedi na žlico in zeliščni planinski čaj so del ustaljene ponudbe v planinskih postojankah v naših gorah. Ampak delo oskrbika kočeje veliko bolj kompleksno, zahteva veliko truda, iznajdljivosti in nikakor ni služba z ustaljenim delovnim časom, je kar način življenja. Helena Prepadnik je od letošnje pomladi oskrbnica Doma na Menini planini, pri tem ji pomaga njena sestra Majda Potočnik. Helena pravi, da je zdaj obdobje spoznavanja " nove službe" in ugotavljanja v kako velike čevlje so stopli, ona in vsi, ki ji pri tem pomagajo. Po navadi v predstavitvi lokalnega junaka opravimo inventuro njegovih dosežkov in presežkov, a prav tako pogumno se je lotiti novega izziva in se podati na novo, negotovo pot.</p></p> 174796805 RTVSLO – Prvi 599 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Za nove izzive je vedno pravi čas, nikoli ni prepozno in nikoli prezgodaj"</p><p><p>Dom na Menini planini leži na nadmorski višini 1453 metrov. Prenočišča, jedi na žlico in zeliščni planinski čaj so del ustaljene ponudbe v planinskih postojankah v naših gorah. Ampak delo oskrbika kočeje veliko bolj kompleksno, zahteva veliko truda, iznajdljivosti in nikakor ni služba z ustaljenim delovnim časom, je kar način življenja. Helena Prepadnik je od letošnje pomladi oskrbnica Doma na Menini planini, pri tem ji pomaga njena sestra Majda Potočnik. Helena pravi, da je zdaj obdobje spoznavanja " nove službe" in ugotavljanja v kako velike čevlje so stopli, ona in vsi, ki ji pri tem pomagajo. Po navadi v predstavitvi lokalnega junaka opravimo inventuro njegovih dosežkov in presežkov, a prav tako pogumno se je lotiti novega izziva in se podati na novo, negotovo pot.</p></p> Sat, 07 Aug 2021 03:30:00 +0000 Helena Prepadnik in Majda Potočnik Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Od prvega razreda osnovne šole sem vedel, da bom kovač. Kovač in nič drugega. To je poklic s katerim se da preživeti in na najrazličnejše načine pomagati ljudem«.</p><p><p>Tokratni lokalni junak je kovaški mojster Alojz Vrbnjak iz Peker pri Mariboru. Niso še pozabljeni časi, ko je bila kovaška delavnica v vsaki vasi. Danes je pravih mojstrov klasičnega preoblikovanja kovin s pomočjo kovaškega ognja v Sloveniji le še za vzorec. Prav zato se v delavnici mojstra Alojza že štiri desetletja oglašajo ljudje z najrazličnejšimi željami – od naostrenja motike do pomladitve ali prekovanja prastare sekire. Nikogar ne odkloni. </p></p> 174794696 RTVSLO – Prvi 572 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Od prvega razreda osnovne šole sem vedel, da bom kovač. Kovač in nič drugega. To je poklic s katerim se da preživeti in na najrazličnejše načine pomagati ljudem«.</p><p><p>Tokratni lokalni junak je kovaški mojster Alojz Vrbnjak iz Peker pri Mariboru. Niso še pozabljeni časi, ko je bila kovaška delavnica v vsaki vasi. Danes je pravih mojstrov klasičnega preoblikovanja kovin s pomočjo kovaškega ognja v Sloveniji le še za vzorec. Prav zato se v delavnici mojstra Alojza že štiri desetletja oglašajo ljudje z najrazličnejšimi željami – od naostrenja motike do pomladitve ali prekovanja prastare sekire. Nikogar ne odkloni. </p></p> Sat, 31 Jul 2021 03:30:00 +0000 Alojz Vrbnjak Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Lokalni junak je Dejan Horvat. <p>"Tu nisem zato, da bi poroke, krste in pogrebe opravljal zgolj po službeni dolžnosti."</p><p><p>Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji z Madžarsko zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva, zlasti katoliške in evangeličanske. Duhovnik poleg dveh svojih župnij mašuje še v Porabju. </p> <blockquote><p>"Če bi bil župnik na Bledu, pa bi verjetno imel čolniček in bi vozil turiste, ko bi imel čas."</p></blockquote> <p>Tako razmišlja priljubljeni duhovnik in kmet Dejan Horvat, ki ima neizmerno veliko energije ter občutek za sočloveka in naravo.</p></p> 174792256 RTVSLO – Prvi 738 clean Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Lokalni junak je Dejan Horvat. <p>"Tu nisem zato, da bi poroke, krste in pogrebe opravljal zgolj po službeni dolžnosti."</p><p><p>Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji z Madžarsko zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva, zlasti katoliške in evangeličanske. Duhovnik poleg dveh svojih župnij mašuje še v Porabju. </p> <blockquote><p>"Če bi bil župnik na Bledu, pa bi verjetno imel čolniček in bi vozil turiste, ko bi imel čas."</p></blockquote> <p>Tako razmišlja priljubljeni duhovnik in kmet Dejan Horvat, ki ima neizmerno veliko energije ter občutek za sočloveka in naravo.</p></p> Sat, 24 Jul 2021 03:30:00 +0000 Dejan Horvat Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, ki pa so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih. Kako in zakaj, boste slišali v oddaji Lokalni junak. Z Rajkom Dolinškom se je pogovarjal Peter Močnik.<p>Promotor učinkovite rabe energije in energetske celovitosti </p><p><p>Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, in so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih.</p> <p>Že leta 1989, ko varčevanje z energenti še ni bilo del vsakdanjega diskurza, kot je danes, je Rajko Dolinšek ustanovil agencijo, katere poslanstvo je bilo spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.</p> <blockquote><p>"Moja žena in poslovna partnerka Olivera je že pred dvajsetimi leti prišla do ugotovitve, da bo področje ravnanja z energijo slej ko prej postalo zelo aktualno. Takrat za to ni bilo posluha, ni bilo razumevanja, tako da smo bili precej pred časom, zato smo šli kot agencija skozi težka obdobja. Niti porabniki niti naročniki tega še niso razumeli. A zdaj se je pokazalo, da je bila ta usmeritev prava."</p></blockquote> <p>Odločili so se, da vzpostavijo raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije, ki uporabnikom, stroki in odločevalcem pomaga do kredibilnih informacij o tem, kako se področje ravnanja z energijo v Sloveniji razvija in kako uspešno zasledujemo lokalne in globalne okoljske cilje. Ob tem sogovornik opozarja, da bo treba, če želimo biti bolj energetsko učinkoviti, spremeniti življenjske navade:</p> <blockquote><p>"Raziskava REUS kaže, da se situacija v Sloveniji izboljšuje. A to izboljševanje je postopno. Ravnanje z energijo je namreč zelo kompleksno področje. Gre namreč za spreminjanje navad, kar je mogoče le z ozaveščanjem ter s spremembo zavesti. To je dolgoročen proces, ki se ga je treba lotiti sistematično."</p></blockquote> <p><span>Rezultat večletnega delovanja na področju promocije učinkovite rabe energije so tudi brezplačni spletni pripomočki za izračunavanje porabe energije: </span></p> <blockquote><p>"Med prvimi projekti je bila spletna aplikacija <a>porabimanj.si</a>, katere namen je bil prikazati okvirne izračune, koliko lahko prihranimo. Za večino ljudi je energija namreč abstraktna. Naš stik z energijo so računi, ki jih dobivamo in vsi želimo, da so ti računi čim manjši. To je eden od ključnih motivov, načinov, kako ljudi spodbuditi, da bodo začeli razmišljati drugače. Ta aplikacija omogoča brezplačno izračunavanje prihrankov na štirih različnih področjih: pri ogrevanju, hlajenju, električnih napravah in v mobilnosti."</p></blockquote> <p><span>Rajka Dolinška lahko pogosto srečamo in opazujemo na ljubljanskih mostovih, kjer za svojo lastno energetsko celovitost skrbi z meditativnim rolanjem. </span></p> <blockquote><p>"Rolanje zame ni samo rekreacija, temveč razvijanje moje lastne energetske celovitosti. Ljudje običajno ne razmišljamo dovolj o svoji osebni energiji. Tudi misli so, denimo, oblika energije. Vsi vemo, kakšna energija se ustvarja, če imamo zelo negativne, težke misli. Pomembna energija so tudi čustva, so podlaga našemu življenju. Rolanje je zame zato veliko več kot samo šport, saj mi omogoča neko vrsto usklajevanja svojih lastnih energij. Ta osredotočenost, čustven moment, ki nastane, v meni ustvari polje harmonije. Moj način rolanja je samo zrcalo tega, kar jaz takrat čutim. In to izkušnjo skušam prenesti tudi na druga področja življenja - odnose, poslovni svet, karkoli. To je v bistvu cilj. Ker če želimo biti energetsko učinkoviti, moramo doseči to stanje v sebi."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p><span>Junaštvo delovanja Rajka Dolinška je dokazovanje, da so stvari  mogoče, če se zavedamo pomena usmerjene in učinkovite rabe energije. </span></p> <blockquote><p>"Kot promotor energetske učinkovitosti bi rad podelil s poslušalci ugotovitev, da je zavest največji, a najmanj razvit človeški potencial. Izkušnje, ki smo jih v agenciji skozi poslovno prakso in osebna doživetja skozi leta pridobili, skušamo zdaj povezati v celovit projekt, ki mu rečemo ekosistem učinkovitega ravnanja z energijo. Izhodišča so zelo preprosta. Iskali smo skupno vrednoto vseh ljudi in to je dom. Dom pa zahteva tudi dobrega gospodarja. In način, kako gospodarimo v tem domu, naj bi bil usklajen. Usklajen tako, da razmišljamo o tem, kakšno energijo uporabljamo, kako jo uporabljamo, da jo uporabljamo res toliko, kot je potrebujemo. Ker ta ekosistem je povezan z drugimi ekosistemi. Z naravo, s planetom. In to vse skupaj je način življenja, razmišljanja. Druga vrednota je povezovanje prizadevanj Evropske skupnosti in držav v tej smeri energetske učinkovitosti. Povezovanje gospodarstva, ponudnikov energije storitev in opreme ter vseh nas, končnih porabnikov, ki energijo rabimo v vsakem trenutku v življenju. Doma, na cesti, vsepovsod."</p></blockquote> <p><span>V času podnebnih sprememb in segrevanja ozračja bi učinkovita raba energije morala biti na vrhu naših prioritet, je mnenja sogovornik.</span></p> <blockquote><p>"Jaz iskreno verjamem, da življenje, kot ga imamo, ustvarjamo sami. Je rezultat naše ozaveščenosti, naše zavesti. Projekcija tega, kaj v sebi nosimo. Vsako prizadevanje, da se stvari izboljšajo, je dragoceno. Dobro je pa vedeti, da ključna sprememba, ki se mora zgoditi, smo mi, je v nas."</p></blockquote> </p> 174791452 RTVSLO – Prvi 642 clean Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, ki pa so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih. Kako in zakaj, boste slišali v oddaji Lokalni junak. Z Rajkom Dolinškom se je pogovarjal Peter Močnik.<p>Promotor učinkovite rabe energije in energetske celovitosti </p><p><p>Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, in so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih.</p> <p>Že leta 1989, ko varčevanje z energenti še ni bilo del vsakdanjega diskurza, kot je danes, je Rajko Dolinšek ustanovil agencijo, katere poslanstvo je bilo spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.</p> <blockquote><p>"Moja žena in poslovna partnerka Olivera je že pred dvajsetimi leti prišla do ugotovitve, da bo področje ravnanja z energijo slej ko prej postalo zelo aktualno. Takrat za to ni bilo posluha, ni bilo razumevanja, tako da smo bili precej pred časom, zato smo šli kot agencija skozi težka obdobja. Niti porabniki niti naročniki tega še niso razumeli. A zdaj se je pokazalo, da je bila ta usmeritev prava."</p></blockquote> <p>Odločili so se, da vzpostavijo raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije, ki uporabnikom, stroki in odločevalcem pomaga do kredibilnih informacij o tem, kako se področje ravnanja z energijo v Sloveniji razvija in kako uspešno zasledujemo lokalne in globalne okoljske cilje. Ob tem sogovornik opozarja, da bo treba, če želimo biti bolj energetsko učinkoviti, spremeniti življenjske navade:</p> <blockquote><p>"Raziskava REUS kaže, da se situacija v Sloveniji izboljšuje. A to izboljševanje je postopno. Ravnanje z energijo je namreč zelo kompleksno področje. Gre namreč za spreminjanje navad, kar je mogoče le z ozaveščanjem ter s spremembo zavesti. To je dolgoročen proces, ki se ga je treba lotiti sistematično."</p></blockquote> <p><span>Rezultat večletnega delovanja na področju promocije učinkovite rabe energije so tudi brezplačni spletni pripomočki za izračunavanje porabe energije: </span></p> <blockquote><p>"Med prvimi projekti je bila spletna aplikacija <a>porabimanj.si</a>, katere namen je bil prikazati okvirne izračune, koliko lahko prihranimo. Za večino ljudi je energija namreč abstraktna. Naš stik z energijo so računi, ki jih dobivamo in vsi želimo, da so ti računi čim manjši. To je eden od ključnih motivov, načinov, kako ljudi spodbuditi, da bodo začeli razmišljati drugače. Ta aplikacija omogoča brezplačno izračunavanje prihrankov na štirih različnih področjih: pri ogrevanju, hlajenju, električnih napravah in v mobilnosti."</p></blockquote> <p><span>Rajka Dolinška lahko pogosto srečamo in opazujemo na ljubljanskih mostovih, kjer za svojo lastno energetsko celovitost skrbi z meditativnim rolanjem. </span></p> <blockquote><p>"Rolanje zame ni samo rekreacija, temveč razvijanje moje lastne energetske celovitosti. Ljudje običajno ne razmišljamo dovolj o svoji osebni energiji. Tudi misli so, denimo, oblika energije. Vsi vemo, kakšna energija se ustvarja, če imamo zelo negativne, težke misli. Pomembna energija so tudi čustva, so podlaga našemu življenju. Rolanje je zame zato veliko več kot samo šport, saj mi omogoča neko vrsto usklajevanja svojih lastnih energij. Ta osredotočenost, čustven moment, ki nastane, v meni ustvari polje harmonije. Moj način rolanja je samo zrcalo tega, kar jaz takrat čutim. In to izkušnjo skušam prenesti tudi na druga področja življenja - odnose, poslovni svet, karkoli. To je v bistvu cilj. Ker če želimo biti energetsko učinkoviti, moramo doseči to stanje v sebi."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p><span>Junaštvo delovanja Rajka Dolinška je dokazovanje, da so stvari  mogoče, če se zavedamo pomena usmerjene in učinkovite rabe energije. </span></p> <blockquote><p>"Kot promotor energetske učinkovitosti bi rad podelil s poslušalci ugotovitev, da je zavest največji, a najmanj razvit človeški potencial. Izkušnje, ki smo jih v agenciji skozi poslovno prakso in osebna doživetja skozi leta pridobili, skušamo zdaj povezati v celovit projekt, ki mu rečemo ekosistem učinkovitega ravnanja z energijo. Izhodišča so zelo preprosta. Iskali smo skupno vrednoto vseh ljudi in to je dom. Dom pa zahteva tudi dobrega gospodarja. In način, kako gospodarimo v tem domu, naj bi bil usklajen. Usklajen tako, da razmišljamo o tem, kakšno energijo uporabljamo, kako jo uporabljamo, da jo uporabljamo res toliko, kot je potrebujemo. Ker ta ekosistem je povezan z drugimi ekosistemi. Z naravo, s planetom. In to vse skupaj je način življenja, razmišljanja. Druga vrednota je povezovanje prizadevanj Evropske skupnosti in držav v tej smeri energetske učinkovitosti. Povezovanje gospodarstva, ponudnikov energije storitev in opreme ter vseh nas, končnih porabnikov, ki energijo rabimo v vsakem trenutku v življenju. Doma, na cesti, vsepovsod."</p></blockquote> <p><span>V času podnebnih sprememb in segrevanja ozračja bi učinkovita raba energije morala biti na vrhu naših prioritet, je mnenja sogovornik.</span></p> <blockquote><p>"Jaz iskreno verjamem, da življenje, kot ga imamo, ustvarjamo sami. Je rezultat naše ozaveščenosti, naše zavesti. Projekcija tega, kaj v sebi nosimo. Vsako prizadevanje, da se stvari izboljšajo, je dragoceno. Dobro je pa vedeti, da ključna sprememba, ki se mora zgoditi, smo mi, je v nas."</p></blockquote> </p> Fri, 16 Jul 2021 10:24:00 +0000 Rajko Dolinšek Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak.<p>"Živim v svojem časovnem pasu, vse ostalo se premika naprej ali nazaj."</p><p><p>Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak. </p></p> 174790629 RTVSLO – Prvi 920 clean Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak.<p>"Živim v svojem časovnem pasu, vse ostalo se premika naprej ali nazaj."</p><p><p>Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak. </p></p> Sat, 10 Jul 2021 03:30:00 +0000 Drago Miselj Mef Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Za njim je več deset reševalnih akcij doma in tudi na tujem</p><p><p>Kaj mislite, kaj imajo skupnega poklici rudar, vojak, uslužbenec centra za obveščanje in gasilec. Odgovor našega današnjega gosta Simona Lasa, prej našteti poklici so vsak zase del njegove poklicne poti, je hiter – adrenalin, razgibano delo, odgovornost. Pa tokrat ne gre za poklic, ampak za ljubezen, pa tudi občutek, ali pa kar nujo, če hočete, pomagati sočloveku. Simon Las je tudi že več kot dve desetletji potapljač. Pa ne le potapljač za lastni užitek, je tudi inštruktor potapljanja in član potapljaške reševalne službe. To pa ni njegov edini hobi, vendar je tokratni pogovor, ki ga je pripravila Karmen Štrancar Rajevec, namenjen reševanju oziroma pomoči sočloveku v stiski.</p> <blockquote><p>Biti del podvodne reševalne službe je nadgradnja znanja, tudi psihofizičnih sposobnosti, zahteva celega človeka. Pač greš, da pomagaš. Tukaj se ne vprašaš, ali "košta" ali ne "košta", ali boš pretrgal obleko, vredno dva tisoč evrov, tu je res cilj pomagati, je neki način življenja ... Greš pač pomagat.</p></blockquote></p> 174788335 RTVSLO – Prvi 618 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Za njim je več deset reševalnih akcij doma in tudi na tujem</p><p><p>Kaj mislite, kaj imajo skupnega poklici rudar, vojak, uslužbenec centra za obveščanje in gasilec. Odgovor našega današnjega gosta Simona Lasa, prej našteti poklici so vsak zase del njegove poklicne poti, je hiter – adrenalin, razgibano delo, odgovornost. Pa tokrat ne gre za poklic, ampak za ljubezen, pa tudi občutek, ali pa kar nujo, če hočete, pomagati sočloveku. Simon Las je tudi že več kot dve desetletji potapljač. Pa ne le potapljač za lastni užitek, je tudi inštruktor potapljanja in član potapljaške reševalne službe. To pa ni njegov edini hobi, vendar je tokratni pogovor, ki ga je pripravila Karmen Štrancar Rajevec, namenjen reševanju oziroma pomoči sočloveku v stiski.</p> <blockquote><p>Biti del podvodne reševalne službe je nadgradnja znanja, tudi psihofizičnih sposobnosti, zahteva celega človeka. Pač greš, da pomagaš. Tukaj se ne vprašaš, ali "košta" ali ne "košta", ali boš pretrgal obleko, vredno dva tisoč evrov, tu je res cilj pomagati, je neki način življenja ... Greš pač pomagat.</p></blockquote></p> Sat, 03 Jul 2021 03:30:00 +0000 Simon Las Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Če bi nekje na Pivškem rekli »Bejš če vejdš, bi večina domačinov takoj pomislila na Mirana Žitka in njegove prijatelje.</p><p><p>Miran Žitko in prijatelji že vrsto let – prostovoljno, rešujejo stiske ljudi in jim postavljajo strehe nad glave, poleg tega pa poskrbijo tudi za kakšno drugo gradbeno delo. Prekrili so že 25 streh – polovico doma, polovico v eksotičnih krajih Afrike, Azije, Južne Amerike. Zadnjo so v začetku junija prekrili in tudi obnovili v Hrastelnici pri Petrinji. Tudi začetki skupine so povezani s katastrofalnim potresom, ki je nekaj več kot pred 20-imi leti prizadel Posočje in kjer so – s svojim znanjem, izkušnjami in pridnimi rokami, prekrili prvo streho.</p></p> 174786373 RTVSLO – Prvi 762 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Če bi nekje na Pivškem rekli »Bejš če vejdš, bi večina domačinov takoj pomislila na Mirana Žitka in njegove prijatelje.</p><p><p>Miran Žitko in prijatelji že vrsto let – prostovoljno, rešujejo stiske ljudi in jim postavljajo strehe nad glave, poleg tega pa poskrbijo tudi za kakšno drugo gradbeno delo. Prekrili so že 25 streh – polovico doma, polovico v eksotičnih krajih Afrike, Azije, Južne Amerike. Zadnjo so v začetku junija prekrili in tudi obnovili v Hrastelnici pri Petrinji. Tudi začetki skupine so povezani s katastrofalnim potresom, ki je nekaj več kot pred 20-imi leti prizadel Posočje in kjer so – s svojim znanjem, izkušnjami in pridnimi rokami, prekrili prvo streho.</p></p> Sat, 26 Jun 2021 03:30:00 +0000 Miran Žitko Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Krvodajalec- rekorder, ki je pomagal več kot 400 bolnikom.</p><p><p>Vojteh Dovč, 65 letni Izolan, rojen v Trbovljah, je v teh dneh z zadnjim odvzemom krvi zaključil svojo pot krvodajalca. Kri je daroval 170-krat in je glede tega rekorder, ne le v svojem kraju, ampak daleč naokrog. V pogovoru z novinarko Matejo Brežan ni zmogel zadržati solz. Območno združenje Rdečega križa Izola mu je na ta dan pripravilo veliko presenečenje.</p></p> 174784246 RTVSLO – Prvi 430 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Krvodajalec- rekorder, ki je pomagal več kot 400 bolnikom.</p><p><p>Vojteh Dovč, 65 letni Izolan, rojen v Trbovljah, je v teh dneh z zadnjim odvzemom krvi zaključil svojo pot krvodajalca. Kri je daroval 170-krat in je glede tega rekorder, ne le v svojem kraju, ampak daleč naokrog. V pogovoru z novinarko Matejo Brežan ni zmogel zadržati solz. Območno združenje Rdečega križa Izola mu je na ta dan pripravilo veliko presenečenje.</p></p> Sat, 19 Jun 2021 03:30:00 +0000 Vojteh Dovč Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsestranska prostovoljka in vodnica reševalnih psov</p><p><p>Simona Potočar Agrež iz Brežic se s področjem dela z reševalnimi psi po metodi mantrailing ukvarja že polno desetletje, za njo so številne iskalne akcije pogrešanih oseb, predvsem na področju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, pa tudi širše. Je soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje – IZAR, ki deluje znotraj Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije. Kot mednarodno licencirana inštruktorica znanje predaja naprej.</p> <blockquote><p>Mantrailing je posebna veja iskanja pogrešane osebe, v sklopu katere pes na dolgi sledilki pripet na vodnika sledi specifičnemu vonju točno določene osebe, osebni predmet le-te pa je psu predstavljen ob začetku iskanja. Metoda je znana v Evropi in ZDA, v naši državi je še relativno nova, vendar tudi zaradi Simone že uveljavljena.</p></blockquote> <p>Simona ima z možem Jernejem šest psov, štiri delavne, mladička v šolanju in seniorja, ki bo letos dopolnil 15 let in je njen prvi reševalni pes. Sicer pa je zelo vsestranska prostovoljka, ki je bila v peščici prvih, ki je oskrbovala begunce v Dobovi septembra 2015, in tako vztrajala pol leta, kot pravi, dokler je bilo potrebno. Kot »lokalno junakinjo« jo je pred mikrofon povabila Suzana Vahtarič.</p></p> 174782608 RTVSLO – Prvi 803 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Vsestranska prostovoljka in vodnica reševalnih psov</p><p><p>Simona Potočar Agrež iz Brežic se s področjem dela z reševalnimi psi po metodi mantrailing ukvarja že polno desetletje, za njo so številne iskalne akcije pogrešanih oseb, predvsem na področju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, pa tudi širše. Je soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje – IZAR, ki deluje znotraj Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije. Kot mednarodno licencirana inštruktorica znanje predaja naprej.</p> <blockquote><p>Mantrailing je posebna veja iskanja pogrešane osebe, v sklopu katere pes na dolgi sledilki pripet na vodnika sledi specifičnemu vonju točno določene osebe, osebni predmet le-te pa je psu predstavljen ob začetku iskanja. Metoda je znana v Evropi in ZDA, v naši državi je še relativno nova, vendar tudi zaradi Simone že uveljavljena.</p></blockquote> <p>Simona ima z možem Jernejem šest psov, štiri delavne, mladička v šolanju in seniorja, ki bo letos dopolnil 15 let in je njen prvi reševalni pes. Sicer pa je zelo vsestranska prostovoljka, ki je bila v peščici prvih, ki je oskrbovala begunce v Dobovi septembra 2015, in tako vztrajala pol leta, kot pravi, dokler je bilo potrebno. Kot »lokalno junakinjo« jo je pred mikrofon povabila Suzana Vahtarič.</p></p> Sat, 12 Jun 2021 03:30:00 +0000 Simona Potočar Agrež Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Glejte, v penziji sem, nekaj moram delat, da mi ni dolgčas, pa da nimam časa za druge norije, počutim se koristnega, pomagam ljudem, naravi, ki jo vsi nekako zanemarjamo….«</p><p><p>Tokratnega lokalnega junaka smo odkrili na Ptuju. Upokojenec Ignac Habjanič že deset let zbira zamaške in z izkupičkom od prodaje pomaga zlasti otrokom s posebnimi potrebami. Ob zadnjem odvozu zamaškov se je z njim pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.</p></p> 174780805 RTVSLO – Prvi 604 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Glejte, v penziji sem, nekaj moram delat, da mi ni dolgčas, pa da nimam časa za druge norije, počutim se koristnega, pomagam ljudem, naravi, ki jo vsi nekako zanemarjamo….«</p><p><p>Tokratnega lokalnega junaka smo odkrili na Ptuju. Upokojenec Ignac Habjanič že deset let zbira zamaške in z izkupičkom od prodaje pomaga zlasti otrokom s posebnimi potrebami. Ob zadnjem odvozu zamaškov se je z njim pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.</p></p> Sat, 05 Jun 2021 03:30:00 +0000 Ignac Habjanič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Lokalni junak, brez katerega ni lokalnega radia</p><p><p>V rubriki <i>Lokalni junak</i> tokrat predstavljamo Ivana Seljaka, nekdanjega dolgoletnega direktorja, zdaj prokurista in solastnika Radia Cerkno. Kot mladenič se je iz bližnjega Otaleža preselil v Cerkno, se zaposlil v tovarni Eta Cerkno, honorarno pa začel delati tudi za lokalni radio in ga v desetletjih pomembno sooblikoval. Na praznik občine Idrija 22. junija bo Radio Cerkno ob 50-letnici delovanja prejel občinsko nagrado. Ivan Seljak je tudi eden od pobudnikov uvedbe statusa radijskih postaj posebnega pomena in borec za dolgoročno zakonsko ureditev njihovega financiranja.</p></p> 174779184 RTVSLO – Prvi 723 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Lokalni junak, brez katerega ni lokalnega radia</p><p><p>V rubriki <i>Lokalni junak</i> tokrat predstavljamo Ivana Seljaka, nekdanjega dolgoletnega direktorja, zdaj prokurista in solastnika Radia Cerkno. Kot mladenič se je iz bližnjega Otaleža preselil v Cerkno, se zaposlil v tovarni Eta Cerkno, honorarno pa začel delati tudi za lokalni radio in ga v desetletjih pomembno sooblikoval. Na praznik občine Idrija 22. junija bo Radio Cerkno ob 50-letnici delovanja prejel občinsko nagrado. Ivan Seljak je tudi eden od pobudnikov uvedbe statusa radijskih postaj posebnega pomena in borec za dolgoročno zakonsko ureditev njihovega financiranja.</p></p> Sat, 29 May 2021 03:30:00 +0000 Ivan Seljak Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik. <p>Je prejemnik prostovoljskih in mentorskih nagrad, poklicno se posveča delu s starejšimi, hkrati pa vzpodbuja medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje v lokalni skupnosti </p><p><p>Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval pri UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.</p></p> 174777385 RTVSLO – Prvi 727 clean Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik. <p>Je prejemnik prostovoljskih in mentorskih nagrad, poklicno se posveča delu s starejšimi, hkrati pa vzpodbuja medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje v lokalni skupnosti </p><p><p>Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval pri UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.</p></p> Fri, 21 May 2021 12:41:00 +0000 Lokalni junak - Amir Crnojević Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Z invalidnostjo moraš pozabiti vse kar je bilo in življenje zastaviti na novih temeljih. Meni je to uspelo in izzivi so začeli prihajati eden za drugim«.</p><p><p>Zgodba 62-letnega Benjamina Žnidaršiča iz Podcerkve v Loški dolini je lahko močan navdih vsakomur, ki se zjutraj zbudi z manjšim glavobolom ali rahlim zbadanjem v križu, pa si misli, da ga je zadela vsa nesreča tega sveta. Benjamin, za prijatelje Beno, je namreč pri sedemindvajsetih letih padel s češnje, si poškodoval hrbtenico in ostal tetraplegik. Z neskončno vztrajnostjo je ob slikanju z usti in pisanju poezije prenovil podedovano domačijo, na njej ustvaril Zavod Ars Viva s hostlom, v celoti prilagojenim gibalno oviranim, dejaven pa je tudi v okviru invalidskih organizacij. </p></p> 174775628 RTVSLO – Prvi 748 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>»Z invalidnostjo moraš pozabiti vse kar je bilo in življenje zastaviti na novih temeljih. Meni je to uspelo in izzivi so začeli prihajati eden za drugim«.</p><p><p>Zgodba 62-letnega Benjamina Žnidaršiča iz Podcerkve v Loški dolini je lahko močan navdih vsakomur, ki se zjutraj zbudi z manjšim glavobolom ali rahlim zbadanjem v križu, pa si misli, da ga je zadela vsa nesreča tega sveta. Benjamin, za prijatelje Beno, je namreč pri sedemindvajsetih letih padel s češnje, si poškodoval hrbtenico in ostal tetraplegik. Z neskončno vztrajnostjo je ob slikanju z usti in pisanju poezije prenovil podedovano domačijo, na njej ustvaril Zavod Ars Viva s hostlom, v celoti prilagojenim gibalno oviranim, dejaven pa je tudi v okviru invalidskih organizacij. </p></p> Sat, 15 May 2021 03:30:00 +0000 Beno Žnidaršič Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Kropar, ki Kropo nosi v srcu in genih, ki mu je domači kraj vir navdiha.</p><p><p>Anže Habjan je že pri svojih 34 letih zagotovo lokalni junak. Režiser, scenarist, ljubiteljski etnolog, muzealec, mladenič, ki mu je uspelo obuditi gledališko ustvarjalnost med Kroparji in jim ob tem s Festivalom gledališča pripeljati na domači prag vrhunsko kulturo. Umetnik, po srcu in duši, ki pa mu izziv in življenjsko poslanstvo predstavljata tudi neločljivo povezana življenje in smrt. Je namreč tudi predavatelj in predsednik Društva za paliativno oskrbo Palias, ki je vodilni podpornik razvoja in izvajanja paliativne oskrbe na Gorenjskem, ki prav letos praznuje deseto obletnico delovanja. </p></p> 174773592 RTVSLO – Prvi 670 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Kropar, ki Kropo nosi v srcu in genih, ki mu je domači kraj vir navdiha.</p><p><p>Anže Habjan je že pri svojih 34 letih zagotovo lokalni junak. Režiser, scenarist, ljubiteljski etnolog, muzealec, mladenič, ki mu je uspelo obuditi gledališko ustvarjalnost med Kroparji in jim ob tem s Festivalom gledališča pripeljati na domači prag vrhunsko kulturo. Umetnik, po srcu in duši, ki pa mu izziv in življenjsko poslanstvo predstavljata tudi neločljivo povezana življenje in smrt. Je namreč tudi predavatelj in predsednik Društva za paliativno oskrbo Palias, ki je vodilni podpornik razvoja in izvajanja paliativne oskrbe na Gorenjskem, ki prav letos praznuje deseto obletnico delovanja. </p></p> Sat, 08 May 2021 03:30:00 +0000 Anže Habjan Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Raziskave primerjalnih učinkov tega športa z drugimi so potrdile, da je namizni tenis najboljši šport za možgane."</p><p><p>Tokratnemu lokalnemu junaku <strong>mag. Vinku Kurentu </strong>soočenje s sicer neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo ni le spremenilo življenja, pač pa mu ga je tudi obogatilo. Večni organizator poslovnih in drugih procesov je preostanek svojih organizacijskih moči v veliki meri namenil povezovanju in spodbujanju aktivnosti ljudi, ki jih je zaznamovala bolezen. Pod njegovim vodstvom so v mariborski enoti humanitarnega društva Trepetlika k obstoječim vadbam, plesu, plavanju in telovadbi, dodali še namizni tenis - novo telesno vadbo, prilagojeno prav za bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Tovrstna telesna aktivnost namreč upočasnjuje napredovanje bolezni. Vinko Kurent še pove, da so raziskovalci ob primerjavi učinkov tega športa z drugimi ugotovili, da je namizni tenis najboljši šport za možgane. Prav zato je Svetovna namiznoteniška zveza (ITTF) letos ustanovila fond <strong>Zdravje z namiznim tenisom</strong>. Sedež ustanove je v nemškem Leipzigu in prva bolezen, ki jo fundacija podpira zaradi znanih terapevtskih učinkov, je prav Parkinsonova bolezen.</p></p> 174772113 RTVSLO – Prvi 603 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Raziskave primerjalnih učinkov tega športa z drugimi so potrdile, da je namizni tenis najboljši šport za možgane."</p><p><p>Tokratnemu lokalnemu junaku <strong>mag. Vinku Kurentu </strong>soočenje s sicer neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo ni le spremenilo življenja, pač pa mu ga je tudi obogatilo. Večni organizator poslovnih in drugih procesov je preostanek svojih organizacijskih moči v veliki meri namenil povezovanju in spodbujanju aktivnosti ljudi, ki jih je zaznamovala bolezen. Pod njegovim vodstvom so v mariborski enoti humanitarnega društva Trepetlika k obstoječim vadbam, plesu, plavanju in telovadbi, dodali še namizni tenis - novo telesno vadbo, prilagojeno prav za bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Tovrstna telesna aktivnost namreč upočasnjuje napredovanje bolezni. Vinko Kurent še pove, da so raziskovalci ob primerjavi učinkov tega športa z drugimi ugotovili, da je namizni tenis najboljši šport za možgane. Prav zato je Svetovna namiznoteniška zveza (ITTF) letos ustanovila fond <strong>Zdravje z namiznim tenisom</strong>. Sedež ustanove je v nemškem Leipzigu in prva bolezen, ki jo fundacija podpira zaradi znanih terapevtskih učinkov, je prav Parkinsonova bolezen.</p></p> Sat, 01 May 2021 03:30:00 +0000 Vinko Kurent Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Nekoč je iz vode rešil sedanjega visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella</p><p><p>Martin Juvan Čuks z Ljubnega ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini je, kot takim ljudem pravijo na Štajerskem, »taužent kincler«. Z gasilcem, pevcem, nekdanjim športnikom, ljubiteljskim zgodovinarjem, rokodelcem, splavarjem, vsestranskim kulturnim ustvarjalcem, ponosnim dedkom in še bi lahko naštevali se je Matija Mastnak pogovarjal v njegovi hiši, ki zaradi številnih starih predmetov spominja na muzej.</p></p> 174770625 RTVSLO – Prvi 674 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Nekoč je iz vode rešil sedanjega visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella</p><p><p>Martin Juvan Čuks z Ljubnega ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini je, kot takim ljudem pravijo na Štajerskem, »taužent kincler«. Z gasilcem, pevcem, nekdanjim športnikom, ljubiteljskim zgodovinarjem, rokodelcem, splavarjem, vsestranskim kulturnim ustvarjalcem, ponosnim dedkom in še bi lahko naštevali se je Matija Mastnak pogovarjal v njegovi hiši, ki zaradi številnih starih predmetov spominja na muzej.</p></p> Sat, 24 Apr 2021 03:30:00 +0000 Martin Juvan Čuks Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Naziv Dobrega človeka v Sloveniji trenutno pripada Ireni Šrajner iz Nemčavcev v Prekmurju.</p><p><p>Dobrota ima veliko obrazov, seveda tudi človeškega. Gospa z veliko energije in posebno ljubeznijo pomaga zlasti starejšim in bolnim, saj je kot članica in voditeljica dejavna v različnih društvih in skupinah, pa najsi gre za Društvo upokojencev ali onkoloških in drugih bolnikov, skupino za samopomoč ali osteoporozo, pa tudi knjižnega kluba Netopir in literarno sekcijo pri murskosoboškem upokojenskem društvu. Svojo nadarjenost za pisanje razvija tako v prozi in poeziji za odrasle, tuje ji ni niti pisanje za otroke. »Vsak dan je nov izziv in novo veselje,« pravi Irena Šrajner.</p></p> 174769007 RTVSLO – Prvi 779 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Naziv Dobrega človeka v Sloveniji trenutno pripada Ireni Šrajner iz Nemčavcev v Prekmurju.</p><p><p>Dobrota ima veliko obrazov, seveda tudi človeškega. Gospa z veliko energije in posebno ljubeznijo pomaga zlasti starejšim in bolnim, saj je kot članica in voditeljica dejavna v različnih društvih in skupinah, pa najsi gre za Društvo upokojencev ali onkoloških in drugih bolnikov, skupino za samopomoč ali osteoporozo, pa tudi knjižnega kluba Netopir in literarno sekcijo pri murskosoboškem upokojenskem društvu. Svojo nadarjenost za pisanje razvija tako v prozi in poeziji za odrasle, tuje ji ni niti pisanje za otroke. »Vsak dan je nov izziv in novo veselje,« pravi Irena Šrajner.</p></p> Sat, 17 Apr 2021 03:30:00 +0000 Irena Šrajner Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Njen trud je usmerjen v sprejemanje drugačnosti, rušenje predsodkov ter nenazadnje v kreativno spreminjanje sistema.</p><p><p>Morda se sliši precej obrabljeno, da je delo, ki ga delaš s srcem, več kot služba,  je poslanstvo, ki pozitivno vpliva na ljudi v tvoji okolici in na skupne rezultate.  Špela Režun, sicer direktorica zasavskega varstveno delovnega centra, je ena takih, ki svojemu okolju daje veliko. Zaradi njene energije, delavnosti, pozitivne usmerjenosti, inovativnosti in odprtosti, tudi za ideje drugih, se v zasavskem varstveno delovnem centru dogaja marsikaj, kar odstopa od nujnega oziroma obveznega. Njeno delo, pa tudi način življenja, je usmerjen v priznavanje pravic, enakopravnosti v družbi, sprejemljivosti in vključenosti v vsakdanje življenja ranljivih skupin ljudi, predvsem odrasli oseb s posebnimi potrebami. Njen trud je usmerjen v sprejemanje drugačnosti, rušenje predsodkov ter nenazadnje v kreativno spreminjanje sistema, pa tudi  institucije, ki jo vodi zato, da ljudje s posebnimi potrebami postanejo to, kar v resnici so, del naše družbe.</p></p> 174767290 RTVSLO – Prvi 671 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Njen trud je usmerjen v sprejemanje drugačnosti, rušenje predsodkov ter nenazadnje v kreativno spreminjanje sistema.</p><p><p>Morda se sliši precej obrabljeno, da je delo, ki ga delaš s srcem, več kot služba,  je poslanstvo, ki pozitivno vpliva na ljudi v tvoji okolici in na skupne rezultate.  Špela Režun, sicer direktorica zasavskega varstveno delovnega centra, je ena takih, ki svojemu okolju daje veliko. Zaradi njene energije, delavnosti, pozitivne usmerjenosti, inovativnosti in odprtosti, tudi za ideje drugih, se v zasavskem varstveno delovnem centru dogaja marsikaj, kar odstopa od nujnega oziroma obveznega. Njeno delo, pa tudi način življenja, je usmerjen v priznavanje pravic, enakopravnosti v družbi, sprejemljivosti in vključenosti v vsakdanje življenja ranljivih skupin ljudi, predvsem odrasli oseb s posebnimi potrebami. Njen trud je usmerjen v sprejemanje drugačnosti, rušenje predsodkov ter nenazadnje v kreativno spreminjanje sistema, pa tudi  institucije, ki jo vodi zato, da ljudje s posebnimi potrebami postanejo to, kar v resnici so, del naše družbe.</p></p> Sat, 10 Apr 2021 03:30:00 +0000 Špela Režun Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Lokalni junak z globalnimi dosežki in uspehi, med katerimi sta tudi paraolimpijski medalji</p><p><p>Zdrav kmečki fant, ki bi gore premikal, je pri rosnih 20ih letih zaradi nenadne bolezni ostal priklenjen na invalidski voziček. Jože Okoren iz Trebnjega kljub temu živi polno življenje, videl je veliko sveta, se srečeval z mnogimi znanimi osebnostmi, osvojil paraolimpijski medalji in bil dejaven na številnih področjih, kjer se je in se še razdaja za ljudi, ki so potrebni pomoči. Mlade invalide pa s svojim zgledom motivira za aktivno življenje.</p></p> 174765741 RTVSLO – Prvi 716 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Lokalni junak z globalnimi dosežki in uspehi, med katerimi sta tudi paraolimpijski medalji</p><p><p>Zdrav kmečki fant, ki bi gore premikal, je pri rosnih 20ih letih zaradi nenadne bolezni ostal priklenjen na invalidski voziček. Jože Okoren iz Trebnjega kljub temu živi polno življenje, videl je veliko sveta, se srečeval z mnogimi znanimi osebnostmi, osvojil paraolimpijski medalji in bil dejaven na številnih področjih, kjer se je in se še razdaja za ljudi, ki so potrebni pomoči. Mlade invalide pa s svojim zgledom motivira za aktivno življenje.</p></p> Sat, 03 Apr 2021 03:30:00 +0000 Jože Okorn Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V Planico prihajamo ljudje s srcem </p><p><p>Očem skrito, a pomembno srce vsake planiške prireditve so tudi teptači, ki z občutkom, znanjem in s predanostjo v strmini skrbijo za to, da je skakalnica brezhibno pripravljena in poteptana. Med njimi je že vrsto let tudi Jernej Klinar, teptač in zastavonoša, ki, tako sam pravi, vsakič znova občuti veličino Planice. Čeprav je zaradi epidemičnih razmer dolina pod Poncami postala drugačna, bolj tiha in polna novih pravil, se planičarji prilagajajo in se veselijo vsake uspešno izvedene tekme.</p></p> 174763621 RTVSLO – Prvi 724 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>V Planico prihajamo ljudje s srcem </p><p><p>Očem skrito, a pomembno srce vsake planiške prireditve so tudi teptači, ki z občutkom, znanjem in s predanostjo v strmini skrbijo za to, da je skakalnica brezhibno pripravljena in poteptana. Med njimi je že vrsto let tudi Jernej Klinar, teptač in zastavonoša, ki, tako sam pravi, vsakič znova občuti veličino Planice. Čeprav je zaradi epidemičnih razmer dolina pod Poncami postala drugačna, bolj tiha in polna novih pravil, se planičarji prilagajajo in se veselijo vsake uspešno izvedene tekme.</p></p> Sat, 27 Mar 2021 04:30:00 +0000 Jernej Klinar Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Njena dela nastajajo v tišini, v brkinski naravi, ki jo tako zelo ljubi. </p><p><p>Pesnica, literarna ustvarjalka, pevka, vsestranska kulturna delavka. Vse to je Danica Pardo s Prema. Izdala je pet knjig, na poti je šesta. Danici življenje ni prizanašalo. Venomer jo je postavljalo pred nove in nove preizkušnje, ki so rojevale pesmi, polne bolečine, a tudi upanja na lepši jutri. Ponosna je na to, da so uglasbili že več kot 30 njenih pesmi, ki jih prepevajo pevski zbori in ansambli po vsej domovini in tudi v tujini. V času korone pogreša petje, zato je pred letošnjim kulturnim praznikom oblikovala in natisnila voščilnice, ki so jih primorski pevski zbori naslavljali na kulturnike, ki skrbijo za ohranjanje slovenske pesmi in besede.</p></p> 174761977 RTVSLO – Prvi 690 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Njena dela nastajajo v tišini, v brkinski naravi, ki jo tako zelo ljubi. </p><p><p>Pesnica, literarna ustvarjalka, pevka, vsestranska kulturna delavka. Vse to je Danica Pardo s Prema. Izdala je pet knjig, na poti je šesta. Danici življenje ni prizanašalo. Venomer jo je postavljalo pred nove in nove preizkušnje, ki so rojevale pesmi, polne bolečine, a tudi upanja na lepši jutri. Ponosna je na to, da so uglasbili že več kot 30 njenih pesmi, ki jih prepevajo pevski zbori in ansambli po vsej domovini in tudi v tujini. V času korone pogreša petje, zato je pred letošnjim kulturnim praznikom oblikovala in natisnila voščilnice, ki so jih primorski pevski zbori naslavljali na kulturnike, ki skrbijo za ohranjanje slovenske pesmi in besede.</p></p> Sat, 20 Mar 2021 04:30:00 +0000 Danica Pardo Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Slovenjgradčan, avtor viže stoletja Kam le čas beži, je vedno prisluhnil sočloveku </p><p><p>Različni so obrazi lokalnih junakov in hkrati kje drugje jih iskati kot na Koroškem, ki jo zaznamujejo kleni in neutrudni posamezniki. Eden takih je Franc Šegovec, ki je pred skoraj 70. leti ustanovil ansambel Štirje kovači in s tem oral ledino v slovenski narodno zabavni glasbi. Tudi zaradi njegovega odnosa do življenja in sočloveka ansambel vse od ustanovitve neprekinjeno deluje, ob tem pa so prisluhnili zgodbam malih ljudi, ki so jim pomagali po svojih močeh – z glasbo.</p> <blockquote><p>Franc Šegovec je s Štirimi kovači tisti, ki je ob Avsenikih in Slakih postavil temelje za razvoj in razcvet te glasbene zvrsti pri nas.</p></blockquote> <p>Če bo vse po sreči, bo ansambel Štirje kovači vpisan v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejši neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel. Zasedba Štirje kovači, ki so se poimenovali tako, ker so vsi prvotni člani delali v slovenjgraški kovačnici, deluje od leta 1954.</p> <p>Franc Šegovec je zaradi svojega življenjskega dela in njegovega izjemnega prispevka glasbeni kulturi tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.</p></p> 174760279 RTVSLO – Prvi 701 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>Slovenjgradčan, avtor viže stoletja Kam le čas beži, je vedno prisluhnil sočloveku </p><p><p>Različni so obrazi lokalnih junakov in hkrati kje drugje jih iskati kot na Koroškem, ki jo zaznamujejo kleni in neutrudni posamezniki. Eden takih je Franc Šegovec, ki je pred skoraj 70. leti ustanovil ansambel Štirje kovači in s tem oral ledino v slovenski narodno zabavni glasbi. Tudi zaradi njegovega odnosa do življenja in sočloveka ansambel vse od ustanovitve neprekinjeno deluje, ob tem pa so prisluhnili zgodbam malih ljudi, ki so jim pomagali po svojih močeh – z glasbo.</p> <blockquote><p>Franc Šegovec je s Štirimi kovači tisti, ki je ob Avsenikih in Slakih postavil temelje za razvoj in razcvet te glasbene zvrsti pri nas.</p></blockquote> <p>Če bo vse po sreči, bo ansambel Štirje kovači vpisan v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejši neprekinjeno delujoči narodnozabavni ansambel. Zasedba Štirje kovači, ki so se poimenovali tako, ker so vsi prvotni člani delali v slovenjgraški kovačnici, deluje od leta 1954.</p> <p>Franc Šegovec je zaradi svojega življenjskega dela in njegovega izjemnega prispevka glasbeni kulturi tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.</p></p> Sat, 13 Mar 2021 04:30:00 +0000 Franc Šegovec Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Pravega lokalnega junaka prepozna družba po njegovih resničnih dejanjih in dosežkih."</p><p><p>Povsod, v vsaki skupnosti, so ljudje, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo. Od junakov poklicev, ki pri opravljanju svojih službenih nalog ustvarjajo neprecenljivo dodano vrednost, dajejo zgled in motivacijo sodelavcem, naredijo več in bolje kot od njih zahtevata pogodba o zaposlitvi in njihov nadrejeni. V novi rubriki "Lokalni junak" iščemo tudi prostovoljce, ki pomagajo soljudem in sodelujejo pri različnih dobrodelnih projektih. Odkrivamo tudi ljudi, ki so se odločili z lastnimi močmi in denarjem oživiti kakšno propadajočo, pozabljeno dejavnost v lokalni skupnosti, za katero ne občina, ne država nimata posluha.</p> <p>V prvi epizodi je naš sogovornik <strong>dr. Maks Merela</strong>, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki pa je že vse življenje povezan s prostovoljstvom, najdlje z jamarsko reševalno službo.<br /> Zakaj ljudje, ki opravljajo na različnih področjih dela v korist in pomoč soljudem in širši skupnosti, čestokrat ostajajo «skriti«, prezrti. Ali to izvira iz njihove skromnosti, ali mediji raje iščejo druge, bolj atraktiven, zgodbe?</p> <blockquote><p>Menim, da tisti, ki delajo kot prostovoljci tega ne počenejo zato, da bi iskali pozornost. Pri mojih kolegih reševalcih so v ospredju sočutje, želja pomagati sočloveku in biti zanesljiv člen ekpie, ki rešuje življenja. Mislim, da te vrednote niso združljive z neko osebno ambicijo biti lokalni junak.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174758606 RTVSLO – Prvi 765 clean Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost<p>"Pravega lokalnega junaka prepozna družba po njegovih resničnih dejanjih in dosežkih."</p><p><p>Povsod, v vsaki skupnosti, so ljudje, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo. Od junakov poklicev, ki pri opravljanju svojih službenih nalog ustvarjajo neprecenljivo dodano vrednost, dajejo zgled in motivacijo sodelavcem, naredijo več in bolje kot od njih zahtevata pogodba o zaposlitvi in njihov nadrejeni. V novi rubriki "Lokalni junak" iščemo tudi prostovoljce, ki pomagajo soljudem in sodelujejo pri različnih dobrodelnih projektih. Odkrivamo tudi ljudi, ki so se odločili z lastnimi močmi in denarjem oživiti kakšno propadajočo, pozabljeno dejavnost v lokalni skupnosti, za katero ne občina, ne država nimata posluha.</p> <p>V prvi epizodi je naš sogovornik <strong>dr. Maks Merela</strong>, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki pa je že vse življenje povezan s prostovoljstvom, najdlje z jamarsko reševalno službo.<br /> Zakaj ljudje, ki opravljajo na različnih področjih dela v korist in pomoč soljudem in širši skupnosti, čestokrat ostajajo «skriti«, prezrti. Ali to izvira iz njihove skromnosti, ali mediji raje iščejo druge, bolj atraktiven, zgodbe?</p> <blockquote><p>Menim, da tisti, ki delajo kot prostovoljci tega ne počenejo zato, da bi iskali pozornost. Pri mojih kolegih reševalcih so v ospredju sočutje, želja pomagati sočloveku in biti zanesljiv člen ekpie, ki rešuje življenja. Mislim, da te vrednote niso združljive z neko osebno ambicijo biti lokalni junak.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 06 Mar 2021 04:30:00 +0000 Dr. Maks Merela RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost sl Sat, 02 Jul 2022 03:30:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/lokalni-junak/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 02 Jul 2022 03:30:00 +0000 Lokalni junak