News & Politics (C) RTVSLO 2017 Oddaja o urbanem vrtičkanju https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ Mimo grede https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251282/logo_2.jpg Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Kar je najpreprosteje, je tudi najpreprosteje zamočiti. Popolnoma. Skrivnost tiramisuja je uravnotežiti sladkobo. Biti mora lahek kljub sicer težkim sestavinam. Kava se mora čutiti, a ne sme prevladati. Piškoti morajo biti sočni, a ne razmočeni … o receptu pa … ne morem ga razkriti, ker bi te moral na koncu intervjuja ubiti."</em></p> <p>Tako pripravo opiše <strong>Maxx</strong>, kuhar in lastnik lokala Raw Pasta na Trubarjevi v Ljubljani, ki ne le da pripravlja najboljše testenine v mestu, njegovo poslanstvo je širiti italijansko kulturo prehranjevanja med slovenskimi prijatelji, kot pravi svojim strankam. Pripravlja najboljši tiramisu v Ljubljani.</p> </body> </html> 174883565 RTVSLO – Val 202 941 clean Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Kar je najpreprosteje, je tudi najpreprosteje zamočiti. Popolnoma. Skrivnost tiramisuja je uravnotežiti sladkobo. Biti mora lahek kljub sicer težkim sestavinam. Kava se mora čutiti, a ne sme prevladati. Piškoti morajo biti sočni, a ne razmočeni … o receptu pa … ne morem ga razkriti, ker bi te moral na koncu intervjuja ubiti."</em></p> <p>Tako pripravo opiše <strong>Maxx</strong>, kuhar in lastnik lokala Raw Pasta na Trubarjevi v Ljubljani, ki ne le da pripravlja najboljše testenine v mestu, njegovo poslanstvo je širiti italijansko kulturo prehranjevanja med slovenskimi prijatelji, kot pravi svojim strankam. Pripravlja najboljši tiramisu v Ljubljani.</p> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Tiramisu Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova za pripravo številnih jedi. Korejci kimči jedo za zajtrk, kosilo in večerjo, kot prilogo ali glavno jed - v vseh mogočih oblikah. Res, da je kimči prastara jed, a je kot nalašč za današnjo bio-eko-makrobitično-vegansko ero. Sogovorniki: Hyewon Yang iz korejske restavracije Suwon Sanja Čakarun iz manufakture in trgovine Kis in kvas Boštjan Napotnik Napo, teoretik in praktik v kuhinji 174882062 RTVSLO – Val 202 918 clean Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova za pripravo številnih jedi. Korejci kimči jedo za zajtrk, kosilo in večerjo, kot prilogo ali glavno jed - v vseh mogočih oblikah. Res, da je kimči prastara jed, a je kot nalašč za današnjo bio-eko-makrobitično-vegansko ero. Sogovorniki: Hyewon Yang iz korejske restavracije Suwon Sanja Čakarun iz manufakture in trgovine Kis in kvas Boštjan Napotnik Napo, teoretik in praktik v kuhinji Wed, 22 Jun 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Kimči Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu. Sogovornici: Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo, Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V četrti epizodi smo se odpravili na vzhod naše celine in pripravili boršč</p><p><p>Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu.</p> <blockquote><p>Sogovornici:</p> <p><span><strong>Fylipenko Bogdana</strong> iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo,</span></p> <p><span><strong>Evgeniya Maria</strong>, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu <a href="https://www.instagram.com/oslovenii/" target="_blank" rel="noopener">@oslovenii</a>.</span></p> </blockquote> <p><span>Boršč je tradicionalna vzhodno evropska jed, enolončnica iz govejega ali svinjskega mesa in zelenjave, med katero je na prvem mestu rdeča pesa, ki mu daje značilno rdečo barvo. Jed v številnih izpeljankah poznajo v vseh deželah med Črnim morjem in Baltikom - najbolj doma je v Ukrajini, pa tudi številnih drugih državah bivšega sovjetskega bloka. </span><span>Boršč bi najlažje opisali kot vzhodnoslovanko gosto juho, ki jo kuhajo v Ukrajini in Rusiji,  na Poljskem in Romuniji, pa Moldaviji in Belorusiji, pribaltskih deželah  in številnih drugih državah bivše Sovjetske zveze.  </span></p> <p><span>Vprašanje, ali je boršč bolj ukrajinski ali bolj ruski ali celo beloruski, je posledica zgodovinskih okoliščin, saj prve omembe te jedi segajo v srednji vek in čas Kijevske Rusije, ki so jo na iz današnjega ukrajinskega glavnega mesta vodili kijevski knezi in skandinavski trgovci imenovani Rusini. Kijevska Rusija danes velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev,   zgodovinarji vseh treh narodov pa poskušajo zgodovino te srednjeveške države pripisati le sami sebi.</span></p> <h4>Priporočamo:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2022/03/ievgen-klopotenko-ukrajinski-chef-iz-kijeva/" target="_blank" rel="noopener">Ievgen Klopotenko: Prej sem kuhal za zabavo, zdaj kuham, da rešujem življenja</a></p> <h4>Fotogalerija:</h4> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/borsch-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550176'> Boršč<span>Foto: Polina Tankilevitch/pexels.com</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/fylipenko-bogdana-borsch-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550177'> Fylipenko Bogdana</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/evgeniya-maria-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550179'> Evgeniya Maria</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174874816 RTVSLO – Val 202 940 clean Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu. Sogovornici: Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo, Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V četrti epizodi smo se odpravili na vzhod naše celine in pripravili boršč</p><p><p>Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu.</p> <blockquote><p>Sogovornici:</p> <p><span><strong>Fylipenko Bogdana</strong> iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo,</span></p> <p><span><strong>Evgeniya Maria</strong>, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu <a href="https://www.instagram.com/oslovenii/" target="_blank" rel="noopener">@oslovenii</a>.</span></p> </blockquote> <p><span>Boršč je tradicionalna vzhodno evropska jed, enolončnica iz govejega ali svinjskega mesa in zelenjave, med katero je na prvem mestu rdeča pesa, ki mu daje značilno rdečo barvo. Jed v številnih izpeljankah poznajo v vseh deželah med Črnim morjem in Baltikom - najbolj doma je v Ukrajini, pa tudi številnih drugih državah bivšega sovjetskega bloka. </span><span>Boršč bi najlažje opisali kot vzhodnoslovanko gosto juho, ki jo kuhajo v Ukrajini in Rusiji,  na Poljskem in Romuniji, pa Moldaviji in Belorusiji, pribaltskih deželah  in številnih drugih državah bivše Sovjetske zveze.  </span></p> <p><span>Vprašanje, ali je boršč bolj ukrajinski ali bolj ruski ali celo beloruski, je posledica zgodovinskih okoliščin, saj prve omembe te jedi segajo v srednji vek in čas Kijevske Rusije, ki so jo na iz današnjega ukrajinskega glavnega mesta vodili kijevski knezi in skandinavski trgovci imenovani Rusini. Kijevska Rusija danes velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev,   zgodovinarji vseh treh narodov pa poskušajo zgodovino te srednjeveške države pripisati le sami sebi.</span></p> <h4>Priporočamo:</h4> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/2022/03/ievgen-klopotenko-ukrajinski-chef-iz-kijeva/" target="_blank" rel="noopener">Ievgen Klopotenko: Prej sem kuhal za zabavo, zdaj kuham, da rešujem življenja</a></p> <h4>Fotogalerija:</h4> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/borsch-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550176'> Boršč<span>Foto: Polina Tankilevitch/pexels.com</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/fylipenko-bogdana-borsch-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550177'> Fylipenko Bogdana</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/evgeniya-maria-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-550179'> Evgeniya Maria</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 25 May 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Boršč V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah. V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala Natassa Petra, politologinja iz Grčije, ki že 15 let živi v Sloveniji in Boštjan Napotnik - Napo, kuharski teoretik in praktik. Foto: https://www.pexels.com/<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V tretji epizodi smo šli v Grčijo in pripravili znamenito musako</p><p><p>V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah.</p> <blockquote><p>V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala <span><strong><a href="https://www.linkedin.com/in/natassa-petra-barat-3b9101183/?original_referer=https%3A%2F%2Fwww%2Egoogle%2Ecom%2F&amp;originalSubdomain=si" target="_blank" rel="noopener">Natassa Petra</a></strong>, politologinja iz Grčije,  ki že 15 let živi v Sloveniji in </span><strong><a href="https://kruhinvino.com/" target="_blank" rel="noopener">Boštjan Napotnik - Napo</a></strong>, kuharski teoretik in praktik.</p></blockquote> <p><span>Musaka je zloženka popečenih rezin jajčevcev in krompirja z dvema omakama, mesno paradižnikovo in bešamelom. Jed je ime dobila v Grčiji in se razširila po Balkanu in Bližnjem vzhodu ter osvojila svet. Musaka obstaja v nešteto izvedbah, a le ena je grška in č</span>eprav ima antične korenine, je v današnji obliki nastala šele pred dobrimi 100 leti.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/musaka-kruh-in-vino.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549387'> Musaka kot jo pripravi Napo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/napotnik-kruh-in-vino.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549388'> Boštjan Napotnik - Napo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/img-5720.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549389'> Natassa Petra</figcaption></figure> </div> <p>Foto: osebni arhiv in <a href="https://kruhinvino.com/" target="_blank" rel="noopener">kruhinvino.com</a></p></p> 174872891 RTVSLO – Val 202 893 clean V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah. V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala Natassa Petra, politologinja iz Grčije, ki že 15 let živi v Sloveniji in Boštjan Napotnik - Napo, kuharski teoretik in praktik. Foto: https://www.pexels.com/<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V tretji epizodi smo šli v Grčijo in pripravili znamenito musako</p><p><p>V tokratni epizodi Mimogrede po svetu se odpravljamo v Grčijo, priljubljeno počitniško destinacijo Slovencev. Vsi tisti, ki radi raziskujejo kulinarične posebnosti držav, ki jih obiščejo, Grčijo po navadi zapuščajo z izjemnimi vtisi. In čeprav je ena najbolj prepoznavnih grških jedi – musaka zelo udomačena tudi naših vrtčevskih, šolskih, vojaških in službenih menzah, so mnogi šele ob srečanju s pravo, grško musako doživeli pravo gastronomsko razodetje. A skrivnost dobre musake ni v receptu, ampak v svežih, lokalnih sestavinah.</p> <blockquote><p>V vse plasti musake in njene zgodovine sta nas popeljala <span><strong><a href="https://www.linkedin.com/in/natassa-petra-barat-3b9101183/?original_referer=https%3A%2F%2Fwww%2Egoogle%2Ecom%2F&amp;originalSubdomain=si" target="_blank" rel="noopener">Natassa Petra</a></strong>, politologinja iz Grčije,  ki že 15 let živi v Sloveniji in </span><strong><a href="https://kruhinvino.com/" target="_blank" rel="noopener">Boštjan Napotnik - Napo</a></strong>, kuharski teoretik in praktik.</p></blockquote> <p><span>Musaka je zloženka popečenih rezin jajčevcev in krompirja z dvema omakama, mesno paradižnikovo in bešamelom. Jed je ime dobila v Grčiji in se razširila po Balkanu in Bližnjem vzhodu ter osvojila svet. Musaka obstaja v nešteto izvedbah, a le ena je grška in č</span>eprav ima antične korenine, je v današnji obliki nastala šele pred dobrimi 100 leti.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/musaka-kruh-in-vino.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549387'> Musaka kot jo pripravi Napo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/napotnik-kruh-in-vino.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549388'> Boštjan Napotnik - Napo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/05/img-5720.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-549389'> Natassa Petra</figcaption></figure> </div> <p>Foto: osebni arhiv in <a href="https://kruhinvino.com/" target="_blank" rel="noopener">kruhinvino.com</a></p></p> Wed, 18 May 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Musaka Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačena pa je na Balkanu. Čevapčiči, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru. A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V drugi epizodi pripravljamo čevapčiče</p><p><p>Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo, malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačeni pa so na Balkanu.</p> <p><strong><span>Čevapčiči</span></strong><span>, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna  jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. </span><u></u><span>Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru.  A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.</span></p> <blockquote> <p><span>Čevapčiče smo pripravljali skupaj z izredno profesorico novejše zgodovine na Filozofski fakluteti v Banja Luki <strong>Slavojko Beštič Bronza</strong>, <strong>Grujico Ivkovičem</strong>, dolgoletnim profesorjem na gostinski šoli v Leskovcu, kjer je med drugim poučeval tudi predmet Roštilj ter <strong>Aliso Karalič</strong>, vodjo lokala 10 V Pol v Štepanjskem naselju v Ljubljani in <strong>Mariem</strong>, ki v 10 V Pol pripravlja tudi čevapčiče. </span></p> </blockquote> <p>Fotogalerija:</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/1532342740-slavojka-bestic-bronza.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548778'> Slavojka Beštić-Bronza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133549-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-135613-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133603-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548004'> Mario za žarom v 10 V Pol</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133554-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133700-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548003'> Mario in Alisa</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174870926 RTVSLO – Val 202 958 clean Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačena pa je na Balkanu. Čevapčiči, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru. A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V drugi epizodi pripravljamo čevapčiče</p><p><p>Tokrat se v Mimogrede po svetu v iskanju jedi, ki je osvojila svet, ne odpravljamo prav daleč. Pravzaprav ostajamo v regiji in po malem tudi doma, saj je jed, ki jo predstavljamo, malo tudi naša. Pravzaprav si težko predstavljamo pravo slovensko gasilsko veselico ali majski piknik ali otvoritev vrtne žar sezone brez te ikonične jedi. Čevapčiče poznajo od Perzije do Skandinavije, od Avstralije do Južne Amerike, najbolj udomačeni pa so na Balkanu.</p> <p><strong><span>Čevapčiči</span></strong><span>, pečeni mesni svaljki so najbolj prepoznavna  jugoslovanska jed, ki združuje in razdvaja in spet združuje narode na Balkanu in širše skoraj stoletje in pol. </span><u></u><span>Bolj preprosto kot pri čevapčičih skoraj ne gre. Mleto meso začinimo in oblikujemo v svaljke ter spečemo na žaru.  A za tem preprostim principom kot za vsako ikonično jedjo tiči cela znanost.</span></p> <blockquote> <p><span>Čevapčiče smo pripravljali skupaj z izredno profesorico novejše zgodovine na Filozofski fakluteti v Banja Luki <strong>Slavojko Beštič Bronza</strong>, <strong>Grujico Ivkovičem</strong>, dolgoletnim profesorjem na gostinski šoli v Leskovcu, kjer je med drugim poučeval tudi predmet Roštilj ter <strong>Aliso Karalič</strong>, vodjo lokala 10 V Pol v Štepanjskem naselju v Ljubljani in <strong>Mariem</strong>, ki v 10 V Pol pripravlja tudi čevapčiče. </span></p> </blockquote> <p>Fotogalerija:</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/1532342740-slavojka-bestic-bronza.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548778'> Slavojka Beštić-Bronza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133549-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-135613-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133603-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548004'> Mario za žarom v 10 V Pol</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133554-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220412-133700-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-548003'> Mario in Alisa</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 11 May 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Čevapčiči Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala. V prvi oddaji Mimogrede okoli sveta 2 gremo na Tajsko, privoščili pa si bomo znameniti pad thai. Pad thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepozavnih jedi na svetu. Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. Z nami so se okoli voka sukali: Kitiya Srimaratn, medicinska sestra, maserka in kuharica; Prakobsin Thanapanyarak - Edže, lastnik restavracije OnThai in kuhar; Sara Marinko, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se bomo okoli sveta odpravili s kuhalnico. V prvi epizodi si bomo privoščili znameniti pad thai</p><p><p>Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala.</p> <p>V prvi oddaji Mimogrede: Po svetu 2 smo šli na Tajsko, privoščili smo si znameniti <strong>pad thai</strong>.</p> <p><span>Pad </span><span>thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni  z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepoznavnih jedi na svetu. </span><u></u><span>Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. </span><span> </span></p> <blockquote><p>Z nami so se okoli voka sukali:</p> <p><span><span lang="IT"><strong>Kitiya Srimaratn</strong>, medicinska sestra, maserka in kuharica;  </span></span><span><br /> </span><span><span lang="EN-US"><strong>Prakobsin Thanapanyarak - Edže</strong>, lastnik restavracije OnThai in kuhar; </span></span><span><br /> </span><strong>Sara Marinko</strong>, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.</p></blockquote> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105428-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-104950-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105942-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105814-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547991'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105825-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547992'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže in Sara Marinko</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-111021-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547990'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže in Sara Marinko</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220426-101608.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547995'> Kitiya Srimaratn</figcaption></figure> </div></p> 174869631 RTVSLO – Val 202 785 clean Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala. V prvi oddaji Mimogrede okoli sveta 2 gremo na Tajsko, privoščili pa si bomo znameniti pad thai. Pad thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepozavnih jedi na svetu. Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. Z nami so se okoli voka sukali: Kitiya Srimaratn, medicinska sestra, maserka in kuharica; Prakobsin Thanapanyarak - Edže, lastnik restavracije OnThai in kuhar; Sara Marinko, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.<p>Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se bomo okoli sveta odpravili s kuhalnico. V prvi epizodi si bomo privoščili znameniti pad thai</p><p><p>Tudi v aktualni, pomladi seriji oddaj Mimogrede se bomo odpravili s kuhalnico okoli sveta. Že drugič. Tudi tokrat vam bomo predstavili nekaj najbolj znamenitih in prepoznavnih jedi iz posameznih držav sveta, ki so tako ali drugače zaznamovale ljudi in državo, kjer so nastale ter vplivale tudi na trende in prehranjevalne navade ljudi na drugih koncih sveta. Te kultne jedi bomo skuhali s človekom, ki prihaja iz te države ali pa državo in jed odlično pozna ter spoznali njen nastanek, zgodovino ter zanimivosti, povezane z njo. Skratka, spet nas čaka nas niz zaokroženih kulinaričnih zgodb o posamezni nacionalni jedi, ki je prerasla svoje okvirje in okvirje države, kjer je nastala.</p> <p>V prvi oddaji Mimogrede: Po svetu 2 smo šli na Tajsko, privoščili smo si znameniti <strong>pad thai</strong>.</p> <p><span>Pad </span><span>thai ali tajski rezanci so v voku prepraženi riževi rezanci, jajce in kalčki, politi s slano-kislo-sladko omako, potreseni  z zmletimi arašidi. Je ikonična jed s tajskih ulic in ena najbolj prepoznavnih jedi na svetu. </span><u></u><span>Pad thai se od ostalih azijskih rezancev razlikuje predvsem po rezancih samih. V pad thaiu so obvezni ploščati riževi rezanci, široki nekaj milimetrov, druga razlika pa je značilna sladko-slano kisla pad thai omaka. </span><span> </span></p> <blockquote><p>Z nami so se okoli voka sukali:</p> <p><span><span lang="IT"><strong>Kitiya Srimaratn</strong>, medicinska sestra, maserka in kuharica;  </span></span><span><br /> </span><span><span lang="EN-US"><strong>Prakobsin Thanapanyarak - Edže</strong>, lastnik restavracije OnThai in kuhar; </span></span><span><br /> </span><strong>Sara Marinko</strong>, študentka, vezni člen med strankami in osebjem v restavraciji OnThai.</p></blockquote> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105428-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-104950-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105942-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105814-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547991'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-105825-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547992'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže in Sara Marinko</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220422-111021-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547990'> Prakobsin Thanapanyarak - Edže in Sara Marinko</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/04/img-20220426-101608.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-547995'> Kitiya Srimaratn</figcaption></figure> </div></p> Wed, 04 May 2022 08:45:00 +0000 Po svetu 2: Pad Thai Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.<p>Nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem</p><p><p>Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.</p></p> 174845433 RTVSLO – Val 202 282 clean Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.<p>Nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem</p><p><p>Za konec olimpijske serije oddaj Mimo grede smo prihranili sladico. A na Kitajskem sladica ni tako kot pri nas, vrhunec obroka, češnja na torti - kitajske sladice in sladke jedi bodo namreč večino zahodnjakov pustile hladne. Čeprav je Kitajska gastronomska tradicija ena najstarejših in čeprav so Kitajci obsedeni s hrano, je prav nenavadno kako malo pozornosti namenjajo sladkim jedem. Postrežejo jih kar med obedom.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Pri sladkih jedeh kitajska kuhinja ne zmaga Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.<p>S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati</p><p><p>Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.</p></p> 174845431 RTVSLO – Val 202 438 clean Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.<p>S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati</p><p><p>Nekaj napotkov o tem, ko se obnašati za mizo, če se boste kdaj znašli na večerji pri kitajski družini ali na kosilu v kitajski restavraciji. Bonton veleva, da si vsak najprej vzame s krožnika, ki je pred njim. Na omikano kitajsko mizo nož ne sodi. Kitajski pogrinjek ob krožniku, skodeli za riž, čajni skodelici in kozarcu zahteva le žlico in paličici. S paličicama lahko hrano izjemoma razkosamo, ne smemo pa je nabadati. Paličice nikoli ne pustimo zapičene v hrano ali prekrižane na krožniku, vedno jih odložimo vzporedno eno ob drugi.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Kitajska omika za mizo ni po zahodnih standardnih Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.<p>Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli</p><p><p>Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.</p></p> 174845434 RTVSLO – Val 202 322 clean Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.<p>Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli</p><p><p>Dober nož in dober pisker bi bil odgovor večine kuharjev, če bi jih vprašali, brez česa ne bi mogli opravljati svojega dela. Tudi v kitajski kuhinji je podobno, pri čemer sta oba omenjena pripomočka zelo posebna, kot je posebna tudi kitajska gastronomija. Danes se v oddaji Mimo grede na OI ukvarjamo z 'orodjem' v tipični kitajski kuhinji. Če bi morali opremo in pribor skrčiti na eno samo stvar, bi bil to dober vok, pri katerem se toplota enakomerno porazdeli.</p></p> Wed, 16 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinjska orodjarna V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah. <p>Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike</p><p><p>V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah.</p></p> 174845435 RTVSLO – Val 202 341 clean V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah. <p>Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike</p><p><p>V Italiji je parmezan, v Mehiki jelapenjo, v ZDA kečap, v Belgiji majoneza, v Vietnamu ribja omaka ... Mnoge države in njihove kuharske praske imajo značilne dodatke, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati njihove kulinarike. Kaj pa na Kitajskem? To ugotavljamo v tokratni oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah.</p></p> Tue, 15 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Sojina omaka, ulitimativni dodatek kitajske kuhinje Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.<p>Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa</p><p><p>Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.</p></p> 174845436 RTVSLO – Val 202 255 clean Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.<p>Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa</p><p><p>Čeprav je kitajska civilizacija ena najstarejših in ena najbolj naprednih, antični Kitajci niso poznali skrivnosti koagulacije ali sirjenja mleka. A ko so enkrat osvojili to obrt se niso ustavili: začeli so siriti tudi stročnice in izumili tofu. Zgodovinarji ugotavljajo, da so se tehnik izdelave jogurta in sira Kitajci naučili šele od stepskih ljudstev s severa. En razlog za to, da Kitajci dolgo niso poznali mlekarske obrti je zagotovo ta, da je med kitajsko populacijo zelo pogosta laktozna intolerančnost, drug pa ta, da v monsunskem podnebju, kjer uspeva riž, reja molznih živali ni najbolj gospodarna.</p></p> Mon, 14 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Tofu je tofu, ni nadomestek za nič Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.<p>Kako je v zadnjih 100, 150 letih osvojila svet?</p><p><p>Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.</p></p> 174845422 RTVSLO – Val 202 364 clean Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.<p>Kako je v zadnjih 100, 150 letih osvojila svet?</p><p><p>Globalno je najbolj priljubljena Kitajska kuhinja. Kako je v zadnjih 100, 150 letih kot pandemija osvojila svet? Kamorkoli so kitajski migranti prišli, so lokalno prebivalstvo navdušili s svojimi jedmi, predvsem sladko kislimi kombinacijami, ocvrtim mesom in seveda rezanci. Ponekod se je kitajska kulinarika popolnoma zlila z lokalno, denimo v Koreji. Celo najbolj poznano in priljubljeno vietnamko nacionalno jed, juho Pho Bo, so izumili kitajski priseljenci, ki so od francoskih mesarjev kupovali goveje kosti, iz njih kuhali juho in ji dodali riževe rezance.</p></p> Fri, 11 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Pandemija kitajske kuhinje po svetu Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.<p>Razlike med kitajskimi gastronomskimi regijami</p><p><p>Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.</p></p> 174845425 RTVSLO – Val 202 391 clean Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.<p>Razlike med kitajskimi gastronomskimi regijami</p><p><p>Kot smo povedali v prvi oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah, je zaradi zgodovinskih okoliščin in geografske raznolikosti Kitajske nemogoče govorili o kitajski kuhinji, ampak kvečjemu štirih velikih kulinaričnih tradicijah, ki jih povzema ta kitajski pregovor: vzhod je sladek, jug slan, zahod je kisel, sever vroč. Danes bomo spoznali osem osnovnih, najbolj vplivnih različic kitajske kuhinje. Te se delijo še na več podvrst in so temelji kuharskih praks tudi drugod po Kitajskem in svetu.</p></p> Thu, 10 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Osem različic in neskončno odtenkov kitajske kuhinje V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik. <p>Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa</p><p><p>V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik.</p></p> 174845430 RTVSLO – Val 202 360 clean V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik. <p>Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa</p><p><p>V tretji oddaji Mimo grede na olimpijskih igrah bomo ugotovili, da sta obe žitarici na Kitajskem skoraj enakovredni. Kitajski pregovor pravi, da je obed brez riža enako kot lepo dekle brez enega očesa. Riž Kitajci poznajo vsaj 8 tisoč let in je temelj lokalne kulinarike tam, kjer so ustrezne razmere za njegovo gojenje. Pol mlajša na Kitajskem kot riž, manj sveta, a nič manj priljubljena, pa je pšenica, ki je prišla na Kitajsko pred približno štiri tisoč leti. Danes jo na Kitajskem gojijo na površini primerljivi z velikostjo Alžirije. Iz pšenične moke izdelujejo kruh, mesijo testo za znamenite kitajske žlikrofe, za v pari kuhane kvašene kitajske cmoke ter seveda za testenine vseh mogočih oblik.</p></p> Wed, 09 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Riž ali pšenica, to je zdaj vprašanje? Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.<p>Zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom</p><p><p>Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.</p></p> 174845427 RTVSLO – Val 202 376 clean Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.<p>Zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom</p><p><p>Kitajska kuharska tradicija je stara nekaj tisoč let, v tem času pa so Kitajci izumili živila kot so rezanci in tofu. Izvedeli bomo, zakaj tudi v naših kitajskih restavracijah na koncu obeda postrežejo s toplim slivovim vinom. Kuhanje so Kitajci začeli obravnavali kot TAO - doktrino uma. Znana je zgodba kuharskega guruja, ki je svoje služabnike pošiljal nabirati roso s cvetov divje vrtnice in limon, v kateri je skuhal riž. Za roso z običajnih vrtnic je menil, da je premočna. Pečeni rezanci in pečen riž, najbolj prepoznavne jedi iz današnjih kitajskih restavracij po svetu, so kitajska pogruntavščina sodobnega časa, ulična hitra hrana, ki pa je za razliko od drugih jedi, povsod po svetu bolj ali manj enakega okusa.</p></p> Tue, 08 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Ne Italija, Kitajska je domovina testenin! Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi. <p>Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi</p><p><p>Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi.</p></p> 174845423 RTVSLO – Val 202 330 clean Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi. <p>Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi</p><p><p>Prva iz serije oddaj Mimo grede na olimpijskih igrah bo teoretična. Spoznali bomo, da kitajska kuhinja ni ena sama, ampak jih je osem in da riž ni ulitimativno živilo v kitajskih prehranjevalni tradiciji. Za kitajsko kuhinjo je značilen širok nabor načinov priprave hrane, od preciznega rezanja sestavin do številnih tehnik toplotne obdelave. Uporabljajo široke palete začimb, zelenjave, mesa, tofuja in ostalih živil v kombinaciji z rižem in rezanci. Daleč najbolj priljubljeno meso na Kitajskem je svinjina, ki predstavlja kar tri četrtine celotne porabe mesa v državi.</p></p> Mon, 07 Feb 2022 08:05:00 +0000 Na olimpijskih igrah: Kitajska kuhinja v teoriji Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. V sklepni oddaji šeste sezone smo tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe Brankom Čendakom in njegovima psičkama.<p>Za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani</p><p><p>Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. Mi smo v sklepni oddaji šeste sezone tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe <strong>Brankom Čendakom</strong> in njegovima psičkama.</p> <blockquote> <h4><span><b><u>RECEPT</u></b></span></h4> <p><span><b>Sladoled s tartufi po receptu Primoža Dolničarja </b></span></p> <p><span>jajca</span></p> <p><span>sladkor </span></p> <p><span>sladka smetana</span></p> <p><span>sveži tartufi </span></p> <ol> <li><span>Ločimo rumenjake in beljake. V eni posodi iz beljakov naredimo sneg, v drugi stepemo sladko smetano, v tretji pa rumenjake in sladkor. Nato previdno vmešamo sneg v sladko smetano in nato še rumenjake s sladkorjem.</span></li> <li><span>V posodico vlijemo nekaj te mase in  nanjo naribamo tartufe ter prelijemo s preostankom mase. Postavimo v zmrzovalnik, da se sladoled strdi.</span></li> <li><span>Sladoled postrežemo z vročo marmelado iz brusnic, trnulj ali iz  kakšnih drugih divjih sadežev. In če nam je ostalo še kaj tartufov jih po sladoledu, preden ga postrežemo, povrh še malo naribamo.</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> </ol> </blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/beli-tartufi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527843'> Beli tartufi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/crni-tartufi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527844'> Črni tartufi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527845'> Branko Črednak<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527846'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527847'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527848'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> 174825106 RTVSLO – Val 202 884 clean Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. V sklepni oddaji šeste sezone smo tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe Brankom Čendakom in njegovima psičkama.<p>Za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani</p><p><p>Danes smo sklenili serijo oddaj Mimogrede, ki smo jo poimenovali V divjini in v kateri smo spoznavali, pripravljali in uživali bolj ali manj znane divje, užitne rastline in njihove plodove. In za konec smo prihranili kralja divje hrane, eno najbolj cenjenih delikates, ki jo lahko postavimo ob bok najbolj prestižni hrani, kot so kaviar, kobe govedina, gosja jetra in podobno. Pravijo jim tudi diamanti iz gozda, uradno so gomoljike, najbolj pa jih poznamo kot tartufe. Mi smo v sklepni oddaji šeste sezone tartufe iskali z izkušenim lovcem na tartufe <strong>Brankom Čendakom</strong> in njegovima psičkama.</p> <blockquote> <h4><span><b><u>RECEPT</u></b></span></h4> <p><span><b>Sladoled s tartufi po receptu Primoža Dolničarja </b></span></p> <p><span>jajca</span></p> <p><span>sladkor </span></p> <p><span>sladka smetana</span></p> <p><span>sveži tartufi </span></p> <ol> <li><span>Ločimo rumenjake in beljake. V eni posodi iz beljakov naredimo sneg, v drugi stepemo sladko smetano, v tretji pa rumenjake in sladkor. Nato previdno vmešamo sneg v sladko smetano in nato še rumenjake s sladkorjem.</span></li> <li><span>V posodico vlijemo nekaj te mase in  nanjo naribamo tartufe ter prelijemo s preostankom mase. Postavimo v zmrzovalnik, da se sladoled strdi.</span></li> <li><span>Sladoled postrežemo z vročo marmelado iz brusnic, trnulj ali iz  kakšnih drugih divjih sadežev. In če nam je ostalo še kaj tartufov jih po sladoledu, preden ga postrežemo, povrh še malo naribamo.</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> </ol> </blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/beli-tartufi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527843'> Beli tartufi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/crni-tartufi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527844'> Črni tartufi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527845'> Branko Črednak<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527846'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527847'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-527848'> Nabiranje tartufov<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 24 Nov 2021 09:45:00 +0000 V divjini: Tartufi ali gozdni diamanti Prejšnje oddaje Mimo grede V divjini smo namenili bolj hrani in temu, kaj vse lahko pripravimo iz divjih rastlin, v tokratni pa smo pokušali pijače. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava. Seveda pa omenimo tudi kaj močnejšega, oziroma je to storila sogovornica Veronike Gnezda.<p>Sok iz drnulj, vino iz jerebike, kavni nadomestek iz navadnega potrošnika oziroma cikorije, iz korenine potočne sretene pa lahko pripravimo celo nadomestek kakava</p><p><p>Slovenija je zaradi prepleta različnih habitatov bogata z užitnimi vrstami divjih rastlin. S temi se ukvarja tudi <strong>Andreja Papež Kristanc</strong>, biologinja in avtorica knjige Zeliščar na sprehodu, ki je skupaj s soprogom leta 2015 ustanovila <a href="https://www.divjivrt.si/portal/">Zavod za uporabno botaniko Divji vrt</a>.</p> <figure><figcaption><p><i>foto:</i> <a href="">Osebni arhiv Andreje Papež Kristanc</a></p></figcaption></figure> <p>Divji vrt je neobdelan, a na njem vse dobro zraste, pravi Andreja, ki se je bolj poglobila v divjo prehrano in kulinariko, ta je bila tudi tema njene diplomske naloge. Vedno rada eksperimentira tudi pri pijačah iz divjih rastlin. Povedala nam je, kako omediti drnulje, plodove rumenega drena, iz katerega lahko pripravite izjemno okusen sok, izkušnje ima tudi z vinom oziroma penino iz jerebike. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava.</p> <p>Divja hrana je rdeča nit tudi v kuhinji <strong>Marka Pavčnika</strong>, kuharskega mojstra in lastnika restavracije <a href="https://www.pavus.si/">Pavus</a>, ki nam je povedal, kako je sam eksperimentiral pri pripravi pijač iz divjih rastlin.</p></p> 174823098 RTVSLO – Val 202 896 clean Prejšnje oddaje Mimo grede V divjini smo namenili bolj hrani in temu, kaj vse lahko pripravimo iz divjih rastlin, v tokratni pa smo pokušali pijače. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava. Seveda pa omenimo tudi kaj močnejšega, oziroma je to storila sogovornica Veronike Gnezda.<p>Sok iz drnulj, vino iz jerebike, kavni nadomestek iz navadnega potrošnika oziroma cikorije, iz korenine potočne sretene pa lahko pripravimo celo nadomestek kakava</p><p><p>Slovenija je zaradi prepleta različnih habitatov bogata z užitnimi vrstami divjih rastlin. S temi se ukvarja tudi <strong>Andreja Papež Kristanc</strong>, biologinja in avtorica knjige Zeliščar na sprehodu, ki je skupaj s soprogom leta 2015 ustanovila <a href="https://www.divjivrt.si/portal/">Zavod za uporabno botaniko Divji vrt</a>.</p> <figure><figcaption><p><i>foto:</i> <a href="">Osebni arhiv Andreje Papež Kristanc</a></p></figcaption></figure> <p>Divji vrt je neobdelan, a na njem vse dobro zraste, pravi Andreja, ki se je bolj poglobila v divjo prehrano in kulinariko, ta je bila tudi tema njene diplomske naloge. Vedno rada eksperimentira tudi pri pijačah iz divjih rastlin. Povedala nam je, kako omediti drnulje, plodove rumenega drena, iz katerega lahko pripravite izjemno okusen sok, izkušnje ima tudi z vinom oziroma penino iz jerebike. V naši naravi rastejo rastline, iz katerih lahko pripravimo ne le nadomestek kave, pač pa tudi kakava.</p> <p>Divja hrana je rdeča nit tudi v kuhinji <strong>Marka Pavčnika</strong>, kuharskega mojstra in lastnika restavracije <a href="https://www.pavus.si/">Pavus</a>, ki nam je povedal, kako je sam eksperimentiral pri pripravi pijač iz divjih rastlin.</p></p> Wed, 17 Nov 2021 09:45:00 +0000 V divjini: Pijače iz divjih rastlin V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški klasiki, ena s Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.<p>Zakaj je divja, samonikla hrana, ki jo najdemo v naravi, vse bolj priljubljena in jo v sodobnem času pogosteje kot kadar koli prej tako čislamo?</p><p><p><span>Prvič zato, ker bolj eko in bio in organska hrana sploh ne more biti. Potem zato, ker je trajnostna, saj je ne uvažamo z drugih koncev sveta, je lokalna superhrana, obogatena z okusi, vitamini in minerali. Najbrž tudi zato, ker je zastonj, če divjo hrano res najdemo sami v  naravi in je ne kupimo na tržnici. In nenazadnje zato, ker jo ulovimo, naberemo z lastnimi rokami in tako prebudimo dolgo speče, prvinske, nabiralniške vzgibe, zapisane globoko v naših prazgodovinskih genih ... Pa še trendovsko je, če si toliko kulinarično razgledan, da posegaš po divjih sestavinah.  </span><span><span lang="IT"> </span></span><u></u><u></u></p> <blockquote> <p><span>V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik, brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški <wbr />klasiki, ena iz Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.</span></p> </blockquote> <h3>RECEPTI</h3> <p><span>Dva preprosta recepta s čemažem po priporočilu <strong>Primoža Dolničarja</strong>, ki dodaja tudi recept za vložene trtine liste.</span></p> <p><span><b>ČEMAŽEV SHRANEK</b></span></p> <ul> <li>čemaž</li> <li>olje</li> <li>sol</li> </ul> <p><em>Postopek priprave:</em> Bolj preprosto ne gre – zmeljemo čemaž, olje in sol ter shranimo v kozarčke za vlaganje.</p> <h4><b>ČEMAŽEV  PESTO</b></h4> <ul> <li><span>300 g čemaža</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>10 g soli </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>200 ml oljčnega olja  </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>2 žlici naribanega parmezana</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>3 jedilne žlice oreščkov (pinjole, pistacije, mandlji ali orehi)</span></li> </ul> <p><em>Postopek priprave:</em> Čemaž, sol in olje pretlačimo s paličnim mešalnikom, dodamo parmezan in oreščke in še malo zmeljemo. Shranimo v sterilizirane kozarčke za vlaganje.</p> <p><b>VLOŽENI TRTINI LISTI</b></p> <ul> <li><span>mladi neškropljeni trtini listi</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>sol</span></li> </ul> <p><em>Postopek priprave: </em><span>Mlade trtine liste operemo, odrežemo peclje in blanširamo tri minute. Liste vzamemo iz kropa in ohladimo v hladni vodi. Zvijemo jih v rolice in naložimo v kozarce za vlaganje. V vsak kozarec vsujemo žičko soli in zalijemo s kropom ter zapremo. Pred uporabo liste speremo z vodo in v njih zavijemo nadev za običajne ali veganske sarme.</span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cemaz-slika.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526051'> Čemaž<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/koprive.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526205'> Koprive<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divja-pesa-s-krompirjem-in-sardelicami-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526052'> Divja pesa s krompirjem in sardelicami<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526053'> Divji por<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-in-divja-pesa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526054'> Divji por in divja pesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526055'> Divji por<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-sparglji-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526056'> Divji šparglji<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/vlozeni-trtini-listi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526168'> Vloženi trtini listi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/branko-crendak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526169'> Branko Črendak<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/katja-rebolj-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526170'> Katja Rebolj<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/karmen-gajsek.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526203'> Karmen Gajšek<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/primoz-dolnicar-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526204'> Primož Dolničar<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> 174821042 RTVSLO – Val 202 917 clean V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški klasiki, ena s Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.<p>Zakaj je divja, samonikla hrana, ki jo najdemo v naravi, vse bolj priljubljena in jo v sodobnem času pogosteje kot kadar koli prej tako čislamo?</p><p><p><span>Prvič zato, ker bolj eko in bio in organska hrana sploh ne more biti. Potem zato, ker je trajnostna, saj je ne uvažamo z drugih koncev sveta, je lokalna superhrana, obogatena z okusi, vitamini in minerali. Najbrž tudi zato, ker je zastonj, če divjo hrano res najdemo sami v  naravi in je ne kupimo na tržnici. In nenazadnje zato, ker jo ulovimo, naberemo z lastnimi rokami in tako prebudimo dolgo speče, prvinske, nabiralniške vzgibe, zapisane globoko v naših prazgodovinskih genih ... Pa še trendovsko je, če si toliko kulinarično razgledan, da posegaš po divjih sestavinah.  </span><span><span lang="IT"> </span></span><u></u><u></u></p> <blockquote> <p><span>V tokratni Mimogrede v divjini smo bili še posebej divji. Nanizali smo nekaj divjih klasik, brez katerih preprosto ne gre. Divji špargelj in divji česen ali čemaž sta dve spomladanski nabiralniški <wbr />klasiki, ena iz Primorske, druga iz notranjosti, ki jih Slovenci obožujemo. Spoznali pa smo tudi divjo peso, divji por, pripravili divjo solato iz bukovega in brezovega listja ter si privoščili eno najbolj razširjenih in uporabnih rastlin na planetu, koprivo.</span></p> </blockquote> <h3>RECEPTI</h3> <p><span>Dva preprosta recepta s čemažem po priporočilu <strong>Primoža Dolničarja</strong>, ki dodaja tudi recept za vložene trtine liste.</span></p> <p><span><b>ČEMAŽEV SHRANEK</b></span></p> <ul> <li>čemaž</li> <li>olje</li> <li>sol</li> </ul> <p><em>Postopek priprave:</em> Bolj preprosto ne gre – zmeljemo čemaž, olje in sol ter shranimo v kozarčke za vlaganje.</p> <h4><b>ČEMAŽEV  PESTO</b></h4> <ul> <li><span>300 g čemaža</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>10 g soli </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>200 ml oljčnega olja  </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>2 žlici naribanega parmezana</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>3 jedilne žlice oreščkov (pinjole, pistacije, mandlji ali orehi)</span></li> </ul> <p><em>Postopek priprave:</em> Čemaž, sol in olje pretlačimo s paličnim mešalnikom, dodamo parmezan in oreščke in še malo zmeljemo. Shranimo v sterilizirane kozarčke za vlaganje.</p> <p><b>VLOŽENI TRTINI LISTI</b></p> <ul> <li><span>mladi neškropljeni trtini listi</span><span><span lang="IT"> </span></span></li> <li><span>sol</span></li> </ul> <p><em>Postopek priprave: </em><span>Mlade trtine liste operemo, odrežemo peclje in blanširamo tri minute. Liste vzamemo iz kropa in ohladimo v hladni vodi. Zvijemo jih v rolice in naložimo v kozarce za vlaganje. V vsak kozarec vsujemo žičko soli in zalijemo s kropom ter zapremo. Pred uporabo liste speremo z vodo in v njih zavijemo nadev za običajne ali veganske sarme.</span></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cemaz-slika.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526051'> Čemaž<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/koprive.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526205'> Koprive<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divja-pesa-s-krompirjem-in-sardelicami-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526052'> Divja pesa s krompirjem in sardelicami<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526053'> Divji por<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-in-divja-pesa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526054'> Divji por in divja pesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-por-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526055'> Divji por<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/divji-sparglji-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526056'> Divji šparglji<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/vlozeni-trtini-listi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526168'> Vloženi trtini listi<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/branko-crendak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526169'> Branko Črendak<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/katja-rebolj-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526170'> Katja Rebolj<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/karmen-gajsek.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526203'> Karmen Gajšek<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/primoz-dolnicar-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-526204'> Primož Dolničar<span>Foto: Osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 10 Nov 2021 09:45:00 +0000 V divjini: Divja klasika Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornikoma popeljala Veronika Gnezda.<p>Že naši predniki so poznali uporabo želoda, ki je prišel še posebej prav v obdobju pomanjkanja kave</p><p> <p>Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo.  Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. In prav njegova uporabnost nekoč je k obuditvi želodove kave in moke spodbudila <a href="https://www.zelod.si/"><strong>Ireno Ekart</strong></a>.</p> <p>Kot pravi, je treba poudariti, da želod za rast, pridelavo, predelavo in skladiščenje ne zahteva nobenih kemičnih snovi. Je pa grenak, zato ga je treba pred uporabo obdelati – vsebuje namreč tanine.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Raziskovanje uporabe želoda so se lotili tudi na<a href="https://www.bic-lj.si/zivilska-sola"> Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani</a>, kjer pečejo odlične piškote in kruh oziroma pekovsko pecivo, poimenovano želodko z deležem želodove moke. Recept zanj nam je povedal učitelj praktičnega pouka in vodja pekarske delavnice <strong>Mišo Kolar</strong>.</p> <p><strong>Recept za kruh z deležem želodove moke za 1 kg mase</strong></p> <p>40 % črne pšenične moke</p> <p>30 % polbele pšenične moke</p> <p>30 % želodove moke</p> <p>2 % soli</p> <p>3 % kvasa</p> <p>70 % vode, oziroma to dodajate po občutku, najprej morda malo manj in postopoma več, da je lepši volumen</p></p> 174819036 RTVSLO – Val 202 683 clean Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo. Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. Uporaba želoda v prehrani se je z leti sicer opuščala, nekateri pa so to spet obudili. Kje pečejo odličen kruh iz želodove moke in kak okus ima želodov kavni nadomestek? V hrastov gozd nas je s sogovornikoma popeljala Veronika Gnezda.<p>Že naši predniki so poznali uporabo želoda, ki je prišel še posebej prav v obdobju pomanjkanja kave</p><p> <p>Nekoč so rekli, da želod v žepu prinaša srečo. No, gotovo je tudi dober obrod želoda v časih, ko je bilo pomankanje drugih dobrin, pomenil veliko srečo.  Pražili so ga za kavo in ga mleli za moko. In prav njegova uporabnost nekoč je k obuditvi želodove kave in moke spodbudila <a href="https://www.zelod.si/"><strong>Ireno Ekart</strong></a>.</p> <p>Kot pravi, je treba poudariti, da želod za rast, pridelavo, predelavo in skladiščenje ne zahteva nobenih kemičnih snovi. Je pa grenak, zato ga je treba pred uporabo obdelati – vsebuje namreč tanine.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Raziskovanje uporabe želoda so se lotili tudi na<a href="https://www.bic-lj.si/zivilska-sola"> Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani</a>, kjer pečejo odlične piškote in kruh oziroma pekovsko pecivo, poimenovano želodko z deležem želodove moke. Recept zanj nam je povedal učitelj praktičnega pouka in vodja pekarske delavnice <strong>Mišo Kolar</strong>.</p> <p><strong>Recept za kruh z deležem želodove moke za 1 kg mase</strong></p> <p>40 % črne pšenične moke</p> <p>30 % polbele pšenične moke</p> <p>30 % želodove moke</p> <p>2 % soli</p> <p>3 % kvasa</p> <p>70 % vode, oziroma to dodajate po občutku, najprej morda malo manj in postopoma več, da je lepši volumen</p></p> Wed, 03 Nov 2021 09:45:00 +0000 V divjini: Želod Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa na novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, začne izrivati domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: mnoge so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke prosti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej. Mi bomo v tokratni oddaji Mimogrede v divjini spoznali tiste, ki jih lahko pojemo.<p>Spoznali smo nekaj užitnih invazivk, ki uspevajo pri nas, med drugimi topinambur, mirabolano in najbolj problematično, japonski dresnik</p><p><p><span>Brez tujerodnih rastlih bi bil naš jedilnik izjemno dolgočasen. Koruza, krompir, paprika, paradižnik in tako naprej so rastline, ki so pri nas naturalizirane in brez skrbi človeka pri nas ne bi uspevale. Težave se pojavijo, ko se tujerodne vrste tako zelo udomačijo, da se nenadzorovano, brez pomoči človeka širijo v naravnem okolju. </span><span> </span><u></u><u></u></p> <p><span>Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa v novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, ogroža domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: številne so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke proti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej.</span></p> <blockquote><p><span>V tokratni oddaji smo spoznali tri, ki so jih pod drobnogled vzeli pod pokroviteljstvom evropskega projekta <b><a href="https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/">APPLAUSE</a> (Alien PLAnt SpEcies)</b>, ki ga je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, pri katerem so sodelovale naše sogovornice <strong>dr. Irena Vovk</strong> in <strong>dr. Vesna Glavnik</strong> z Odseka za prehrambeno kemijo <a href="https://www.ki.si">Kemijskega inštuituta v Ljubljani</a> in <strong>Marjeta Cevc</strong>, predavateljica kuharstva na <a href="https://www.bic-lj.si">BIC Ljubljana</a>. Pod pokroviteljstvom projekta pa je nastala tudi <b><a href="https://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/Porocila/OKUSNE_JEDI_IZ_INVAZIVNIH_TUJERODNIH_RASTLIN_FINAL_za_na_spletno_stran_KI.pdf">knjižica Okusne jedi iz invazivnih tujerodnih rastlin</a>.</b></span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/japonski-dresnik-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522489'> Japonski dresnik<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mirobalana-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522490'> Mirobalana<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mirobalana2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522491'> Mirobalana<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/robinija-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522492'> Navadna robinija<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/topinabur2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522494'> Topinambur<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/topinambur1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522495'> Topinambur<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211019-094834-resized-20211026-100213139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522497'> Dr. Irena Vovk in dr. Vesna Glavnik s Kemijskega inštituta<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211026-172034-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522498'> Marjeta Cevc, BIC<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211026-110037-resized-20211026-110051868.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522502'> Knjižica Okusne jedi iz invazivnih tujerodnih rastlin<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> 174817212 RTVSLO – Val 202 920 clean Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa na novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, začne izrivati domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: mnoge so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke prosti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej. Mi bomo v tokratni oddaji Mimogrede v divjini spoznali tiste, ki jih lahko pojemo.<p>Spoznali smo nekaj užitnih invazivk, ki uspevajo pri nas, med drugimi topinambur, mirabolano in najbolj problematično, japonski dresnik</p><p><p><span>Brez tujerodnih rastlih bi bil naš jedilnik izjemno dolgočasen. Koruza, krompir, paprika, paradižnik in tako naprej so rastline, ki so pri nas naturalizirane in brez skrbi človeka pri nas ne bi uspevale. Težave se pojavijo, ko se tujerodne vrste tako zelo udomačijo, da se nenadzorovano, brez pomoči človeka širijo v naravnem okolju. </span><span> </span><u></u><u></u></p> <p><span>Tujerodna rastlinska ali živalska vrsta je tista, ki se pojavlja zunaj svojega naravnega območja, ima potencial širjenja, njeno pojavljanje pa je posledica namernega ali nenamernega človekovega vnosa v novo območje. In ko taka vrsta v ekosistemih trči ob druge vrste, ki sobivajo v ravnovesju, ogroža domorodne vrste in ravnovesje se poruši. Takrat tujerodna vrsta dobi predznak invazivna. A invazivke so lahko tudi uporabne: številne so vir celuloze in lesa, iz njih lahko izdelujemo barvila, pripravke proti vrtnim škodljivcem, številne so medovite in tako naprej.</span></p> <blockquote><p><span>V tokratni oddaji smo spoznali tri, ki so jih pod drobnogled vzeli pod pokroviteljstvom evropskega projekta <b><a href="https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/">APPLAUSE</a> (Alien PLAnt SpEcies)</b>, ki ga je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj, pri katerem so sodelovale naše sogovornice <strong>dr. Irena Vovk</strong> in <strong>dr. Vesna Glavnik</strong> z Odseka za prehrambeno kemijo <a href="https://www.ki.si">Kemijskega inštuituta v Ljubljani</a> in <strong>Marjeta Cevc</strong>, predavateljica kuharstva na <a href="https://www.bic-lj.si">BIC Ljubljana</a>. Pod pokroviteljstvom projekta pa je nastala tudi <b><a href="https://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/Porocila/OKUSNE_JEDI_IZ_INVAZIVNIH_TUJERODNIH_RASTLIN_FINAL_za_na_spletno_stran_KI.pdf">knjižica Okusne jedi iz invazivnih tujerodnih rastlin</a>.</b></span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/japonski-dresnik-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522489'> Japonski dresnik<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mirobalana-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522490'> Mirobalana<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mirobalana2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522491'> Mirobalana<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/robinija-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522492'> Navadna robinija<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/topinabur2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522494'> Topinambur<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/topinambur1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522495'> Topinambur<span>Foto: Projekt APPLAUSE, MOL</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211019-094834-resized-20211026-100213139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522497'> Dr. Irena Vovk in dr. Vesna Glavnik s Kemijskega inštituta<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211026-172034-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522498'> Marjeta Cevc, BIC<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211026-110037-resized-20211026-110051868.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-522502'> Knjižica Okusne jedi iz invazivnih tujerodnih rastlin<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 27 Oct 2021 07:46:00 +0000 V divjini: Užitne invazivke Če že pogrešate poletje in cvetoče travnike, bo današnja oddaja Mimo grede v divjini prava vsebina za vas. V tokratni oddaji se bomo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov ter predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobre in dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Na Kozjansko vaju povabita Veronika Gnezda in njena sogovornica Karmen Gajšek, na koncu pa po kak divji recept zavijemo še v Laško k šefu Marku Pavčniku.<p>Med okusnimi rastlinami so tudi take, ki jih imajo številni za nadležen vrtni plevel, pa tudi praženi poganjki trpotčevih cvetov oziroma travniški ocvirki</p><p><p>Še pred pravim mrazom smo se še malo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov, zato bomo predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Naša vodnica po kozjanskih travnikih je bila <strong>Karmen Gajšek</strong>, nabiralka in zeliščarka, ki jo vprašanje <a href="https://www.facebook.com/tisterozice/">"Kje so tiste rožice?"</a> žene v nabiralniško raziskovanje ekosistemov, ter v prepoznavanje in predstavljanje vsega, kar je užitno in zdravilno v divjini. Ena takih rastlin je na primer navadni tolščak ali portulak, ki ga nekateri vztrajno pulijo iz zemlje, čeprav ima ta plevel okus po limoni in je v kuhinji zelo uporaben. Taka so tudi koprivina semena, ki so jih že nekoč namakali v vino, marsikdo pa si ne predstavlja polente brez travniških ocvirkov, kot jim je pravil Dario Cortese.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/ponudniki-v-sobah-junij-2020-pomanjsane-00391592191598549.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521257'> Karmen Gajšek Foto: osebni arhiv</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/travniski-oslad.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521255'> Travniški oslad Foto: Hans/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/tolscak.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521254'> Tolščak Foto: WikimediaImages/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/navadni-rebrinec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521253'> Navadni rebrinec Foto: WikimediaImages/ Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/kozja-brada.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521252'> Kozja brada Foto: Vinding/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/crna-detelja.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521250'> Črna detelja Foto: Hans/Pixabay</figcaption></figure> </div> <p>Trpotčeve popke večkrat pripravi tudi kuharski mojster <strong>Marko Pavčnik</strong>, ki smo ga obiskali na gradu Tabor Laško v restavraciji <a href="https://www.pavus.si/">Pavus.</a></p> <figure><figcaption><p><i>foto:</i> <a href="">Rok Deželak</a></p></figcaption></figure></p> 174815246 RTVSLO – Val 202 850 clean Če že pogrešate poletje in cvetoče travnike, bo današnja oddaja Mimo grede v divjini prava vsebina za vas. V tokratni oddaji se bomo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov ter predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobre in dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Na Kozjansko vaju povabita Veronika Gnezda in njena sogovornica Karmen Gajšek, na koncu pa po kak divji recept zavijemo še v Laško k šefu Marku Pavčniku.<p>Med okusnimi rastlinami so tudi take, ki jih imajo številni za nadležen vrtni plevel, pa tudi praženi poganjki trpotčevih cvetov oziroma travniški ocvirki</p><p><p>Še pred pravim mrazom smo se še malo spomnili poletja in z rastlinami bogatih travnikov, zato bomo predstavili nekaj rastlin, ki so še kako dobrodošle za popestritev vsakdanjih jedi. Naša vodnica po kozjanskih travnikih je bila <strong>Karmen Gajšek</strong>, nabiralka in zeliščarka, ki jo vprašanje <a href="https://www.facebook.com/tisterozice/">"Kje so tiste rožice?"</a> žene v nabiralniško raziskovanje ekosistemov, ter v prepoznavanje in predstavljanje vsega, kar je užitno in zdravilno v divjini. Ena takih rastlin je na primer navadni tolščak ali portulak, ki ga nekateri vztrajno pulijo iz zemlje, čeprav ima ta plevel okus po limoni in je v kuhinji zelo uporaben. Taka so tudi koprivina semena, ki so jih že nekoč namakali v vino, marsikdo pa si ne predstavlja polente brez travniških ocvirkov, kot jim je pravil Dario Cortese.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/ponudniki-v-sobah-junij-2020-pomanjsane-00391592191598549.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521257'> Karmen Gajšek Foto: osebni arhiv</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/travniski-oslad.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521255'> Travniški oslad Foto: Hans/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/tolscak.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521254'> Tolščak Foto: WikimediaImages/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/navadni-rebrinec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521253'> Navadni rebrinec Foto: WikimediaImages/ Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/kozja-brada.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521252'> Kozja brada Foto: Vinding/Pixabay</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/crna-detelja.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-521250'> Črna detelja Foto: Hans/Pixabay</figcaption></figure> </div> <p>Trpotčeve popke večkrat pripravi tudi kuharski mojster <strong>Marko Pavčnik</strong>, ki smo ga obiskali na gradu Tabor Laško v restavraciji <a href="https://www.pavus.si/">Pavus.</a></p> <figure><figcaption><p><i>foto:</i> <a href="">Rok Deželak</a></p></figcaption></figure></p> Wed, 20 Oct 2021 08:45:00 +0000 V divjini (poleti): Travniški ocvirki za lakoto in koprivina semena za strast Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj.<p>Halofiti ali slanuše so bile nekoč pogosto na mizi ljudi, ki so živeli ob morju, sploh na mizah solinarskih družin, ki so jih na obalnih tržnicah prodajali povite v šopke</p><p><p><span lang="SL">Tokrat smo se v oddaji Mimo grede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Po večini so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi, v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki Obali najdemo veliko vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali.</span></p> <p>Čeprav obstaja več vrst slanuš, so v kulinariki najbolj priljubljene in okusne grmičasta členjača, tolščakasta loboda ter navadni osočnik, ki mu v Italiji pravijo kar morski špargelj, zelo priljubljena rastlina pri gurmanih pa je tudi morski koprc ali motar.</p> <blockquote><p>Vse halofitne vrste ob naši Obali dobro pozna <strong>Iztok Škornik</strong>, naravovarstveni nadzornik v <a href="https://www.kpss.si">Krajinskem parku Sečoveljske soline</a>, na hitro pa smo obiskali tudi kuharja <strong>Darka Klemna</strong>, ki bo kot prvi pri nas s prijateljem slanuše gojil na slani njivi v Sečoveljskih solinah. Edinega slovenskega kuharja z oddajo na TV kanalu 24 Kitchen <strong>Primoža Dolničarja</strong> pa smo prosili, naj nam slanuše skuha: pripravil je tri variacije blanširanega osočnika za popolno morsko kosilo ali večerjo.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/iztok-skornik-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520152'> Iztok Škornik<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/solno-polje-s-halofiti-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520167'> Solno polje s halofiti<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/secoveljske-soline-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520164'> Sečoveljske soline<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/secoveljske-soline-3-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520163'> Sečoveljske soline<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/navadni-osocnik-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520161'> Navadni osočnik<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/morski-koprc-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520157'> Morski koprc</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/grmicasta-clenjaca-4-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520155'> Grmičasta členjača<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/morski-koprc-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520159'> Morski koprc<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/tolscakasta-loboda-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520169'> Tolščakasta loboda<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> 174813250 RTVSLO – Val 202 894 clean Tokrat smo se v oddaji Mimogrede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Večinoma so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki slovenski obali najdemo ogromno vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali. Tja se je odpravil tudi Miha Švalj.<p>Halofiti ali slanuše so bile nekoč pogosto na mizi ljudi, ki so živeli ob morju, sploh na mizah solinarskih družin, ki so jih na obalnih tržnicah prodajali povite v šopke</p><p><p><span lang="SL">Tokrat smo se v oddaji Mimo grede v divjini odpravili na morje in spoznali nenavadne rastline, ki ljubijo slana tla. Pravzaprav uspevajo le na slanih tleh in nikjer drugje. V botaniki jih poznamo pod skupnim imenom halofiti ali slanuše in vse po vrsti so užitne. Po večini so slanuše manjše, grmičaste rastline z odebeljenimi, mesnatimi listi, v katerih se nabira slana voda, zato jih pred uživanjem praviloma ne solimo. Na kratki Obali najdemo veliko vrst na kupu, toliko, kot jih je sicer raztresenih po celotni vzhodni jadranski obali.</span></p> <p>Čeprav obstaja več vrst slanuš, so v kulinariki najbolj priljubljene in okusne grmičasta členjača, tolščakasta loboda ter navadni osočnik, ki mu v Italiji pravijo kar morski špargelj, zelo priljubljena rastlina pri gurmanih pa je tudi morski koprc ali motar.</p> <blockquote><p>Vse halofitne vrste ob naši Obali dobro pozna <strong>Iztok Škornik</strong>, naravovarstveni nadzornik v <a href="https://www.kpss.si">Krajinskem parku Sečoveljske soline</a>, na hitro pa smo obiskali tudi kuharja <strong>Darka Klemna</strong>, ki bo kot prvi pri nas s prijateljem slanuše gojil na slani njivi v Sečoveljskih solinah. Edinega slovenskega kuharja z oddajo na TV kanalu 24 Kitchen <strong>Primoža Dolničarja</strong> pa smo prosili, naj nam slanuše skuha: pripravil je tri variacije blanširanega osočnika za popolno morsko kosilo ali večerjo.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/iztok-skornik-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520152'> Iztok Škornik<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/solno-polje-s-halofiti-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520167'> Solno polje s halofiti<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/secoveljske-soline-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520164'> Sečoveljske soline<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/secoveljske-soline-3-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520163'> Sečoveljske soline<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/navadni-osocnik-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520161'> Navadni osočnik<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/morski-koprc-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520157'> Morski koprc</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/grmicasta-clenjaca-4-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520155'> Grmičasta členjača<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/morski-koprc-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520159'> Morski koprc<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/tolscakasta-loboda-2-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-520169'> Tolščakasta loboda<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 13 Oct 2021 08:45:00 +0000 V divjini: Slanoljubi užitnjakarji Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda.<p>Med spomladansko divjo hrano najdemo tudi divji regrat oziroma krompirjevko, ki ima res okus po krompirju</p><p><p>Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za  ozimnico. To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili.</p> <p>Čeprav je jesen, ko bodo šele s prvo slano dozoreli in izgubili trpek okus divji sadeži, kot so drnulje in trnulje, smo se v prvi oddaji Mimo grede spomnili pomladi in tistih prvih rastlin, ki jih lahko naberemo in iz njih pripravimo sveže jedi. Te nam je predstavila <a href="https://katjarebolj.com/"><strong>Katja Rebolj</strong></a>, doktorica biokemije, poznavalka in raziskovalka lokalnih jedi ter zdravilnih rastlin. Pljučnik je na primer odličen kot priloga ali v palačinkah, vijolice v biskvitu ali drugih sladicah.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210323-124215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519609'> Dr. Katja Rebolj</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210323-124608-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519611'> regrat, vijolice, marjetice, pljučnik, deveterolistna konopnica in vraničnik</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210405-165417-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519612'> vijolice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210405-165517-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519613'> pljučnik</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/22-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519607'> krompirjevka Foto: Sonja Ravbar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519606'> krompirjevka Foto: Sonja Ravbar</figcaption></figure> </div> <p>Divjo hrano pri pripravi jedi veliko uporablja tudi kuhar <strong>Marko Pavčnik</strong>, šef in lastnik restavracije <a href="https://www.pavus.si/">Pavus na Gradu Tabor Laško</a>. Sam pozna veliko divjih rastlin, veliko je užitnih, pravi, a tudi veliko kulinarično nezanimivih. Med njihovimi hišnimi jedmi je na primer juha iz 15-ih divjih trav, zeli, plevelov. Pripravljajo pa tudi sladoled iz zajčje deteljice.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/dsc-5496-2-002-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-519721'> Kuhar Marko Pavčnik<span>Foto: Osebni arhiv Marka Pavčnika</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/castle-lasko-pavus-lasko-foto-boris-vrabec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-519719'> Grad Tabor Laško, v katerem domuje restavracija Pavus. <span>Foto: Boris Vrabec</span></figcaption></figure> </div></p> 174811206 RTVSLO – Val 202 851 clean Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili? v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za ozimnico.?To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili. V prvi oddaji gremo v čas po zimi, ko nekateri že komaj čakajo na prve poganjke regrata, čemaža, morda cvetov trobentice. A pomlad prinaša še več možnosti, kako si popestriti naše običajne jedi z divjo hrano. V divjini je bila Veronika Gnezda.<p>Med spomladansko divjo hrano najdemo tudi divji regrat oziroma krompirjevko, ki ima res okus po krompirju</p><p><p>Kot so sezonske rastline, je sezonska tudi naša oddaja Mimo grede. V prvih smo se ukvarjali z izzivi vrtičkarstva, potem smo se preselili v kleti in kuhinje, kjer smo obdelali, posušili, vkuhali ali kako drugače predelali sadove svojega dela za  ozimnico. To pomlad smo se s kuhalnico odpravili po svetu, zdaj pa je čas, da gremo na bližnje travnike, v gozd in tudi na morje. V šesti sezoni bomo spoznavali bolj ali manj znane užitne divje rastline in njihove plodove. In jih seveda s pomočjo tistih, ki so spretni s kuhalnico, tudi skuhali ali kako drugače pripravili.</p> <p>Čeprav je jesen, ko bodo šele s prvo slano dozoreli in izgubili trpek okus divji sadeži, kot so drnulje in trnulje, smo se v prvi oddaji Mimo grede spomnili pomladi in tistih prvih rastlin, ki jih lahko naberemo in iz njih pripravimo sveže jedi. Te nam je predstavila <a href="https://katjarebolj.com/"><strong>Katja Rebolj</strong></a>, doktorica biokemije, poznavalka in raziskovalka lokalnih jedi ter zdravilnih rastlin. Pljučnik je na primer odličen kot priloga ali v palačinkah, vijolice v biskvitu ali drugih sladicah.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210323-124215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519609'> Dr. Katja Rebolj</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210323-124608-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519611'> regrat, vijolice, marjetice, pljučnik, deveterolistna konopnica in vraničnik</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210405-165417-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519612'> vijolice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210405-165517-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519613'> pljučnik</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/22-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519607'> krompirjevka Foto: Sonja Ravbar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519606'> krompirjevka Foto: Sonja Ravbar</figcaption></figure> </div> <p>Divjo hrano pri pripravi jedi veliko uporablja tudi kuhar <strong>Marko Pavčnik</strong>, šef in lastnik restavracije <a href="https://www.pavus.si/">Pavus na Gradu Tabor Laško</a>. Sam pozna veliko divjih rastlin, veliko je užitnih, pravi, a tudi veliko kulinarično nezanimivih. Med njihovimi hišnimi jedmi je na primer juha iz 15-ih divjih trav, zeli, plevelov. Pripravljajo pa tudi sladoled iz zajčje deteljice.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/dsc-5496-2-002-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-519721'> Kuhar Marko Pavčnik<span>Foto: Osebni arhiv Marka Pavčnika</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/castle-lasko-pavus-lasko-foto-boris-vrabec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-519719'> Grad Tabor Laško, v katerem domuje restavracija Pavus. <span>Foto: Boris Vrabec</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 06 Oct 2021 08:45:00 +0000 V divjini (spomladi): Biskvit iz vijolic in moka iz leskovih mačic Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim <p>Ena najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zatresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna</p><p><p><strong>Makron</strong> je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Pramakrone so pekli že v samostanih v Beneški republiki od 8. stoletja dalje, a podobo, kot jo poznamo danes, so dobili šele leta 1930, ko so v znameniti pariški slaščičarni Laduree dve polovički makronov zlepili skupaj s polnilom.</p> <p>V svetu slaščičarstva poznamo dve glavni tehniki za izdelavo makronov: francosko in italijansko. Pri francoski penasto testo za makrone, meringo, dobimo tako, da v stepene beljake previdno dodajamo sladkor v prahu, pri italijanski pa v stepene beljake vmešavamo vroč sladkorni sirup. V obe nato vmešamo še mandljevo moko.</p> <blockquote><p>Francoske makrone smo pripravljali skupaj z <strong>Amandine Dubreuil Perronnet</strong>, atašejko za francoski jezik na Francoskem inštitutu v Ljubljani in s <strong>Karimom Merdjadijem</strong>, priznanim slaščičarjem, ki se je med drugim izobraževal tudi v deželi makronov, njegove sladice pa lahko okusite v <a href="http://atelierkarim.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Atelier Karim</a>.</p></blockquote> <h3>Fotogalerija priprave makronov</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_075633-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_075645-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_080457-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081257-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081315-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081657-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081756-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082417-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082608-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082614-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_104841-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_113419-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_113908-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/amandine-dubreuil-perronnet-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-499620'> Amandine Dubreuil Perronnet</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/karim-meljardi.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-499619'> Karim Merdjadi</figcaption></figure> </div> <p>Foto: Amandine Dubreuil Perronnet, Atelier Karim</p></p> 174780153 RTVSLO – Val 202 976 clean Makron je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Makroni veljajo za eno najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zastresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna. Foto: Atelier Karim <p>Ena najbolj prepoznavnih, cenjenih in prefinjenih slaščic, ob pripravi katere se tudi največjim mojstrom obrti zatresejo roke, ker je njena priprava tako delikatna</p><p><p><strong>Makron</strong> je drobno francosko pecivo različnih okusov: dva piškota narejena iz stepenih beljakov, mandljeve moke in sladkorja, med njima pa je okusno polnilo. Pramakrone so pekli že v samostanih v Beneški republiki od 8. stoletja dalje, a podobo, kot jo poznamo danes, so dobili šele leta 1930, ko so v znameniti pariški slaščičarni Laduree dve polovički makronov zlepili skupaj s polnilom.</p> <p>V svetu slaščičarstva poznamo dve glavni tehniki za izdelavo makronov: francosko in italijansko. Pri francoski penasto testo za makrone, meringo, dobimo tako, da v stepene beljake previdno dodajamo sladkor v prahu, pri italijanski pa v stepene beljake vmešavamo vroč sladkorni sirup. V obe nato vmešamo še mandljevo moko.</p> <blockquote><p>Francoske makrone smo pripravljali skupaj z <strong>Amandine Dubreuil Perronnet</strong>, atašejko za francoski jezik na Francoskem inštitutu v Ljubljani in s <strong>Karimom Merdjadijem</strong>, priznanim slaščičarjem, ki se je med drugim izobraževal tudi v deželi makronov, njegove sladice pa lahko okusite v <a href="http://atelierkarim.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Atelier Karim</a>.</p></blockquote> <h3>Fotogalerija priprave makronov</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_075633-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_075645-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_080457-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081257-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081315-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081657-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_081756-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082417-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082608-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_082614-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_104841-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_113419-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210513_113908-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/amandine-dubreuil-perronnet-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-499620'> Amandine Dubreuil Perronnet</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/karim-meljardi.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-499619'> Karim Merdjadi</figcaption></figure> </div> <p>Foto: Amandine Dubreuil Perronnet, Atelier Karim</p></p> Wed, 02 Jun 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Makron Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu<p>Način priprave mesa, ki so ga Američani povzdvignili v umetnost</p><p><p><strong>Barbecue</strong> je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj dimimo večje kose mesa kot pečemo. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno nasprotno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ-ju velja pravilo, da bolj ko je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje.</p> <p>Rebra so nared, ko gre meso lepo od kosti, a ne razpada. V grobem velja, da svinjska rebra pripravljamo do sedem ur, svinjsko pleče do deset ur, kralja BBQ-ja, goveje prsi – brisket, pa tudi do 16 ur in več. Les sadnih dreves je primeren za dimljenje svinjine in perutnine, govedina pa potrebuje močan dim, denimo les hrasta in ameriškega oreha.</p> <p>Kaj pa priloge? Pri teh Američani ne komplicirajo. Praviloma so to le kruh, krompir, solata, koruza in popečena zelenjava ter različne omake in pomake.</p> <blockquote><p>O fenomenu ameriškega barbecueja govorijo Američan iz Kamnika <strong>Noah Charney</strong>, <strong>Peter Hajdu</strong> iz Ljubljane, ki že dolga leta ureja spletišče <a href="https://www.zarovnije.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žarovnije</a> in je soustanovitelj <a href="https://sbbqs.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">BBQ društvo Slovenije</a>, ter "pitmaster" <a href="https://val202.rtvslo.si/2017/06/evropa-osebno-76/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Jim Johnosn</strong></a> iz Indiane, inštruktor združenja KCBS.</p></blockquote> <h3><span><b><span lang="EN-US">Recept za BBQ spare ali baby back ribs, kot jih pripravi Peter Hajdu </span></b></span><span><span lang="EN-US"> </span></span><u></u><u></u></h3> <p><span><span lang="EN-US">Predpriprava</span></span><span><span lang="EN-US">: kos svinjskih "<wbr />spare ribs" ali "baby back <wbr />ribs" očistimo in odstranimo <wbr />opno na spodnjem delu. Če vaš <wbr />mesar nima tako pripravljenih <wbr />reber, običajnemu kosu odstranite zgornji sloj <wbr />slanine, razen mesa nad in med kostmi.   <u></u><u></u></span></span></p> <p><span><span lang="EN-US">Priprava: </span></span><span><span lang="EN-US"> </span></span><u></u><u></u></p> <ol> <li><span><span lang="EN-US">Rebra premažemo z oljem <wbr />ali gorčico ter posujemo z "rubom", začimbami za BBQ, med katerimi mora biti <wbr />tudi sladkor. </span></span></li> <li><span lang="EN-US">V dovolj velikem žaru s <wbr />pokrovom razžarimo oglje, a samo na eni strani žara, <wbr />najbolje je, da uporabimo posebno posodo <wbr />za žerjavico.   </span></li> <li><span lang="IT">Ko temperatura v žaru doseže <wbr />okoli 110 stopinj Celzija, <wbr />rebra položimo na rešetko, a ne nad žerjavico.</span></li> <li><span lang="IT">Navlažene sekance ali <wbr />kose lesa položimo na <wbr />žerjavico in žar pokrijemo. </span></li> <li><span><span lang="IT">P</span></span><span lang="IT">omembno je, da ves čas vzdržujemo <wbr />temperaturo v žaru na okoli <wbr />110 stopinj Celzija.</span></li> <li><span lang="IT">Po približno treh urah je meso osušeno in prekajeno, <wbr />zato ga ne dimimo več. Naslednje tri <wbr />ure ga vlažimo tako, da ga nežno škropimo z jabolčnim kisom. </span></li> <li><span lang="IT">Po približno 6–7 urah, ko meso odstopi od kosti, a ne razpada, so rebra nared. Če želimo, jih lahko pol ure pred tem, preden so <wbr />končana, premažemo z BBQ-omako ali glazuro.</span><span lang="IT"> </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> </ol> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/noah-charney.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498684'> Noah Charney<span>Foto: Noah Charney</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/jim-johnson.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498683'> Jim Johnson<span>Foto: FB stran Jima Johnsona</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/peter-hajdu.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498685'> Peter Hajdu<span>Foto: Žarovnije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/43503975_2156290294622135_1114835216389636096_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/22791928_1955847734666393_6695055392385100603_o.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/19983641_1914132948837872_8805577742894635561_o.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/35114514_2058410331076799_386344664896110592_n-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/19702309_1909670909284076_7300747978645958061_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/22769835_1955849354666231_5494350370662245965_o.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Vir: arhiv sogovornikov, <a href="https://www.zarovnije.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žarovnije</a></p></p> 174778460 RTVSLO – Val 202 922 clean Barbecue je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj kot pečemo, dimimo večje kose mesa. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno obratno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ velja pravilo, da bolj kot je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje. Foto: Peter Hajdu<p>Način priprave mesa, ki so ga Američani povzdvignili v umetnost</p><p><p><strong>Barbecue</strong> je ameriški način priprave mesa, ko na nizki temperaturi dolge ure bolj dimimo večje kose mesa kot pečemo. BBQ še zdaleč ni žar, grill ali roštilj, ko na močnem ognju na hitro spečemo majhne kose mesa, ampak ravno nasprotno – velike kose mesa z obilo dima toplotno obdelamo na temperaturi, ki ne presega 100, 120 stopinj Celzija. Pri BBQ-ju velja pravilo, da bolj ko je kos mesa žilav in neugleden, boljši je za dimljenje.</p> <p>Rebra so nared, ko gre meso lepo od kosti, a ne razpada. V grobem velja, da svinjska rebra pripravljamo do sedem ur, svinjsko pleče do deset ur, kralja BBQ-ja, goveje prsi – brisket, pa tudi do 16 ur in več. Les sadnih dreves je primeren za dimljenje svinjine in perutnine, govedina pa potrebuje močan dim, denimo les hrasta in ameriškega oreha.</p> <p>Kaj pa priloge? Pri teh Američani ne komplicirajo. Praviloma so to le kruh, krompir, solata, koruza in popečena zelenjava ter različne omake in pomake.</p> <blockquote><p>O fenomenu ameriškega barbecueja govorijo Američan iz Kamnika <strong>Noah Charney</strong>, <strong>Peter Hajdu</strong> iz Ljubljane, ki že dolga leta ureja spletišče <a href="https://www.zarovnije.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žarovnije</a> in je soustanovitelj <a href="https://sbbqs.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">BBQ društvo Slovenije</a>, ter "pitmaster" <a href="https://val202.rtvslo.si/2017/06/evropa-osebno-76/" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Jim Johnosn</strong></a> iz Indiane, inštruktor združenja KCBS.</p></blockquote> <h3><span><b><span lang="EN-US">Recept za BBQ spare ali baby back ribs, kot jih pripravi Peter Hajdu </span></b></span><span><span lang="EN-US"> </span></span><u></u><u></u></h3> <p><span><span lang="EN-US">Predpriprava</span></span><span><span lang="EN-US">: kos svinjskih "<wbr />spare ribs" ali "baby back <wbr />ribs" očistimo in odstranimo <wbr />opno na spodnjem delu. Če vaš <wbr />mesar nima tako pripravljenih <wbr />reber, običajnemu kosu odstranite zgornji sloj <wbr />slanine, razen mesa nad in med kostmi.   <u></u><u></u></span></span></p> <p><span><span lang="EN-US">Priprava: </span></span><span><span lang="EN-US"> </span></span><u></u><u></u></p> <ol> <li><span><span lang="EN-US">Rebra premažemo z oljem <wbr />ali gorčico ter posujemo z "rubom", začimbami za BBQ, med katerimi mora biti <wbr />tudi sladkor. </span></span></li> <li><span lang="EN-US">V dovolj velikem žaru s <wbr />pokrovom razžarimo oglje, a samo na eni strani žara, <wbr />najbolje je, da uporabimo posebno posodo <wbr />za žerjavico.   </span></li> <li><span lang="IT">Ko temperatura v žaru doseže <wbr />okoli 110 stopinj Celzija, <wbr />rebra položimo na rešetko, a ne nad žerjavico.</span></li> <li><span lang="IT">Navlažene sekance ali <wbr />kose lesa položimo na <wbr />žerjavico in žar pokrijemo. </span></li> <li><span><span lang="IT">P</span></span><span lang="IT">omembno je, da ves čas vzdržujemo <wbr />temperaturo v žaru na okoli <wbr />110 stopinj Celzija.</span></li> <li><span lang="IT">Po približno treh urah je meso osušeno in prekajeno, <wbr />zato ga ne dimimo več. Naslednje tri <wbr />ure ga vlažimo tako, da ga nežno škropimo z jabolčnim kisom. </span></li> <li><span lang="IT">Po približno 6–7 urah, ko meso odstopi od kosti, a ne razpada, so rebra nared. Če želimo, jih lahko pol ure pred tem, preden so <wbr />končana, premažemo z BBQ-omako ali glazuro.</span><span lang="IT"> </span><span><span lang="IT"> </span></span></li> </ol> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/noah-charney.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498684'> Noah Charney<span>Foto: Noah Charney</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/jim-johnson.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498683'> Jim Johnson<span>Foto: FB stran Jima Johnsona</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/peter-hajdu.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-498685'> Peter Hajdu<span>Foto: Žarovnije</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/43503975_2156290294622135_1114835216389636096_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/22791928_1955847734666393_6695055392385100603_o.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/19983641_1914132948837872_8805577742894635561_o.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/35114514_2058410331076799_386344664896110592_n-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/19702309_1909670909284076_7300747978645958061_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/22769835_1955849354666231_5494350370662245965_o.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Vir: arhiv sogovornikov, <a href="https://www.zarovnije.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žarovnije</a></p></p> Wed, 26 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Ameriški BBQ Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?<p>Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?</p><p><p>Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80ih let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, zadnja leta pa se picam in hamburgerjem uspešno ob bok umeščata še kebab in kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel.</p> <p>To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda, boste izvedeli v tokratni oddaji Mimogrede po svetu.</p></p> 174776677 RTVSLO – Val 202 928 clean Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80. let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, malo kasneje pa še pica in hamburger. Slovencem v tem tisočletju, kljub trudu številnih, ni uspelo prepoznati kranjske klobase kot polnopravne članice fast food skupnosti, zato pa sta bila veliko bolj uspešna kebab in zadnjih nekaj let tudi azijski kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel. To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Izvira iz Egipta, domovinsko pravico ima v prav vseh državah Levanta ter širše Bližnjega vzhoda in je jed, ki jo imajo za svojo tako Judje kot Arabci v tem nemirnem delu sveta. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?<p>Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda?</p><p><p>Ulična prehrana se v družbi nenehno razvija in spreminja ter sledi globalnim trendom. Pri nas sta bila zastavonoši ulične prehrane nekje do 80ih let bolj kot ne le burek in pleskavica v lepinji, morda tudi hot dog, zadnja leta pa se picam in hamburgerjem uspešno ob bok umeščata še kebab in kralj bližnjevzhodne ulične ponudbe hrane, falafel.</p> <p>To je tudi ena rednih uličnih veganskih jedi in prav to dejstvo je pripomoglo, da je postala jed v zadnjih letih izjemno priljubljena v zahodnem svetu. Kako iz zmlete čičerike ali boba pripraviti najbolj prepoznavno jed Bližnjega vzhoda, boste izvedeli v tokratni oddaji Mimogrede po svetu.</p></p> Wed, 19 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Falafel Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo. <p>Najbolj prepoznavna vietnamska nacionalna jed</p><p><p><strong>Pho Bo</strong> je bistra goveja juha, postrežena z riževimi rezanci, kuhanim mesom ter svežimi zelišči in zelenjavo. Če pri nas juhe večinoma predstavljajo uvod v kosilo, v Vietnamu goveja juha predstavlja cel obrok, in sicer jo jedo za zajtrk: "<em>Lahka je in hkrati nasitna, saj vsebuje tako testenine in meso kot zelenjavo in tekočino. Jemo pa jo tudi ... Pravzaprav kadar koli," </em>pojasnjuje Vu Thi Huong, Vietnamka, ki že deset let živi v Sloveniji.</p> <p>Pho se je po Vietnamu in nato še svetu razširil z begunci: najprej po letu 1954 ob razdelitvi Vietnama s severa države na jug, po vietnamski vojni pa po vsem svetu. Zunaj matične države je največ vietnamskih restavracij v ZDA, v Evropi ter na Češkem in Slovaškem, kjer od 70. let živi številna vietnamska skupnost.</p> <blockquote><p>Pho Bo, kraljico azijskih juh, smo pripravljali z <strong>Vu Thi Huong</strong>, Vietnamko, ki že deset let živi v Sloveniji, pred tremi leti pa je najprej v Mariboru, lani pa še v Ljubljani odprla restavraciji <a href="https://www.facebook.com/Dobro-Jutro-Vietnam-139139806790664/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Dobro jutro Vietnam</a>, kjer strežejo pristno vietnamsko hrano. Huong sicer po izobrazbi ni kuharica, ampak ekonomistka.</p></blockquote> <h3><strong>Pho Bo, kot jo skuha mariborska Vietnamka Vu Thi Huong </strong></h3> <h4>Pho Bo, goveja jušna osnova po vietnamsko (za približno pet litrov)</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <ul> <li>2 kg govejih kosti</li> <li>1 kg govejih ledij (šimbas) ali mesnatih reber ali drugega kosa s kostjo</li> <li>1 srednje velika čebula</li> <li>1 kos ingverja</li> <li>5 stebelc (5 cm) limonine trave</li> <li>3 cimetove paličice</li> <li>7 janeževih zvezd</li> <li>10 klinčkov</li> <li>3 žlice koriandrovih semen</li> <li>1 žlica semen kumine</li> <li>1 košček mandarinine ali limonine lupine</li> <li>1 košček kitajskega sladkega korena (Glycyrrhiza uralensis)</li> <li>1 plod tsaoka ali amomuma  (Lanxangia tsaoko)</li> </ul> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>V osoljen krop damo 2 kg kosti in en kilogram govejega mesa in kuhamo 5 minut.</li> <li>Odlijemo tekočino, dobro operemo meso, kosti in lonec. Natočimo svežih 8 litrov vode, dodamo oprano meso in kosti ter kuhamo juho na majhnem ognju. Sproti odstranjujemo pene, ki se neberejo na juhi.</li> <li>Po dveh do treh urah odstranimo kuhano meso, kosti kuhamo še približno tri ure, skupaj 6 ur.</li> <li>Ko je juha kuhana, jo precedimo, ostati mora cca. 5 litrov jušne osnove. Dodamo čebulo, ingver, limonino travo, cimetove paličice, klinčke in vse preostale začimbe (zadnji dve, ki ju je pri nas težko dobiti, lahko izpustite), a juhe ne solimo. Juho z začimbami kuhamo še dve uri, nato jo še zadnjič precedimo.</li> </ol> <h4>Skleda Pho Bo za eno osebo</h4> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <ul> <li>cca. 50 g širokih riževih rezancev</li> <li>nekaj rezin kuhane in/ali pražene govedine</li> <li>3 decilitre juhe</li> <li>nekaj rezin čebule</li> <li>1 mlada čebulica</li> <li>1 čili</li> <li>malo koriandra (svež ali suh)</li> <li>pest sojinih kalčkov</li> <li>pest narezane solate</li> <li>rezina limone</li> <li>poper</li> <li>ribja ali sojina omaka</li> </ul> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Široke rezance skuhamo po navodilih, za dobro pest jih damo v  srednje veliko skledo. Obložimo jih z nekaj rezinami kuhane in/ali nekaj rezinami pražene govedine.</li> <li>Dodamo nekaj rezin običajne čebule in eno, drobno narezano spomladansko čebulo, koriander, narezan čili, poper in vse skupaj pokapamo z ribjo omako (lahko jo nadomestimo s sojino), ki bo osolila juho.</li> <li>Dodamo juho, toliko, da pokrije rezance.</li> <li>Ob skledi phoja na krožniku posebej postrežemo sveže sojine kalčke, drobno narezano solato in rezino limone.</li> <li>Juho dodatno začinimo z ribjo, sojino, čilijevo in/ali hoisen omako.</li> </ol> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_092721_1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_093209-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_093617-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_094100-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100239-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100245-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100418-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100606-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100723-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174775004 RTVSLO – Val 202 952 clean Naši predniki naj bi prve juhe skuhali okoli 20 tisoč let nazaj. Takrat enkrat je namreč prazgodovinski človek ugotovil, da lahko iz gline naredi posodo, jo utrdi v ognju ter uporabi za kuhanje. Najstarejši kuharski recept na svetu, zapisan v klinopisu, ki so ga razvozlali z babilonskih tablic je prav recept za juho, ovčjo obaro, star 4000 let. Pod drobnogled smo vzeli juho, ki prihaja iz vzhodne Azije, kjer juhe jemljejo zelo resno in so si, čeprav se ogromno območje razteza od Kitajske do Papue Nove Gvineje, močno podobne. Za mnoge pa je kraljica azijskih juh vietnamska goveja juha Pho Bo. <p>Najbolj prepoznavna vietnamska nacionalna jed</p><p><p><strong>Pho Bo</strong> je bistra goveja juha, postrežena z riževimi rezanci, kuhanim mesom ter svežimi zelišči in zelenjavo. Če pri nas juhe večinoma predstavljajo uvod v kosilo, v Vietnamu goveja juha predstavlja cel obrok, in sicer jo jedo za zajtrk: "<em>Lahka je in hkrati nasitna, saj vsebuje tako testenine in meso kot zelenjavo in tekočino. Jemo pa jo tudi ... Pravzaprav kadar koli," </em>pojasnjuje Vu Thi Huong, Vietnamka, ki že deset let živi v Sloveniji.</p> <p>Pho se je po Vietnamu in nato še svetu razširil z begunci: najprej po letu 1954 ob razdelitvi Vietnama s severa države na jug, po vietnamski vojni pa po vsem svetu. Zunaj matične države je največ vietnamskih restavracij v ZDA, v Evropi ter na Češkem in Slovaškem, kjer od 70. let živi številna vietnamska skupnost.</p> <blockquote><p>Pho Bo, kraljico azijskih juh, smo pripravljali z <strong>Vu Thi Huong</strong>, Vietnamko, ki že deset let živi v Sloveniji, pred tremi leti pa je najprej v Mariboru, lani pa še v Ljubljani odprla restavraciji <a href="https://www.facebook.com/Dobro-Jutro-Vietnam-139139806790664/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Dobro jutro Vietnam</a>, kjer strežejo pristno vietnamsko hrano. Huong sicer po izobrazbi ni kuharica, ampak ekonomistka.</p></blockquote> <h3><strong>Pho Bo, kot jo skuha mariborska Vietnamka Vu Thi Huong </strong></h3> <h4>Pho Bo, goveja jušna osnova po vietnamsko (za približno pet litrov)</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <ul> <li>2 kg govejih kosti</li> <li>1 kg govejih ledij (šimbas) ali mesnatih reber ali drugega kosa s kostjo</li> <li>1 srednje velika čebula</li> <li>1 kos ingverja</li> <li>5 stebelc (5 cm) limonine trave</li> <li>3 cimetove paličice</li> <li>7 janeževih zvezd</li> <li>10 klinčkov</li> <li>3 žlice koriandrovih semen</li> <li>1 žlica semen kumine</li> <li>1 košček mandarinine ali limonine lupine</li> <li>1 košček kitajskega sladkega korena (Glycyrrhiza uralensis)</li> <li>1 plod tsaoka ali amomuma  (Lanxangia tsaoko)</li> </ul> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>V osoljen krop damo 2 kg kosti in en kilogram govejega mesa in kuhamo 5 minut.</li> <li>Odlijemo tekočino, dobro operemo meso, kosti in lonec. Natočimo svežih 8 litrov vode, dodamo oprano meso in kosti ter kuhamo juho na majhnem ognju. Sproti odstranjujemo pene, ki se neberejo na juhi.</li> <li>Po dveh do treh urah odstranimo kuhano meso, kosti kuhamo še približno tri ure, skupaj 6 ur.</li> <li>Ko je juha kuhana, jo precedimo, ostati mora cca. 5 litrov jušne osnove. Dodamo čebulo, ingver, limonino travo, cimetove paličice, klinčke in vse preostale začimbe (zadnji dve, ki ju je pri nas težko dobiti, lahko izpustite), a juhe ne solimo. Juho z začimbami kuhamo še dve uri, nato jo še zadnjič precedimo.</li> </ol> <h4>Skleda Pho Bo za eno osebo</h4> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <ul> <li>cca. 50 g širokih riževih rezancev</li> <li>nekaj rezin kuhane in/ali pražene govedine</li> <li>3 decilitre juhe</li> <li>nekaj rezin čebule</li> <li>1 mlada čebulica</li> <li>1 čili</li> <li>malo koriandra (svež ali suh)</li> <li>pest sojinih kalčkov</li> <li>pest narezane solate</li> <li>rezina limone</li> <li>poper</li> <li>ribja ali sojina omaka</li> </ul> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Široke rezance skuhamo po navodilih, za dobro pest jih damo v  srednje veliko skledo. Obložimo jih z nekaj rezinami kuhane in/ali nekaj rezinami pražene govedine.</li> <li>Dodamo nekaj rezin običajne čebule in eno, drobno narezano spomladansko čebulo, koriander, narezan čili, poper in vse skupaj pokapamo z ribjo omako (lahko jo nadomestimo s sojino), ki bo osolila juho.</li> <li>Dodamo juho, toliko, da pokrije rezance.</li> <li>Ob skledi phoja na krožniku posebej postrežemo sveže sojine kalčke, drobno narezano solato in rezino limone.</li> <li>Juho dodatno začinimo z ribjo, sojino, čilijevo in/ali hoisen omako.</li> </ol> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_092721_1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_093209-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_093617-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_094100-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100239-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100245-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100418-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100606-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210315_100723-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 12 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Pho Bo Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet. <p>Fish and chips je otoška klasika: ocvrti file bele ribe in krompirček, postrežena na papirju, je najbolj prepoznavna jed Združenega kraljestva</p><p><p>Ribe in krompir so priljubljena kombinacija v večini nacionalnih kuhinj, ampak le en je <strong>fish'n'chips</strong>. Gre za zelo preprosto jed, ki ima kompleksno in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščili pojesti zunaj. Morda je tudi zaradi svoje preprostosti osvojila svet.</p> <blockquote><p>Fish'n'chips smo pripravljali z igralcem <strong>Lanom Artisom</strong>, ki se preživlja kot kuhar v londonskem pubu v Camdenu, in z marketinškim strategom in kuharjem <strong>Jasonom Hartleyem</strong>, ki prihaja iz Severne Anglije ter vodi podjetje Cultisan s sedežem v Ljubljani.</p></blockquote> <h3><strong>Fish'n'chips batter* battle**</strong></h3> <p>Univerzalnega recepta za fish batter, tekočo zmes, v katero namočijo file pred cvrtjem, ni. Osnovna sestavina zanjo je le moka, ki ji lahko dodamo škrob, pecilni prašek ali sodo bikarbono ter različne začimbe kot so sol, poper, mleta paprika, česen v prahu, curry prašek, kajenski poper ... Suhi zmesi moke in začimb nato počasi dodajamo mehurčkasto tekočino. Nekateri prisegajo na močno, temno pivo, drugi na lažje svetlo. Testo lahko pripravimo tudi le z mineralno ali celo navadno vodo. Nekateri zmesi dodajo tudi stepen jajčni beljak, cela jajca, kis, kvas ... Suhe in mokre sestavine zmešamo v gosto, a še tekočo zmes. Pomokane ribje fileje namočimo v zmes in ocvremo na ponvi, v kateri je za prst olja, ali pa v globokem olju v fritezi.</p> <p>*Batter – zmes, v katero pred cvrtjem namočimo ribje fileje<br /> **Battle – bitka</p> <h3>Fish'n'chips, kot ga pripravi Lan Artis, igralec v Londonu, ki se preživlja kot kuhar v londonskem pubu v Camdenu</h3> <ul> <li>moka</li> <li>mleta paprika</li> <li>česen v prahu</li> <li>kajenski poper</li> <li>sol</li> <li>soda bikarbona</li> <li>temno pivo</li> </ul> <p>V moko dodamo mleto papriko, česen v prahu, kajenski poper in malo sode bikarbone. Suhi zmesi dodajamo temno pivo in mešamo. Vmešamo toliko piva, da zmes postane gosta kot dobro zreduciran golaž. Lan ocvre ribe v ponvi, v kateri je za prst olja.</p> <h3>Fish'n'chips, kot ga pripravi Jason Hartley, marketinški strateg in kuhar iz Severne Anglije, ki vodi podjetje Cultisan s sedežem v Ljubljani</h3> <ul> <li>moka</li> <li>jajce</li> <li>poper</li> <li>sol</li> <li>pivo pale ale</li> </ul> <p>Vse sestavine zmešamo v ravno prav gosto zmes, morda malo gostejšo kot za palčinke. Fileje bele ribe najprej pomokamo in nato namočimo v testo. Jason svetuje, da fileje do zlatorjave barve ocvremo v (nujno!) globokem olju na cca. 190 °C.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170699579_107162528059427_7403047841768962717_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/171062074_449947759613061_7946997984950411453_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170770134_483551622832402_6946847309055189325_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170710357_1371440393214782_3904069176374092595_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/169393805_457834775428396_3124454591143790194_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170545517_1069504340200009_872861652038528323_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/fishnchips-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170736866_253332279830597_3367765301518198611_n.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Fotografije: Lan Artis</p></p> 174773284 RTVSLO – Val 202 925 clean Kdo med nami še ni jedel ribe s krompirjem: orade s pretlačenim krompirjem z blitvo, osliča s pomfrijem, sardelic s krompirjevo solato, postrvi s pečenim krompirjem? A le malo jedi je postalo tako globalno prepoznavnih kot je britanska klasika, fish'n'chips. Tokrat smo se v oddaji Mimogrede po svetu odpravili v Združeno kraljestvo, na Otok, ter spoznali sicer zelo preprosto jed, ki ima komplekso in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščile pojesti zunaj. In je morda tudi zaradi prepostosti osvojila svet. <p>Fish and chips je otoška klasika: ocvrti file bele ribe in krompirček, postrežena na papirju, je najbolj prepoznavna jed Združenega kraljestva</p><p><p>Ribe in krompir so priljubljena kombinacija v večini nacionalnih kuhinj, ampak le en je <strong>fish'n'chips</strong>. Gre za zelo preprosto jed, ki ima kompleksno in zanimivo zgodovino, predvsem pa je to jed delavskega razreda in ena redkih, ki so si jo delavci iz Velike Britanije in njihove družine lahko privoščili pojesti zunaj. Morda je tudi zaradi svoje preprostosti osvojila svet.</p> <blockquote><p>Fish'n'chips smo pripravljali z igralcem <strong>Lanom Artisom</strong>, ki se preživlja kot kuhar v londonskem pubu v Camdenu, in z marketinškim strategom in kuharjem <strong>Jasonom Hartleyem</strong>, ki prihaja iz Severne Anglije ter vodi podjetje Cultisan s sedežem v Ljubljani.</p></blockquote> <h3><strong>Fish'n'chips batter* battle**</strong></h3> <p>Univerzalnega recepta za fish batter, tekočo zmes, v katero namočijo file pred cvrtjem, ni. Osnovna sestavina zanjo je le moka, ki ji lahko dodamo škrob, pecilni prašek ali sodo bikarbono ter različne začimbe kot so sol, poper, mleta paprika, česen v prahu, curry prašek, kajenski poper ... Suhi zmesi moke in začimb nato počasi dodajamo mehurčkasto tekočino. Nekateri prisegajo na močno, temno pivo, drugi na lažje svetlo. Testo lahko pripravimo tudi le z mineralno ali celo navadno vodo. Nekateri zmesi dodajo tudi stepen jajčni beljak, cela jajca, kis, kvas ... Suhe in mokre sestavine zmešamo v gosto, a še tekočo zmes. Pomokane ribje fileje namočimo v zmes in ocvremo na ponvi, v kateri je za prst olja, ali pa v globokem olju v fritezi.</p> <p>*Batter – zmes, v katero pred cvrtjem namočimo ribje fileje<br /> **Battle – bitka</p> <h3>Fish'n'chips, kot ga pripravi Lan Artis, igralec v Londonu, ki se preživlja kot kuhar v londonskem pubu v Camdenu</h3> <ul> <li>moka</li> <li>mleta paprika</li> <li>česen v prahu</li> <li>kajenski poper</li> <li>sol</li> <li>soda bikarbona</li> <li>temno pivo</li> </ul> <p>V moko dodamo mleto papriko, česen v prahu, kajenski poper in malo sode bikarbone. Suhi zmesi dodajamo temno pivo in mešamo. Vmešamo toliko piva, da zmes postane gosta kot dobro zreduciran golaž. Lan ocvre ribe v ponvi, v kateri je za prst olja.</p> <h3>Fish'n'chips, kot ga pripravi Jason Hartley, marketinški strateg in kuhar iz Severne Anglije, ki vodi podjetje Cultisan s sedežem v Ljubljani</h3> <ul> <li>moka</li> <li>jajce</li> <li>poper</li> <li>sol</li> <li>pivo pale ale</li> </ul> <p>Vse sestavine zmešamo v ravno prav gosto zmes, morda malo gostejšo kot za palčinke. Fileje bele ribe najprej pomokamo in nato namočimo v testo. Jason svetuje, da fileje do zlatorjave barve ocvremo v (nujno!) globokem olju na cca. 190 °C.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170699579_107162528059427_7403047841768962717_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/171062074_449947759613061_7946997984950411453_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170770134_483551622832402_6946847309055189325_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170710357_1371440393214782_3904069176374092595_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/169393805_457834775428396_3124454591143790194_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170545517_1069504340200009_872861652038528323_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/fishnchips-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/170736866_253332279830597_3367765301518198611_n.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Fotografije: Lan Artis</p></p> Wed, 05 May 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Fish'n'chips Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj. <p>Preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino</p><p><p><strong>Buzara</strong> je doma od Istre do Dubrovnika in je pomemben del mediteranske gastronomije. Med raziskovanjem, od kod prihaja izraz, je Dražen Lesica, gostinec iz Njivic na Krku, prišel celo do teorije, da so poimenovanje prevzeli iz hebrejskega izraza <em>'bov sara'</em>, ki označuje drobni morski živelj, ki ostane v mrežah in je za ribiče brez trgovske vrednosti. Bolj verjetno pa je, da so jed poimenovali po značilnem kotličku iz časa Beneške republike, ki se je imenoval busara ali prirejeno buzara.</p> <blockquote><p><em>Buzaro na belo</em> in <em>buzaro na rdeče</em> smo pripravljali s chefom <strong>Draženom Lesico</strong>, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo <a href="https://rivica.hr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Rivica,</a> in <strong>Boštjanom Napotnikom</strong>, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj.</p></blockquote> <h3><strong>Buzara na rdeče s škampi, kot jo pripravi chef Dražen Lesica </strong></h3> <figure><figcaption><p>Dražen Lesica</p><p><i>foto:</i> <a href="https://rivica.hr/">rivica.hr</a></p></figcaption></figure> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <p>sveži škampi<br /> olivno olje<br /> česen<br /> peteršilj<br /> paradižnikova mezga<br /> suho belo vino<br /> krušne drobtine</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>V večjem loncu na olivnem olju nežno prepražimo na drobno sesekljan česen.</li> <li>Dodamo škampe, jih kratko podušimo in dodamo, če je le mogoče, domačo paradižnikovo mezgo in malo suhega belega vina.</li> <li>Na kratko pokuhamo, dodamo peteršilj, 'na prst' krušnih drobtin in preden jed odstavimo, še malo olivnega olja.</li> <li>Škampi so zelo nežna sestavina: če uporabljate sveže, je bolje, da jih kuhate minuto premalo kot minuto preveč!</li> </ol> <h3><strong>Buzara na belo s školjkami, kot jo pripravi Boštjan Napotnik - Napo</strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>školjke<br /> olivno olje<br /> krušne drobtine<br /> žajbelj<br /> česen<br /> belo vino</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Na blagem olivnem olju v večjem loncu in na ne premočnem ognju prepražimo drobtine in jim dodamo sesekljan svež žajbelj.</li> <li>Česen doziramo po svojih željah: ali s prepolovljenim strokom le premažemo ponev, lahko dodamo kar cele stroke in jih potem odstranimo. Lahko pa česen, če ga imate radi, nasekljate in dodate v poljubnih količinah.</li> <li>Dodamo dobro očiščene in oprane školjke (odprte zavržemo!), jih zalijemo z brizgom belega vina in lonec pokrijemo; med kuho ga tu in tam stresemo.</li> <li>Ko se vse školjke odprejo in pokuhajo, jih iz lonca prestavimo na krožnik.</li> <li>Tekočino, ki ostane v loncu, zreduciramo ali zalijemo do želene gostote ter z njo prelijemo školjke.</li> <li>Postrežemo takoj, še vroče!</li> </ol> <h3><strong>Fotogalerija: </strong></h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_172452-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494746'> Sestavine za pripravo buzare na belo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_172807-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173104-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173303-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173350_edit_721421156488875-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494750'> Buzara na belo<span>Foto: Miha Švalj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/buzara-napo.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494745'> Buzara na belo kot jo pripravi Boštjan Napotnik - Napo</figcaption></figure> </div></p> 174770114 RTVSLO – Val 202 915 clean Buzara je preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino. Buzaro na belo in buzaro na rdeče smo pripravljali s chefom Draženom Lesico, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo Rivica in Boštjanom Napotnikom, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj. <p>Preprosta jed z morskimi sadeži, predvsem škampi in školjkami, njena osnova pa je sveta mediteranska četverica: oljčno olje, peteršilj, česen in vino</p><p><p><strong>Buzara</strong> je doma od Istre do Dubrovnika in je pomemben del mediteranske gastronomije. Med raziskovanjem, od kod prihaja izraz, je Dražen Lesica, gostinec iz Njivic na Krku, prišel celo do teorije, da so poimenovanje prevzeli iz hebrejskega izraza <em>'bov sara'</em>, ki označuje drobni morski živelj, ki ostane v mrežah in je za ribiče brez trgovske vrednosti. Bolj verjetno pa je, da so jed poimenovali po značilnem kotličku iz časa Beneške republike, ki se je imenoval busara ali prirejeno buzara.</p> <blockquote><p><em>Buzaro na belo</em> in <em>buzaro na rdeče</em> smo pripravljali s chefom <strong>Draženom Lesico</strong>, ki predstavlja četrto generacijo gostincev iz Njivic na Krku, kjer sta njegova praded in prababica leta 1934 odprla restavracijo <a href="https://rivica.hr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Rivica,</a> in <strong>Boštjanom Napotnikom</strong>, teoretikom in praktikom v kuhinji, vsestranskim avtorjem kuharskih knjig, kolumen, blogov in oddaj.</p></blockquote> <h3><strong>Buzara na rdeče s škampi, kot jo pripravi chef Dražen Lesica </strong></h3> <figure><figcaption><p>Dražen Lesica</p><p><i>foto:</i> <a href="https://rivica.hr/">rivica.hr</a></p></figcaption></figure> <p><strong>Sestavine:</strong></p> <p>sveži škampi<br /> olivno olje<br /> česen<br /> peteršilj<br /> paradižnikova mezga<br /> suho belo vino<br /> krušne drobtine</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>V večjem loncu na olivnem olju nežno prepražimo na drobno sesekljan česen.</li> <li>Dodamo škampe, jih kratko podušimo in dodamo, če je le mogoče, domačo paradižnikovo mezgo in malo suhega belega vina.</li> <li>Na kratko pokuhamo, dodamo peteršilj, 'na prst' krušnih drobtin in preden jed odstavimo, še malo olivnega olja.</li> <li>Škampi so zelo nežna sestavina: če uporabljate sveže, je bolje, da jih kuhate minuto premalo kot minuto preveč!</li> </ol> <h3><strong>Buzara na belo s školjkami, kot jo pripravi Boštjan Napotnik - Napo</strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>školjke<br /> olivno olje<br /> krušne drobtine<br /> žajbelj<br /> česen<br /> belo vino</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Na blagem olivnem olju v večjem loncu in na ne premočnem ognju prepražimo drobtine in jim dodamo sesekljan svež žajbelj.</li> <li>Česen doziramo po svojih željah: ali s prepolovljenim strokom le premažemo ponev, lahko dodamo kar cele stroke in jih potem odstranimo. Lahko pa česen, če ga imate radi, nasekljate in dodate v poljubnih količinah.</li> <li>Dodamo dobro očiščene in oprane školjke (odprte zavržemo!), jih zalijemo z brizgom belega vina in lonec pokrijemo; med kuho ga tu in tam stresemo.</li> <li>Ko se vse školjke odprejo in pokuhajo, jih iz lonca prestavimo na krožnik.</li> <li>Tekočino, ki ostane v loncu, zreduciramo ali zalijemo do želene gostote ter z njo prelijemo školjke.</li> <li>Postrežemo takoj, še vroče!</li> </ol> <h3><strong>Fotogalerija: </strong></h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_172452-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494746'> Sestavine za pripravo buzare na belo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_172807-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173104-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173303-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210407_173350_edit_721421156488875-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494750'> Buzara na belo<span>Foto: Miha Švalj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/buzara-napo.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-494745'> Buzara na belo kot jo pripravi Boštjan Napotnik - Napo</figcaption></figure> </div></p> Wed, 21 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Buzara Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij.<p>Hrana za vsak dan, a kljub temu so na Švedskem obvezna praznična hrana, ki mora biti na mizi vsaj ob večjih praznikih, kot sta božič in velika noč</p><p><p><strong>Švedske mesne kroglice</strong> se od drugih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih prodajalnah hitre prehrane kot restavracijah višjih kategorij.</p> <p>V švedščini se imenujejo <em>"svenska köttbullar"</em>, kar bi dobesedno prevedli kot švedska mesna žemljica, saj <em>"koot "</em>– šot pomeni meso, <em>"bulla"</em> pa je izraz za žemljico.</p> <blockquote><p>O pripravi tradicionalnih švedskih mesnih kroglic, ki so osvojile svet, smo se pogovarjali z <strong>Marino Mårtensson</strong>, švedsko-slovensko glasbenico, in <strong>Boštjanom Pristovnikom</strong>, šefom kuhinje v restavraciji Brasseriet Stadsparken na Švedskem.</p></blockquote> <h3><strong>Recept za švedske mesne kroglice, kot jih speče Boštjan Pristovnik, Slovenec na Švedskem  </strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>700 g mešanega mletega mesa (70 % svinjsko, 30 % goveje meso)<br /> 2 jajci<br /> 2 srednje velika kuhana krompirja<br /> 1 srednje velika čebula<br /> žlica rjavega sladkorja<br /> 2 žlici sojine omake<br /> sol<br /> olje ali maslo</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Drobno narežemo čebulo, jo prepražimo in ohlajeno dodamo mletemu mesu.</li> <li>Dobro pretlačimo krompir in ga z drugimi sestavinami dodamo mesu in čebuli.</li> <li>Iz mase oblikujemo majhne, za oreh velike mesne kroglice, ki naj bodo težke od 25 do 30 gramov.</li> <li>Na ponvi, v katero smo dolili olje ali maslo, hitro opečemo kroglice.</li> <li>Ko se kroglice zapečejo, jih s ponvijo vred postavimo za nekaj minut v ogreto pečico.</li> </ol> <h4>Pire krompir</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>1 kg moknatega krompirja<br /> 250 g masla<br /> 250g mleka<br /> sol</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Krompir v slanem kropu skuhamo, dobro ocedimo in spasiramo.</li> <li>Najprej dodamo maslo in ga dobro vmešamo v krompir.</li> <li>Počasi dodajamo mleko do želene gostote pireja.</li> </ol> <h4>Smetanova omaka</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>manjša čebula<br /> strok česna<br /> timijan<br /> nekaj žlic rdečega vina<br /> 250 ml telečje jušne osnove<br /> 500 ml smetane<br /> sol, poper</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Prepražimo drobno narezano čebulo in česen.</li> <li>Dodamo timijan, vino in telečjo osnovo.</li> <li>Ko osnova malo povre dodamo smetano, začinimo s soljo in poprom ter pokuhamo do želene gostote.</li> </ol> <h4>Brusnična priloga</h4> <p>V razmerju 2 : 1 zmešamo skupaj sveže ali zmrznjene brusnice in sladkor. Počakamo kakšen dan, zmes odcedimo in ponudimo kot prilogo k mesnim kroglicam ali divjačini. Ker je tako zmrznjene sploh pa sveže brusnice težko dobiti, bo nalogo dobro opravila tudi brusnična marmelada z visokim deležem sadja.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/bostjan-pristovnik-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493959'> Kuhar Boštjan Pristovnik z mesnimi kroglicami</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/mesne-kroglice-epa.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493973'> Mesne kroglice<span>Foto: EPA/RTV SLO</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_5111-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493997'> Marina Mårtensson, švedsko-slovenska glasbenica. Njena prva asociacija ob mesnih kroglicah je božič. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210408_164412_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493970'> Brusnična omaka</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210408_164417-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493971'> Ponudba švedske hrane v Ikei</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174768397 RTVSLO – Val 202 914 clean Švedske mesne kroglice se od ostalih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih "fast foodih" kot restavracijah višjih kategorij.<p>Hrana za vsak dan, a kljub temu so na Švedskem obvezna praznična hrana, ki mora biti na mizi vsaj ob večjih praznikih, kot sta božič in velika noč</p><p><p><strong>Švedske mesne kroglice</strong> se od drugih mesnih kroglic in svaljkov po svetu ločijo po tem, da so majhne in narejene iz zelo drobno mletega mesa. Najbolj prepoznavna švedska jed pa postanejo v trenutku, ko jih postrežejo v rjavi smetanovi omaki s krompirjevim pirejem, vloženimi kumaricami in sladko-trpkimi brusnicami. Najdemo jih na celotni paleti gastronomske ponudbe dežele: so hkrati poceni hrana iz zmrzovalnika in visoka kuhinja, ponujajo jih tako v uličnih prodajalnah hitre prehrane kot restavracijah višjih kategorij.</p> <p>V švedščini se imenujejo <em>"svenska köttbullar"</em>, kar bi dobesedno prevedli kot švedska mesna žemljica, saj <em>"koot "</em>– šot pomeni meso, <em>"bulla"</em> pa je izraz za žemljico.</p> <blockquote><p>O pripravi tradicionalnih švedskih mesnih kroglic, ki so osvojile svet, smo se pogovarjali z <strong>Marino Mårtensson</strong>, švedsko-slovensko glasbenico, in <strong>Boštjanom Pristovnikom</strong>, šefom kuhinje v restavraciji Brasseriet Stadsparken na Švedskem.</p></blockquote> <h3><strong>Recept za švedske mesne kroglice, kot jih speče Boštjan Pristovnik, Slovenec na Švedskem  </strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>700 g mešanega mletega mesa (70 % svinjsko, 30 % goveje meso)<br /> 2 jajci<br /> 2 srednje velika kuhana krompirja<br /> 1 srednje velika čebula<br /> žlica rjavega sladkorja<br /> 2 žlici sojine omake<br /> sol<br /> olje ali maslo</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Drobno narežemo čebulo, jo prepražimo in ohlajeno dodamo mletemu mesu.</li> <li>Dobro pretlačimo krompir in ga z drugimi sestavinami dodamo mesu in čebuli.</li> <li>Iz mase oblikujemo majhne, za oreh velike mesne kroglice, ki naj bodo težke od 25 do 30 gramov.</li> <li>Na ponvi, v katero smo dolili olje ali maslo, hitro opečemo kroglice.</li> <li>Ko se kroglice zapečejo, jih s ponvijo vred postavimo za nekaj minut v ogreto pečico.</li> </ol> <h4>Pire krompir</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>1 kg moknatega krompirja<br /> 250 g masla<br /> 250g mleka<br /> sol</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Krompir v slanem kropu skuhamo, dobro ocedimo in spasiramo.</li> <li>Najprej dodamo maslo in ga dobro vmešamo v krompir.</li> <li>Počasi dodajamo mleko do želene gostote pireja.</li> </ol> <h4>Smetanova omaka</h4> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p>manjša čebula<br /> strok česna<br /> timijan<br /> nekaj žlic rdečega vina<br /> 250 ml telečje jušne osnove<br /> 500 ml smetane<br /> sol, poper</p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li>Prepražimo drobno narezano čebulo in česen.</li> <li>Dodamo timijan, vino in telečjo osnovo.</li> <li>Ko osnova malo povre dodamo smetano, začinimo s soljo in poprom ter pokuhamo do želene gostote.</li> </ol> <h4>Brusnična priloga</h4> <p>V razmerju 2 : 1 zmešamo skupaj sveže ali zmrznjene brusnice in sladkor. Počakamo kakšen dan, zmes odcedimo in ponudimo kot prilogo k mesnim kroglicam ali divjačini. Ker je tako zmrznjene sploh pa sveže brusnice težko dobiti, bo nalogo dobro opravila tudi brusnična marmelada z visokim deležem sadja.</p> <h3>Fotogalerija:</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/bostjan-pristovnik-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493959'> Kuhar Boštjan Pristovnik z mesnimi kroglicami</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/mesne-kroglice-epa.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493973'> Mesne kroglice<span>Foto: EPA/RTV SLO</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_5111-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493997'> Marina Mårtensson, švedsko-slovenska glasbenica. Njena prva asociacija ob mesnih kroglicah je božič. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210408_164412_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493970'> Brusnična omaka</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/img_20210408_164417-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493971'> Ponudba švedske hrane v Ikei</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 14 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: "Šotbularje", švedske mesne kroglice Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti. <p>Suši za številne pooseblja Japonsko in je tako kot judo ali pisanje pismenk tudi koncept japonskega vseživljenjskega učenja</p><p><p><strong><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>S</span></span>uši</strong> je jed, stara le slabih 200 let, izvira pa iz pradavnega načina konzerviranja, v fermentiranem rižu shranjene ribe, nare-ušija, pri katerem so riž zavrgli, ribo pa pojedli. <span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>Suši je vse kaj več kot </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>riba z rižem. Krožnik </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>pripravljenega </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>sušija je mojstrovina, za katero se skrivajo leta </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>urjenja in izboljševanja perfekcionizma. Urjenje mojstrov traja vsaj pet let.</span></span></p> <p>Sušiji so poimenovani z dvema besedama. Prva pove, kaj je nadev: največkrat japonsko poimenovanje za ribo, zelenjavo ali kraj, iz katerega izhaja. Druga beseda pove, kakšne oblike je: maki je po japonsko rolica, nigiri pa pomeni prijem in označuje kepico riža, ki jo stisnemo v dlani. Poznamo več načinov priprave sušija, a prevladujeta dva stila: tradicionalen ali japonski ter ameriški način priprave. Prvi je zelo špartanski, z malo, a izjemno kakovostnimi svežimi sestavinami, uporabljajo surove, pa tudi toplotno obdelane ribe ter morske sadeže in zelenjavo. Ameriški način pa je bolj pisan, inovativen in neobremenjen tako pri sestavinah kot tehnikah.</p> <blockquote><p>Na pot priprave sušija vas popeljeta <strong>dr. Luka Culiberg</strong>, docent za japonologijo in predstojnik Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter <strong>Taeko Fujita</strong>, kuharica iz Tokia, ki že 15 let živi v Sloveniji. Taeko Fujita je delila tudi recept za pripravo riža, ključno sestavino vsakega sušija.</p></blockquote> <h3><strong>Recept za riž za suši, kot ga pripravlja Taeko Fujita, Japonka v Sloveniji</strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p><span>1 kg riža za suši (okroglo ali srednje zrnat)</span><span><br /> </span><span>od 1,1 do 1,2 litra vode</span><span><br /> </span><span>1 dl riževega kisa</span><span><br /> </span><span>50 g sladkorja</span><span><br /> </span><span>25 g soli</span></p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li aria-level="1"><span>Za pripravo sušija uporabimo srednje zrnat ali celo okrogel riž, nikoli pa dolgozrnatega. Najbolje je, da kupimo kar riž z oznako ‘riž za suši’.  </span></li> <li aria-level="1"><span>Pred kuhanjem riž večkrat speremo v hladni vodi, hitro, a nežno, da ne poškodujemo zrn. Postopek spiranja škroba z riža traja od 20 do 30 minut.</span></li> <li aria-level="1"><span>Preden začnemo kuhati riž, ga po pranju od 20 do 30 minut namakamo v mrzli vodi. </span></li> <li aria-level="1"><span>V lonec s pokrovko stresemo riž in nalijemo vodo, ki naj je bo za približno za od 10 do 20 odstotkov več kot riža: torej en del riža in od 1,1 do 1,2 dela vode.</span></li> <li aria-level="1"><span>Lonec pokrijemo, zavremo vsebino na polnem ognju, nato riž kuhamo na majhnem ognju. Po nekaj minutah počasnega vrenja ga, ne da bi odkrivali lonec, za deset minut odstavimo, da se sam do konca skuha v sopari. Pomembno je, da lonca ne odkrivamo! Čas kuhanja in soparjenja je odvisen od velikosti zrn in vrste riža.</span></li> <li aria-level="1"><span>Pripravimo mešanico kisa, sladkorja in soli. Za 1 kg surovega riža potrebujemo 1 deciliter riževega kisa, 50 g sladkorja in 25 gramov soli.</span></li> <li aria-level="1"><span>Ko je riž kuhan, ga stresemo v večjo posodo ter prelijemo z mešanico riževega kisa, sladkorja in soli. In ga nežno, a hitro mešamo z veliko leseno žlico ter hkrati ohlajamo s pahljačo.</span></li> <li aria-level="1"><span>Sušije pripravljamo s še rahlo toplim ali na sobno temperaturo ohlajenim rižem, nikakor pa ne ohlajenim v hladilniku!  </span></li> </ol> <h3>Fotogalerija priprave sušija</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/dr-luka-culiberg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492619'> dr. Luka Culiberg</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-01-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492620'> Taeko Fujita med pripravo sušija</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-03-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-02-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-04-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-05-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-06-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/taeko-fujita-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492633'> Taeko Fujita</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-07-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492631'> Suši</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174766681 RTVSLO – Val 202 898 clean Večina ljudi ima ob prvem stiku s sušijem precej mešane občutke: na mrzlem rižu postrežene ali v nori alge zavite surove ribe niso nekaj običajnega, zato gre mnogim težko po grlu. A suši je vse kaj več kot riba z rižem. Krožnik pravilo pripravljenega sušija je mojstrovina, za katero se skriva leta urjenja in piljenja perfekcionizma, za mnoge pooseblja Japonsko, suši pa je kot judo ali pisanje pismenk tudi Pot, koncept japonskega vseživljenskega učenja. Na pot pripravljanje te ‘instagramabilne’ jedi sta se skupaj z Miho Švaljem podala dr. Luka Culiberg, profesor japonskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in Taeko Fujita, kuharica iz Tokia, ki se je v Slovenijo z družino preselila pred 15 leti. <p>Suši za številne pooseblja Japonsko in je tako kot judo ali pisanje pismenk tudi koncept japonskega vseživljenjskega učenja</p><p><p><strong><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>S</span></span>uši</strong> je jed, stara le slabih 200 let, izvira pa iz pradavnega načina konzerviranja, v fermentiranem rižu shranjene ribe, nare-ušija, pri katerem so riž zavrgli, ribo pa pojedli. <span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>Suši je vse kaj več kot </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>riba z rižem. Krožnik </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>pripravljenega </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>sušija je mojstrovina, za katero se skrivajo leta </span></span><span lang="SL-SI" xml:lang="SL-SI" data-contrast="none"><span>urjenja in izboljševanja perfekcionizma. Urjenje mojstrov traja vsaj pet let.</span></span></p> <p>Sušiji so poimenovani z dvema besedama. Prva pove, kaj je nadev: največkrat japonsko poimenovanje za ribo, zelenjavo ali kraj, iz katerega izhaja. Druga beseda pove, kakšne oblike je: maki je po japonsko rolica, nigiri pa pomeni prijem in označuje kepico riža, ki jo stisnemo v dlani. Poznamo več načinov priprave sušija, a prevladujeta dva stila: tradicionalen ali japonski ter ameriški način priprave. Prvi je zelo špartanski, z malo, a izjemno kakovostnimi svežimi sestavinami, uporabljajo surove, pa tudi toplotno obdelane ribe ter morske sadeže in zelenjavo. Ameriški način pa je bolj pisan, inovativen in neobremenjen tako pri sestavinah kot tehnikah.</p> <blockquote><p>Na pot priprave sušija vas popeljeta <strong>dr. Luka Culiberg</strong>, docent za japonologijo in predstojnik Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter <strong>Taeko Fujita</strong>, kuharica iz Tokia, ki že 15 let živi v Sloveniji. Taeko Fujita je delila tudi recept za pripravo riža, ključno sestavino vsakega sušija.</p></blockquote> <h3><strong>Recept za riž za suši, kot ga pripravlja Taeko Fujita, Japonka v Sloveniji</strong></h3> <p><strong>Sestavine: </strong></p> <p><span>1 kg riža za suši (okroglo ali srednje zrnat)</span><span><br /> </span><span>od 1,1 do 1,2 litra vode</span><span><br /> </span><span>1 dl riževega kisa</span><span><br /> </span><span>50 g sladkorja</span><span><br /> </span><span>25 g soli</span></p> <p><strong>Postopek: </strong></p> <ol> <li aria-level="1"><span>Za pripravo sušija uporabimo srednje zrnat ali celo okrogel riž, nikoli pa dolgozrnatega. Najbolje je, da kupimo kar riž z oznako ‘riž za suši’.  </span></li> <li aria-level="1"><span>Pred kuhanjem riž večkrat speremo v hladni vodi, hitro, a nežno, da ne poškodujemo zrn. Postopek spiranja škroba z riža traja od 20 do 30 minut.</span></li> <li aria-level="1"><span>Preden začnemo kuhati riž, ga po pranju od 20 do 30 minut namakamo v mrzli vodi. </span></li> <li aria-level="1"><span>V lonec s pokrovko stresemo riž in nalijemo vodo, ki naj je bo za približno za od 10 do 20 odstotkov več kot riža: torej en del riža in od 1,1 do 1,2 dela vode.</span></li> <li aria-level="1"><span>Lonec pokrijemo, zavremo vsebino na polnem ognju, nato riž kuhamo na majhnem ognju. Po nekaj minutah počasnega vrenja ga, ne da bi odkrivali lonec, za deset minut odstavimo, da se sam do konca skuha v sopari. Pomembno je, da lonca ne odkrivamo! Čas kuhanja in soparjenja je odvisen od velikosti zrn in vrste riža.</span></li> <li aria-level="1"><span>Pripravimo mešanico kisa, sladkorja in soli. Za 1 kg surovega riža potrebujemo 1 deciliter riževega kisa, 50 g sladkorja in 25 gramov soli.</span></li> <li aria-level="1"><span>Ko je riž kuhan, ga stresemo v večjo posodo ter prelijemo z mešanico riževega kisa, sladkorja in soli. In ga nežno, a hitro mešamo z veliko leseno žlico ter hkrati ohlajamo s pahljačo.</span></li> <li aria-level="1"><span>Sušije pripravljamo s še rahlo toplim ali na sobno temperaturo ohlajenim rižem, nikakor pa ne ohlajenim v hladilniku!  </span></li> </ol> <h3>Fotogalerija priprave sušija</h3> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/dr-luka-culiberg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492619'> dr. Luka Culiberg</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-01-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492620'> Taeko Fujita med pripravo sušija</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-03-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-02-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-04-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-05-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-06-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/taeko-fujita-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492633'> Taeko Fujita</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/susi-priprava-07-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492631'> Suši</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 07 Apr 2021 08:45:00 +0000 Po svetu: Suši December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana.<p>Za potico brez luknje je pomembna tudi enaka temperatura testa in nadeva</p><p><p>December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer vonja po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v <a href="https://www.bic-lj.si/zivilska-sola">Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana</a>, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva<strong> Andreja Perčič</strong>, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote.</p> <p></p> <p><strong>MEDENJAKI</strong></p> <p>250  g moke tip 850                                250  g moke tip 1100</p> <p>150  g sladkorja kristal                            125  g masla</p> <p>150  g medu                                              2  rumenjaka</p> <p>2 jajca (100 g)                                            0,75 dl vode</p> <p>7 g  pecilnega  praška                              1 vanilin sladkor</p> <p>20 g sode bikarbone                                cimet, mleti klinčki</p> <p>&nbsp;</p> <p>Med (najboljši je cvetlični) in sladkor zmešamo, dodamo  vodo in vse skupaj pogrejemo. Stopljeni masi dodamo margarino. V kotliček si pripravimo moko, jajca in ostale začimbe in vanj vlijemo ohlajeno medeno maso. Premešamo, da je testo homogeno. Posodo pomokamo, vanj položimo testo in ga prekrijemo s folijo. Pustimo ga počivati 48 ur. Spočito testo zvaljamo v debelino 8 mm in izrezujemo poljubne oblike piškotov. Pečemo pri 160 °C približno 10 minut. Ohlajene piškote hranimo v zaprti posodi.</p> <p>Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakšnim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine <a href="https://www.evino.si/">E-vino</a> <strong>Gašperja Čarmana</strong>. Kako pa je z mitom, da je za "kuhančka" dobro tudi slabo vino?</p> <blockquote><p><em><span>"Iz slabega vina ne more biti nič dobrega, zato je tudi za kuhano vino potrebno dobro vino. </span><span>Iz zbirke ni potrebno vzeti najbolj cenjene steklenice. Vina, ki stanejo od pet do sedem evrov, bodo absolutno nadgradila sam okus." </span></em></p></blockquote></p> 174738028 RTVSLO – Val 202 609 clean December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva Andreja Perčič, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote. Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine E-vino Gašperja Čarmana.<p>Za potico brez luknje je pomembna tudi enaka temperatura testa in nadeva</p><p><p>December je tisti mesec, ko kuhinja in pečica postaneta prostor sladkih cukrnij in drugih čarobnih vonjav, na primer vonja po potici, brez katere za marsikoga ni pravih praznikov. Po njih diši tudi v <a href="https://www.bic-lj.si/zivilska-sola">Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana</a>, kjer učiteljica praktičnega pouka slaščičarstva<strong> Andreja Perčič</strong>, sicer na daljavo, prihodnjim mojstrom in mojstricam kaže, kako se pripravi prava potica brez luknje. Povedala pa nam je tudi, kako do sočnih medenjakov in dala recept za njihove posebne ovsene piškote.</p> <p></p> <p><strong>MEDENJAKI</strong></p> <p>250  g moke tip 850                                250  g moke tip 1100</p> <p>150  g sladkorja kristal                            125  g masla</p> <p>150  g medu                                              2  rumenjaka</p> <p>2 jajca (100 g)                                            0,75 dl vode</p> <p>7 g  pecilnega  praška                              1 vanilin sladkor</p> <p>20 g sode bikarbone                                cimet, mleti klinčki</p> <p>&nbsp;</p> <p>Med (najboljši je cvetlični) in sladkor zmešamo, dodamo  vodo in vse skupaj pogrejemo. Stopljeni masi dodamo margarino. V kotliček si pripravimo moko, jajca in ostale začimbe in vanj vlijemo ohlajeno medeno maso. Premešamo, da je testo homogeno. Posodo pomokamo, vanj položimo testo in ga prekrijemo s folijo. Pustimo ga počivati 48 ur. Spočito testo zvaljamo v debelino 8 mm in izrezujemo poljubne oblike piškotov. Pečemo pri 160 °C približno 10 minut. Ohlajene piškote hranimo v zaprti posodi.</p> <p>Praznično vzdušje si bo marsikdo doma popestril s kakšnim malce močnejšim zvarkom. Kateri topli alkoholni napitki izpodrivajo tradicionalnega "kuhančka" in ali zmaguje kuhan gin ali punč, smo vprašali gostinca, priznanega sommeliera in lastnika spletne vinske trgovine <a href="https://www.evino.si/">E-vino</a> <strong>Gašperja Čarmana</strong>. Kako pa je z mitom, da je za "kuhančka" dobro tudi slabo vino?</p> <blockquote><p><em><span>"Iz slabega vina ne more biti nič dobrega, zato je tudi za kuhano vino potrebno dobro vino. </span><span>Iz zbirke ni potrebno vzeti najbolj cenjene steklenice. Vina, ki stanejo od pet do sedem evrov, bodo absolutno nadgradila sam okus." </span></em></p></blockquote></p> Wed, 09 Dec 2020 09:45:00 +0000 Praznične cukrnije in zvarki Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev. <p>Na vrtu smo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato ter preverili, ali drži, da se kamniška gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od začetka delovanja tovarne leta 1923</p><p><p>Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala <strong>Nataša Kocijan</strong>, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah.</p> <p>Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko <strong>Jernejo Jošar</strong> bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev.</p></p> 174736589 RTVSLO – Val 202 832 clean Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala Nataša Kocijan, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah. Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko Jernejo Jošar bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev. <p>Na vrtu smo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato ter preverili, ali drži, da se kamniška gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od začetka delovanja tovarne leta 1923</p><p><p>Gorčico so poznali že tisočletja pred našim štetjem, nekateri viri navajajo, da je bil prvi recept za gorčico za marinado pečenega merjasca objavljen v rimski knjigi. A tudi zgodovina naše gorčice ni zanemarljiva. Kot nam je povedala <strong>Nataša Kocijan</strong>, vodja proizvodnje v kamniškem prehrambnem podjetju, se njihova gorčica izdeluje po enaki recepturi že vse od leta 1923, ko sta jo v manufakturni delavnici v Kamniku začela izdelovati zakonca Žargi po zamisli iz delikatesne prodajalne Franca Khama. Ta je bila ob trgu Zvezda v središču Ljubljane in je s ponudbo skušala slediti trendom meščanskega življa na Dunaju in po drugih evropskih prestolnicah.</p> <p>Prvi sneg in zima sta tu, a čeprav se zdi, da na vrtu ni kaj več početi, delo na gredicah še zdaleč ni končano. Z agronomko in vrtnarko <strong>Jernejo Jošar</strong> bomo oskrbeli še zadnjo zelenjavo in solato, ki je pozno v jeseni, na pragu zime, še na vrtovih, predvsem pa pripravili vrt za zimski počitek in prvo spomladansko setev.</p></p> Wed, 02 Dec 2020 09:45:00 +0000 Mimogrede: O gorčici, ki je dobila mesto v ameriškem muzeju, in že na pol zimskih vrtnih opravilih Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.<p>Kako neužiten, trpek sadež oljke postane cenjena delikatesa in kaj vse lahko pripravimo iz korenovk in gomoljnic</p><p><p>Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo <strong>dr. Vasilij Valenčič</strong> z<a href="https://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/izo/"> Inštituta za oljkarstvo</a> iz Izole.<br /> Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. <strong>Barbara Remec</strong>, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom <a href="https://zalozba.kmeckiglas.com/slastno-iz-korenin">Slastno iz korenin</a> opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100133-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100041-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_101324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100258-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/20201124_121717_001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/20201124_115109-scaled-e1606219044505.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174734699 RTVSLO – Val 202 703 clean Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo iz Izole. Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. Barbara Remec, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom Slastno iz korenin opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.<p>Kako neužiten, trpek sadež oljke postane cenjena delikatesa in kaj vse lahko pripravimo iz korenovk in gomoljnic</p><p><p>Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin. V Stari Grčiji je bila tako cenjena, da je poleg umora za najhujši zločin veljal posek oljčnega drevesa. Plodove oljke že izpred antičnih časov uporabljajo za pridobivanje oljčnega olja, pa tudi za vsakodnevno prehrano. Postopek, kako neužiten, trpek sadež oljke pripravimo do tega, da postane ne le užiten, ampak celo cenjena delikatesa, je precej nezahteven, a dolgotrajen. Razložil nam ga bo <strong>dr. Vasilij Valenčič</strong> z<a href="https://www.zrs-kp.si/index.php/research-2/izo/"> Inštituta za oljkarstvo</a> iz Izole.<br /> Skupina korenovk in gomoljnic je široka in raznovrstna in vanjo ne sodita samo korenje in krompir. <strong>Barbara Remec</strong>, novinarka tednika Kmečki glas, je v knjigi z naslovom <a href="https://zalozba.kmeckiglas.com/slastno-iz-korenin">Slastno iz korenin</a> opisala pripravo šestdesetih jedi iz korenovk in gomoljnic. Krompirju se je tokrat izognila, zato pa v knjigi najdemo recepte za jedi, kot so čokopesne kroglice, njoki iz sladkega krompirja in sladki mufini s kolerabo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100133-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100041-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_101324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201119_100258-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/20201124_121717_001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/20201124_115109-scaled-e1606219044505.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 25 Nov 2020 09:45:00 +0000 O sadežih oljk in sladkih mafinih s kolerabo Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar.<p>Če si tradicionalne slovenske kuhinje ne moremo predstavljati brez zelja, pa si "balkanski kaviar", oziroma ajvar lasti mnogo narodov</p><p><p>Zelje in paprike so po navadi tista vrsta zelenjave, ki pride v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini  odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati.</p> <p></p> <p>Malo naš je tudi ajvar, čeprav si ga lasti veliko narodov, vsaka gospodinja pa za svojega pravi, da je le njen pravi in najboljši. Sicer pa je ajvar oziroma "balkanski kaviar", kot mu pravijo, na Balkan prišel iz Turčije. Beseda ajvar namreč izhaja iz turške besede za kaviar - hayvar.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kakršen je torej najbolj pravi ajvar, to nam je povedal ljubljanski gostinec in poznavalec gastronomije <strong>Momčilo Jorgačević - Momo</strong>.</p> <p>O skrivnosti kisanja zelja pa smo se pozanimali pri enem od pridelovalcev kislega zelja in repe z obrobja Ljubljane <strong>Milanu Ramovžu.</strong></p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123531-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123741-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174733149 RTVSLO – Val 202 839 clean Zelje in paprike so ponavadi tista vrsta zelenjave z vrta, ki prideta v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati. Malo naš je tudi ajvar, čeprav jed izvira iz Turčije, kjer je dobil tudi ime, a za najbolj svojega ga imajo praktično v vseh državah bivše Jugoslavije. Po kislem zelju in ajvarju bo danes zadišalo tudi z radijskih valov, kajti Miha Švalj se je na eni od primestnih ljubljanskih kmetij učil skrivnosti kisanja zelja, Veronika Gnezda pa išče odgovor na večno vprašanje: kaj je doma najbolj pravi ajvar.<p>Če si tradicionalne slovenske kuhinje ne moremo predstavljati brez zelja, pa si "balkanski kaviar", oziroma ajvar lasti mnogo narodov</p><p><p>Zelje in paprike so po navadi tista vrsta zelenjave, ki pride v obdelavo in predelavo na vrsto na vrhuncu jeseni. Včasih so zelje kisali predvsem zato, da so si zagotovili skoraj edini  odmerek vitaminov tudi globoko v zimo, dandanes pa si tradicionalne slovenske kulinarike brez njega skoraj ne moremo predstavljati.</p> <p></p> <p>Malo naš je tudi ajvar, čeprav si ga lasti veliko narodov, vsaka gospodinja pa za svojega pravi, da je le njen pravi in najboljši. Sicer pa je ajvar oziroma "balkanski kaviar", kot mu pravijo, na Balkan prišel iz Turčije. Beseda ajvar namreč izhaja iz turške besede za kaviar - hayvar.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kakršen je torej najbolj pravi ajvar, to nam je povedal ljubljanski gostinec in poznavalec gastronomije <strong>Momčilo Jorgačević - Momo</strong>.</p> <p>O skrivnosti kisanja zelja pa smo se pozanimali pri enem od pridelovalcev kislega zelja in repe z obrobja Ljubljane <strong>Milanu Ramovžu.</strong></p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123531-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123741-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201116_123802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 18 Nov 2020 09:45:00 +0000 Vrhunec jeseni z zeljem in ajvarjem Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.<p>Prva sadika kakija pri nas je bila pred prvo svetovno vojno posajena v Strunjanu, ob vznožju Brkinov pa smo preverili, kaj imata skupnega brinjevec in gin</p><p><p>Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi <a href="http://www.knez.eu/"><strong>Mladen Knez z domačije Knez</strong></a>, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti.</p> <p>Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo  gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je <a href="https://ginbrin.com/"><strong>Erik Sarkič</strong></a> iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/43033675_1993435137362420_4172002532639375360_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/5-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/4-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/3-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/1-2.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174731522 RTVSLO – Val 202 777 clean Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi Mladen Knez z domačije Knez, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti. Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je Erik Sarkič iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.<p>Prva sadika kakija pri nas je bila pred prvo svetovno vojno posajena v Strunjanu, ob vznožju Brkinov pa smo preverili, kaj imata skupnega brinjevec in gin</p><p><p>Kaki, ta zadnji jesenski sadež, poznamo tudi z imenom zlato jabolko ali pa hrana oziroma sadež bogov. Cenili so ga že na Kitajskem. Od tam tudi izvira. Na Japonskem je narodni simbol, sadike drevesa, ki je preživelo atomsko bombo v Nagasakiju, pa so kot simbol miru posadili tudi v Strunjanu, v katerem je bila pred prvo svetovno vojno posajena tudi prva sadika kakija pri nas. Danes tam pridelajo približno 150 ton kakija na leto. Med pridelovalci je tudi <a href="http://www.knez.eu/"><strong>Mladen Knez z domačije Knez</strong></a>, ki ima največ kakija sorte TIPO, pri kateri na istem drevesu zrastejo tako tisti plodovi, ki so užitni takoj, še trdi, kot tisti, ki se morajo zaradi trpkosti omediti.</p> <p>Zadnja leta smo se z nekajletno zamudo tudi v Sloveniji vdali priljubljenosti gina in z večjo porabo te pijače raste tudi trg. Ne samo, da se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto je tudi več domačih proizvajalcev, ki ponujajo  gine z raznovrstnim razponom okusov. Pionir slovenske kraft proizvodnje gina je <a href="https://ginbrin.com/"><strong>Erik Sarkič</strong></a> iz vasi Rodik ob vznožju Brnikov, ki se je žganjekuhe in predvsem kuhe brinjevca učil od svoje none in očeta.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/43033675_1993435137362420_4172002532639375360_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/5-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/4-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/3-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/1-2.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 11 Nov 2020 09:40:00 +0000 Kaki in gin Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen.<p>Več o gojenju česna smo izvedeli v Črnomlju pri Gašperju Gregoriču, o pripravi marmelad z zelišči pa pri Mirjam Grilc na kmetiji pod Krvavcem</p><p><p>V zgodovini ene najbolj nepogrešljivih vrtnin najdemo tudi podatke, da so to kulturno rastlino, ki prvotno izvira iz osrednje Azije, stari Grki uporabljali za krepitev moči pred olimpijskimi igrami, še posebej pa so ga cenili Egipčani, česen so našli celo v Tutankamonovi grobnici. Danes je daleč največja pridelovalka česna Kitajska, a kitajskemu česnu se je bolje izogniti na daleč in kupiti ali pridelati tistega domačega izvora in slovenskih vrst. Mi smo te našli v Črnomlju na <strong>Petrovi kmetiji pri Gašperju Gregoriču</strong>.</p> <p>Pri zeliščarici in avtorici številnih knjig o zeliščih <strong>Mirjam Grilc</strong> s kmetije pod Krvavcem pa smo izvedeli, kako neobičajno, a presenetljivo učinkovito in okusno uporabiti zelišča z domačega vrta. Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/5-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/3-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/1-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174729887 RTVSLO – Val 202 850 clean Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga kako na neobičajen, a presenetljivo učinkovit in okusen način uporabiti zelišča z domačega vrta. V tokratni oddaji Mimogrede smo se spet odpravili pod Krvavec, kjer ima zeliščno kmetijo Mirjam Grilc, zeliščarica in avtorica številnih knjig o zeliščih, med drugimi tudi knjige Sladice z zelišči. Čeprav sadja v sadovnjakih, namenjenega predelavi v takšno ali drugačno obliko že zmanjkuje, smo z njo kuhali marmelade in pekli sladice. Z zelišči. V oddaji pa vas spomnimo tudi, da je skrajni čas za še enega zadnji opravkov na vrtu pred zimo, čas, da posadite jesenski česen.<p>Več o gojenju česna smo izvedeli v Črnomlju pri Gašperju Gregoriču, o pripravi marmelad z zelišči pa pri Mirjam Grilc na kmetiji pod Krvavcem</p><p><p>V zgodovini ene najbolj nepogrešljivih vrtnin najdemo tudi podatke, da so to kulturno rastlino, ki prvotno izvira iz osrednje Azije, stari Grki uporabljali za krepitev moči pred olimpijskimi igrami, še posebej pa so ga cenili Egipčani, česen so našli celo v Tutankamonovi grobnici. Danes je daleč največja pridelovalka česna Kitajska, a kitajskemu česnu se je bolje izogniti na daleč in kupiti ali pridelati tistega domačega izvora in slovenskih vrst. Mi smo te našli v Črnomlju na <strong>Petrovi kmetiji pri Gašperju Gregoriču</strong>.</p> <p>Pri zeliščarici in avtorici številnih knjig o zeliščih <strong>Mirjam Grilc</strong> s kmetije pod Krvavcem pa smo izvedeli, kako neobičajno, a presenetljivo učinkovito in okusno uporabiti zelišča z domačega vrta. Metina potica z ocvirki in hruškova marmelada s sivko sta samo dva predloga.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/5-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/3-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/1-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 04 Nov 2020 09:45:00 +0000 Česen gre v skoraj vse, v marmelade pa raje ne K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina.<p>K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina</p><p><p>Ponekod mu rečejo tukla, tokc, tokovec ali kar mošt, v tujini pa je znan z imenom cider. To, pri nas, v pregovorno vinorodni deželi zapostavljeno pijačo, zdaj spet izdelujejo v Zgornji Savinski dolini. Več o tokcu nam je povedal <a href="https://www.tokc.si/"><strong>Jure Kolenc</strong></a>, sicer lastnik kampa Menina v Rečici ob Savinji. Pravi, da se k tej naravni pijači odlično poda tudi kostanj.</p> <p>Kostanj je letos obrodil kot že dolgo ne. Tako tisti pravi, domači kostanj, ki raste pretežno v gozdovih, kot divji, ki raste tako rekoč le v urbanih okoljih, na primer v drevoredih, parkih, ulicah. Prvega v različnih oblikah uporabljamo za prehrano, drugi pa za uživanje za ljudi ni primeren, a je cenjen kot zdravilna rastlina. To niti ni tako presenetljivo, saj si kostanja sploh nista v sorodu. Več o divjem kostanju nam je povedala tudi <strong>Jožica Bajc Pivec</strong>, ki ima svojo zeliščarsko domačijo nedaleč od gradu Bogenšperk.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121459-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121510-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121521-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121548-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174728309 RTVSLO – Val 202 715 clean K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina.<p>K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina</p><p><p>Ponekod mu rečejo tukla, tokc, tokovec ali kar mošt, v tujini pa je znan z imenom cider. To, pri nas, v pregovorno vinorodni deželi zapostavljeno pijačo, zdaj spet izdelujejo v Zgornji Savinski dolini. Več o tokcu nam je povedal <a href="https://www.tokc.si/"><strong>Jure Kolenc</strong></a>, sicer lastnik kampa Menina v Rečici ob Savinji. Pravi, da se k tej naravni pijači odlično poda tudi kostanj.</p> <p>Kostanj je letos obrodil kot že dolgo ne. Tako tisti pravi, domači kostanj, ki raste pretežno v gozdovih, kot divji, ki raste tako rekoč le v urbanih okoljih, na primer v drevoredih, parkih, ulicah. Prvega v različnih oblikah uporabljamo za prehrano, drugi pa za uživanje za ljudi ni primeren, a je cenjen kot zdravilna rastlina. To niti ni tako presenetljivo, saj si kostanja sploh nista v sorodu. Več o divjem kostanju nam je povedala tudi <strong>Jožica Bajc Pivec</strong>, ki ima svojo zeliščarsko domačijo nedaleč od gradu Bogenšperk.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121459-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121510-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121521-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201027_121548-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 28 Oct 2020 09:45:00 +0000 O(b) tokcu in kostanju Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo. <p>Vzgojiti limono ali pomarančo iz peške ni kakšna posebna umetnost, agrumi tudi zacvetijo že kot zelo mlade rastline, a prve plodove razvijejo šele po nekaj letih</p><p><p>Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora.  Več o skrbi za eksote z raziskovalko <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong> iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko <strong>Jernejo Jošar</strong> pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/jerneja-josar.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-457759'> Jerneja Jošar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_5.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174726560 RTVSLO – Val 202 803 clean Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora. Več o skrbi za eksote z raziskovalko dr. Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko Jernejo Jošar pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo. <p>Vzgojiti limono ali pomarančo iz peške ni kakšna posebna umetnost, agrumi tudi zacvetijo že kot zelo mlade rastline, a prve plodove razvijejo šele po nekaj letih</p><p><p>Na vrhu držav največjih izvoznic limon je bila lani Španija, na naših policah pa so tudi limone iz Turčije, Italije, Cipra. Ta naravni vir vitamina C pa je mogoče vzgojiti tudi doma. Seveda lahko limonovec, pomarančevec ali mandarinovec kupimo, lahko pa drevo vzgojimo tudi sami, iz pešk. Marsikdo se podobnega poskusa loti z gojenjem avokada, vendar je ta rastlina zelo hitro rastoča in zanjo hitro zmanjka prostora.  Več o skrbi za eksote z raziskovalko <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong> iz Botaničnega vrta v Ljubljani, z agronomko <strong>Jernejo Jošar</strong> pa več o motovilcu, pozno oktobrskih opravkih na vrtu, kako pripraviti zasipnico ter kako s pripravkom iz baldrijana zaščiti rastline na vrtu pred pozebo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/jerneja-josar.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-457759'> Jerneja Jošar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/mimogrede_5.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 21 Oct 2020 08:45:00 +0000 Kako do domačih limon iz ene peške? Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.<p>V nasadu naše genske banke sadnih rastlin v kartuziji Pleterje so posajene stare sorte jablan, hrušk, orehov in češenj, iz katerih lahko pripravite marmelade z domačimi zelišči</p><p><p>Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal <strong>prof. dr. Gregor Osterc</strong> z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke.</p> <p>Genska banka sadnih rastlin</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/pleterje.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf1660.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo  ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice.  Kako jih pravilno posušiti in shranjevati  ter za kaj vse jih lahko še uporabimo,  nam bo pojasnila zeliščarica <strong>Mirjam Grilc</strong> s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.</p> <p>Zeliščni vrt Mirjam Grilc</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_103347-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_104120-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_095216-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094959-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094910-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094815-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094727-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094618-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094245-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094455-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094522-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174724898 RTVSLO – Val 202 665 clean Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke. Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice. Kako jih pravilno posušiti in shranjevati ter za kaj vse jih lahko še uporabimo, nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.<p>V nasadu naše genske banke sadnih rastlin v kartuziji Pleterje so posajene stare sorte jablan, hrušk, orehov in češenj, iz katerih lahko pripravite marmelade z domačimi zelišči</p><p><p>Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal <strong>prof. dr. Gregor Osterc</strong> z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke.</p> <p>Genska banka sadnih rastlin</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/pleterje.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf1660.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo  ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice.  Kako jih pravilno posušiti in shranjevati  ter za kaj vse jih lahko še uporabimo,  nam bo pojasnila zeliščarica <strong>Mirjam Grilc</strong> s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.</p> <p>Zeliščni vrt Mirjam Grilc</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_103347-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_104120-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_095216-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094959-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094910-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094815-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094727-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094618-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094245-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094455-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_20201008_094522-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 14 Oct 2020 08:45:00 +0000 Genska banka sadnih rastlin in zeliščni vrt pod Krvavcem V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.<p>V prvi oddaji četrte sezone oddaje Mimo grede o enem najstarejših načinov konzerviranja sadja</p><p><p>V tokratni jesenski, sicer pa že četrti sezoni oddaje Mimo grede se bomo manj posvečali opravilom na urbanih, balkonskih in običajnih vrtičkih ter se preselili v kuhinje, shrambe in kleti. Jeseni se namreč vrtički intenzivno praznijo, presežke uspešnega pomladno-poletnega dela na vrtu pa je treba spraviti v obliko, da bomo v sadovih svojega dela uživali še globoko v zimo in naslednjo pomlad. Ali celo prihodnja leta. Čas je torej za premik od produkcije k postprodukciji. Pripravite se, da bomo kuhali in vkuhavali, vlagali in sušili, destilirali in fermentirali, pa še marsikaj drugega. Ne bomo pa pozabili niti na vrtičke. Preizkusili se bomo v jesenskih, poznojesenskih in celo zimskih opravilih na vrtu, da bo ta pripravljen na novo pomladno vrtičkarsko sezono.</p> <p>V prvi oddaji nove sezone smo se posvetili jesenskim opravilom na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko <strong>Jernejo Jošar</strong> ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi <strong>Vera Kodrič</strong> iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04056-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04052-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04050-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04066-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04076-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200815_161340-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p></p> 174723212 RTVSLO – Val 202 654 clean V prvi oddaji nove sezone se bomo lotili jesenskih opravil na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko Jernejo Jošar ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi Vera Kodrič iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.<p>V prvi oddaji četrte sezone oddaje Mimo grede o enem najstarejših načinov konzerviranja sadja</p><p><p>V tokratni jesenski, sicer pa že četrti sezoni oddaje Mimo grede se bomo manj posvečali opravilom na urbanih, balkonskih in običajnih vrtičkih ter se preselili v kuhinje, shrambe in kleti. Jeseni se namreč vrtički intenzivno praznijo, presežke uspešnega pomladno-poletnega dela na vrtu pa je treba spraviti v obliko, da bomo v sadovih svojega dela uživali še globoko v zimo in naslednjo pomlad. Ali celo prihodnja leta. Čas je torej za premik od produkcije k postprodukciji. Pripravite se, da bomo kuhali in vkuhavali, vlagali in sušili, destilirali in fermentirali, pa še marsikaj drugega. Ne bomo pa pozabili niti na vrtičke. Preizkusili se bomo v jesenskih, poznojesenskih in celo zimskih opravilih na vrtu, da bo ta pripravljen na novo pomladno vrtičkarsko sezono.</p> <p>V prvi oddaji nove sezone smo se posvetili jesenskim opravilom na vrtu z avtorico številnih knjig o vrtnarjenju in agronomko <strong>Jernejo Jošar</strong> ter se spoznali z enim najstarejših načinov konzerviranja sadja, sušenjem. Včasih so ga sušili na soncu in zraku, tudi v krušni peči po peki kruha, danes pa si večina za to nabavi električne sušilnice. Nekaj napotkov o sušenju nam je povedala tudi <strong>Vera Kodrič</strong> iz vasi Budanje, ki pravi, da je najboljši posušeni kaki.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04056-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04052-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04050-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04066-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/dsc04076-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/20200815_161340-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p></p> Wed, 07 Oct 2020 08:45:00 +0000 Oktobrski vrtiček in sušenje sadja ter zelenjave V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin.<p>Vrtičkarska dejavnost je zelo zanimiva tudi za razvijalce različnih aplikacij, povezanih z delom in opravki na vrtu</p><p><p>Danes obstajajo aplikacije za vsako stvar. Na kar koli pomislite, vpišete v trgovino z aplikacijami vašega ponudnika telefona in takoj vam je na voljo več rezultatov, ki bolj ali manj ustrezajo vašim željam. Vse več je tudi raznovrstnih aplikacij, ki so tako ali drugače povezane z rastlinami ali vrtnarjenjem. V grobem jih razdelimo v tri skupine:</p> <ul> <li>elektronske verzije vrtnarskih priročnikov: <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=com.hookah.gardroid.free&amp;hl=en_US" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Gardroid</a>;</li> <li>aplikacije, ki nas opominjajo, kdaj moramo zaliti vrt ali kdaj je primeren čas za sajenje določenih vrst rastlin glede na lunine mene in podobno: <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=com.cs.biodyapp&amp;hl=sl" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Moon &amp; Garden</a>;</li> <li>aplikacije za prepoznavo in diagnosticiranje rastlin in njihovih težav: <a href="http://www.gardenanswers.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Garden Answers</a>, <a href="http://leafsnap.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">LeafSnap</a>, <a href="https://www.quantitative-plant.org/software/leaf-doctor" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Leaf Doctor</a>, <a href="https://plantix.net/en/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Plantix</a>.</li> </ul> <p>Aplikacije za diagnosticiranje bolezni in škodljivcev na rastlinah so lahko v pomoč in prva informacija o težavi na vrtu, a rezultate je vseeno treba vzeti s precejšno mero previdnosti.</p> <p>V Sloveniji deluje tudi ekipa, ki se znanstveno ukvarja z uvajanjem metod daljinskega zaznavanja za detekcijo rastlinskih patogenov, kar pomeni, da z droni preletavajo kmetijske površine in na posevkih zaznavajo bolezni.</p></p> 174702246 RTVSLO – Val 202 681 clean V zaključni oddaji druge sezone vrtičkarsko-urbane oddaje Mimogrede smo pred poletjem obiskali vrtiček s telefonom v roki in pogledom uprtim v prihodnost. Tudi vrtičkarska dejavnost je še kako zanimiva za razvijalce različnih aplikacij, tako ali drugače povezanih z delom in opravki na vrtu. S pomočjo le-teh ne bomo nikoli več pozabili zaliti vrta, z njimi lahko strateško načrtujete zasaditev z dobrimi in slabimi sosedami, spremljate lunine mene in podobno. Mobilne aplikacije nam celo pomagajo prepoznavati rastlinske škodljivce, najbolj napredne diagnosticirajo rastlinske bolezni in kondicijo rastlin. Obstajajo pa tudi aplikacije, ki vam bodo pomagale, da se boste izmojstrili pri cepljenju rastlin.<p>Vrtičkarska dejavnost je zelo zanimiva tudi za razvijalce različnih aplikacij, povezanih z delom in opravki na vrtu</p><p><p>Danes obstajajo aplikacije za vsako stvar. Na kar koli pomislite, vpišete v trgovino z aplikacijami vašega ponudnika telefona in takoj vam je na voljo več rezultatov, ki bolj ali manj ustrezajo vašim željam. Vse več je tudi raznovrstnih aplikacij, ki so tako ali drugače povezane z rastlinami ali vrtnarjenjem. V grobem jih razdelimo v tri skupine:</p> <ul> <li>elektronske verzije vrtnarskih priročnikov: <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=com.hookah.gardroid.free&amp;hl=en_US" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Gardroid</a>;</li> <li>aplikacije, ki nas opominjajo, kdaj moramo zaliti vrt ali kdaj je primeren čas za sajenje določenih vrst rastlin glede na lunine mene in podobno: <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=com.cs.biodyapp&amp;hl=sl" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Moon &amp; Garden</a>;</li> <li>aplikacije za prepoznavo in diagnosticiranje rastlin in njihovih težav: <a href="http://www.gardenanswers.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Garden Answers</a>, <a href="http://leafsnap.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">LeafSnap</a>, <a href="https://www.quantitative-plant.org/software/leaf-doctor" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Leaf Doctor</a>, <a href="https://plantix.net/en/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Plantix</a>.</li> </ul> <p>Aplikacije za diagnosticiranje bolezni in škodljivcev na rastlinah so lahko v pomoč in prva informacija o težavi na vrtu, a rezultate je vseeno treba vzeti s precejšno mero previdnosti.</p> <p>V Sloveniji deluje tudi ekipa, ki se znanstveno ukvarja z uvajanjem metod daljinskega zaznavanja za detekcijo rastlinskih patogenov, kar pomeni, da z droni preletavajo kmetijske površine in na posevkih zaznavajo bolezni.</p></p> Sun, 28 Jun 2020 08:00:00 +0000 Odložite motike, vzemite v roke pametni telefon Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.<p>Ljudje se zelo navežejo na svoje rastline in z njimi ravnajo kot z živimi bitji</p><p><p>Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo<a href="https://www.facebook.com/ZZRAPS/"> Zavetišče za zavržene rastline</a>. Zasnovali sta ga umetnici<strong> Eva Jera Hanžek</strong> in <strong>Anamari Hrup</strong>, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego.</p> <p>Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160619.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160713.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160535.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.</p></p> 174701141 RTVSLO – Val 202 681 clean Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo Zavetišče za zavržene rastline. Zasnovali sta ga umetnici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego. Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro. Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.<p>Ljudje se zelo navežejo na svoje rastline in z njimi ravnajo kot z živimi bitji</p><p><p>Na podlagi razmišljanja o neskončni proizvodnji in prodaji najrazličnejših predmetov, celo umetniških del in rastlin, je leta 2015 v Ljubljani nastalo<a href="https://www.facebook.com/ZZRAPS/"> Zavetišče za zavržene rastline</a>. Zasnovali sta ga umetnici<strong> Eva Jera Hanžek</strong> in <strong>Anamari Hrup</strong>, med drugim zato, da pokažeta in spomnita, da so tudi rastline živa bitja, ki potrebujejo nego.</p> <p>Od začetnih težavah s prostorom jima je leta 2018 na pomoč priskočila občina Ljubljana in ju usmerila na Masarykovo cesto, na eksperimentalni prostor Teren, kjer sta iz odpadnega materiala zgradili samooskrbni rastlinjak, v katerem si lahko izberete novo rastlino ali pa svojo oddate vsak torek med 16. in 18. uro.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160619.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160713.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/20200612_160535.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Šli bomo tudi med vrtičke, pri dojemanju katerih se Slovenci spet delimo na dva dela: na tiste, ki imajo na polikanih vrtičkih brez ene same bilke plevela solato posajeno v ravne vrste, in tiste, ki prisegajo na bolj divji videz; na teh vrtičkih je na debelo nastlana zastirka.</p></p> Sun, 21 Jun 2020 08:00:00 +0000 Zavetišče za zavržene rastline Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega. <p>Kakšna je razlika med avtohtonimi in udomačenimi sortami in kaj so pepino, mehiška kumarica in perujsko volčje jabolko</p><p><p>Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s  selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti.</p> <p>Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami,  a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo  matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili  in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega.</p></p> 174700192 RTVSLO – Val 202 697 clean Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti. Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami, a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega. <p>Kakšna je razlika med avtohtonimi in udomačenimi sortami in kaj so pepino, mehiška kumarica in perujsko volčje jabolko</p><p><p>Kako so nastale vse tisočere sorte rastlin, ki jih uporabljamo danes tako na amaterskih vrtičkih kot kmetijskih površinah? Koncept sort je v svojem bistvu zelo preprost: človek je že v obdobju prazgodovine, ko je postajal poljedelec, začel za gojenje izbirati tiste rastline, ki so bile boljše, večje in so dajale večji pridelek ter jih razmnoževal. Obstajajo dokazi, da so se s  selekcijo z žitom bogatih trav ukvarjali že pred 12 tisoč leti.</p> <p>Danes sodobno žlahtnjenje rastlin poteka v laboratorijskih pogojih z najsodobnejšimi metodami,  a načelo ostaja skozi stoletja enak: med seboj oprašimo  matične rastline z najboljšimi lastnostmi, ki bi jih radi poudarili  in najboljše očetovske rastline s spet specifičnimi najboljšimi lastnostmi. In ko to večkrat ponovimo, dobimo popolnoma nove sorte rastlin s tistimi poudarjenimi lastnostmi, ki jih pri rastlini želimo - pa naj bo to okus, odpornost, rodnost ali kaj četrtega.</p></p> Sun, 14 Jun 2020 08:00:00 +0000 Sortno o sortah Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. <p>Spletni portal Zeleni svet vrtnarske trike razkriva predvsem z videovsebinami</p><p><p>Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu <a href="https://trgovina.zelenisvet.com/">Zeleni svet</a>. Pred približno šestimi leti je ta zaživel pod vodstvom agronoma in vrtnarja <strong>Davorja Špeharja</strong>. Portal soustvarjata tudi <strong>Primož Brezovec </strong>in<strong> Igor Donkov.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/davor-spehar.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433945'> Davor Špehar<span>Foto: Zeleni svet</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/srimoz-brezovec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433946'> Primož Brezovec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zelenisvet2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433948'> Zeleni svet</figcaption></figure> </div> <p>Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174698627 RTVSLO – Val 202 671 clean Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu Zeleni svet. Vodja portala je Davor Špehar, soustvarjata ga tudi Primož Brezovec in Igor Donkov. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. <p>Spletni portal Zeleni svet vrtnarske trike razkriva predvsem z videovsebinami</p><p><p>Kako sestaviti domačo past za voluharja, kaj sejemo in sadimo junija, kaj sta andska jagoda in perujsko volčje jabolko. To je le nekaj vsebin videonasvetov, ki si jih lahko ogledate na našem najobsežnejšem vrtnarskem spletnem portalu <a href="https://trgovina.zelenisvet.com/">Zeleni svet</a>. Pred približno šestimi leti je ta zaživel pod vodstvom agronoma in vrtnarja <strong>Davorja Špeharja</strong>. Portal soustvarjata tudi <strong>Primož Brezovec </strong>in<strong> Igor Donkov.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/davor-spehar.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433945'> Davor Špehar<span>Foto: Zeleni svet</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/srimoz-brezovec.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433946'> Primož Brezovec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/zelenisvet2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433948'> Zeleni svet</figcaption></figure> </div> <p>Na Kmetijskem inštitutu Slovenije že nekaj let preverjajo in spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov tudi na vrtičkih po Sloveniji. V eni od oddaj iz prve sezone Mimo grede smo tako z vami delili njegove ugotovitve, da so slovenski vrtički praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 07 Jun 2020 08:00:00 +0000 Portal Zeleni svet in kakovost zemlje Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.<p>Pri butični pridelavi krompirja lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta</p><p><p>Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp.</p> <p>Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_110116.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_110021.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_105921.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-5-340x255.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-3-223x168.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-2-340x255.png'></a> </div></figure> </div></p> 174696008 RTVSLO – Val 202 765 clean Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp. Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.<p>Pri butični pridelavi krompirja lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta</p><p><p>Krompir je ena od najpriljubljenejših vrtnin, za katero na majhnih urbanih vrtičkih praviloma ni prostora. Najprej zato, ker je treba na pridelek čakati vso sezono, donos je glede na zasajene površine relativno majhen, poleg tega je krompir poceni, zaradi česar dajejo vrtičkarji prednost drugi, hitreje rastoči zelenjavi. Pri butični pridelavi krompirja pa lahko izkoristimo sicer neizkoriščene vertikale vrta. Krompir namreč lahko posadimo v večje posode, spretnejši pa zasnujejo tudi krompirjev stolp.</p> <p>Med vrtičkarske eksperimente pa zagotovo sodi tudi gojenje gob, za katero moramo zagotoviti le dovolj vlažen in senčen prostor skozi vse leto ter veliko časa. Gojenje gob je zelo preprosto, potrebujemo le debelejši kos veje ali drevesnega debla, z miceliji prepojene lesene čepke in potrpljenje.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_110116.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_110021.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/img_20200525_105921.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-5-340x255.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-3-223x168.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-2-340x255.png'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 31 May 2020 08:00:00 +0000 Krompirjev stolp in gojenje gob Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. <p>S sejanjem medovitih rastlin čebelam zagotovimo več hrane, one pa nam opraševanje</p><p><p>Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele.</p> <p>Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine.</p> <p>Čebelar <strong>Trajče Nikoloski</strong> je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala <a href="http://www.czs.si/index.php">Čebelarska zveza Slovenije</a>. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice.</p> <p>Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu.</p></p> 174694807 RTVSLO – Val 202 609 clean Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele. Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine. Čebelar Trajče Nikoloski je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala Čebelarska zveza Slovenije. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice. Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. <p>S sejanjem medovitih rastlin čebelam zagotovimo več hrane, one pa nam opraševanje</p><p><p>Že Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, je pisal o tem, da ni vsako leto za čebele idealno. Pomanjkanje hrane, predvsem tiste zdrave iz narave, pa lahko pripelje do oslabitve družin, bolezni in odmrtja. Da se to ne bi zgodilo, pa lahko pomaga vsak posameznik z vsaj pedjo ali dvema zemlje, in sicer tako, da posadi medovite rastline in ohrani čebele.</p> <p>Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Za kilogram medu morajo čebele prinesti v panj od tri do štiri kilograme medičine, za vsak kilometer poti pa čebela porabi miligram medičine.</p> <p>Čebelar <strong>Trajče Nikoloski</strong> je avtor knjige Medovite rastline, ki jo je pred kratkim izdala <a href="http://www.czs.si/index.php">Čebelarska zveza Slovenije</a>. To je pripravljal 20 let, v njej pa zajel 200 medovitih rastlin, opisal njihov čas cvetenja, zdravilne lastnosti, različna slovenska ljudska imena in tudi to, katere sodijo med zelenjadnice.</p> <p>Kranjska čebela je marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu.</p></p> Sun, 24 May 2020 08:00:00 +0000 Med medovitimi rastlinami in v hotelu za opraševalce Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.<p>Gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta</p><p><p>Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil <a href="https://www.facebook.com/ramovz/"><strong>Milan Ramovž iz Ljubljane</strong></a>, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta <strong>Gaja Klarendić</strong> in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280092_10154960404139724_505082058_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280181_10154960404879724_855343388_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18336852_10154960404179724_1446904764_n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174693547 RTVSLO – Val 202 742 clean Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil Milan Ramovž iz Ljubljane, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več. Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta Gaja Klarendić in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.<p>Gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta</p><p><p>Tokrat v fokus postavljamo šparglje. Špargelj je kralj vrtnin, aristokratska zelenjava, ki so jo pri nas po drugi svetovni vojni prepovedali. Zadnja leta je vse več kmetov, ki gojijo to vrtnino, eden prvih pa je bil <a href="https://www.facebook.com/ramovz/"><strong>Milan Ramovž iz Ljubljane</strong></a>, ki je danes največji pridelovalec špargljev v Sloveniji. Vse bolj priljubljen je tudi med vrtičkarji, saj je zelo nezahtevna rastlina, potrebujejo le veliko prostora in zelo malo oskrbe. A gojenje špargljev ni za neučakane, to je tek na dolge proge, kajti na prvo letino boste morali čakati od dve do tri leta. A ko enkrat začnejo rasti, rastejo neverjetno hitro – čez noč lahko zrastejo tudi 20 centimetrov in več.</p> <p> </p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Obiskali pa bomo tudi vrtiček v starem mestnem jedru Ljubljane, na pobočju grajskega griča, kjer so nekdanji meščani pridelovali zelenjavo, a so danes po večini zapuščeni. Pred nekaj leti sta <strong>Gaja Klarendić</strong> in njen fant enega obudila, najprej odstranila večdesetletne plasti smeti in ga spremenila v zeleno oazo v starem mestnem jedru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280092_10154960404139724_505082058_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280181_10154960404879724_855343388_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18336852_10154960404179724_1446904764_n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 17 May 2020 07:45:00 +0000 Na vrtičku v stari Ljubljani in med kraljem vrtnin Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.<p>Tako, kot je marsikdo v zadnjih tednih začel peči svoj kruh, je marsikdo začel tudi obdelovati zemljo. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi med prejšnjo gospodarsko krizo.</p><p><p>Tako mimogrede smo se na Valu 202 spomnili naše oddaje o vrtičkanju <strong>Mimo grede</strong>, ki smo jo predvajali spomladi leta 2017. In kdaj, če ne zdaj, je pravi čas, da jo obudimo, kot so številni letos obudili svoje od prej zanemarjene ali pozabljene vrtičke, ali pa kakšno stvar zasadili kar na balkonu.</p> <p></p> <p>Z <strong>doktorico Majo Simoneti</strong>, krajinsko arhitektko in urbanistko z <a href="https://ipop.si/">Inštituta za politike prostora</a>, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir.</p> <p>Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili<strong> Darjo Kocjan Ačko</strong> z oddelka za agronomijo<a href="http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/novosti/"> Biotehniške fakultete v Ljubljani</a>, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/08/MimogredeZgodovinavrtikarstvainizbirasemen4748520.mp3 RTVSLO – Val 202 621 clean Z doktorico Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in urbanistko z Inštituta za politike prostora, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir. Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili Darjo Kocjan Ačko z oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.<p>Tako, kot je marsikdo v zadnjih tednih začel peči svoj kruh, je marsikdo začel tudi obdelovati zemljo. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi med prejšnjo gospodarsko krizo.</p><p><p>Tako mimogrede smo se na Valu 202 spomnili naše oddaje o vrtičkanju <strong>Mimo grede</strong>, ki smo jo predvajali spomladi leta 2017. In kdaj, če ne zdaj, je pravi čas, da jo obudimo, kot so številni letos obudili svoje od prej zanemarjene ali pozabljene vrtičke, ali pa kakšno stvar zasadili kar na balkonu.</p> <p></p> <p>Z <strong>doktorico Majo Simoneti</strong>, krajinsko arhitektko in urbanistko z <a href="https://ipop.si/">Inštituta za politike prostora</a>, smo se pogovarjali o zgodovini vrtičkarstva. Zadnje tedne so številni na novo prekopali svoje ali najete vrtičke ali pa v mini gredo preuredili svoj balkon. Prav krizni časi so tisti, v katerih se zgodi, da več ljudi išče možnosti, kako obogatiti svoj jedilnik, izboljša kakovost prehrane, razbremeni proračun, pa tudi zapolni čas. Med drugo svetovno vojni je menda park Zvezda na Kongresnem trgu v postal njiva, na kateri so ljudje gojili krompir.</p> <p>Vsi tisti, ki boste ostali pri svojih vrtičkih in vsaj delni samooskrbi, pa se boste morda srečali tudi z dilemo, kako je s semeni. Poseči po tistih iz ekološke pridelave, doma pridelanih ali hibridnih. V naši prvi sezoni oddaje smo v eni od prvih gostili<strong> Darjo Kocjan Ačko</strong> z oddelka za agronomijo<a href="http://www.bf.uni-lj.si/dekanat/novosti/"> Biotehniške fakultete v Ljubljani</a>, ki nas je takrat potolažila, da se nam vsaj s kakovostjo kupljenih semen ni treba ukvarjati.</p></p> Sun, 10 May 2020 08:00:00 +0000 Zgodovina vrtičkarstva in izbira semen Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.<p>Mimo grede nekaj nasvetov kako ravnati z vrtičkom poleti in video napotki o vzgoji bučk in paradižnika</p><p><p>Preden se oddaja <strong>Mimo grede</strong> odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti.</p> <blockquote><p>Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje.</p></blockquote> <p>Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi.<br /> </p> <p>Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-2/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-3/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/cof-27/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-4/'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/23/MimogredePoletjeprihaja3491234.mp3 RTVSLO – Val 202 590 clean Preden se oddaja Mimo grede odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti. Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje. Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi. Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.<p>Mimo grede nekaj nasvetov kako ravnati z vrtičkom poleti in video napotki o vzgoji bučk in paradižnika</p><p><p>Preden se oddaja <strong>Mimo grede</strong> odpravi na dopust, vas bomo oborožili z vsemi podatki, potrebnimi za oskrbo urbanega ali klasičnega vrtička poleti.</p> <blockquote><p>Daleč na prvem mestu bo v prihodnjih tednih zalivanje.</p></blockquote> <p>Še tako zgledno urejen vrtiček bo, če samo za nekaj dni pozabimo nanj, postal kaj klavrn. Poskrbeti moramo tudi za oskrbo, predvsem plodovk, z gnojili, po možnosti pripravljenimi doma in ekološko neoporečnimi.<br /> </p> <p>Z enim očesom pa že pogledujemo tudi proti jeseni in mimogrede bomo pojasnili še, kaj posejati julija in avgusta, da bodo sosedje nevoščljivi, ko boste še pozno jeseni rezali endivijo ali tržaški radič.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-2/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-3/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/cof-27/'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/api/wp/2017/06/nedeljski-izlet-83/dav-4/'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 25 Jun 2017 08:00:00 +0000 Poletje prihaja Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.<p>Razmnoževanje gob z micelijem na lesenih čepkih je nadvse preprosto, tudi doma.</p><p><p>Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage.</p> <p>Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.</p> <p>Foto: Andrej Gregori</p> <p>www.goba.eu</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-3-223x168.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-5-340x255.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-10-223x168.png'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/16/Gojenjegobnalesuvvrtuinnaravnipripravki3484803.mp3 RTVSLO – Val 202 614 clean Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage. Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.<p>Razmnoževanje gob z micelijem na lesenih čepkih je nadvse preprosto, tudi doma.</p><p><p>Slovenci smo menda nori na gobe, včasih celo tako zelo, da se zaradi njih spremo. Zato nam je všeč zamisel o gojenju gob, ki v naravi rastejo na lesu, kar na vrtu. Micelij na lesenih čepkih je zelo preprost način gojenja gob, kot so na primer šitake ali bukovi ostrigarji, če imajo le dovolj vlage.</p> <p>Če niste za gobe, a vendar na vašem vrtu vladajo vlaga in plesni, pa sta dobra rešitev soda bikarbona in surovo mleko.</p> <p>Foto: Andrej Gregori</p> <p>www.goba.eu</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-3-223x168.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-5-340x255.png'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/ponudba-gojenjegob-micelj_na_lesenih_cepkih-10-223x168.png'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 18 Jun 2017 08:00:00 +0000 Gojenje gob na lesu v vrtu in naravni pripravki Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.<p>Kakšen okus ima paradižnik, ki je zrasel na podlagi od tobaka.</p><p><p>Tokrat se  bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja.  Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.</p> <p>Foto: Trajče Nikoloski</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/cebelarska-153.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/9-6-prvi-del-068.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/2045_0219avgust-20070019.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/cebelarska-046.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/2045_0219avgust-20070045.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/11/Vrtnieksperimenti3478405.mp3 RTVSLO – Val 202 610 clean Tokrat se bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja. Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.<p>Kakšen okus ima paradižnik, ki je zrasel na podlagi od tobaka.</p><p><p>Tokrat se  bomo za vse, ki ste pripravljeni na nove izzive, nekoliko odmaknili od tradicionalnega vrtičkarstva in se podali na področje vrtičkarskega eksperimentiranja.  Najprej bomo iz dveh rastlin sestavili eno, pa ne s kakšnim visokotehnološkim genskim inženiringom, ampak s cepilnim nožkom, vezivom in cepilno pasto. Poleg začetniške sreče potrebujemo še dve ali več različnih, a sorodnih rastlin in cepljenje se lahko začne. Poleg tega pa vam predstavimo tudi tri manj pogoste vrste zelenjave oziroma sadja, s katerimi lahko popestrite svoj jedilnik: boreč, perujsko volčje jabolko in tomatil.</p> <p>Foto: Trajče Nikoloski</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/cebelarska-153.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/9-6-prvi-del-068.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/2045_0219avgust-20070019.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/cebelarska-046.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/2045_0219avgust-20070045.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 11 Jun 2017 08:00:00 +0000 Vrtni eksperimenti Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije<p>Kaj pomeni, da je sorta zelenjave udomačena? Katere so avtohtone in kje najdemo Slovensko rastlinsko gensko banko?</p><p><p>Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači, za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja.</p> <p>Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na <a href="http://www.kis.si/">Kmetijskem inštitutu Slovenije</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/img_20170603_084937.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/img_20170603_084821.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/06/02/Sortnoosortahinonjihovibanki3468960.mp3 RTVSLO – Val 202 589 clean Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja. Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije<p>Kaj pomeni, da je sorta zelenjave udomačena? Katere so avtohtone in kje najdemo Slovensko rastlinsko gensko banko?</p><p><p>Ni vsaka čebula le čebula. Na primer, ptujska rdeča in belokranjka sta sorti, ki sta avtohtoni domači, za razliko od na primer čebule majski srebrnjak. Prednost avtohtonih in udomačenih sort je ta, da so skozi čas razvile odpornost na škodljivce in se prilagodile na naša vremenska nihanja.</p> <p>Tudi zato zadnja leta zavedanje o avtohtonih sortah narašča, narašča pa tudi zavest, da iz dobrega semena zraste dober pridelek. Zato je ohranjanje udomačenih in avtohtonih sort pomembno in temu so namenjene genske oziroma semenske banke. Pri nas za to skrbi Slovenska rastlinska genska banka, ki je porazdeljena med štiri ustanove, največjo pa imajo na <a href="http://www.kis.si/">Kmetijskem inštitutu Slovenije</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/img_20170603_084937.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/06/img_20170603_084821.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 04 Jun 2017 08:00:00 +0000 Sortno o sortah in o njihovi banki Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede. <p>Kompostiranje je posnemanje narave. Postopek pri katerem narava organske snovi spremeni v gnojilo</p><p><p>Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in  vržemo v kompostnik. Kaj sodi vanj in kako se prav lotiti kompostiranja??</p> <blockquote><p>Kompost ni smetišče! V kompostnik ne sodijo plastika, steklo, keramika ... Lahko pa odlagamo pokošeno travo, ostanke z vrta in kuhinjske odpadke (razen olupkov južnega sadja (olupki pomaranč imajo veliko pesticidov))</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/p9280001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/p9280005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/2017-03-24-251.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4295.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170525_135549.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170525_135506.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4301.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4300.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/27/Podpornookoljezarastlineinkompostiranje3457632.mp3 RTVSLO – Val 202 597 clean Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in vržemo v kompostnik. Na vprašanje, kaj vanj sodi in kaj ne ter kako se prav lotiti kompostiranja, pa bomo prav tako odgovorili v tokratni oddaji Mimo grede. <p>Kompostiranje je posnemanje narave. Postopek pri katerem narava organske snovi spremeni v gnojilo</p><p><p>Na pragu poletja nas na vrtovih čaka vrsta pomembnih opravkov, ključnih za dobro letino. Med drugimi je to tudi zagotavljanje podpornega okolja za paradižnike in paprike, pa seveda fižol in grah. Pri tem naj imajo v naravi in vrtičku, prijaznem do ljudi, prednost opore iz lesa – prekle, količki, šibje in veje. Konec sezone jih namreč v nasprotju s plastičnimi in železnimi palicami lahko razrežemo in  vržemo v kompostnik. Kaj sodi vanj in kako se prav lotiti kompostiranja??</p> <blockquote><p>Kompost ni smetišče! V kompostnik ne sodijo plastika, steklo, keramika ... Lahko pa odlagamo pokošeno travo, ostanke z vrta in kuhinjske odpadke (razen olupkov južnega sadja (olupki pomaranč imajo veliko pesticidov))</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/p9280001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/p9280005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/2017-03-24-251.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4295.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170525_135549.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170525_135506.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4301.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4300.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 28 May 2017 08:00:00 +0000 Podporno okolje za rastline in kompostiranje Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.<p>Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju.</p><p><p>Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je <a href="http://www.sts-ljubljana.si/">srednja trgovska šola v Ljubljani</a>, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4270.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4251.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4258.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4250.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4254.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4267.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4259.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4256.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4262.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/19/Dijakivrtnaterasiinozastirki3447201.mp3 RTVSLO – Val 202 641 clean Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju. Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je srednja trgovska šola v Ljubljani, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.<p>Vrtičkarstvo nikakor ni več le domena starejših, ampak se z vrtnimi opravili vedno bolj srečujejo tudi mladi, pa ne le tisti, ki živijo v neurbanem zelenem okolju.</p><p><p>Že kar nekaj šol, tako osnovnih kot srednjih, ima svoj vrt, tudi v središčih mest. Med njimi je <a href="http://www.sts-ljubljana.si/">srednja trgovska šola v Ljubljani</a>, na kateri dijaki na terasi 4. nadstropja ob pomoči mentoric v visokih gredah in koritih gojijo jagode, krompir, fižol, posadili pa so celo trto in jablano. Čeprav jim včasih ponagajajo srake, pa njihov pridelek, odkar imajo svoj namakalni sistem z deževnico, marsikdaj popestri šolske malice. Zeleni ekovrt nad Ljubljano je pravi inkubator za rast, predlog za tiste, ki imate klasične grede na tleh, pa je zastirka. Čeprav so plasti napol razpadle trave, slame in sena na vrtu, iz katerih kukajo rastline, za marsikoga samo grda novodobna ekobiohipsterska domislica, ni čisto tako.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4270.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4251.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4258.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4250.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4254.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4267.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4259.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4256.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_4262.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 21 May 2017 08:00:00 +0000 Dijaški vrt na terasi in o zastirki Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.<p></p><p><p>Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na <a href="http://www.zelemenjava.si/">Zelemenjavi</a>, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20160725_185257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20160725_185303.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170511_134323.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170511_135524.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170323_143337.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/14/Mimogrede-aszaparadinik3439163.mp3 RTVSLO – Val 202 655 clean Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na Zelemenjavi, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.<p></p><p><p>Razlika med kupljenimi in domačimi paradižniki je med vso zelenjavo morda še največja, zato je poleg zelene solate paradižnik stalnica vseh slovenskih vrtov. A ni nič več tako, kot je bilo - podnebne spremembe na glavo postavljajo številne postulate vrtičkarstva. Če je do zdaj po pretežnem delu Slovenije veljalo, da je treba pred zasaditvijo plodovk počakati na ledene može, to ne velja več vsako leto. Zato je treba biti pred sajenjem bolj kot na koledar pozoren na vremensko napoved in temperature. In takoj ko bo dovolj toplo, bomo sadike, ki jih bomo dobili na <a href="http://www.zelemenjava.si/">Zelemenjavi</a>, po vseh pravilih še posadili in poskrbeli, da bo na gredicah s plodovkami vse tako, kot mora biti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20160725_185257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20160725_185303.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170511_134323.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170511_135524.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/img_20170323_143337.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 14 May 2017 08:01:00 +0000 Čas za paradižnik Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.<p>... in velika težava 'bolje preveč kot premalo' pri gnojenju vrtičkov</p><p><p>Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline.</p> <p>Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na <a href="http://www.kis.si/">Kmetijskem inštitutu Slovenije</a>, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.</p> <p>Foto: Gaja Klarendić</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280092_10154960404139724_505082058_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18336852_10154960404179724_1446904764_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18302411_10154960404944724_382362820_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280715_10154960404834724_472438648_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18281000_10154960404284724_444724351_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18308679_10154960404559724_1015103611_n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/05/05/VrtvsrediustareLjubljaneinvelikateavaboljeprevekotpremaloprignojenjuvrtikov3430047.mp3 RTVSLO – Val 202 623 clean Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline. Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.<p>... in velika težava 'bolje preveč kot premalo' pri gnojenju vrtičkov</p><p><p>Kjer se pobočje ozelenelega grajskega griča stika s stavbami stare Ljubljane, so že nekdaj živeli hišni vrtovi nekdanjih meščanov. Za enega lepših je veljal vrt Božidarja Jakca, ki je imel celo vrtnarja. Ta je danes zapuščen, a nekateri današnji stanovalci stare Ljubljane so vrtove spet obudili, jih uredili ter posadili in posejali rastline.</p> <p>Sicer pa so slovenski vrtički po eni strani praviloma močno pregnojeni, po drugi pa je ekološka ozaveščenost med vrtičkarji na zavidljivi ravni. To ugotavljajo na <a href="http://www.kis.si/">Kmetijskem inštitutu Slovenije</a>, pri katerem že dolgo spremljajo kakovost zemlje in vsebnost fitofarmacevtskih izdelkov na vrtičkih po Sloveniji.</p> <p>Foto: Gaja Klarendić</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280092_10154960404139724_505082058_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18336852_10154960404179724_1446904764_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18302411_10154960404944724_382362820_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18280715_10154960404834724_472438648_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18281000_10154960404284724_444724351_n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/05/18308679_10154960404559724_1015103611_n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 07 May 2017 08:00:00 +0000 Vrt v središču stare Ljubljane in velika težava ‘bolje preveč kot premalo’ pri gnojenju vrtičkov Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.<p></p><p><p>Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element  permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti.  Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_1544.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_104750.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-237535'> edf</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_104812.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-237536'> edf</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_122217.jpg'></a> </div></figure> </div> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/28/Mimogrede-Opraevalciindrugimalivrtnipomoniki3424070.mp3 RTVSLO – Val 202 617 clean Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti. Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.<p></p><p><p>Kranjska čebela je sicer marljiva opraševalka, a raziskave so pokazale, da je tudi vloga divjih opraševalcev veliko večja, kot smo domnevali v preteklosti. Ti naj bi oprašili vsaj polovico kmetijskih rastlin, velik delež tega dela pa opravijo čmrlji, ki so presenetljivo hitri in letajo tudi v slabem vremenu. Koristne žuželke in druge živali so bistven element  permakulture, saj ščitijo vrt pred škodljivimi insekti.  Pikapolonice dnevno pojedo od 150 do kar 800 listnih uši, tančičarice se hranijo s kaparji, slepci s polži lazarji, strigalice pa uničujejo pršice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_1544.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_104750.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-237535'> edf</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_104812.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-237536'> edf</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_122217.jpg'></a> </div></figure> </div> </p> Sun, 30 Apr 2017 08:00:00 +0000 Opraševalci in drugi mali vrtni pomočniki Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru. <p></p><p><p>Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol.  Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro  ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete  na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v <a href="http://www.botanicni-vrt.si/">Botaničnem vrtu  Univerze v Ljubljani,</a> ki ni samo  vrt,  ampak  tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170420_165636.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170420_165648-1.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/21/Semenskedilemeineksotiprinas3416360.mp3 RTVSLO – Val 202 616 clean Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol. Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, ki ni samo vrt, ampak tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru. <p></p><p><p>Solata ni samo solata in fižol ni nikoli samo fižol.  Posamezne vrste zelenjadnic obstajajo v skoraj nešteto sortah. In ko se že odločimo za eno, se je treba odločiti med semeni iz ekološke ali konvencionalne pridelave, med običajnimi in hibridnimi semeni, domačimi, ali iz tujine in tako naprej. V oddaji Mimo grede tokrat ugotavljamo, kako med pestro  ponudbo ducata različnih blagovnih znamk s kvadratnimi metri semenskih vrečk na trgovskih policah izbrati najboljše seme za svoje potrebe. Če pa katerega od želenih bolj eksotičnih semen ne najdete  na trgovskih policah, ga imajo zagotovo v <a href="http://www.botanicni-vrt.si/">Botaničnem vrtu  Univerze v Ljubljani,</a> ki ni samo  vrt,  ampak  tudi največja semenska banka naravnih vrst v srednjeevropskem prostoru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170420_165636.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170420_165648-1.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 23 Apr 2017 08:00:00 +0000 Semenske dileme in eksoti pri nas Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.<p></p><p><p>Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici.</p> <p>V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103314.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_111339.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_111313.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20160518_185711.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20160725_185257.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/14/Nabalkonpohreninmedtrajnice3409864.mp3 RTVSLO – Val 202 629 clean Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici. V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.<p></p><p><p>Ste se kdaj spraševali, kaj neki se je v zadnjih letih zgodilo, da je na naših balkonih vse več paradižnika in solate, lončkov z baziliko in rukolo? Balkonsko vrtnarjenje je na pohodu. In ker vrt lahko oskrbimo v copatih, ter zalijemo v nekaj minutah, je primerno prav za vsakogar, ki ima nekaj kvadratnih decimetrov prostora na balkonu ali na okenski polici.</p> <p>V tokratni Mimogrede tudi o hrenu, te dni priljubljeni vrtnini, pa mimogrede še o aktualnih opravkih na klasičnih vrtovih, denimo kako oskrbeti zelnate trajnice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103314.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_111339.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170413_111313.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20160518_185711.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20160725_185257.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 16 Apr 2017 08:00:00 +0000 Na balkon, po hren in med trajnice To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.<p></p><p><p>To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.</p> <h5>Fotogalerija:</h5> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_172254.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_172244.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103747-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103720.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103355.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103747.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/09/MimogredeNavisokihgredah3403068.mp3 RTVSLO – Val 202 610 clean To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.<p></p><p><p>To, da če se nam že v začetku aprila na vrtu mudi, nas vreme lahko pozneje pošteno ujezi, smo si izmislili mi. Čeprav je dobro upoštevati reke in počakati, da se skozi koledar zvrstijo trije ledeni, pa so se najbolj zagnani že zdavnaj vrgli na njive in vrtičke. A zdaj je čas za solatnice, s plodovkami pa je pametno počakati tja do sredine maja. Če pa se gremo urbano vrtnarjenje, visoke grede prehitevajo, te so prej osončene in nanje lahko sadimo že prej. Mimo grede tokrat na visokih gredah in po aprilskih vrtnih opravkih.</p> <h5>Fotogalerija:</h5> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_172254.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_172244.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103747-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103720.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103355.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/04/img_20170405_103747.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 09 Apr 2017 07:55:00 +0000 Na visokih gredah Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre.<p></p><p><p>Prvi konec tedna v prvem popolnoma pomladnem mesecu je več kot primeren za premiero nove vrtičkarske oddaje na Valu 202. V terminu Nedeljskega izleta, oddaje, ki gre za nekaj tednov na dopust, vas bomo ob nedeljah dopoldne namesto po slovenskih krajih in znamenitostih popeljali po slovenskih balkonih, terasah, obhišnih in drugih vrtičkih. Pa ne bomo učili starih vrtičkarskih mačkov vrtnarske abecede, ampak bomo skušali usmerjati tiste, ki so v tem poslu še bolj negotovi, ki morda razmišljajo, da bi bili del globalnih smernic urbanega vrtnarjenja, tako na balkonih kot bližnjem vrtičku. Morda bomo koga navdušili nad novim konjičkom, vrtičkom, vse že navdušene pa vabimo, da se nam pridružite z vprašanjem, nasvetom, fotografijo ali idejo. Vse to tako mimogrede na Valu 202 v Mimo grêde. Tako je namreč ime naši novi oddaji.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive03/2017/04/02/MimogredeZaetkiinkarte3394511.mp3 RTVSLO – Val 202 605 clean Zadnje čase je ne le v svetu, pač pa tudi pri nas, nadvse modno imeti sredi mesta svoj kotiček za vrtiček. Na okenski polici ali balkonu nekaj lončkov zelišč, ali pa najeti vrtiček in postati del lokalne vrtičkarske skupnosti. Vendar vrtnarjenje ni hec. Zato vas bomo ob nedeljah popeljali po balkonih, terasah ter obhišnih in drugih vrtičkih, rekli kakšno o tem, kaj, kako in kdaj sejati in saditi, poiskali  nove smernice, spregovorili o sodobnih in urbanih zasaditvah ter povabili strokovnjake z nasveti, brez katerih ne gre.<p></p><p><p>Prvi konec tedna v prvem popolnoma pomladnem mesecu je več kot primeren za premiero nove vrtičkarske oddaje na Valu 202. V terminu Nedeljskega izleta, oddaje, ki gre za nekaj tednov na dopust, vas bomo ob nedeljah dopoldne namesto po slovenskih krajih in znamenitostih popeljali po slovenskih balkonih, terasah, obhišnih in drugih vrtičkih. Pa ne bomo učili starih vrtičkarskih mačkov vrtnarske abecede, ampak bomo skušali usmerjati tiste, ki so v tem poslu še bolj negotovi, ki morda razmišljajo, da bi bili del globalnih smernic urbanega vrtnarjenja, tako na balkonih kot bližnjem vrtičku. Morda bomo koga navdušili nad novim konjičkom, vrtičkom, vse že navdušene pa vabimo, da se nam pridružite z vprašanjem, nasvetom, fotografijo ali idejo. Vse to tako mimogrede na Valu 202 v Mimo grêde. Tako je namreč ime naši novi oddaji.</p></p> Sun, 02 Apr 2017 08:00:00 +0000 Začetki in karte RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o urbanem vrtičkanju Oddaja o urbanem vrtičkanju sl Wed, 29 Jun 2022 08:45:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/mimogrede/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 29 Jun 2022 08:45:00 +0000 Mimo grede