News & Politics (C) RTVSLO 2017 V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. http://www.rtvslo.si/podcast Morje in mi https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250778/morje-in-mi-3000.jpg Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok. 174919253 RTVSLO - Radio Koper 787 clean Akvariji so pomembna središča širjenja znanstvene kulture in ozaveščanja o podnebni krizi. To je ena od osrednjih sklepnih misli enajstega svetovnega kongresa akvaristov, ki je bil letos v francoskem nacionalnem morskem centru Nausicaá v mestu Boulogne sur Mer. Tam je tudi največji akvarij v Evropi. Med 500 udeleženci kongresa iz 200 akvarijev po vsem svetu je bila tudi vodja Akvarija Piran dr. Manja Rogelja, ki smo jo povabili v oddajo. Preverili smo še, kako po odstranitvi ogromnega trnka iz grla okreva želva glavata kareta, ki jo je nedavno rešil ribič. In ja, ogledali smo si male požeruhe, morske konjičke. Kar 15 jih imajo. Piranskemu akvariju je prvič uspelo obdržati gnezdo dolgonosih morskih konjičkov. Akvarij Piran je obiskala Lea Širok. Sat, 03 Dec 2022 12:40:00 +0000 Akvariji pomembna središča ozaveščanja o podnebni krizi Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi. Lea Širok 174917284 RTVSLO - Radio Koper 1100 clean Zakaj so ribe in morski sadeži tako zdravi? Katera vrsta ribolova je okoljsko najmanj škodljiva? Kako spodbuditi prebivalce naše države, da bodo raje kupovali svežo lokalno ulovljeno ribo in da jo bodo večkrat imeli na svojem jedilniku? O vsem tem je več kot 700 udeležencev od najmlajših do najstarejših na različnih dogodkih, ki so se zvrstili od Ankarana do Pirana, letos razmišljalo v okviru akcije Dobro za morje, dobro zame. V oddaji izveste tudi, zakaj je mediteranski slog življenja primerljiv s slogom modrih območij, kjer živi največ stoletnikov, ki ta jubilej dočakajo povsem zdravi. Lea Širok Mon, 28 Nov 2022 10:00:00 +0000 Dobro za morje, dobro zame Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916716 RTVSLO - Radio Koper 792 clean Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 21 Nov 2022 12:30:00 +0000 Prva celovita slika združbe mikrobov našega morja Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174913552 RTVSLO - Radio Koper 975 clean Tokrat smo se odpravili na sever Španije, v Biskajski zaliv. Na enega največjih zalivov na svetu, kjer je vreme pozimi pogosto prava mora za pomorščake, bomo pogledali z vrha klifov. Tam je namreč speljana ena od priljubljenih romarskih poti, ki jih povezuje ime Jakobova pot ali El Camino de Santiago. Nekaj vtisov in doživetij z več kot 900 kilometrov dolgega Camina del Norte bo z nami delil pisatelj, založnik in predvsem morjeplovec Mitja Zupančič. V družbi dr. Ivana Štuheca, upokojenega profesorja Biotehniške fakultete, je pot prehodil letos spomladi. Kakšne zgodbe je prinesel domov, pa lahko slišite v oddaji. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 14 Nov 2022 12:30:00 +0000 Z morjem v očeh tudi na potovanjih po kopnem V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912319 RTVSLO - Radio Koper 1047 clean V tokratni oddaji o tem, kako ribištvo in turizem z roko v roki črpata evropska sredstva. Ribiški pomol v Kopru je ena bolj obiskanih mestnih točk. Še posebej v času, ko sta tam odprti gastronomska prikolica Folpo in ribja kantina na katamaranu Stella Maris. Lokalni ribiči so na ta način nadgradili svojo osnovno dejavnost in zaslužek. Tako Boris Glavina, lastnik gastronomske prikolice, kot Kristjan Jež, solastnik ribje kantine na katamaranu, bi se za ta korak znova odločila. Gastronomska prikolica Folpo ponuja delo 8 ljudem, v ribji kantini Stella maris na katamaranu pa poleg obeh solastnikov redno delata še dva kuharja in natakarica. Dolgotrajni rezultati takšnih projektov so ključni za ohranjanje slovenskega ribištva poudarja Igor Komadina, ki v Lokalni akcijski skupini Istra posebej skrbi prav za ribiče. V oddaji tudi o tem, da so koprski ribiči pod vodstvom Matjaža Radina v okviru LAS Istre zasnovali vzorčen projekt ozaveščanja o zmanjševanju plastične embalaže Fisheko, s katerim so dostop do evropskega denarja omogočili tudi malim priobalnim ribičem. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekta Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 09 Nov 2022 09:00:00 +0000 Ribiči pišejo zgodbe o uspehu, tudi ko ne ribarijo V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas. 174910920 RTVSLO - Radio Koper 939 clean V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas. Mon, 31 Oct 2022 12:30:00 +0000 Morski psi Jadrana vse bolj ogroženi Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova. 174908705 RTVSLO - Radio Koper 961 clean Lov na kite in delfine danes nima več nobenega tehtnega razloga. Kljub temu nekaj držav še kar vztraja pri komercialnem kitolovu, staroselske skupnosti pa ga zagovarjajo s stališča ohranjanja tradicije. Na Ferskih otokih, ki so del Danske, tako ohranjajo krvavi ritual množičnega lova na kite, oziroma, delfine. Lani, ko so jih samo v enem pogonu pobili več kot 1400, je ta okruten lov, poimenovan Grindadrap, sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti. Za njegovo prepoved se zavzema koalicija Stop the Grind. Zahteve za zaščito malih kitov in delfinov je predstavila na plenarnem zasedanju Mednarodne komisije za kitolov, ki je letos potekala v Portorožu. V oddajo pa boste slišali zgodbo avstralskega in italijanskega aktivista iz nevladnih organizacij Surfers for cetaceans in Sea Shepherd, Howiea Cookea in Tommasa de Lorenzija, ki sta s kolegi v Portorožu protestirala proti vsem oblikam kitolova. Mon, 24 Oct 2022 11:30:00 +0000 Ustavimo kitolov Jadranje s tradicionalnimi barkami je med Nizozemci zelo priljubljeno. Skupine prijateljev, sošolcev, izletnikov, sorodnikov običajno najamejo katero od jadrnic in se odpravijo na krajša ali daljša priložnostna potovanja. Zato ni nič čudnega, da ima Nizozemska še vedno veliko in dobro ohranjeno tudi tradicionalno floto. Njen častnik je že dve leti Alen Kolar, absolvent navtične smeri portoroške Fakultete za pomorstvo v Portorožu. Do prihodnje pomladi namerava zaključiti študij in se nato spet vkrcati na katero od večjih tradicionalnih nizozemskih ladij. Ampak to je le del njegovih načrtov. Mladega pomorščaka, ki si brez tradicionalnega pomorstva ne predstavlja več svojega življenja, predstavljamo v tokratni oddaji. 174906078 RTVSLO - Radio Koper 982 clean Jadranje s tradicionalnimi barkami je med Nizozemci zelo priljubljeno. Skupine prijateljev, sošolcev, izletnikov, sorodnikov običajno najamejo katero od jadrnic in se odpravijo na krajša ali daljša priložnostna potovanja. Zato ni nič čudnega, da ima Nizozemska še vedno veliko in dobro ohranjeno tudi tradicionalno floto. Njen častnik je že dve leti Alen Kolar, absolvent navtične smeri portoroške Fakultete za pomorstvo v Portorožu. Do prihodnje pomladi namerava zaključiti študij in se nato spet vkrcati na katero od večjih tradicionalnih nizozemskih ladij. Ampak to je le del njegovih načrtov. Mladega pomorščaka, ki si brez tradicionalnega pomorstva ne predstavlja več svojega življenja, predstavljamo v tokratni oddaji. Sat, 15 Oct 2022 11:30:00 +0000 Na krovu 113 let stare dvojambornice Kako čista sta naša obala in morje? Na videz zelo. V resnici sta vse bolj onesnažena s plastiko in mikroplastiko. To ugotavljajo tudi prostovoljci, udeleženci letošnje akcije Čista obala, ki vsako leto poteka v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer – International Coastal Cleanup. V Krajinskem parku Strujan pa so potapljači očistili del morskega dna v naravnem rezervatu. Vendar vseh odpadkov niso prinesli na kopno. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Podrobneje namreč govorimo prav o okoljskem stanju našega morja in obale, pa tudi širšega Jadrana in Sredozemlja. 174905526 RTVSLO - Radio Koper 909 clean Kako čista sta naša obala in morje? Na videz zelo. V resnici sta vse bolj onesnažena s plastiko in mikroplastiko. To ugotavljajo tudi prostovoljci, udeleženci letošnje akcije Čista obala, ki vsako leto poteka v sklopu največje svetovne prostovoljne čistilne akcije obal, morij in jezer – International Coastal Cleanup. V Krajinskem parku Strujan pa so potapljači očistili del morskega dna v naravnem rezervatu. Vendar vseh odpadkov niso prinesli na kopno. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Podrobneje namreč govorimo prav o okoljskem stanju našega morja in obale, pa tudi širšega Jadrana in Sredozemlja. Mon, 10 Oct 2022 11:30:37 +0000 Z obale pobrali 3300 cigaretnih ogorkov Mandrač v Starem Gradu na Hvaru je zadnji vikend septembra napolnilo okrog 60 tradicionalnih bark Jadrana. V slikovito mesto pod Unescovo zaščito so prispele na festival ladij, morja in mornarjev 'Dani u vali'. Posadke so za navdušeno množico turistov in domačinov uprizorile pravi spektakel jadranske pomorske dediščine. Slovenija se je kot letošnja častna gostja predstavila s štirimi barkami. Ena od teh je istrski top Adria, ki ga je piranski Pomorski muzej zgradil v okviru evropskega projekta Mala barka 2. Direktor Franco Juri poudarja, da so sosedje Hrvati zgled oživljanja pomorske dediščine s pomočjo evropskega denarja. In Dani u vali to le potrjujejo. Na Hvaru je bila tudi Lea Širok, ki bo več o vsem povedala v oddaji Morje in mi. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903982 RTVSLO - Radio Koper 1090 clean Mandrač v Starem Gradu na Hvaru je zadnji vikend septembra napolnilo okrog 60 tradicionalnih bark Jadrana. V slikovito mesto pod Unescovo zaščito so prispele na festival ladij, morja in mornarjev 'Dani u vali'. Posadke so za navdušeno množico turistov in domačinov uprizorile pravi spektakel jadranske pomorske dediščine. Slovenija se je kot letošnja častna gostja predstavila s štirimi barkami. Ena od teh je istrski top Adria, ki ga je piranski Pomorski muzej zgradil v okviru evropskega projekta Mala barka 2. Direktor Franco Juri poudarja, da so sosedje Hrvati zgled oživljanja pomorske dediščine s pomočjo evropskega denarja. In Dani u vali to le potrjujejo. Na Hvaru je bila tudi Lea Širok, ki bo več o vsem povedala v oddaji Morje in mi. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 06 Oct 2022 09:00:00 +0000 Dogaja se renesansa obnove in tradicije starih plovil Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji. 174901874 RTVSLO - Radio Koper 727 clean Preplavati svet in obenem spodbujati varovanje okolja. Znanstveno raziskovalno odpravo, na kateri bo v letu dni preplaval 110 tisoč kilometrov po oceanih, načrtuje ultramaratonec in večkratni Guinessov plavalni rekorder Martin Strel. Za podvig je v zadnjih desetih letih večkrat poskusil zbrati dovolj denarja, tokrat verjame, da mu bo uspelo. Naravovarstveno odpravo je nedavno predstavil v Kopru, ko je v okviru akcije Čista obala preplaval 13 kilometrov od Pirana od Kopra, raziskovalci pa so med plovbo jemali vzorce in preverili, koliko mikroplastike je v našem morju. Prek prehranske verige jo po nekaterih ocenah na leto vsak zaužije že za eno bančno kartico. Podrobneje o vsem pa v oddaji. Mon, 26 Sep 2022 11:30:00 +0000 Martin Strel: »Preplaval bom svet« … in spodbujal varovanje okolja Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt. 174899350 RTVSLO - Radio Koper 534 clean Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt. Sat, 17 Sep 2022 11:30:00 +0000 Strunjan tudi turistično vse bolj zelen Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga. 174898756 RTVSLO - Radio Koper 1012 clean Staro jedro Pirana ima številne zbiralnike deževnice, ki so meščanom pred prihodom vodovoda zagotavljali pitno vodo. Največji je na Prvomajskem trgu in je še vedno v uporabi kot dodaten vir za čiščenje ulic in gašenje požarov. Pa bi deževnico - razen za pitno vodo -lahko spet uporabljala tudi okoliška gospodinjstva, tako kot v preteklosti? Na to bodo, med drugim, odgovorili raziskovalci koprskega Znanstveno raziskovalnega središča v okviru evropskega projekta za podnebno odpornost SCORE. Piran je namreč eno od desetih evropskih obalnih mest, ki so vanj vključena. Več o tem nam bo v današnji oddaji povedal dr. Peter Kumer. Zgodbe nekaterih piranskih vodnjakov pa nam bo razkrila raziskovalka kulturne dediščine Daniela Paliaga. Tue, 13 Sep 2022 07:45:00 +0000 Zbiralniki deževnice v Piranu ključ podnebne odpornosti mesta Izola je prva med obalnimi mesti priveze v notranjem mandraču namenila izključno za tradicionalna lesena plovila. Pred desetimi leti so namreč prostor za plastične čolne uspeli zagotoviti izven mandrača. Od takrat malo pristanišče v starem jedru bogatijo batane, pasare, pa tudi veliki štilac z imenom Ampelea. Prav lastniki teh plovil so zagotovilo za ohranjanje te pomorske dediščine in njeno predajanje mlajšim generacijam. Eden od njih je Aleksander Kerin, ki je svojo barko Piros zgradil sam. Les, morje in glasba so tudi sicer lajtmotiv njegovega življenja. V oddajo ga je povabila Lea Širok. 174896907 RTVSLO - Radio Koper 880 clean Izola je prva med obalnimi mesti priveze v notranjem mandraču namenila izključno za tradicionalna lesena plovila. Pred desetimi leti so namreč prostor za plastične čolne uspeli zagotoviti izven mandrača. Od takrat malo pristanišče v starem jedru bogatijo batane, pasare, pa tudi veliki štilac z imenom Ampelea. Prav lastniki teh plovil so zagotovilo za ohranjanje te pomorske dediščine in njeno predajanje mlajšim generacijam. Eden od njih je Aleksander Kerin, ki je svojo barko Piros zgradil sam. Les, morje in glasba so tudi sicer lajtmotiv njegovega življenja. V oddajo ga je povabila Lea Širok. Mon, 05 Sep 2022 09:00:00 +0000 Aleksander Kerin: "Brez morja bi bil kot v zaporu" Julija letos so v Italiji, ob obali Gradeža, odkrili ostanke neraziskane rimske ladje. Po prvih ocenah bi lahko bila dolga 24 metrov. Najdbo so strokovnjaki že označili kot izjemno pomembno za celoten severni Jadran. Rimsko ladjo so odkrili karabinjerji enote za zaščito kulturne dediščine iz Vidma, ko so bili na enem od rednih obhodov podvodnih arheoloških najdišč na območju gradeške lagune. Delovanje enote, kakor tudi zadnje odkritje, v oddaji predstavlja poveljnik enote, major Lorenzo Pella. 174895312 RTVSLO - Radio Koper 875 clean Julija letos so v Italiji, ob obali Gradeža, odkrili ostanke neraziskane rimske ladje. Po prvih ocenah bi lahko bila dolga 24 metrov. Najdbo so strokovnjaki že označili kot izjemno pomembno za celoten severni Jadran. Rimsko ladjo so odkrili karabinjerji enote za zaščito kulturne dediščine iz Vidma, ko so bili na enem od rednih obhodov podvodnih arheoloških najdišč na območju gradeške lagune. Delovanje enote, kakor tudi zadnje odkritje, v oddaji predstavlja poveljnik enote, major Lorenzo Pella. Mon, 29 Aug 2022 10:45:00 +0000 Karabinjerji odkrili ostanke neraziskane rimske ladje pri Gradežu Tokrat smo se lotili težav, ki niso povezane samo z morjem, temveč s celotnim okoljem. Žal ne moremo trditi, da okoljske težave pri nas in v svetu dobro rešujemo. Nasprotno. Zgolj gasimo požare. Julija smo to počeli tudi dobesedno, saj je bil požar na Krasu najobsežnejši v zgodovini Slovenije. Države v Sredozemlju pestita tudi suša in pomanjkanje vode. S podnebnimi spremembami zagotovo ne bo šlo na bolje, temveč če ne ukrepamo, samo strmo navzdol. In kaj lahko storimo, da bi preprečili podobne obširne požare v prihodnosti? Kako naj ob vse pogostejših sušah priskrbimo dovolj pitne vode v slovenski Istri, v Sredozemlju? Katere spremembe potrebuje kmetijstvo, da bomo lahko zagotovili dovolj hrane za vse? Okoljski znanstvenik, dr. Žiga Malek, ki že vrsto let dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu, med drugim opozarja, da se moramo podnebnim spremembam prilagoditi z novimi, trajnostnimi in dolgoročnimi rešitvami. "Včasih rečejo, da je preveč ljudi. Ne, preveč je predvsem potrošnikov in mesojedcev. Znanstveniki so že pokazali, da bi današnje in tudi prihodnje prebivalstvo lahko nahranili z bolj pravičnim sistemom trgovine in poljedelstva, z manjšo porabo mesa in mlečnih izdelkov ter z zmanjšanjem količin zavržene hrane. Treba je pa spremeniti sistem. Ne bi tukaj kazal na posameznike," je med drugim izpostavil v pogovoru za našo oddajo. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893691 RTVSLO - Radio Koper 1252 clean Tokrat smo se lotili težav, ki niso povezane samo z morjem, temveč s celotnim okoljem. Žal ne moremo trditi, da okoljske težave pri nas in v svetu dobro rešujemo. Nasprotno. Zgolj gasimo požare. Julija smo to počeli tudi dobesedno, saj je bil požar na Krasu najobsežnejši v zgodovini Slovenije. Države v Sredozemlju pestita tudi suša in pomanjkanje vode. S podnebnimi spremembami zagotovo ne bo šlo na bolje, temveč če ne ukrepamo, samo strmo navzdol. In kaj lahko storimo, da bi preprečili podobne obširne požare v prihodnosti? Kako naj ob vse pogostejših sušah priskrbimo dovolj pitne vode v slovenski Istri, v Sredozemlju? Katere spremembe potrebuje kmetijstvo, da bomo lahko zagotovili dovolj hrane za vse? Okoljski znanstvenik, dr. Žiga Malek, ki že vrsto let dela na Inštitutu za okoljske študije na Vrije Universiteit v Amsterdamu, med drugim opozarja, da se moramo podnebnim spremembam prilagoditi z novimi, trajnostnimi in dolgoročnimi rešitvami. "Včasih rečejo, da je preveč ljudi. Ne, preveč je predvsem potrošnikov in mesojedcev. Znanstveniki so že pokazali, da bi današnje in tudi prihodnje prebivalstvo lahko nahranili z bolj pravičnim sistemom trgovine in poljedelstva, z manjšo porabo mesa in mlečnih izdelkov ter z zmanjšanjem količin zavržene hrane. Treba je pa spremeniti sistem. Ne bi tukaj kazal na posameznike," je med drugim izpostavil v pogovoru za našo oddajo. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 20 Aug 2022 11:40:00 +0000 Kljub veliki suši smo jo v primerjavi z drugimi še dobro odnesli Krajinski park Debeli rtič v ankaranski občini se ponaša s pestro paleto rastlinskih in živalskih vrst v morju, prek 700 jih je. Morsko dno je še vedno dobro ohranjeno in zato ga je treba varovati. Naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič pa kljub štiriletnemu opozarjanju in seznanjanju javnosti o zaščiti območja še vedno opažajo, da mnogi ne spoštujejo naravne krajine. Posebnosti krajinskega parka in kje je naravno okolje najbolj ranljivo, bomo predstavili v tokratni oddaji Morje in mi. Po krajinskem parku se je z naravovarstvenimi nadzorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič. Foto: Jaka Ivančič <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892509 RTVSLO - Radio Koper 788 clean Krajinski park Debeli rtič v ankaranski občini se ponaša s pestro paleto rastlinskih in živalskih vrst v morju, prek 700 jih je. Morsko dno je še vedno dobro ohranjeno in zato ga je treba varovati. Naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič pa kljub štiriletnemu opozarjanju in seznanjanju javnosti o zaščiti območja še vedno opažajo, da mnogi ne spoštujejo naravne krajine. Posebnosti krajinskega parka in kje je naravno okolje najbolj ranljivo, bomo predstavili v tokratni oddaji Morje in mi. Po krajinskem parku se je z naravovarstvenimi nadzorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič. Foto: Jaka Ivančič <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 13 Aug 2022 22:00:00 +0000 Ste vedeli, da na Debelem rtiču mnogi še vedno ne spoštujejo naravne krajine? Podnebne spremembe ne trkajo več na naša vrata, so naša nova realnost. Na to nas denimo opozarja največji požar v zgodovini naše države. V slovenski Istri pa na višku turistične sezone primanjkuje pitne vode. Kako so se odzvali hotelirji? Kako goste spodbujajo k varčevanju? Kakšne izboljšave za zmanjšanje njene porabe pripravljajo? Kako s pitno vodo ravnajo potniške ladje? O manjši porabi vode moramo razmišljati vsi. Suše, s pomanjkanjem vode, in požari se bodo ciklično izmenjevali s poplavami, napoveduje dr. She Mackenzie Hawke, avstralska znanstvenica in nekdanja sodelavka koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča. Za Piran je s kolegi zasnovala evropski pilotni projekt vnovične uporabe pitne vode. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174890268 RTVSLO - Radio Koper 1068 clean Podnebne spremembe ne trkajo več na naša vrata, so naša nova realnost. Na to nas denimo opozarja največji požar v zgodovini naše države. V slovenski Istri pa na višku turistične sezone primanjkuje pitne vode. Kako so se odzvali hotelirji? Kako goste spodbujajo k varčevanju? Kakšne izboljšave za zmanjšanje njene porabe pripravljajo? Kako s pitno vodo ravnajo potniške ladje? O manjši porabi vode moramo razmišljati vsi. Suše, s pomanjkanjem vode, in požari se bodo ciklično izmenjevali s poplavami, napoveduje dr. She Mackenzie Hawke, avstralska znanstvenica in nekdanja sodelavka koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča. Za Piran je s kolegi zasnovala evropski pilotni projekt vnovične uporabe pitne vode. Oddajo je pripravila Lea Širok. Tue, 02 Aug 2022 06:00:00 +0000 Varčevanje s pitno vodo postaja stalnica Kapra, Brnistra, Štorta, Hrast in Polžek so imena modrozelenih poti Pirana, ki jih je oblikovala krajinska arhitektka Romana Kačič iz Zavoda Abbakum. Štiri poti po kopnem je povezala z morsko potjo Polžek, ki ponuja potop v izjemno pisan svet našega naravnega spomenika Rta Madona ali piranske Punte. Na tem podvodnem potepu lahko srečamo tako morskega konjička, kot ugorja. Izkušene in neizkušene potapljače vodi tudi inštruktor potapljanja Marjan Makuc iz piranskega Sub-diving centra. Po modrozelenih poteh Pirana smo se sprehodili v tokratni oddaji. 174888798 RTVSLO - Radio Koper 842 clean Kapra, Brnistra, Štorta, Hrast in Polžek so imena modrozelenih poti Pirana, ki jih je oblikovala krajinska arhitektka Romana Kačič iz Zavoda Abbakum. Štiri poti po kopnem je povezala z morsko potjo Polžek, ki ponuja potop v izjemno pisan svet našega naravnega spomenika Rta Madona ali piranske Punte. Na tem podvodnem potepu lahko srečamo tako morskega konjička, kot ugorja. Izkušene in neizkušene potapljače vodi tudi inštruktor potapljanja Marjan Makuc iz piranskega Sub-diving centra. Po modrozelenih poteh Pirana smo se sprehodili v tokratni oddaji. Mon, 25 Jul 2022 08:30:00 +0000 S Polžkom v podovodni raj Rta Madona Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca. 174887769 RTVSLO - Radio Koper 846 clean Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca. Mon, 18 Jul 2022 11:30:00 +0000 Tretamara, korale in 'rolling stonesi' V zadnjih 50 letih je človek spreminjal ekosisteme hitreje in obširneje kot v kateremkoli primerljivem obdobju zgodovine. Kako izboljšati ohranjenost habitatov na območjih Natura 2000, ki so tudi občutljivi na podnebne spremembe, je bil del čezmejnega projekta Eco smart, v katerega so vključili tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se prepletata slana in sladka voda. Predstavljamo tudi družinsko podjetje, ki v Trstu ohranja več kot stoletno tradicijo predelave morskih spužev. 174884824 RTVSLO - Radio Koper 806 clean V zadnjih 50 letih je človek spreminjal ekosisteme hitreje in obširneje kot v kateremkoli primerljivem obdobju zgodovine. Kako izboljšati ohranjenost habitatov na območjih Natura 2000, ki so tudi občutljivi na podnebne spremembe, je bil del čezmejnega projekta Eco smart, v katerega so vključili tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se prepletata slana in sladka voda. Predstavljamo tudi družinsko podjetje, ki v Trstu ohranja več kot stoletno tradicijo predelave morskih spužev. Tue, 05 Jul 2022 11:16:00 +0000 Stoletna tradicija predelave morskih spužev Drugače kot v preteklosti, se danes povsem zavedamo, da ribolovni viri niso neskončni. Ribe in drugi morski organizmi se zaradi industrijskega ribolova preprosto ne uspejo več naravno obnavljati. Prelov je težava svetovnih razsežnosti, njegove posledice občutijo tudi ribiči in celotna industrija, povezana z ribolovom. Razmere je mogoče omiliti s trajnostnim ribolovom in ozaveščenimi potrošniki, ki uživajo predvsem ribe in morske sadeže lokalnega izvora. Spodbujanju tega je namenjena operacija Dobro za morje - dobro zame, v okviru katere so o trajnostnem ribištvu strokovnjaki in ribiči govorili v Izoli. Nekatere smo povabili v tokratno oddajo. Slišali pa boste še, kaj je na jadranju po Južnem Pacifiku, na poti od Tahitija do Nove Zelandije, doživel mladi Vrhničan Brin Leskovec. 174886009 RTVSLO - Radio Koper 1065 clean Drugače kot v preteklosti, se danes povsem zavedamo, da ribolovni viri niso neskončni. Ribe in drugi morski organizmi se zaradi industrijskega ribolova preprosto ne uspejo več naravno obnavljati. Prelov je težava svetovnih razsežnosti, njegove posledice občutijo tudi ribiči in celotna industrija, povezana z ribolovom. Razmere je mogoče omiliti s trajnostnim ribolovom in ozaveščenimi potrošniki, ki uživajo predvsem ribe in morske sadeže lokalnega izvora. Spodbujanju tega je namenjena operacija Dobro za morje - dobro zame, v okviru katere so o trajnostnem ribištvu strokovnjaki in ribiči govorili v Izoli. Nekatere smo povabili v tokratno oddajo. Slišali pa boste še, kaj je na jadranju po Južnem Pacifiku, na poti od Tahitija do Nove Zelandije, doživel mladi Vrhničan Brin Leskovec. Mon, 27 Jun 2022 11:30:00 +0000 Dobro za morje-dobro zame, pa še Brinovo jadranje po Pacifiku Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan. 174886008 RTVSLO - Radio Koper 955 clean Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan. Mon, 20 Jun 2022 11:30:00 +0000 So naše plaže dostopne gibalno oviranim kopalcem? Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok. 174880644 RTVSLO - Radio Koper 944 clean Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok. Mon, 13 Jun 2022 11:30:00 +0000 Za naraven obmorski prostor od Žusterne do Rude Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza. 174878394 RTVSLO - Radio Koper 1084 clean Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza. Mon, 06 Jun 2022 10:15:00 +0000 Protipoplavna zaščita Pirana v visokih vodah, a vse še ni izgubljeno Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji. 174876865 RTVSLO - Radio Koper 891 clean Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji. Mon, 30 May 2022 11:30:00 +0000 Danijel Germek odstira zgodbe morskih razbitin Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok. 174874733 RTVSLO - Radio Koper 898 clean Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok. Mon, 23 May 2022 11:30:00 +0000 Logistični kaos izziv tudi za koprsko pristanišče Letošnja turistična sezona prihaja na valu optimizma zaradi postopnega ukinjanja protikovidnih ukrepov in lažjih potovanj po nekaterih delih sveta. Po drugi strani se pri nas konec junija poslavljajo turistični boni. Uspešno sezono bodo tako znova krojili tudi tuji gosti. V Turističnem združenju Portorož našo največjo destinacijo letos oglašujejo na sedmih trgih. S kampanjo spodbujajo podaljšanje sezone v jesen in pomlad, izpostavljajo navtični turizem. Ob vsem so si odprli vrata v metasvet ali splet 3.0, v katerem tudi turizem odkriva nove možnosti oglaševanja. Piran-Portorož je namreč prva naša destinacija s svojim nezamenljivim digitalnim ali NFT žetonom. Njegov zaščitni znak je istrska koza Srečka. Več pa v tokratni oddaji. 174872657 RTVSLO - Radio Koper 953 clean Letošnja turistična sezona prihaja na valu optimizma zaradi postopnega ukinjanja protikovidnih ukrepov in lažjih potovanj po nekaterih delih sveta. Po drugi strani se pri nas konec junija poslavljajo turistični boni. Uspešno sezono bodo tako znova krojili tudi tuji gosti. V Turističnem združenju Portorož našo največjo destinacijo letos oglašujejo na sedmih trgih. S kampanjo spodbujajo podaljšanje sezone v jesen in pomlad, izpostavljajo navtični turizem. Ob vsem so si odprli vrata v metasvet ali splet 3.0, v katerem tudi turizem odkriva nove možnosti oglaševanja. Piran-Portorož je namreč prva naša destinacija s svojim nezamenljivim digitalnim ali NFT žetonom. Njegov zaščitni znak je istrska koza Srečka. Več pa v tokratni oddaji. Mon, 16 May 2022 05:00:00 +0000 V metasvet promocije turizma z kozo Srečko Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem. 174870750 RTVSLO - Radio Koper 969 clean Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem. Sun, 08 May 2022 09:00:00 +0000 Ko v rokah držiš veter Pomorščak, raziskovalec, avtor številnih del o slovenskem pomorstvu, pobudnik Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, Bruno Volpi Lisjak, je marca dopolnil devetdeset let. Po svetovnih oceanih je deset let plul na tovornih ladjah. Njegova pot pomorščaka se je začela na parniku Neretva. Skupaj z drugimi strojniki je skrbel, da so bili žareči kotli vedno dovolj polni premoga in so poganjali ladijski stroj. Navdihnile so ga številne dežele, ki jih je obiskal. Anglija s pomorskimi muzeji, Japonska z nenavadnimi običaji. Živo se spominja težkih trenutkov v Biskajskem zalivu, ko so ladjo premetavali večmetrski valovi in nekaj dni ni bilo videti obzorja. Čas, ki ga je preživel na krovu tovornih ladij, je popisal v delu Po valovih morja na nova obzorja. 174868728 RTVSLO - Radio Koper 1041 clean Pomorščak, raziskovalec, avtor številnih del o slovenskem pomorstvu, pobudnik Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, Bruno Volpi Lisjak, je marca dopolnil devetdeset let. Po svetovnih oceanih je deset let plul na tovornih ladjah. Njegova pot pomorščaka se je začela na parniku Neretva. Skupaj z drugimi strojniki je skrbel, da so bili žareči kotli vedno dovolj polni premoga in so poganjali ladijski stroj. Navdihnile so ga številne dežele, ki jih je obiskal. Anglija s pomorskimi muzeji, Japonska z nenavadnimi običaji. Živo se spominja težkih trenutkov v Biskajskem zalivu, ko so ladjo premetavali večmetrski valovi in nekaj dni ni bilo videti obzorja. Čas, ki ga je preživel na krovu tovornih ladij, je popisal v delu Po valovih morja na nova obzorja. Sat, 30 Apr 2022 11:30:00 +0000 Bruno Volpi Lisjak: Po valovih morja na nova obzorja Gojenje školjk zahteva stalno prisotnost skozi vse leto, če se s tem delom želiš preživljati, pravi školjkar in predstavnik strunjanskih ribičev Nevijo Vižintin. Vsako delo je po svoje težko, dodaja, pomembno je, da znaš v njem uživati. Školjke je začel pobirati že kot mladenič. Po srednji šoli je izkušnje nabiral pri zasebnih školjkarjih. Leta 2000 se je odločil za samostojno pot. Školjke - goji predvsem pedoče ali klapavice - ročno očisti in pripravi za prodajo. Ker jih pri tem manj poškoduje, so dlje časa užitne. Tudi sam jih rad je, poudarja, a ne surovih. Njegovo školjčišče je lepo vidno iz strunjanskega ribiškega pristanišča, kjer ima privezano barko. Bil je pobudnik ureditve pristanišča. Med drugim se zavzema za določeno obdobje moratorija na izlov. Tudi za obnavljanje ribjih staležev moramo poskrbeti v tem našem majhnem morju, pravi. Čas je, da morju pri tem aktivno pomagamo, pojasnjuje Vižintin, ki je za ta poklic navdušil tudi sina. 174868345 RTVSLO - Radio Koper 857 clean Gojenje školjk zahteva stalno prisotnost skozi vse leto, če se s tem delom želiš preživljati, pravi školjkar in predstavnik strunjanskih ribičev Nevijo Vižintin. Vsako delo je po svoje težko, dodaja, pomembno je, da znaš v njem uživati. Školjke je začel pobirati že kot mladenič. Po srednji šoli je izkušnje nabiral pri zasebnih školjkarjih. Leta 2000 se je odločil za samostojno pot. Školjke - goji predvsem pedoče ali klapavice - ročno očisti in pripravi za prodajo. Ker jih pri tem manj poškoduje, so dlje časa užitne. Tudi sam jih rad je, poudarja, a ne surovih. Njegovo školjčišče je lepo vidno iz strunjanskega ribiškega pristanišča, kjer ima privezano barko. Bil je pobudnik ureditve pristanišča. Med drugim se zavzema za določeno obdobje moratorija na izlov. Tudi za obnavljanje ribjih staležev moramo poskrbeti v tem našem majhnem morju, pravi. Čas je, da morju pri tem aktivno pomagamo, pojasnjuje Vižintin, ki je za ta poklic navdušil tudi sina. Mon, 25 Apr 2022 11:30:00 +0000 Školjkar Nevijo Vižintin: Poskbeti moramo za obnavljanje ribjih staležev Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. 174866003 RTVSLO - Radio Koper 895 clean Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. Mon, 18 Apr 2022 11:30:00 +0000 Bele skale so posebne V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174864141 RTVSLO - Radio Koper 981 clean V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 11 Apr 2022 11:30:00 +0000 Zlatko Novogradec: Poklicno ribištvo je na psu Podvodni travniki so za pestrost vrst enako pomembni kot gozdovi na kopnem. V našem obrežnem pasu prave gozdičke še posebej tvori rjava alga cistozira. Med njenimi grmički, ki dosežejo tudi pol metra, prebivajo številni morski prebivalci. Nekateri v njej najdejo zavetje, za druge, recimo špare, pa je prava poslastica. Tako je bilo tudi v naravnem rezervatu Miramar, dokler ni cistozira pred časom povsem izginila. Zdaj so jo spet uspeli naseliti. In to s pomočjo cistozir iz strunjanskega krajinskega parka. 174861941 RTVSLO - Radio Koper 656 clean Podvodni travniki so za pestrost vrst enako pomembni kot gozdovi na kopnem. V našem obrežnem pasu prave gozdičke še posebej tvori rjava alga cistozira. Med njenimi grmički, ki dosežejo tudi pol metra, prebivajo številni morski prebivalci. Nekateri v njej najdejo zavetje, za druge, recimo špare, pa je prava poslastica. Tako je bilo tudi v naravnem rezervatu Miramar, dokler ni cistozira pred časom povsem izginila. Zdaj so jo spet uspeli naseliti. In to s pomočjo cistozir iz strunjanskega krajinskega parka. Mon, 04 Apr 2022 11:30:00 +0000 Algo cistoziro presadili iz Strunjana v Miramar Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše. 174860068 RTVSLO - Radio Koper 687 clean Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše. Sat, 26 Mar 2022 12:40:00 +0000 Soline bolj varne pred visokimi vodami V izolski ladjedelnici je v teh dneh zelo živahno. Bliža se morjeplovska sezona in plovila je treba nanjo ustrezno pripraviti. Med množico manjših in večjih bark je tudi Zlatoperka. To je ena od večjih lesenih ribiških bark, ki so še privezane v naših mandračih. Njena lastnika, brata Robert in Sandi Radolovič, sta za zahtevno prenovo 18-metrskega plovila zadolžila skupino mladih mojstrov ladjedelstva. Kot pravijo, jih to delo veseli zaradi ljubezni do tradicionalnih bark. Po drugi strani je lahko tudi vir zaslužka. In nenazadnje, tako pri nas znova obujajo skorajda izgubljeno znanje tradicionalnega ladjedelstva. Med njimi sta najbolj izkušena Izolana Tomi Sinožič, ki vodi delo, in Kristjan Kerin. Zlatoperka je na kopnem od novembra. Kdaj bo spet plula, je v ladjedelnici preverila Lea Širok. 174858084 RTVSLO - Radio Koper 730 clean V izolski ladjedelnici je v teh dneh zelo živahno. Bliža se morjeplovska sezona in plovila je treba nanjo ustrezno pripraviti. Med množico manjših in večjih bark je tudi Zlatoperka. To je ena od večjih lesenih ribiških bark, ki so še privezane v naših mandračih. Njena lastnika, brata Robert in Sandi Radolovič, sta za zahtevno prenovo 18-metrskega plovila zadolžila skupino mladih mojstrov ladjedelstva. Kot pravijo, jih to delo veseli zaradi ljubezni do tradicionalnih bark. Po drugi strani je lahko tudi vir zaslužka. In nenazadnje, tako pri nas znova obujajo skorajda izgubljeno znanje tradicionalnega ladjedelstva. Med njimi sta najbolj izkušena Izolana Tomi Sinožič, ki vodi delo, in Kristjan Kerin. Zlatoperka je na kopnem od novembra. Kdaj bo spet plula, je v ladjedelnici preverila Lea Širok. Sat, 19 Mar 2022 12:30:00 +0000 Mladi ladjedelski mojstri obnavljajo Zlatoperko Tokrat gremo v Mesečev zaliv v Krajinskem parku Strunjan. Po eni strani bomo uživali v miru, ki ga tudi temu delu slovenske obale prinese zima. Po drugi pa bomo opozorili na vse bolj priljubljeno prostočasno dejavnost obiskovalcev: gradnjo kamnitih zložb. Ene so kot totemi, druge kot nekakšna zatočišča in ležalniki. Zložb je vse več, in nekdo kamne vztrajno packa s kratico za nudistično plažo FKK. Čeprav je to nekaterim očitno všeč, takšno ravnanje nikakor ni naravovarstveno in krši pravila, ki veljajo za naravni rezervat. Mesečev zaliv je skupaj s sogovornicama iz krajinskega parka, Samanto Makovac in Saro Cernich, obiskala Lea Širok. 174856401 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Tokrat gremo v Mesečev zaliv v Krajinskem parku Strunjan. Po eni strani bomo uživali v miru, ki ga tudi temu delu slovenske obale prinese zima. Po drugi pa bomo opozorili na vse bolj priljubljeno prostočasno dejavnost obiskovalcev: gradnjo kamnitih zložb. Ene so kot totemi, druge kot nekakšna zatočišča in ležalniki. Zložb je vse več, in nekdo kamne vztrajno packa s kratico za nudistično plažo FKK. Čeprav je to nekaterim očitno všeč, takšno ravnanje nikakor ni naravovarstveno in krši pravila, ki veljajo za naravni rezervat. Mesečev zaliv je skupaj s sogovornicama iz krajinskega parka, Samanto Makovac in Saro Cernich, obiskala Lea Širok. Sat, 12 Mar 2022 12:30:00 +0000 Prelaganje kamnov ob morju je škodljivo V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji. 174854127 RTVSLO - Radio Koper 996 clean V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji. Mon, 07 Mar 2022 12:30:00 +0000 Za varnost na morju poskrbljeno, na vrsti so pomorščaki Riba skakavka in veliki klobučnjak sta tudi to zimo pogosta tema pogovorov med ribiči. Skakavke so namreč uspešne plenilke. Te priseljenke z juga se hranijo s ciplji, oradami, brancini. Pri tem so tako učinkovite, da so dobile nadimek morske piranje. Gospodarskim ribičem pa, vsaj za enkrat, večjo škodo povzroča veliki klobučnjak. Ker je množično prisoten vse daljša obdobja in namesto drugega ulova polni ribiške mreže. Oba pojava sta povezana s segrevanjem morja zaradi podnebne krize, pojasnjujejo morski biologi. Podrobneje pa v tokratni oddaji. 174851474 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Riba skakavka in veliki klobučnjak sta tudi to zimo pogosta tema pogovorov med ribiči. Skakavke so namreč uspešne plenilke. Te priseljenke z juga se hranijo s ciplji, oradami, brancini. Pri tem so tako učinkovite, da so dobile nadimek morske piranje. Gospodarskim ribičem pa, vsaj za enkrat, večjo škodo povzroča veliki klobučnjak. Ker je množično prisoten vse daljša obdobja in namesto drugega ulova polni ribiške mreže. Oba pojava sta povezana s segrevanjem morja zaradi podnebne krize, pojasnjujejo morski biologi. Podrobneje pa v tokratni oddaji. Sat, 26 Feb 2022 12:30:00 +0000 Skakavke plenijo ciplje, ribiške mreže pa polne meduz Ribiški poklic je eden najtežjih poklicev, pravi Silvano Radin. Kljub temu je bil ribič več kot tri desetletja. Danes je sicer upokojen, a občasno še vedno pomaga sinu Matjažu. Z njim se odpravi na morje, pogosteje pa je na pomolu, kjer šiva mreže. Prav tako rad fotografira. Nepozabne prizore, denimo, ko megla ovije obalna mesta, na morju pa je sončno. Oba, Silvana in Matjaža Radina, smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi. Pravzaprav smo ju obiskali kar na koprskem ribiškem pomolu, kjer ima Matjaž privezano svojo barko. 174850580 RTVSLO - Radio Koper 960 clean Ribiški poklic je eden najtežjih poklicev, pravi Silvano Radin. Kljub temu je bil ribič več kot tri desetletja. Danes je sicer upokojen, a občasno še vedno pomaga sinu Matjažu. Z njim se odpravi na morje, pogosteje pa je na pomolu, kjer šiva mreže. Prav tako rad fotografira. Nepozabne prizore, denimo, ko megla ovije obalna mesta, na morju pa je sončno. Oba, Silvana in Matjaža Radina, smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi. Pravzaprav smo ju obiskali kar na koprskem ribiškem pomolu, kjer ima Matjaž privezano svojo barko. Mon, 21 Feb 2022 12:30:00 +0000 Ribištvo, znamka družine Radin Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji. 174848151 RTVSLO - Radio Koper 868 clean Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji. Mon, 14 Feb 2022 14:40:00 +0000 Ribič z rockerskim srcem Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. 174846080 RTVSLO - Radio Koper 946 clean Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. Mon, 07 Feb 2022 11:15:00 +0000 Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. 174846081 RTVSLO - Radio Koper 946 clean Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji. Mon, 07 Feb 2022 11:15:00 +0000 Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo. 174844005 RTVSLO - Radio Koper 1014 clean Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo. Mon, 31 Jan 2022 08:20:00 +0000 Podvodni hrup: stres za delfine, a tudi pozejdonko Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok. 174841940 RTVSLO - Radio Koper 951 clean Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok. Mon, 24 Jan 2022 06:00:00 +0000 Galeb bo v Piran prijadral maja Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174840163 RTVSLO - Radio Koper 964 clean Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 17 Jan 2022 12:40:00 +0000 Tudi morski rakci čebljajo V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev. 174841936 RTVSLO - Radio Koper 919 clean V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev. Mon, 10 Jan 2022 12:30:00 +0000 Strunjanski ribiči in krajinski park skupaj spremljajo stanje ribjega staleža Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok. 174837357 RTVSLO - Radio Koper 942 clean Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok. Mon, 03 Jan 2022 12:30:00 +0000 Dušan Puh na regato čez Atlantik Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi. 174834686 RTVSLO - Radio Koper 990 clean Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi. Mon, 27 Dec 2021 12:30:00 +0000 Karanteno je Dubrovnik uzakonil že leta 1377 Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji. 174832809 RTVSLO - Radio Koper 999 clean Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji. Mon, 20 Dec 2021 13:45:00 +0000 Skrivnosti Fizin Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov. 174830041 RTVSLO - Radio Koper 768 clean Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov. Mon, 13 Dec 2021 06:00:00 +0000 Leščurji preživeli pohod parazita Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174826531 RTVSLO - Radio Koper 694 clean Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 29 Nov 2021 12:00:00 +0000 Kaj je ostalo od slovenskega ribištva? Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih. 174824509 RTVSLO - Radio Koper 702 clean Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih. Mon, 22 Nov 2021 12:30:00 +0000 Z znanostjo nad poneverbe v ribiških proizvodih Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji. 174822825 RTVSLO - Radio Koper 799 clean Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji. Mon, 15 Nov 2021 12:30:00 +0000 Piran živi laboratorij spopadanja s podnebno krizo Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu. 174820410 RTVSLO - Radio Koper 1027 clean Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu. Mon, 08 Nov 2021 11:10:00 +0000 Jadransko-jonska regija na repu zaščite morja v Sredozemlju Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174818505 RTVSLO - Radio Koper 818 clean Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 01 Nov 2021 08:00:00 +0000 Kakšen je morski scenarij podnebnih sprememb? Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174816641 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 25 Oct 2021 11:30:00 +0000 Akvarij Piran bo eden od stebrov Centra znanosti Univerze na Primorskem Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok. 174815257 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok. Mon, 18 Oct 2021 11:30:00 +0000 IZIS 2200 UND3R Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174812663 RTVSLO - Radio Koper 1070 clean Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 11 Oct 2021 06:30:00 +0000 Obalni ekosistemi na prehodu Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok. 174810478 RTVSLO - Radio Koper 917 clean Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok. Mon, 04 Oct 2021 07:00:00 +0000 Nekoč je v Piranu stal dvižni most Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok. 174808651 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok. Mon, 27 Sep 2021 11:30:00 +0000 Pirati plastike: polovica naših rek onesnažena z mikroplastiko Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič 174808650 RTVSLO - Radio Koper 826 clean Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič Mon, 20 Sep 2021 11:30:00 +0000 Neptun sprejel 60 novih dijakov GEPŠ V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle 174804315 RTVSLO - Radio Koper 820 clean V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle Sun, 12 Sep 2021 10:40:00 +0000 Morje in mi Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu. 174803119 RTVSLO - Radio Koper 825 clean Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu. Mon, 06 Sep 2021 06:30:00 +0000 Čezmejno sodelovanje za ohranitev alge Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok. 174806826 RTVSLO - Radio Koper 1038 clean Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok. Mon, 30 Aug 2021 11:00:00 +0000 Solinarska kulinarika: mineštra Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih. 174799829 RTVSLO - Radio Koper 1063 clean Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih. Mon, 23 Aug 2021 09:45:00 +0000 Naporna sezona za izolsko urgenco Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov. 174798379 RTVSLO - Radio Koper 1080 clean Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov. Mon, 16 Aug 2021 08:10:00 +0000 Letos več neukih morjeplovcev Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu. 174797276 RTVSLO - Radio Koper 840 clean Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu. Tue, 10 Aug 2021 14:00:00 +0000 Raziščimo kakovost voda Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija. 174796132 RTVSLO - Radio Koper 755 clean Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija. Thu, 05 Aug 2021 11:15:00 +0000 Wayv: morski prevozi na zahtevo V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost. 174793892 RTVSLO - Radio Koper 1118 clean V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost. Tue, 27 Jul 2021 11:30:00 +0000 Kajtarski as Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. 174792028 RTVSLO - Radio Koper 819 clean Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. Mon, 19 Jul 2021 11:30:00 +0000 Gradeško društvo podarja 108 let staro trabakulo Pomorskemu muzeju Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. 174791501 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. Sat, 17 Jul 2021 08:00:00 +0000 Društvo Morigenos spremlja delfine že dvajset let V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. 174789853 RTVSLO - Radio Koper 875 clean V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. Sun, 11 Jul 2021 14:30:00 +0000 Hackathon o morski biotehnologiji Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. 174787754 RTVSLO - Radio Koper 817 clean Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. Thu, 01 Jul 2021 11:30:00 +0000 Modra zastava za osem kopališč piranske občine Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. 174785212 RTVSLO - Radio Koper 690 clean Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. Mon, 21 Jun 2021 08:15:00 +0000 Epidemija premešala tokove v ladijskem prometu Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174783443 RTVSLO - Radio Koper 889 clean Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. Mon, 14 Jun 2021 13:12:56 +0000 Morje in mi: Poskrbimo za varnost na morju in bodimo strpni! Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. 174781356 RTVSLO - Radio Koper 958 clean Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. Mon, 07 Jun 2021 07:30:00 +0000 Morje plastike V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. 174779641 RTVSLO - Radio Koper 1129 clean V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. Mon, 31 May 2021 09:30:00 +0000 Bezplačnim privezom odzvonilo Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174778014 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. Mon, 24 May 2021 14:25:00 +0000 Varujmo morje Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174777993 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. Mon, 24 May 2021 13:00:00 +0000 Varujmo morje Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. 174777923 RTVSLO - Radio Koper 680 clean Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. Mon, 24 May 2021 08:45:00 +0000 Morske tujerodne vrste Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. 174775538 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. Fri, 14 May 2021 09:00:00 +0000 Muzej solinarstva čaka na boljše čase Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. 174773120 RTVSLO - Radio Koper 1068 clean Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. Tue, 04 May 2021 13:55:00 +0000 Fiesa, zelena oaza Pirana Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. 174771337 RTVSLO - Radio Koper 1036 clean Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. Mon, 26 Apr 2021 12:00:00 +0000 Ko je gorelo morje: 80 let od smrti Sergeja Mašere V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. 174770457 RTVSLO - Radio Koper 980 clean V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. Thu, 22 Apr 2021 12:15:00 +0000 Bo kdaj tudi Piran tako zaščiten kot Benetke? V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. 174767958 RTVSLO - Radio Koper 957 clean V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. Mon, 12 Apr 2021 15:00:00 +0000 Belvederske terase in skrivnosti Fizin Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. 174766995 RTVSLO - Radio Koper 679 clean Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. Thu, 08 Apr 2021 11:00:00 +0000 Potresi pod dnom Jadranskega morja Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174766993 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174767007 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. 174762129 RTVSLO - Radio Koper 684 clean V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. Mon, 22 Mar 2021 15:00:00 +0000 Soline in svetilniki Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. 174761331 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. Wed, 17 Mar 2021 08:15:00 +0000 Sava in Jolanda: naši prvi pomorščakinji Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. 174759957 RTVSLO - Radio Koper 791 clean Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. Thu, 11 Mar 2021 10:35:00 +0000 Trideset let po opredelitvi za pomorsko državo: kje smo Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. 174756874 RTVSLO - Radio Koper 1104 clean Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije. Mon, 01 Mar 2021 12:30:00 +0000 Skrivnostni svet podzemnih mokrišč Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. 174756573 RTVSLO - Radio Koper 900 clean Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. Thu, 25 Feb 2021 15:15:00 +0000 Grenke solze morskih deklic Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? 174754882 RTVSLO - Radio Koper 799 clean Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? Sun, 21 Feb 2021 15:30:00 +0000 Kakšna je tradicija poimenovanja ladij? Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. 174752437 RTVSLO - Radio Koper 929 clean Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. Tue, 09 Feb 2021 11:10:00 +0000 Pomorski prostorski plan: kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. 174751101 RTVSLO - Radio Koper 880 clean Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. Wed, 03 Feb 2021 15:15:00 +0000 Harfa ob morju, uglašena na veter Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. 174749087 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. Tue, 26 Jan 2021 13:10:00 +0000 Robert Turk: Ne bom tiho! Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. 174748874 RTVSLO - Radio Koper 916 clean Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. Mon, 18 Jan 2021 15:31:58 +0000 Kamena korala uspeva v laboratoriju Morske biološke postaje Piran NIB V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. 174744967 RTVSLO - Radio Koper 1062 clean V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. Fri, 08 Jan 2021 16:00:00 +0000 Bi v morju plavali pozimi? RTVSLO - Radio Koper no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. sl Sat, 03 Dec 2022 12:40:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 03 Dec 2022 12:40:00 +0000 Morje in mi