Lokalni junak

Vesna Sauvage

Sat, 18 Mar 2023 04:30:00 +0000

Ulična glasbenica Vesna Sauvage je kot pravi njena pesem rojena iz iskre, ki razžarja življenje, je luna, je sonce, tišina in kri. Z enaindvajsetimi leti se je odšla potepat po svetu. Prek Italije in Francije je prispela v njeno magično deželo Španijo. O njej je sanjala že kot majhna deklica. Kaseta s flamenko glasbo, ki sta jo v njihov dom po naključju prinesla španska trubadurja, jo je popolnoma očarala. Petja in igranja na kitaro se je naučila spotoma, v Baskiji se je znašla sama med policisti in demonstranti. Vandranje od mesta do mesta je v zadnjem desetletju nekoliko opustila. Zdaj je že več let nepogrešljiv del utripa v starem celjskem mestnem jedru. Črni lasje, kitara in čarobni glas so njeni zaščitni znaki. Z njenega kota se po ulicah širi mešanica veselih španskih ritmov ter nostalgičnih odtenkov fada. Muziciranje na ulici je lepo, a včasih tudi naporno, pravi tokratna lokalna junakinja, ki čuti z naravo.

Marjeta Ferkolj Smolič

Sat, 11 Mar 2023 04:30:00 +0000

Profesorica razrednega pouka na novomeški osnovni šoli Grm Marjeta Ferkolj Smolič je dobrodelna od otroštva, dejavna prostovoljka in organizatorka pa od dijaških let. Deluje v številnih nevladnih organizacijah, predsednica društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta je že 13 let, kot bolničarka prostovoljka je v času covida pomagala v domovih za starejše, pa na številnih prireditvah, pred kratkim tudi na svetovnem prvenstvu v Planici, ter pri pogozdovanju Krasa.

Miha Vivoda

Sat, 04 Mar 2023 05:30:00 +0000

“Kupi odpadkov, ki bi se jih dalo izslediti, kilometri mavrično obarvane morske gladine zaradi izpustov goriva, poginjene živali ... Z eno besedo - groza,” je pred nekaj dnevi na Facebookovo stran zapisal Miha Vivoda, v naravo zaljubljeni 40-letni Izolan, pobudnik mnogih, predvsem v čiščenje morja naravnanih akcij. Neumorni aktivist je že pred šestimi leti ustanovil iniciativo Naredi nekaj za naravo, v kateri je zbral somišljenike, ki svoj prosti čas radi preživljajo v naravi in so zanjo pripravljeni tudi nekaj narediti. V vseh teh letih so z morja na obrežje pripeljali že več kot 150.000 odpadnih kosov. Doktor farmacije je zaposlen v družinski lekarni v Simonovem zalivu v Izoli, od malih nog poleg narave in farmacije ljubi še glasbo, šport, na prvem mestu pa je zanj družina. Pred mikrofon ga je povabil kolega z Radia Koper, Iztok Novak Easy.

Bojan Javornik

Sat, 25 Feb 2023 05:30:00 +0000

Bojan Javornik je domala vse življenje povezan z ribištvom in življenjem obvodnega sveta. Vztrajno opozarja na spremembe in škodo, ki jo povzročamo vodam, zato ga bomo v naslednjih minutah spoznali kot tokratnega »lokalnega junaka«. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.

Miha Jernejčič

Sat, 18 Feb 2023 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Toni Mulec

Sat, 11 Feb 2023 05:30:00 +0000

Korošec Toni Mulec je na najtežjem vztrajnostnem reliju na svetu reliju Dakar zrl smrti v oči. Kljub temu da je trenutno naš najbolj usposobljeni tekmovalec za to preizkušnjo. Je eden od treh motociklistov v zgodovini Slovenije, ki je tekmo dokončal. Že to je uspeh. Mulec pa je bil na reliju prvič in dosegel 24. mesto. To je ena najboljših slovenskih uvrstitev. Korošci so še posebej ponosni na pogumnega Slovenj Gradčana. Domačo Dvorsko vas na Legnu v Slovenj Gradcu so preimenovali v Dakarsko vas. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.

Rado Škrjanec

Sat, 04 Feb 2023 05:30:00 +0000

Začel se je pustni čas, ki mu na ptujskem pravijo tudi peti letni čas. Čas veselja, zabav v maskah, šemljenja, norčij, pustnih povork, ki ga imamo radi vsi. Na Ptuju se je pričelo tudi 63. kurentovanje, saj je kurent skozi desetletja postal ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih mask pri nas. Med tistimi, ki si že od otroštva nadenejo kurentovo opravo, je tudi vsestransko aktiven Ptujčan Rado Škrjanec. Je eden od skoraj stotih kurentov, ki delujejo pod okriljem sekcije koranti Folklornega društva Lancova vas in ki skušajo ohranjati čimbolj avtohtono sporočilo kurentov s kurentovimi obhodi, ki so od leta 2017 tudi vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. S kurentom Radotom Škrjancem - oziroma korantom, kot maski še pravijo na ptujskem, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič

Sanja Fidler

Sat, 28 Jan 2023 04:30:53 +0000

Sanja Fidler je protestnica, aktivna državljanka, borka za dobro. Je članica skupine Protestival, ki na protestih skrbi za scenografijo v obliki lutk, transparentov, plakatov, pogosto s kritično in hudomušno noto. Je redna udeleženka protestov proti škodljivim odločitvam oblasti, opozarja tudi na krivice, ki se godijo marginaliziranim skupinam doma in po svetu, trenutno s somišjeniki prevprašuje in opozarja na prekomerno sečnjo dreves na ljubljanskem Rožniku. Izziv, kako ljudi spodbuditi k razmišljanju, prevpraševanju družbenih pojavov in aktivaciji pa je, kot pravi, večplasten.

Ciril Dolinšek

Sat, 21 Jan 2023 05:30:00 +0000

Dolinškov kozolec na Šmarčni je danes med bolj obiskanimi destinacijami v sevniški občini. V letu 2009 se je družina odločila, da kozolec toplar obnovil skupaj s spomeničarji. V njem so leta 2014 odprli etnološko zbirko kmečkega orodja in gospodinjskih pripomočkov iz lokalnega okolja, več kot 750 predmetov je zbranih iz obdobja med 1800 do 1960. Ciril Dolinšek, ki deluje kot samozaposlen v kulturi, je pripravil programe, v katere je vključil lokalne znamenitosti in društva, otroke pa kot turistični vodič rad popelje tudi na okoliške znamenitosti. Če vas ob ogledu zbirke povabi na 'kavsanje', je to čisto spodobno povabilo, saj gre za običaj lovljenja lesa s kavsi na reki Savi. Do leta 2018 je z vaščani Šmarčne pripravljal 20 let izredno dobro obiskan prikaz živih jaslic. Ciril Dolinšek je predsednik društva Sevniški graščaki in s člani društva pripravlja poučne interpretacije grajskega življenja, zlasti priljubljene med otroki... V zadnjih letih se je podal v književne vode, sodeloval je pri pisanju monografije »Ukročena lepotica – Sava in njene zgodbe«. Njegovo samostojno knjižno delo »Sveti Jurij in Jurjevi pevci na Sevniškem« pa je pomemben prispevek k ohranjanju dragocene dediščine tako sevniške občine kot tudi celotnega Posavja in Slovenije. 22 skupin poje na sevniškem, knjigo je nadgradil s CD-jem s temi pesmimi in skupaj z Zavodom KŠTM Sevnica se prizadevajo za vpis v register nesnovne kulturne dediščine. In če vam bo med poslušanjem znan sogovornikov glas, ja, verjetno ste ga slišali pri vodenju številnih prireditev. Obstaja še ena možnost, da ste ga prepoznali kot pevca, saj se je do leta 2003 Ciril Dolinšek poklicno več kot desetletje ukvarjal tudi z glasbo. Kot pevec je ustvarjal v skupinah Melanie, Vikend in Patrol, nastopil je tudi na Melodijah morja in sonca in nadaljeval kot solist pod imenom Cili Patrol.

Anže Albreht

Sat, 14 Jan 2023 04:30:00 +0000

Lokalni junak Anže Albreht je zdravstveni reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Logatec, prostovoljni gasilec in ustanovitelj zavoda Reševalni pas. Z akcijami ozaveščanja o pomenu ustvarjanja reševalnega pasu ob zastojih na avtocestah in hitrih cestah je občutno pripomogel k izboljšanju kulture voznikov. Je tudi med zaslužnimi za spremembo 30-ega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, po katerem se nepravilno razvrščanje ob zastojih lahko kaznuje z 200 evri globe. Letos mineva 10 let od začetka načrtnih akcij ozaveščanja o pomenu reševalnega pasu. Anžeta Albrehta je pred mikrofon povabila Nina Brus.

Marjetka Bizjak

Sat, 07 Jan 2023 04:30:00 +0000

Izbira poklica ni lahka stvar, kljub temu, da v današnjem času največkrat to ni enkrat za vselej, današnji tempo življenja, hiter razvoj tehnologij in nenazadnje novi in novi poklici nas vse bolj silijo, ne le v nenehno učenje in dopolnjevanje znanja, velikokrat tudi v čisto drugo smer, v čisto drug poklic. Je pa zagotovo pečat šole in njenih učiteljev v tistih prvih korakih na poklicni poti zelo pomembe. Večinoma si želimo izbrati šolo, ki se lahko pohvali z nekaj več od predpisanega. In ena takih šol je danes zagotovo Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, ki se lahko pohvali s svojo inovativnostjo tako med dijaki kot učitelji…….in poklici, ki jih danes naša družba več kot potrebuje. Nenazadnje so tako dijaki kot učitelji prejemniki številnih priznanj, tudi na državni ravni. Levji delež pri današnjem ugledu šole in njeni usmerjenosti v inovativnost ima zagotovo tudi njena dolgoletna, danes že upokojena ravnateljica Marjetka Bizjak, med drugim častna občanka Trbovelj in prejemnica državnega priznanja za življenjsko delo na področju srednjega šolstva. Pred mikrofon jo je povabila Karmen Štrancar Rajevec

Erik Breščak

Sat, 31 Dec 2022 05:30:00 +0000

Po dveh letih premora zaradi epidemioloških razmer so pred dobrim tednom k bolnikom v oddelek za invalidno mladino v Stari Gori na Goriškem znova prihrumeli in jih obdarovali božički na motorjih. Začeli so pred 16-imi leti pod okriljem Moto-kluba Rihemberk, ki pa je pred sedmimi leti ugasnil. Od takrat je zbiranje v božičkova oblačila odetih motoristov za dober namen prepuščeno posameznikom in moto klubom iz vse države, prihajajo tudi iz sosedstva v Italiji. Nad predbožično akcijo obdarovanja invalidnih otrok v starogorskem oddelku, ki je del šempetrske bolnišnice, od vsega začetka bdi pobudnik Erik Breščak z Vogrskega na Goriškem. Lokalni junak ni samo zaradi božičkov na motorjih, ampak predvsem zaradi premagovanja posledic hude prometne nesreče, ki jo je imel s težkim motorjem pred dvajsetimi leti. Goriškega lokalnega junaka je obiskal Valter Pregelj.

Matej Pavlič

Sat, 24 Dec 2022 05:30:00 +0000

Lokalnega junaka smo pred božičnim večerom tokrat našli v Gorjah na Gorenjskem. Mateja Pavliča je duhovniški poklic tja pripeljal pred tremi leti neposredno iz Vatikana. Ko je doktoriral iz cerkvenega prava, pa so se oglasile, kot pravi njegove gorenjske korenine in začutil je klic narave. Boljše izbire, kot so Gorje, na robu Triglavskega narodnega parka, kjer živijo pristni in z naravo povezani ljudje, si ne bi mogel želeti, pravi. Dali so mu tisto po čemer je hrepenel v Rimu, on pa njim vpogled od zunaj, nov zagon in veter v jadra, tudi gorjanski dobrodelnosti . Matej Pavlič zase pravi, da je človek, ki ima izredno rad življenje in ga še raje polno živi. Tudi tako, da je župnijska kuhinja, za katero skrbi sam, postala prostor za druženje faranov in kraj , kjer se rojevajo ideje, ki povezujejo v iskanju skupnega dobrega.Tam ga je obiskala tudi Romana Erjavec.

Milan Ninić

Sat, 17 Dec 2022 05:30:00 +0000

Milana Ninića, 29-letnega inženirja radiologije iz Celja, odlikuje neverjetna energija in skrb za sočloveka. Pred osmimi leti je ustanovil Humanitarno društvo Enostavno pomagam. Ta skrbi za številne dobrodelne projekte, od zbiranja denarja za otroke z redkimi neozdravljivimi boleznimi, zbiranja hrane in drugih potrebščin za prebivalce Afrike ter slovenske družine s socialnega roba, decembra je najbolj aktualna Božičkova tovarna daril. Ninić letno opravi več kot 1600 ur prostovoljnega dela, leta 2019 je postal naj prostovoljec javne uprave, Občina Celje mu je podelila bronasti znak. Veliko ur preživi v avtomobilu, razpet je med službo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, študijem v Kranju, domom v Celju in dobrodelnimi potmi po širši celjski regiji. Tokratni lokalni junak spregovori tudi o mačehovskemu odnosu države do ljudi v stiskah, svoji družini in otroštvu.

Vojko Kocjančič

Sat, 10 Dec 2022 05:30:00 +0000

Vojko Kocjančič je doma iz Krogelj v Dolini pri Trstu. Je dolgoletni kulturni delavec in srenjaš, aktivno vpet v društveno življenje v vasi in čezmejno povezovanje. Pred leti je začel raziskovati preteklost srenj, jusov. Številne dokumente, zapise, razsodbe je zbiral v različnih arhivih in te je ob zgodbah, ki pričajo o solidarnosti agrarnih skupnosti zbral v delu Poznane neznanke. V oddaji Lokalni junak se je z njim pogovarjala Tjaša Lotrič:

Stanko Cerar

Sat, 03 Dec 2022 05:30:00 +0000

Stanko Cerar iz Novega mesta ima pri 88ih letih pester življenjepis, je človek številnih znanj, ljubiteljski literat in pesnik, predvsem pa že vse življenje prostovoljec, ki še vedno rad priskoči na pomoč. V poklicnem življenju je bil zapisan prevozništvu in tovornjakom, zdaj pa je nepogrešljiv pri varovanju otrok v križiščih ob prvih dneh šole, predvsem pa je velik ljubitelj življenja in kamor pride prinaša pozitivno energijo. Prispevek je pripravil Jože Žura.

Majda Sinreih

Sat, 26 Nov 2022 05:30:00 +0000

Čeprav je želela postati zdravnica, je bila Majda Sinreih kot drugorojena med tremi sestrami določena za prevzemnico visokogorske kmetije na Kozjaku v občini Mislinja na Koroškem. Zdaj so jo izbrali za kmetico leta. Opozarja na vlogo kmečkih žensk pri razvoju in ohranjanju podeželja. Pa tudi sicer se s humorjem loteva izzivov. In teh ni malo. Poleg vseh ostalih vsakdanjih je pred časom izgubila moža in v istem mesecu postala invalidka. Pri tem pravi, je največji izziv naučiti se upočasniti življenje. To ji kljub invalidnosti še ne gre najbolje. S kmetico leta se je pogovarjala Metka Pirc.

Janko Slavič

Sat, 19 Nov 2022 05:30:00 +0000

Janko Slavič iz Središča ob Dravi je 29 let vodil Kasaški klub Ljutomer, ki bo če nekaj manj kot dve leti sklenil poldrugo stoletje delovanja. Ker je desetletja posvetil kasaški dejavnosti ter z vztrajnostjo in povezovanjem dosegel, da je v Ljutomeru zrasel tudi muzej tamkajšnjega kasača, ga bomo spoznali kot tokratnega lokalnega junaka. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.

Andrej Klasinc

Sat, 12 Nov 2022 05:30:00 +0000

Tokratni lokalni junak je Ptujčan Andrej Klasinc, predsednik Poetovio LXIC (69) - Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki je avgusta letos pripravilo že 15. Rimske igre. Ptuj si namreč že poldrugo desetletje poleti nadane antično podobo in predstavlja dogodke in običaje rimske Poetovióne iz leta 69. V leto 69 namreč sega prva pisna omemba Petovione izpod peresa rimskega zgodovinarja Tacita. Po smrti cesarja Nerona leta 68 so v rimskem imperiju divjale državljanske vojne, na oblasti pa so se v (tem) enem letu izmenjali 4 cesarji. Eden od njih je bil Vespazijan, ki so ga podprle vzhodne legije na srečanju v Poetovioni. Štiri legije so prav iz današnjega Ptuja krenile na zmagoslaven pohod v Rim, ga osvojile in za cesarja ustoličile Vespazijana, ki je nato rimskemu imperiju vladal desetletje. Z Rimskimi igrami, ki so prava paša za oči, obujajo spomin na izjemno pomembno obdobje ptujske zgodovine. S predsednikom društva Andrejem Klasincem se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič

Mateja Kavčič

Sat, 05 Nov 2022 05:30:00 +0000

Pred dnevi, natančneje 27. oktobra, smo zaznamovali svetovni dan delovne terapije, tokrat s sloganom "Priložnost + Izbira = Pravičnost". Delovna terapija je že več kot 60 let pomemben del zdravljenja tudi za paciente v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodja delovne terapije v tej ustanovi je Mateja Kavčič. Predstavila bo poklic, ki ga opravlja že 19 let in ki pomembno prispeva k izboljšanju kvalitete življenja pacientov. Pa ne le v psihiatričnih ustanovah, delovni terapevti so pomembni tudi pri rehabilitaciji, v socialno-varstvenih zavodih ali centrih za krepitev zdravja.

Julijana Zakrajšek

Sat, 29 Oct 2022 03:30:00 +0000

V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti, prav včeraj pa ga je dopolnila Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje; no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta opozori blaga bolečina v kolenu. Z gospo Julijano, rojeno celo pred 1. svetovno vojno, se je pogovarjal Marko Škrlj.

Lavra Izgoršek

Sat, 22 Oct 2022 05:30:00 +0000

Številna društva prijateljev mladine širom po Sloveniji že več desetletij skrbijo za kakovostno preživljanje prostega, predvsem počitniškega, časa šolskih otrok. V veliko veselje marsikaterega šolarja, pa tudi v olajšanje staršem, saj zagotoviti varstvo, in še kakovostno, je v kar lepem številu šolskih počitniških dni za starše izziv in velikokrat tudi težava. V Trbovljah društvo prijateljev mladine že skoraj 7 desetletij stopa naproti enim in drugim. Že dve desetletji, nevladno organizacijo uspešno vodi Lavra Izgoršek. Da gre za pravo, dobro stvar kaže, iz leta v leto, naraščajoče število otrok, ki se udeležujejo njihovih dejavnosti. Zagotovo pa take ponudbe in odziva nanjo ne bi bilo brez srčnega in tankočutnega dela Lavre Izgoršek, tako s prostovoljci, ki pomagajo pri dejavnostih in varstvu otrok, kot z otroki.

Lavra Izgoršek

Sat, 22 Oct 2022 05:30:00 +0000

Maja Pučl

Sat, 15 Oct 2022 05:30:00 +0000

V oddaji Lokalni junak tokrat gostimo mojstrico ročne izdelave papirja slikarko Majo Pučl, ki izdeluje papir iz invazivnih rastlin, predvsem iz japonskega dresnika. Deluje v mojstrski delavnici PAPLAB pod okriljem JP VOKA SNAGA, v njej pa za ročno izdelavo papirja uporabljajo več kot sto let stare stroje, ki so jih odkupili od podjetja Vevče d.o.o.. S tem so ponovno obudili več kot 400 let staro obrtno znanje in ga nadgradili z oblikovanjem inovativnih izdelkov. Znanje je Maji Pučl predal mojster ročne izdelave papirja, gospod Jože Valant. Mojstrska delavnica je bila zasnovana v sklopu evropskega projekta APPLAUSE, za kar so pridobili tudi finančna sredstva. Projekt APPLAUSE je naslavljal nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami po načelih krožnega gospodarstva in filozofije »nič odpadkov«.

Nataša Solomun

Sat, 08 Oct 2022 05:30:00 +0000

Nataša Solomun že enajst let predseduje Društvu Sonček Posavje, ki združuje več kot 300 članov iz Posavja in širše, med njimi je okoli 110 otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo in drugimi motnjami v razvoju. Nataša je gonilna sila široko zastavljenega programa, ki ga izvajajo v društvu, saj za člane in njihove družinske člane izvajajo številne aktivnosti in zdravstveno terapevtske kolonije, v katerih poudarjajo gibanje; pohodništvo, smučanje, plavanje, supanje, potapljanje, druge vodne aktivnosti, in hipoterapije, kar je vse za člane, poudarja, terapevtskega pomena. Poleg tega se je s cerebralno paralizo soočila tudi v svoji družini in kot lokalno junakinjo jo predstavlja Suzana Vahtarič.

Valentina Golob

Sat, 01 Oct 2022 03:30:00 +0000

Valentina Golob je pediatrinja, ki je skupaj s še 4. strokovnjakinjami različnih profilov v Dokležovju blizu Murske Sobote ustanovila razvojni center, v katerem imajo vsi otroci možnosti krepiti svoje danosti. Potem ko je vodila razvojno ambulanto s centrom za zgodnjo obravnavo v murskosoboški bolnišnici, je spomladi stopila na novo pot, na kateri želijo v centru Papilio zlasti s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu porajajo vrzeli, ki pa jih tako otroci kot njihovi starši sami ne zmorejo zapolniti. Sodobni način življenja otroke vse prevečkrat prikrajša za primarno pridobivanje izkušenj, starši pa od njih pričakujejo več, kot zmorejo oziroma s svojimi pričakovanji prehitevajo običajni razvoj otroka. Na vse to je pred prihajajočim Tednom otroka v pogovoru s tokratno Lokalno junakinjo, pediatrinjo Valentino Golob, opozorila naša pomurska dopisnica Lidija Kosi.

Aleš Štefe

Sat, 24 Sep 2022 05:30:00 +0000

Mihov dom je priznanje za Naj planinsko kočo prej drugič. »Ko planinec vidi Knafeljčevo markacijo, ve, da je na pravi poti, ponovno priznanje potrjuje našo izbrano pot«, pravi Aleš Štefe, ki je že desetletje oskrbnik. Najprej na Valvazorjevem domu, tri leta pa sta s partnerico Petro Bratuša v Mihovem domu pod Vršičem. » Oskrbništvo ni služba, je način življenja, odpovedovanja, to poletje smo delali tudi po osemnajst ur. Vsaka občasna pomoč, ki jo težko dobijo, je dobrodošla. »Deset let nisva imela dopusta, poskušala bova najti še en par, da bi se izmenjavali, in bi bil tudi za naju kdaj čas za oddih«, si želi Aleš Štefe. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Gregor Blažič

Sat, 17 Sep 2022 05:30:00 +0000

Gregor Blažič je direktor in poveljnik Gasilsko reševalnega centra Novo mesto, pa operativni gasilec, poveljnik novomeškega občinskega štaba civilne zaščite, predsednik folklornega društva Kres v katerem je še član moške pevske skupine in harmonikar, obenem je dejaven tudi na drugih področjih, zato ga upravičeno štejemo med lokalne junake na Dolenjskem. Pred mikrofon ga je povabil Jože Žura.

Andrej Perhaj

Sat, 10 Sep 2022 03:30:00 +0000

V tokratnem Lokalnem junaku vam bomo predstavili človeka, ki v svojem okolju velja kar za svojevrstno lokalno znamenitost. Andrej Perhaj, dolgoletni vodnik na Trubarjevi domačiji, razlagalec življenja in dela Primoža Trubarja, priložnostni pesnik in amaterski gledališčnik, človek, ki svoja razmišljanja zapisuje tudi v Trobli, glasilu občine Velike Lašče. Z njim se je pogovarjal Marko Škrlj.

Sanin Sukanović

Sat, 03 Sep 2022 05:30:00 +0000

Desetletni Sanin Sukanović iz Nove Gorice je običajen fant, ki pa ima veliko srce in čut za pomoč sočloveku. Naj bo to ostarela soseda ali vrstnik v stiski. Pred dvema letoma pa ga je ganila zgodba otrok, obolelim za rakom, ki zaradi zdravljenja izgubijo lase. In takrat se je odločil, da bo podaril svoje lase za izdelavo lasulje. Kljub posmehljivim komentarjem sovrstnikov, da izgleda kot punčka, je vztrajal do konca. Njegova vztrajnost je presenetila tudi mamo Emino. Spoznajmo tokratnega Lokalnega junaka v zgodbi, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Lojze Ovijač, oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini

Sat, 27 Aug 2022 05:30:00 +0000

Lojze Ovijač je oskrbnik Domžalskega doma na Mali planini zadnjih 12 let. Na planino je sicer zahajal že v mladosti, prvega gosta pa je pri 24 letih postregel v Črnuškem domu, planinski postojanki, nedaleč od Domžalskega doma. Planina, kot pravi, mu je enostavno zlezla pod kožo.

Katica Mikelj in Stane Kramar, oskrbnika nove koče s staro dušo na Uskovnici

Sat, 20 Aug 2022 08:11:00 +0000

Lokalna junaka prenovljene planinske koče na Uskovnici sta v jutranjem terenskem studiu Prvega na Uskovnici Katica Mikelj in Stane Kramar. Stane je oskrbnik postal po naključju, Katica pa je svojo bogato turistično-kulinarično kariero nadgradila še z oskrbo planincev. Z njima sta se pogovarjala Jure K. Čokl in Jana Bajželj.

Družinska tradicija, ki je postala način življenja

Sat, 13 Aug 2022 08:22:00 +0000

Lokalnega junaka smo tokrat poiskali na Gorjancih, kjer oskrbnik Blaž Mrhar z bratom skrbi, da se gostje Planinskega doma pri Gospodični spočijejo in okrepčajo z divjačinskim golažem v kruhovi skodelici. Ta jed je posebnost, ki jo pri Gospodični ponujajo že 30 let. Za dom namreč družina Mrhar skrbi že od leta 1977!

Robert Polajžer in Marjana Kočivnik: "Želela sva štruklje, dobila sva Slivnico."

Sat, 06 Aug 2022 07:35:00 +0000

Prvi jutranji program se avgusta od sobotah prebuja v planinskih kočah in tam nastaja tudi jutranja rubrika Lokalni junak. Robert Polajžer in Marjana Kočivnik sta od leta 2020 najemnika Planinskega doma na Slivnici. V dveh letih sta izvedla temeljito prenovo - tako gradbeno kot tudi vsebinsko ter tako priljubljeni planinski postojanki dala svoj pečat. Kako so ju sprejeli pohodniki in kakšne načrte še imata, sta na terenu - v živo - izvedela Nadia Petauer in Jure K. Čokl.

Stanko Močnik

Sat, 30 Jul 2022 05:30:00 +0000

Junaki so vsi, ki so se in se še spopadajo s požari na Krasu. Pred mikrofon smo zato povabili Stanka Močnika, poveljnika Severnoprimorske gasilske regije in predsednika Gasilske zveze Cerkno, ki je osem noči zapored vodil nočni del intervencije na Krasu. Razsežnosti požara so osupnile tudi izkušene gasilce. Močnik je že na prvi vožnji na Kras, ko je od daleč videl visoke plamene in dim, védel, da bo gašenje zahtevno in dolgotrajno. Kaj naj država v prihodnje stori za večjo protipožarno varnost in učinkovitejše gašenje požarov ter kakšna je prihodnost prostovoljnega gasilstva, ki nam ga zavida vsa tujina, je Stanko Močnik med drugim razkril v pogovoru z Nino Brus.

Ohranjanje tiskarske dediščine

Sat, 23 Jul 2022 05:30:00 +0000

Na Resljevi cesti 6a, za vrati stanovanjskega bloka, se v njegovem pritličju, v objemu notranjega dvorišča, godijo lepe stvari. To je prostor, kjer se ohranja zgodba ljubljanskega tiskarja Cirila Sitarja, čigar začetki delovanja segajo v leto 1920 in ki je s svojim človekoljubnim delovanjem močno povezan tudi z gluhimi in naglušnimi. Staro tiskarsko delavnico, ki ji je grozilo, da utone v pozabo, sta pred tremi leti prevzeli scenografinja in kustodinja za industrijsko arheologijo Minea Sončan Mihajlović in piarovka Jelena Marković. Tradicionalna tiskarska znanja prepletata s sodobnimi grafičnimi pristopi, v svoje izdelke pa vpeljujeta tudi načela trajnosti in številna sodelovanja s slovenskimi oblikovalci. V prostoru na dvorišču, ki deluje kot muzej in situ in ki ga pozorno čuva psička Mici, ju je obiskal Peter Močnik.

Z nabiranjem borovnic do prvega gorskega kolesa

Sat, 16 Jul 2022 05:30:00 +0000

Kar v cestnem kolesarstvu pomenita Tadej Pogačar in Primož Roglič, je za svetovno gorsko kolesarstvo Vid Peršak. Eden najboljših gorskih kolesarjev na svetu prihaja iz majhne vasice Šentanel na Koroškem. Svoje znanje in veščine prenaša naprej, na otroke, za katere zadnja leta pripravlja kolesarski kamp. Ta je polno zaseden z otroki z vse Slovenije. Vid Peršak je velik vzor mladim kolesarjem, pa ne le zaradi kolesarskih veščin. Da je lahko kupil svoje prvo tekmovalno kolo, je takrat nabiral borovnice. V reportaži Metke Pirc pa boste slišali tudi, kako se je soočil s kačo na progi svojega prvega tekmovanja v Italiji.

"Glasba je univerzalni jezik, ki ne pozna meja"

Sat, 09 Jul 2022 05:30:00 +0000

Violinistka Inga Ulokina se je z violino prvič srečala pri štirih letih. Ko s prsti in lokom boža čarobni instrument, se topijo srca. K temu zagotovo pripomore tudi njen ruski temperament, rojena je v Sankt Peterburgu, zdaj pa že 13 let živi v Celju. Trenutno je članica Zagrebškega komornega orkestra, na Glasbeni šoli Rogaška Slatina poučuje violino. Ob številnih koncertih pa najde čas tudi za sočloveka. Med drugim je pomagala ukrajinskemu pouličnemu glasbeniku, ki se je pred vojno vihro zatekel v knežje mesto. Dobrodelnih del ne obeša ne veliki zvon, saj se prav vsakemu lahko zgodi, da bo tudi sam potreboval pomoč, pravi. Z lokalno junakinjo Ingo Ulokino se je pogovarjal Matija Mastnak.

Anton Lisec

Sat, 02 Jul 2022 05:30:00 +0000

Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje. Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata. Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec

Vlado Slodnjak

Sat, 25 Jun 2022 05:30:00 +0000

Če vas bo danes dopoldne pot popeljala v Slovenske gorice, se lahko v kraju Sakušak pri Juršincih udeležite Evropskega srečanja Puhovih vozil in otvoritve novih razstavnih prostorov Puhovega muzeja. Dogajanje, pospremljeno z izrazitim vojnem po bencinskih hlapih, organizira Društvo rojaka Janeza Puha Juršinci, ki ga vodi tokratni lokalni junak Vlado Slodnjak. Predstavil nam ga bo Stane Kocutar.

Vilko Urek

Sat, 18 Jun 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Cena Razinger

Sat, 11 Jun 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Ljudski umetnik, ki mu idej in zagona nikoli ne zmanjka.

V teh dneh so ključavnice, kot domačini imenujejo divje narcise, ki maja pobelijo travnike v vaseh pod in na koncu tudi samo Golico, že odcvetele, vas še enkrat spomnimo nanje. In vas popeljemo v prav poseben košček, sicer predvsem po železarstvu in industriji znanih Jesenic. Planina pod Golico, kamor hodijo ljudje iz vse Slovenije in tujine gledat polja cvetočih narcis, se nahaja v Karavankah, a si je tam, na številki 57 mogoče ogledati tudi Alpe. Impresiven skalnjak z gorskim cvetjem, prepričljivimi silhuetami prepoznavnih alpskih vršacev, posejan s planinskimi kočami in prepreden z gorskimi cestami, ki se vijejo v osrčju gora, ki jih je prehodil Cena Razinger, ljubitelj gora in ljudski umetnik. S pomočjo kamenja in skal že v otroštvu postavljal hribe na domačem vrtu iz tega je v desetletjih nastalo pravo malo gorsko kraljestvo. In čeprav se zbirka že zdaj zdi popolna, rezbar in ljudski umetnik Cena Razinger obljublja, da še ni končana. Idej in zagona mu namreč še ni zmanjkalo. Kar se zrcali tudi v tem, da Alpe v malem še zdaleč niso vse, kar si je mogoče ogledati na njegovi domačiji.

Sandi Munda

Sat, 04 Jun 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci

Tokratni lokalni junak je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci iz občine Ormož Sandi Munda. Pravzaprav si naziv lokalnega junaka zaslužijo vsi člani društva, saj ljudem v stiski nesebično pomagajo. Številni med njimi so "prvi posredovalci, " ki ljudem z zdravstvenimi težavami prvi priskočijo na pomoč z defibrilatorjem. Gasilci iz Podgórcev - tako imenovani člani A - pa so se pred dobrim mesecem uvrstili celo med 19 najboljših slovenskih ekip, ki bodo julija letos nastopile tudi na mednarodni gasilski olimpijadi v Celju.
S Sandijem Mundo, predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Podgórci, ki spada v občino Ormož, se je na mednarodnem gasilskem tekmovanju v sklopu Bogatajevih dnevov na Ptuju minuli konec tedna pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.

Branka Bukovec

Sat, 28 May 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Begunci iz BiH so ji spremenili življenje in jo "usmerili" na pot prostovoljstva

Letos mineva 30 let, ko so v komaj rojeno samostojno slovensko državo, zaradi vojne v Bosni in Hercegovini prihajale večje skupine beguncev. Vlakovna kompozicija žensk, otrok in starcev je imela postanek na železniški postaji v Novem mestu, kjer so odklopili nekaj vagonov, da je nato novomeška občina poskrbela za njihovo nastanitev. Ta dogodek je spremenil življenje Branki Bukovec, tokratni lokalni junakinji, ki se je nato povsem posvetila prostovoljstvu. Skupaj s somišljeniki je ustanovila društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki ga vodi še danes.

Boris Vuga

Sat, 21 May 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo."

V Kopru bo danes Pristaniški dan, ko si bo mogoče pristanišče ogledati od blizu: z avtobusom, kolesom, ladjico. Gost naše rubrike Lokalni junak ga pozna še z druge - podmorske strani. Boris Vuga je član kluba Potapljači Luke Koper. Tjaša Škamperle se je z njim srečala skoraj pod zemljo, saj so prostori kluba v nekdanjem atomskem zaklonišču.

Kako smo danes povezani s pristaniščem? Včasih nas pokličejo za podvodna dela ali za varovanja. Včasih smo pregledovali ladijska dna ali luško infrastrukturo. Vsi pomoli so na pilotih, imajo katodno zaščito, ki jo je treba čistiti, pregledovati. Tam se naberejo pidoči, treba jih je počistiti. Včasih smo na dnu iskali voki - tokije, ki so popadali v vodo. enkrat smo tri dni iskali prikolico, ki je zdrsnila z luškega pomola. nikoli si ne bi mislil, da bomo tako veliko stvar iskali tako dolgo. Morsko dno v luki je živi muzej tovora... Na dnu je mulj. Karkoli iščeš, tipaš, dviguješ oblak. Mulj je mehek. Roka se vanj zarije tudi do pol metra

Nina Frelih in Jan Božič

Sat, 14 May 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Skupaj od alpinizma do ultra trail tekov. Svojima otrokoma za zgled in drugim v navdih.

V rubriki Lokalni junak tokrat o ultra trail tek. 33-letna dobrovoljna in simpatična Idrijčana Nina Frelih in Jan Božič sta prejšnji konec tedna prepričljivo zmagala na 100 kilometrov dolgi tekaški preizkušnji Ultra trail Vipavska dolina. Jan je traso pretekel v neverjetnih 12 urah in 18 minutah. Tudi Nina je na svoji prvi »stotki« s časom 14 ur in 44 minut presegla svoja pričakovanja. V čem je čar teka na dolge proge in kje najdeta čas za treninge glede na to, da sta tudi starša in oba zaposlena v zdravstvu. Nina je radiološka inženirka in dela na Kliniki za nuklearno medicino v ljubljanskem kliničnem centru, Jan pa je kot tehnik zdravstvene nega zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Tudi njuna 10-letna hči in 8-letni sin sta že uspešna športnika. Nedavno so na tekaški prireditvi na otoku Pag zmagali kar vsi štirje – vsak v svoji kategoriji na 24 oziroma 7 kilometrov.

Nehal sem se spraševati, zakaj tečem. Povezanost s hribi, gozdom, morjem, ko tečeš. Občutek gibanja in svobode. To me navdihuje.

Dušan Berce

Sat, 07 May 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Poznavanje preteklosti računalniškega razvoja je nujno za orientacijo, da se nove tehnologije ne bi zarotile proti ljudem."

Celjan Dušan Berce, ki mu je računalništvo bilo položeno v zibelko, saj sta informatika bila tako njegov oče kot stric, je svoj prvi računalnik legendarne znamke Spectrum dobil pri desetih letih. Radirka, kot še vedno ljubkovalno imenujejo tipkovnico tega računalnika, ga je v hipu očarala. Računalniški svet, ki je pozneje postal tudi njegov poklic, ga je posrkal. A kot pravi, ima do te tehnologije, ki se bliskovito razvija, strahospoštovanje. Pred desetimi leti je začel zbirati stare računalnike. V zadnjih letih to strast s prirejanjem številnih dogodkov deli tudi z drugimi ljudmi. Kamor koli pride navduši tako staro kot mlado.

Marija Lah

Sat, 30 Apr 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Dežnikarstvo je hibrid dveh poklicev: finomehanike in šiviljstva. Veliko je drobnega dela, poleg dobrega vida je potrebnega zelo veliko potrpljenja."

V starem delu Ljubljane, v eni najstarejših ulic, deluje edina popravljalnica dežnikov in ena redkih delavnic pri nas, ki to staro obrt še goji. Ker je locirana v zgodovinskem središču, jo z zanimanjem obiščejo tudi mimoidoči, tako domačini kot turisti. Staro hišo na Trubarjevi 13, ki je za poslednjo dežnikarico Marijo Lah srečna številka, težko zgrešite. Pozdravi vas s poslikanimi dežniki na fasadi in tudi s kakšnim pravim, ki pomaha na ulico. Lokalno junakinjo je obiskal naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.

"Moje stranke so različni ljudje. Mladi, stari, ženske, moški. Veliko je starejših, ampak predvsem zato, ker imajo več časa. Prinesejo za vnuke, za otroke, za domače. Ker sem v centru, me obiskujejo tudi turisti. Zelo sem jim zanimiva, ker sem čisto nekaj posebnega. Z njimi tudi rada poklepetam."

Davor Lipej

Sat, 23 Apr 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Ljubiteljski fotograf, kronist brežiških časov

Davor Lipej že desetletja ob redni službi s fotoaparatom in kamero beleži dogodke širom po brežiški občini in novice in spomine objavlja na različnih kanalih. S Kulturnim društvom Kapele je v zadnjih letih posnel šest dokumentarnih filmov o etnološki dediščini in še dva o običajih z vinogradniškim društvom Pišece. Pa tudi kar nekaj uspešnih glasbenih spotov in na tisoče foto in video zapisov z dogodkov ter društvenega življena turističnih, vinogradniških, gasilskih in dogodkov drugih društev.
Ob tem je ustanovitelj in predsednik Fotokluba Brežice, član več društev, kot so Vrbinar, KD Kapele, Društvo 1824 in nekaterih drugih. Koliko dela in časa zahteva montaža, ne ve nihče, razen njegovih bližnjih, a kljub temu najde čas, da z ženo osvojita kak vrh ali se z motorjem zapeljeta na daljšo turo. Kot dobri decembrski mož pa je s srebrnimi lasmi in enako prepričljivo brado očaral tudi marsikaterega otroka.

Po čem dišijo pomladna jutra na Goriškem?

Thu, 21 Apr 2022 07:37:00 +0000

Iz novogoriškega radijskega studija se nam je oglasila Eva Furlan z aktualnimi zgodbami z Goriškega konca. Od cvetočih in dišečih burbonk na Kostanjevici do 19. etape Dirke po Italiji, ki bo znova odkrivala ta delček Slovenije. Med drugim smo se odpravili tudi na Kolovrat in Sabotin - za razglede in aktualne zgodbe!

Od prelepih burbonk do 19. etape Dirke po Italiji

Tokrat se nam je iz novogoriškega studia oglasila Eva Furlan in pripravila celo malho zgodb iz tega dela Slovenije. Od 17. festivala vrtnic, ki je pred vrati, do odprtja Gradu Rihemberk za obiskovalce. Privoščili pa smo si tudi dobršnjo mero športa, 27. maja bo namreč Dirka po Italiji znova zapeljala čez Slovenijo in tekmovalci bodo lahko uživali v čudovitih razgledih. Te se odprejo tudi s Sabotina in Kolovrata. Tudi tam smo se ustavili v tokratnem lokalnem času.

Primož Lorbek

Sat, 16 Apr 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Tam kjer so mladi, tam sem jaz. Zelo rad sem z njim res, to se med ljudmi vidi, da sva z župnikom rada med ljudmi, to je tisto bistveno pri našem poklicu - v tistem dobrem in še bolj v tistem slabem".

Tokratni lokalni junak je zadnji dve lei kaplan v občini Hajdína (blizu Ptuja) Primož Lorbek. Edinec iz haloške občine Zavrč se je za duhovništvo odločil, čeprav je predtem že uspešno študiral gradbeništvo. Zdaj - kot sam pravi - gradi mostove med ljudmi in bogom, a vseeno še rad poprime za lopato in drugo orodje. Prav v predprazničnih dneh je skupaj z mladimi ob župnišču na Hajdini urejal (zunanje) odbojkarsko igrišče. Kakopak z lopato v rokah. Ponosen je, da si je z mladimi blizu in da imajo njegovo številko, na katero pokličejo v stiskah. Delovanje v izjemno obiskani in dejavni župniji, kjer že desetletja pripravljajo izjemno obiskan otroški poletni oratorij in kjer preko župnijskega Karitasa nihče ne ostane sam, ga veseli in bogati. Še posebej je vesel, da lahko letos prvič veliko noč praznuje z in med ljudmi. Duhovnik je namreč postal tik pred razglasitvijo epidemije.

Drago Korade

Sat, 09 Apr 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Prvi zbornik sem napisal ob deseti obletnici prostovoljnega gasilskega društva Spodnja Kungota, drugega leta 2012, ko smo slavil dvajset let. Letos pa bo ob trideseti obletnici ugledal luč sveta že tretji zbornik …«

Čeprav je Drago Korade iz Spodnje Kungote pri Mariboru večji del svojega poklicnega življenja oddelal v upravnih službah povezanih z obrambnimi zadevami v Mariboru in v Pesnici, pa ga je vedno vleklo k obujanju dediščine domačega okolja. Najdemo ga med ključnimi pobudniki in organizatorji prireditev, prostovoljnega gasilskega društva in številnih razstav. Danes je vesten kronist lokalnega življenja, avtor knjig, knjižic in brošur s skupnim imenovalcem domačega in širšega okolja Slovenskih goric.

Vera Granfol

Sat, 02 Apr 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Prva Naj učiteljica globalnega učenja pri nas in ena od letošnjih superfinalistov za izbor Global Teacher Prize

Učiteljica slovenščine ter domovinske in državljanske kulture in etike na Osnovni šoli Gornja Radgona Vera Granfol je v skrbi za naš planet skupaj s skupino učencev 100 dni v šolo prihajala v istih oblačilih. Mlade na različne načine spodbuja k razmisleku o okoljskih in družbenih vprašanjih, za inovativne pristope in projekte pa skupaj z učenci žanje odlične uspehe. Kot prejemnica prvega naslova Naj učiteljice globalnega učenja pri nas se je vpisala še med 5 superfinalistov za izbor Global Teacher Prize. Tako učenci kot sodelavci pa jo poznajo tudi kot osebo, ki jim skuša na obraze priklicati nasmeh tudi, ko jim ne gre vse najbolje od rok. Kot učiteljica se zaveda, da ima moč, s katero lahko uči in vzgaja mlade v spoštljive, strpne in aktivne ljudi.

Špela Habič

Sat, 26 Mar 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Pri takem vodnem bogastvu, kot ga ima Slovenija, je nedopustno, da bi pili vodo iz plastenk«

Univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva in magistrica varstva narave, Postojnčanka Špela Habič si gotovo ne bi mogla izbrati boljšega poklica, kot si ga je. Živi za gozd, naravo, soustvarja učne poti, otroke in mladino uči spoštovanja narave in nanje prenaša svoje bogato znanje. Je avtorica več otroških knjig, v katerih jim na zelo domiseln način pojasnjuje naravne pojave, popisala je drevesno dediščino okolja, iz katerega prihaja in je predsednica društva Drobnovratnik, katerega poslanstvo je ohranjanje narave. Opozarja na nespametno ravnanje s pitno vodo, fotografira, sodelovala pa je tudi pri vpisu gozdnega rezervata Snežnik na UNESCOv seznam svetovne dediščine.

Matija Solce

Sat, 19 Mar 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Prvi slovenski doktor lutkarstva, glasbenik, režiser, igralec in pedagog, ki se je ustalil v neposredni bližini gradu Snežnik.

Pred jutrišnjim zaključkom letošnjega Kavč festivala v naši tokratni sobotni jutranji oddaji Lokalni junak gostimo Matijo Solceta, prvega slovenskega doktorja lutkarstva, glasbenika, režiserja, igralca in pedagoga, ki se je sicer leta 2011 ustalil v Kozariščah, v neposredni bližini gradu Snežnik, a ga umetniška pot nenehno vodi po svetu. Od njegovega prihoda je dogajanje v sicer nekoliko odmaknjeni Loški dolini bolj razgibano kot poprej, skupaj z ljubiteljem konj Janezom Kandaretom, vsestranskim kulturnim delavcem Miho Razdrihom in drugimi domačini poživlja utrip v vaseh po dolini, skrbi za ohranjanje tradicij, ki jih povezuje tudi s sodobno umetnostjo. Matija Solce, prejemnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj, vodi gledališče Teatro Matita, je idejni oče festivala Plavajoči grad in Kavč festivala, z njim pa se je pogovarjal naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.

Božena Kolman Finžgar

Sat, 12 Mar 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Če navdušimo za branje enega otroka, smo naredili ogromno. Spremenili smo mu celo življenje."

Božena Kolman Finžgar je zagotovo zaznamovala mnoge generacije mladih s svojimi inovativnimi pristopi in projekti spodbujanja branja. Leta 2016 je prejela nagrado IBI slovenske sekcije za otroško in mladinsko književnost za spodbujanje branja in nato še istega leta postala tudi ime meseca Januarja na Valu 202 in tudi kandidatka za naziv Ženske leta. Decembra lani pa je prejela tudi najvišjo stanovsko nagrado Čopovo diplomo za življenjsko delo na področju knjižničarstva. Božena Kolman Finžgar se je v prostor mladinskega knjižničarstva namreč zapisala s številnimi projekti za spodbujanje ljubezni do branja in predvsem prebujanja zanimanja za branje.

Pavle Čuk

Sat, 05 Mar 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Če je naraven sneg, je smučarija še vedno zelo aktualna. Starši imajo željo, da se otroci poleg drugih veščin naučijo tudi smučati.«

V rubriki Lokalni junak bomo tokrat spoznali neutrudnega Pavleta Čuka, lastnika majhnega, a zelo priljubljenega smučišča SKI BOR v Črnem Vrhu nad Idrijo. Tam so številni otroci predvsem z Goriške in Notranjske naredili svoje prve smučarske zavoje. Slabo vreme in otoplitev tik pred začetkom zimskih počitnic sta odnesla sneg in smučanje sicer ni več mogoče, vendar je Pavle Čuk z letošnjo zimo kljub temu zadovoljen.

Zlata pentljica

Sat, 26 Feb 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Valerija Čarman: »Otroci z rakom nočejo pomilovanja; potrebujejo spodbudo, objem in občutek, da bo vse okej.«

Junaki tretjega nadstropja, otroci, ki so premagali in premagujejo raka, so ustanovili neprofitni inštitut Zlata pentljica. To so storili skupaj z Valerijo in Ivom Čarmanom, ki sta na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani prvič prišla leta 1998. Prihajata še danes, njuna pomoč, spodbuda, srčnost, pogovori in objemi tkejo močne niti z otroki tudi potem, ko ti zapustijo bolnišnico. Njihova srečanja so neprecenljiva, pogovori pa neizčrpen vir moči. Skupne zgodbe so zgled dajanja in prejemanja. Zakonca Čarman sta prisluhnila otrokom, ki želijo ozaveščati javnost ter tako premagovati stigmo otroškega raka in težave vnovičnega vključevanja v družbo. Zlata pentljica zdaj povezuje več kot štirideset otrok. Ti bi radi delili svoje zgodbe tudi s tistimi, ki so zdaj na zdravljenju, jim pomagali, jih opogumljali in jim svetovali. Bolezni otrok so tesno povezane s podporo staršev. A otroci z rakom pravijo, da jih lahko razumejo le tisti, ki so preboleli raka. Inštitut Zlata pentljica povezuje otroke, ki vejo, kaj hočejo in kaj bi radi povedali. Pomagali bi radi sebi in drugim. Za svoja prizadevanja so bili nagrajeni z jabolkom navdiha.

Simon Cirkulan

Sat, 19 Feb 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Za dobrobit živali in ohranjanje njihovega okolja lahko z odgovornim obnašanjem ter življenjskim stilom veliko naredi slehernik.

Simon Cirkulan, mladi biolog, ki že od zgodnjih otroških let skrbi za živali, je v središču Celja odprl Tropsko hišo. V njej lahko obiskovalci vidijo več kot 100 različnih eksotičnih živalskih in rastlinskih vrst, tudi redkega in ogroženega siamskega krokodila. Številne živali je v hišo prinesel od doma, ostale je pripeljal iz živalskih vrtov s katerimi sodeluje v vzrejnem programu. V njegovem živalskem vrtu so se tako že skotile male opice in pol opice, ki so vpisane na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Te lahko prosto skačejo med ljudmi, - dvoživke, kače, pajki, so v terarijih, ki so izdelani iz naravnih ali recikliranih materialov. Cirkulan poudarja, da ne gre za običajen živalski vrt, temveč naravovarstveno in izobraževalno ustanovo. Prav vsa živa bitja so pomembna, pravi biolog iz Ljubečne, z izumiranjem vrst se namreč v naravi ruši ravnovesje. To pa ogroža tudi obstoj človeštva.

Lokalni junak - Aljoša Škaper

Sat, 12 Feb 2022 05:30:00 +0000

Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.

Nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane Pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair.

Aljoši Škaperju je 23. marec v letu 2013 drastično spremenil življenje. Doživel je nesrečo, ki je med drugim omejila tudi njegovo mobilnost. A nezgoda ga je usmerila na pot prizadevanja za večjo dostopnost površin za gibalno ovirane. Razvil je prvi slovenski portal za gibalno ovirane pridem.si ter mobilno aplikacijo Ljubljana by Wheelchair. Sodeluje tudi pri projektu Multimodalna mobilnost za ranljive osebe v okviru Ministrstva za infrastrukturo. Z lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.

PLUŽITELJI Z GORE

Sat, 05 Feb 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Če je od 10 do 15 centimetrov snega, se da lepo splužiti. Če ga je več in še burja piha, je pa precej pestro."

V zimskem času so junaki zagotovo vsi, ki skrbijo za to, da so ceste prevozne in se lahko zjutraj brezskrbno peljemo v službo. Ko zapade sneg se na planoti Gora nad Ajdovščino, ki se razprostira od Predmeje do Podkraja, v boj z zasneženimi cestami odpravi devet mož. To se sicer ne zgodi prav pogosto. Ampak, ko se, navadno za popestritev razmer poskrbi še burja. Nekaj teh lokalnih junakov je obiskala Karin Zorn Čebokli.

Peter Pribožič

Sat, 29 Jan 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj.

Tokratni lokalni junak je kmetijski strokovnjak Peter Pribožič, Štajerc iz Brestanice pri Krškem, ki že dobra tri desetletja živi in deluje v najstarejšem slovenskem mestu. Je med pobudniki razstave Dobrote slovenskih kmetij, s katero bodo letos na Ptuju že 33.-tič opozorili na pomen podeželja ter ohranjanje in spodbujanje pridelave dobrih domačih izdelkov in pridelkov. Z razstavo, ki se je tudi posodobila s spletno platformo in seznami ponudnikov in njihovih izdelkov ter segla preko meja, omogočajo prodajo potrošnikom, ki tako lažje najdejo kakovostne kmečke izdelke. Mnogim kmetijam je prav festival Dobrote slovenskih kmetij omogočil začetek samostojne podjetniške poti, s tem pa tudi rast in razvoj. Z vodilnim organizatorjem razstave Dobrote slovenskih kmetij in vodjo kmetijske svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj Petrom Pribožičem se je pogovarjala Gabrijela Milošič.

Jana Mlakar Adamič

Sat, 22 Jan 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Etnologinja, muzejska svetnica Jana Mlakar Adamič je s svojim skoraj 40 letnim delom v Zasavskem muzeju Trbovlje, tako v muzeju kot širši okolici pustila močan pečat.

Raziskovanje vsakdanjega življenja in kulture rudarjev je rodilo vrsto muzejskih razstav in publikacij, pa tudi trboveljsko etnološko pot in muzej in situ -rudarko stanovanje. Tisti, ki so imeli priložnost, da jih je po razstavi ali muzeju popeljala Jana Mlakar Adamič, so si zagotovo obisk zapomnili, zaradi njene srčnosti, predanosti in poznavanja tematike, ki jo je znala popestriti z zanimivimi zgodbami, pa tudi narečno govorico. Jana Mlakar Adamič je svojo pot v Zasavskem muzeju konec minulega leta zaključila in sprejela nove izzive. Njena sled pa bo v zakladnici Zasavskega muzeja in v Zasavju zagotovo ostala.

Nuša Rustja

Sat, 15 Jan 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Prostovoljka, ki za dobra dela in prostovoljstvo navdušuje tudi mlade

Prostovoljci v teh kriznih časih imajo pomembno vlogo pri blaženju težav v vse bolj razslojeni družbi. Med množico prostovoljcev, ki opravljajo plemenito delo pomoči socialno šibkim posameznikom in družinam, je tudi upokojena profesorica Nuša Rustja iz Novega mesta. Humanitarno poslanstvo je začela opravljati že v Gimnaziji Novo mesto, po upokojitvi je še bolj vpeta v dobrodelnost na različnih področjih, med drugim veliko dela posveča vzgoji mladih za vključitev v prostovoljstvo.

Ksenija Trs

Sat, 08 Jan 2022 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Ob koncu letošnje pomladi bo minilo trideset let odkar je knjižničarka Ksenija Trs prvič stopila na bibliobus

Tokratna lokalna junakinja je knjižničarka, ampak ne povsem običajna. Njena knjižnica na kolesih prevaža enajst tisoč knjižnih naslovov po krajih širše mariborske okolice – od Benedikta na vzhodu do Gaja nad Mariboru na zahodu. Ksenija Trs pa knjige ne le izposoja, jih tudi strastno bere in od lani, ko je izšel njen knjižni prvenec tudi piše. Stane Kocutar jo je obiskal na delovnem mestu – v Bibliobusu Mariborske knjižnice, minulo deževno sredo, že v trdem mraku, dobro uro pred iztekom njenega delovnega časa na postajališču v Bresternici.

Martin Golob

Sat, 25 Dec 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Duhovnik, ki ima rad gore, kmetovanje, jeklene konjičke in se odlično znajde v svetu sodobnih tehnologij.

Za današnji praznični 1. jutranji program na Radiu Slovenija smo v goste povabili duhovnika Martina Goloba, ki ga bržkone najbolj poznamo po petletnem obdobju njegovega službovanja v Bohinju, že poldrugo leto pa vodi župniji Grosuplje in Lipoglav. Med drugim slovi tudi po svojih domislicah o drive-in načinu blagoslovitve oljčnih vejic in butaric na cvetno nedeljo ter spletnih prenosih maš v času epidemije covida-19, pa tudi po ljubezni do gora, kmetovanja in jeklenih konjičkov. Pogovor z njim je pripravil Marko Škrlj.

Dijaiki prostovoljci

Sat, 18 Dec 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

V sežanski bolnišnici trenutno pomaga 30 maturantov programa Tehnik zdravstvene nege

V današnji rubriki Lokalni junak ne bomo govorili v ednini, o junaku, temveč v množini, o junakih, kajti mladi, vključeni v program Tehnik zdravstvene nege, ki deluje v sklopu postojnske Srednje gozdarske in lesarske šole, in njihov učitelj mentor Dragan Babuder, si resnično zaslužijo ta naziv in priznanje za pogum. Že ob prvih izbruhih Covida-19 so odhiteli na pomoč v okoliške domove starejših občanov, kjer so zelo cenili njihovi pomoč in mladostniško zagnanost, ki sta premagali vse ovire, letos pa pomagajo v Bolnišnici Sežana. Obiskala jih je Sabrina Mulec.

Stojan Rozman

Sat, 11 Dec 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Ko greste v gore z invalidi, pridete drugačni nazaj, zatrjuje Slovenjgradčan, ki je v nesreči pred 25. leti postal tetraplegik. Zdaj med drugim organizira Festival drugačnosti

Stojan Rozman, tetraplegik iz Slovenj Gradca, je najbolj znan po svojem zadnjem projektu, ko je z vozičkom prevozil vse koroške občine in skrbno popisal ovire, s katerimi se v javnem prostoru srečajo invalidi. Šlo je za projekt multimodalne mobilnosti, rezultat pa bo aplikacija, ki bo različnim ranljivim skupinam, ne le invalidom, pomagala pri načrtovanju poti. »Na koncu dneva se vedno vprašam, ali sem dal vse od sebe, če sem naredil kje napako in zakaj,« je dejal. Pravi, da če so poti primerno urejene za gibalno ovirane, so pogosto primerne tudi za večino ostalih prebivalcev iz ranljivih skupin, denimo starejše, mamice z vozički. Navdušen je nad širitvijo mrež kolesarskih poti, saj to tudi invalidom omogoča varnejšo vožnjo in biti na svežem zraku. »Res poskušam gledati čim širše. In vse to me napolni, to je moja baterija, ko dobim informacijo, da sem naredil nekaj uporabnega,« doda.
Tudi sicer je Slovenjgradčan vpet v številne aktivnosti, mnoge so povezane tudi z hobiji iz časov pred nesrečo. Takrat je bil denimo gorski vodnik, zato bi se tudi v hribe še rad vrnil. Vpet je v projekt Planinske zveze Slovenije Gibalno ovirani gore osvajajo.

Poglejte, tule imam lep pogled na Uršljo Goro, kamor še želim pritI.

Pestro življenje invalidov navsezadnje odraža Festival drugačnosti, ki ga prireja Društvo paraplegikov Koroške. Stojan Rozman je pobudnik in organizator. S tem pravi, skuša odstirati ravno to pestro ustvarjalnost invalidov na vseh področjih od literature in naprej, ki je pogosto zakrita javnosti.

Po poklicu je varnostni inženir, zdaj je invalidsko upokojen. In 25 let je že, od kar je od utrujenosti zaspal za volanom, prometna nesreča pa mu je povsem spremenila življenje. A z vsemi aktivnostmi dokazuje, da živi polno življenje.

Če imaš zdravje in podporo, je marsikaj mogoče. Izbrati je treba, kar te veseli, kar zmoreš. Važna je tudi pomoč in razumevanje okolja. Po nesreči se vse spremeni, tudi prijatelji, znanci se zamenjajo.

Ob njem je že več kot 12 let tudi psička Kira, s katero sta uigran tim. Rozman med drugim sodeluje pri mednarodnem projektu, v okviru katerega pripravljajo enotni evropski standard za pse pomočnike in kot pravi, ga bodo kmalu končali.

Franci Černelč

Sat, 04 Dec 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Vsestranski umetnik iz Bistrice ob Sotli

Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli je močno vpet v družabno življenje v domačem kraju in tudi širše; glasbenik, dolgoletni dirigent tamkajšnjega mešanega zbora, pobudnik Etno skupine Nojek, pobudnik in dirigent Godbe na pihala Bistrica ob Sotli, avtor občinskih insignij, učitelj glasbe, pesnik, skladatelj... Pa tudi steklar, ki je oblikoval celo protokolarna darila. Da bi ohranili vsaj nekaj drobnih znanj steklarske obrti in umetnosti in o tem širili dober glas, je leta 2005 uspel s pobudo za ustanovitev Društva steklarjev Slovenije, katerega ustanovni član je. Vse to in še kaj več je Franci Černelč. Njegovo prizadevno delo v kulturi so v domači Bistrici ob Sotli že pred desetletjem nagradili z nazivom častni občan, ponosen je na plaketo JSKD za dolgoletno in uspešno delo, saj vse življenje krmari med glasbo in likovnim ustvarjanjem.

Metka Pavsic

Sat, 27 Nov 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»V Zavodu za slepo in slabovidno mladino so nas zelo navajali na samostojnost. To je pomembno področje in tega danes manjka pri vzgoji.«

Tokrat bomo spoznali Idrijčanko Metko Pavšič, ki kljub slabovidnosti živi polno in samostojno življenje. Po izobrazbi je socialna delavka, kot animatorka je že vrsto let zaposlena v Domu upokojencev Idrija. Je tudi gledališka igralka, sourednica poljudno-znanstvene revije RIKOSS. Z Metko Pavšič se je o njenem otroštvu, službi in razbijanju tabujev o slepoti pogovarjala Nina Brus.

Tamara Peklar Korošec

Sat, 20 Nov 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Od pomočnice v vrtcu do ustanoviteljice zasebnega vrtca,

Tokratno lokalno junakinjo smo obiskali v slovenskem najstarejšem mestu. Tamara Peklar Korošec je tista pogumna ženska, ki ima veliko srce, veliko družino, vedno pomaga drugim, nenehno širi svoja obzorja in obzorja drugih. Prav zato se je pred leti podala na samostojno podjetniško pot, ustanovila zasebni vrtec, ki pomembno bogati življenje otrok in staršev pa tudi lokalne skupnosti. S Tamaro Peklar Korošec se je pogovarjala Gabrijela Milošič.

Metka Magdalena Šori

Sat, 13 Nov 2021 05:30:00 +0000

Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.

"Prekomerna potrošnja ni recept za srečo. Vrnimo se k izmenjavi!"

Čas je za lahkotnejše življenje, pot sta pa izmenjava in ponovna uporaba.

Darko Rudaš

Sat, 06 Nov 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Dolgoletni aktivist za pravice Romov in izboljšanje položaja romske skupnosti pri nas

Darko Rudaš je dolgoletni občinski svetnik v Mestni občini Murska Sobota, vodi pa tudi Forum romskih svetnikov Slovenije. Poznamo ga kot dolgoletnega aktivista za pravice Romov in izboljšanja položaja romske skupnosti pri nas, predstavlja pa še nevladne organizacije v aktualnem Razvojnem svetu pomurske regije. Kot prvi predsednik samostojne krajevne skupnosti Pušča se zdaj trudi za njen turistični razvoj. Ob letošnji 110-obletnici naselja Pušča pravi, da se tamkajšnji Romi več ne sramujejo svoje drugačnosti, pač pa se z njo razkazujejo. Zavedajo se, da so njihovi obiskovalci željni doživetij in ne zgolj fotografij iz romskega naselja, v katerem imajo že 60 let elektriko in samo leto manj tudi vrtec.

Gojko Zalokar

Sat, 30 Oct 2021 05:30:00 +0000

V tokratni rubriki Lokalni junak gostimo Gojka Zalokarja, ki je pred petindvajsetimi leti prevzel krmilo takrat novorojenega ljubljanskega maratona. V četrt stoletja je lokalni športni dogodek, ki je v samem začetku štel le nekaj več kot 600 tekačev, prerasel v prepoznaven športni spektakel z več tisoč tekači, ki se ga udeležuje tudi nemalo amaterskih in poklicnih tekačev iz Evrope in sveta. Ljubljanski maraton se celo ponaša z zlatim znakom Mednarodne atletske zveze. Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju, ki žezlo zdaj predaja naslednikom, izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana. S tokratnim lokalnim junakom se je pogovarjal Peter Močnik.

Zahvalo za minulo opravljeno delo so Gojku Zalokarju izkazali tudi z nagrado glavnega mesta Ljubljana

Majda Smrekar

Sat, 23 Oct 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej

Majda Smrekar v prostorih nekdanje trgovinice v središču Nove Gorice zbira rabljeno otroško opremo, obleko, obutev, tudi hrano… Na vrata Humanitarnega društva KID, potrkajo mamice samohranilke, tujke, otroci, ki rabijo pomoč in upokojenci iz bližnjih blokov. Prav slednji se revščine najbolj sramujejo. Trdo so garali, da so si prislužili pokojnino vendar jim ta ne omogoča dostojnega življenja. Vsi, ki se oglasijo pri Majdi vedo, da bodo njihove stiske ostale pri njej in da bodo dobili vsaj najnujnejšo pomoč, nasvet ali pa bo kar sama poklicala pristojne institucije in začela reševati težave. Majda zagotovo sodi med novogoriške humanitarne junakinje. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.

Maša Gril

Sat, 16 Oct 2021 07:30:00 +0000

Maša Gril je že več kot dvajset let specialna pedagoginja na osnovni šoli Šenčur. Otroci z učnimi, osebnostnimi in socializacijskimi težavami ji večkrat povedo, da je ona v šoli zato, da je njim lepo. To bi lahko povedali tudi otroci iz azilnega doma. Številni iz Konga, Palestine in Iraka so že dobili status begunca. Maša Gril v dobrodelnem društvu Petka za nasmeh skupaj s somišljeniki in s širokim krogom ljudi skrbi zanje in jim pomaga. Prepričana je, da se bodo otroci lahko vključili, če jim bomo to omogočili. Poleg otrok pa njen svet zapolnjujejo tudi starostniki: Franc iz kranjskega doma upokojencev, Tilka iz kranjskogorskega Viharnika in Justi jo vedno težko čakajo. Spoznala jih je v obdobju epidemije in skrbela zanje. Njihova povezanost se je ohranila. Kot prostovoljka ve, da jo čakajo, zato kljub obveznostim vedno najde čas zanje. Maša Gril je tudi zunanja sodelavka Varuha človekovih pravic pri zagovorništvu otrok, koordinatorica za Gorenjsko.

O rabi pridevniških parov: deloven in delaven ter družben in družaben.

O blizuizraznicah smo v KiKsu že govorili. Pa se najprej spomnimo, kaj sploh so. Gre za besede oz. besedne zveze, ki se razlikujejo v eni ali dveh črkah oz. glasovih, pomensko pa ni nujno, da so si sorodne. S tujko jih imenujemo paronimi, slišimo pa tudi poimenovanje blizuzvočnice. Tokrat se bomo ukvarjali z dvema pridevniškima paroma, pri katerih smo večkrat v dvomih, kako ju uporabiti, in sicer s pridevnikoma delaven in deloven ter družben in družaben. Z ustrezno izbiro nas seznanja doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalka na ZRC SAZU.

Delaven – deloven

Pridevnik delaven opisuje osebo, ki rada dela, je marljiva (SSKJ), v prenesenem pomenu pa se ta lastnost lahko pripiše tudi nečloveškemu, npr. delavne roke.

Pridevnik deloven se nanaša na samostalnik delo in tvori vrsto stalnih besednih zvez, kot so delovno mesto, delovna sila, delovni čas, delovna doba …

Družben - družaben

Družben se nanaša na enega od treh pomenov samostalnika družba (SSKJ): skupnost ljudi in njihovih odnosov; skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi; podjetje z več solastniki in delničarji. Ta pridevnik je tudi ustreznejši pri poimenovanju omrežij - družbena omrežja, saj omogočajo nepregledne možnosti rab.

Družaben pa se nanaša na razvedrilo in zabavo, npr. družabne igre, ali pa na medsebojne človeške odnose v določenem okolju, npr. družabni dogodki.

In če nam v vsakdanji rabi takšni primeri marsikdaj “parajo živce”, so v svetu literature in ustvarjalnosti blizuizraznice še kako dobrodošle, poudarja doc. dr. Tina Lengar Verovnik.

“Uporabljamo jih lahko kot posebno figuro, ki jo imenujemo besedna igra ali paronomazija, kjer se poigravamo s podobo in pomeni besed. Posebej pogosta je v književnosti za otroke.”

Raba blizuizraznic pa deluje kot učinkovito slogovno sredstvo tudi v nekaterih novinarskih žanrih, predvsem v časopisnih naslovih.

Gregor Deleja

Sat, 09 Oct 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Priljubljeni ravnatelj Gimnazije Celje – Center zase pravi, da ni deloholik, temveč delohobik.

»Najboljši na svetu!« »Dober človek, zelo rad pomaga,« »prijazen je, z njim se da vse zmeniti,« »potrudi se za vsakega posebej, pri vseh projektih nas spodbuja, odličen je,« to je le nekaj komentarjev dijakov Gimnazije Celje – Center o njihovem ravnatelju.

Od kar je 41-letni glasbeni pedagog Gregor Deleja pred sedmimi leti prevzel krmilo Gimnazije Celje - center je na njej zapihal svež veter. Številni projekti, ki jih ob podpori profesorjev izvajajo učenci odmevajo po vsej državi. Čeprav je ravnatelj pobudnik sprememb, pa večino zaslug pripisuje srednješolcem.

Poleg šole in seveda družine je njegova velika ljubezen glasba. Ker deluje in pomaga tudi v drugih društvih ter ustanovah, kot je na primer Hiša kulture Celje, Rotary klub in še bilo lahko naštevali, je prav neverjetno, kako mu uspe opraviti vse dnevne obveznosti.
S priljubljenim ravnateljem se je pogovarjal Matija Mastnak. Pogovor je nanesel tudi na izzive, ki jih je šolam prinesla epidemija.

Vera Vardjan

Sat, 02 Oct 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Od nesreče, ki se je končala s čudežnim preživetjem, do življenjskega poslanstva

Tokratna lokalna junakinja je Vera Vardjan iz Velikega Nerajca v Beli krajini. Trpki dogodki ji v življenju niso prizanašali, med drugim je pred devetimi leti čudežno preživela udar strele in se z veliko volje vrnila v normalno življenje. Zdaj svoje življenjske izkušnje in optimistično energijo deli mnogim Slovencem. V njeni Beli krajini jo je obiskal novinar Jože Žura.

Ivanka Berčan

Sat, 25 Sep 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Življenje nas opozarja, če ne gremo v pravo smer, vendar teh impulzov po navadi dolgo časa ne opazimo.«

Ivanka Berčan , teologinja in magistrica socialnega dela je svoje življenje posvetila mladim. Ljubi življenje in naravo in vsak človek, ki ga sreča na svoji poti, jo pravi , bogati , tisti, ki so zgubili stik s svojim bistvom, še toliko bolj. Verjame, da ima vsak človek določeno nalogo v življenju in njena je pomagati mladim. 23 let je preživela kot redovnica na Bledu , po izstopu pa je svoje življenje posvetila mladim, ki jih vzgaja ulica in tistim, ki jih je vase potegnila zasvojenost .

Leta 2003 je ustanovila Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek , dve leti kasneje pa še komuno za zdravljenje odvisnosti , ki danes deluje v Bitnjah pri Bohinju, v tem času pa je v njej bivalo skoraj 90 uporabnikov, na najrazličnejše načine pa so pomagali tudi več sto zasvojenim, bivšim zasvojenim in njihovim svojcem. Ivanka Berčan je že kot redovnica ves čas delala z otroki, potem pa jo je nekega dne poklical in za pomoč prosil zasvojenec, in novo poglavje se je začelo odvijati .Sledili so še drugi in bilo je pravi , kot bi se nekaj v meni zganilo: "To je to, kar želim delati".

Beno Klavžar

Sat, 18 Sep 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka."

V osrčju cerkljanskega hribovja, na planini pod Poreznom, se v poletnih mesecih pase več kot 100 glav živine, predvsem krave. Za dobrobit živali skrbi pastir Beno Klavžar iz Novakov. Pašniki obsegajo 65 hektarov in so razdeljeni na četrtine. Mir, narava in z delom zapolnjeni dnevi blagodejno vplivajo na človeka, je za rubriko Lokalni junak povedal Klavžar. V pastirski koči ga je obiskala Nina Brus.

Barbara Pokorny

Sat, 11 Sep 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

V mladosti je obiskovala več kot 40 krožkov in vse to jo zaznamuje tudi danes, ko z ekipo pripravlja največji otroški festival.

Zadnjih 13 let je Barbara Pokorny direktorica Festivala Velenje, ki bdi tudi nad Pikinim festivalom. Spominja se svojega prvega obiska festivala, še danes pa se rada za en dan spremeni v Piko in uživa v vlogi te literarne junakinje. »Ko na Pikinem festivalu vidim srečne otroke, je to zadovoljstvo, ko vidiš, da si uspel in so ljudje nasmejani. Srečno otroštvo je ena pomembnejših zadev, trudimo se, da smo otrokom in družinam prijazno mesto,« pravi Barbara Pokorny. Od nekdaj je želela, da bi živela v Domu kulture Velenje in s tem, ko prihaja tja v službo, so se ji sanje izpolnile.

Moje življenje je moja služba in sem neizmerno srečna.

Že v vrtcu je povezovala prve prireditve, v mladosti je obiskovala 42 krožkov.

In vsa ta drobna spoznanja, ko obiskuješ gledališki krožek, folkloro, tabornike, ti dajo košček vsebin, organizacijske sposobnosti in omogočajo širok pogled na svet.

Velenje je pred izzivi prestrukturiranja, ki se bodo odražali na vseh ravneh družbenega življenja, hkrati pa je to mesto, ki veliko vlaga v kulturo in vzgaja publiko. Hkrati je to multikulturno mesto, kar se odraža tudi pri pripravi prireditev.

Alenka Veber

Sat, 04 Sep 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Alenka Veber je začutila klic k vrnitvi na 200 let staro Rihtarjevo domačijo

Na sami meji s Hrvaško, v občini Loška dolina, leži vas Babno Polje, najhladnejši kraj v Sloveniji, ki ga imenujejo tudi »slovenska Sibirija«. Tam v svojem rojstnem kraju po vrnitvi iz prestolnice, kjer je tri desetletja delovala kot urednica Mohorjeve družbe, od leta 2018 – sama z mamo in brez moških rok pri hiši - spet živi Alenka Veber, ki je sicer na svojem domu že pred desetimi leti ustanovila Zavod Rihtarjeva domačija.

Oskrbnica na Kumu: Ljudmila Ocvirk – Mili

Sat, 28 Aug 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost. V okviru jutranjih terenskih sobot je tokrat Lokalni junak, pravzaprav junakinja, oskrbnica na Kumu. Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla le nekaj mesecev pred prvim valom epidemije. Na Kum je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.

Trboveljčanka, ki skrbi za najviši vrh Zasavja in Dolenjske

Ljudmila Ocvirk – Mili se je kot oskrbnica planinske koče kalila na Šmohorju, na Kum pa je prišla po prvem valu epidemije. Nanj je, kot pravi, potihoma že nekaj časa čakala, kajti njene korenine so ravno v eni od kumljanskih vasic.

Tanja Dajčman, oskrbnica Mariborske koče

Sat, 21 Aug 2021 05:30:00 +0000

Oskrbnica Mariborske koče

Rok Škrjanc

Sat, 14 Aug 2021 05:30:00 +0000

V okviru jutranjih terenskih sobot na Prvem, je Lokalni junak Rok Škrjanc, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom.

Oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom

Lokalni junak: Helena Prepadnik, Majda Potočnik

Sat, 07 Aug 2021 05:30:00 +0000

Lokalni junakinji smo našli na terenu - jutranji program je oddajal iz Doma na Menini planini. Oskrbnica doma je Helena Prepadnik, v pomoč ji je sestra Majda Potočnik.

Helena Prepadnik in Majda Potočnik

Sat, 07 Aug 2021 03:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

"Za nove izzive je vedno pravi čas, nikoli ni prepozno in nikoli prezgodaj"

Dom na Menini planini leži na nadmorski višini 1453 metrov. Prenočišča, jedi na žlico in zeliščni planinski čaj so del ustaljene ponudbe v planinskih postojankah v naših gorah. Ampak delo oskrbika kočeje veliko bolj kompleksno, zahteva veliko truda, iznajdljivosti in nikakor ni služba z ustaljenim delovnim časom, je kar način življenja. Helena Prepadnik je od letošnje pomladi oskrbnica Doma na Menini planini, pri tem ji pomaga njena sestra Majda Potočnik. Helena pravi, da je zdaj obdobje spoznavanja " nove službe" in ugotavljanja v kako velike čevlje so stopli, ona in vsi, ki ji pri tem pomagajo. Po navadi v predstavitvi lokalnega junaka opravimo inventuro njegovih dosežkov in presežkov, a prav tako pogumno se je lotiti novega izziva in se podati na novo, negotovo pot.

Alojz Vrbnjak

Sat, 31 Jul 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Od prvega razreda osnovne šole sem vedel, da bom kovač. Kovač in nič drugega. To je poklic s katerim se da preživeti in na najrazličnejše načine pomagati ljudem«.

Tokratni lokalni junak je kovaški mojster Alojz Vrbnjak iz Peker pri Mariboru. Niso še pozabljeni časi, ko je bila kovaška delavnica v vsaki vasi. Danes je pravih mojstrov klasičnega preoblikovanja kovin s pomočjo kovaškega ognja v Sloveniji le še za vzorec. Prav zato se v delavnici mojstra Alojza že štiri desetletja oglašajo ljudje z najrazličnejšimi željami – od naostrenja motike do pomladitve ali prekovanja prastare sekire. Nikogar ne odkloni.

Dejan Horvat

Sat, 24 Jul 2021 05:30:00 +0000

Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Lokalni junak je Dejan Horvat.

"Tu nisem zato, da bi poroke, krste in pogrebe opravljal zgolj po službeni dolžnosti."

Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za več deset glavo govejo čredo, nekaj konjev in 100 hektarov travnikov ter polj na območju Krajinskega parka Goričko in NATURE 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč dela s kmetijsko mehanizacijo pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa najsi gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, kar mu na narodnostno mešanem območju in ob meji z Madžarsko zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, ki ga na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva, zlasti katoliške in evangeličanske. Duhovnik poleg dveh svojih župnij mašuje še v Porabju.

"Če bi bil župnik na Bledu, pa bi verjetno imel čolniček in bi vozil turiste, ko bi imel čas."

Tako razmišlja priljubljeni duhovnik in kmet Dejan Horvat, ki ima neizmerno veliko energije ter občutek za sočloveka in naravo.

Rajko Dolinšek

Fri, 16 Jul 2021 10:24:00 +0000

Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, ki pa so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih. Kako in zakaj, boste slišali v oddaji Lokalni junak. Z Rajkom Dolinškom se je pogovarjal Peter Močnik.

Promotor učinkovite rabe energije in energetske celovitosti

Rajko Dolinšek že več kot trideset let deluje kot promotor spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Že trinajst let je vodja projekta REUS, Raziskave o energetski učinkovitosti Slovenije, razvil je tudi spletne strani in aplikacije, ki pravnim in fizičnim osebam pomagajo pri varčevanju z energijo. Zaveda se namreč, da so zaradi omejenih virov fosilnih energentov in obremenjevanja okolja spremembe v energetiki neizbežne, in so mogoče, kot poudarja, le s spremembami zavesti vsakega posameznika. Lastno energetsko celovitost Rajko Dolinšek gradi tudi z rolanjem po Ljubljanskih mostovih.

Že leta 1989, ko varčevanje z energenti še ni bilo del vsakdanjega diskurza, kot je danes, je Rajko Dolinšek ustanovil agencijo, katere poslanstvo je bilo spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

"Moja žena in poslovna partnerka Olivera je že pred dvajsetimi leti prišla do ugotovitve, da bo področje ravnanja z energijo slej ko prej postalo zelo aktualno. Takrat za to ni bilo posluha, ni bilo razumevanja, tako da smo bili precej pred časom, zato smo šli kot agencija skozi težka obdobja. Niti porabniki niti naročniki tega še niso razumeli. A zdaj se je pokazalo, da je bila ta usmeritev prava."

Odločili so se, da vzpostavijo raziskavo energetske učinkovitosti Slovenije, ki uporabnikom, stroki in odločevalcem pomaga do kredibilnih informacij o tem, kako se področje ravnanja z energijo v Sloveniji razvija in kako uspešno zasledujemo lokalne in globalne okoljske cilje. Ob tem sogovornik opozarja, da bo treba, če želimo biti bolj energetsko učinkoviti, spremeniti življenjske navade:

"Raziskava REUS kaže, da se situacija v Sloveniji izboljšuje. A to izboljševanje je postopno. Ravnanje z energijo je namreč zelo kompleksno področje. Gre namreč za spreminjanje navad, kar je mogoče le z ozaveščanjem ter s spremembo zavesti. To je dolgoročen proces, ki se ga je treba lotiti sistematično."

Rezultat večletnega delovanja na področju promocije učinkovite rabe energije so tudi brezplačni spletni pripomočki za izračunavanje porabe energije:

"Med prvimi projekti je bila spletna aplikacija porabimanj.si, katere namen je bil prikazati okvirne izračune, koliko lahko prihranimo. Za večino ljudi je energija namreč abstraktna. Naš stik z energijo so računi, ki jih dobivamo in vsi želimo, da so ti računi čim manjši. To je eden od ključnih motivov, načinov, kako ljudi spodbuditi, da bodo začeli razmišljati drugače. Ta aplikacija omogoča brezplačno izračunavanje prihrankov na štirih različnih področjih: pri ogrevanju, hlajenju, električnih napravah in v mobilnosti."

Rajka Dolinška lahko pogosto srečamo in opazujemo na ljubljanskih mostovih, kjer za svojo lastno energetsko celovitost skrbi z meditativnim rolanjem.

"Rolanje zame ni samo rekreacija, temveč razvijanje moje lastne energetske celovitosti. Ljudje običajno ne razmišljamo dovolj o svoji osebni energiji. Tudi misli so, denimo, oblika energije. Vsi vemo, kakšna energija se ustvarja, če imamo zelo negativne, težke misli. Pomembna energija so tudi čustva, so podlaga našemu življenju. Rolanje je zame zato veliko več kot samo šport, saj mi omogoča neko vrsto usklajevanja svojih lastnih energij. Ta osredotočenost, čustven moment, ki nastane, v meni ustvari polje harmonije. Moj način rolanja je samo zrcalo tega, kar jaz takrat čutim. In to izkušnjo skušam prenesti tudi na druga področja življenja - odnose, poslovni svet, karkoli. To je v bistvu cilj. Ker če želimo biti energetsko učinkoviti, moramo doseči to stanje v sebi."

Junaštvo delovanja Rajka Dolinška je dokazovanje, da so stvari mogoče, če se zavedamo pomena usmerjene in učinkovite rabe energije.

"Kot promotor energetske učinkovitosti bi rad podelil s poslušalci ugotovitev, da je zavest največji, a najmanj razvit človeški potencial. Izkušnje, ki smo jih v agenciji skozi poslovno prakso in osebna doživetja skozi leta pridobili, skušamo zdaj povezati v celovit projekt, ki mu rečemo ekosistem učinkovitega ravnanja z energijo. Izhodišča so zelo preprosta. Iskali smo skupno vrednoto vseh ljudi in to je dom. Dom pa zahteva tudi dobrega gospodarja. In način, kako gospodarimo v tem domu, naj bi bil usklajen. Usklajen tako, da razmišljamo o tem, kakšno energijo uporabljamo, kako jo uporabljamo, da jo uporabljamo res toliko, kot je potrebujemo. Ker ta ekosistem je povezan z drugimi ekosistemi. Z naravo, s planetom. In to vse skupaj je način življenja, razmišljanja. Druga vrednota je povezovanje prizadevanj Evropske skupnosti in držav v tej smeri energetske učinkovitosti. Povezovanje gospodarstva, ponudnikov energije storitev in opreme ter vseh nas, končnih porabnikov, ki energijo rabimo v vsakem trenutku v življenju. Doma, na cesti, vsepovsod."

V času podnebnih sprememb in segrevanja ozračja bi učinkovita raba energije morala biti na vrhu naših prioritet, je mnenja sogovornik.

"Jaz iskreno verjamem, da življenje, kot ga imamo, ustvarjamo sami. Je rezultat naše ozaveščenosti, naše zavesti. Projekcija tega, kaj v sebi nosimo. Vsako prizadevanje, da se stvari izboljšajo, je dragoceno. Dobro je pa vedeti, da ključna sprememba, ki se mora zgoditi, smo mi, je v nas."

Drago Miselj Mef

Sat, 10 Jul 2021 05:30:00 +0000

Jutranji program iz Portoroža je v terenski studio povabil obalnega lokalnega junaka, rojenega v Postojni, novinarja in šele nato "rekreativnega glasbenika", kot si reče sam, čeprav je podpisan pod več sto slovenskih skladb. Številne so tudi nagrajene, predvsem pa jih vsi poznamo. Draga Misleja Mefa, tudi Ježkovega nagrajenca ter prvega in edinega jugoslovanskega prvaka v gokartu, bolje spoznamo v sobotni jutranji oddaji Lokalni junak.

"Živim v svojem časovnem pasu, vse ostalo se premika naprej ali nazaj."

Simon Las

Sat, 03 Jul 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Za njim je več deset reševalnih akcij doma in tudi na tujem

Kaj mislite, kaj imajo skupnega poklici rudar, vojak, uslužbenec centra za obveščanje in gasilec. Odgovor našega današnjega gosta Simona Lasa, prej našteti poklici so vsak zase del njegove poklicne poti, je hiter – adrenalin, razgibano delo, odgovornost. Pa tokrat ne gre za poklic, ampak za ljubezen, pa tudi občutek, ali pa kar nujo, če hočete, pomagati sočloveku. Simon Las je tudi že več kot dve desetletji potapljač. Pa ne le potapljač za lastni užitek, je tudi inštruktor potapljanja in član potapljaške reševalne službe. To pa ni njegov edini hobi, vendar je tokratni pogovor, ki ga je pripravila Karmen Štrancar Rajevec, namenjen reševanju oziroma pomoči sočloveku v stiski.

Biti del podvodne reševalne službe je nadgradnja znanja, tudi psihofizičnih sposobnosti, zahteva celega človeka. Pač greš, da pomagaš. Tukaj se ne vprašaš, ali "košta" ali ne "košta", ali boš pretrgal obleko, vredno dva tisoč evrov, tu je res cilj pomagati, je neki način življenja ... Greš pač pomagat.

Miran Žitko

Sat, 26 Jun 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Če bi nekje na Pivškem rekli »Bejš če vejdš, bi večina domačinov takoj pomislila na Mirana Žitka in njegove prijatelje.

Miran Žitko in prijatelji že vrsto let – prostovoljno, rešujejo stiske ljudi in jim postavljajo strehe nad glave, poleg tega pa poskrbijo tudi za kakšno drugo gradbeno delo. Prekrili so že 25 streh – polovico doma, polovico v eksotičnih krajih Afrike, Azije, Južne Amerike. Zadnjo so v začetku junija prekrili in tudi obnovili v Hrastelnici pri Petrinji. Tudi začetki skupine so povezani s katastrofalnim potresom, ki je nekaj več kot pred 20-imi leti prizadel Posočje in kjer so – s svojim znanjem, izkušnjami in pridnimi rokami, prekrili prvo streho.

Vojteh Dovč

Sat, 19 Jun 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Krvodajalec- rekorder, ki je pomagal več kot 400 bolnikom.

Vojteh Dovč, 65 letni Izolan, rojen v Trbovljah, je v teh dneh z zadnjim odvzemom krvi zaključil svojo pot krvodajalca. Kri je daroval 170-krat in je glede tega rekorder, ne le v svojem kraju, ampak daleč naokrog. V pogovoru z novinarko Matejo Brežan ni zmogel zadržati solz. Območno združenje Rdečega križa Izola mu je na ta dan pripravilo veliko presenečenje.

Simona Potočar Agrež

Sat, 12 Jun 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Vsestranska prostovoljka in vodnica reševalnih psov

Simona Potočar Agrež iz Brežic se s področjem dela z reševalnimi psi po metodi mantrailing ukvarja že polno desetletje, za njo so številne iskalne akcije pogrešanih oseb, predvsem na področju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, pa tudi širše. Je soustanoviteljica Kinološkega društva za iskanje, zaščito in reševanje – IZAR, ki deluje znotraj Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije. Kot mednarodno licencirana inštruktorica znanje predaja naprej.

Mantrailing je posebna veja iskanja pogrešane osebe, v sklopu katere pes na dolgi sledilki pripet na vodnika sledi specifičnemu vonju točno določene osebe, osebni predmet le-te pa je psu predstavljen ob začetku iskanja. Metoda je znana v Evropi in ZDA, v naši državi je še relativno nova, vendar tudi zaradi Simone že uveljavljena.

Simona ima z možem Jernejem šest psov, štiri delavne, mladička v šolanju in seniorja, ki bo letos dopolnil 15 let in je njen prvi reševalni pes. Sicer pa je zelo vsestranska prostovoljka, ki je bila v peščici prvih, ki je oskrbovala begunce v Dobovi septembra 2015, in tako vztrajala pol leta, kot pravi, dokler je bilo potrebno. Kot »lokalno junakinjo« jo je pred mikrofon povabila Suzana Vahtarič.

Ignac Habjanič

Sat, 05 Jun 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Glejte, v penziji sem, nekaj moram delat, da mi ni dolgčas, pa da nimam časa za druge norije, počutim se koristnega, pomagam ljudem, naravi, ki jo vsi nekako zanemarjamo….«

Tokratnega lokalnega junaka smo odkrili na Ptuju. Upokojenec Ignac Habjanič že deset let zbira zamaške in z izkupičkom od prodaje pomaga zlasti otrokom s posebnimi potrebami. Ob zadnjem odvozu zamaškov se je z njim pogovarjala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.

Ivan Seljak

Sat, 29 May 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Lokalni junak, brez katerega ni lokalnega radia

V rubriki Lokalni junak tokrat predstavljamo Ivana Seljaka, nekdanjega dolgoletnega direktorja, zdaj prokurista in solastnika Radia Cerkno. Kot mladenič se je iz bližnjega Otaleža preselil v Cerkno, se zaposlil v tovarni Eta Cerkno, honorarno pa začel delati tudi za lokalni radio in ga v desetletjih pomembno sooblikoval. Na praznik občine Idrija 22. junija bo Radio Cerkno ob 50-letnici delovanja prejel občinsko nagrado. Ivan Seljak je tudi eden od pobudnikov uvedbe statusa radijskih postaj posebnega pomena in borec za dolgoročno zakonsko ureditev njihovega financiranja.

Lokalni junak - Amir Crnojević

Fri, 21 May 2021 14:41:00 +0000

Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval na UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.

Je prejemnik prostovoljskih in mentorskih nagrad, poklicno se posveča delu s starejšimi, hkrati pa vzpodbuja medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje v lokalni skupnosti

Lokalni junak, ki mu tokrat namenjamo pozornost, je Ljubljančan Amir Crnojević. Nemalo je domačih in tudi mednarodnih aktivnosti in dobrodelnih akcij, pod katere podpisuje svoje ime. Prejel je priznanje Naj prostovoljec za leto 2014, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mentorja prostovoljcev. Več let je deloval pri UNICEFU. Zaposlen je v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kjer se posveča delu s starejšimi. Vodi dva programa - program organiziranega prostovoljstva ter program medgeneracijskega sodelovanja. Na strokovnem področju se uveljavlja tudi kot predavatelj. Med drugim je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in je aktiven v svoji lokalni skupnosti. Amirja Crnojevića je pred mikrofon povabil Peter Močnik.

Beno Žnidaršič

Sat, 15 May 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

»Z invalidnostjo moraš pozabiti vse kar je bilo in življenje zastaviti na novih temeljih. Meni je to uspelo in izzivi so začeli prihajati eden za drugim«.

Zgodba 62-letnega Benjamina Žnidaršiča iz Podcerkve v Loški dolini je lahko močan navdih vsakomur, ki se zjutraj zbudi z manjšim glavobolom ali rahlim zbadanjem v križu, pa si misli, da ga je zadela vsa nesreča tega sveta. Benjamin, za prijatelje Beno, je namreč pri sedemindvajsetih letih padel s češnje, si poškodoval hrbtenico in ostal tetraplegik. Z neskončno vztrajnostjo je ob slikanju z usti in pisanju poezije prenovil podedovano domačijo, na njej ustvaril Zavod Ars Viva s hostlom, v celoti prilagojenim gibalno oviranim, dejaven pa je tudi v okviru invalidskih organizacij.

Anže Habjan

Sat, 08 May 2021 05:30:00 +0000

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost

Kropar, ki Kropo nosi v srcu in genih, ki mu je domači kraj vir navdiha.

Anže Habjan je že pri svojih 34 letih zagotovo lokalni junak. Režiser, scenarist, ljubiteljski etnolog, muzealec, mladenič, ki mu je uspelo obuditi gledališko ustvarjalnost med Kroparji in jim ob tem s Festivalom gledališča pripeljati na domači prag vrhunsko kulturo. Umetnik, po srcu in duši, ki pa mu izziv in življenjsko poslanstvo predstavljata tudi neločljivo povezana življenje in smrt. Je namreč tudi predavatelj in predsednik Društva za paliativno oskrbo Palias, ki je vodilni podpornik razvoja in izvajanja paliativne oskrbe na Gorenjskem, ki prav letos praznuje deseto obletnico delovanja.