News & Politics (C) RTVSLO 2017 V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. http://www.rtvslo.si/podcast Morje in mi https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250778/morje-in-mi-3000.jpg Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. 174792028 RTVSLO - Radio Koper 819 clean Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Jul 2021 11:30:00 +0000 Gradeško društvo podarja 108 let staro trabakulo Pomorskemu muzeju Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. 174791501 RTVSLO - Radio Koper 805 clean Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 17 Jul 2021 08:00:00 +0000 Društvo Morigenos spremlja delfine že dvajset let V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. 174789853 RTVSLO - Radio Koper 875 clean V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 11 Jul 2021 14:30:00 +0000 Hackathon o morski biotehnologiji Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. 174787754 RTVSLO - Radio Koper 817 clean Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 01 Jul 2021 11:30:00 +0000 Modra zastava za osem kopališč piranske občine Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. 174785212 RTVSLO - Radio Koper 690 clean Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Jun 2021 08:15:00 +0000 Epidemija premešala tokove v ladijskem prometu Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. 174783443 RTVSLO - Radio Koper 889 clean Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Jun 2021 13:12:56 +0000 Morje in mi: Poskrbimo za varnost na morju in bodimo strpni! Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. 174781356 RTVSLO - Radio Koper 958 clean Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Jun 2021 07:30:00 +0000 Morje plastike V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. 174779641 RTVSLO - Radio Koper 1129 clean V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 May 2021 09:30:00 +0000 Bezplačnim privezom odzvonilo Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174778014 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 May 2021 14:25:00 +0000 Varujmo morje Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. 174777993 RTVSLO - Radio Koper 865 clean Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 May 2021 13:00:00 +0000 Varujmo morje Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. 174777923 RTVSLO - Radio Koper 680 clean Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 May 2021 08:45:00 +0000 Morske tujerodne vrste Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. 174775538 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 14 May 2021 09:00:00 +0000 Muzej solinarstva čaka na boljše čase Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. 174773120 RTVSLO - Radio Koper 1068 clean Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 04 May 2021 13:55:00 +0000 Fiesa, zelena oaza Pirana Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. 174771337 RTVSLO - Radio Koper 1036 clean Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 26 Apr 2021 12:00:00 +0000 Ko je gorelo morje: 80 let od smrti Sergeja Mašere V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. 174770457 RTVSLO - Radio Koper 980 clean V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 22 Apr 2021 12:15:00 +0000 Bo kdaj tudi Piran tako zaščiten kot Benetke? V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. 174767958 RTVSLO - Radio Koper 957 clean V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 12 Apr 2021 15:00:00 +0000 Belvederske terase in skrivnosti Fizin Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. 174766995 RTVSLO - Radio Koper 679 clean Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 08 Apr 2021 11:00:00 +0000 Potresi pod dnom Jadranskega morja Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174767007 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. 174766993 RTVSLO - Radio Koper 894 clean Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 08 Apr 2021 10:45:00 +0000 Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. 174762129 RTVSLO - Radio Koper 684 clean V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 22 Mar 2021 15:00:00 +0000 Soline in svetilniki Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. 174761331 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 17 Mar 2021 08:15:00 +0000 Sava in Jolanda: naši prvi pomorščakinji Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. 174759957 RTVSLO - Radio Koper 791 clean Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 11 Mar 2021 10:35:00 +0000 Trideset let po opredelitvi za pomorsko državo: kje smo Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. 174756874 RTVSLO - Radio Koper 1104 clean Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 01 Mar 2021 12:30:00 +0000 Skrivnostni svet podzemnih mokrišč Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. 174756573 RTVSLO - Radio Koper 900 clean Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 25 Feb 2021 15:15:00 +0000 Grenke solze morskih deklic Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? 174754882 RTVSLO - Radio Koper 799 clean Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam? http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 21 Feb 2021 15:30:00 +0000 Kakšna je tradicija poimenovanja ladij? Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. 174752437 RTVSLO - Radio Koper 929 clean Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 09 Feb 2021 11:10:00 +0000 Pomorski prostorski plan: kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. 174751101 RTVSLO - Radio Koper 880 clean Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 03 Feb 2021 15:15:00 +0000 Harfa ob morju, uglašena na veter Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. 174749087 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 26 Jan 2021 13:10:00 +0000 Robert Turk: Ne bom tiho! Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. 174748874 RTVSLO - Radio Koper 916 clean Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Jan 2021 15:31:58 +0000 Kamena korala uspeva v laboratoriju Morske biološke postaje Piran NIB V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. 174744967 RTVSLO - Radio Koper 1062 clean V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 08 Jan 2021 16:00:00 +0000 Bi v morju plavali pozimi? Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje. 174743849 RTVSLO - Radio Koper 1169 clean Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 03 Jan 2021 19:15:00 +0000 Otroci morja Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem. 174742673 RTVSLO - Radio Koper 1052 clean Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Dec 2020 12:40:00 +0000 Trajnostni ribolov skozi oči ribičev Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje. 174741754 RTVSLO - Radio Koper 1218 clean Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 23 Dec 2020 12:00:00 +0000 Jernejev kanal: prostor številnih interesov in konfliktov Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako. 174738044 RTVSLO - Radio Koper 804 clean Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 08 Dec 2020 13:45:00 +0000 Prvi laboratorij za covid test na potniški ladji Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija. 174734687 RTVSLO - Radio Koper 853 clean Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Nov 2020 13:00:00 +0000 Od Škocjanskega zatoka do izliva Soče: narava v vsem svojem sijaju Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave. 174732440 RTVSLO - Radio Koper 980 clean Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 15 Nov 2020 16:30:00 +0000 Urejanje obmorskega prostora: nujen je miselni preskok Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri. 174730988 RTVSLO - Radio Koper 908 clean Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Nov 2020 11:25:00 +0000 Galeb Pie in Pina Mlakarja na prenovo v Tržič Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza 174729931 RTVSLO - Radio Koper 699 clean Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Nov 2020 14:30:00 +0000 Kuhinjski kompostnik iz odpadnih ribiških mrež Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo. 174727499 RTVSLO - Radio Koper 925 clean Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 25 Oct 2020 15:30:00 +0000 Jesen radodarna tudi za ribiče Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku. 174727485 RTVSLO - Radio Koper 1014 clean Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 24 Oct 2020 12:15:00 +0000 Razgibana, biotsko pestra Slovenska Istra popisana v monografiji V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan) 174724653 RTVSLO - Radio Koper 1006 clean V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan) http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 13 Oct 2020 11:30:00 +0000 Morski koš za plastične odpadke V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji. 174723859 RTVSLO - Radio Koper 786 clean V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 09 Oct 2020 14:00:00 +0000 Tovor iz pristanišča leta 2026 že po drugem tiru? Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France 174721860 RTVSLO - Radio Koper 809 clean Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 01 Oct 2020 09:30:00 +0000 Severni Jadran porodnišnica morskih lisic Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA 174720455 RTVSLO - Radio Koper 762 clean Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Sep 2020 10:30:00 +0000 Ribji orel: karizmatični gost Škocjanskega zatoka Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani. 174717877 RTVSLO - Radio Koper 1142 clean Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Sep 2020 11:30:00 +0000 Milanka Lange Lipovec: Na morje sem šla bosa, kot gre otrok na travo Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv. 174716372 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Sep 2020 12:35:00 +0000 Smrtonosni zajedavec ogroža leščurje V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja 174714905 RTVSLO - Radio Koper 1077 clean V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Aug 2020 13:30:00 +0000 Z vetrom in valovi čez obzorja vsakdanjosti Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji. 174714871 RTVSLO - Radio Koper 820 clean Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 31 Aug 2020 11:15:00 +0000 Navtična sezona dobra, a drugačna Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji. 174713214 RTVSLO - Radio Koper 1015 clean Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Sat, 22 Aug 2020 11:00:00 +0000 Poletje v zenitu, mesta in plaže polni Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor. 174710508 RTVSLO - Radio Koper 776 clean Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 09 Aug 2020 14:30:00 +0000 Na morju z Upravo za pomorstvo Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine. 174709383 RTVSLO - Radio Koper 855 clean Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 31 Jul 2020 14:40:00 +0000 Na solinah s študenti V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran 174706962 RTVSLO - Radio Koper 1076 clean V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 19 Jul 2020 16:30:00 +0000 Mmmmmm ... solinarska kulinarika Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran 174705546 RTVSLO - Radio Koper 988 clean Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 12 Jul 2020 14:30:00 +0000 Veslanje po beneško obudile pred petimi leti Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti. 174704525 RTVSLO - Radio Koper 899 clean Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 05 Jul 2020 14:30:00 +0000 Zlatoperka po morju povezuje obalna mesta Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo. 174704250 RTVSLO - Radio Koper 748 clean Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 03 Jul 2020 16:50:00 +0000 Kraljica morja priplula v Pomorski muzej Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo. 174702810 RTVSLO - Radio Koper 986 clean Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 26 Jun 2020 09:55:00 +0000 Fotogenični morski razgledi Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji. 174700320 RTVSLO - Radio Koper 772 clean Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 14 Jun 2020 21:30:00 +0000 Posvoji obalo v Krajinskem parku Strunjan "Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving. 174698663 RTVSLO - Radio Koper 888 clean "Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 07 Jun 2020 15:30:00 +0000 Vanja Mlinar: "Življenje je potapljanje ..." Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji. 174696719 RTVSLO - Radio Koper 886 clean Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 29 May 2020 17:50:00 +0000 To ne bo kaplja v morje, bo kaplja čez rob Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. 174695269 RTVSLO - Radio Koper 824 clean Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 May 2020 14:20:00 +0000 Kopanje in novi koronavirus Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo. 174693241 RTVSLO - Radio Koper 852 clean Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 17 May 2020 16:30:00 +0000 Naše rešitve so v naravi Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/12/Zaitnemaskeinrokavicenesodijovmorje1956157.mp3 RTVSLO - Radio Koper 724 clean Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 12 May 2020 14:20:00 +0000 Zaščitne maske in rokavice ne sodijo v morje Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/Najboljpogostokrenapravicadorednegaplaila1954419.mp3 RTVSLO - Radio Koper 778 clean Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav. http://www.rtvslo.si/podcast Thu, 07 May 2020 14:55:00 +0000 Najbolj pogosto kršena pravica do rednega plačila Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/ShMackenzieHawkeOdnosdonaravemoramospremeniti1950907.mp3 RTVSLO - Radio Koper 725 clean Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 28 Apr 2020 09:00:00 +0000 Shé Mackenzie Hawke: Odnos do narave moramo spremeniti Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/21/MitjaZupaniOstajamdomaavstikuzmorjem1948735.mp3 RTVSLO - Radio Koper 760 clean Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 21 Apr 2020 12:30:00 +0000 Mitja Zupančič: Ostajam doma, a v stiku z morjem Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/14/PomorskiprometzredenvAkvarijuPiranutripapomlad1946252.mp3 RTVSLO - Radio Koper 717 clean Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 14 Apr 2020 09:30:00 +0000 Pomorski promet zredčen, v Akvariju Piran utripa pomlad Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/06/Pomorakitejenaladjoatudidomov1943581.mp3 RTVSLO - Radio Koper 665 clean Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 Apr 2020 11:40:00 +0000 Pomorščaki težje na ladjo, a tudi domov Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/27/Epidemijainpomorskipromet1940225.mp3 RTVSLO - Radio Koper 875 clean Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju. http://www.rtvslo.si/podcast Fri, 27 Mar 2020 13:46:00 +0000 Epidemija in pomorski promet Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/24/Morjeinmi1939340.mp3 RTVSLO - Radio Koper 720 clean Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 24 Mar 2020 09:00:00 +0000 Morje in mi Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/16/Vnaravnemrezervatukocjanskizatok1936904.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1040 clean Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Mar 2020 10:00:00 +0000 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/Upravazapomorstvokonnovnovihprostorih1934989.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1041 clean Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 11 Mar 2020 08:30:00 +0000 Uprava za pomorstvo končno v novih prostorih V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/28/Morskapotjenajboljnadzorovana1930304.mp3 RTVSLO - Radio Koper 698 clean V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 02 Mar 2020 13:00:00 +0000 Morska pot je najbolj nadzorovana Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/22/OdpravaNerezinac20201927191.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1049 clean Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 24 Feb 2020 13:30:00 +0000 Odprava Nerezinac 2020 Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/Morskiorganizmidragocenvirsurovin1925438.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1059 clean Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 18 Feb 2020 12:30:00 +0000 Morski organizmi dragocen vir surovin Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/10/Koronaviruszaviratudipomorskipromet1922413.mp3 RTVSLO - Radio Koper 747 clean Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 10 Feb 2020 12:30:00 +0000 Koronavirus zavira tudi pomorski promet Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/03/Kakomodrozlatomrzlicoutiritinatrajnostnorast1919731.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1015 clean Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 03 Feb 2020 13:00:00 +0000 Kako »modro zlato mrzlico« utiriti na trajnostno rast Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/26/AndrejGorupedelassrcempoklicpomorskegapilotaniteek.1916846.mp3 RTVSLO - Radio Koper 948 clean Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 27 Jan 2020 12:30:00 +0000 Andrej Gorup: »Če delaš s srcem, poklic pomorskega pilota ni težek.« S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/20/Obseenpodorstrunjanskegaklifa1914454.mp3 RTVSLO - Radio Koper 630 clean S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 20 Jan 2020 12:30:00 +0000 Obsežen podor strunjanskega klifa V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/13/Oskrbaladijshranorezervnimideli.1912428.mp3 RTVSLO - Radio Koper 801 clean V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 13 Jan 2020 12:30:00 +0000 Oskrba ladij s hrano, rezervnimi deli ... Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/04/Bo2020prinesloveposluhazapomorskodediino1909558.mp3 RTVSLO - Radio Koper 723 clean Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 06 Jan 2020 13:30:00 +0000 Bo 2020 prineslo več posluha za pomorsko dediščino? Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/30/Morjeletosrekordnopoplavljalo1908372.mp3 RTVSLO - Radio Koper 784 clean Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Dec 2019 15:40:00 +0000 Morje letos rekordno poplavljalo Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/23/Varovanjemorjanizgoljnalogaustanov1906319.mp3 RTVSLO - Radio Koper 715 clean Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Dec 2019 17:15:00 +0000 Varovanje morja ni zgolj naloga ustanov Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/Oceanvmalem1903581.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1046 clean Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 16 Dec 2019 14:10:00 +0000 Ocean v malem Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/09/Zakisanjeoceanovnevarnidvojekogrevanjaozraja1900719.mp3 RTVSLO - Radio Koper 635 clean Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 09 Dec 2019 12:30:00 +0000 Zakisanje oceanov: nevarni dvojček ogrevanja ozračja Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/02/Podnebnakrizazahtevahitreukrepezaupravljanjeoceanov1898233.mp3 RTVSLO - Radio Koper 988 clean Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 01 Dec 2019 23:00:00 +0000 Podnebna kriza zahteva hitre ukrepe za upravljanje oceanov V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/25/GradnjalesenegaolnainevropskiprojektNAMIRG1895272.mp3 RTVSLO - Radio Koper 868 clean V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 24 Nov 2019 23:00:00 +0000 Gradnja lesenega čolna in evropski projekt NAMIRG Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/Ribiiiejonovemonostizasluka1892840.mp3 RTVSLO - Radio Koper 839 clean Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 18 Nov 2019 12:00:00 +0000 Ribiči iščejo nove možnosti zaslužka V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/11/VgumenjakuzamigrantananevarnopotvEvropo1890058.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1006 clean V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it) http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 11 Nov 2019 12:55:00 +0000 V "gumenjaku za migranta" na nevarno pot v Evropo Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/Naobiskuvjadrarni1886249.mp3 RTVSLO - Radio Koper 961 clean Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader. http://www.rtvslo.si/podcast Sun, 03 Nov 2019 09:00:00 +0000 Na obisku v jadrarni Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/28/ZWayvijempomorjukotzUberjempokopnem1885345.mp3 RTVSLO - Radio Koper 798 clean Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 28 Oct 2019 00:00:00 +0000 Z Wayvijem po morju kot z Uberjem po kopnem Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/21/Lesenirimskinatikailovekuinokoljuprijaznapoletnaobutev1882682.mp3 RTVSLO - Radio Koper 826 clean Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 21 Oct 2019 13:10:00 +0000 Leseni rimski natikači: človeku in okolju prijazna poletna obutev Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/14/Slovenijabocelovitonadziralavsedogajanjenamorju1879954.mp3 RTVSLO - Radio Koper 855 clean Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 14 Oct 2019 13:00:00 +0000 Slovenija bo celovito nadzirala vse dogajanje na morju Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/07/Naprogramihpomorstvainprometa120novihtudentov1877205.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1009 clean Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 07 Oct 2019 12:59:00 +0000 Na programih pomorstva in prometa 120 novih študentov V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/30/Nasutjezaplaookoljskonisprejemljivo1874238.mp3 RTVSLO - Radio Koper 770 clean V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 30 Sep 2019 13:30:00 +0000 Nasutje za plažo okoljsko ni sprejemljivo Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/Cigaretniogorekprvimedodpadkiobmorju1872067.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1013 clean Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Sep 2019 14:30:00 +0000 Cigaretni ogorek: prvi med odpadki ob morju V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/23/Varovanjeokoljaedenodstebrovrastinavtineindustrije1872050.mp3 RTVSLO - Radio Koper 801 clean V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 23 Sep 2019 13:55:00 +0000 Varovanje okolja eden od stebrov rasti navtične industrije Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/10/Svetleinsenneplatiladijskegaturizma1867409.mp3 RTVSLO - Radio Koper 968 clean Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Tue, 10 Sep 2019 12:00:00 +0000 Svetle in senčne plati ladijskega turizma Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/MorskadeklicaKarinpouujevusterni1865514.mp3 RTVSLO - Radio Koper 592 clean Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Sep 2019 13:30:00 +0000 Morska deklica Karin poučuje v Žusterni Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/04/GrenkazgodbaDelamarisa1865492.mp3 RTVSLO - Radio Koper 689 clean Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver. http://www.rtvslo.si/podcast Wed, 04 Sep 2019 13:00:00 +0000 Grenka zgodba Delamarisa V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/19/Narodbrezplovbejepticabrezkril1860242.mp3 RTVSLO - Radio Koper 1028 clean V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje. http://www.rtvslo.si/podcast Mon, 19 Aug 2019 16:00:00 +0000 Narod brez plovbe je ptica brez kril RTVSLO - Radio Koper no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani. sl Mon, 19 Jul 2021 11:30:00 +0000 http://www.rtvslo.si/podcast webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 19 Jul 2021 11:30:00 +0000 Morje in mi