News & Politics (C) RTVSLO 2017 Oddaja o urbanem vrtičkanju https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Mimo grede https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251282/logo_1.jpg Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj. 174813250 RTVSLO – Val 202 894 clean Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 13 Oct 2021 08:45:00 +0000 V divjini: Slanoljubi užitnjakarji Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda. 174811206 RTVSLO – Val 202 851 clean Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 06 Oct 2021 08:45:00 +0000 V divjini (spomladi): Biskvit iz vijolic in moka iz leskovih mačic Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim 174780153 RTVSLO – Val 202 976 clean Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 02 Jun 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Makron Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu 174778460 RTVSLO – Val 202 922 clean Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 26 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Ameriški BBQ Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda? 174776677 RTVSLO – Val 202 928 clean Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda? https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 19 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Falafel Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo. 174775004 RTVSLO – Val 202 952 clean Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 12 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Pho Bo Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet. 174773284 RTVSLO – Val 202 925 clean Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 05 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Fish'n'chips Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj. 174770114 RTVSLO – Val 202 915 clean Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 21 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Buzara Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij. 174768397 RTVSLO – Val 202 914 clean Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 14 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: "Šotbularje", švedske mesne kroglice Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti. 174766681 RTVSLO – Val 202 898 clean Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 07 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Suši December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana. 174738028 RTVSLO – Val 202 609 clean December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 09 Dec 2020 09:45:00 +0000 Praznične cukrnije in zvarki Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev. 174736589 RTVSLO – Val 202 832 clean Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 02 Dec 2020 09:45:00 +0000 Mimogrede: O gorčici, ki je dobila mesto v ameriškem muzeju, in že na pol zimskih vrtnih opravilih Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo. 174734699 RTVSLO – Val 202 703 clean Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 25 Nov 2020 09:45:00 +0000 O sadežih oljk in sladkih mafinih s kolerabo Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar. 174733149 RTVSLO – Val 202 839 clean Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 18 Nov 2020 09:45:00 +0000 Vrhunec jeseni z zeljem in ajvarjem Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta. 174731522 RTVSLO – Val 202 777 clean Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 11 Nov 2020 09:40:00 +0000 Kaki in gin Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen. 174729887 RTVSLO – Val 202 850 clean Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 04 Nov 2020 09:45:00 +0000 Česen gre v skoraj vse, v marmelade pa raje ne K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina. 174728309 RTVSLO – Val 202 715 clean K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 28 Oct 2020 09:45:00 +0000 O(b) tokcu in kostanju Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo. 174726560 RTVSLO – Val 202 803 clean Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 21 Oct 2020 08:45:00 +0000 Kako do domačih limon iz ene peške? Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice. 174724898 RTVSLO – Val 202 665 clean Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 14 Oct 2020 08:45:00 +0000 Genska banka sadnih rastlin in zeliščni vrt pod Krvavcem V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki. 174723212 RTVSLO – Val 202 654 clean V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Wed, 07 Oct 2020 08:45:00 +0000 Oktobrski vrtiček in sušenje sadja ter zelenjave V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin. 174702246 RTVSLO – Val 202 681 clean V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 28 Jun 2020 08:00:00 +0000 Odložite motike, vzemite v roke pametni telefon Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka. 174701141 RTVSLO – Val 202 681 clean Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 21 Jun 2020 08:00:00 +0000 Zavetišče za zavržene rastline Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega. 174700192 RTVSLO – Val 202 697 clean Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 14 Jun 2020 08:00:00 +0000 Sortno o sortah Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. 174698627 RTVSLO – Val 202 671 clean Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 07 Jun 2020 08:00:00 +0000 Portal Zeleni svet in kakovost zemlje Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje. 174696008 RTVSLO – Val 202 765 clean Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 31 May 2020 08:00:00 +0000 Krompirjev stolp in gojenje gob Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. 174694807 RTVSLO – Val 202 609 clean Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 24 May 2020 08:00:00 +0000 Med medovitimi rastlinami in v hotelu za opraševalce Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru. 174693547 RTVSLO – Val 202 742 clean Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 17 May 2020 07:45:00 +0000 Na vrtičku v stari Ljubljani in med kraljem vrtnin Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/08/MimogredeZgodovinavrtikarstvainizbirasemen4748520.mp3 RTVSLO – Val 202 621 clean Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 10 May 2020 08:00:00 +0000 Zgodovina vrtičkarstva in izbira semen Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/23/MimogredePoletjeprihaja3491234.mp3 RTVSLO – Val 202 590 clean Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 25 Jun 2017 08:00:00 +0000 Poletje prihaja Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/16/Gojenjegobnalesuvvrtuinnaravnipripravki3484803.mp3 RTVSLO – Val 202 614 clean Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 18 Jun 2017 08:00:00 +0000 Gojenje gob na lesu v vrtu in naravni pripravki Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/11/Vrtnieksperimenti3478405.mp3 RTVSLO – Val 202 610 clean Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 11 Jun 2017 08:00:00 +0000 Vrtni eksperimenti Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/02/Sortnoosortahinonjihovibanki3468960.mp3 RTVSLO – Val 202 589 clean Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 04 Jun 2017 08:00:00 +0000 Sortno o sortah in o njihovi banki Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/27/Podpornookoljezarastlineinkompostiranje3457632.mp3 RTVSLO – Val 202 597 clean Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 28 May 2017 08:00:00 +0000 Podporno okolje za rastline in kompostiranje Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/Dijakivrtnaterasiinozastirki3447201.mp3 RTVSLO – Val 202 641 clean Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 21 May 2017 08:00:00 +0000 Dijaški vrt na terasi in o zastirki Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/14/Mimogrede-aszaparadinik3439163.mp3 RTVSLO – Val 202 655 clean Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 14 May 2017 08:01:00 +0000 Čas za paradižnik Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/05/VrtvsrediustareLjubljaneinvelikateavaboljeprevekotpremaloprignojenjuvrtikov3430047.mp3 RTVSLO – Val 202 623 clean Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 07 May 2017 08:00:00 +0000 Vrt v središču stare Ljubljane in velika težava ‘bolje preveč kot premalo’ pri gnojenju vrtičkov Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/28/Mimogrede-Opraevalciindrugimalivrtnipomoniki3424070.mp3 RTVSLO – Val 202 617 clean Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 30 Apr 2017 08:00:00 +0000 Opraševalci in drugi mali vrtni pomočniki Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/21/Semenskedilemeineksotiprinas3416360.mp3 RTVSLO – Val 202 616 clean Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 23 Apr 2017 08:00:00 +0000 Semenske dileme in eksoti pri nas Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/Nabalkonpohreninmedtrajnice3409864.mp3 RTVSLO – Val 202 629 clean Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 16 Apr 2017 08:00:00 +0000 Na balkon, po hren in med trajnice To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/09/MimogredeNavisokihgredah3403068.mp3 RTVSLO – Val 202 610 clean To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 09 Apr 2017 07:55:00 +0000 Na visokih gredah Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/02/MimogredeZaetkiinkarte3394511.mp3 RTVSLO – Val 202 605 clean Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre. https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Sun, 02 Apr 2017 08:00:00 +0000 Začetki in karte RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o urbanem vrtičkanju Oddaja o urbanem vrtičkanju sl Wed, 13 Oct 2021 08:45:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 13 Oct 2021 08:45:00 +0000 Mimo grede