News & Politics (C) RTVSLO 2017 V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. http://www.rtvslo.si/podcast Morje in mi https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250778/morje-in-mi-3000.jpg Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok. 174880644 RTVSLO - Radio Koper 944 clean Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok. Mon, 13 Jun 2022 11:30:00 +0000 Za naraven obmorski prostor od Žusterne do Rude Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza. 174878394 RTVSLO - Radio Koper 1084 clean Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza. Mon, 06 Jun 2022 10:15:00 +0000 Protipoplavna zaščita Pirana v visokih vodah, a vse še ni izgubljeno Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji. 174876865 RTVSLO - Radio Koper 891 clean Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji. Mon, 30 May 2022 11:30:00 +0000 Danijel Germek odstira zgodbe morskih razbitin Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok. 174874733 RTVSLO - Radio Koper 898 clean Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok. Mon, 23 May 2022 11:30:00 +0000 Logistični kaos izziv tudi za koprsko pristanišče Letošnja turistična sezona prihaja na valu optimizma zaradi postopnega ukinjanja protikovidnih ukrepov in lažjih potovanj po nekaterih delih sveta. Po drugi strani se pri nas konec junija poslavljajo turistični boni. Uspešno sezono bodo tako znova krojili tudi tuji gosti. V Turističnem združenju Portorož našo največjo destinacijo letos oglašujejo na sedmih trgih. S kampanjo spodbujajo podaljšanje sezone v jesen in pomlad, izpostavljajo navtični turizem. Ob vsem so si odprli vrata v metasvet ali splet 3.0, v katerem tudi turizem odkriva nove možnosti oglaševanja. Piran-Portorož je namreč prva naša destinacija s svojim nezamenljivim digitalnim ali NFT žetonom. Njegov zaščitni znak je istrska koza Srečka. Več pa v tokratni oddaji. 174872657 RTVSLO - Radio Koper 953 clean Letošnja turistična sezona prihaja na valu optimizma zaradi postopnega ukinjanja protikovidnih ukrepov in lažjih potovanj po nekaterih delih sveta. Po drugi strani se pri nas konec junija poslavljajo turistični boni. Uspešno sezono bodo tako znova krojili tudi tuji gosti. V Turističnem združenju Portorož našo največjo destinacijo letos oglašujejo na sedmih trgih. S kampanjo spodbujajo podaljšanje sezone v jesen in pomlad, izpostavljajo navtični turizem. Ob vsem so si odprli vrata v metasvet ali splet 3.0, v katerem tudi turizem odkriva nove možnosti oglaševanja. Piran-Portorož je namreč prva naša destinacija s svojim nezamenljivim digitalnim ali NFT žetonom. Njegov zaščitni znak je istrska koza Srečka. Več pa v tokratni oddaji. Mon, 16 May 2022 05:00:00 +0000 V metasvet promocije turizma z kozo Srečko Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem. 174870750 RTVSLO - Radio Koper 969 clean Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem. Sun, 08 May 2022 09:00:00 +0000 Ko v rokah držiš veter Pomorščak, raziskovalec, avtor številnih del o slovenskem pomorstvu, pobudnik Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, Bruno Volpi Lisjak, je marca dopolnil devetdeset let. Po svetovnih oceanih je deset let plul na tovornih ladjah. Njegova pot pomorščaka se je začela na parniku Neretva. Skupaj z drugimi strojniki je skrbel, da so bili žareči kotli vedno dovolj polni premoga in so poganjali ladijski stroj. Navdihnile so ga številne dežele, ki jih je obiskal. Anglija s pomorskimi muzeji, Japonska z nenavadnimi običaji. Živo se spominja težkih trenutkov v Biskajskem zalivu, ko so ladjo premetavali večmetrski valovi in nekaj dni ni bilo videti obzorja. Čas, ki ga je preživel na krovu tovornih ladij, je popisal v delu Po valovih morja na nova obzorja. 174868728 RTVSLO - Radio Koper 1041 clean Pomorščak, raziskovalec, avtor številnih del o slovenskem pomorstvu, pobudnik Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, Bruno Volpi Lisjak, je marca dopolnil devetdeset let. Po svetovnih oceanih je deset let plul na tovornih ladjah. Njegova pot pomorščaka se je začela na parniku Neretva. Skupaj z drugimi strojniki je skrbel, da so bili žareči kotli vedno dovolj polni premoga in so poganjali ladijski stroj. Navdihnile so ga številne dežele, ki jih je obiskal. Anglija s pomorskimi muzeji, Japonska z nenavadnimi običaji. Živo se spominja težkih trenutkov v Biskajskem zalivu, ko so ladjo premetavali večmetrski valovi in nekaj dni ni bilo videti obzorja. Čas, ki ga je preživel na krovu tovornih ladij, je popisal v delu Po valovih morja na nova obzorja. Sat, 30 Apr 2022 11:30:00 +0000 Bruno Volpi Lisjak: Po valovih morja na nova obzorja Gojenje školjk zahteva stalno prisotnost skozi vse leto, če se s tem delom želiš preživljati, pravi školjkar in predstavnik strunjanskih ribičev Nevijo Vižintin. Vsako delo je po svoje težko, dodaja, pomembno je, da znaš v njem uživati. Školjke je začel pobirati že kot mladenič. Po srednji šoli je izkušnje nabiral pri zasebnih školjkarjih. Leta 2000 se je odločil za samostojno pot. Školjke - goji predvsem pedoče ali klapavice - ročno očisti in pripravi za prodajo. Ker jih pri tem manj poškoduje, so dlje časa užitne. Tudi sam jih rad je, poudarja, a ne surovih. Njegovo školjčišče je lepo vidno iz strunjanskega ribiškega pristanišča, kjer ima privezano barko. Bil je pobudnik ureditve pristanišča. Med drugim se zavzema za določeno obdobje moratorija na izlov. Tudi za obnavljanje ribjih staležev moramo poskrbeti v tem našem majhnem morju, pravi. Čas je, da morju pri tem aktivno pomagamo, pojasnjuje Vižintin, ki je za ta poklic navdušil tudi sina. 174868345 RTVSLO - Radio Koper 857 clean Gojenje školjk zahteva stalno prisotnost skozi vse leto, če se s tem delom želiš preživljati, pravi školjkar in predstavnik strunjanskih ribičev Nevijo Vižintin. Vsako delo je po svoje težko, dodaja, pomembno je, da znaš v njem uživati. Školjke je začel pobirati že kot mladenič. Po srednji šoli je izkušnje nabiral pri zasebnih školjkarjih. Leta 2000 se je odločil za samostojno pot. Školjke - goji predvsem pedoče ali klapavice - ročno očisti in pripravi za prodajo. Ker jih pri tem manj poškoduje, so dlje časa užitne. Tudi sam jih rad je, poudarja, a ne surovih. Njegovo školjčišče je lepo vidno iz strunjanskega ribiškega pristanišča, kjer ima privezano barko. Bil je pobudnik ureditve pristanišča. Med drugim se zavzema za določeno obdobje moratorija na izlov. Tudi za obnavljanje ribjih staležev moramo poskrbeti v tem našem majhnem morju, pravi. Čas je, da morju pri tem aktivno pomagamo, pojasnjuje Vižintin, ki je za ta poklic navdušil tudi sina. Mon, 25 Apr 2022 11:30:00 +0000 Školjkar Nevijo Vižintin: Poskbeti moramo za obnavljanje ribjih staležev Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. 174866003 RTVSLO - Radio Koper 895 clean Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. Mon, 18 Apr 2022 11:30:00 +0000 Bele skale so posebne V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174864141 RTVSLO - Radio Koper 981 clean V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 11 Apr 2022 11:30:00 +0000 Zlatko Novogradec: Poklicno ribištvo je na psu Podvodni travniki so za pestrost vrst enako pomembni kot gozdovi na kopnem. V našem obrežnem pasu prave gozdičke še posebej tvori rjava alga cistozira. Med njenimi grmički, ki dosežejo tudi pol metra, prebivajo številni morski prebivalci. Nekateri v njej najdejo zavetje, za druge, recimo špare, pa je prava poslastica. Tako je bilo tudi v naravnem rezervatu Miramar, dokler ni cistozira pred časom povsem izginila. Zdaj so jo spet uspeli naseliti. In to s pomočjo cistozir iz strunjanskega krajinskega parka. 174861941 RTVSLO - Radio Koper 656 clean Podvodni travniki so za pestrost vrst enako pomembni kot gozdovi na kopnem. V našem obrežnem pasu prave gozdičke še posebej tvori rjava alga cistozira. Med njenimi grmički, ki dosežejo tudi pol metra, prebivajo številni morski prebivalci. Nekateri v njej najdejo zavetje, za druge, recimo špare, pa je prava poslastica. Tako je bilo tudi v naravnem rezervatu Miramar, dokler ni cistozira pred časom povsem izginila. Zdaj so jo spet uspeli naseliti. In to s pomočjo cistozir iz strunjanskega krajinskega parka. Mon, 04 Apr 2022 11:30:00 +0000 Algo cistoziro presadili iz Strunjana v Miramar Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše. 174860068 RTVSLO - Radio Koper 687 clean Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše. Sat, 26 Mar 2022 12:40:00 +0000 Soline bolj varne pred visokimi vodami V izolski ladjedelnici je v teh dneh zelo živahno. Bliža se morjeplovska sezona in plovila je treba nanjo ustrezno pripraviti. Med množico manjših in večjih bark je tudi Zlatoperka. To je ena od večjih lesenih ribiških bark, ki so še privezane v naših mandračih. Njena lastnika, brata Robert in Sandi Radolovič, sta za zahtevno prenovo 18-metrskega plovila zadolžila skupino mladih mojstrov ladjedelstva. Kot pravijo, jih to delo veseli zaradi ljubezni do tradicionalnih bark. Po drugi strani je lahko tudi vir zaslužka. In nenazadnje, tako pri nas znova obujajo skorajda izgubljeno znanje tradicionalnega ladjedelstva. Med njimi sta najbolj izkušena Izolana Tomi Sinožič, ki vodi delo, in Kristjan Kerin. Zlatoperka je na kopnem od novembra. Kdaj bo spet plula, je v ladjedelnici preverila Lea Širok. 174858084 RTVSLO - Radio Koper 730 clean V izolski ladjedelnici je v teh dneh zelo živahno. Bliža se morjeplovska sezona in plovila je treba nanjo ustrezno pripraviti. Med množico manjših in večjih bark je tudi Zlatoperka. To je ena od večjih lesenih ribiških bark, ki so še privezane v naših mandračih. Njena lastnika, brata Robert in Sandi Radolovič, sta za zahtevno prenovo 18-metrskega plovila zadolžila skupino mladih mojstrov ladjedelstva. Kot pravijo, jih to delo veseli zaradi ljubezni do tradicionalnih bark. Po drugi strani je lahko tudi vir zaslužka. In nenazadnje, tako pri nas znova obujajo skorajda izgubljeno znanje tradicionalnega ladjedelstva. Med njimi sta najbolj izkušena Izolana Tomi Sinožič, ki vodi delo, in Kristjan Kerin. Zlatoperka je na kopnem od novembra. Kdaj bo spet plula, je v ladjedelnici preverila Lea Širok. Sat, 19 Mar 2022 12:30:00 +0000 Mladi ladjedelski mojstri obnavljajo Zlatoperko Tokrat gremo v Mesečev zaliv v Krajinskem parku Strunjan. Po eni strani bomo uživali v miru, ki ga tudi temu delu slovenske obale prinese zima. Po drugi pa bomo opozorili na vse bolj priljubljeno prostočasno dejavnost obiskovalcev: gradnjo kamnitih zložb. Ene so kot totemi, druge kot nekakšna zatočišča in ležalniki. Zložb je vse več, in nekdo kamne vztrajno packa s kratico za nudistično plažo FKK. Čeprav je to nekaterim očitno všeč, takšno ravnanje nikakor ni naravovarstveno in krši pravila, ki veljajo za naravni rezervat. Mesečev zaliv je skupaj s sogovornicama iz krajinskega parka, Samanto Makovac in Saro Cernich, obiskala Lea Širok. 174856401 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Tokrat gremo v Mesečev zaliv v Krajinskem parku Strunjan. Po eni strani bomo uživali v miru, ki ga tudi temu delu slovenske obale prinese zima. Po drugi pa bomo opozorili na vse bolj priljubljeno prostočasno dejavnost obiskovalcev: gradnjo kamnitih zložb. Ene so kot totemi, druge kot nekakšna zatočišča in ležalniki. Zložb je vse več, in nekdo kamne vztrajno packa s kratico za nudistično plažo FKK. Čeprav je to nekaterim očitno všeč, takšno ravnanje nikakor ni naravovarstveno in krši pravila, ki veljajo za naravni rezervat. Mesečev zaliv je skupaj s sogovornicama iz krajinskega parka, Samanto Makovac in Saro Cernich, obiskala Lea Širok. Sat, 12 Mar 2022 12:30:00 +0000 Prelaganje kamnov ob morju je škodljivo V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji. 174854127 RTVSLO - Radio Koper 996 clean V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji. Mon, 07 Mar 2022 12:30:00 +0000 Za varnost na morju poskrbljeno, na vrsti so pomorščaki Riba skakavka in veliki klobučnjak sta tudi to zimo pogosta tema pogovorov med ribiči. Skakavke so namreč uspešne plenilke. Te priseljenke z juga se hranijo s ciplji, oradami, brancini. Pri tem so tako učinkovite, da so dobile nadimek morske piranje. Gospodarskim ribičem pa, vsaj za enkrat, večjo škodo povzroča veliki klobučnjak. Ker je množično prisoten vse daljša obdobja in namesto drugega ulova polni ribiške mreže. Oba pojava sta povezana s segrevanjem morja zaradi podnebne krize, pojasnjujejo morski biologi. Podrobneje pa v tokratni oddaji. 174851474 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Riba skakavka in veliki klobučnjak sta tudi to zimo pogosta tema pogovorov med ribiči. Skakavke so namreč uspešne plenilke. Te priseljenke z juga se hranijo s ciplji, oradami, brancini. Pri tem so tako učinkovite, da so dobile nadimek morske piranje. Gospodarskim ribičem pa, vsaj za enkrat, večjo škodo povzroča veliki klobučnjak. Ker je množično prisoten vse daljša obdobja in namesto drugega ulova polni ribiške mreže. Oba pojava sta povezana s segrevanjem morja zaradi podnebne krize, pojasnjujejo morski biologi. Podrobneje pa v tokratni oddaji. Sat, 26 Feb 2022 12:30:00 +0000 Skakavke plenijo ciplje, ribiške mreže pa polne meduz Ribiški poklic je eden najtežjih poklicev, pravi Silvano Radin. Kljub temu je bil ribič več kot tri desetletja. Danes je sicer upokojen, a občasno še vedno pomaga sinu Matjažu. Z njim se odpravi na morje, pogosteje pa je na pomolu, kjer šiva mreže. Prav tako rad fotografira. Nepozabne prizore, denimo, ko megla ovije obalna mesta, na morju pa je sončno. Oba, Silvana in Matjaža Radina, smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi. Pravzaprav smo ju obiskali kar na koprskem ribiškem pomolu, kjer ima Matjaž privezano svojo barko. 174850580 RTVSLO - Radio Koper 960 clean Ribiški poklic je eden najtežjih poklicev, pravi Silvano Radin. Kljub temu je bil ribič več kot tri desetletja. Danes je sicer upokojen, a občasno še vedno pomaga sinu Matjažu. Z njim se odpravi na morje, pogosteje pa je na pomolu, kjer šiva mreže. Prav tako rad fotografira. Nepozabne prizore, denimo, ko megla ovije obalna mesta, na morju pa je sončno. Oba, Silvana in Matjaža Radina, smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi. Pravzaprav smo ju obiskali kar na koprskem ribiškem pomolu, kjer ima Matjaž privezano svojo barko. Mon, 21 Feb 2022 12:30:00 +0000 Ribištvo, znamka družine Radin Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji. 174848151 RTVSLO - Radio Koper 868 clean Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji. Mon, 14 Feb 2022 14:40:00 +0000 Ribič z rockerskim srcem Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. 174846080 RTVSLO - Radio Koper 946 clean Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. Mon, 07 Feb 2022 11:15:00 +0000 Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. 174846081 RTVSLO - Radio Koper 946 clean Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. Mon, 07 Feb 2022 11:15:00 +0000 Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo. 174844005 RTVSLO - Radio Koper 1014 clean Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo. Mon, 31 Jan 2022 08:20:00 +0000 Podvodni hrup: stres za delfine, a tudi pozejdonko Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok. 174841940 RTVSLO - Radio Koper 951 clean Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok. Mon, 24 Jan 2022 06:00:00 +0000 Galeb bo v Piran prijadral maja Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174840163 RTVSLO - Radio Koper 964 clean Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 17 Jan 2022 12:40:00 +0000 Tudi morski rakci čebljajo V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev. 174841936 RTVSLO - Radio Koper 919 clean V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev. Mon, 10 Jan 2022 12:30:00 +0000 Strunjanski ribiči in krajinski park skupaj spremljajo stanje ribjega staleža Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok. 174837357 RTVSLO - Radio Koper 942 clean Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok. Mon, 03 Jan 2022 12:30:00 +0000 Dušan Puh na regato čez Atlantik Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi. 174834686 RTVSLO - Radio Koper 990 clean Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi. Mon, 27 Dec 2021 12:30:00 +0000 Karanteno je Dubrovnik uzakonil že leta 1377 Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji. 174832809 RTVSLO - Radio Koper 999 clean Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji. Mon, 20 Dec 2021 13:45:00 +0000 Skrivnosti Fizin Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov. 174830041 RTVSLO - Radio Koper 768 clean Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov. Mon, 13 Dec 2021 06:00:00 +0000 Leščurji preživeli pohod parazita Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174826531 RTVSLO - Radio Koper 694 clean Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 29 Nov 2021 12:00:00 +0000 Kaj je ostalo od slovenskega ribištva? Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih. 174824509 RTVSLO - Radio Koper 702 clean Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih. Mon, 22 Nov 2021 12:30:00 +0000 Z znanostjo nad poneverbe v ribiških proizvodih Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji. 174822825 RTVSLO - Radio Koper 799 clean Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji. Mon, 15 Nov 2021 12:30:00 +0000 Piran živi laboratorij spopadanja s podnebno krizo Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu. 174820410 RTVSLO - Radio Koper 1027 clean Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu. Mon, 08 Nov 2021 11:10:00 +0000 Jadransko-jonska regija na repu zaščite morja v Sredozemlju Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174818505 RTVSLO - Radio Koper 818 clean Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 01 Nov 2021 08:00:00 +0000 Kakšen je morski scenarij podnebnih sprememb? Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174816641 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 25 Oct 2021 11:30:00 +0000 Akvarij Piran bo eden od stebrov Centra znanosti Univerze na Primorskem Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok. 174815257 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok. Mon, 18 Oct 2021 11:30:00 +0000 IZIS 2200 UND3R Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174812663 RTVSLO - Radio Koper 1070 clean Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 11 Oct 2021 06:30:00 +0000 Obalni ekosistemi na prehodu Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174810478 RTVSLO - Radio Koper 917 clean Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 04 Oct 2021 07:00:00 +0000 Nekoč je v Piranu stal dvižni most Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok. 174808651 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok. Mon, 27 Sep 2021 11:30:00 +0000 Pirati plastike: polovica naših rek onesnažena z mikroplastiko Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič 174808650 RTVSLO - Radio Koper 826 clean Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič Mon, 20 Sep 2021 11:30:00 +0000 Neptun sprejel 60 novih dijakov GEPŠ V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle 174804315 RTVSLO - Radio Koper 820 clean V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle Sun, 12 Sep 2021 10:40:00 +0000 Morje in mi Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu. 174803119 RTVSLO - Radio Koper 825 clean Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu. Mon, 06 Sep 2021 06:30:00 +0000 Čezmejno sodelovanje za ohranitev alge Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok. 174806826 RTVSLO - Radio Koper 1038 clean Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok. Mon, 30 Aug 2021 11:00:00 +0000 Solinarska kulinarika: mineštra Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih. 174799829 RTVSLO - Radio Koper 1063 clean Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih. Mon, 23 Aug 2021 09:45:00 +0000 Naporna sezona za izolsko urgenco Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov. 174798379 RTVSLO - Radio Koper 1080 clean Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov. Mon, 16 Aug 2021 08:10:00 +0000 Letos več neukih morjeplovcev Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu. 174797276 RTVSLO - Radio Koper 840 clean Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu. Tue, 10 Aug 2021 14:00:00 +0000 Raziščimo kakovost voda Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija. 174796132 RTVSLO - Radio Koper 755 clean Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija. Thu, 05 Aug 2021 11:15:00 +0000 Wayv: morski prevozi na zahtevo V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost. 174793892 RTVSLO - Radio Koper 1118 clean V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost. Tue, 27 Jul 2021 11:30:00 +0000 Kajtarski as Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. 174792028 RTVSLO - Radio Koper 819 clean Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. Mon, 19 Jul 2021 11:30:00 +0000 Gradeško društvo podarja 108 let staro trabakulo Pomorskemu muzeju Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. 174791501 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. Sat, 17 Jul 2021 08:00:00 +0000 Društvo Morigenos spremlja delfine že dvajset let V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. 174789853 RTVSLO - Radio Koper 875 clean V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. Sun, 11 Jul 2021 14:30:00 +0000 Hackathon o morski biotehnologiji Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. 174787754 RTVSLO - Radio Koper 817 clean Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. Thu, 01 Jul 2021 11:30:00 +0000 Modra zastava za osem kopališč piranske občine Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. 174785212 RTVSLO - Radio Koper 690 clean Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. Mon, 21 Jun 2021 08:15:00 +0000 Epidemija premešala tokove v ladijskem prometu Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174783443 RTVSLO - Radio Koper 889 clean Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 14 Jun 2021 13:12:56 +0000 Morje in mi: Poskrbimo za varnost na morju in bodimo strpni! Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. 174781356 RTVSLO - Radio Koper 958 clean Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. Mon, 07 Jun 2021 07:30:00 +0000 Morje plastike V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. 174779641 RTVSLO - Radio Koper 1129 clean V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. Mon, 31 May 2021 09:30:00 +0000 Bezplačnim privezom odzvonilo Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174778014 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. Mon, 24 May 2021 14:25:00 +0000 Varujmo morje Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174777993 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. Mon, 24 May 2021 13:00:00 +0000 Varujmo morje Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. 174777923 RTVSLO - Radio Koper 680 clean Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. Mon, 24 May 2021 08:45:00 +0000 Morske tujerodne vrste Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. 174775538 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. Fri, 14 May 2021 09:00:00 +0000 Muzej solinarstva čaka na boljše čase Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. 174773120 RTVSLO - Radio Koper 1068 clean Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. Tue, 04 May 2021 13:55:00 +0000 Fiesa, zelena oaza Pirana Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. 174771337 RTVSLO - Radio Koper 1036 clean Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. Mon, 26 Apr 2021 12:00:00 +0000 Ko je gorelo morje: 80 let od smrti Sergeja Mašere V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. 174770457 RTVSLO - Radio Koper 980 clean V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. Thu, 22 Apr 2021 12:15:00 +0000 Bo kdaj tudi Piran tako zaščiten kot Benetke? V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. 174767958 RTVSLO - Radio Koper 957 clean V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. Mon, 12 Apr 2021 15:00:00 +0000 Belvederske terase in skrivnosti Fizin Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. 174766995 RTVSLO - Radio Koper 679 clean Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. Thu, 08 Apr 2021 11:00:00 +0000 Potresi pod dnom Jadranskega morja Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174766993 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174767007 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. 174762129 RTVSLO - Radio Koper 684 clean V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. Mon, 22 Mar 2021 15:00:00 +0000 Soline in svetilniki Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. 174761331 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. Wed, 17 Mar 2021 08:15:00 +0000 Sava in Jolanda: naši prvi pomorščakinji Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. 174759957 RTVSLO - Radio Koper 791 clean Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. Thu, 11 Mar 2021 10:35:00 +0000 Trideset let po opredelitvi za pomorsko državo: kje smo Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. 174756874 RTVSLO - Radio Koper 1104 clean Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. Mon, 01 Mar 2021 12:30:00 +0000 Skrivnostni svet podzemnih mokrišč Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. 174756573 RTVSLO - Radio Koper 900 clean Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. Thu, 25 Feb 2021 15:15:00 +0000 Grenke solze morskih deklic Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? 174754882 RTVSLO - Radio Koper 799 clean Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? Sun, 21 Feb 2021 15:30:00 +0000 Kakšna je tradicija poimenovanja ladij? Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. 174752437 RTVSLO - Radio Koper 929 clean Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. Tue, 09 Feb 2021 11:10:00 +0000 Pomorski prostorski plan: kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. 174751101 RTVSLO - Radio Koper 880 clean Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. Wed, 03 Feb 2021 15:15:00 +0000 Harfa ob morju, uglašena na veter Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. 174749087 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. Tue, 26 Jan 2021 13:10:00 +0000 Robert Turk: Ne bom tiho! Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. 174748874 RTVSLO - Radio Koper 916 clean Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. Mon, 18 Jan 2021 15:31:58 +0000 Kamena korala uspeva v laboratoriju Morske biološke postaje Piran NIB V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. 174744967 RTVSLO - Radio Koper 1062 clean V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. Fri, 08 Jan 2021 16:00:00 +0000 Bi v morju plavali pozimi? Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje. 174743849 RTVSLO - Radio Koper 1169 clean Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje. Sun, 03 Jan 2021 19:15:00 +0000 Otroci morja Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem. 174742673 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem. Mon, 28 Dec 2020 12:40:00 +0000 Trajnostni ribolov skozi oči ribičev Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje. 174741754 RTVSLO - Radio Koper 1218 clean Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje. Wed, 23 Dec 2020 12:00:00 +0000 Jernejev kanal: prostor številnih interesov in konfliktov Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako. 174738044 RTVSLO - Radio Koper 804 clean Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako. Tue, 08 Dec 2020 13:45:00 +0000 Prvi laboratorij za covid test na potniški ladji Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija. 174734687 RTVSLO - Radio Koper 853 clean Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija. Tue, 24 Nov 2020 13:00:00 +0000 Od Škocjanskega zatoka do izliva Soče: narava v vsem svojem sijaju Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave. 174732440 RTVSLO - Radio Koper 980 clean Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave. Sun, 15 Nov 2020 15:30:00 +0000 Urejanje obmorskega prostora: nujen je miselni preskok Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri. 174730988 RTVSLO - Radio Koper 908 clean Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri. Mon, 09 Nov 2020 11:25:00 +0000 Galeb Pie in Pina Mlakarja na prenovo v Tržič Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza 174729931 RTVSLO - Radio Koper 699 clean Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza Wed, 04 Nov 2020 13:30:00 +0000 Kuhinjski kompostnik iz odpadnih ribiških mrež Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo. 174727499 RTVSLO - Radio Koper 925 clean Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo. Sun, 25 Oct 2020 15:30:00 +0000 Jesen radodarna tudi za ribiče Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku. 174727485 RTVSLO - Radio Koper 1014 clean Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku. Sat, 24 Oct 2020 12:15:00 +0000 Razgibana, biotsko pestra Slovenska Istra popisana v monografiji V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan) 174724653 RTVSLO - Radio Koper 1006 clean V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan) Tue, 13 Oct 2020 11:30:00 +0000 Morski koš za plastične odpadke V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji. 174723859 RTVSLO - Radio Koper 786 clean V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji. Fri, 09 Oct 2020 14:00:00 +0000 Tovor iz pristanišča leta 2026 že po drugem tiru? Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France 174721860 RTVSLO - Radio Koper 809 clean Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France Thu, 01 Oct 2020 09:30:00 +0000 Severni Jadran porodnišnica morskih lisic Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA 174720455 RTVSLO - Radio Koper 762 clean Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA Mon, 21 Sep 2020 10:30:00 +0000 Ribji orel: karizmatični gost Škocjanskega zatoka Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani. 174717877 RTVSLO - Radio Koper 1142 clean Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani. Mon, 14 Sep 2020 11:30:00 +0000 Milanka Lange Lipovec: Na morje sem šla bosa, kot gre otrok na travo Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv. 174716372 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv. Mon, 07 Sep 2020 12:35:00 +0000 Smrtonosni zajedavec ogroža leščurje V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja 174714905 RTVSLO - Radio Koper 1077 clean V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja Mon, 31 Aug 2020 13:30:00 +0000 Z vetrom in valovi čez obzorja vsakdanjosti Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji. 174714871 RTVSLO - Radio Koper 820 clean Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji. Mon, 31 Aug 2020 11:15:00 +0000 Navtična sezona dobra, a drugačna Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji. 174713214 RTVSLO - Radio Koper 1015 clean Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji. Sat, 22 Aug 2020 10:00:00 +0000 Poletje v zenitu, mesta in plaže polni Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor. 174710508 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor. Sun, 09 Aug 2020 14:30:00 +0000 Na morju z Upravo za pomorstvo Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine. 174709383 RTVSLO - Radio Koper 855 clean Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine. Fri, 31 Jul 2020 14:40:00 +0000 Na solinah s študenti V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran 174706962 RTVSLO - Radio Koper 1076 clean V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran Sun, 19 Jul 2020 14:30:00 +0000 Mmmmmm ... solinarska kulinarika Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran 174705546 RTVSLO - Radio Koper 988 clean Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran Sun, 12 Jul 2020 14:30:00 +0000 Veslanje po beneško obudile pred petimi leti RTVSLO - Radio Koper no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. sl Mon, 13 Jun 2022 11:30:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 13 Jun 2022 11:30:00 +0000 Morje in mi