<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/lokalni_junak.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost</description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/lokalni-junak/</link>
        <title>Lokalni junak</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251252/logo_2.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Eva Novak obiskuje 2. letnik Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Dijaška organizacija Slovenije pa jo je izbrala za letošnjo Naj dijakinjo. Vsestransko aktivna dijakinja je že predlani izdala svoj knjižni prvenec, s katerim si je na natečaju Mladi pisatelj leta prislužila 2. mesto. Zelo rada se udeležuje tudi glasbenih tekmovanj in nastopov, vodi pa tako razredno skupnost kot otroški pevski zbor v svojem domačem kraju. Kot prostovoljka pomaga pri različnih projektih, razmišlja o študiju medicine, med poletnimi počitnicami pa se bo lotila pisanja nove knjige. Kot je zapisala v prvi knjigi, uživa v procesu rasti, v grajenju, ustvarjanju, učenju. In še: »Samo nebo je meja.« Njeni sošolci in sošolke ter drugi dijaki jo poznajo tudi kot tutorko, kot prijazno in prijetno sogovornico ter nesebično in navdihujočo prijateljico.</description>
        <enclosure length="18896640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/EvaNovaRA_SLO_LJT_9453238_20280235.mp3"></enclosure>
        <guid>175219823</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Eva Novak obiskuje 2. letnik Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Dijaška organizacija Slovenije pa jo je izbrala za letošnjo Naj dijakinjo. Vsestransko aktivna dijakinja je že predlani izdala svoj knjižni prvenec, s katerim si je na natečaju Mladi pisatelj leta prislužila 2. mesto. Zelo rada se udeležuje tudi glasbenih tekmovanj in nastopov, vodi pa tako razredno skupnost kot otroški pevski zbor v svojem domačem kraju. Kot prostovoljka pomaga pri različnih projektih, razmišlja o študiju medicine, med poletnimi počitnicami pa se bo lotila pisanja nove knjige. Kot je zapisala v prvi knjigi, uživa v procesu rasti, v grajenju, ustvarjanju, učenju. In še: »Samo nebo je meja.« Njeni sošolci in sošolke ter drugi dijaki jo poznajo tudi kot tutorko, kot prijazno in prijetno sogovornico ter nesebično in navdihujočo prijateljico.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219823</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 03:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Eva Novak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost. </description>
        <enclosure length="24412416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/MajauRA_SLO_LJT_9316525_20122022.mp3"></enclosure>
        <guid>175216739</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maja Šušteršič je že štirinajsto leto tesno povezana z Medobčinskim društvom gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris, kjer osebno izkušnjo naglušnosti vključuje v svoje prostovoljstvo. Pogovor, bližina, pomoč in občutek za sočloveka jo izpolnjujejo in osrečujejo. Tako kot daljinske poti, ki utrjujejo njeno fizično pripravljenost in psihično trdnost. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216739</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 03:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Maja Šušteršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Lokalni junak vam bomo predstavili zanimivega mladeniča Lenarta Perka iz Dolenje vasi pri Cerknici; kovača, oblikovalca, pedagoga, sicer diplomiranega kamnoseka – oblikovalca materialov, ki je smisel svojega ustvarjanja našel v izdelovanju nožev. Sin akademskega slikarja Tomaža Perka ter pevke, pravljičarke in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče, je počel že marsikaj, o čemer je pripovedoval v svoji kovačiji.</description>
        <enclosure length="18935808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/LenartPRA_SLO_LJT_9264531_20064301.mp3"></enclosure>
        <guid>175215754</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Lokalni junak vam bomo predstavili zanimivega mladeniča Lenarta Perka iz Dolenje vasi pri Cerknici; kovača, oblikovalca, pedagoga, sicer diplomiranega kamnoseka – oblikovalca materialov, ki je smisel svojega ustvarjanja našel v izdelovanju nožev. Sin akademskega slikarja Tomaža Perka ter pevke, pravljičarke in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče, je počel že marsikaj, o čemer je pripovedoval v svoji kovačiji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215754</link>
        <pubDate> Sat, 25 Apr 2026 03:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Lenart Perko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.</description>
        <enclosure length="20370432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/FranciTRA_SLO_LJT_9211858_20005094.mp3"></enclosure>
        <guid>175214630</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>636</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214630</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 10:59:02 +0000</pubDate>
        <title>Franci Toplišek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik. </description>
        <enclosure length="28378368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/LokalniRA_SLO_LJT_9143846_19928478.mp3"></enclosure>
        <guid>175213185</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>886</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213185</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 14:29:13 +0000</pubDate>
        <title>Azram</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.</description>
        <enclosure length="22693632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/BrigitaRA_SLO_LJT_9049385_19823049.mp3"></enclosure>
        <guid>175211160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>709</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211160</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 03:30:05 +0000</pubDate>
        <title>Brigita Heberle</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma  o tem, kako ključno je  ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in  je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni  oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je  tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.</description>
        <enclosure length="22392576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/VidoKreRA_SLO_LJT_8940472_19704997.mp3"></enclosure>
        <guid>175209551</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>699</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma  o tem, kako ključno je  ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in  je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni  oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je  tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209551</link>
        <pubDate> Sat, 28 Mar 2026 04:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Vido Kregar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo. </description>
        <enclosure length="24295680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/SilvaRaRA_SLO_LJT_8805018_19558837.mp3"></enclosure>
        <guid>175207666</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207666</link>
        <pubDate> Sat, 21 Mar 2026 04:30:22 +0000</pubDate>
        <title>Silva Razlag</title>
      </item>
      <item>
        <description>Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.</description>
        <enclosure length="14324736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/JericaHRA_SLO_LJT_8707535_19447249.mp3"></enclosure>
        <guid>175205551</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>447</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205551</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 04:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Jerica Hlad</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.  </description>
        <enclosure length="24416256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/MarkoPlRA_SLO_LJT_8571416_19290620.mp3"></enclosure>
        <guid>175202746</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Trbovljah in Hrastniku se bo danes zgodilo, kar bi bilo pred kakšnimi 100 leti nepredstavljivo. V rudnik se bodo podale ženske. Danes bo namreč tam potekala že peta prireditev Punce v jami, s katero v Zasavju na nek način obeležujejo dan žena. Gre za športno-rekreativno prireditev, ki jo pripravlja Zavod Savus, ustanovitelj katerega je Marko Planinc. Planinc je dogajanje v opuščene rudniške rove najprej znova prinesel s prav tako športno prireditvijo Jamatlon, ki je bil prvič organiziran leta 2014. Več o ozadju prireditev, cilj katerih je tudi ohranjanje spomina na rudarsko preteklost Zasavja, boste izvedeli v oddaji Lokalni junak. Marko Planinc pa spregovoril še o svojih dolgoletnih novinarskih izkušnjah ter o rokometu, saj je eden od ustanoviteljev rokometnega kluba na Dolu pri Hrastniku.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202746</link>
        <pubDate> Sat, 07 Mar 2026 04:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Marko Planinc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.</description>
        <enclosure length="20818176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/JoePuRA_SLO_LJT_8545017_19259655.mp3"></enclosure>
        <guid>175202055</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>650</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202055</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 04:30:01 +0000</pubDate>
        <title>Jože Pučko</title>
      </item>
      <item>
        <description>33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus. </description>
        <enclosure length="26576640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/KristjanRA_SLO_LJT_8471000_19176354.mp3"></enclosure>
        <guid>175200275</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>830</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>33-letni Idrijčan Kristjan Peljhan tekmuje v parabobu. Januarja se je drugo leto zapored udeležil tekem svetovnega pokala v Lillehammerju na Norveškem. Lani je tja odpotoval skupaj z ekipo tekmovalcev iz Slovenije, letos je tekmoval kot edini iz Slovenije. Šport ga spremlja od ranega otroštva, ukvarjal se je vsaj s 15-imi. Prometna nesreča pred šestimi leti mu je spremenila življenje. Postal je paraplegik, vendar ga to ni ustavilo niti na športni niti poklicni poti. Z določenimi prilagoditvami ostaja športno aktiven, saj s tem, kot pravi, zaposli misli in pokuri odvečno energijo. S Kristjanom Peljhanom se je za oddajo Lokalni junak pregovarjala Nina Brus. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200275</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 04:30:05 +0000</pubDate>
        <title>Kristjan Peljhan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji. </description>
        <enclosure length="26287872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/LeopoldRA_SLO_LJT_8355973_19046477.mp3"></enclosure>
        <guid>175197660</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197660</link>
        <pubDate> Sat, 14 Feb 2026 04:30:46 +0000</pubDate>
        <title>Leopold Pungerčar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.</description>
        <enclosure length="26882304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/NuaBreRA_SLO_LJT_8260155_18937898.mp3"></enclosure>
        <guid>175195401</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>840</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195401</link>
        <pubDate> Sat, 07 Feb 2026 04:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Nuša Bremec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.</description>
        <enclosure length="24085248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/MarjanBRA_SLO_LJT_8222782_18895718.mp3"></enclosure>
        <guid>175194433</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194433</link>
        <pubDate> Sat, 31 Jan 2026 04:30:36 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Berlič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka. </description>
        <enclosure length="21762048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/AndrejRRA_SLO_LJT_8140857_18803372.mp3"></enclosure>
        <guid>175192613</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>680</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192613</link>
        <pubDate> Sat, 24 Jan 2026 04:41:59 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Rijavec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.</description>
        <enclosure length="24297984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/JelkaPRA_SLO_LJT_8053660_18703596.mp3"></enclosure>
        <guid>175190445</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190445</link>
        <pubDate> Sat, 17 Jan 2026 04:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Jelka Pšajd</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes. </description>
        <enclosure length="25204224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/SlavkoPRA_SLO_LJT_7992484_18633861.mp3"></enclosure>
        <guid>175188941</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>787</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188941</link>
        <pubDate> Sat, 10 Jan 2026 04:30:45 +0000</pubDate>
        <title>Slavko Prezelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.</description>
        <enclosure length="20108544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/StankoKRA_SLO_LJT_7855090_18479075.mp3"></enclosure>
        <guid>175184890</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>628</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184890</link>
        <pubDate> Sat, 03 Jan 2026 04:30:48 +0000</pubDate>
        <title>Stanko Kozar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu. </description>
        <enclosure length="15079680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/PoldeMiRA_SLO_LJT_7813921_18433492.mp3"></enclosure>
        <guid>175183742</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183742</link>
        <pubDate> Sat, 27 Dec 2025 04:30:43 +0000</pubDate>
        <title>Polde Mišič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.</description>
        <enclosure length="23579136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/VladimirRA_SLO_LJT_7802873_18421038.mp3"></enclosure>
        <guid>175183438</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183438</link>
        <pubDate> Sat, 20 Dec 2025 04:42:33 +0000</pubDate>
        <title>Vladimira Skale</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila  od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. </description>
        <enclosure length="21348864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/MajdaSmRA_SLO_LJT_7727757_18336651.mp3"></enclosure>
        <guid>175181529</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>667</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila  od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181529</link>
        <pubDate> Sat, 13 Dec 2025 04:30:39 +0000</pubDate>
        <title>Majda Smrekar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč  korakov in  bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.</description>
        <enclosure length="23233536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/DariaMaRA_SLO_LJT_7663217_18263864.mp3"></enclosure>
        <guid>175179993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>726</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč  korakov in  bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179993</link>
        <pubDate> Sat, 06 Dec 2025 04:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Daria Mandžuka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj  uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami. </description>
        <enclosure length="22155264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/BrankaSRA_SLO_LJT_7568460_18156655.mp3"></enclosure>
        <guid>175177642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj  uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177642</link>
        <pubDate> Sat, 29 Nov 2025 04:30:19 +0000</pubDate>
        <title>Branka Smole</title>
      </item>
      <item>
        <description>Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik. 
    
</description>
        <enclosure length="20206080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/TjaaeRA_SLO_LJT_7520353_18102293.mp3"></enclosure>
        <guid>175176419</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik. 
    
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176419</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 13:32:45 +0000</pubDate>
        <title>Tjaša Železnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.</description>
        <enclosure length="23040000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/AmraapRA_SLO_LJT_7444604_18016318.mp3"></enclosure>
        <guid>175174531</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>720</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174531</link>
        <pubDate> Sat, 15 Nov 2025 04:30:49 +0000</pubDate>
        <title>Amra Čaplja</title>
      </item>
      <item>
        <description>34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo. </description>
        <enclosure length="25801728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/JurePodRA_SLO_LJT_7370369_17930248.mp3"></enclosure>
        <guid>175172731</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>806</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172731</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 04:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Jure Podobnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob. 
</description>
        <enclosure length="26707200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/29/IvaKondRA_SLO_LJT_7280389_17824871.mp3"></enclosure>
        <guid>175170454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>834</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170454</link>
        <pubDate> Sat, 01 Nov 2025 04:30:49 +0000</pubDate>
        <title>Iva Konda</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Lokalni junak bomo tokrat spoznali Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila in svoje mesto predala domačinki Mateji Vidic Leban. Kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje – ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo. </description>
        <enclosure length="24854784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/MarjancaRA_SLO_LJT_7216605_17751771.mp3"></enclosure>
        <guid>175168910</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>776</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Lokalni junak bomo tokrat spoznali Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila in svoje mesto predala domačinki Mateji Vidic Leban. Kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje – ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168910</link>
        <pubDate> Sat, 25 Oct 2025 03:30:59 +0000</pubDate>
        <title>Marjanca Velišček</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gospa Cvetka Petek – tajnica župana na občini Rogaška Slatina svoje delo doživlja kot poslanstvo in ga opravlja ne samo strokovno in profesionalno, ampak je predvsem prijazna in skuša pomagati na vseh koncih in krajih. Delo tajnice opravlja že 43 let. Najprej je bila tajnica direktorja v zdravilišču, zadnjih 30 let pa je zaposlena na občini Rogaška Slatina. Njeno pisarno pogosto krasi tudi od doma prineseno cvetje, pa tudi sicer rada na občini poskrbi za cvetje. Prav zato, ker ustvarja pogoje za dobro, ustvarjalno delo in vzdušje, ki je prijetno in konstruktivno, je tokratna Lokalna junakinja. </description>
        <enclosure length="24393984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/17/CvetkaPRA_SLO_LJT_7159729_17686206.mp3"></enclosure>
        <guid>175167420</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>762</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gospa Cvetka Petek – tajnica župana na občini Rogaška Slatina svoje delo doživlja kot poslanstvo in ga opravlja ne samo strokovno in profesionalno, ampak je predvsem prijazna in skuša pomagati na vseh koncih in krajih. Delo tajnice opravlja že 43 let. Najprej je bila tajnica direktorja v zdravilišču, zadnjih 30 let pa je zaposlena na občini Rogaška Slatina. Njeno pisarno pogosto krasi tudi od doma prineseno cvetje, pa tudi sicer rada na občini poskrbi za cvetje. Prav zato, ker ustvarja pogoje za dobro, ustvarjalno delo in vzdušje, ki je prijetno in konstruktivno, je tokratna Lokalna junakinja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167420</link>
        <pubDate> Sat, 18 Oct 2025 03:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Cvetka Petek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če na Postojnskem gobariš in če se o kateri od gob porodi senčica dvoma, potem se zatečeš k Jožetu Podboju, da ti pove, ali je užitna ali ne. Je namreč odličen poznavalec narave. Gobarski determinator, svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije, ki pozna tudi ogromno užitnih divjih rastlin in plevelov, poleg tega pa je tudi izvrsten fotograf in s fotografijami opremlja svoje koledarje ter knjižice. Prav letos je z njimi opremili tudi svojo knjigo – Iz narave samo najboljše, v kateri je strnil ogromno znanja o tistemu, kar nam tako radodarno nudi narava.</description>
        <enclosure length="25435392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/07/JoePodRA_SLO_LJT_7059263_17571581.mp3"></enclosure>
        <guid>175164829</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>794</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če na Postojnskem gobariš in če se o kateri od gob porodi senčica dvoma, potem se zatečeš k Jožetu Podboju, da ti pove, ali je užitna ali ne. Je namreč odličen poznavalec narave. Gobarski determinator, svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije, ki pozna tudi ogromno užitnih divjih rastlin in plevelov, poleg tega pa je tudi izvrsten fotograf in s fotografijami opremlja svoje koledarje ter knjižice. Prav letos je z njimi opremili tudi svojo knjigo – Iz narave samo najboljše, v kateri je strnil ogromno znanja o tistemu, kar nam tako radodarno nudi narava.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164829</link>
        <pubDate> Sat, 11 Oct 2025 03:30:25 +0000</pubDate>
        <title>Jože Podboj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah. </description>
        <enclosure length="19866624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/30/GezaKisRA_SLO_LJT_6988031_17490787.mp3"></enclosure>
        <guid>175163067</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163067</link>
        <pubDate> Sat, 04 Oct 2025 03:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Geza Kisilak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nevenka Mandić Orehek vodi Marinkino knjižnico v Škofji Loki. Gre za drugačno, posebno knjižnico brez članarine, ki je skupen projekt Društva upokojencev in Univerze za tretje življenjsko obdobje U3 v Škofji Loki. Vključena je v sistem Cobiss, bralci pa si lahko knjige izposodijo za daljši čas kot v drugih. Najbolj priljubljeni so romani, avtobiografije in zgodovinska dela. Knjižni fond sestavlja več kot 8 tisoč knjig, večina je podarjenih. Nevenka Mandić Orehek skupaj z drugimi prostovoljkami v Marinkini knjižnici, ki deluje osemnajst let, spodbuja branje in se dobro počuti med knjižnimi policami. Njeno prostovoljstvo je povezano z delom v Društvu upokojencev in Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki. Kot upokojena arhitektka oblikuje tudi glasilo omenjenega društva Mi o sebi. 
</description>
        <enclosure length="19553280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/NevenkaRA_SLO_LJT_6949229_17446332.mp3"></enclosure>
        <guid>175162035</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>611</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nevenka Mandić Orehek vodi Marinkino knjižnico v Škofji Loki. Gre za drugačno, posebno knjižnico brez članarine, ki je skupen projekt Društva upokojencev in Univerze za tretje življenjsko obdobje U3 v Škofji Loki. Vključena je v sistem Cobiss, bralci pa si lahko knjige izposodijo za daljši čas kot v drugih. Najbolj priljubljeni so romani, avtobiografije in zgodovinska dela. Knjižni fond sestavlja več kot 8 tisoč knjig, večina je podarjenih. Nevenka Mandić Orehek skupaj z drugimi prostovoljkami v Marinkini knjižnici, ki deluje osemnajst let, spodbuja branje in se dobro počuti med knjižnimi policami. Njeno prostovoljstvo je povezano z delom v Društvu upokojencev in Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki. Kot upokojena arhitektka oblikuje tudi glasilo omenjenega društva Mi o sebi. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162035</link>
        <pubDate> Sat, 27 Sep 2025 03:30:13 +0000</pubDate>
        <title>Nevenka Mandić Orehek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sedmošolci iz Velenja Tian, Marko in Tristan so na nedavnem svetovnem odprtem prvenstvu v robotiki World Robot Olympiad (WRO) zasedli 5. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetu. Vodi jih mentor, učitelj na OŠ Gustava Šiliha Velenje Damijan Vodušek, ki zna iz otrok izvabiti tisto najboljše. Kot je povedal v pogovoru z Metko Pirc, ob uspehu učencev dobi kurjo polt in ni mu žal dodatnega dela, če s tem ustvarja boljši jutri. </description>
        <enclosure length="24209664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/19/DamijanRA_SLO_LJT_6886810_17373617.mp3"></enclosure>
        <guid>175160399</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>756</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sedmošolci iz Velenja Tian, Marko in Tristan so na nedavnem svetovnem odprtem prvenstvu v robotiki World Robot Olympiad (WRO) zasedli 5. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetu. Vodi jih mentor, učitelj na OŠ Gustava Šiliha Velenje Damijan Vodušek, ki zna iz otrok izvabiti tisto najboljše. Kot je povedal v pogovoru z Metko Pirc, ob uspehu učencev dobi kurjo polt in ni mu žal dodatnega dela, če s tem ustvarja boljši jutri. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160399</link>
        <pubDate> Sat, 20 Sep 2025 03:30:10 +0000</pubDate>
        <title>Damijan Vodušek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.</description>
        <enclosure length="22215168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/10/MihaRazRA_SLO_LJT_6793547_17266666.mp3"></enclosure>
        <guid>175158146</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>694</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158146</link>
        <pubDate> Sat, 13 Sep 2025 03:30:29 +0000</pubDate>
        <title>Miha Razdrih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni junak je izdelal največje vetrne zvončke v Evropi. Skladatelj, poklicni igralec cerkvenih orgel, izdelovalec ljudskih glasbil, ljubitelj narave. To in še marsikaj drugega je Anton Petek iz Mozirja. Čeprav glasbenik po izobrazbi in duši, pa je najpomembnejši del njegovega življenja družina. Z ženo sta vzgojila šest otrok. Ti se tudi zdaj, ko so že odrasli, radi vračajo k domačemu ognjišču.  </description>
        <enclosure length="22979328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/AntonPeRA_SLO_LJT_6747817_17213996.mp3"></enclosure>
        <guid>175157080</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>718</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni junak je izdelal največje vetrne zvončke v Evropi. Skladatelj, poklicni igralec cerkvenih orgel, izdelovalec ljudskih glasbil, ljubitelj narave. To in še marsikaj drugega je Anton Petek iz Mozirja. Čeprav glasbenik po izobrazbi in duši, pa je najpomembnejši del njegovega življenja družina. Z ženo sta vzgojila šest otrok. Ti se tudi zdaj, ko so že odrasli, radi vračajo k domačemu ognjišču.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157080</link>
        <pubDate> Sat, 06 Sep 2025 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Anton Petek </title>
      </item>
      <item>
        <description>Marija Šlenc Zver je postala prva častna občanka občine Ilirska Bistrica. Klena 75-letnica je svoje življenje posvetila socialnemu varstvu in prizadevanjem za dobrobit vseh prebivalcev občine. Med njenimi največjimi zaslugami je, da so v Ilirski Bistrici leta 1991 odprli vrata doma starejših občanov, zaslužna pa je tudi za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje, ki letos obeležuje 30 let delovanja. Obe ustanovi je veliko let tudi vodila. Marija Šlenc Zver pravi, da je vse, kar je počela, počela zavzeto in s srcem. </description>
        <enclosure length="17122560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/MarijaRA_SLO_LJT_6669499_17125110.mp3"></enclosure>
        <guid>175155215</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>535</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marija Šlenc Zver je postala prva častna občanka občine Ilirska Bistrica. Klena 75-letnica je svoje življenje posvetila socialnemu varstvu in prizadevanjem za dobrobit vseh prebivalcev občine. Med njenimi največjimi zaslugami je, da so v Ilirski Bistrici leta 1991 odprli vrata doma starejših občanov, zaslužna pa je tudi za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje, ki letos obeležuje 30 let delovanja. Obe ustanovi je veliko let tudi vodila. Marija Šlenc Zver pravi, da je vse, kar je počela, počela zavzeto in s srcem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155215</link>
        <pubDate> Sat, 30 Aug 2025 03:30:06 +0000</pubDate>
        <title>Marija Šlenc Zver</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen.  V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še  97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.</description>
        <enclosure length="26060544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/22/RudiStoRA_SLO_LJT_6609807_17056879.mp3"></enclosure>
        <guid>175153926</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>814</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen.  V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še  97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153926</link>
        <pubDate> Sat, 23 Aug 2025 03:30:45 +0000</pubDate>
        <title>Rudi Stopar </title>
      </item>
      <item>
        <description>Huberto Široka je dolgoletni blejski srebrokovač in ustvarjalec unikatnega nakita, ki je pred dnevi postal tudi Obraz Bleda. Gre za projekt, v okviru katerega se z razstavo in monografijo na Bledu zadnja leta zahvalijo blejskim ustvarjalcem, ki so s svojim delom zaznamovali domači kraj in pomembno prispevali k prepoznavnosti Bleda. Huberto Široka je tako nedvomno blejski lokalni junak, kar so mu potrdili domačini, ki so se v res velikem številu udeležili predstavitve njegove monografije. V tej je na kar 271 straneh orisana bogata življenjska in ustvarjalna pot Huberta Široke, ki v svoji ropotarnici, kot imenuje svojo delavnico tik ob Blejskem jezeru, ne ustvarja samo nakita, ampak tudi zgodbe, ohranja duh preteklih časov in opominja tudi na to, da je Bled, ki je njegova velika ljubezen, poseben in mističen kraj, na kar v sodobnem času odgovorni  prevečkrat pozabijo.</description>
        <enclosure length="24867072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/13/HubertoRA_SLO_LJT_6550805_16987984.mp3"></enclosure>
        <guid>175152261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Huberto Široka je dolgoletni blejski srebrokovač in ustvarjalec unikatnega nakita, ki je pred dnevi postal tudi Obraz Bleda. Gre za projekt, v okviru katerega se z razstavo in monografijo na Bledu zadnja leta zahvalijo blejskim ustvarjalcem, ki so s svojim delom zaznamovali domači kraj in pomembno prispevali k prepoznavnosti Bleda. Huberto Široka je tako nedvomno blejski lokalni junak, kar so mu potrdili domačini, ki so se v res velikem številu udeležili predstavitve njegove monografije. V tej je na kar 271 straneh orisana bogata življenjska in ustvarjalna pot Huberta Široke, ki v svoji ropotarnici, kot imenuje svojo delavnico tik ob Blejskem jezeru, ne ustvarja samo nakita, ampak tudi zgodbe, ohranja duh preteklih časov in opominja tudi na to, da je Bled, ki je njegova velika ljubezen, poseben in mističen kraj, na kar v sodobnem času odgovorni  prevečkrat pozabijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152261</link>
        <pubDate> Sat, 16 Aug 2025 03:30:46 +0000</pubDate>
        <title>Huberto Široka</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Rastline nimajo odvetnika, zato se je treba zanje postaviti. Nič ne rečejo, samo izginejo. So najdragocenejši del naše narave. In Slovenija je vroča točka Evrope. Imeti 3500 rastlin na tako majhnem območju, kot jih celo mnogo večja Nemčija nima, Poljska jih ima za tisoč manj, Anglija, Belgija in Nizozemska jih imajo samo po tisoč, je izjemno. Hočemo imeti tisto, kar imajo na Dunaju, kar imajo v Parizu – ne potrebujemo tega. Mi rabimo to, kar imamo tu in če znamo to svetu pokazati, smo zmagali.« To so besede današnjega lokalnega junaka, to je dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik. Med drugim tudi o tem, kako se je Botanični vrt v Ljubljani razvijal in kako sta se z opazovanjem narave od ranega otroštva razvijala in rasla njegova radovednost in vedenje o živih bitjih, zlasti rastlinah.   </description>
        <enclosure length="26303232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/08/Dr.JoeRA_SLO_LJT_6518873_16950857.mp3"></enclosure>
        <guid>175151388</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Rastline nimajo odvetnika, zato se je treba zanje postaviti. Nič ne rečejo, samo izginejo. So najdragocenejši del naše narave. In Slovenija je vroča točka Evrope. Imeti 3500 rastlin na tako majhnem območju, kot jih celo mnogo večja Nemčija nima, Poljska jih ima za tisoč manj, Anglija, Belgija in Nizozemska jih imajo samo po tisoč, je izjemno. Hočemo imeti tisto, kar imajo na Dunaju, kar imajo v Parizu – ne potrebujemo tega. Mi rabimo to, kar imamo tu in če znamo to svetu pokazati, smo zmagali.« To so besede današnjega lokalnega junaka, to je dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik. Med drugim tudi o tem, kako se je Botanični vrt v Ljubljani razvijal in kako sta se z opazovanjem narave od ranega otroštva razvijala in rasla njegova radovednost in vedenje o živih bitjih, zlasti rastlinah.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151388</link>
        <pubDate> Fri, 08 Aug 2025 15:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Domača je na krajevnem odru, pri organizaciji prireditev. Po pol stoletja pa je upokojena učiteljica, knjižničarka in tudi direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij, v katerih je tudi sama sodelovala. </description>
        <enclosure length="23654400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/31/MarijaRA_SLO_LJT_6454368_16875648.mp3"></enclosure>
        <guid>175149623</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Domača je na krajevnem odru, pri organizaciji prireditev. Po pol stoletja pa je upokojena učiteljica, knjižničarka in tudi direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij, v katerih je tudi sama sodelovala. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149623</link>
        <pubDate> Sat, 02 Aug 2025 03:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Marija Šauperl</title>
      </item>
      <item>
        <description>Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva. 
</description>
        <enclosure length="25175040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/25/SlavkoMRA_SLO_LJT_6413494_16826488.mp3"></enclosure>
        <guid>175148552</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Idrijčan Slavko Móravec je ljubiteljski zgodovinar ter strasten zbiratelj dragocenih predmetov in ostalin iz obdobja od prve svetovne vojne do 10-dnevne osamosvojitvene vojne. V stavbi Magazin v središču Idrije ima vojni muzej, v katerem so na ogled številne uniforme, odlikovanja, fotografije, dokumenti, zemljevidi ter orožje in vojaška oprema. Postavil je tudi leseno barako iz partizanske bólnice Pavla, v kateri se je zdravilo več kot 600 ranjencev. Na osnovi njegove raziskave in odkritij je nastal dokumentarni film »Jeklene ptice nad Idrijo« o raketiranju mesta spomladi leta 1945. Slavko Móravec je odličen raziskovalec in pripovedovalec zgodb, tudi tistih iz svojega otroštva. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148552</link>
        <pubDate> Sat, 26 Jul 2025 03:30:18 +0000</pubDate>
        <title>Slavko Moravec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dejan Pavlin je bil najprej zdravstveni reševalec, ki se je nato odločil za študij teologije in to, da postane duhovnik. Zdaj združuje obe poslanstvi – je župnik v župniji Krka in dekan žužemberške dekanije, v prostem času pa tudi reševalec v Ljubljani. Lahko bi rekli, da je vseskozi v službi ljudi. </description>
        <enclosure length="24122880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/15/DejanPaRA_SLO_LJT_6332409_16731113.mp3"></enclosure>
        <guid>175146480</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>753</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dejan Pavlin je bil najprej zdravstveni reševalec, ki se je nato odločil za študij teologije in to, da postane duhovnik. Zdaj združuje obe poslanstvi – je župnik v župniji Krka in dekan žužemberške dekanije, v prostem času pa tudi reševalec v Ljubljani. Lahko bi rekli, da je vseskozi v službi ljudi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146480</link>
        <pubDate> Sat, 19 Jul 2025 03:30:15 +0000</pubDate>
        <title>Dejan Pavlin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak. </description>
        <enclosure length="26012928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/11/AlenkaZRA_SLO_LJT_6299910_16694283.mp3"></enclosure>
        <guid>175145615</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>812</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lokalna junakinja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno-tehnično-turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je Alenka Zgaga pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145615</link>
        <pubDate> Sat, 12 Jul 2025 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Alenka Zgaga</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredi junija so se končale prireditve Tednov vseživljenjskega učenja, ki opozarjajo na neformalne oblike učenja, ki so pomembne vse življenje. Gonilna sila številnih tovrstnih prireditev, delavnic, predavanj in srečanj v Šmarju pri Jelšah in na Kozjanskem je Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih je nedavno prejela tudi priznanje Andragoškega centra Slovenije. Jana Turk Šulc sicer pravi, da ta nagrada pripada vsem sodelavcem in udeležencem različnih druženj in izobraževanj. Prav zato, ker ustvarja pogoje za srečevanja ljudi, učenje in osmišljeno življenje, je tudi tokratna Lokalna junakinja.</description>
        <enclosure length="25077504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/JanaTurRA_SLO_LJT_6196115_16576133.mp3"></enclosure>
        <guid>175143051</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>783</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredi junija so se končale prireditve Tednov vseživljenjskega učenja, ki opozarjajo na neformalne oblike učenja, ki so pomembne vse življenje. Gonilna sila številnih tovrstnih prireditev, delavnic, predavanj in srečanj v Šmarju pri Jelšah in na Kozjanskem je Jana Turk Šulc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih je nedavno prejela tudi priznanje Andragoškega centra Slovenije. Jana Turk Šulc sicer pravi, da ta nagrada pripada vsem sodelavcem in udeležencem različnih druženj in izobraževanj. Prav zato, ker ustvarja pogoje za srečevanja ljudi, učenje in osmišljeno življenje, je tudi tokratna Lokalna junakinja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143051</link>
        <pubDate> Sat, 05 Jul 2025 03:30:25 +0000</pubDate>
        <title>Jana Turk Šulc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel. 

</description>
        <enclosure length="24496896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/DragoKoRA_SLO_LJT_6174613_16551932.mp3"></enclosure>
        <guid>175142454</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>765</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drago Kolenc se je rodil v Novem mestu, leta 1964 pa je postal Postojnčan. Poklicno pot je posvetil mladim. Bil je psiholog na Zavodu za zaposlovanje in s sodelavci zasnoval program poklicnega usmerjanja, ki ga je posvojila vsa Slovenija. Z ekipo je pripravil sistem državnega štipendiranja – med drugim so mladi, ki so si izbrali deficitarne poklice, dobili višje štipendije. Po upokojitvi sta se s soprogo Marico posvetila raziskovanju domačih krajev in nastale so tri knjige – leta 2002 Kraji, kjer je prepih doma - o Postojni, štiri leta kasneje Dober dan, Krpanova dežela, v kateri se posveča dediščini Primorsko – Notranjske regije in na koncu še Grajska gospoda iz raja na krasu: Pivški graščini Ravne in Šilentabor, v kateri je raziskoval življenje rodbine Ravenskih. Po naključju je odkril tudi še nepoznan portret Erazma Predjamskega in s tem dokazal, da je plemič - slovenski Robin Hood - dejansko živel. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142454</link>
        <pubDate> Sat, 28 Jun 2025 05:06:24 +0000</pubDate>
        <title>Drago Kolenc</title>
      </item>
      <item>
        <description>Magister Leon Novak je škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki pa poleg škofovskih obveznosti opravlja tudi duhovniško službo v Murski Soboti, zgledno sodeluje z drugimi cerkvami oziroma njihovimi predstavniki doma in v tujini, še posebej pa je predan humanitarnemu delu. Še pred koncem tega leta ga bo na mestu prvega med enakimi zamenjal novi evangeličanski škof, saj Leon Novak za škofovsko funkcijo ni več kandidiral. Očeta dveh otrok, moža, škofa, duhovnika, humanitarca in motorista je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.</description>
        <enclosure length="23894016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/LeonNovRA_SLO_LJT_6082890_16446102.mp3"></enclosure>
        <guid>175140160</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>746</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Magister Leon Novak je škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki pa poleg škofovskih obveznosti opravlja tudi duhovniško službo v Murski Soboti, zgledno sodeluje z drugimi cerkvami oziroma njihovimi predstavniki doma in v tujini, še posebej pa je predan humanitarnemu delu. Še pred koncem tega leta ga bo na mestu prvega med enakimi zamenjal novi evangeličanski škof, saj Leon Novak za škofovsko funkcijo ni več kandidiral. Očeta dveh otrok, moža, škofa, duhovnika, humanitarca in motorista je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140160</link>
        <pubDate> Sat, 21 Jun 2025 03:30:35 +0000</pubDate>
        <title>Leon Novak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brina Jug je iskriva štirinajstletnica, ki rada bere, igra bobne, posluša rock, uči se španščine in kvačka. Kvačkanje zverinic je njen najnovejši projekt, ki jo navdušuje in navdihuje. To pa še ni vse. Brina Jug z dobrodelnim kvačkanjem prispeva v šolski sklad Osnovne šole Danile Kumar, ki jo obiskuje tudi sama. Osmošolka ve in čuti, da so ob njej tudi osnovnošolci, katerih starši sami ne zmorejo stroškov, povezanih z udeležbo na ekskurzijah, v šoli v naravi in na podobnih dogodkih. Zato pomaga. Z očetom sta marca ustvarila spletno stran jazsembrina.si, povezano z njenim ustvarjanjem in dobrodelnostjo. Brina dobrodelnost neopazno nosi v sebi. Zato je neizmerno vesela  tistih, ki cenijo njeno ustvarjalnost, saj z nakupom prikupnih zverinic po presoji prispevajo v šolski sklad.</description>
        <enclosure length="22407168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/BrinaJuRA_SLO_LJT_6018216_16372494.mp3"></enclosure>
        <guid>175138754</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>700</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brina Jug je iskriva štirinajstletnica, ki rada bere, igra bobne, posluša rock, uči se španščine in kvačka. Kvačkanje zverinic je njen najnovejši projekt, ki jo navdušuje in navdihuje. To pa še ni vse. Brina Jug z dobrodelnim kvačkanjem prispeva v šolski sklad Osnovne šole Danile Kumar, ki jo obiskuje tudi sama. Osmošolka ve in čuti, da so ob njej tudi osnovnošolci, katerih starši sami ne zmorejo stroškov, povezanih z udeležbo na ekskurzijah, v šoli v naravi in na podobnih dogodkih. Zato pomaga. Z očetom sta marca ustvarila spletno stran jazsembrina.si, povezano z njenim ustvarjanjem in dobrodelnostjo. Brina dobrodelnost neopazno nosi v sebi. Zato je neizmerno vesela  tistih, ki cenijo njeno ustvarjalnost, saj z nakupom prikupnih zverinic po presoji prispevajo v šolski sklad.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138754</link>
        <pubDate> Sat, 14 Jun 2025 03:30:02 +0000</pubDate>
        <title>Brina Jug</title>
      </item>
      <item>
        <description>Planinske poti, ki so poleti še posebej oblegane, urejajo prostovoljke in prostovoljci markacisti iz Planinske zveze Slovenije. Rišejo markacije, postavljajo usmerjevalne table in urejajo poti – vse za varen korak pohodnikov. To delajo v svojem prostem času, še več, nekateri za to koristijo celo dopust. Eden takih srčnih in predanih planincev je Drago Kure, vodja Odbora za planinske poti Koroške in inštruktor markacist iz Planinskega društva Ožbalt-Kapla. Koroške poti bodo prav v teh dneh opremili z novimi markacijami in tablami, na katerih bodo novi žigi. Z Dragom Kuretom se je po delčku koroške planinske poti odpravila naša dopisnica Metka Pirc.</description>
        <enclosure length="24698880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/06/DragoKuRA_SLO_LJT_5968228_16316439.mp3"></enclosure>
        <guid>175137488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Planinske poti, ki so poleti še posebej oblegane, urejajo prostovoljke in prostovoljci markacisti iz Planinske zveze Slovenije. Rišejo markacije, postavljajo usmerjevalne table in urejajo poti – vse za varen korak pohodnikov. To delajo v svojem prostem času, še več, nekateri za to koristijo celo dopust. Eden takih srčnih in predanih planincev je Drago Kure, vodja Odbora za planinske poti Koroške in inštruktor markacist iz Planinskega društva Ožbalt-Kapla. Koroške poti bodo prav v teh dneh opremili z novimi markacijami in tablami, na katerih bodo novi žigi. Z Dragom Kuretom se je po delčku koroške planinske poti odpravila naša dopisnica Metka Pirc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137488</link>
        <pubDate> Sat, 07 Jun 2025 03:30:02 +0000</pubDate>
        <title>Drago Kure</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji. </description>
        <enclosure length="22113024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/LjobaJeRA_SLO_LJT_5887157_16225614.mp3"></enclosure>
        <guid>175135544</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna Lokalna junakinja prihaja iz osrčja Notranjske. Raziskovalka ljudskega izročila, pevka, pesnica, pisateljica, pripovedovalka pravljic in vsestranska umetnica, od leta 2022 pa tudi častna občanka občine Cerknice, Ljoba Jenče se že od konca 80-tih let prejšnjega stoletja posveča vsemu, kar je povezano z bogatim slovenskim narodopisjem. S pesmijo je prepotovala ves svet, vsako leto izvede tudi po 100 nastopov za odrasle in otroke, ki jim žlahtno narodovo dediščino predstavlja na nastopih v šolah po vsej Sloveniji. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135544</link>
        <pubDate> Sat, 31 May 2025 03:41:35 +0000</pubDate>
        <title>Ljoba Jenče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lenka Kralj je sinonim za kulturo na Ljubnem ob Savinji. S svojim zgledom je navdihnila številne generacije domačinov. Sodelovala je v pevskih zborih, folklori, gledališču, tabornikih, režirala otroške igre in skrbela za ohranjanje starih flosarskih običajev. Upokojeno učiteljico, ki je prijela številna visoka priznanja in nagrade, njeni nekdanji učenci še zdaj cukajo za rokav in se ji zahvaljujejo za njeno požrtvovalno delo. </description>
        <enclosure length="19439616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/LenkaKrRA_SLO_LJT_5811462_16140233.mp3"></enclosure>
        <guid>175133532</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lenka Kralj je sinonim za kulturo na Ljubnem ob Savinji. S svojim zgledom je navdihnila številne generacije domačinov. Sodelovala je v pevskih zborih, folklori, gledališču, tabornikih, režirala otroške igre in skrbela za ohranjanje starih flosarskih običajev. Upokojeno učiteljico, ki je prijela številna visoka priznanja in nagrade, njeni nekdanji učenci še zdaj cukajo za rokav in se ji zahvaljujejo za njeno požrtvovalno delo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133532</link>
        <pubDate> Sat, 24 May 2025 03:40:45 +0000</pubDate>
        <title>Lenka Kralj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič. </description>
        <enclosure length="21169152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/KetiBlaRA_SLO_LJT_5741564_16060479.mp3"></enclosure>
        <guid>175131679</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>661</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat bomo spoznali dve lokalni junakinji: Keti Blažič in Lariso Štoka, prijateljici že vse življenje, humanitarki majhnega društva z velikim srcem, društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. Leta 2019 je to majhno društvo po le nekaj mesecih delovanja postalo znano, ko so pomagali bolnemu fantku Krisu in za gensko zdravilo s pomočjo dobrih ljudi zelo hitro zbrali 4 milijone evrov. Pozneje so pomagali še številnim bolnim otrokom, nazadnje fantku Urbanu. In mnogim še bodo, kajti vse se da, povesta Keti Blažič in Larisa Štoka v pogovoru z Natašo Benčič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131679</link>
        <pubDate> Sat, 17 May 2025 03:30:01 +0000</pubDate>
        <title>Keti Blažič in Larisa Štoka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Senovčan Anton Petrovič je angažiran na mnogih področjih – deluje v Turističnem društvu Senovo, pred 40 leti je bil ustanovitelj folklorne skupine na Senovem, srečujemo ga kot voditelja prireditev, že od osnovnošolskih let je – zdaj  že nekaj mesecev upokojenec – rad stal tudi na gledaliških odrih. Za svoje dosežke je prejel vsa tri Prešernova priznanja. Izhaja iz rudarske družine in od zapiranja rudnika na Senovem poskuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Je idejni oče geološke zbirke na Senovem ter obnove reštanjske strojnice in muzejske zbirke tehnične dediščine nekdanjega premogovnika. Skupaj s sokrajani je obnovil krušne peči na Senovem, ki so zapuščina rudarskih prednikov, kjer pečejo kruh za prireditve in pogostijo obiskovalce. Že skoraj dvajset let je tudi predsednik Turistične zveze Krško ter četrti zaporedni mandat občinski svetnik. </description>
        <enclosure length="26720256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/AntonPeRA_SLO_LJT_5696783_16008719.mp3"></enclosure>
        <guid>175130480</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>835</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Senovčan Anton Petrovič je angažiran na mnogih področjih – deluje v Turističnem društvu Senovo, pred 40 leti je bil ustanovitelj folklorne skupine na Senovem, srečujemo ga kot voditelja prireditev, že od osnovnošolskih let je – zdaj  že nekaj mesecev upokojenec – rad stal tudi na gledaliških odrih. Za svoje dosežke je prejel vsa tri Prešernova priznanja. Izhaja iz rudarske družine in od zapiranja rudnika na Senovem poskuša dobesedno iztrgati dediščino knapov v kraju iz uničenja. Je idejni oče geološke zbirke na Senovem ter obnove reštanjske strojnice in muzejske zbirke tehnične dediščine nekdanjega premogovnika. Skupaj s sokrajani je obnovil krušne peči na Senovem, ki so zapuščina rudarskih prednikov, kjer pečejo kruh za prireditve in pogostijo obiskovalce. Že skoraj dvajset let je tudi predsednik Turistične zveze Krško ter četrti zaporedni mandat občinski svetnik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130480</link>
        <pubDate> Sat, 10 May 2025 03:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Anton Petrovič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matija Blažič je lastnik hotela Ribno Alpine Resort na Bledu, ki se lahko ta trenutek – kot prvi hotel  v Evropi – pohvali z najvišjim certifikatom »Zero Waste – Brez odpadkov«. S tem je  družinsko voden hotel, ki že od leta 2018 deluje kot certificirani trajnostni Zero Waste hotel, še dodatno utrdil svoj položaj kot zgled trajnostnega turizma – najprej na državni, zdaj pa tudi na mednarodni ravni. Hotel je namreč tudi  prvi slovenski Zero Waste hotel. Matija Blažič tako s svojo vizijo in vztrajnostjo orje ledino na področju okolju prijaznega poslovanja in s tem postavlja nove standarde za celotno turistično dejavnost. In dokazuje, da je mogoče tudi v hotelski industriji poslovati z minimalnim vplivom na okolje. V to zgodbo pa je uspel vplesti še dve svoji ljubezni – obdelovanje lesa in kolesarjenje. Njegov hotel je namreč tudi  prava hvalnica lesu  in kolesarstvu, kamor se stekajo poti tako ljubiteljev kolesarstva kot tudi največjih kolesarskih imen preteklega in sedanjega obdobja.</description>
        <enclosure length="20436480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/30/MatijaBRA_SLO_LJT_5614389_15912657.mp3"></enclosure>
        <guid>175128372</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matija Blažič je lastnik hotela Ribno Alpine Resort na Bledu, ki se lahko ta trenutek – kot prvi hotel  v Evropi – pohvali z najvišjim certifikatom »Zero Waste – Brez odpadkov«. S tem je  družinsko voden hotel, ki že od leta 2018 deluje kot certificirani trajnostni Zero Waste hotel, še dodatno utrdil svoj položaj kot zgled trajnostnega turizma – najprej na državni, zdaj pa tudi na mednarodni ravni. Hotel je namreč tudi  prvi slovenski Zero Waste hotel. Matija Blažič tako s svojo vizijo in vztrajnostjo orje ledino na področju okolju prijaznega poslovanja in s tem postavlja nove standarde za celotno turistično dejavnost. In dokazuje, da je mogoče tudi v hotelski industriji poslovati z minimalnim vplivom na okolje. V to zgodbo pa je uspel vplesti še dve svoji ljubezni – obdelovanje lesa in kolesarjenje. Njegov hotel je namreč tudi  prava hvalnica lesu  in kolesarstvu, kamor se stekajo poti tako ljubiteljev kolesarstva kot tudi največjih kolesarskih imen preteklega in sedanjega obdobja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128372</link>
        <pubDate> Sat, 03 May 2025 03:30:43 +0000</pubDate>
        <title>Matija Blažič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred natanko enim tednom je potekala čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in ostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za mnoge arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so svoje mesto našle v muzejih. </description>
        <enclosure length="21823488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/MiroPotRA_SLO_LJT_5578888_15870744.mp3"></enclosure>
        <guid>175127350</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>681</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred natanko enim tednom je potekala čistilna akcija v reki Ljubljanici, že 34. po vrsti. Zbralo se je 72 potapljačev, ribičev, gasilcev in ostalih prostovoljcev, ki so s skupnimi močmi očistili Ljubljanico in njena nabrežja, vse od Ribiškega doma Barje na Livadi do ljubljanske tržnice. Malokdo pa ve, da čistilno akcijo od vsega začetka organizira potapljač in predsednik Društva za podvodne aktivnosti Vivera, Miro Potočnik, ki je lokalni junak tokratnega sobotnega jutra. Med drugim je zaslužen tudi za mnoge arheološke najdbe v Ljubljanici, ki so svoje mesto našle v muzejih. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127350</link>
        <pubDate> Fri, 25 Apr 2025 14:37:02 +0000</pubDate>
        <title>Miro Potočnik - varuh Ljubljanice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Godbenika sta bila že njegov ded na Remšniku na Kozjaku in oče v Mariboru. Pol stoletja je v mestu ob Dravi vodil Pihalni orkester KUD Pošta, ko pa je vajeti predal nasledniku, se je porodila ideja o tem, kako v dobro zasedbo povezati glasbenike – veterane. To mu je tudi uspelo. Pred dobrima dvema desetletjema je nastala Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, v kateri so ne več rosno mlade glasbenice in glasbenike z vseh vetrov,  nekaj se jih na vaje v Maribor vozi tudi iz avstrijskega Gradca. Godba veteranov Štajerske, edinstvena taka zasedba pri nas je pred kratkim izdala četrto zgoščenko z naslovom: Historični marši. </description>
        <enclosure length="21226752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/ErvinHaRA_SLO_LJT_5482188_15761586.mp3"></enclosure>
        <guid>175125049</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Godbenika sta bila že njegov ded na Remšniku na Kozjaku in oče v Mariboru. Pol stoletja je v mestu ob Dravi vodil Pihalni orkester KUD Pošta, ko pa je vajeti predal nasledniku, se je porodila ideja o tem, kako v dobro zasedbo povezati glasbenike – veterane. To mu je tudi uspelo. Pred dobrima dvema desetletjema je nastala Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana, v kateri so ne več rosno mlade glasbenice in glasbenike z vseh vetrov,  nekaj se jih na vaje v Maribor vozi tudi iz avstrijskega Gradca. Godba veteranov Štajerske, edinstvena taka zasedba pri nas je pred kratkim izdala četrto zgoščenko z naslovom: Historični marši. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125049</link>
        <pubDate> Sat, 19 Apr 2025 03:30:54 +0000</pubDate>
        <title>Ervin Hartman – ustanovitelj in dirigent Godbe veteranov Štajerske</title>
      </item>
      <item>
        <description>Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v naslednjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.</description>
        <enclosure length="24869376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/11/JoePavRA_SLO_LJT_5434009_15706935.mp3"></enclosure>
        <guid>175123785</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v naslednjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123785</link>
        <pubDate> Sat, 12 Apr 2025 03:30:52 +0000</pubDate>
        <title>Jože Pavšič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati  birokraciji.</description>
        <enclosure length="24499200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/02/MarjanaRA_SLO_LJT_5346140_15604745.mp3"></enclosure>
        <guid>175121539</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>765</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ptujski Rdeči križ se je po 51 letih in po hudi prostorski stiski v zadnjih 15 letih, ko so delovali na pičlih 44 kvadratnih metrih, zaradi česar niso mogli več zbirati oblačil, konec marca preselil v nove, sodobne prostore bliže središču mesta. Tam bodo lahko po novem pakete s hrano in rabljena oblačila delili vsako dopoldne. Do novih prostorov, vrednih 220 tisoč evrov, je ptujski Rdeči križ prišel z lastnimi sredstvi. Največ zaslug za pridobitev novih prostorov gre dolgoletni sekretarki ptujskega Rdečega križa Marjani Cafuta, ekonomistki po izobrazbi, ki je ob skrbi za ljudi v stiski brezplačno urejala še računovodstvo za območni Rdeči križ in tako tekom 15 let privarčevala kar 150 tisoč evrov, ki so šli za nakup novih prostorov. Prav zato je Marjana Cafuta, ki se konec leta po 45 letih delovne dobe in 22 letih na čelu ptujske humanitarne organizacije poslavlja, tokratna Lokalna junakinja. Gabrijeli Milošič je med drugim zaupala, da jo zadnja leta med drugim vse bolj žalosti dejstvo, da se morajo humanitarni delavci namesto ljudem v stiski, posvečati  birokraciji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121539</link>
        <pubDate> Sat, 05 Apr 2025 03:30:06 +0000</pubDate>
        <title>Marjana Cafuta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta. </description>
        <enclosure length="17432064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/FrancGoRA_SLO_LJT_5249379_15493457.mp3"></enclosure>
        <guid>175119106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>544</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratnega Lokalnega junaka smo poiskali na meji med Brkini in Čičaríjo. Podgrád je naselje v občini Ilirska Bistrica, kjer je doma Franc Gómbač. Letnik 1938. Zaradi materine prezgodnje smrti in revščine v družini sta šla Franc in njegova mlajša sestra Marija živet v zavetišče. Leta 1960 je diplomiral na celjskem učiteljišču. Po naključju so kmalu v njegovem rodnem kraju potrebovali novega učitelja in z veseljem se je vrnil domov ter poučeval najmlajše na tamkajšnji osnovni šoli. Učil jih je dopoldan in popoldan; po potrebi telovadbo, biologijo, nemščino, gospodinjstvo, likovni pouk, moralno vzgojo in še kaj. Vse življenje se je ukvarjal tudi s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Bil je tudi prostovoljni šolski knjižničar. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119106</link>
        <pubDate> Sat, 29 Mar 2025 04:30:54 +0000</pubDate>
        <title>Franc Gombač</title>
      </item>
      <item>
        <description>Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in jamar. Z jamarstvom je povezanih kar nekaj funkcij tega 60-letnega Novomeščana. Je prvi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, pa jamarski reševalec, inštruktor jamarskega reševanja in vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi ter urednik revije Jamar. Je tudi avtor knjige Priročnik jamarskega reševanja, ki je izšla letos. </description>
        <enclosure length="22261248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/DamijanRA_SLO_LJT_5223151_15463972.mp3"></enclosure>
        <guid>175118359</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>695</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Damijan Šinigoj je pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in jamar. Z jamarstvom je povezanih kar nekaj funkcij tega 60-letnega Novomeščana. Je prvi podpredsednik Jamarske zveze Slovenije, pa jamarski reševalec, inštruktor jamarskega reševanja in vodja izobraževanja pri jamarski reševalni službi ter urednik revije Jamar. Je tudi avtor knjige Priročnik jamarskega reševanja, ki je izšla letos. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118359</link>
        <pubDate> Sat, 22 Mar 2025 04:30:48 +0000</pubDate>
        <title>Damijan Šinigoj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Peter Žnidaršič obvlada z UNESCO-m zaščiteno veščino suhozidne gradnje. Kamniti zidovi so ga navdušili pred dobrim letom dni, od takrat pa je s skupino kolegov obnovil že več metrov teh veličastnih kamnitih rokodelskih umetnin. Pravi, da je trenutno v Sloveniji približno ducat ljudi, ki so vešči te starodavne umetnosti in se zavedajo pomena ohranjanja dediščine. V svoje vrste pa vabijo tudi vse, ki jim je kamen pri srcu. Dela na tem področju, pravi, je več kot dovolj za vse. S Petrom Žnidaršičem, tudi članom pivške glasbene zasedbe Ana Pupedan, ki jo je pred dobrim mesecem zaznamoval tragični dogodek, se je za oddajo Lokalni junak pogovarjala Sabrina Mulec.</description>
        <enclosure length="19607808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/18/PeternRA_SLO_LJT_5188947_15424503.mp3"></enclosure>
        <guid>175117539</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>612</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Peter Žnidaršič obvlada z UNESCO-m zaščiteno veščino suhozidne gradnje. Kamniti zidovi so ga navdušili pred dobrim letom dni, od takrat pa je s skupino kolegov obnovil že več metrov teh veličastnih kamnitih rokodelskih umetnin. Pravi, da je trenutno v Sloveniji približno ducat ljudi, ki so vešči te starodavne umetnosti in se zavedajo pomena ohranjanja dediščine. V svoje vrste pa vabijo tudi vse, ki jim je kamen pri srcu. Dela na tem področju, pravi, je več kot dovolj za vse. S Petrom Žnidaršičem, tudi članom pivške glasbene zasedbe Ana Pupedan, ki jo je pred dobrim mesecem zaznamoval tragični dogodek, se je za oddajo Lokalni junak pogovarjala Sabrina Mulec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117539</link>
        <pubDate> Sat, 15 Mar 2025 04:30:10 +0000</pubDate>
        <title>Peter Žnidaršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poklicna rejnica Tanja Ferlin z Razkrižja je že kot deklica razmišljala, da bi pomagala otrokom, ki ne morejo živeti v svoji matični družini, prvega otroka pa je v svojo sprejela pred 20-imi leti. Dosle se jih je v njihovem domu zvrstilo 8, Tanja in njen mož Željko pa zanje skrbita tako vestno, kot sta za svoji biološki hčerki. Seveda sta tudi sami lepo sprejeli svoje brate in sestre, s prav vsemi še vedno negujejo stike. </description>
        <enclosure length="24667392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/07/OtrociRA_SLO_LJT_5086351_15307123.mp3"></enclosure>
        <guid>175114805</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poklicna rejnica Tanja Ferlin z Razkrižja je že kot deklica razmišljala, da bi pomagala otrokom, ki ne morejo živeti v svoji matični družini, prvega otroka pa je v svojo sprejela pred 20-imi leti. Dosle se jih je v njihovem domu zvrstilo 8, Tanja in njen mož Željko pa zanje skrbita tako vestno, kot sta za svoji biološki hčerki. Seveda sta tudi sami lepo sprejeli svoje brate in sestre, s prav vsemi še vedno negujejo stike. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114805</link>
        <pubDate> Sat, 08 Mar 2025 04:35:11 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Otroci v rejništvu imajo vsaj dve mami&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jeseničan Gorazd Bregant  je močno zavezan pomoči drugim. Kot diplomiran zdravstvenik je v službi nujne medicinske pomoči v Kranju in tudi dežurni reševalec helikopterske nujne medicinske pomoči. Prostovoljno pa pomaga in rešuje tudi kot gorski reševalec. Tako je bilo tudi v času najhujših poplav, ko je skupaj s helikoptersko posadko z električnim vitlom reševal življenja. Zaznamujejo ga strokovno znanje,  predanost, natančnost, umirjenost in koncentracija. Vse to spretno povezuje tudi na pokalu Vitranc, kjer je zadnja leta vodja tekmovalnega odbora.</description>
        <enclosure length="21635328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/GorazdBRA_SLO_LJT_5008090_15217257.mp3"></enclosure>
        <guid>175112848</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>676</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jeseničan Gorazd Bregant  je močno zavezan pomoči drugim. Kot diplomiran zdravstvenik je v službi nujne medicinske pomoči v Kranju in tudi dežurni reševalec helikopterske nujne medicinske pomoči. Prostovoljno pa pomaga in rešuje tudi kot gorski reševalec. Tako je bilo tudi v času najhujših poplav, ko je skupaj s helikoptersko posadko z električnim vitlom reševal življenja. Zaznamujejo ga strokovno znanje,  predanost, natančnost, umirjenost in koncentracija. Vse to spretno povezuje tudi na pokalu Vitranc, kjer je zadnja leta vodja tekmovalnega odbora.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112848</link>
        <pubDate> Sat, 01 Mar 2025 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Gorazd Bregant</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred nekaj leti so ga razglasili za najboljšega naravoslovnega fotografa, morebiti pa se tokratnega Lokalnega junaka Mateja Vraniča spomnite po filmu Divja Slovenija, ki smo ga pred nedavnim videli na naši televiziji. Izvira iz Velenja, živi v Mozirju, naša dopisnica Metka Pirc, ki se je pogovarjala z njim, pa pravi, da je vedno nasmejan. V Velenju je delal kot strojnik, a se je nato raje podal na neznano pot raziskovanja in odkrivanja živalskega sveta skozi objektiv. Tokrat smo Mateja Vraniča pred mikrofon povabili takoj zatem, ko so ga razglasili za novega velenjskega kulturnega ambasadorja.</description>
        <enclosure length="23789568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/MatejVrRA_SLO_LJT_4937517_15135897.mp3"></enclosure>
        <guid>175111058</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred nekaj leti so ga razglasili za najboljšega naravoslovnega fotografa, morebiti pa se tokratnega Lokalnega junaka Mateja Vraniča spomnite po filmu Divja Slovenija, ki smo ga pred nedavnim videli na naši televiziji. Izvira iz Velenja, živi v Mozirju, naša dopisnica Metka Pirc, ki se je pogovarjala z njim, pa pravi, da je vedno nasmejan. V Velenju je delal kot strojnik, a se je nato raje podal na neznano pot raziskovanja in odkrivanja živalskega sveta skozi objektiv. Tokrat smo Mateja Vraniča pred mikrofon povabili takoj zatem, ko so ga razglasili za novega velenjskega kulturnega ambasadorja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111058</link>
        <pubDate> Sat, 22 Feb 2025 04:30:08 +0000</pubDate>
        <title>Matej Vranič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Metka Velepec Šajn je direktorica Doma starejših Grosuplje, ki vodi graditev novih enot na Blokah ter v Sodražici in Višnji Gori. Naložb, vrednih kar 22 milijonov evrov, se loteva v negotovih časih, ko se številni domovi za starejše soočajo s pomanjkanjem kadrov in drugimi težavami. </description>
        <enclosure length="19368192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/12/MetkaVeRA_SLO_LJT_4836585_15021914.mp3"></enclosure>
        <guid>175108702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>605</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Metka Velepec Šajn je direktorica Doma starejših Grosuplje, ki vodi graditev novih enot na Blokah ter v Sodražici in Višnji Gori. Naložb, vrednih kar 22 milijonov evrov, se loteva v negotovih časih, ko se številni domovi za starejše soočajo s pomanjkanjem kadrov in drugimi težavami. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108702</link>
        <pubDate> Sat, 15 Feb 2025 04:30:06 +0000</pubDate>
        <title>Metka Velepec Šajn</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred kratkim upokojeni ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek ni polovičar. Delo jemlje resno, pa naj gre za službo ali hobi, preden se ga loti, zadevo temeljito preuči. Pred leti je navdušil s fotografsko razstavo fotografij trka kapljic, na začetku leta je z eno od svojih infrardečih fotografij na natečaju v Združenih državah Amerike osvojil drugo mesto. Nagrajeno fotografijo so objavili tudi v reviji Forbes. Ko je s somišljeniki pred četrt stoletja ustanovil Astronomsko društvo Kosci Šentjur, je bilo opazovanje zvezdnega neba pravi užitek, zdaj je zaradi svetlobnega onesnaženja in množice umetnih satelitov to početje precej oteženo. Kot ravnatelj v službi z otroki ni imel večjih težav, več sivih las so mu povzročili njihovi starši. 
</description>
        <enclosure length="23801856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/07/RobertGRA_SLO_LJT_4783199_14962290.mp3"></enclosure>
        <guid>175107430</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred kratkim upokojeni ravnatelj šentjurske Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek ni polovičar. Delo jemlje resno, pa naj gre za službo ali hobi, preden se ga loti, zadevo temeljito preuči. Pred leti je navdušil s fotografsko razstavo fotografij trka kapljic, na začetku leta je z eno od svojih infrardečih fotografij na natečaju v Združenih državah Amerike osvojil drugo mesto. Nagrajeno fotografijo so objavili tudi v reviji Forbes. Ko je s somišljeniki pred četrt stoletja ustanovil Astronomsko društvo Kosci Šentjur, je bilo opazovanje zvezdnega neba pravi užitek, zdaj je zaradi svetlobnega onesnaženja in množice umetnih satelitov to početje precej oteženo. Kot ravnatelj v službi z otroki ni imel večjih težav, več sivih las so mu povzročili njihovi starši. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107430</link>
        <pubDate> Sat, 08 Feb 2025 04:30:15 +0000</pubDate>
        <title>Robert Gajšek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Neumorna pevka in kitaristka Marjetka Popovski iz Izole je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. S njo se je pogovarjala Smilja Baranja iz Radia Koper</description>
        <enclosure length="19077888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/MarjetkaRA_SLO_LJT_4686434_14851729.mp3"></enclosure>
        <guid>175105305</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Neumorna pevka in kitaristka Marjetka Popovski iz Izole je našla zdravilno moč glasbe za ljudi že v Domu upokojencev Izola, kjer je bila zaposlena kot diplomirana fizioterapevtka. Osnove ljudske pesmi in plesov je bila deležna s prepevanjem v različnih šolskih zborih, ponosna pa je tudi na sodelovanje s Folklorno skupino Val Piran. Marjetka Popovski je pozneje sama sestavljala različne glasbene skupine. Postala je ambasadorka Izole, za svoje delo je prejela tudi nagrado Andragoškega centra Slovenije za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. S njo se je pogovarjala Smilja Baranja iz Radia Koper</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105305</link>
        <pubDate> Sat, 01 Feb 2025 04:30:26 +0000</pubDate>
        <title>Marjetka Popovski</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratne gostje oddaje Lokalni junak ni treba posebej predstavljati. Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.   </description>
        <enclosure length="28197888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/22/pelaMiRA_SLO_LJT_4604595_14759722.mp3"></enclosure>
        <guid>175103483</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>881</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratne gostje oddaje Lokalni junak ni treba posebej predstavljati. Boj, ki ga Špela Miroševič bije za sina Urbana, ki se je rodil z redko genetsko boleznijo, je eden tistih, ki bi lahko našel pot tudi na filmska platna ali na knjižne police in je izredna manifestacija materinske moči, volje, poguma in ljubezni. Hkrati gre za zgodbo, ki prevprašuje vsakogar izmed nas: ali bi ravnali enako? Bi imeli dovolj poguma in moči za boj, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Pa četudi sta, ne glede na izid, materino žrtvovanje in materina ljubezen agensa, ki sta močnejša od znanosti, močnejša celo od profita. Zgodba družine Miroševič in dečka Urbana je dokaz, da ljubezen lahko premaga kapitalizem. S Špelo Miroševič se je pogovarjal Peter Močnik.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103483</link>
        <pubDate> Sat, 25 Jan 2025 04:21:01 +0000</pubDate>
        <title>Špela Miroševič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Franc Černelič iz Podbočja je v decembru obeležil dva častitljiva jubileja. Dopolnil je 80 let, hkrati pa 65 let tudi že orgla in vodi pevski zbor v cerkvi sv. Križa. Sledi pušča na številnih področjih v kraju in širše. Sam pa pravi, da ni aktiven le tam, kjer je človek sam. Kulturi je predan tudi v KD Stane Kerin Podbočje, že od mladosti je bil vpet v amaterska gledališča, rad ima zgodovino, je zaprisežen gasilec z najvišjim gasilskim priznanjem, tri mandate je vodil Društvo za zdravje srca in ožilja, leta 1992 je postal tudi poslanec Državnega zbora. Še vedno pa rad prenaša znanje in pomaga tudi vnuku v domači kovačiji. Z njim se je pogovarjala Suzana Vahtarić.
</description>
        <enclosure length="24549120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/17/FranceRA_SLO_1PR406_14656640.mp3"></enclosure>
        <guid>175102038</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>767</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Franc Černelič iz Podbočja je v decembru obeležil dva častitljiva jubileja. Dopolnil je 80 let, hkrati pa 65 let tudi že orgla in vodi pevski zbor v cerkvi sv. Križa. Sledi pušča na številnih področjih v kraju in širše. Sam pa pravi, da ni aktiven le tam, kjer je človek sam. Kulturi je predan tudi v KD Stane Kerin Podbočje, že od mladosti je bil vpet v amaterska gledališča, rad ima zgodovino, je zaprisežen gasilec z najvišjim gasilskim priznanjem, tri mandate je vodil Društvo za zdravje srca in ožilja, leta 1992 je postal tudi poslanec Državnega zbora. Še vedno pa rad prenaša znanje in pomaga tudi vnuku v domači kovačiji. Z njim se je pogovarjala Suzana Vahtarić.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102038</link>
        <pubDate> Sat, 18 Jan 2025 04:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Franc Černelič orgla že 65 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje  posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa  predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori,  ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja  Semenjalnice,  ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena  ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske  in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru  projekta   je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že  delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo. </description>
        <enclosure length="25898496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/10/MajaKolRA_SLO_LJT_4471353_14609762.mp3"></enclosure>
        <guid>175100538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>809</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje  posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa  predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori,  ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja  Semenjalnice,  ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena  ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske  in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru  projekta   je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že  delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100538</link>
        <pubDate> Sat, 11 Jan 2025 04:30:25 +0000</pubDate>
        <title>Maja Kolar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.</description>
        <enclosure length="25966080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/03/MiloSRA_SLO_LJT_4401362_14531468.mp3"></enclosure>
        <guid>175098823</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>811</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098823</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jan 2025 04:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Miloš Simov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko je učitelj v zgodnjih petdesetih letih pripeljal učence na železniško postajo Štore pogledati kaj je to telefon je mali Miha sklenil, da bo železničar. Domala vseh štirideset let kasnejše poklicne kariere je zbiral zgodovinske predmete in dokumente povezane z južno železnico Dunaj – Trst. Prihodnje leto bo minilo 25 let od takrat, ko je v nekdanjem tovornem skladišču železniške postaje Šentjur nastal Muzej južne železnice – delo tokratnega lokalnega junaka Mihe Bučarja. </description>
        <enclosure length="23616000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/28/MihaBuRA_SLO_LJT_4352738_14477500.mp3"></enclosure>
        <guid>175097509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko je učitelj v zgodnjih petdesetih letih pripeljal učence na železniško postajo Štore pogledati kaj je to telefon je mali Miha sklenil, da bo železničar. Domala vseh štirideset let kasnejše poklicne kariere je zbiral zgodovinske predmete in dokumente povezane z južno železnico Dunaj – Trst. Prihodnje leto bo minilo 25 let od takrat, ko je v nekdanjem tovornem skladišču železniške postaje Šentjur nastal Muzej južne železnice – delo tokratnega lokalnega junaka Mihe Bučarja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097509</link>
        <pubDate> Sat, 28 Dec 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Miha Bučar - železničar, ki je ustvaril muzej</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številne gospodinje še danes doma pečejo kruh, zlasti v teh predprazničnih dneh. Nekatere celo tako dobrega, da ga lahko prodajajo in od prodaje tudi živijo, kot denimo v Cirkulanah. Rženi kruh &quot;Pri kovači&quot; je poznan daleč naokoli in po njegovi zaslugi je pred 30-imi leti Darinka Arnečič pustila službo ter si jo ustvarila sama prav s peko kruha. Zdaj pa je obrt, čeprav gre v resnici skoraj za umetnost, predala hčerki Suzani Arnečič Zamuda, ki je peko in prodajo še nekoliko posodobila ter povečala. Domačo pekarno Pri kovači je v Cirkulanah obiskala Gabrijela Milošič.</description>
        <enclosure length="22046208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/19/DarinkaRA_SLO_LJT_4281851_14398992.mp3"></enclosure>
        <guid>175095483</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>688</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številne gospodinje še danes doma pečejo kruh, zlasti v teh predprazničnih dneh. Nekatere celo tako dobrega, da ga lahko prodajajo in od prodaje tudi živijo, kot denimo v Cirkulanah. Rženi kruh &quot;Pri kovači&quot; je poznan daleč naokoli in po njegovi zaslugi je pred 30-imi leti Darinka Arnečič pustila službo ter si jo ustvarila sama prav s peko kruha. Zdaj pa je obrt, čeprav gre v resnici skoraj za umetnost, predala hčerki Suzani Arnečič Zamuda, ki je peko in prodajo še nekoliko posodobila ter povečala. Domačo pekarno Pri kovači je v Cirkulanah obiskala Gabrijela Milošič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095483</link>
        <pubDate> Sat, 21 Dec 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Darinka Arnečič in Suzana Arnečič Zamuda</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni junak prihaja iz Cerknice in to ravno ob pravem času, pred božičnimi prazniki, ko bodo številne slovenske domove krasile jaslice. Tiste, ki jih je zasnoval on po motivih Maksima Gasparija, pa so v petek, 13. decembra v naravni velikosti zasijale za cerkvico v Selščku, rojstnem kraju tega znamenitega notranjskega slikarja. Danes v naši oddaji gostimo Roberta Kužnika iz Cerknice, zbiralca in publicista, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem življenja in dela Maksima Gasparija. Sredi novembra mu je Slovensko etnološko društvo za to namenilo Murkovo listino, pred dnevi pa mu je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije podelila še certifikat za Gasparijeve narodne jaslice in za slovensko zibko kot izdelka domače obrti. Roberta Kužnika nam bo predstavil naš kočevsko – notranjski dopisnik Marko Škrlj.</description>
        <enclosure length="20007168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/14/RobertKRA_SLO_LJT_4222317_14332664.mp3"></enclosure>
        <guid>175094105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>625</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni junak prihaja iz Cerknice in to ravno ob pravem času, pred božičnimi prazniki, ko bodo številne slovenske domove krasile jaslice. Tiste, ki jih je zasnoval on po motivih Maksima Gasparija, pa so v petek, 13. decembra v naravni velikosti zasijale za cerkvico v Selščku, rojstnem kraju tega znamenitega notranjskega slikarja. Danes v naši oddaji gostimo Roberta Kužnika iz Cerknice, zbiralca in publicista, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem življenja in dela Maksima Gasparija. Sredi novembra mu je Slovensko etnološko društvo za to namenilo Murkovo listino, pred dnevi pa mu je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije podelila še certifikat za Gasparijeve narodne jaslice in za slovensko zibko kot izdelka domače obrti. Roberta Kužnika nam bo predstavil naš kočevsko – notranjski dopisnik Marko Škrlj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094105</link>
        <pubDate> Sat, 14 Dec 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Robert Kužnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor. </description>
        <enclosure length="25974528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/04/MarjetaRA_SLO_LJT_4113040_14209941.mp3"></enclosure>
        <guid>175091555</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>811</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091555</link>
        <pubDate> Sat, 07 Dec 2024 04:44:01 +0000</pubDate>
        <title>Marjeta Marinčič - prijateljica medvedov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakonca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik sta pred dobrim desetletjem v Kranj prenesla projekt Viški hrane, s katerim s podarjeno hrano pomagata socialno najbolj ogroženim. Danes pomoč prejema okoli 60 socialno ogroženih družin, podarjena hrana pa je na leto vredna več kot 100 tisoč evrov. Zdravnika, člana Lions kluba Brnik in predana prostovoljca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik, ki  v tem projektu povezujeta številne deležnike in več kot 30 prostovoljcev, sta tudi prejemnika velike plakete mestne občine Kranj. </description>
        <enclosure length="23387136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/29/IrenaGrRA_SLO_LJT_4072841_14163631.mp3"></enclosure>
        <guid>175090529</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>730</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakonca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik sta pred dobrim desetletjem v Kranj prenesla projekt Viški hrane, s katerim s podarjeno hrano pomagata socialno najbolj ogroženim. Danes pomoč prejema okoli 60 socialno ogroženih družin, podarjena hrana pa je na leto vredna več kot 100 tisoč evrov. Zdravnika, člana Lions kluba Brnik in predana prostovoljca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik, ki  v tem projektu povezujeta številne deležnike in več kot 30 prostovoljcev, sta tudi prejemnika velike plakete mestne občine Kranj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090529</link>
        <pubDate> Sat, 30 Nov 2024 04:31:00 +0000</pubDate>
        <title>Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tea Lubej živi na več kot tisoč metrih na Ojstrici na pobočju Košenjaka nad Dravogradom. Že prve zamisli o postavitvi vetrnic na njihovem območju, so med krajani povzročile velik nemir. Združili so se v civilno pobudo in takrat se je začel njihov boj ne le metaforično, tudi skoraj povsem dobesedno z mlini na veter. Tea Lubej je glas tamkajšnjih prebivalcev. </description>
        <enclosure length="10848000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/23/TeaLubeRA_SLO_LJT_4003948_14086034.mp3"></enclosure>
        <guid>175088797</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tea Lubej živi na več kot tisoč metrih na Ojstrici na pobočju Košenjaka nad Dravogradom. Že prve zamisli o postavitvi vetrnic na njihovem območju, so med krajani povzročile velik nemir. Združili so se v civilno pobudo in takrat se je začel njihov boj ne le metaforično, tudi skoraj povsem dobesedno z mlini na veter. Tea Lubej je glas tamkajšnjih prebivalcev. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088797</link>
        <pubDate> Sat, 23 Nov 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tea Lubej</title>
      </item>
      <item>
        <description>Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez. </description>
        <enclosure length="13090176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/15/BorisGrRA_SLO_LJT_3934914_14006920.mp3"></enclosure>
        <guid>175087004</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>818</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087004</link>
        <pubDate> Sat, 16 Nov 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Boris Grabrijan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.</description>
        <enclosure length="10490112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/29/EdisVehRA_SLO_LJT_3772815_13819107.mp3"></enclosure>
        <guid>175082972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082972</link>
        <pubDate> Sat, 02 Nov 2024 04:30:15 +0000</pubDate>
        <title>Edis Vehabović, dobrotnik leta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Roker, zgodovinar, Štajerec. To je, ne nujno v tem vrstnem redu, Tone Kregar. Je pevec legendarne skupine MI2 in od leta 2016 direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kdor ga pozna tudi osebno, bo za njega povedal, da deluje lokalno, razmišlja globalno. Na otroštvo, ki ga je sprva preživljal pod Donačko goro, nato pa v Rogatcu, ima lepe spomine. Da vse mine, je spoznal že zelo zgodaj, pri enajstih letih mu je umrla mama. Pojasni, da je druga svetovna vojna bila največja prelomnica 20. stoletja, dogodki v njej in po njej pa žal še vedno razdvajajo slovensko družbo. Prepričan je, da rock ni mrtev, čeprav so njegova zlata leta že zdavnaj mimo. Če bi v Celju nepričakovano pristali vesoljci, bi jih, kot gostoljuben Štajerec, povabil na pijačo.</description>
        <enclosure length="12212352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/ToneKreRA_SLO_LJT_3728315_13768045.mp3"></enclosure>
        <guid>175081794</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>763</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Roker, zgodovinar, Štajerec. To je, ne nujno v tem vrstnem redu, Tone Kregar. Je pevec legendarne skupine MI2 in od leta 2016 direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kdor ga pozna tudi osebno, bo za njega povedal, da deluje lokalno, razmišlja globalno. Na otroštvo, ki ga je sprva preživljal pod Donačko goro, nato pa v Rogatcu, ima lepe spomine. Da vse mine, je spoznal že zelo zgodaj, pri enajstih letih mu je umrla mama. Pojasni, da je druga svetovna vojna bila največja prelomnica 20. stoletja, dogodki v njej in po njej pa žal še vedno razdvajajo slovensko družbo. Prepričan je, da rock ni mrtev, čeprav so njegova zlata leta že zdavnaj mimo. Če bi v Celju nepričakovano pristali vesoljci, bi jih, kot gostoljuben Štajerec, povabil na pijačo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081794</link>
        <pubDate> Sat, 26 Oct 2024 04:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Kregar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe, marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.</description>
        <enclosure length="12637056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/18/MaaHawRA_SLO_LJT_3676951_13708667.mp3"></enclosure>
        <guid>175080497</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>789</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe, marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080497</link>
        <pubDate> Sat, 19 Oct 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maša Hawlina</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Z Martino Maršič se je na šoli  v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk, srečala Tjaša Lotrič.

</description>
        <enclosure length="12440448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/MartinaRA_SLO_LJT_3610050_13631466.mp3"></enclosure>
        <guid>175078770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>777</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Z Martino Maršič se je na šoli  v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk, srečala Tjaša Lotrič.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078770</link>
        <pubDate> Sat, 12 Oct 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Martina Maršič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici. </description>
        <enclosure length="13309056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/04/MajaGolRA_SLO_LJT_3530654_13542492.mp3"></enclosure>
        <guid>175076878</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>831</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076878</link>
        <pubDate> Sat, 05 Oct 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Maja Golob</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Spodnjem Slemenu na sončni planoti pogorja Kozjak v občini Selnica ob Dravi deluje Kulturno izobraževalno društvo Janez Urbas. Njegov predsednik in gonilna sila je - Janez Urbas. Ne, ni tisto, na kar ste najprej pomislili, ne gre za samovšečnega posebneža, ki je po sebi poimenoval dejavno društvo, zavezano posebnemu projektu - preurejanju opuščene šolske stavbe v vaški dom. Janez Urbas je sinonim za lokalnega junaka, tako kot je bil to že njegov ded po katerm je tudi dobil ime. </description>
        <enclosure length="12247296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/27/JanezUrRA_SLO_LJT_3469296_13471169.mp3"></enclosure>
        <guid>175075341</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>765</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Spodnjem Slemenu na sončni planoti pogorja Kozjak v občini Selnica ob Dravi deluje Kulturno izobraževalno društvo Janez Urbas. Njegov predsednik in gonilna sila je - Janez Urbas. Ne, ni tisto, na kar ste najprej pomislili, ne gre za samovšečnega posebneža, ki je po sebi poimenoval dejavno društvo, zavezano posebnemu projektu - preurejanju opuščene šolske stavbe v vaški dom. Janez Urbas je sinonim za lokalnega junaka, tako kot je bil to že njegov ded po katerm je tudi dobil ime. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075341</link>
        <pubDate> Sat, 28 Sep 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Janez Urbas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Bržkone ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu. </description>
        <enclosure length="10843392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/21/PavleHoRA_SLO_LJT_3405949_13397558.mp3"></enclosure>
        <guid>175073692</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>677</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Bržkone ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073692</link>
        <pubDate> Sat, 21 Sep 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Pavle Hočevar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima  zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši  postavlja  galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih  piše tudi na knjigo v kateri bo zbral  svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo. </description>
        <enclosure length="9834624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/13/FranjoPRA_SLO_LJT_3337542_13319431.mp3"></enclosure>
        <guid>175072090</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima  zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši  postavlja  galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih  piše tudi na knjigo v kateri bo zbral  svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072090</link>
        <pubDate> Sat, 14 Sep 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Franjo Potočnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado.  »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.  </description>
        <enclosure length="13923072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/06/AndrejKRA_SLO_LJT_3266614_13238602.mp3"></enclosure>
        <guid>175070337</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>870</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado.  »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070337</link>
        <pubDate> Sat, 07 Sep 2024 04:00:26 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Kolar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ptujčanka Marija Hernja Masten se v teh dneh intenzivno pripravlja na že 22. Grajske igre, ki bodo prihodnjo soboto, 7. septembra, na Ptujskem gradu. Grajske igre so slikovit prikaz srednjeveškega obdobja na Ptuju. Mesto ima še danes lepo ohranjeno srednjeveško jedro in se ponaša s kar dvema mestnima statutoma iz let 1376 in 1513. Leta 1555 je celo dobilo naziv cesarsko-kraljevo mesto. Spomin na to &quot;zlato&quot; srednjeveško zgodovinsko obdobje obuja Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z grajskimi igrami že 22-to leto. Zgodovinarka  Marija Hernja Masten, ki je kar 40 let delala v ptujskem zgodovinskem arhivu in nam tam na novo odkrivala in predstavljala neprecenljivo zgodovinsko dediščino ter je že vrsto let predsednica omenjenega društva je tokratna lokalna junakinja. </description>
        <enclosure length="13746816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/30/MarijaHRA_SLO_LJT_3204091_13167794.mp3"></enclosure>
        <guid>175068924</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>859</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ptujčanka Marija Hernja Masten se v teh dneh intenzivno pripravlja na že 22. Grajske igre, ki bodo prihodnjo soboto, 7. septembra, na Ptujskem gradu. Grajske igre so slikovit prikaz srednjeveškega obdobja na Ptuju. Mesto ima še danes lepo ohranjeno srednjeveško jedro in se ponaša s kar dvema mestnima statutoma iz let 1376 in 1513. Leta 1555 je celo dobilo naziv cesarsko-kraljevo mesto. Spomin na to &quot;zlato&quot; srednjeveško zgodovinsko obdobje obuja Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z grajskimi igrami že 22-to leto. Zgodovinarka  Marija Hernja Masten, ki je kar 40 let delala v ptujskem zgodovinskem arhivu in nam tam na novo odkrivala in predstavljala neprecenljivo zgodovinsko dediščino ter je že vrsto let predsednica omenjenega društva je tokratna lokalna junakinja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068924</link>
        <pubDate> Sat, 31 Aug 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Marija Hernja Masten</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk. Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila,  številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. </description>
        <enclosure length="12326784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/21/RomeoVoRA_SLO_LJT_3116479_13067873.mp3"></enclosure>
        <guid>175066926</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>770</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk. Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila,  številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066926</link>
        <pubDate> Sat, 24 Aug 2024 04:00:06 +0000</pubDate>
        <title>Romeo Volk - raziskovalec ljudskega izročila</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ivan Kuljaj je bil novinar in urednik Delavske enotnosti, pisal je tudi za Pavliho, Teleks, Mladino, Demokracijo in druge časopise. Je avtor številnih knjig, predvsem s področja vinogradništva in druge dediščine. Leta 1998 ob stoletnici Leona Štuklja je izdal knjigo Ave triumfator. Dva mandata je bil direktor Zavoda za turizem Novo mesto, vseskozi pa je z dušo in telesom zapisan vinogradništvu in lovstvu. In na vseh področjih na katerih je deloval in še deluje pušča pomembne sledi.</description>
        <enclosure length="12774528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/17/IvanKulRA_SLO_LJT_3089145_13036022.mp3"></enclosure>
        <guid>175066230</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>798</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ivan Kuljaj je bil novinar in urednik Delavske enotnosti, pisal je tudi za Pavliho, Teleks, Mladino, Demokracijo in druge časopise. Je avtor številnih knjig, predvsem s področja vinogradništva in druge dediščine. Leta 1998 ob stoletnici Leona Štuklja je izdal knjigo Ave triumfator. Dva mandata je bil direktor Zavoda za turizem Novo mesto, vseskozi pa je z dušo in telesom zapisan vinogradništvu in lovstvu. In na vseh področjih na katerih je deloval in še deluje pušča pomembne sledi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066230</link>
        <pubDate> Sat, 17 Aug 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Ivan Kuljaj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Rok Roblek, župan občine Preddvor, v kateri je tudi najdaljša slovenska vas - Kokra, je po neurju v prizadetem zaselku povezoval, spodbujal ter fizično pomagal. Z bagerjem je odstranjeval nanose grušča in kamenja, ki jih je v Podjebelco nanesel hudournik Neškarjev graben. Rok Roblek je bil vse dni na kraju dogajanja: »V takšnih primerih moraš ostati miren in močan zaradi prizadetih domačinov in drugih ljudi, s katerimi delaš. Le skupaj lahko potegnemo voz iz blata.«</description>
        <enclosure length="11183616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/09/RokRoblRA_SLO_LJT_3038200_12976534.mp3"></enclosure>
        <guid>175064989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>698</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Rok Roblek, župan občine Preddvor, v kateri je tudi najdaljša slovenska vas - Kokra, je po neurju v prizadetem zaselku povezoval, spodbujal ter fizično pomagal. Z bagerjem je odstranjeval nanose grušča in kamenja, ki jih je v Podjebelco nanesel hudournik Neškarjev graben. Rok Roblek je bil vse dni na kraju dogajanja: »V takšnih primerih moraš ostati miren in močan zaradi prizadetih domačinov in drugih ljudi, s katerimi delaš. Le skupaj lahko potegnemo voz iz blata.«</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064989</link>
        <pubDate> Sat, 10 Aug 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Rok Roblek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Marta Sever je gospa mnogih talentov, predvsem pa neumorna kmečka ženska, ki zelo rada prime tako za pisalo kot za šivanko. Leta 2007 je bila izbrana za kmetico leta, ponaša se tudi z mnogimi priznanji in nagradami, pa najsi gre za naj domačijo ali za dobrote slovenskih kmetij. Kljub skrbi in delu na kmetiji in z družino je vselej našla čas še za društvene dejavnosti, pripravo različnih prireditev, ročna dela ter pisanje, pa najsi gre za pesmi, zgodbe, članke za razne publikacije ali preprosto beleženje dogodkov. Med temi še posebej temeljito zapisuje vse, ki so povezani s štorkljami. Marto Sever je v Šalamencih v občini Puconci obiskala Lidija Kosi.</description>
        <enclosure length="12177408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/01/MartaSeRA_SLO_LJT_2960676_12886335.mp3"></enclosure>
        <guid>175063170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>761</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Marta Sever je gospa mnogih talentov, predvsem pa neumorna kmečka ženska, ki zelo rada prime tako za pisalo kot za šivanko. Leta 2007 je bila izbrana za kmetico leta, ponaša se tudi z mnogimi priznanji in nagradami, pa najsi gre za naj domačijo ali za dobrote slovenskih kmetij. Kljub skrbi in delu na kmetiji in z družino je vselej našla čas še za društvene dejavnosti, pripravo različnih prireditev, ročna dela ter pisanje, pa najsi gre za pesmi, zgodbe, članke za razne publikacije ali preprosto beleženje dogodkov. Med temi še posebej temeljito zapisuje vse, ki so povezani s štorkljami. Marto Sever je v Šalamencih v občini Puconci obiskala Lidija Kosi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063170</link>
        <pubDate> Sat, 03 Aug 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Marta Sever</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po znamenitem golu na nedavnem evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji, je Žan Karničnik pritegnil evropsko, celo svetovno pozornost. Veliko je ugibanj, kje bo nadaljeval svojo kariero. Nasmejali smo ga z vprašanjem, ali srbski predsednik, ki se je obregnil ravno v višino njegove zdajšnje plače, morebiti pozna že tisti novi znesek, ki naj bi ga čakal verjetno v katerem od evropskih klubov. V tokratnem pogovoru razkrivamo njegov pogled na svet, kako ravna, kadar je sam na življenjskih prelomnicah. Bili so namreč časi, ko je že skoraj zapustil prvo ligo in bi začel delati v Avstriji. Tudi po izjemnih uspehih ostaja zvest lokalnemu okolju.  Po končanem Euru so ga svečano sprejeli v domačih Radljah ob Dravi, nato še v Celju, kjer je odločilno pripomogel k drugemu naslovu državnih prvakov. Korošci ga spremljajo na vsakem koraku.
Žan Karničnik je vzor številnim mladim generacijam, za katere si kljub natrpanemu urniku vzame čas. 
</description>
        <enclosure length="11155968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/26/anKarnRA_SLO_LJT_2908940_12824917.mp3"></enclosure>
        <guid>175061850</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po znamenitem golu na nedavnem evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji, je Žan Karničnik pritegnil evropsko, celo svetovno pozornost. Veliko je ugibanj, kje bo nadaljeval svojo kariero. Nasmejali smo ga z vprašanjem, ali srbski predsednik, ki se je obregnil ravno v višino njegove zdajšnje plače, morebiti pozna že tisti novi znesek, ki naj bi ga čakal verjetno v katerem od evropskih klubov. V tokratnem pogovoru razkrivamo njegov pogled na svet, kako ravna, kadar je sam na življenjskih prelomnicah. Bili so namreč časi, ko je že skoraj zapustil prvo ligo in bi začel delati v Avstriji. Tudi po izjemnih uspehih ostaja zvest lokalnemu okolju.  Po končanem Euru so ga svečano sprejeli v domačih Radljah ob Dravi, nato še v Celju, kjer je odločilno pripomogel k drugemu naslovu državnih prvakov. Korošci ga spremljajo na vsakem koraku.
Žan Karničnik je vzor številnim mladim generacijam, za katere si kljub natrpanemu urniku vzame čas. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061850</link>
        <pubDate> Sat, 27 Jul 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Žan Karničnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.</description>
        <enclosure length="11059968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/19/TanjaPoRA_SLO_LJT_2864124_12771290.mp3"></enclosure>
        <guid>175060736</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>691</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tanja Polanc ne bi z ničemer zamenjala življenja na Trnovski planoti. »Če bi morala živeti v mestu, bi bilo kar po meni,« pravi. Rodila se je na Lokvah in življenje z naravo in v njej ji je bilo na nek način podarjeno, sama pa je to znala sprejeti. Da bi tudi mlajši spoznali in vzljubili to planoto, je pred kratkim s podporo ajdovske občine in Lavričeve knjižnice izdala slikanico Basni iz Trnovskega gozda. Tanja, ki z družino zdaj živi na Predmeji, želi, da ohranjamo spoštljiv odnos do vsega, kar nas obdaja. Ko je v dolini jutro že postreglo z vročino, je Tanjo Polanc na 896 m nadmorske višine obiskala Eva Furlan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060736</link>
        <pubDate> Sat, 20 Jul 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Polanc</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Lokalni junak gostimo Gora Osojnika, ki ga poznamo kot ustanovitelja Gledališča Ane Monro, ene najstarejših neodvisnih gledaliških skupin v Sloveniji. Gledališče je usmerjeno v ulično in improvizacijsko gledališče, v okviru katerega vzgajajo nove ustvarjalce, producirajo predstave, nastopajo po Sloveniji in tujini ter organizirajo festivale. Med najbolje poznane zagotovo sodi Ana Desetnica. Z Gorom Osojnikom, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju uličnega gledališča pri nas in vzpostavil šolo uličnega gledališča, se je pogovarjal Peter Močnik.</description>
        <enclosure length="12907776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/12/GoroOsoRA_SLO_LJT_2809270_12707931.mp3"></enclosure>
        <guid>175059319</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>806</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Lokalni junak gostimo Gora Osojnika, ki ga poznamo kot ustanovitelja Gledališča Ane Monro, ene najstarejših neodvisnih gledaliških skupin v Sloveniji. Gledališče je usmerjeno v ulično in improvizacijsko gledališče, v okviru katerega vzgajajo nove ustvarjalce, producirajo predstave, nastopajo po Sloveniji in tujini ter organizirajo festivale. Med najbolje poznane zagotovo sodi Ana Desetnica. Z Gorom Osojnikom, ki je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju uličnega gledališča pri nas in vzpostavil šolo uličnega gledališča, se je pogovarjal Peter Močnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059319</link>
        <pubDate> Sat, 13 Jul 2024 04:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Goro Osojnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Aleksander Javornik je najbolj prepoznaven slovenski navijač. Njegova podoba z zeleno kravato, kapo, slovensko zastavo na majici ter s kartonastim pokalom v rokah, se je športnim navdušencem, že globoko vtisnil v spomin. O njem vse bolj pogosto poročajo tudi tuji mediji.

</description>
        <enclosure length="11083392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/05/AleksandRA_SLO_LJT_2754076_12643443.mp3"></enclosure>
        <guid>175057892</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>692</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Aleksander Javornik je najbolj prepoznaven slovenski navijač. Njegova podoba z zeleno kravato, kapo, slovensko zastavo na majici ter s kartonastim pokalom v rokah, se je športnim navdušencem, že globoko vtisnil v spomin. O njem vse bolj pogosto poročajo tudi tuji mediji.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057892</link>
        <pubDate> Sat, 06 Jul 2024 03:38:24 +0000</pubDate>
        <title>Aleksander Javornik - najbolj strasten navijač</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koper bo med četrtim in devetim julijem ponovno v znamenju rokometnega festivala mladih. Prvo ime Eurofesta je Tone Barič, ki se bo kot glavni organizator podpisal pod že 30. izvedbo! Ob tej priložnosti bodo zaživele tudi koprske ulice, ki bodo prizorišče pestrega večernega dogajanja. Tone Barič je v slovensko Istro pred desetletji prišel iz Sevnice, s seboj je prinesel tudi ljubezen do rokometa in športa. Učitelj športne vzgoje in trener je v prvi vrsti odličen organizator, za šport pa je navdušil tudi hčerki, ki sta se odločili za rokomet. Tokratnega lokalnega junaka je pred letošnjim Eurofestom na pogovor povabil Primož Čepar. </description>
        <enclosure length="12657792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/28/ToneBarRA_SLO_LJT_2694972_12576307.mp3"></enclosure>
        <guid>175056357</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>791</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koper bo med četrtim in devetim julijem ponovno v znamenju rokometnega festivala mladih. Prvo ime Eurofesta je Tone Barič, ki se bo kot glavni organizator podpisal pod že 30. izvedbo! Ob tej priložnosti bodo zaživele tudi koprske ulice, ki bodo prizorišče pestrega večernega dogajanja. Tone Barič je v slovensko Istro pred desetletji prišel iz Sevnice, s seboj je prinesel tudi ljubezen do rokometa in športa. Učitelj športne vzgoje in trener je v prvi vrsti odličen organizator, za šport pa je navdušil tudi hčerki, ki sta se odločili za rokomet. Tokratnega lokalnega junaka je pred letošnjim Eurofestom na pogovor povabil Primož Čepar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056357</link>
        <pubDate> Sat, 29 Jun 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tone Barič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni lokalni junak je prav poseben popotnik. V zemljepisnem smislu se je odločil prehoditi pot od rojstnega kraja do tam, kjer so se nekoč naselili njegovi starši. Darko Mohar živi na rekli na Hrvaškem, ujeli pa smo ga sredi ene izmed etap njegovega popotovanja od Prekmurja do otoka Krka. Utrujenega a še vedno dober volje je v Malečniku pred Mariborom srečal Stane Kocutar.</description>
        <enclosure length="10575744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/21/DarkoMoRA_SLO_LJT_2637101_12509359.mp3"></enclosure>
        <guid>175054769</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>660</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni lokalni junak je prav poseben popotnik. V zemljepisnem smislu se je odločil prehoditi pot od rojstnega kraja do tam, kjer so se nekoč naselili njegovi starši. Darko Mohar živi na rekli na Hrvaškem, ujeli pa smo ga sredi ene izmed etap njegovega popotovanja od Prekmurja do otoka Krka. Utrujenega a še vedno dober volje je v Malečniku pred Mariborom srečal Stane Kocutar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054769</link>
        <pubDate> Sat, 22 Jun 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Darko Mohar </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Lokalni junak prihaja z Notranjske. Človek stalnega nasmeha in nalezljive dobre volje, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, tudi v odločilnih trenutkih, ko gre za življenje. Lani je opravil kar 800 ur prostovoljskega dela, zaradi česar je pred nekaj tedni prejel tudi posebno priznanje za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju humanitarnega dela. In zdaj je čas, da povemo, kdo je tokratni Lokalni junak: Luka Zalokar, kot upravnik zaposlen na Policijski postaji Cerknica, sicer pa kot jamarski reševalec najbolj dejaven  na področju zaščite in reševanja. Med drugim je aprila lani vodil zahtevno in odmevno reševalno akcijo v Vranjedolski jami, kjer je odkrušena skala hudo poškodovala njegovo klubsko kolegico Ano, januarja letos pa reševanje skupine, ki jo je zalila voda v Križni jami. Še več podrobnosti o Luki Zalokarju pa  nam bo razkril naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. </description>
        <enclosure length="10215168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/14/LukaZalRA_SLO_LJT_2578289_12442757.mp3"></enclosure>
        <guid>175053107</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Lokalni junak prihaja z Notranjske. Človek stalnega nasmeha in nalezljive dobre volje, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, tudi v odločilnih trenutkih, ko gre za življenje. Lani je opravil kar 800 ur prostovoljskega dela, zaradi česar je pred nekaj tedni prejel tudi posebno priznanje za izjemno prostovoljsko udejstvovanje na področju humanitarnega dela. In zdaj je čas, da povemo, kdo je tokratni Lokalni junak: Luka Zalokar, kot upravnik zaposlen na Policijski postaji Cerknica, sicer pa kot jamarski reševalec najbolj dejaven  na področju zaščite in reševanja. Med drugim je aprila lani vodil zahtevno in odmevno reševalno akcijo v Vranjedolski jami, kjer je odkrušena skala hudo poškodovala njegovo klubsko kolegico Ano, januarja letos pa reševanje skupine, ki jo je zalila voda v Križni jami. Še več podrobnosti o Luki Zalokarju pa  nam bo razkril naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053107</link>
        <pubDate> Sat, 15 Jun 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Zalokar</title>
      </item>
      <item>
        <description>Diplomirani inženir agronomije Jože Simončič je kar 35 let vodil ekonomijo v Kartuziji Pleterje, edini kartuziji v slovanskem svetu. Priznani strokovnjak s področja vinogradništva in sadjarstva je ob zahtevnem delu na samostanskem kompleksu učil tudi v srednji in višji kmetijski šoli Grm v Novem mestu ter predaval v številnih stanovskih  društvih na Dolenjskem. S prvim junijem je tokratni lokalni junak odšel v zasluženi pokoj. </description>
        <enclosure length="13148928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/08/JoeSimRA_SLO_LJT_2530652_12386810.mp3"></enclosure>
        <guid>175051577</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>821</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Diplomirani inženir agronomije Jože Simončič je kar 35 let vodil ekonomijo v Kartuziji Pleterje, edini kartuziji v slovanskem svetu. Priznani strokovnjak s področja vinogradništva in sadjarstva je ob zahtevnem delu na samostanskem kompleksu učil tudi v srednji in višji kmetijski šoli Grm v Novem mestu ter predaval v številnih stanovskih  društvih na Dolenjskem. S prvim junijem je tokratni lokalni junak odšel v zasluženi pokoj. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051577</link>
        <pubDate> Sat, 08 Jun 2024 03:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Jože Simončič</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251252/logo_2.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sat, 09 May 2026 03:30:03 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/lokalni-junak/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sat, 09 May 2026 03:30:03 +0000</pubDate>
      <title>Lokalni junak</title>
    </channel>
  </rss>
