Education (C) RTVSLO 2017 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/ Možgani na dlani: nevron pred mikrofon https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250662/moganinadlani1400x1400_px2.jpg Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883775 RTVSLO – Prvi 687 clean Kaj nam o naših možganih povedo fosili iz pradavnine? Natanko to bomo raziskovali tokrat! Vabljeni na potep tisočletja v zgodovino. Naša glavna navigatorka bo doktorica Alexandra de Sousa z Univerze BathSpa v Veliki Britaniji, ki strastno raziskuje povezave med človeškim vedenjem in njegovimi možgani. Pripravlja: Mojca Delač.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 30 Jun 2022 05:46:27 +0000 Kaj nam o razvoju človeških možganov in vedenja povedo fosili? Amiotrofično lateralno sklerozo ali bolezen motričnega nevrona sploh čez lužo poznajo tudi kot bolezen Louja Gehriga, po znamenitem igralcu bejzbola, ki je zbolel za njo in ob slovesu z igrišč imel tudi nepozaben govor. Morda se boste spomnili tudi polivanja z ledeno vodo, ki je po vsem svetu potekalo z namenom ozaveščanja o tej hudi nevrodegenerativni bolezni, ki po navadi poteka zelo hitro in za katero še ni zdravila. Ob svetovnem dnevu bolezni ALS (21. juniju) in 20-letnici teama za ALS na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo ter 20-letnici odbora za ALS pri Društvu distrofikov je Mojca Delač med omrežja, ki jih bolezen prizadene, pokukala s pomočjo Nede Caserman, ki ji je bila bolezen diagnosticirana pred petimi leti, mag. Stanke Ristič Kovačič in prof. dr. Janeza Zidarja. 174882270 RTVSLO – Prvi 807 clean Amiotrofično lateralno sklerozo ali bolezen motričnega nevrona sploh čez lužo poznajo tudi kot bolezen Louja Gehriga, po znamenitem igralcu bejzbola, ki je zbolel za njo in ob slovesu z igrišč imel tudi nepozaben govor. Morda se boste spomnili tudi polivanja z ledeno vodo, ki je po vsem svetu potekalo z namenom ozaveščanja o tej hudi nevrodegenerativni bolezni, ki po navadi poteka zelo hitro in za katero še ni zdravila. Ob svetovnem dnevu bolezni ALS (21. juniju) in 20-letnici teama za ALS na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo ter 20-letnici odbora za ALS pri Društvu distrofikov je Mojca Delač med omrežja, ki jih bolezen prizadene, pokukala s pomočjo Nede Caserman, ki ji je bila bolezen diagnosticirana pred petimi leti, mag. Stanke Ristič Kovačič in prof. dr. Janeza Zidarja. Thu, 23 Jun 2022 05:48:27 +0000 ALS: "Na koncu se več ne moreš premikati, samo oči ti še delajo. Malo me je strah prihodnosti" Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kronična utrujenost ima uničujoč vpliv na posameznikovo življenje, sestavlja jo več simptomov, njihov vzorec pa je nepredvidljiv</p> <p>Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.</p> </body> </html> 174880784 RTVSLO – Prvi 660 clean Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Kronična utrujenost ima uničujoč vpliv na posameznikovo življenje, sestavlja jo več simptomov, njihov vzorec pa je nepredvidljiv</p> <p>Kdaj ste se nazadnje res dobro spočili? In kdaj so vaši možgani nazadnje pojamrali: "Jaz ne morem več!!! Preveč je vsega!!! Dnevi so prekratki za vse obveznosti. Tako sem utrujen oziroma utrujena." Vsem se je že zgodilo in se dogaja. Kaj pa, če nas ta zvrhana mera vsega popolnoma preplavi in tudi - ohromi? Klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka dr. Špela Hvalec tokrat potuje z nami. In če bi si mislili, da je kronična utrujenost preprosto samo to, da smo zelo, zelo utrujeni in moram kakšno uro dlje spati, ste se ušteli. Gre za cel spekter simptomov, ki še enkrat znova pokažejo, kako kompleksen sistem so naši možgani in kako zahtevne so tudi povezave med njimi in drugimi deli telesa. Pripravlja: Mojca Delač.</p> </body> </html> Thu, 16 Jun 2022 05:46:00 +0000 Možgani in kronična utrujenost Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35! <p>Zakaj pohitimo čez prehod za pešce? Kako se možgani znajdejo v zastojih? Kaj ima s tem kultura?</p><p><p>Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35!</p></p> 174879232 RTVSLO – Prvi 692 clean Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35! <p>Zakaj pohitimo čez prehod za pešce? Kako se možgani znajdejo v zastojih? Kaj ima s tem kultura?</p><p><p>Tokrat bodo naši možgani udeleženci v prometu. Pa naj bo to za volanom, peš, s kolesom, skirojem ali kakšnim drugim prometnim sredstvom. To, kako se vedemo v prometu, veliko pove o nas in družbi, v kateri živimo. O tem se Mojca Delač pogovarja s psihologom prof. dr. Markom Poličem. Postanek na poti v četrtkovem jutru ob 7.35!</p></p> Thu, 09 Jun 2022 05:46:32 +0000 Možgani in promet: "Ljudje vozijo tako, kot živijo" Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi! <p>S prof. dr. Semirjem Zekijem o posebnem področju, ki "zasveti", ko nam je nekdaj ali nekdo všeč</p><p><p>Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi!</p></p> 174877358 RTVSLO – Prvi 636 clean Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi! <p>S prof. dr. Semirjem Zekijem o posebnem področju, ki "zasveti", ko nam je nekdaj ali nekdo všeč</p><p><p>Pravijo, da je lepota v očeh opazovalca. Da imajo vsake oči svojega malarja in da so si okusi različni. Prof. dr. Semir Zeki je svetovno znan nevroznanstvenik in nevrobiolog, ki je v svoji raziskovalni karieri odkril in opisal že kar nekaj zanimivih sistemov in predelov v naših možganih, v zadnjem času se posveča predvsem raziskovanju stanj kot so lepota, ljubezen, zaznavanje lepega, nevroestetika in podobno. Tokrat torej možganom namenjamo – lepoto. Ampak, kako se tega sploh lotiti, če pa to, kar je všeč meni, morda ni tebi? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi!</p></p> Thu, 02 Jun 2022 05:45:56 +0000 Ko se o okusih razpravlja: Kako in kje možgani zaznavajo lepoto? Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač. <p>V četrti epizodi serije #LjubezenGreSkoziNevrone je z nami prof. dr. Gorazd Drevenšek</p><p><p>Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174875500 RTVSLO – Prvi 707 clean Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač. <p>V četrti epizodi serije #LjubezenGreSkoziNevrone je z nami prof. dr. Gorazd Drevenšek</p><p><p>Največ mikroorganizmov v našem telesu prebiva v našem črevesju. To je mikrobiota. V prebavnem traktu je tudi približno 100 milijonov nevronov. Serotoninski receptorji pa torej poskrbijo, da imamo tisti prijeten občutek v trebuhu, ko nam je lepo. O tem pa več prof. dr. Gorazd Drevenšek, predavatelj psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in raziskovalec na ljubljanski medicinski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 26 May 2022 05:46:47 +0000 LJUBEZEN GRE SKOZI NEVRONE (4/4) Ljubezen v možganih in metulji v trebuhu Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač. <p>S prof. dr. Robinom Dunbarjem o možganih in "dotikanju ustnic v znamenju ljubezni"</p><p><p>Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> 174873649 RTVSLO – Prvi 559 clean Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač. <p>S prof. dr. Robinom Dunbarjem o možganih in "dotikanju ustnic v znamenju ljubezni"</p><p><p>Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> Thu, 19 May 2022 05:44:19 +0000 LJUBEZEN GRE SKOZI NEVRONE (3/4) "S poljubljanjem preverjamo imunski sistem druge osebe" V drugo epizodo majske miniserije "Ljubezen gre skozi nevrone" je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti v zvezi z razumevanjem navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.<p>Prof. dr. Gregor Majdič tudi o tem, da so v času zaljubljenosti bolj aktivna omrežja, ki urejajo instinktivna vedenja</p><p><p>V drugo epizodo majske mini serije "Ljubezen gre skozi nevrone", je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti iz razumevanja navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.</p></p> 174871809 RTVSLO – Prvi 692 clean V drugo epizodo majske miniserije "Ljubezen gre skozi nevrone" je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti v zvezi z razumevanjem navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.<p>Prof. dr. Gregor Majdič tudi o tem, da so v času zaljubljenosti bolj aktivna omrežja, ki urejajo instinktivna vedenja</p><p><p>V drugo epizodo majske mini serije "Ljubezen gre skozi nevrone", je v goste Možganov na dlani prišel prof. dr. Gregor Majdič. Z Mojco Delač sta se pogovarjala o tem, kdaj v evoluciji se je pojavila (romantična) ljubezen in zakaj, katere so zanimivosti iz razumevanja navezanosti v živalskem svetu, izvedeli pa boste tudi, kako na ljubezen gleda nevrofiziologija in zakaj je za naše možgane (ljubezenski) odnos na začetku "paradoksalna siutacija«.</p></p> Thu, 12 May 2022 05:46:32 +0000 LJUBEZEN GRE SKOZI NEVRONE (2/4) »Biologija, še posebno v zgodnji fazi zaljubljenosti, do neke mere potrjuje, da je 'ljubezen norost'« Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Breda Jelen Sobočan: "Vsekakor je veliko lažje biti princ na konju, kot pa moški sodobni ženski, to postaja resen problem"</p><p><p>Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese?<br /> Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174869906 RTVSLO – Prvi 634 clean Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese? Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Breda Jelen Sobočan: "Vsekakor je veliko lažje biti princ na konju, kot pa moški sodobni ženski, to postaja resen problem"</p><p><p>Maj je mesec, ki je bržkone napisal največ ljubezenskih pesmi, ko trava raste še toliko glasneje in ko imajo možgani veliko dela z metulji v trebuhu. V štirih majskih epizodah Možganov na dlani, pa bo šla ljubezen skozi .. nevrone. Kakšne izzive jim prinese?<br /> Najprej bomo o tem vprašali Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 05 May 2022 05:45:34 +0000 LJUBEZEN GRE SKOZI NEVRONE(1/4) Ljubezen je tista, ki omogoča možganom, da se optimalno razvijejo Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. <p>Saj poznate. Mravljinci, otopelost in čuden občutek v okončinah</p><p><p>Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje <strong>doc. dr. Blaž Koritnik</strong>, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174868261 RTVSLO – Prvi 524 clean Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. <p>Saj poznate. Mravljinci, otopelost in čuden občutek v okončinah</p><p><p>Vsem se nam je že kdaj zgodilo. Ko smo sedeli, ležali, prekrižali noge, se naslonili na roko, ... čez nekaj časa se je pojavil čuden občutek, ki ga orišemo kot, da nam "zaspi noga ali roka". Ampak- zakaj se to zgodi? Kot pripoveduje <strong>doc. dr. Blaž Koritnik</strong>, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo, je mogoče nekoliko zmotno prepričanje, da je glavni vzrok za to, da ni dovolj krvi,ker pritisnemo na neko žilo. V resnici je motena prekrvavitev perifernega živčevja. Več o tem pa v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 28 Apr 2022 05:43:44 +0000 Zakaj nam "zaspi" noga ali roka? Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Zakaj pravimo, da "jemo z očmi", kako so za to omreženi naši možgani in kaj, če so "oči prevelike"?</p><p><p>Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več, kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice ali pa šunke ali pa …</p> <p>Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja <strong>prof. dr. Charles Spence</strong>, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje.</p> <p>Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč.</p> <p>Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174866463 RTVSLO – Prvi 615 clean Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Zakaj pravimo, da "jemo z očmi", kako so za to omreženi naši možgani in kaj, če so "oči prevelike"?</p><p><p>Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več, kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice ali pa šunke ali pa …</p> <p>Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja <strong>prof. dr. Charles Spence</strong>, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje.</p> <p>Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč.</p> <p>Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 05:45:15 +0000 Siti, ampak z očmi bi vse pojedli! 11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač. <p>V svet nevronov nas tokrat pelje nevrolog dr. Dejan Georgiev </p><p><p>11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal <strong>dr. Dejan Georgiev</strong>, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174864690 RTVSLO – Prvi 656 clean 11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal dr. Dejan Georgiev, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač. <p>V svet nevronov nas tokrat pelje nevrolog dr. Dejan Georgiev </p><p><p>11. aprila leta 1755 se je v Shorditchu v Londonu rodil angleški kirurg, lekarnar, paleontolog in politični aktivist, dr. James Parkinson. Njegovo ime je za vselej ujeto v medicinskem izrazoslovju, saj je leta 1817 kot prvi opisal znake bolezni, ki jo je pozneje Jean Martin Charcot poimenoval po njem – Parkinsonova. 11. april je svetovni dan te bolezni in tokrat bomo znova dodali drobce k znanju in razumevanju. Pri tem nam bo znova pomagal <strong>dr. Dejan Georgiev</strong>, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Zanima nas, kaj je črna snov, zakaj pri Parkinsonovi bolezni prihaja do vidnih halucinacij, ali je res povezana s pesticidi in zakaj skozi želodec ne gre samo ljubezen, ampak je naše črevesje v marsičem povezano tudi s tokratno temo? Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 05:44:47 +0000 Možgani in Parkinsonova bolezen Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.<p>O zdravih možganih na svetovni dan zdravja </p><p><p>Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. <strong>Maja Bresjanac</strong> iz projekta <a>Zdrava glava</a>, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.</p></p> 174862745 RTVSLO – Prvi 657 clean Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.<p>O zdravih možganih na svetovni dan zdravja </p><p><p>Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. <strong>Maja Bresjanac</strong> iz projekta <a>Zdrava glava</a>, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.</p></p> Thu, 07 Apr 2022 05:45:57 +0000 Brez zdrave prehrane, spanja, kognitivnega treninga, gibanja in prostega časa ne bo šlo V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kdaj v ogledalu prepoznamo svoje telo? In kaj, če ga ne? </p><p><p>V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z <strong>asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu</strong> (Oddelek za psihologijo, FF UL) in p<strong>rof. dr. Zvezdanom Pirtoškom</strong> (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174860884 RTVSLO – Prvi 713 clean V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu (Oddelek za psihologijo, FF UL) in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kdaj v ogledalu prepoznamo svoje telo? In kaj, če ga ne? </p><p><p>V peti, zadnji epizodi v seriji Od glave do pet, v kateri smo raziskovali pisani svet sodelovanja možganov in drugih delov telesa, bomo naše podobe "postavili na ogled". Kdaj v razvoju možganov ti omogočijo, da v gledalu prepoznamo sebe? Kaj pa na fotografijah sebe, ko smo bili malo mlajši? In kdaj nam naši možgani lahko, zlasti v jeseni življenja, ponagajajo, da sami sebe v ogledalu ne prepoznamo? O tem z <strong>asist. dr. Kajo Hacin Beyazoglu</strong> (Oddelek za psihologijo, FF UL) in p<strong>rof. dr. Zvezdanom Pirtoškom</strong> (Nevrološka klinika, Medicinska fakulteta UL). Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 05:46:53 +0000 OD GLAVE DO PET: Zrcalce, zrcalce, nevronom povej Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.<p>Četrta epizoda serije Od glave do pet! Z nami v svet nevronov potujeta Saša Taraniš, vodilni strokovnjak s področja boksa pri nas, in prof. dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174858965 RTVSLO – Prvi 763 clean Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.<p>Četrta epizoda serije Od glave do pet! Z nami v svet nevronov potujeta Saša Taraniš, vodilni strokovnjak s področja boksa pri nas, in prof. dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Gotovo ste že slišali rek, da vaja dela mojstra. Mojstrijo se tudi povezave med možgani in mišicami pri različnih dejavnostih, kjer oboje uporabljamo. Na primer v boksu. Zakaj je to pomembno? Katera možganska omrežja pri tem sodelujejo? Kaj je (nevro)mišični spomin? Kako dolgo si naše mišice kaj zapomnijo? O vsem tem z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in boksarskim trenerjem Sašo Taranišem. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 06:47:43 +0000 OD GLAVE DO PET: Kakšen spomin imajo naše mišice? Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina. 174857017 RTVSLO – Val 202 1957 clean Ljudje se sinhroniziramo na različne načine, ko vstopamo v interakcijo drug z drugim. Ujeti korak in plesni ritem, zrcaliti držo in geste, izmojstriti ročne in poklicne spretnosti, uskladiti življenjske cikle in intimno življenje … To so veliki individualni izzivi že za posameznikovo telo in možgane, kaj šele za dve ali celo več oseb. Kako se torej sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih, kakšni procesi potekajo v človeškem telesu? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi oddaj Možgani na dlani in Frekvenca X. Sogovorniki:nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevroznanstvenik in psiholog prof. dr. Uri Hasson, prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko UL in umetnostne plavalke kluba Katalina. Thu, 17 Mar 2022 11:30:00 +0000 Od glave do pet: sinhronizacija možganov in telesa "Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest". Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje. Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.<p>Na obisku pri umetnostnih (sinhronih) plavalkah kluba Katalina in znanstvena pojasnila prof. Zvezdana Pirtoška in prof. Gregorja Geršaka</p><p><blockquote><p>"Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih  ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest".</p></blockquote> <p>Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje.</p> <p>Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174856938 RTVSLO – Prvi 744 clean "Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest". Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje. Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.<p>Na obisku pri umetnostnih (sinhronih) plavalkah kluba Katalina in znanstvena pojasnila prof. Zvezdana Pirtoška in prof. Gregorja Geršaka</p><p><blockquote><p>"Človek se že od nekdaj sprašuje: "Kaj je moja najvišja zavest, duša, jaz?" Mnogi trdijo, da je to sinhronizacija posameznih delov možganov med seboj. Obstajajo pa tudi sodobni nevroznanstveniki, ki trdijo, da obstaja še stopnja više. Da obstajajo določene situacije, kjer se možgani večih  ljudi lahko sinhronizirajo in nastopi višja zavest".</p></blockquote> <p>Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je pokukal v sinhronizirana omrežja, o katerih vedno več ve tudi meroslovje. Za to smo poklicali na Fakulteto za elektrotehniko prof. dr. Gregorja Geršaka, ki ga sinhroniziranje fizioloških odzivov več ljudi, tudi, če niso v isti sobi, vedno bolj raziskovalno navdušuje.</p> <p>Luka Hvalc in Mojca Delač sta se v posebni skupni epizodi ustavila tudi na bazenu Fakultete za šport, kjer trenirajo umetnostne (sinhrone) plavalke Kluba Katalina. Seveda tudi one dobro vedo, da sinhronost in usklajenost nista samoumevni in poleg občutka zahtevajo veliko treninga.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 17 Mar 2022 06:47:24 +0000 OD GLAVE DO PET: Možgani in telesa, ki se sinhronizirajo Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.<p>Možgani in piloerekcija</p><p><p>Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174854971 RTVSLO – Prvi 710 clean Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.<p>Možgani in piloerekcija</p><p><p>Kako se počutite v svoji koži? Tokrat gremo v svet, ki se mu s strokovnim izrazom reče piloerekcija. Še niste slišali? Pa gotovo poznate! Kurja polt je pravzaprav odziv dlačic po površini našega telesa na skrčenje majhnih mišic, ki jih oživčuje simpatično živčevje. O tem se bomo v drugem delu serije Od glave do pet pogovarjali s prof. dr. Majo Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 06:46:50 +0000 OD GLAVE DO PET: Ko nas oblije kurja polt V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Kaj se zgodi, ko mežikamo in kakšne vrste mežikanja obstajajo?</p><p><p>V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174852957 RTVSLO – Prvi 730 clean V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Kaj se zgodi, ko mežikamo in kakšne vrste mežikanja obstajajo?</p><p><p>V prvi epizodi serije Od glave do pet se sprašujemo – zakaj mežikamo? In kaj imajo s tem naši možgani? Z odgovori nam pomaga nevrolog, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 06:47:10 +0000 OD GLAVE DO PET: Pomežik možganom 21. februarja smo praznovali svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj se je smiselno začeti učiti tuj jezik? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.<p>V svet nevronov gre z nami prof. dr. Naja Ferjan Ramirez</p><p><p>21. februarja smo obeležili svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj je smiselno začeti z učenjem tujega jezika? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez, z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> 174850969 RTVSLO – Prvi 722 clean 21. februarja smo praznovali svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj se je smiselno začeti učiti tuj jezik? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.<p>V svet nevronov gre z nami prof. dr. Naja Ferjan Ramirez</p><p><p>21. februarja smo obeležili svetovni dan maternega jezika, v tokratni epizodi Možganov na dlani pa se bomo posvetili učenju drugega (tujega) jezika. So si mehanizmi pri učenju v možganih podobni kot pri prvem? Kdaj je smiselno začeti z učenjem tujega jezika? Kaj pa znakovni jezik? In zakaj se zdi, da gre poliglotom učenje lažje z jezika? O vsem tem s prof. dr. Najo Ferjan Ramirez, z Univerze Washington v Seattlu. Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 06:47:02 +0000 Možgani in učenje drugega (tujega) jezika Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak…saj veste, kako to gre. Vzdušje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici, Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Možgani navijačev in to, kako vplivajo na možgane športnikov</p><p><p>Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak … saj veste, kako to gre. Razpoloženje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici,<strong>Hano Hawlina</strong> in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, <strong>prof. dr. Tanjo Kajtna</strong>. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174844965 RTVSLO – Prvi 699 clean Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak…saj veste, kako to gre. Vzdušje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici, Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Možgani navijačev in to, kako vplivajo na možgane športnikov</p><p><p>Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak … saj veste, kako to gre. Razpoloženje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici,<strong>Hano Hawlina</strong> in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, <strong>prof. dr. Tanjo Kajtna</strong>. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 03 Feb 2022 06:46:39 +0000 Ko se kopamo v odsevani slavi Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično-načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gneče, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat, ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja, parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, čeprav je parkirišče prazno. Z odgovorom pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač. <p>O vedenju v prometu in transportu - kaj vpliva na to, kako izberemo parkirni prostor?</p><p><p>Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično- načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gužve, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja- parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, četudi ja parkirišče prazno. Z odgovor pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174842954 RTVSLO – Prvi 635 clean Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično-načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gneče, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat, ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja, parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, čeprav je parkirišče prazno. Z odgovorom pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač. <p>O vedenju v prometu in transportu - kaj vpliva na to, kako izberemo parkirni prostor?</p><p><p>Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično- načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gužve, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja- parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, četudi ja parkirišče prazno. Z odgovor pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 27 Jan 2022 06:45:35 +0000 Možgani, ki parkirajo O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.<p>Možgani in tenis - izzivi za kognicijo</p><p><p>O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174840987 RTVSLO – Prvi 711 clean O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.<p>Možgani in tenis - izzivi za kognicijo</p><p><p>O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 20 Jan 2022 06:46:51 +0000 "Pri servisu sta pomembni dve obdobji, ki trajata tri desetinke sekunde" Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Kognitivna disfunkcija, ki nam otežuje vsakdanje življenje, povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo</p><p><p>Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili <strong>dr. Maša Čater</strong> (nevroznanstvenica, urednica E- Sinapse, asistentka z doktoratom na Medicinski fakulteti UM) in mag. <strong>Anica Prosnik Domjan </strong>(klinična psihologinja, UKC Maribor).</p> <blockquote><p>Mislim,  da se je praktično že vsak od nas vsaj enkrat kratkoročno srečal z možgansko meglo. Gre za kognitivno disfunkcijo, ki pa lahko nastane kot posledica zelo različnih dejavnikov in obolenj. Otežuje nam vsakdanje življenje, saj nam povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo. Vse to vodi v nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto življenja.</p></blockquote></p> 174839030 RTVSLO – Prvi 664 clean Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Kognitivna disfunkcija, ki nam otežuje vsakdanje življenje, povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo</p><p><p>Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili <strong>dr. Maša Čater</strong> (nevroznanstvenica, urednica E- Sinapse, asistentka z doktoratom na Medicinski fakulteti UM) in mag. <strong>Anica Prosnik Domjan </strong>(klinična psihologinja, UKC Maribor).</p> <blockquote><p>Mislim,  da se je praktično že vsak od nas vsaj enkrat kratkoročno srečal z možgansko meglo. Gre za kognitivno disfunkcijo, ki pa lahko nastane kot posledica zelo različnih dejavnikov in obolenj. Otežuje nam vsakdanje življenje, saj nam povzroča zmedenost, nejasne misli, težave s koncentracijo. Vse to vodi v nižjo produktivnost in slabšo kvaliteto življenja.</p></blockquote></p> Thu, 13 Jan 2022 06:46:04 +0000 Možganska megla "Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. <p>Dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, o navdihujočih mentalnih procesih in fuziformnem gyrusu</p><p><p>"<em>Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena,</em>" je ob pripravah na tokratno epizodo dejal <strong>dr. Simon Brezovar</strong>, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "<em>kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju</em>".</p> <p>Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar?</p> <p>Vse to v tokratni epizodi!</p> <ul> <li>O šahu smo se v eni od preteklih epizod pogovarjali tudi s šahovsko velemojstrico dr. Jano Krivec: "<a>Šah je miniatura življenja. Dokler bo slednje, bo ostajal tudi šah.</a></li> </ul></p> 174837185 RTVSLO – Prvi 733 clean "Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač. <p>Dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, o navdihujočih mentalnih procesih in fuziformnem gyrusu</p><p><p>"<em>Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena,</em>" je ob pripravah na tokratno epizodo dejal <strong>dr. Simon Brezovar</strong>, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "<em>kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju</em>".</p> <p>Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar?</p> <p>Vse to v tokratni epizodi!</p> <ul> <li>O šahu smo se v eni od preteklih epizod pogovarjali tudi s šahovsko velemojstrico dr. Jano Krivec: "<a>Šah je miniatura življenja. Dokler bo slednje, bo ostajal tudi šah.</a></li> </ul></p> Thu, 06 Jan 2022 06:47:13 +0000 Kaj imata skupnega šah in zaznavanje obrazov? Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač. <p>Zbir misli, želja in vpogleda v nevroznost strokovnjakov, ki so bili z nami v posebnem možganskem jutru ob 300 dopolnjenih epizodah</p><p><p>Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo obeležili<a> v posebnem jutru</a>, 28. oktobra, ko je slavil tudi radio.</p> <p>Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Danes bomo slišali zbir njihovih misli o in želja za ta naš organ. Nevrolog <strong>prof. dr. Zvezdan Pirtošek</strong>:</p> <blockquote><p><em>Če pogledam na štiri desetletja svojega ukvarjanja z možgani, bi rekel, da me je fasciniralo nekaj, kar bi, če bi kot študent izustil, takoj padel. Kot študent sem se učil, da so možgani v prvih mesecih in morda desetletju zelo plastični, da se zelo preoblikujejo in tudi prilagajajo. Na zrela leta pa sem se naučil in videl marsikaj drugega. To, da možgani niso zamrznjena betonska plošča, da je to organizem, ki se ves čas spreminja, ki ga lahko preoblikujemo, do sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let, svojega življenja.</em></p></blockquote> <p>Nevroplastičnost je torej nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, vseeno pa so začetki razvoja tisti, ki najbolj zanimajo psihiatrinjo in psihoterapevtko <strong>Bredo Jelen Sobočan</strong>, saj je povedala, da je »<em>Fascinanto , kakšen vpliv imajo prvi tedni, meseci in leta na to, kdo smo</em>«.</p> <blockquote><p><em>Jaz mislim, da imam v življenju izjemno srečo in sem zanjo vse bolj hvaležna. Delam namreč enega najlepših poklicev, ki so možni. Zelo rada delam z možgani in tistimi, ki jih nosijo v glavi.</em></p></blockquote> <p>Več pa v oddaji!</p> <p>V njej lahko slišite:</p> <ul> <li>psihiatrinjo in psihoterapevtko<strong> Bredo Jelen Sobočan</strong>,</li> <li>predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti <strong>prof. dr. Zvezdana Pirtoška</strong>,</li> <li><strong>doc. dr. Blaža Koritnika</strong>, predstojnika kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana,</li> <li>nevrologinjo in evropsko strokovnjakinjo za medicino spanja, <strong>izr. prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj</strong> ter</li> <li><strong>prof. dr. Majo Bresjanac</strong>,  vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa.</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> 174835471 RTVSLO – Prvi 757 clean Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač. <p>Zbir misli, želja in vpogleda v nevroznost strokovnjakov, ki so bili z nami v posebnem možganskem jutru ob 300 dopolnjenih epizodah</p><p><p>Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo obeležili<a> v posebnem jutru</a>, 28. oktobra, ko je slavil tudi radio.</p> <p>Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Danes bomo slišali zbir njihovih misli o in želja za ta naš organ. Nevrolog <strong>prof. dr. Zvezdan Pirtošek</strong>:</p> <blockquote><p><em>Če pogledam na štiri desetletja svojega ukvarjanja z možgani, bi rekel, da me je fasciniralo nekaj, kar bi, če bi kot študent izustil, takoj padel. Kot študent sem se učil, da so možgani v prvih mesecih in morda desetletju zelo plastični, da se zelo preoblikujejo in tudi prilagajajo. Na zrela leta pa sem se naučil in videl marsikaj drugega. To, da možgani niso zamrznjena betonska plošča, da je to organizem, ki se ves čas spreminja, ki ga lahko preoblikujemo, do sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let, svojega življenja.</em></p></blockquote> <p>Nevroplastičnost je torej nekaj, kar nas spremlja skozi celotno življenje, vseeno pa so začetki razvoja tisti, ki najbolj zanimajo psihiatrinjo in psihoterapevtko <strong>Bredo Jelen Sobočan</strong>, saj je povedala, da je »<em>Fascinanto , kakšen vpliv imajo prvi tedni, meseci in leta na to, kdo smo</em>«.</p> <blockquote><p><em>Jaz mislim, da imam v življenju izjemno srečo in sem zanjo vse bolj hvaležna. Delam namreč enega najlepših poklicev, ki so možni. Zelo rada delam z možgani in tistimi, ki jih nosijo v glavi.</em></p></blockquote> <p>Več pa v oddaji!</p> <p>V njej lahko slišite:</p> <ul> <li>psihiatrinjo in psihoterapevtko<strong> Bredo Jelen Sobočan</strong>,</li> <li>predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti <strong>prof. dr. Zvezdana Pirtoška</strong>,</li> <li><strong>doc. dr. Blaža Koritnika</strong>, predstojnika kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana,</li> <li>nevrologinjo in evropsko strokovnjakinjo za medicino spanja, <strong>izr. prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj</strong> ter</li> <li><strong>prof. dr. Majo Bresjanac</strong>,  vodjo Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za Patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapsa.</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 30 Dec 2021 06:47:37 +0000 "Želim nam, da bi znali svoja omrežja čim bolj omrežiti v dobro vseh" Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc. <p>Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti, o mehanizmih odločanja pri nakupovanju </p><p><p>V decembru smo zaradi okraševanja, priprave oz. peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se dogajajo v naših možganih, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih središčih? <strong>Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti s Centra za kognitivno znanost Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani</strong>:</p> <blockquote><p>"Mi smo kar dodobra vodeni z raznimi konteksti, vplivi, čustvi itn. To je igra na naša čustva, samopodobo in pozornost."</p></blockquote> <p>Odločanje je kompleksen proces, ki se ne začne pred nakupovalno polico. Začne se veliko pred tem in nanj vpliva marsikaj.</p> <blockquote><p>"Recimo to, ali se poistovetimo z neko znamko zaradi tega ali drugega razloga. Vpliva seveda tudi, kakšni smo kot nakupovalci. Nekateri ljudje bodo šli v trgovino ter se bolj prepustili svojim impulzom, nekim trenutnim občutkom in morda se na njih znotraj trgovine lažje vpliva glede tega, kaj bodo kupili. Drugi pa se bodo zelo pripravili, si napisali na listek in se vnaprej zavezali, da ne bodo kupili nič drugega. Ti bodo verjetno v manjši meri kupili neki naključni proizvod."</p></blockquote> <p>Od česa vse so še odvisne odločitve pred nakupovanjem, med njim in po njem, pa več v posnetku!</p></p> 174833708 RTVSLO – Prvi 716 clean Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc. <p>Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti, o mehanizmih odločanja pri nakupovanju </p><p><p>V decembru smo zaradi okraševanja, priprave oz. peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se dogajajo v naših možganih, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih središčih? <strong>Toma Strle, raziskovalec in predavatelj na področju kognitivne znanosti s Centra za kognitivno znanost Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani</strong>:</p> <blockquote><p>"Mi smo kar dodobra vodeni z raznimi konteksti, vplivi, čustvi itn. To je igra na naša čustva, samopodobo in pozornost."</p></blockquote> <p>Odločanje je kompleksen proces, ki se ne začne pred nakupovalno polico. Začne se veliko pred tem in nanj vpliva marsikaj.</p> <blockquote><p>"Recimo to, ali se poistovetimo z neko znamko zaradi tega ali drugega razloga. Vpliva seveda tudi, kakšni smo kot nakupovalci. Nekateri ljudje bodo šli v trgovino ter se bolj prepustili svojim impulzom, nekim trenutnim občutkom in morda se na njih znotraj trgovine lažje vpliva glede tega, kaj bodo kupili. Drugi pa se bodo zelo pripravili, si napisali na listek in se vnaprej zavezali, da ne bodo kupili nič drugega. Ti bodo verjetno v manjši meri kupili neki naključni proizvod."</p></blockquote> <p>Od česa vse so še odvisne odločitve pred nakupovanjem, med njim in po njem, pa več v posnetku!</p></p> Thu, 23 Dec 2021 06:46:56 +0000 Možgani pred nakupovalnimi policami Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač. <p>S prof. dr. Mojco Kržan o vplivu kurkumina na naše telo in živčevje</p><p><p>100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.</p></p> 174831579 RTVSLO – Prvi 618 clean Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač. <p>S prof. dr. Mojco Kržan o vplivu kurkumina na naše telo in živčevje</p><p><p>100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.</p></p> Thu, 16 Dec 2021 06:45:18 +0000 Možgani in kurkuma V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. <p>Tokrat o vedenjsko-kognitivni terapiji, prof. Aaronu Becku in strahu pred javnim nastopanjem </p><p><p>V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> 174829497 RTVSLO – Prvi 714 clean V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. <p>Tokrat o vedenjsko-kognitivni terapiji, prof. Aaronu Becku in strahu pred javnim nastopanjem </p><p><p>V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač.</p></p> Thu, 09 Dec 2021 06:46:54 +0000 »Možganom želim čim več realnih in koristnih misli!« Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.<p>Pripoveduje svetovno znana raziskovalka zaznavanja glasbe, zaslužna profesorica dr. Lola L. Cuddy</p><p><p>Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z <strong>Lolo L. Cuddy</strong>, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p></p> 174827450 RTVSLO – Prvi 804 clean Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.<p>Pripoveduje svetovno znana raziskovalka zaznavanja glasbe, zaslužna profesorica dr. Lola L. Cuddy</p><p><p>Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z <strong>Lolo L. Cuddy</strong>, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p></p> Thu, 02 Dec 2021 06:25:00 +0000 V OMREŽJIH ZVOKA: "Možgani imajo z glasbo veliko dela" V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!<p>V tokratni epizodi se nam je pridružila Karmen Resnik Robida</p><p><p>V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174825372 RTVSLO – Prvi 691 clean V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!<p>V tokratni epizodi se nam je pridružila Karmen Resnik Robida</p><p><p>V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!</p> <p>&nbsp;</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 25 Nov 2021 06:46:31 +0000 V OMREŽJIH ZVOKA: Od binarnih tonov do senzorne terapije z zvokom Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač. <p>Danielle Teale in Jaka Škapin o tem, kako s prepletanjem svojega umetniškega dela odpirata nove svetove in poti, ko se gibi zatikajo </p><p><p>Gostja tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta <strong>Danielle Teale</strong> in <a><strong>Jaka Škapin</strong></a>, ki že pet let sodelujeta pri projektih <a>Dancing with Parkinsons</a> in Collective identity.  Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.</p> <p></p> <p>Danielle Teale in udeleženec na delavnici</p> <blockquote><p><em><strong>Z ljudmi, ki imajo Parkinsonovo bolezen, delam že skoraj 14 let. V tem času sem se veliko naučila o tem, kako nas naši možgani podpirajo pri gibanju in kaj se ob fizičnem premiku zgodi v njih. Veliko sem se naučila tudi o našem endokrinem sistemu in tem, kako pomembno je, da živimo povezano s hormonskimi spremembami. Vse to je spodbudilo moje zanimanje za celostno, intuitivno delo s telesom in za to, da plesalce pripeljem do tega izkustva s svetom. Seveda pa sem se naučila tudi veliko o nevrodegeneraciji in Parkinsonovi bolezni in spremembah, ki se takrat zgodijo pri pošiljanju teh »sporočil« od možganov do drugih delov telesa. Z zvokom lahko ustvarimo nove poti in tako na nek način obidemo dele možganov, ki so poškodovani. </strong></em></p></blockquote> <blockquote><p><em><strong>Oni plešejo, jaz pa soustvarjam glasbo. Šel sem skozi kar nekaj ciklov, kako naj jim najbolje pomagam. V zadnjem letu sem se odločil, da bom ostal kar pri svojem glasu, jim pomagal z improvizacijo in drugo tehnologijo, ki mi omogoča, da lahko v trenutku sestavim nek komad, nek groove, ki je najboljši za njihov ples, gibanje in za njihove možgane. </strong></em></p></blockquote> <p><a>VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah</a>.</p> <p><strong>PRIPOROČAMO V POSLUH</strong> :</p> <p><a><strong>BAIR ZVOČENJA : prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih</strong></a></p> <p><a><strong>FREKVENCA X: </strong></a></p> <pre> Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</pre> <p></p></p> 174823216 RTVSLO – Prvi 817 clean Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač. <p>Danielle Teale in Jaka Škapin o tem, kako s prepletanjem svojega umetniškega dela odpirata nove svetove in poti, ko se gibi zatikajo </p><p><p>Gostja tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta <strong>Danielle Teale</strong> in <a><strong>Jaka Škapin</strong></a>, ki že pet let sodelujeta pri projektih <a>Dancing with Parkinsons</a> in Collective identity.  Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.</p> <p></p> <p>Danielle Teale in udeleženec na delavnici</p> <blockquote><p><em><strong>Z ljudmi, ki imajo Parkinsonovo bolezen, delam že skoraj 14 let. V tem času sem se veliko naučila o tem, kako nas naši možgani podpirajo pri gibanju in kaj se ob fizičnem premiku zgodi v njih. Veliko sem se naučila tudi o našem endokrinem sistemu in tem, kako pomembno je, da živimo povezano s hormonskimi spremembami. Vse to je spodbudilo moje zanimanje za celostno, intuitivno delo s telesom in za to, da plesalce pripeljem do tega izkustva s svetom. Seveda pa sem se naučila tudi veliko o nevrodegeneraciji in Parkinsonovi bolezni in spremembah, ki se takrat zgodijo pri pošiljanju teh »sporočil« od možganov do drugih delov telesa. Z zvokom lahko ustvarimo nove poti in tako na nek način obidemo dele možganov, ki so poškodovani. </strong></em></p></blockquote> <blockquote><p><em><strong>Oni plešejo, jaz pa soustvarjam glasbo. Šel sem skozi kar nekaj ciklov, kako naj jim najbolje pomagam. V zadnjem letu sem se odločil, da bom ostal kar pri svojem glasu, jim pomagal z improvizacijo in drugo tehnologijo, ki mi omogoča, da lahko v trenutku sestavim nek komad, nek groove, ki je najboljši za njihov ples, gibanje in za njihove možgane. </strong></em></p></blockquote> <p><a>VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah</a>.</p> <p><strong>PRIPOROČAMO V POSLUH</strong> :</p> <p><a><strong>BAIR ZVOČENJA : prof. Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih</strong></a></p> <p><a><strong>FREKVENCA X: </strong></a></p> <pre> Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</pre> <p></p></p> Thu, 18 Nov 2021 06:35:00 +0000 V OMREŽJIH ZVOKA: Glasba, ples in Parkinsonova bolezen V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin. <p>S psihiatrinjo dr. Arijano Turčin o tem, kako lahko zvoki potencirajo napetost in nevarnost</p><p><p>V drugi epizodi jesenskega cikla serije V omrežjih zvoka raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo <strong>dr. Arijano Turčin</strong>.</p> <blockquote><p>"Zvoki sami po sebi nas lahko strašijo, še posebno, ko so bolj v kompleksni formi. Imamo izkušnjo, da se prav z zvočno kuliso v filmih, na primer, potencira neka nevarnost, napetost, če gledamo samo zvočno sliko, morda ne bi bili toliko pod adrenalinom."</p></blockquote> <p>Naša amigdala je pripravljena na boj ali beg, obenem pa so omrežja limbičnega sistema povezana z našim spominom. Tako kot nas zvoki valov in galebov spomnijo na poletje, lahko bobnenje ali žvenketanje obudi travmatične spomine.</p> <blockquote><p>"Ko so leta 1994, 1995 granatirali Zagreb, sem bila tam. Mesto je bilo pred tem vedno glasno in bučno, a ko je padla granata in bila naznanjena splošna nevarnost, se je vse umirilo. Nastopila je neprijetna tišina, ki je bila moteča in je bila znak za to, da se nekaj neprijetnega dogaja, da se dogaja nekaj,  česar si ne želimo. Ta moment sem si zapomnila za vse večne čase".</p></blockquote> <p>Z Arijano Turčin sva se pogovarjala <strong>Luka Hvalc in Mojca Delač</strong>.</p> <p>Anketo je posnela: <strong>Neža Borkovič</strong>.</p> <p><a>VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah</a>.</p> <p><strong>PRIPOROČAMO V POSLUH</strong> :</p> <p><a>FREKVENCA X: Zvoki- slišne krajine mest </a></p> <pre>Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</pre> <p></p></p> 174821343 RTVSLO – Prvi 588 clean V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin. <p>S psihiatrinjo dr. Arijano Turčin o tem, kako lahko zvoki potencirajo napetost in nevarnost</p><p><p>V drugi epizodi jesenskega cikla serije V omrežjih zvoka raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo <strong>dr. Arijano Turčin</strong>.</p> <blockquote><p>"Zvoki sami po sebi nas lahko strašijo, še posebno, ko so bolj v kompleksni formi. Imamo izkušnjo, da se prav z zvočno kuliso v filmih, na primer, potencira neka nevarnost, napetost, če gledamo samo zvočno sliko, morda ne bi bili toliko pod adrenalinom."</p></blockquote> <p>Naša amigdala je pripravljena na boj ali beg, obenem pa so omrežja limbičnega sistema povezana z našim spominom. Tako kot nas zvoki valov in galebov spomnijo na poletje, lahko bobnenje ali žvenketanje obudi travmatične spomine.</p> <blockquote><p>"Ko so leta 1994, 1995 granatirali Zagreb, sem bila tam. Mesto je bilo pred tem vedno glasno in bučno, a ko je padla granata in bila naznanjena splošna nevarnost, se je vse umirilo. Nastopila je neprijetna tišina, ki je bila moteča in je bila znak za to, da se nekaj neprijetnega dogaja, da se dogaja nekaj,  česar si ne želimo. Ta moment sem si zapomnila za vse večne čase".</p></blockquote> <p>Z Arijano Turčin sva se pogovarjala <strong>Luka Hvalc in Mojca Delač</strong>.</p> <p>Anketo je posnela: <strong>Neža Borkovič</strong>.</p> <p><a>VEČ O PROJEKTU B-AIR in aktualnih oddajah</a>.</p> <p><strong>PRIPOROČAMO V POSLUH</strong> :</p> <p><a>FREKVENCA X: Zvoki- slišne krajine mest </a></p> <pre>Cikel V omrežjih zvoka nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</pre> <p></p></p> Thu, 11 Nov 2021 06:44:48 +0000 V OMREŽJIH ZVOKA: "Zvoki nas lahko strašijo, še posebno, ko so v bolj kompleksni formi" V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič. <p>V prvi epizodi nove serije bo z nami doc. dr. Sandra Morović</p><p><p>V tokratni štiridelni seriji V omrežjih zvoka raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam je pridružila nevrologinja<strong> doc. dr. Sandra Morovič</strong> (Poliklinika Aviva, Međunarodni institut za zdravlje mozga).</p> <blockquote> <p><span>Možgani so me začeli zanimati že kmalu po tem, ko sem jih začela uporabljati. Kar je čudovito pri njih, je to, da vračajo toliko, kolikor vanje vlagate. Vse vam vrnejo. Tega se premalo zavedamo, možgane jemljemo kot samoumevne, premalo pazimo nanje. Tako kot drugi organi zahtevajo veliko pozornosti, vadbe in preventive. </span></p> </blockquote> <p>Mehanizmi vpliva glasbe na možgane in okrevanje še niso v celoti pojasnjeni:</p> <blockquote><p>Glasba "zaposluje" celotne možgane, saj ne sodeluje samo eno možgansko področje, ko poslušamo oziroma obdelujemo tisto, kar slišimo. Pri meni se na primer aktivirajo drugi deli možganov kot pri nekom, ki je profesionalni glasbenik. Oni drugače "vidijo" glasbo, če lahko temu tako rečemo,  in tako poteka vzpostavljanje več sinaps. Sinapse so povezave med našimi nevroni. Na takšen način možganske celice dobivajo hitrejše odgovore. Lahko govorimo o plastičnosti možganov, ki je zadnje desetletje ali dve glavna tema v nevrologiji. Dejstvo je, da so možgani zelo plastični in omogočajo učenje novih stvari, zmožni so se prilagajati. Včasih smo verjeli, da imamo v možgani toliko celic, kot smo jih imeli ob rojstvu, no, zdaj se te ugotovitve spreminjajo.</p></blockquote> <p>Več pa v oddaji!</p> <p>Snemanje pogovora in prevod: Luka Hvalc in Mojca Delač</p> <p>Bere: Barbara Zupan</p> <p>&nbsp;</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p></p> 174819301 RTVSLO – Prvi 667 clean V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič. <p>V prvi epizodi nove serije bo z nami doc. dr. Sandra Morović</p><p><p>V tokratni štiridelni seriji V omrežjih zvoka raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam je pridružila nevrologinja<strong> doc. dr. Sandra Morovič</strong> (Poliklinika Aviva, Međunarodni institut za zdravlje mozga).</p> <blockquote> <p><span>Možgani so me začeli zanimati že kmalu po tem, ko sem jih začela uporabljati. Kar je čudovito pri njih, je to, da vračajo toliko, kolikor vanje vlagate. Vse vam vrnejo. Tega se premalo zavedamo, možgane jemljemo kot samoumevne, premalo pazimo nanje. Tako kot drugi organi zahtevajo veliko pozornosti, vadbe in preventive. </span></p> </blockquote> <p>Mehanizmi vpliva glasbe na možgane in okrevanje še niso v celoti pojasnjeni:</p> <blockquote><p>Glasba "zaposluje" celotne možgane, saj ne sodeluje samo eno možgansko področje, ko poslušamo oziroma obdelujemo tisto, kar slišimo. Pri meni se na primer aktivirajo drugi deli možganov kot pri nekom, ki je profesionalni glasbenik. Oni drugače "vidijo" glasbo, če lahko temu tako rečemo,  in tako poteka vzpostavljanje več sinaps. Sinapse so povezave med našimi nevroni. Na takšen način možganske celice dobivajo hitrejše odgovore. Lahko govorimo o plastičnosti možganov, ki je zadnje desetletje ali dve glavna tema v nevrologiji. Dejstvo je, da so možgani zelo plastični in omogočajo učenje novih stvari, zmožni so se prilagajati. Včasih smo verjeli, da imamo v možgani toliko celic, kot smo jih imeli ob rojstvu, no, zdaj se te ugotovitve spreminjajo.</p></blockquote> <p>Več pa v oddaji!</p> <p>Snemanje pogovora in prevod: Luka Hvalc in Mojca Delač</p> <p>Bere: Barbara Zupan</p> <p>&nbsp;</p> <h6>Cikel "V omrežjih zvoka" nastaja v okviru  projekta B-AIR, ki ga sofinancira Ustvarjalna Evropa.</h6> <p></p></p> Thu, 04 Nov 2021 06:46:07 +0000 V omrežjih zvoka: Glasba in okrevanje po možganski kapi V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek. <p>V posebni praznični izvedbi četrtkovega jutra smo o možganih klepetali s tistimi, ki jih odlično poznajo</p><p><p>V posebnem tematskem jutru na Prvem smo zaznamovali 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijskem etru je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Jutranjo "kavo z možgani" smo spili s tistimi, ki znajo o njih veliko povedati.</p> <p>Psihiatrinja in psihoterapevtka<strong> Breda Jelen Sobočan, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj</strong>, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, evropska strokovnjakinja za medicino spanja, nevrolog <strong>doc. dr. Blaž Koritnik</strong>, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, <strong>prof. dr. Maja Bresjanac</strong>, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo, ter predsednica Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki je bila gostja <a>Svetovalnega servisa</a>, ter nevrolog <strong>prof. dr. Zvezdan Pirtošek</strong>, predstojnik Katedre za nevrologijo ljubljanske medicinske fakultete.</p> <p>Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, <strong>prof. dr. Marko Hawlina</strong>, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«.  Avtorica oddaje,  z radijskim mikrofonom<a> smo ga ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskali na Očesni kliniki v Ljubljani</a>.</p> <p>Nekaj slikovnih utrinkov prazničnega jutra. Foto: Darja Pograjc.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174817578 RTVSLO – Prvi 2829 clean V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek. <p>V posebni praznični izvedbi četrtkovega jutra smo o možganih klepetali s tistimi, ki jih odlično poznajo</p><p><p>V posebnem tematskem jutru na Prvem smo zaznamovali 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijskem etru je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Jutranjo "kavo z možgani" smo spili s tistimi, ki znajo o njih veliko povedati.</p> <p>Psihiatrinja in psihoterapevtka<strong> Breda Jelen Sobočan, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj</strong>, specialistka nevrologije in klinična nevrofiziologinja, evropska strokovnjakinja za medicino spanja, nevrolog <strong>doc. dr. Blaž Koritnik</strong>, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, <strong>prof. dr. Maja Bresjanac</strong>, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo, ter predsednica Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki je bila gostja <a>Svetovalnega servisa</a>, ter nevrolog <strong>prof. dr. Zvezdan Pirtošek</strong>, predstojnik Katedre za nevrologijo ljubljanske medicinske fakultete.</p> <p>Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, <strong>prof. dr. Marko Hawlina</strong>, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«.  Avtorica oddaje,  z radijskim mikrofonom<a> smo ga ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskali na Očesni kliniki v Ljubljani</a>.</p> <p>Nekaj slikovnih utrinkov prazničnega jutra. Foto: Darja Pograjc.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 28 Oct 2021 11:20:00 +0000 POSEBNA PRAZNIČNA IZVEDBA : »Možgani so organ, narejen za to, da se tudi med seboj povezujejo« Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo? <p>Kako nočno in izmensko delo vplivata na človeške možgane?</p><p><p>"<em>Izmenskega dela imamo več vrst, ampak najbolj moteče je nočno delo. Tisti, ki delajo izključno ponoči, seveda ne morejo kar enostavno zamenjati dneva za noč. Na ta račun trpi njihovo spanje,</em>" razloži <strong>doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje</strong>.</p> <blockquote><p>"Dnevno spanje nikoli ne more popolnoma nadomestiti nočnega, tudi če si popolnoma zatemnimo prostor in poskušamo nekako ne zmanjšati izločanje našega hormona spanja melatonina, ki je zelo odvisen od naše izpostavljenosti svetlobi oz. temi. Kljub temu imamo podnevi višjo telesno temperaturo, se pravi to spanje nikoli ni enakovredno nočnemu."</p></blockquote> <p>Potem pa je tu še socialno življenje, ki nam preprečuje spanje prek dneva. Kaj pa izmensko delo (npr. tedensko menjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene)? Kako vpliva na možgane?</p> <blockquote><p>"Načeloma je pri večini neki rotacijski sistem boljši kot striktno nočno delo. Je pa tu zelo pomembno, kako hitre so te rotacije in v kateri smeri so. Je pa odvisno tudi od tega, kakšen je posamezen človek oz. ali ima njegova biološka ura krajšo ali daljšo periodo kot 24 ur."</p></blockquote></p> 174815528 RTVSLO – Prvi 650 clean Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo? <p>Kako nočno in izmensko delo vplivata na človeške možgane?</p><p><p>"<em>Izmenskega dela imamo več vrst, ampak najbolj moteče je nočno delo. Tisti, ki delajo izključno ponoči, seveda ne morejo kar enostavno zamenjati dneva za noč. Na ta račun trpi njihovo spanje,</em>" razloži <strong>doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje</strong>.</p> <blockquote><p>"Dnevno spanje nikoli ne more popolnoma nadomestiti nočnega, tudi če si popolnoma zatemnimo prostor in poskušamo nekako ne zmanjšati izločanje našega hormona spanja melatonina, ki je zelo odvisen od naše izpostavljenosti svetlobi oz. temi. Kljub temu imamo podnevi višjo telesno temperaturo, se pravi to spanje nikoli ni enakovredno nočnemu."</p></blockquote> <p>Potem pa je tu še socialno življenje, ki nam preprečuje spanje prek dneva. Kaj pa izmensko delo (npr. tedensko menjavanje dopoldanske, popoldanske in nočne izmene)? Kako vpliva na možgane?</p> <blockquote><p>"Načeloma je pri večini neki rotacijski sistem boljši kot striktno nočno delo. Je pa tu zelo pomembno, kako hitre so te rotacije in v kateri smeri so. Je pa odvisno tudi od tega, kakšen je posamezen človek oz. ali ima njegova biološka ura krajšo ali daljšo periodo kot 24 ur."</p></blockquote></p> Thu, 21 Oct 2021 05:45:50 +0000 "Če spanja ni dovolj, si ga možgani vzamejo sami" 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>"Izražanje jeze je umetnost," pripoveduje Luka Agrež</p><p><p>Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smo jezni? Koliko že vemo o tem čustvu? Na kakšen način izražamo jezo? Kdaj je jeza nekaj dobrega? Po odgovore na vprašanja o jeznih možganih smo se odpravili k Luki Agrežu, psihodinamskemu psihoterapevtu, sodelavcu Društva projekt človek in programa <a>OMRA</a>.</p></p> 174813552 RTVSLO – Prvi 641 clean 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>"Izražanje jeze je umetnost," pripoveduje Luka Agrež</p><p><p>Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smo jezni? Koliko že vemo o tem čustvu? Na kakšen način izražamo jezo? Kdaj je jeza nekaj dobrega? Po odgovore na vprašanja o jeznih možganih smo se odpravili k Luki Agrežu, psihodinamskemu psihoterapevtu, sodelavcu Društva projekt človek in programa <a>OMRA</a>.</p></p> Thu, 14 Oct 2021 05:45:41 +0000 Možgani, ki so jezni Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani! <p>Ko nam gre, odmislimo vse drugo in smo osredotočeni</p><p><p><strong>Christoph Dressler</strong> je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!</p></p> 174811495 RTVSLO – Prvi 1786 clean Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani! <p>Ko nam gre, odmislimo vse drugo in smo osredotočeni</p><p><p><strong>Christoph Dressler</strong> je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!</p></p> Thu, 07 Oct 2021 05:25:00 +0000 Možgani, ki so v zanosu Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem. <p>Sprejemalec pri odbojki lahko med servisom prebere napis na žogi, ki leti proti njemu</p><p><p>Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.</p></p> 174809528 RTVSLO – Prvi 747 clean Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem. <p>Sprejemalec pri odbojki lahko med servisom prebere napis na žogi, ki leti proti njemu</p><p><p>Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.</p></p> Thu, 30 Sep 2021 05:25:00 +0000 Vid zelo pomemben za učinkovito gibanje Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo! <p>S športno psihologinjo Meto Jerala Kegljevič o možganih in rekreativnem športu</p><p><p>Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!</p></p> 174807608 RTVSLO – Prvi 668 clean Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo! <p>S športno psihologinjo Meto Jerala Kegljevič o možganih in rekreativnem športu</p><p><p>Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!</p></p> Thu, 23 Sep 2021 05:46:08 +0000 "Šport je kot življenje, za nagrado se moramo potruditi." Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.<p>Cel čas prejemajo cel kup senzornih dražljajev</p><p><p>Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.</p></p> 174805754 RTVSLO – Prvi 676 clean Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.<p>Cel čas prejemajo cel kup senzornih dražljajev</p><p><p>Septembra jutranje možganske minute namenjamo gibanju. Tokrat bo z nami prof. dr. Klaus Gramann s Tehniške univerze v Berlinu. Preučuje naše prostorsko zaznavanje, kako se gibamo po prostoru in kako sploh v tem velikem svetu, ki nas obdaja, najdemo smisel. Mojca Delač ga je povabila pred radijski mikrofon Prvega in v oddajo Možgani na dlani.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 05:46:16 +0000 Možgani, ki se gibajo po prostoru V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.<p>Življenje nam prinese tudi padce. O tem, kaj se takrat zgodi v naših možganih, je znanega malo</p><p><p>V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo našim možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet- padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.</p> <blockquote><p><strong>Največji izziv so vsakdanji dogodki, ko se mora človek hkrati ukvarjati z različnimi nalogami. Za primer vzemimo prečkanje prometne ceste – pozorni moramo biti na druge udeležence v prometu, semaforje in podobno. Veliko starejših ljudi ima s tem težave, saj jih razmere prisilijo, da pospešijo gibanje. To potem vpliva na težave z motorično kontrolo. Vemo, da na to vpliva tudi pozornost, ki je pri človeku omejena. Zato skušamo pomagati z iskanjem strategije, ki bi pomagala pri spopadanju s tovrstnimi izzivi. </strong></p></blockquote></p> 174803941 RTVSLO – Prvi 607 clean V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.<p>Življenje nam prinese tudi padce. O tem, kaj se takrat zgodi v naših možganih, je znanega malo</p><p><p>V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo našim možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet- padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.</p> <blockquote><p><strong>Največji izziv so vsakdanji dogodki, ko se mora človek hkrati ukvarjati z različnimi nalogami. Za primer vzemimo prečkanje prometne ceste – pozorni moramo biti na druge udeležence v prometu, semaforje in podobno. Veliko starejših ljudi ima s tem težave, saj jih razmere prisilijo, da pospešijo gibanje. To potem vpliva na težave z motorično kontrolo. Vemo, da na to vpliva tudi pozornost, ki je pri človeku omejena. Zato skušamo pomagati z iskanjem strategije, ki bi pomagala pri spopadanju s tovrstnimi izzivi. </strong></p></blockquote></p> Thu, 09 Sep 2021 05:45:07 +0000 Možgani, ki padejo Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.<p>Kako prostrana slana modrina vpliva na naše možgane? </p><p><p>Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.</p></p> 174802212 RTVSLO – Prvi 647 clean Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.<p>Kako prostrana slana modrina vpliva na naše možgane? </p><p><p>Kljub temu, da se takole ob začetku septembra za marsikatere možgane zdi, da je morje že daleč in da se od njega poslavljajo do prihodnje sezone, pa jim ga bomo mi v nadaljevanju vseeno še malo privoščili. Še tokrat pobrskamo po arhivu oddaj Možgani na dlani in jih res peljemo – na morje. Kako "neskončna slana modrina" vpliva na naše možgane in zakaj ob morju po navadi tako dobro spimo? Mojca Delač je poiskala odgovore.</p></p> Thu, 02 Sep 2021 08:40:00 +0000 Možgani na morju (ponovitev) V zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu, in Jasno Bauman, direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. <p>O tem, kako naši možgani besedni jezik prenašajo v znakovnega</p><p><p>V zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik.  Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani.  Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu ter Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174800457 RTVSLO – Prvi 743 clean V zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik. Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani. Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu, in Jasno Bauman, direktorico zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. <p>O tem, kako naši možgani besedni jezik prenašajo v znakovnega</p><p><p>V zadnjem letu in pol smo na številnih novinarskih konferencah lahko opazovali tudi neumorno tolmačenje v znakovni jezik.  Ob tolmačenju iz besednega v znakovni jezik se v možganih odvija cel kup procesov, kar je seveda zlasti zahtevno, če se to odvija simultano. O tem, kako to poteka, smo govorili tudi v eni od preteklih epizod Možganov na dlani.  Če se nam kdaj zatakne kakšna beseda na koncu jezika, se lahko zatakne tudi kretnja? Kako je s kretanjem novih besed, kot je denimo »koronavirus«? Kateri so glavni izzivi pri raziskovanju znakovnega jezika in možganov? O tem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Bencie Woll, ki se s področjem ukvarja že več kot štiri desetletja in je bila prva profesorica znakovnega jezika v Združenem Kraljestvu ter Jasno Bauman, direktorico Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 26 Aug 2021 05:47:23 +0000 "Najhujše, kar se tolmaču lahko zgodi, je, da ustavi roke" (ponovitev) Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.<p>S prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom</p><p><p>Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.</p></p> 174799015 RTVSLO – Prvi 846 clean Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.<p>S prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom</p><p><p>Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče "afantazija", nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.</p></p> Thu, 19 Aug 2021 05:49:06 +0000 Afantazija: Ko naše misli ne znajo naslikati podobe (ponovitev) V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. Pripravlja Mojca Delač. <p>Kako komunicirajo mehur in možgani? (ponovitev)</p><p><p>V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom <strong>prof. dr. Davidom B. Voduškom</strong>.</p></p> 174797631 RTVSLO – Prvi 688 clean V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. Pripravlja Mojca Delač. <p>Kako komunicirajo mehur in možgani? (ponovitev)</p><p><p>V tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo znova posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom <strong>prof. dr. Davidom B. Voduškom</strong>.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 05:46:28 +0000 Zakaj je tako težko misliti na kaj drugega, če nas tišči na wc? (Ponovitev) Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, dragi poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.<p>Do danes se je zvrstilo že 300 epizod Možganov na dlani</p><p><p>Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, drage poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.</p></p> 174792700 RTVSLO – Prvi 755 clean Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, dragi poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.<p>Do danes se je zvrstilo že 300 epizod Možganov na dlani</p><p><p>Če preštejete četrtke od 1.oktobra 2015, ko smo začeli naše radijske potepe, se bodo ti danes ustavili prav pri številki 300. Ko človek pomisli, koliko je bilo vseh tem, sogovornikov, raziskovanj in radovednosti, se mu kar zasveti pred očmi. Tudi zaprtimi. In prav s tem smo pred slabimi šestimi leti tudi začeli. S fosfeni. V tem času se je zvrstilo približno 200 strokovnjakov, domačih in tujih, ki so nam približali svet svojega delovanja in raziskovanja ter ponudili vpogled v dogajanje v možganih. Ponosni smo na to. In hvaležni za vse vaše posluhe in odzive, drage poslušalke in poslušalci. V tristoti epizodi se je malo nazaj in malo naprej zazrla Mojca Delač. Tudi to nam omogočajo naši možgani.</p></p> Thu, 22 Jul 2021 05:47:35 +0000 Tristotica!!! V tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneyja Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s tako imenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Ta krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske strukture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.<p>S tako imenovanim mentalnim treningom se krepi povezava med možgani in mišicami</p><p><p>V tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneya Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s takoimenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Slednji krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske sturkture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na Dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174791160 RTVSLO – Prvi 582 clean V tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneyja Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s tako imenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Ta krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske strukture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja Mojca Delač.<p>S tako imenovanim mentalnim treningom se krepi povezava med možgani in mišicami</p><p><p>V tokratni epizodi gostimo nevroznanstvenika, prof. dr. Sidneya Grospretra, ki se raziskovalno ukvarja s takoimenovanimi nefizičnimi pristopi treninga pri športnikih, med katere sodi tudi mentalni trening. Slednji krepi povezavo med možgani in mišicami oziroma periferijo. Ko si gibanje predstavljamo, so vključene iste možganske sturkture kot takrat, ko se v resnici gibamo. To metodo uporabljajo tudi pri kolesarjih na Dirki po Franciji. Več v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 15 Jul 2021 05:44:42 +0000 Nevroznanstvenik v ekipi na dirki po Franciji O plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba, ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kot katerokoli gibanje je tudi plavanje celosten proces. Človek, ki se giba, uporablja celotne možgane</p><p><p>O plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174789461 RTVSLO – Prvi 537 clean O plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba, ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kot katerokoli gibanje je tudi plavanje celosten proces. Človek, ki se giba, uporablja celotne možgane</p><p><p>O plavanju smo v naših oddajah že kar nekaj povedali, nekaj klikov stran so vse epizode, zato lepo vabljeni, da zaplavate na našo spletno stran in med podkaste! Ste vedeli, da ta oblika rekreacije ni samo odlična vadba ampak poskrbi tudi za našo kognicijo? Dobro je že znano, da fizična aktivnost, kot je plavanje, izboljša motorično kontrolo in povezane kognitivne sposobnosti, hkrati pa spodbuja nevropotektivne mehanizme v našem živčnem sistemu. V svet plavanja skočimo s športno psihologinjo in plavalko Tino Jeromen, ki nam bo povedala tudi, kako z vedenjsko-kognitivno terapijo premagujejo različne strahove in fobije, povezane s plavanjem. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 08 Jul 2021 05:43:57 +0000 Plavanje pozitivno vpliva tudi na našo kognicijo Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.<p>Kaj o tem povedo nevronska omrežja? </p><p><p>Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.</p></p> 174787736 RTVSLO – Prvi 764 clean Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.<p>Kaj o tem povedo nevronska omrežja? </p><p><p>Znani pregovor, da "kdor poje, zlo ne misli", priča o tem, da je petje povezano z dobrosrčnostjo in dobro voljo. Kaj o tem pravijo nevronska omrežja? Kako je dobro razpoloženje povezano s petjem, kako je slednje evolucijsko povezano s človekovim razvojem in zakaj sploh pojemo ter kako je s petjem pri tistih, ki ne slišijo? O vsem tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom.</p></p> Thu, 01 Jul 2021 05:47:44 +0000 Kdor poje, zlo ne misli 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>Anksiozne motnje so kompleksen pojav, kjer se prepletajo genetski, okoljski in osebnostni dejavniki. </p><p><p>Poletne počitnice so tu, in po mesecih omejitev druženj in gibanja se zdaj vse to sprošča. Javni prostori se polnijo, razdalje pa krajšajo. Mnogi so seveda tega zelo veseli, kaj pa tisti, ki imajo socialne fobije ali anksiozne motnje? Po podatkih NIJZ se anksiozne motnje v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najpogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dve proti ena. V današnji oddaji Možgani na dlani tudi o agorafobiji ali strahu pred odprtimi prostori ter kakšna je pomoč, ko socialna anksioznost vpliva na kakovost življenja posameznika in njegove okolice.</p></p> 174786089 RTVSLO – Prvi 728 clean 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>Anksiozne motnje so kompleksen pojav, kjer se prepletajo genetski, okoljski in osebnostni dejavniki. </p><p><p>Poletne počitnice so tu, in po mesecih omejitev druženj in gibanja se zdaj vse to sprošča. Javni prostori se polnijo, razdalje pa krajšajo. Mnogi so seveda tega zelo veseli, kaj pa tisti, ki imajo socialne fobije ali anksiozne motnje? Po podatkih NIJZ se anksiozne motnje v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najpogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dve proti ena. V današnji oddaji Možgani na dlani tudi o agorafobiji ali strahu pred odprtimi prostori ter kakšna je pomoč, ko socialna anksioznost vpliva na kakovost življenja posameznika in njegove okolice.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 05:47:08 +0000 Možgani na dlani, nevron pred mikrofon Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.<p>Tokrat o tem, kako dehidracija vpliva na delovanje naših možganov </p><p><p>Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.</p></p> 174784203 RTVSLO – Prvi 662 clean Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.<p>Tokrat o tem, kako dehidracija vpliva na delovanje naših možganov </p><p><p>Naše možgane tokrat peljemo v puščavo. Saj se spomnite prizorov iz kakšnega filma, kako se nekdo zgodi v prostrani rdečini peska in pod žgočim soncem, ves blodnjav, išče pot do vode, sence in kakšnega naselja. Kaj se takrat dogaja z našimi možgani? Zakaj je potenje tako pomembno in katera možganska struktura je dehidraciji najbolj podvržena? Vse to v tokratni epizodi, v kateri se je Mojca Delač po odgovore odpravila na Inštitut za patološko fiziologijo, k prof. dr. Samu Ribariču.</p></p> Thu, 17 Jun 2021 05:46:02 +0000 Možgani v puščavi Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi, ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Tokrat o parozmijah in fantozmijah, ki se poigrajo z našim zaznavanjem vonjem</p><p><p>Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu, … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174782327 RTVSLO – Prvi 651 clean Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi, ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Tokrat o parozmijah in fantozmijah, ki se poigrajo z našim zaznavanjem vonjem</p><p><p>Vonj cvetlic, morja, sveže pokošene trave, vonj parfumov, pognojenih polj, vonj kreme za zaščito proti soncu, … lahko bi naštevali naslednjih nekaj sto epizod naših oddaj, toliko različnih odtenkov vonja obstaja. Kaj pa če vohamo nekaj, česar ni? Če nam na primer smrdi po dimu, pa ne gori in se ne kadi ali pa nam recimo nekaj, kar bi nam nekoč dišalo po kavi, zdaj diši po čisto nečem drugem? V svet voha in vonjev zavijamo z asistentom Juretom Urbančičem s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 10 Jun 2021 05:45:51 +0000 Ko vohamo nekaj, česar ni 3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.<p>Koordinacija in ravnotežje na tem priljubljenem prevoznem sredstvu</p><p><p>3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.</p></p> 174780412 RTVSLO – Prvi 558 clean 3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.<p>Koordinacija in ravnotežje na tem priljubljenem prevoznem sredstvu</p><p><p>3. junij je svetovni dan kolesarjenja. Greste pogosto na kolo? Vse več raziskav, tudi na področju nevroznanosti, potrjuje ugodne učinke te aktivnosti na psihofizično počutje posameznika. Kakšen izziv pa imajo možgani z lovljenjem ravnotežja in koordinacijo na kolesu? O tem se bo Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Vojkom Strojnikom s Fakultete za šport.</p></p> Thu, 03 Jun 2021 05:44:18 +0000 Možgani na kolesu Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan ,"ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kakšno vreme! Katastrofa!!!</p><p><p>Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka<strong> Breda Jelen Sobočan</strong> "<em>ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju</em>". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174778730 RTVSLO – Prvi 621 clean Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan ,"ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Kakšno vreme! Katastrofa!!!</p><p><p>Če smo pričakovali toplino in osončenost spomladanskih dni, nas je maj razočaral. Kakšno vreme! Katastrofa! Kaj naj človek sploh počne!? Iz jeseni v jesen! Jamranje je odziv človeka na doživljanje okolice in je, pripoveduje psihiatrinja in psihoterapevtka<strong> Breda Jelen Sobočan</strong> "<em>ostanek našega prvega krika po odnosu, po bližini, po tolažbi, po življenju</em>". Niso pa vsa jamranja enaka in ni nujno, da kažejo na neko patologijo. Jamrajo tisti deli možganov, ki iščejo varnost, bližino in zaupanje. Več o tem v Možganih na dlani ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 27 May 2021 05:45:21 +0000 Možgani, ki jamrajo Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.<p>Ob svetovnem dnevu čebel z izr. prof. dr. Jankom Božičem o čebeljih možganih in izzivih, ki jih ponujajo človeškim </p><p><p>Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.</p></p> 174776957 RTVSLO – Prvi 704 clean Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.<p>Ob svetovnem dnevu čebel z izr. prof. dr. Jankom Božičem o čebeljih možganih in izzivih, ki jih ponujajo človeškim </p><p><p>Na svetovni dan čebel s pomočjo izr. prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, raziskujemo čebelje možgane in preverjamo, kaj ta dognanja pomenijo za nevroznanost. Za kaj vse so specializirani čebelji možgani? Kako so oživčeni? Zakaj nam lahko pomagajo pri razumevanju človeških? Mojca Delač se je z radijskim mikrofonom odpravila v Urbani čebelnjak Botaničnega vrta v Ljubljani.</p></p> Thu, 20 May 2021 07:03:00 +0000 Čebele in možgani 10. maj je bil svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane, najbrž niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna dejavnost prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.<p>Z izr. prof. dr. Urošem Marušičem o mehanizmih, ki vplivajo na to, da je gibanje dobro za možgane in telo</p><p><p>10. maj je bil Svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane bržkone niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna aktivnost prispeva k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.</p></p> 174775233 RTVSLO – Prvi 646 clean 10. maj je bil svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane, najbrž niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna dejavnost prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.<p>Z izr. prof. dr. Urošem Marušičem o mehanizmih, ki vplivajo na to, da je gibanje dobro za možgane in telo</p><p><p>10. maj je bil Svetovni dan gibanja. Da je to dobro za naše telo in možgane bržkone niti ni več vprašanje niti dvom, manj pa je znanega o mehanizmih, ki so v ozadju tega, da redna gibalna aktivnost prispeva k boljšemu fizičnemu in psihičnemu počutju. O najnovejših raziskavah, dognanjih in delu se je Mojca Delač pogovarjala z izr. prof. dr. Urošem Marušičem z Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Koper.</p></p> Thu, 13 May 2021 05:45:46 +0000 Gibanje za možgane Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. Oddajo je pripravila Mojca Delač.<p>Raziskujemo vpliv stresa na mikrobiom in os mikrobiota-črevesje-možgani</p><p><p>Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. V svet osi mikrobiom-črevo-možgani in vplivu stresa smo se pogovarjali s postdoktorskim raziskovalcem dr. Thomazem Bastiaanssenom, z University Collega v Corku.</p> <blockquote><p><strong><em>Ne smemo pozabiti, da so bili mikroorganizmi na svetu že dolgo pred ljudmi. Najdemo jih povsod, tudi recimo v oceanih, pa seveda na in v človeškem telesu. Čeprav imamo zaradi bolezni občutek, da so bakterije nekaj slabega, pa jih je večina dobrih in nam pomagajo.</em></strong></p></blockquote> <p>Razvoj mikrobioma se začne takoj po rojstvu in se spreminja, tudi odnos med možgani in črevesjem pa zori in se razvija že od samega začetka.  V zadnjem obdobju smo bili vsi izpostavljeni stresu, nekateri akutnemu, mnogo na žalost tudi kroničnemu. Kaj pa ima stres opraviti s tem odnosom med možgani in črevesjem?</p> <blockquote><p><em><strong>Vemo, da je mikrobiom vključen v komunikacijo med črevesjem in možgani ter uravnavanjem razpoloženja. V nedavni študiji na miškah, ki so bile pod stresom pa smo ugotovili, da niso bile samo manj socialno aktivne, pri njih je bilo prisoten tudi višji nivo stresnih hormonov, pa tudi veliko manj stabilen mikrobiom. Če smo ga pogledali pred in po stresnem dogodku smo ugotovili velike razlike, kar pomeni, da mikrobiom ni bil več stabilen ekosistem, ampak kaos.</strong></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174773515 RTVSLO – Prvi 536 clean Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. Oddajo je pripravila Mojca Delač.<p>Raziskujemo vpliv stresa na mikrobiom in os mikrobiota-črevesje-možgani</p><p><p>Ljubezen gre skozi želodec. Tudi s stresom ni nič drugače. Tokrat gremo znova bližje fascinantni zgodbi o osi možgani - črevesje in mikrobiomu. To so organizmi, ki živijo v našem črevesju in so svet v malem. Ta svet je, prav tako kot naši možgani, občutljiv na stres. vse več pa vedo tudi o tem, kaj se dogaja vmes. V svet osi mikrobiom-črevo-možgani in vplivu stresa smo se pogovarjali s postdoktorskim raziskovalcem dr. Thomazem Bastiaanssenom, z University Collega v Corku.</p> <blockquote><p><strong><em>Ne smemo pozabiti, da so bili mikroorganizmi na svetu že dolgo pred ljudmi. Najdemo jih povsod, tudi recimo v oceanih, pa seveda na in v človeškem telesu. Čeprav imamo zaradi bolezni občutek, da so bakterije nekaj slabega, pa jih je večina dobrih in nam pomagajo.</em></strong></p></blockquote> <p>Razvoj mikrobioma se začne takoj po rojstvu in se spreminja, tudi odnos med možgani in črevesjem pa zori in se razvija že od samega začetka.  V zadnjem obdobju smo bili vsi izpostavljeni stresu, nekateri akutnemu, mnogo na žalost tudi kroničnemu. Kaj pa ima stres opraviti s tem odnosom med možgani in črevesjem?</p> <blockquote><p><em><strong>Vemo, da je mikrobiom vključen v komunikacijo med črevesjem in možgani ter uravnavanjem razpoloženja. V nedavni študiji na miškah, ki so bile pod stresom pa smo ugotovili, da niso bile samo manj socialno aktivne, pri njih je bilo prisoten tudi višji nivo stresnih hormonov, pa tudi veliko manj stabilen mikrobiom. Če smo ga pogledali pred in po stresnem dogodku smo ugotovili velike razlike, kar pomeni, da mikrobiom ni bil več stabilen ekosistem, ampak kaos.</strong></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 06 May 2021 05:43:56 +0000 Stres gre skozi želodec. In možgane. Kaj pa vmes? 29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).<p>Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane</p><p><p>29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala <a>z dr. Hanno Poikonen</a> (ETH Zuerich) in prof. dr. <a>Gerryjem Leismanom</a> (Univerity of Haifa).</p> <blockquote><p><strong>"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen) </strong></p> <p><strong>"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)</strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174771945 RTVSLO – Prvi 714 clean 29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala z dr. Hanno Poikonen (ETH Zuerich) in prof. dr. Gerryjem Leismanom (Univerity of Haifa).<p>Vsestranskost tega gibalnega izražanja, tudi za naše možgane</p><p><p>29. april je mednarodni dan plesa, zato ga bomo v tokratni epizodi obilico privoščili tudi našim možganom. Ples s človekom sobiva in se razvija že tisočletja, v zadnjih desetletjih pa se mu posveča tudi nevroznanost. Ne gre namreč samo za obliko gibanja, ki vzdrami naša omrežja za motoriko, ampak ples prebudi mnogo več nevronskih povezav v naših možganih in lahko deluje tudi terapevtsko. O tem se je Mojca Delač pogovarjala <a>z dr. Hanno Poikonen</a> (ETH Zuerich) in prof. dr. <a>Gerryjem Leismanom</a> (Univerity of Haifa).</p> <blockquote><p><strong>"Tako kot plesalko, kot tudi kot nevroznanstvenico me navdušuje vsestranskost plesa. Toliko različnih elementov povezuje! Kreativnost, fizično aktivnost, poslušanje glasbe, izražanje čustev, sodelovanje z drugimi. Ta vsestranskost velja tako za ples kot obliko vadbe, kot tudi za dogajanje v naših možganih med plesom." (dr. Poikonen) </strong></p> <p><strong>"Možgani so v trenutku, ko naredimo nek gib, v bistvu neaktivni, so pa zelo aktivni ko ta gib načrtujemo. Prav to slednje gibanje poveže s kognitivnim sistemom in oba dela močno sodelujeta. Del možganov, ki nadzoruje zmožnost gibanja, razen hoje, se nahaja v našem čelnem režnju, ki je seveda zadolžen tudi za tako imenovane izvršilne funkcije. S ponavljajočim gibanjem, z vajo, sprožamo kognitivni učinek, to pa zato, ker morata oba sistema sodelovati. Kot sem že poudaril, pride pri načrtovanju gibov do močne aktivnosti celic v omrežjih za motoriko. Gibanje je bolj kognitivno, kot bi si kdo mislil." (prof. Leisman)</strong></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 29 Apr 2021 05:46:54 +0000 "Ples imam močan terapevtski potencial" Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in dolgoletnim članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.<p>Tokrat na dlani - mali možgani</p><p><p>Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in  članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174770371 RTVSLO – Prvi 597 clean Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in dolgoletnim članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.<p>Tokrat na dlani - mali možgani</p><p><p>Ste tudi vi že kdaj slišali koga reči ali pa sami komentirali: »Uuuu, samo malo, da razmislim, nekje v malih možganih imam shranjeno to informacijo?« S tem bržkone mislimo, da nekje v ozadju, saj tam, če gledamo z vidika velikih možganov, ležijo tudi naši mali možgani oziroma cerebelum. O njih se bomo pogovarjali z zdravnikom, mladim raziskovalcem na Nevrološki kliniki in  članom Slovenskega društva za nevroznanost Matejem Perovnikom. Bodite pripravljeni na šotor, črva, srp, prečne jame in drevo življenja. Se slišimo v četrtek ob 7.35. Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 22 Apr 2021 04:27:36 +0000 "To imam nekje v malih možganih", Tokrat na dlani - mali možgani Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.<p>Niti ne opazijo, da jih vedno znova rešujejo ljudje z rešilnimi čolni, pripoveduje psihoterapevt Luka Agrež</p><p><p>Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.</p></p> 174768624 RTVSLO – Prvi 681 clean Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.<p>Niti ne opazijo, da jih vedno znova rešujejo ljudje z rešilnimi čolni, pripoveduje psihoterapevt Luka Agrež</p><p><p>Možgane na dlani smo doslej že krepko zajeli z odnosi in tudi v tej oddaji bodo rdeča nit. Luka Agrež je socialni delavec in psihodinamski psihoterapevt, sodelavec društva Pojekt-Človek, kjer se ukvarjajo z osebami z izkušnjo zasvojenosti, in tudi programa OMRA, kjer se ukvarjajo z opismenjevanjem na področju duševnega zdravja. In prav to, duševno zdravje, bomo tokrat povezali z odnosi, pandemijo in preizkušnjami vseh vrst za naše možgane. Na potep skoznje vas vabi Mojca Delač.</p></p> Thu, 15 Apr 2021 05:46:21 +0000 "Osebe z izkušnjo osebnostne motnje so odlično prilagojene na življenje na svojem otoku" Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali to, česa se bomo lotili v današnji oddaji Možgani na dlani. Šli bomo v porodno sobo in se poglobili v možgane nosečnice, ki rojeva. Sredi noči odteče voda, začnejo se popadki, sledi divja vožnja v porodnišnico. Nato bolečina v porodni sobi in olajšanje, ko se zasliši prvi dojenčkov jok. Tako nekako porod prikazujejo filmi. Kaj pa se dogaja v ozadju, v naših možganih? Odgovorimo v nadaljevanju. Andreja Gradišar je pripravila oddajo, s svojimi izkušnjami se ji bo pridružilo tudi pet mam in dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.<p>Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka </p><p><p>Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali dogajanje v možganih med porodom. Pa predstavimo glavne akterje tega plesa:</p> <blockquote><p>"V ospredju so hormoni, ki sprožijo porod. Hkrati se v možganih sprošča veliko nekih snovi, ki formalno ne spadajo med hormone. Ključen med njimi je dopamin, ki nas vodi skozi to izkušnjo, tudi skozi izkušnjo bolečine," razloži <strong>dr. Milica Gregorič Kramberger</strong> z <em>Nevrološke klinike UKC Ljubljana</em>.</p></blockquote> <p>Oksitocin je hormon, ki vodi k temu, da pride do popadkov. Če se sprošča naravno - je namreč tudi v t. i. umetnih popadkih -, se to dogaja pulzno, v določenih intervalih.</p> <p>Med porodom je prisoten tudi adrenalin:</p> <blockquote><p>"To je snov, ki se sprošča v fazi stresa. S pomočjo notranjih endogenih opioidnih snovi - endorfinov in dopamina se ta reakcija telesa omili. Tudi zato mame tega spomina na bolečino večinoma ne ohranimo," pojasni dr. Gregorič Kramberger.</p></blockquote> <p>Sogovornica dodaja, da so zaradi tega zelo pomembne razne tehnike sproščanja, ki nas pripravijo na sam dogodek. Na ta način se v naših možganih oblikuje tudi miselno in ne le telesno pričakovanje.</p></p> 174766904 RTVSLO – Prvi 647 clean Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali to, česa se bomo lotili v današnji oddaji Možgani na dlani. Šli bomo v porodno sobo in se poglobili v možgane nosečnice, ki rojeva. Sredi noči odteče voda, začnejo se popadki, sledi divja vožnja v porodnišnico. Nato bolečina v porodni sobi in olajšanje, ko se zasliši prvi dojenčkov jok. Tako nekako porod prikazujejo filmi. Kaj pa se dogaja v ozadju, v naših možganih? Odgovorimo v nadaljevanju. Andreja Gradišar je pripravila oddajo, s svojimi izkušnjami se ji bo pridružilo tudi pet mam in dr. Milica Gregorič Kramberger z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.<p>Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka </p><p><p>Ples hormonov, med katerim pride tudi do kakšnega hormonskega trka – tudi tako bi lahko opisali dogajanje v možganih med porodom. Pa predstavimo glavne akterje tega plesa:</p> <blockquote><p>"V ospredju so hormoni, ki sprožijo porod. Hkrati se v možganih sprošča veliko nekih snovi, ki formalno ne spadajo med hormone. Ključen med njimi je dopamin, ki nas vodi skozi to izkušnjo, tudi skozi izkušnjo bolečine," razloži <strong>dr. Milica Gregorič Kramberger</strong> z <em>Nevrološke klinike UKC Ljubljana</em>.</p></blockquote> <p>Oksitocin je hormon, ki vodi k temu, da pride do popadkov. Če se sprošča naravno - je namreč tudi v t. i. umetnih popadkih -, se to dogaja pulzno, v določenih intervalih.</p> <p>Med porodom je prisoten tudi adrenalin:</p> <blockquote><p>"To je snov, ki se sprošča v fazi stresa. S pomočjo notranjih endogenih opioidnih snovi - endorfinov in dopamina se ta reakcija telesa omili. Tudi zato mame tega spomina na bolečino večinoma ne ohranimo," pojasni dr. Gregorič Kramberger.</p></blockquote> <p>Sogovornica dodaja, da so zaradi tega zelo pomembne razne tehnike sproščanja, ki nas pripravijo na sam dogodek. Na ta način se v naših možganih oblikuje tudi miselno in ne le telesno pričakovanje.</p></p> Thu, 08 Apr 2021 05:45:47 +0000 Možgani med porodom Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij. Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z dr. Majo Smrdu (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Robinom Dunbarjem (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.<p>Ob 1. aprilu o šalah, smehu in humorju, s katerim imajo možgani resno delo</p><p><p>Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij.<br /> Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z<strong> dr. Majo Smrdu</strong> (Univerza na Primorskem) in <strong>prof. dr. Robinom Dunbarjem</strong> (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.</p></p> 174765204 RTVSLO – Prvi 739 clean Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij. Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z dr. Majo Smrdu (Univerza na Primorskem) in prof. dr. Robinom Dunbarjem (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.<p>Ob 1. aprilu o šalah, smehu in humorju, s katerim imajo možgani resno delo</p><p><p>Humor lahko v marsičem zrahlja napetost časa. Smisel zanj je nekaj, kar v možganih tistega, ki ga ustvarja, in tistega, ki ga "sprejema", aktivira cel kup omrežij.<br /> Od hihitanja do smeha, zaradi katerega boli trebuh in se solzijo oči. Ga je sploh lahko kdaj preveč? Je humor nekaj, kar je evolucijsko značilno samo za nas, ljudi? O vsem tem v prvoaprilski epizodi, v kateri se resno lotevamo šal. Z<strong> dr. Majo Smrdu</strong> (Univerza na Primorskem) in <strong>prof. dr. Robinom Dunbarjem</strong> (Univerza Oxford). Pripravlja Mojca Delač.</p></p> Thu, 01 Apr 2021 05:47:19 +0000 Možgani in humor V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač. <p>Pred kakšnim izzivom so naši odnosi v digitalnem svetu?</p><p><p>V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač.</p></p> 174763366 RTVSLO – Prvi 705 clean V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač. <p>Pred kakšnim izzivom so naši odnosi v digitalnem svetu?</p><p><p>V zadnji v seriji Na valovih odnosov se Možgani na dlani skupaj s Frekvenco X odpravljajo na področje odnosov med ljudmi in računalniki/roboti. Kaj nas je zadnje leto naučilo o odnosih med človeško in umetno inteligenco? O tem z nevroznanstvenikom, Jurijem Dreom, in robotičarko, dr. Mašo Jazbec. Epizoda je nastala v okviru serije Na valovih odnosov. Pripravljata jo Luka Hvalc in Mojca Delač.</p></p> Thu, 25 Mar 2021 06:35:00 +0000 Možgani in odnosi v digitalnem svetu Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? V Trbovljah smo obiskali dr. Mašo Jazbec in njeno robotsko varovanko Evo, v studiu se nam je pridružil nevroznanstvenik Jurij Dreo.<p>Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p><p><p>Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? O tem z <strong>dr. Mašo Jazbec</strong> in <strong>Jurijem Dreom</strong>.</p> <p><em>"Človek ni otok" je bilo geslo tudi <a>letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj <a>Frekvenca X</a> in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> 174763504 RTVSLO – Val 202 2331 clean Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? V Trbovljah smo obiskali dr. Mašo Jazbec in njeno robotsko varovanko Evo, v studiu se nam je pridružil nevroznanstvenik Jurij Dreo.<p>Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?</p><p><p>Digitalni odnosi so že pred pandemijo postali neizpodbiten del našega sveta, v zadnjem letu pa smo vanje dobili še dodaten uvid. Za marsikoga so postali temeljni stik in okno v odnose. Šola, služba, družabno življenje, celo rekreacija … so se preselili na splet. Tam se informacije pretakajo brez fizičnih omejitev in razdalj, a v digitalnem svetu nihče ni otok, tudi če bi si to želel. Živost, naš hibridni odnos s seboj, s teboj, s svetom … se spreminja. Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško? O tem z <strong>dr. Mašo Jazbec</strong> in <strong>Jurijem Dreom</strong>.</p> <p><em>"Človek ni otok" je bilo geslo tudi <a>letošnjega tedna možganov</a>. S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Kaj pa se pri tem dogaja v naših možganih? V skupni tridelni seriji oddaj <a>Frekvenca X</a> in Možgani na dlani na Radiu Slovenija raziskujemo, kako doživljamo sebe in druge, kako na odnose vplivajo maske, kaj se dogaja, ko vanje posežejo ekstremne razmere in kaj smo se v tem letu naučili o odnosih v digitalnem svetu. </em></p></p> Thu, 25 Mar 2021 00:30:00 +0000 Na valovih odnosov: V digitalnem svetu nihče ni otok Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc. Oddaja je del serije Na valovih odnosov - za daljšo epizodo pobrskajte po arhivu ali med podkasti. <p>Kako se odzivamo in kakšne odnose ob tem gradimo s seboj in s svetom </p><p><p>Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.</p> <p>Epizoda je delček serije Na valovih odnosov.  Daljšo različico najdete v arhivu in med podkasti Možgani na dlani in Frekvenca X.</p></p> 174761605 RTVSLO – Prvi 726 clean Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc. Oddaja je del serije Na valovih odnosov - za daljšo epizodo pobrskajte po arhivu ali med podkasti. <p>Kako se odzivamo in kakšne odnose ob tem gradimo s seboj in s svetom </p><p><p>Tokrat možgane peljemo v ekstremne razmere. Za nekatere so ekstremi že jutranje vstajanje, za druge raziskovanje najvišjih vrhov sveta. Skoraj vedno pa se ekstremi poigrjo z našo cono udobja in varnosti. In pravzaprav smo bili v zadnem letu vsi na nek način - v ekremni situaciji. Kako so naši nevroni omreženi za takšne razmere? In kaj se zgodi, če je adrenalina in stresa preveč? O tem z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom in alpinistom, kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem. Pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.</p> <p>Epizoda je delček serije Na valovih odnosov.  Daljšo različico najdete v arhivu in med podkasti Možgani na dlani in Frekvenca X.</p></p> Thu, 18 Mar 2021 07:10:00 +0000 Možgani in odnosi v ekstremnih razmerah Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne in ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Na Ljubelju smo se srečali z zdravnikom, alpinistom in gorskim reševalcem dr. Jurijem Gorjancem, v studiu se nam je pridružil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.<p>Možgani nekaterih ljudi so bolje opremljeni za ekstremne razmere kot drugi</p><p><p><span>Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Osrednja gosta oddaje: zdravnik, alpinist, gorski reševalec dr. Jurij Gorjanc in nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek.</span></p> <blockquote><p><span>"Korona me osebno sili k temu, da se vprašam, kaj so odnosi, ki so bistveni za moj obstoj, da sem, da sem zadovoljen sam s sabo in sem prijazen z drugimi.« (Jurij Gorjanc) </span></p> <p><span>“Ko bomo pogledali za nazaj, bomo ugotovili, da smo imeli že veliko takšnih ekstremnih razmer. Možgani nekaterih ljudi so bolje opremljeni za ekstremne razmere kot drugi (možgani nas opozarjajo). Mladi so lahko veliko bolj prilagodljivi, recimo tudi zaradi fiziološkega optimizma, ki pa je lahko tudi varljiv. Starejši pa imajo že prej omenjeno kognitivno rezervo." (Zvezdan Pirtošek) </span></p></blockquote> <p><span>Serijo  </span><strong><i>Na valovih odnosov </i></strong><span> pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc, z odnosi vseh vrst se ukvarja tudi<a> Teden možganov 2021: Človek ni otok</a>. </span></p> <p><span>Pri pripravi oddaje je sodelovala tudi Neža Borkovič, oblikovalec zvoka Jernej Boc, brala Jasna Rodošek.</span></p> <p>NAROČITE SE NA PODKAST: <a>Možgani na dlani</a> &amp; <a>Frekvenca X</a>.</p></p> 174761587 RTVSLO – Val 202 2016 clean Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne in ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Na Ljubelju smo se srečali z zdravnikom, alpinistom in gorskim reševalcem dr. Jurijem Gorjancem, v studiu se nam je pridružil nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek.<p>Možgani nekaterih ljudi so bolje opremljeni za ekstremne razmere kot drugi</p><p><p><span>Odnosi so kompleksni in večplastni že sami po sebi, zahtevne, ekstremne razmere pa lahko sprožijo tudi ekstremne odzive, zato je obvladovanje odnosov s seboj, s teboj, s svetom še veliko težje in pomembnejše. Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožijo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin? Osrednja gosta oddaje: zdravnik, alpinist, gorski reševalec dr. Jurij Gorjanc in nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek.</span></p> <blockquote><p><span>"Korona me osebno sili k temu, da se vprašam, kaj so odnosi, ki so bistveni za moj obstoj, da sem, da sem zadovoljen sam s sabo in sem prijazen z drugimi.« (Jurij Gorjanc) </span></p> <p><span>“Ko bomo pogledali za nazaj, bomo ugotovili, da smo imeli že veliko takšnih ekstremnih razmer. Možgani nekaterih ljudi so bolje opremljeni za ekstremne razmere kot drugi (možgani nas opozarjajo). Mladi so lahko veliko bolj prilagodljivi, recimo tudi zaradi fiziološkega optimizma, ki pa je lahko tudi varljiv. Starejši pa imajo že prej omenjeno kognitivno rezervo." (Zvezdan Pirtošek) </span></p></blockquote> <p><span>Serijo  </span><strong><i>Na valovih odnosov </i></strong><span> pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc, z odnosi vseh vrst se ukvarja tudi<a> Teden možganov 2021: Človek ni otok</a>. </span></p> <p><span>Pri pripravi oddaje je sodelovala tudi Neža Borkovič, oblikovalec zvoka Jernej Boc, brala Jasna Rodošek.</span></p> <p>NAROČITE SE NA PODKAST: <a>Možgani na dlani</a> &amp; <a>Frekvenca X</a>.</p></p> Wed, 17 Mar 2021 23:32:00 +0000 Na valovih odnosov: Ekstremne razmere Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.<p>Mnogo izzivov za prilagoditev in človečnost, a možgani so v zgodovini to že velikokrat doživeli </p><p><p>Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.</p></p> 174759939 RTVSLO – Prvi 871 clean Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.<p>Mnogo izzivov za prilagoditev in človečnost, a možgani so v zgodovini to že velikokrat doživeli </p><p><p>Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.</p></p> Thu, 11 Mar 2021 08:45:00 +0000 Možgani in maske (Na valovih odnosov) S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine? Osrednja gosta prve epizode serije "Na valovih odnosov" sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov. 174759892 RTVSLO – Val 202 2468 clean S seboj, s teboj, s svetom vstopamo v različne odnose. Ti v času pandemije doživljajo preizkušnje vseh vrst. Je res vse drugače? Zaznavanje obrazov je imenitna lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. Kaj pa se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Kako njihova nošnja vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili? Kaj pa otroci, starostniki in ranljive skupine? Osrednja gosta prve epizode serije "Na valovih odnosov" sta psiholog dr. Erez Freud in nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Sodelujeta tudi psihiatra in psihoterapevta prof. dr. Borut Škodlar in Breda Jelen Sobočan. V oddajo so vključeni prispevki s kreativnega multimedijskega natečaja na temo odnosov. Thu, 11 Mar 2021 00:33:00 +0000 Na valovih odnosov: Realnost pod maskami Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Pripravlja: Mojca Delač <p>Insula doslej ni imela prav veliko pozornosti</p><p><p>Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Vabljeni tudi, da sodeluje v posebnem natečaju Tedna možganov.</p></p> 174758181 RTVSLO – Prvi 537 clean Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Pripravlja: Mojca Delač <p>Insula doslej ni imela prav veliko pozornosti</p><p><p>Insula na prvi pogled, če pogledamo možgane, ni vidna. Je v globini, "kot nekak otok v prekrivajočem se valovanju možganskih gub", pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Insula je doslej doživela manj pozornosti, mi pa smo jo vzeli pod drobnogled v tokratni epizodi Možganov na dlani, ki že odpira serijo Na valovih odnosov. Vabljeni tudi, da sodeluje v posebnem natečaju Tedna možganov.</p></p> Thu, 04 Mar 2021 07:10:00 +0000 Možgani in insula V zadnji epizodi v mini seriji V omrežjih zvoka smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani. Prof. dr. Irena Hočever Boltežar, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe Matej Jevnišek pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.Oddajo je pripravila Mojca Delač. <p>Cela simfonija povezav omogoča, da lahko govorimo in prepevamo</p><p><p>V zadnji epizodi v  mini seriji <em>V omrežjih zvoka</em> smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani.<strong> Prof. dr. Irena Hočever Boltežar</strong>, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe <strong>Matej Jevnišek</strong> pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174756469 RTVSLO – Prvi 802 clean V zadnji epizodi v mini seriji V omrežjih zvoka smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani. Prof. dr. Irena Hočever Boltežar, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe Matej Jevnišek pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.Oddajo je pripravila Mojca Delač. <p>Cela simfonija povezav omogoča, da lahko govorimo in prepevamo</p><p><p>V zadnji epizodi v  mini seriji <em>V omrežjih zvoka</em> smo se posvetili našim glasilkam ter njihovi povezavi z našimi možgani.<strong> Prof. dr. Irena Hočever Boltežar</strong>, otorinolaringologinja, nas bo odpeljala v svet kompleksnih omrežiij, ki nam omogočajo čudovite stvari, profesor glasbe <strong>Matej Jevnišek</strong> pa med drugim pojasnil tudi, zakaj je na primer pesmica "Kuža pazi" tako primerna za tiste prve začetke petja in razvijanja glasilk.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 25 Feb 2021 07:50:00 +0000 Možgani in glasilke V tokratni epizodi, ki bo pod drobnogled znova vzela glasbo, zvok in razvoj možganov, bo sodeloval dr. Brian Rabinovitz. Pravi, da je glasba univerzalno pomembna za vse otroke in da je več razlogov, zakaj si ene skladbe zapomnimo bolj kot druge. Kako pa je v naše dojemanje glasbe vpleteno okolje, v katerem živimo? Tudi to ga med drugim vpraša Mojca Delač v tretjem delu mini serije "V omrežjih zvoka". Oddajo pripravlja Mojca Delač. <p>V tretjem delu mini serije 'V omrežjih zvoka' se nam je pridružil dr. Brian Rabinovitz </p><p><p>100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.</p></p> 174754710 RTVSLO – Prvi 835 clean V tokratni epizodi, ki bo pod drobnogled znova vzela glasbo, zvok in razvoj možganov, bo sodeloval dr. Brian Rabinovitz. Pravi, da je glasba univerzalno pomembna za vse otroke in da je več razlogov, zakaj si ene skladbe zapomnimo bolj kot druge. Kako pa je v naše dojemanje glasbe vpleteno okolje, v katerem živimo? Tudi to ga med drugim vpraša Mojca Delač v tretjem delu mini serije "V omrežjih zvoka". Oddajo pripravlja Mojca Delač. <p>V tretjem delu mini serije 'V omrežjih zvoka' se nam je pridružil dr. Brian Rabinovitz </p><p><p>100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.</p></p> Thu, 18 Feb 2021 07:05:00 +0000 "Kultura prav gotovo vpliva na to, kako dojemamo glasbo" V drugi epizodi v ciklu oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili - uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na razvoj otroka? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Ne-zaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač ob 7.35 na Prvem! Oddaje so del projekta BAir. <p>V omrežih zvoka tokrat o pomenu uspavank in o tem, kako vplivajo na zvočno-glasbeni razvoj, z dr. Anito Collins</p><p><p>V drugi epizodi iz cikla oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na otrokov razvoj? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Nezaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač.</p> <blockquote><p><strong>Otroci uporabljajo ušesa za razumevanje sveta že od samega začetka. Ne zmorejo še zelo dobro videti, se premikati, tudi njihov voh se šele razvija … Slišijo pa dobro že od samega začetka. To ni tako presenetljivo, saj je v sluh in v procesiranje slušnih informacij vključenih največ omrežij v naših možganih, ki predelujejo tudi največ informacij. Ob pomoči slušnih dražljajev dojenčki razumejo, kdo v njihovi okolici je najpomembnejši, kdo skrbi zanje. To najlaže storimo tako, da jim pojemo. Petje je naš prvi jezik, šele za njim pride govorjena beseda. Petje nam gre v ušesa in tako rekoč vse telo in nas zbliža z drugo osebo.</strong></p></blockquote> <p>Tako torej začnejo naše emocionalne izkušnje nabirati kilometrino, mi pa vemo, kdo je v našem »plemenu«, pravi dr. Collins. In niti ni nujno, da gre pri tem za kakšne znane napeve.  Mama ali oče lahko samo mrmrata ali pojeta besedilo, ki nič ne pomeni.</p> <blockquote><p><strong>Počutiti se moramo varne, vedeti moramo, komu zaupati in na koga se lahko zanesemo, s kom se lahko povežemo z glasom. V tem je veliko temeljnega, življenjskega.</strong></p></blockquote> <p>Kdaj pa uspavanka – deluje? No, če pomislimo na glasbene značilnosti, bi lahko, sicer ne vedno, rekli, da ne sme biti preveč razgrajaška …</p> <blockquote><p><strong>Najbrž že samo ob omembi besede »uspavanka« kar zaslišite tisti glas … ritem je počasnejši, intervali so ožji, veliko je ponavljanja, glas je tišji. In besede niso tako pomembne, saj jih otrok ne razume, razume pa čustveno sporočilo, ki ga prinaša glas.</strong></p></blockquote> <h5></h5> <h5>*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)</h5></p> 174752963 RTVSLO – Prvi 831 clean V drugi epizodi v ciklu oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili - uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na razvoj otroka? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Ne-zaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač ob 7.35 na Prvem! Oddaje so del projekta BAir. <p>V omrežih zvoka tokrat o pomenu uspavank in o tem, kako vplivajo na zvočno-glasbeni razvoj, z dr. Anito Collins</p><p><p>V drugi epizodi iz cikla oddaj V omrežjih zvoka se bomo posvetili uspavankam. Kaj imajo skupnega, zakaj so pomembne in kako vplivajo na otrokov razvoj? O tem se bomo pogovarjali s priznano raziskovalko glasbe in možganov dr. Anito Collins, ki smo jo poklicali v Canberro. Nezaspano o uspavankah v Možganih na dlani z Mojco Delač.</p> <blockquote><p><strong>Otroci uporabljajo ušesa za razumevanje sveta že od samega začetka. Ne zmorejo še zelo dobro videti, se premikati, tudi njihov voh se šele razvija … Slišijo pa dobro že od samega začetka. To ni tako presenetljivo, saj je v sluh in v procesiranje slušnih informacij vključenih največ omrežij v naših možganih, ki predelujejo tudi največ informacij. Ob pomoči slušnih dražljajev dojenčki razumejo, kdo v njihovi okolici je najpomembnejši, kdo skrbi zanje. To najlaže storimo tako, da jim pojemo. Petje je naš prvi jezik, šele za njim pride govorjena beseda. Petje nam gre v ušesa in tako rekoč vse telo in nas zbliža z drugo osebo.</strong></p></blockquote> <p>Tako torej začnejo naše emocionalne izkušnje nabirati kilometrino, mi pa vemo, kdo je v našem »plemenu«, pravi dr. Collins. In niti ni nujno, da gre pri tem za kakšne znane napeve.  Mama ali oče lahko samo mrmrata ali pojeta besedilo, ki nič ne pomeni.</p> <blockquote><p><strong>Počutiti se moramo varne, vedeti moramo, komu zaupati in na koga se lahko zanesemo, s kom se lahko povežemo z glasom. V tem je veliko temeljnega, življenjskega.</strong></p></blockquote> <p>Kdaj pa uspavanka – deluje? No, če pomislimo na glasbene značilnosti, bi lahko, sicer ne vedno, rekli, da ne sme biti preveč razgrajaška …</p> <blockquote><p><strong>Najbrž že samo ob omembi besede »uspavanka« kar zaslišite tisti glas … ritem je počasnejši, intervali so ožji, veliko je ponavljanja, glas je tišji. In besede niso tako pomembne, saj jih otrok ne razume, razume pa čustveno sporočilo, ki ga prinaša glas.</strong></p></blockquote> <h5></h5> <h5>*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)</h5></p> Thu, 11 Feb 2021 07:50:00 +0000 Možgani in uspavanke V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Od glasbenega spomina do fonološkega zavedanja</p><p><p>V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku.<strong> Prof. dr. Daniel Műllensiefen</strong> (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki.</p> <blockquote><p>Najbrž že pred vstopom v osnovno šolo, pri štirih, petih letih otroci oblikujejo neko fonološko zavedanje, besede znajo razstaviti na zloge, znajo prepoznati foneme, prepoznajo višino tona, znajo ponoviti enostaven ritem in se tudi naučijo peti. Ta paralelni razvoj se nadaljuje skozi Osnovno šolo, z našo raziskavo smo pokazali da celo nekje do 12. leta. V nekem trenutku nato otroci razvijejo zadostno fonološko zavedanje in bralne sposobnosti in temu pozneje v odraslem življenju, razen, če imamo velike težave, ne posvečamo več posebne pozornosti. Glasbeni razvoj pa se nadaljuje, tudi skozi obdobje najstništva pa do zgodnjih dvajsetih, odvisno od tega, koliko časa posvetimo učenju in razvoju glasbenih veščin.</p></blockquote> <p>Kaj pa če gremo v tista lepa leta – najstništva? Trenutno prof. Daniel Muellensiefen skupaj s kolegi opravlja študijo razvoja glasbenih sposobnosti in kognitivnih in socialnih veščin pri najstnikih v Nemčiji in Veliki Britaniji, starih 11/12 do 17/18 let. Rezultate pričakujejo čez dve leti.</p> <blockquote><p>Narejeno pa že imamo preliminarno analizo in do zdaj zbrani podatki  kažejo na tesno povezavo med kognitivnim razvojem in glasbenimi veščinami.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <h5></h5> <h5>*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)</h5></p> 174751249 RTVSLO – Prvi 819 clean V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku. Prof. dr. Daniel Műllensiefen (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Od glasbenega spomina do fonološkega zavedanja</p><p><p>V prvi epizodi miniserije V omrežjih zvoka, se bomo potopili v naše glasbene spomine in raziskali, kako se glasba v naših možganih razvija ob govoru oziroma jeziku.<strong> Prof. dr. Daniel Műllensiefen</strong> (Goldmiths College, University of London) nam bo med drugim pojasnil, kaj imajo naše glasbene sposobnosti s fonološkim zavedanjem, zakaj je zgodnje osnovnošolsko obdobje tako raziskovalno zanimivo in kaj je že pokazala longitudinalna raziskava o kognitivnih sposobnostih in nadarjenosti za glasbo med najstniki.</p> <blockquote><p>Najbrž že pred vstopom v osnovno šolo, pri štirih, petih letih otroci oblikujejo neko fonološko zavedanje, besede znajo razstaviti na zloge, znajo prepoznati foneme, prepoznajo višino tona, znajo ponoviti enostaven ritem in se tudi naučijo peti. Ta paralelni razvoj se nadaljuje skozi Osnovno šolo, z našo raziskavo smo pokazali da celo nekje do 12. leta. V nekem trenutku nato otroci razvijejo zadostno fonološko zavedanje in bralne sposobnosti in temu pozneje v odraslem življenju, razen, če imamo velike težave, ne posvečamo več posebne pozornosti. Glasbeni razvoj pa se nadaljuje, tudi skozi obdobje najstništva pa do zgodnjih dvajsetih, odvisno od tega, koliko časa posvetimo učenju in razvoju glasbenih veščin.</p></blockquote> <p>Kaj pa če gremo v tista lepa leta – najstništva? Trenutno prof. Daniel Muellensiefen skupaj s kolegi opravlja študijo razvoja glasbenih sposobnosti in kognitivnih in socialnih veščin pri najstnikih v Nemčiji in Veliki Britaniji, starih 11/12 do 17/18 let. Rezultate pričakujejo čez dve leti.</p> <blockquote><p>Narejeno pa že imamo preliminarno analizo in do zdaj zbrani podatki  kažejo na tesno povezavo med kognitivnim razvojem in glasbenimi veščinami.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <h5></h5> <h5>*Cikel oddaj nastaja v okviru mednarodnega projekta BAir (CreativeEurope/UstvarjalnaEvropa)</h5></p> Thu, 04 Feb 2021 06:47:54 +0000 V omežjih zvoka: Kako glasba in jezik rasteta skupaj z nami Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.<p>Kako stres v zgodnjem obdobju vpliva na možgane? </p><p><p>Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.</p></p> 174749763 RTVSLO – Prvi 673 clean Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.<p>Kako stres v zgodnjem obdobju vpliva na možgane? </p><p><p>Doktorica Maša Čater, z Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska možanska navdušenka, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo: stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovega vpliva na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere paralele lahko povlečemo s človekom in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač.</p></p> Thu, 28 Jan 2021 19:05:00 +0000 Možgani, stres in matične celice Doktorica Maša Čater z Inštituta za fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska navdušenka nad možgani, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovem vplivu na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere podobnosti lahko najdemo pri človeku in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač. 174750154 RTVSLO – Prvi 728 clean Doktorica Maša Čater z Inštituta za fiziologijo medicinske fakultete Univerze v Mariboru, je vsestranska navdušenka nad možgani, ki smo jo v naši oddaji že imeli priložnost spoznati. Tokrat v ospredje postavljamo stres. Slišali bomo, s katerimi odgovori je že postregla raziskava o posledicah stresa v zgodnjem otroštvu in njegovem vplivu na možgane pri miškah. Zakaj je prav to obdobje tako pomembno? Katere podobnosti lahko najdemo pri človeku in katere s posledicami kroničnega stresa? Kakšno vlogo in potencial imajo pri tem matične celice? Vse to v oddaji, ki jo je pripravila Mojca Delač. Thu, 28 Jan 2021 06:47:08 +0000 Možgani, stres in matične celice Sneženje z zvokom bolj težko opišemo, lahko pa si ga predstavljamo, če zapremo oči. Pa škripanje pod nogami in vse kar gre zraven. Gotovo se boste, sploh tisti iz še pred-digitalne dobe spomnili tudi …Sneženja na televizijskem zaslonu. Lahko pa se zgodi, da nam sneži pred očmi tudi, ko snega ni. Klinični izraz za to je aeropsija. Kot pripoveduje prof. dr .Marko Hawlina z Očesne klinike UKC Ljubljana, je vizualni sneg sorazmerno redek pojav, o katerem ni veliko znanstvenih podatkov, zato znanje sloni na poročanju posameznikov, pri katerih se ta sindrom pojavi. Več pa je znanega o fotofobiji, občutljivosti na svetlobo. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Od vizualnega snega do fotofobije </p><p><p>Sneženje z zvokom bolj težko opišemo, lahko pa si ga predstavljamo, če zapremo oči. Pa škripanje pod nogami in vse kar gre zraven.  Gotovo se boste, sploh tisti iz še pred-digitalne dobe spomnili tudi …Sneženja na televizijskem zaslonu.</p> <p>Lahko pa se zgodi, da nam sneži pred očmi tudi, ko snega ni.</p> <h3>Vizualni sneg</h3> <p>Klinični izraz za to je aeropsija. Kot pripoveduje <strong>prof. dr .Marko Hawlina</strong> z Očesne klinike UKC Ljubljana, gre za sorazmerno redek pojav, o katerem ni veliko znanstvenih podatkov, zato znanje sloni na poročanju posameznikov, pri katerih se ta sindrom pojavi.</p> <h3>Občutljivost na svetlobo</h3> <p>Veliko bolj pogost in tudi bolj podrobno opisan pa je pojav, ki mu rečemo fotofobija - občutljivost na svetlobo. Zakaj lahko zmoti naše možgane in na kakšen način se nanjo prilagajajo, tudi, ko sneg skopni, so dnevi vse daljši in okolje vedno bolj bleščeče pisano?</p> <p>O vsem tem v oddaji!</p> <p>&nbsp;</p> <h1></h1></p> 174747808 RTVSLO – Prvi 563 clean Sneženje z zvokom bolj težko opišemo, lahko pa si ga predstavljamo, če zapremo oči. Pa škripanje pod nogami in vse kar gre zraven. Gotovo se boste, sploh tisti iz še pred-digitalne dobe spomnili tudi …Sneženja na televizijskem zaslonu. Lahko pa se zgodi, da nam sneži pred očmi tudi, ko snega ni. Klinični izraz za to je aeropsija. Kot pripoveduje prof. dr .Marko Hawlina z Očesne klinike UKC Ljubljana, je vizualni sneg sorazmerno redek pojav, o katerem ni veliko znanstvenih podatkov, zato znanje sloni na poročanju posameznikov, pri katerih se ta sindrom pojavi. Več pa je znanega o fotofobiji, občutljivosti na svetlobo. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Od vizualnega snega do fotofobije </p><p><p>Sneženje z zvokom bolj težko opišemo, lahko pa si ga predstavljamo, če zapremo oči. Pa škripanje pod nogami in vse kar gre zraven.  Gotovo se boste, sploh tisti iz še pred-digitalne dobe spomnili tudi …Sneženja na televizijskem zaslonu.</p> <p>Lahko pa se zgodi, da nam sneži pred očmi tudi, ko snega ni.</p> <h3>Vizualni sneg</h3> <p>Klinični izraz za to je aeropsija. Kot pripoveduje <strong>prof. dr .Marko Hawlina</strong> z Očesne klinike UKC Ljubljana, gre za sorazmerno redek pojav, o katerem ni veliko znanstvenih podatkov, zato znanje sloni na poročanju posameznikov, pri katerih se ta sindrom pojavi.</p> <h3>Občutljivost na svetlobo</h3> <p>Veliko bolj pogost in tudi bolj podrobno opisan pa je pojav, ki mu rečemo fotofobija - občutljivost na svetlobo. Zakaj lahko zmoti naše možgane in na kakšen način se nanjo prilagajajo, tudi, ko sneg skopni, so dnevi vse daljši in okolje vedno bolj bleščeče pisano?</p> <p>O vsem tem v oddaji!</p> <p>&nbsp;</p> <h1></h1></p> Thu, 21 Jan 2021 06:44:23 +0000 Ko sneži pred očmi Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi. Zvesti poslušalci se boste spomnili epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše. Dr. Avital Hahamy je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Mojca Delač jo je poklicala v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.<p>O aktualni raziskavi spontane vidne možganske dejavnosti pri tistih, ki ne vidijo</p><p><p>Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi.</p> <p>Zvesti poslušalci se boste spomnili <a>epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta</a> in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše.</p> <p><strong>Dr. Avital Hahamy</strong> je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Poklicala sem jo v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.</p> <blockquote><p><em><strong>Reči moram, da je pravzaprav vse v povezavi z možgani osupljivo. Če samo pomislite – možgani ne skrbijo samo za to, da smo živi, da dihamo, da nam bije srce. Pristojni so tudi za višje funkcije, ki nas delajo ljudi. Od kreativnosti do čustev. Osebno pa me zlasti fascinira naša sposobnost učenja. Imam štiriletno hčerko in res jo je čudovito opazovati, kaj vse se nauči! Kako hoditi, kako govoriti, pa vedno kaj novega o svetu. Tudi ko odrastemo, se kar naprej učimo, kar se mi zdi enkratno.</strong></em></p></blockquote> <p>In nekaj novega se bomo naučili tudi danes. Ni pa novo to, da pogosto jemljemo za samoumevno stvari, ki so zelo kompleksne. Takšna sta tudi naše vidno zaznavanje in cela kopica informacij, ki jih dobimo iz okolja.</p> <blockquote><p><em><strong>Natanko tako! In ena izmed stvari, ki nas je zanimala v študiji, o kateri se bova pogovarjali, je to, kako možgani delujejo pri stvareh, ki jih imamo za trivialne. Tudi vid se nam kdaj zdi nekaj enostavnega. Če recimo vidimo leva, naše oči ne vidijo leva. Vidijo različne forme pikic. Naši možgani pa potem vedo, da je to lev. Zakaj morajo naši možgani to razumeti? Ker moramo, če je lev, pobegniti. Ta zaznava se zgodi izjemno hitro. Možgani poskrbijo za prepoznanje podobe in potem tudi za odziv nanjo. Po drugi strani pa naši možgani nikoli ne počivajo. Tudi če recimo zamižimo in ne prejemamo nobene nove vidne informacije od zunaj, naša omrežja za vidno procesiranje še delujejo. Ta dejavnost je <u>spontana</u> dejavnost, saj je ne sprožijo zunanji dejavniki. Želeli smo torej razumeti, ali ta spontana dejavnost lahko nariše – vidne podobe. </strong></em></p></blockquote> <p>Zato so v študijo, ki je bila objavljena decembra v reviji Brain, vključili slepe s sindromom Charlesa Bonneta, ki mu nekateri rečejo tudi fantomski vid.</p> <p>O ugotovitvah pa v prispevku!</p></p> 174746241 RTVSLO – Prvi 797 clean Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi. Zvesti poslušalci se boste spomnili epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše. Dr. Avital Hahamy je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Mojca Delač jo je poklicala v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.<p>O aktualni raziskavi spontane vidne možganske dejavnosti pri tistih, ki ne vidijo</p><p><p>Naši možgani ves čas procesirajo celo kopico informacij. Tudi ko spimo. Tudi ko počivamo, tudi ko se nam zdi, da se jutro šele zaspano začenja in smo še čisto počasni in … ne ravno v bleščeči formi.</p> <p>Zvesti poslušalci se boste spomnili <a>epizode, v kateri smo govorili o Sindromu Charlesa Bonneta</a> in o tem, kako naši možgani vidijo tudi, ko oči ne vidijo več ali vidijo slabše.</p> <p><strong>Dr. Avital Hahamy</strong> je skupaj s skupino raziskovalcev preučevala te privide pri slepih ljudeh in to, čemur rečemo spontan odziv naših možganov. Poklicala sem jo v Veliko Britanijo in – možgani so kmalu dobili osrednjo pozornost v pogovoru.</p> <blockquote><p><em><strong>Reči moram, da je pravzaprav vse v povezavi z možgani osupljivo. Če samo pomislite – možgani ne skrbijo samo za to, da smo živi, da dihamo, da nam bije srce. Pristojni so tudi za višje funkcije, ki nas delajo ljudi. Od kreativnosti do čustev. Osebno pa me zlasti fascinira naša sposobnost učenja. Imam štiriletno hčerko in res jo je čudovito opazovati, kaj vse se nauči! Kako hoditi, kako govoriti, pa vedno kaj novega o svetu. Tudi ko odrastemo, se kar naprej učimo, kar se mi zdi enkratno.</strong></em></p></blockquote> <p>In nekaj novega se bomo naučili tudi danes. Ni pa novo to, da pogosto jemljemo za samoumevno stvari, ki so zelo kompleksne. Takšna sta tudi naše vidno zaznavanje in cela kopica informacij, ki jih dobimo iz okolja.</p> <blockquote><p><em><strong>Natanko tako! In ena izmed stvari, ki nas je zanimala v študiji, o kateri se bova pogovarjali, je to, kako možgani delujejo pri stvareh, ki jih imamo za trivialne. Tudi vid se nam kdaj zdi nekaj enostavnega. Če recimo vidimo leva, naše oči ne vidijo leva. Vidijo različne forme pikic. Naši možgani pa potem vedo, da je to lev. Zakaj morajo naši možgani to razumeti? Ker moramo, če je lev, pobegniti. Ta zaznava se zgodi izjemno hitro. Možgani poskrbijo za prepoznanje podobe in potem tudi za odziv nanjo. Po drugi strani pa naši možgani nikoli ne počivajo. Tudi če recimo zamižimo in ne prejemamo nobene nove vidne informacije od zunaj, naša omrežja za vidno procesiranje še delujejo. Ta dejavnost je <u>spontana</u> dejavnost, saj je ne sprožijo zunanji dejavniki. Želeli smo torej razumeti, ali ta spontana dejavnost lahko nariše – vidne podobe. </strong></em></p></blockquote> <p>Zato so v študijo, ki je bila objavljena decembra v reviji Brain, vključili slepe s sindromom Charlesa Bonneta, ki mu nekateri rečejo tudi fantomski vid.</p> <p>O ugotovitvah pa v prispevku!</p></p> Thu, 14 Jan 2021 06:48:17 +0000 Vidne halucinacije pri slepih posameznikih Ko se koga ali česa ustrašimo, se naše telo zelo hitro odzove. Začnemo se potiti, srce nam razbija. In v hipu se naši možgani odločijo - ali bomo šli v boj ali v beg. Ta stresni odziv nadzoruje možganska struktura, ki ji rečemo - amigdala. Pravzaprav imamo dve, levo in desno, sestavljeni pa sta iz številnih jeder in močno omreženi z različnimi predeli možganov. Ker je bila tako zaposlena v zadnjem letu dni, smo jo v prvi letošnji oddaji vzeli pod drobnogled, in sicer s pomočjo nevrologa, dr. Dejana Georgijeva. Pripravila: Mojca Delač.<p>Struktura, ki je del limbičnega sistema, je ime dobila po svoji mandljasti obliki </p><p><p>Ko se koga ali česa ustrašimo, se naše telo zelo hitro odzove. Začnemo se potiti, srce nam razbija. In v hipu se naši možgani odločijo - ali bomo šli v boj ali v beg. Ta stresni odziv nadzoruje možganska struktura, ki ji rečemo - amigdala. Pravzaprav imamo dve, levo in desno, sestavljeni pa sta iz številnih jeder in močno omreženi z različnimi predeli možganov. Ker je bila tako zaposlena v zadnjem letu dni, smo jo v prvi letošnji oddaji vzeli pod drobnogled, in sicer s pomočjo nevrologa, dr. Dejana Georgijeva. Pripravila: Mojca Delač.</p></p> 174744663 RTVSLO – Prvi 610 clean Ko se koga ali česa ustrašimo, se naše telo zelo hitro odzove. Začnemo se potiti, srce nam razbija. In v hipu se naši možgani odločijo - ali bomo šli v boj ali v beg. Ta stresni odziv nadzoruje možganska struktura, ki ji rečemo - amigdala. Pravzaprav imamo dve, levo in desno, sestavljeni pa sta iz številnih jeder in močno omreženi z različnimi predeli možganov. Ker je bila tako zaposlena v zadnjem letu dni, smo jo v prvi letošnji oddaji vzeli pod drobnogled, in sicer s pomočjo nevrologa, dr. Dejana Georgijeva. Pripravila: Mojca Delač.<p>Struktura, ki je del limbičnega sistema, je ime dobila po svoji mandljasti obliki </p><p><p>Ko se koga ali česa ustrašimo, se naše telo zelo hitro odzove. Začnemo se potiti, srce nam razbija. In v hipu se naši možgani odločijo - ali bomo šli v boj ali v beg. Ta stresni odziv nadzoruje možganska struktura, ki ji rečemo - amigdala. Pravzaprav imamo dve, levo in desno, sestavljeni pa sta iz številnih jeder in močno omreženi z različnimi predeli možganov. Ker je bila tako zaposlena v zadnjem letu dni, smo jo v prvi letošnji oddaji vzeli pod drobnogled, in sicer s pomočjo nevrologa, dr. Dejana Georgijeva. Pripravila: Mojca Delač.</p></p> Thu, 07 Jan 2021 06:45:10 +0000 Naša amigdala je v zadnjih mesecih polno zaposlena Leto 2020 je oddaji Možgani na dlani prineslo 53 novih epizod o delovanju tega našega izjemnega organa, ki nam omogoča tudi, da se v mislih sprehodimo po preteklosti in načrtujemo prihodnost. O obojem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Majo Bresjanac in jo prosila, da tudi z vidika nevroznanosti pogleda na leto, ki se končuje.<p>Ob koncu leta se v oddaji pogovarjamo s prof. dr. Majo Bresjanac, predsednico Sinapse </p><p><p>Leto 2020 je oddaji Možgani na dlani prineslo 53 novih epizod o delovanju tega našega izjemnega organa, ki nam omogoča tudi, da se v mislih sprehodimo po preteklosti in načrtujemo prihodnost. O obojem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Majo Bresjanac in jo prosila, da tudi z vidika nevroznanosit pogleda na leto, ki se zaključuje.</p> <blockquote><p>»Znanost vidim kot nastajajoč mozaik znanja, ki drobec za drobcem prispeva, v dani situaciji morda še neprepoznano vrednost, h končni podobi, recimo znanja o delovanju možganov«.</p></blockquote> <p>Ob tem je prof. Bresjanac poudarila, da so možgani najboljše orodje, ki ga je sproducirala evolucija, zato ga velja uporabljati.</p> <blockquote><p>"Vidim očitne možnosti, da bolje izrabimo možganske kapacitete, individualne in kolektivne, za boljšo skrb za zdravje možganov in zdravje družbe ter planeta nasploh".</p></blockquote></p> 174743308 RTVSLO – Prvi 602 clean Leto 2020 je oddaji Možgani na dlani prineslo 53 novih epizod o delovanju tega našega izjemnega organa, ki nam omogoča tudi, da se v mislih sprehodimo po preteklosti in načrtujemo prihodnost. O obojem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Majo Bresjanac in jo prosila, da tudi z vidika nevroznanosti pogleda na leto, ki se končuje.<p>Ob koncu leta se v oddaji pogovarjamo s prof. dr. Majo Bresjanac, predsednico Sinapse </p><p><p>Leto 2020 je oddaji Možgani na dlani prineslo 53 novih epizod o delovanju tega našega izjemnega organa, ki nam omogoča tudi, da se v mislih sprehodimo po preteklosti in načrtujemo prihodnost. O obojem se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Majo Bresjanac in jo prosila, da tudi z vidika nevroznanosit pogleda na leto, ki se zaključuje.</p> <blockquote><p>»Znanost vidim kot nastajajoč mozaik znanja, ki drobec za drobcem prispeva, v dani situaciji morda še neprepoznano vrednost, h končni podobi, recimo znanja o delovanju možganov«.</p></blockquote> <p>Ob tem je prof. Bresjanac poudarila, da so možgani najboljše orodje, ki ga je sproducirala evolucija, zato ga velja uporabljati.</p> <blockquote><p>"Vidim očitne možnosti, da bolje izrabimo možganske kapacitete, individualne in kolektivne, za boljšo skrb za zdravje možganov in zdravje družbe ter planeta nasploh".</p></blockquote></p> Thu, 31 Dec 2020 06:45:02 +0000 "Vidim očitne možnosti, da bolje izrabimo možganske kapacitete" Letos smo jih zelo pogrešali. Objem nas lahko potolaži, ponudi zavetje varnosti, zbliža z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Kaj pa objem pomeni za naše možgane in zakaj ga imajo tako radi? Je lahko objem vedno samo nekaj pozitivnega in kako se v obdobju brez objemov znajdejo ljudje, ki jih že tako pestijo stiske vseh vrst? Možgane bomo tokrat v objem vzeli z mag. Anico Prosnik Domjan, klinično psihologinjo iz UKC Maribor. Pripravlja Mojca Delač.<p>"Za objem nam ni treba znati tujih jezikov"</p><p><p>Letos smo jih zelo pogrešali. Objem nas lahko potolaži, ponudi zavetje varnosti, zbliža z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Kaj pa objem pomeni za naše možgane in zakaj ga imajo tako radi? Je lahko objem vedno samo nekaj pozitivnega in kako se v "brezobjemnih" časih znajdejo ljudje, ki jih že tako pestijo stiske vseh vrst? Možgane bomo tokrat v objem vzeli z <strong>mag. Anico Prosnik Domjan</strong>, klinično psihologinjo z UKC Maribor.</p></p> 174741955 RTVSLO – Prvi 750 clean Letos smo jih zelo pogrešali. Objem nas lahko potolaži, ponudi zavetje varnosti, zbliža z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Kaj pa objem pomeni za naše možgane in zakaj ga imajo tako radi? Je lahko objem vedno samo nekaj pozitivnega in kako se v obdobju brez objemov znajdejo ljudje, ki jih že tako pestijo stiske vseh vrst? Možgane bomo tokrat v objem vzeli z mag. Anico Prosnik Domjan, klinično psihologinjo iz UKC Maribor. Pripravlja Mojca Delač.<p>"Za objem nam ni treba znati tujih jezikov"</p><p><p>Letos smo jih zelo pogrešali. Objem nas lahko potolaži, ponudi zavetje varnosti, zbliža z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Kaj pa objem pomeni za naše možgane in zakaj ga imajo tako radi? Je lahko objem vedno samo nekaj pozitivnega in kako se v "brezobjemnih" časih znajdejo ljudje, ki jih že tako pestijo stiske vseh vrst? Možgane bomo tokrat v objem vzeli z <strong>mag. Anico Prosnik Domjan</strong>, klinično psihologinjo z UKC Maribor.</p></p> Thu, 24 Dec 2020 06:47:30 +0000 Objem za možgane V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini nadaljujemo zgodbo z vlogo empatije v bližnjih odnosih. Izvedeli bomo, zakaj nekdo, ki je empatičen, še ni nujno dober človek. Lepo je, če znamo biti blizu sebi in sami. A za to, da smo lahko sami, moramo imeti občutek, da nismo. Paradoksno? Seveda nam bo tudi to razložila doktorica Breda Jelen Sobočan, s katero se bomo pomudili še pri partnerskih odnosih in zapustitvi ter možganskih izzivih bližine sodobnega časa, med katere prav gotovo sodi tudi utrujenost zaradi Zooma. Oddajo pripravlja Mojca Delač.<p>Nevroplastičnost nam bo pomagala premagati ta čuden čas, a le, če bomo ohranili človečnost </p><p><p>V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini se bomo z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, najprej ustavili pri empatiji.</p> <blockquote><p>"Če je nekdo empatičen, ne pomeni, da je dober. Je samo dober bralec notranjega sveta drugega človeka. Dober umetnik, dober psihoterapevt in dober sadist so približno enako empatični ljudje."</p></blockquote> <p>Ko torej začnemo raztegovati empatijo na področje topline in dobrote, smo lahko v pasti. Super pa je, če smo brez težav blizu sebi in smo tudi do sebe tankočutni in prijazni. Biti sam je zelo zanimiva kategorija, ki je tudi paradoksna, kar temelji na izkušnjah iz otroštva:</p> <blockquote><p>"Ravno ta občutek, da nikoli nisi sam, je neki temeljni kamen za to, da si lahko sam."</p></blockquote> <p>A vsi sanjamo o dvojini in partnerski bližini. V naših oddajah smo se že naučili, da se ob duševni bolečini, ko nas nekdo zapusti, ko ljubljenega človeka izgubimo, v možganih odzovejo ista omrežja kot pri fizični.</p> <blockquote><p>"To je ena največjih izgub. Ko gremo v bližnji odnos, na to karto stavimo vse."</p></blockquote> <p>Tako kot smo se lahko naučili v prvih dveh epizodah, pa tudi tu velja, da je idealni svet bližine, zlitje in dobra ločenost obenem:</p> <blockquote><p>"Od enega do drugega nosa je odnos. Biti moramo toliko narazen, da se vidimo."</p></blockquote> <p>Kaj pa če sta nosa ločena z ekrani in fizično razdaljo, kot doživljamo v zadnjih mesecih? Potem se lahko pojavi tako imenovana zoom utrujenost. Tudi o tem dr. Breda Jelen Sobočan v prispevku.</p></p> 174740243 RTVSLO – Prvi 676 clean V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini nadaljujemo zgodbo z vlogo empatije v bližnjih odnosih. Izvedeli bomo, zakaj nekdo, ki je empatičen, še ni nujno dober človek. Lepo je, če znamo biti blizu sebi in sami. A za to, da smo lahko sami, moramo imeti občutek, da nismo. Paradoksno? Seveda nam bo tudi to razložila doktorica Breda Jelen Sobočan, s katero se bomo pomudili še pri partnerskih odnosih in zapustitvi ter možganskih izzivih bližine sodobnega časa, med katere prav gotovo sodi tudi utrujenost zaradi Zooma. Oddajo pripravlja Mojca Delač.<p>Nevroplastičnost nam bo pomagala premagati ta čuden čas, a le, če bomo ohranili človečnost </p><p><p>V tretjem, zadnjem delu miniserije Bližje bližini se bomo z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, najprej ustavili pri empatiji.</p> <blockquote><p>"Če je nekdo empatičen, ne pomeni, da je dober. Je samo dober bralec notranjega sveta drugega človeka. Dober umetnik, dober psihoterapevt in dober sadist so približno enako empatični ljudje."</p></blockquote> <p>Ko torej začnemo raztegovati empatijo na področje topline in dobrote, smo lahko v pasti. Super pa je, če smo brez težav blizu sebi in smo tudi do sebe tankočutni in prijazni. Biti sam je zelo zanimiva kategorija, ki je tudi paradoksna, kar temelji na izkušnjah iz otroštva:</p> <blockquote><p>"Ravno ta občutek, da nikoli nisi sam, je neki temeljni kamen za to, da si lahko sam."</p></blockquote> <p>A vsi sanjamo o dvojini in partnerski bližini. V naših oddajah smo se že naučili, da se ob duševni bolečini, ko nas nekdo zapusti, ko ljubljenega človeka izgubimo, v možganih odzovejo ista omrežja kot pri fizični.</p> <blockquote><p>"To je ena največjih izgub. Ko gremo v bližnji odnos, na to karto stavimo vse."</p></blockquote> <p>Tako kot smo se lahko naučili v prvih dveh epizodah, pa tudi tu velja, da je idealni svet bližine, zlitje in dobra ločenost obenem:</p> <blockquote><p>"Od enega do drugega nosa je odnos. Biti moramo toliko narazen, da se vidimo."</p></blockquote> <p>Kaj pa če sta nosa ločena z ekrani in fizično razdaljo, kot doživljamo v zadnjih mesecih? Potem se lahko pojavi tako imenovana zoom utrujenost. Tudi o tem dr. Breda Jelen Sobočan v prispevku.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 06:46:16 +0000 Bližje bližini, 3. del : "Odnos in bližina: Od nosu do nosu, a toliko narazen, da se vidimo" V drugi epizodi miniserije Bližje bližini bomo svoje možgane zaposlili z vprašanjem, ali je bližina nekaj, česar se naučimo, ali nam je evolucijsko dana. Kako se razvija in kako čisto prve izkušnje z njo vplivajo na bližino v odnosih. Z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, zakorakamo tudi v koordinatni sistem, pri katerem je na eni osi 'strah pred bližino' in drugi 'strah pred zapustitvijo'. "Zgodba o bližini je zgodba o nas. O naši sedanjosti in preteklosti. Zgodba o naši prihodnosti. " pravi sogovornica. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Drugi del decembrske mini serije "Bližje bližini", z Bredo Jelen Sobočan </p><p><p>V drugi epizodi miniserije Bližje bližini bomo svoje možgane zaposlili z vprašanjem, ali je bližina nekaj, česar se naučimo, ali nam je evolucijsko dana. Kako se razvija in kako čisto prve izkušnje z njo vplivajo na bližino v odnosih. Z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, zakorakamo tudi v koordinatni sistem, pri katerem je na eni osi 'strah pred bližino' in drugi 'strah pred zapustitvijo'. "Zgodba o bližini je zgodba o nas. O naši sedanjosti in preteklosti. Zgodba o naši prihodnosti." Približamo se ji znova v četrtek zjutraj ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174738455 RTVSLO – Prvi 644 clean V drugi epizodi miniserije Bližje bližini bomo svoje možgane zaposlili z vprašanjem, ali je bližina nekaj, česar se naučimo, ali nam je evolucijsko dana. Kako se razvija in kako čisto prve izkušnje z njo vplivajo na bližino v odnosih. Z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, zakorakamo tudi v koordinatni sistem, pri katerem je na eni osi 'strah pred bližino' in drugi 'strah pred zapustitvijo'. "Zgodba o bližini je zgodba o nas. O naši sedanjosti in preteklosti. Zgodba o naši prihodnosti. " pravi sogovornica. Pripravlja: Mojca Delač. <p>Drugi del decembrske mini serije "Bližje bližini", z Bredo Jelen Sobočan </p><p><p>V drugi epizodi miniserije Bližje bližini bomo svoje možgane zaposlili z vprašanjem, ali je bližina nekaj, česar se naučimo, ali nam je evolucijsko dana. Kako se razvija in kako čisto prve izkušnje z njo vplivajo na bližino v odnosih. Z doktorico Bredo Jelen Sobočan, psihiatrinjo in psihoterapevtko, zakorakamo tudi v koordinatni sistem, pri katerem je na eni osi 'strah pred bližino' in drugi 'strah pred zapustitvijo'. "Zgodba o bližini je zgodba o nas. O naši sedanjosti in preteklosti. Zgodba o naši prihodnosti." Približamo se ji znova v četrtek zjutraj ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 10 Dec 2020 07:44:00 +0000 Bližje bližini 2. del: "V idealih preprosta, v praksi ne vedno prijetna" V času, ko je v ospredju fizična distanca, bomo Možgane na dlani v nizu treh decembrskih oddaj posvetili bližini. Kaj je to bližina? Kaj pomeni za naše nevronske mreže in kaj socialne mreže pomenijo za nas? Kje imamo z njo največje težave in ali je bližina nujno povezana s čustvi? Bližje bližini bomo s pomočjo psihiatrinje in psihoterapevtke Breda Jelen Sobočan. V prvem delu mini serije se sprašujemo - Bližina, kaj je to? Pripravlja: Mojca Delač.<p>S psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan med nevrone in bližino</p><p><p>V času, ko je v ospredju fizična distanca, bomo Možgane na dlani v nizu treh decembrskih oddaj posvetili bližini. Kaj je to bližina? Kaj pomeni za naše nevronske mreže in kaj socialne mreže pomenijo za nas? Kje imamo z njo največje težave in ali je bližina nujno povezana s čustvi? Bližje bližini bomo s pomočjo psihiatrinje in psihoterapevtke Breda Jelen Sobočan. V prvem delu mini serije se sprašujemo - Bližina, kaj je to? Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174736821 RTVSLO – Prvi 631 clean V času, ko je v ospredju fizična distanca, bomo Možgane na dlani v nizu treh decembrskih oddaj posvetili bližini. Kaj je to bližina? Kaj pomeni za naše nevronske mreže in kaj socialne mreže pomenijo za nas? Kje imamo z njo največje težave in ali je bližina nujno povezana s čustvi? Bližje bližini bomo s pomočjo psihiatrinje in psihoterapevtke Breda Jelen Sobočan. V prvem delu mini serije se sprašujemo - Bližina, kaj je to? Pripravlja: Mojca Delač.<p>S psihiatrinjo in psihoterapevtko Bredo Jelen Sobočan med nevrone in bližino</p><p><p>V času, ko je v ospredju fizična distanca, bomo Možgane na dlani v nizu treh decembrskih oddaj posvetili bližini. Kaj je to bližina? Kaj pomeni za naše nevronske mreže in kaj socialne mreže pomenijo za nas? Kje imamo z njo največje težave in ali je bližina nujno povezana s čustvi? Bližje bližini bomo s pomočjo psihiatrinje in psihoterapevtke Breda Jelen Sobočan. V prvem delu mini serije se sprašujemo - Bližina, kaj je to? Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 03 Dec 2020 06:45:31 +0000 Bližje bližini, 1. del. Kaj je to, bližina? V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!<p>Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo</p><p><h3>Kaj se dogaja v možganih?</h3> <p>Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "<em>To je običajno v prvi tretjini noči,</em>" razloži <strong>doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.</strong></p> <blockquote><p>"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."</p></blockquote> <p>Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v  možganovini, so ugotovili, da:</p> <blockquote><p>"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."</p></blockquote> <p>Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".</p> <h3>Te "trka/nosi" luna?</h3> <p>Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.</p> <blockquote><p>"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."</p></blockquote> <p>Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.</p> <blockquote><p>"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."</p></blockquote> <p>Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.</p></p> 174735111 RTVSLO – Prvi 526 clean V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!<p>Približno pet odstotkov otrok doživlja nepopolna prebujanja iz globokega spanja (hojo v spanju, nočne strahove ali zbujanja z zmedenostjo), pri petini ta vztrajajo tudi v odraslo dobo</p><p><h3>Kaj se dogaja v možganih?</h3> <p>Ko se odpravimo spat, najprej nastopi t. i. mirno obdobje spanja oz. neREM faza spanja. Hoja v spanju se dogaja prav v omenjeni fazi, natančneje v globokem neREM spanju. "<em>To je običajno v prvi tretjini noči,</em>" razloži <strong>doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije, somnologinja s Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov Splošne bolnišnice Celje.</strong></p> <blockquote><p>"Po večini – tisto, kar tudi snemamo na površini možganov pri nekom, ki hodi v spanju – vidimo možgansko aktivnost globokega spanja. Zelo sinhrono, počasno, visokoamplitudno delta aktivnost."</p></blockquote> <p>Ko so v sledečih študijah dejavnost posameznih delov možganov opazovali neposredno, z globokimi elektrodami, neposredno v  možganovini, so ugotovili, da:</p> <blockquote><p>"Pravzaprav so pa določeni deli možganov v tem stanju budni. Predvsem so to predeli, ki so odgovorni za gibanje, in predeli, ki so povezani s čustvi."</p></blockquote> <p>Medtem ko določeni deli možganov bedijo, drugi torej spijo. Prevladujejo seveda speči. Tudi zato se večina ljudi, ki hodi v spanju, ne spominja dejanj med svojimi "nočnimi pohodi".</p> <h3>Te "trka/nosi" luna?</h3> <p>Tisti, ki doživljajo hojo v spanju, so po navadi otroci, kar somnologi povezujejo z dejstvom, da se s starostjo količina globokega spanja zmanjšuje. Dejavniki, ki povečujejo možnost, da se boste med spanjem sprehajali, so dejavniki, ki poglabljajo spanje. Eden izmed pomembnejših je pomanjkanje spanja.</p> <blockquote><p>"Bolj ko gremo fizično utrujeni spat, bolj ko nam manjka spanja, večji imamo 'rebound' globokega spanja. Potem tudi neki čustveni dejavniki, neki stres ... vse to lahko pripomore, da se ti dogodki pogosto pojavljajo."</p></blockquote> <p>Med dejavniki, ki povečujejo verjetnost nočnih pohodov, so pogosto vročinska stanja, poln mehur, pa tudi genetika. Kaj pa mit o tem, da tistega, ki hodi v spanju, pravzaprav "nosi" luna? Študij o tej povezavi sicer ni, so pa poročanja ljudi in domneve strokovnjakov.</p> <blockquote><p>"V pogojih polne lune je lahko zunanja osvetlitev večja in na ta način tudi v prostor pride več svetlobe. To je lahko dejavnik, ki eventuelno sproži nepopolno prebujanje pri nekom, ki je za to dovzeten."</p></blockquote> <p>Dr. Gnidovec Stražišar še svetuje, da hodečega ne poskušate buditi, temveč ga (če je to mogoče) nežno usmerite nazaj v posteljo. Več o načinih zdravljenja oz. poskusih preprečitve pojavljanja hoje v spanju pa lahko izveste v posnetku.</p></p> Thu, 26 Nov 2020 06:43:46 +0000 Človeka, ki hodi v spanju, ne poskušajte buditi 19. november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah z možgane se bomo posvetili temi in prostorom "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. V četrtek ob 7.35 na Prvem.<p>Kako komunicirajo mehur in možgani? </p><p><p>Devetnajsti november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom <strong>prof. dr. Davidom B. Voduškom</strong>. V četrtek ob 7.35 na Prvem.</p></p> 174733376 RTVSLO – Prvi 689 clean 19. november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah z možgane se bomo posvetili temi in prostorom "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. V četrtek ob 7.35 na Prvem.<p>Kako komunicirajo mehur in možgani? </p><p><p>Devetnajsti november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah za možgane se bomo posvetili temi in prostorom, "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom <strong>prof. dr. Davidom B. Voduškom</strong>. V četrtek ob 7.35 na Prvem.</p></p> Thu, 19 Nov 2020 06:46:29 +0000 Ko te tišči na wc in ne moreš misliti na nič drugega Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče AFANTAZIJA, nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja Mojca Delač.<p>Tokrat bomo raziskali pojav, ki mu nekateri pravijo tudi »slepi um«, opisuje pa nezmožnost vizualizacije </p><p><p>Zdaj pa vas, drage poslušalke in poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa, če ste bolj za hribe, na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče afantazija. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174731710 RTVSLO – Prvi 798 clean Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče AFANTAZIJA, nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja Mojca Delač.<p>Tokrat bomo raziskali pojav, ki mu nekateri pravijo tudi »slepi um«, opisuje pa nezmožnost vizualizacije </p><p><p>Zdaj pa vas, drage poslušalke in poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa, če ste bolj za hribe, na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče afantazija. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 12 Nov 2020 06:48:18 +0000 Ko misli ne znajo naslikati podobe Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Bolečina in vokalizacija: Tudi preklinjanje kot analgetik deluje le začasno</p><p><p>Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo proti kopalnici in potem …. AUuuuuUU! Naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem Auuuuuuu! Zakaj bolečino ozvočimo, vokaliziramo in ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam pri tem pomaga doktorica Helena Jamnik z <a>URI Soča</a>.</p> <blockquote><p>V primeru akutne bolečine, ko se srečamo z nekim nenadnim, nepričakovanim dražljajem, po večini pri vseh nas to pomaga obvladovati bolečino.</p></blockquote> <p>To vedenje se socialno oblikuje skozi čas. Jok je, pripoveduje sogovornica, drug način, nastaja kot izraz nekega stanja in ne kot vedenjski odziv na bolečino, služi pa predvsem kot olajšanje čustvenega odziva na neko ogrožajočo izkušnjo.</p> <blockquote><p>Vokalizacija pomeni, da se iz stanja pasivnosti, nemoči premaknemo v stanje aktivnosti in večje moči.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174730106 RTVSLO – Prvi 708 clean Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Bolečina in vokalizacija: Tudi preklinjanje kot analgetik deluje le začasno</p><p><p>Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo proti kopalnici in potem …. AUuuuuUU! Naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem Auuuuuuu! Zakaj bolečino ozvočimo, vokaliziramo in ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam pri tem pomaga doktorica Helena Jamnik z <a>URI Soča</a>.</p> <blockquote><p>V primeru akutne bolečine, ko se srečamo z nekim nenadnim, nepričakovanim dražljajem, po večini pri vseh nas to pomaga obvladovati bolečino.</p></blockquote> <p>To vedenje se socialno oblikuje skozi čas. Jok je, pripoveduje sogovornica, drug način, nastaja kot izraz nekega stanja in ne kot vedenjski odziv na bolečino, služi pa predvsem kot olajšanje čustvenega odziva na neko ogrožajočo izkušnjo.</p> <blockquote><p>Vokalizacija pomeni, da se iz stanja pasivnosti, nemoči premaknemo v stanje aktivnosti in večje moči.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 Nov 2020 06:46:48 +0000 Auuuuu! : "Tudi preklinjanje kot analgetik deluje le začasno" Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, je z njim zavila Mojca Delač.<p>Pogovor z razvojnim nevroznanstvenikom, prof. dr. Denisom Mareschalom </p><p><p>Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, zavijemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p><em>"Težko rečem, da so me možgani zanimali že kot otroka, sem pa bil obseden z živalmi. Najprej sem se odločil za študij fizike, a že zelo zgodaj med podiplomskim izobraževanjem sem ugotovil, da so otroci veliko zanimivejši kot skale, zato sem se preusmeril na področje otrokovega razvoja in seveda spoznal, da so v osrčju vsega tega možgani. To se je zgodilo, ko sem bil v dvajsetih, in tako sem zaplaval na področje znanosti o možganih" (D. Mareschal).</em></p></blockquote></p> 174728548 RTVSLO – Prvi 693 clean Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, je z njim zavila Mojca Delač.<p>Pogovor z razvojnim nevroznanstvenikom, prof. dr. Denisom Mareschalom </p><p><p>Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, zavijemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.</p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p><em>"Težko rečem, da so me možgani zanimali že kot otroka, sem pa bil obseden z živalmi. Najprej sem se odločil za študij fizike, a že zelo zgodaj med podiplomskim izobraževanjem sem ugotovil, da so otroci veliko zanimivejši kot skale, zato sem se preusmeril na področje otrokovega razvoja in seveda spoznal, da so v osrčju vsega tega možgani. To se je zgodilo, ko sem bil v dvajsetih, in tako sem zaplaval na področje znanosti o možganih" (D. Mareschal).</em></p></blockquote></p> Thu, 29 Oct 2020 06:46:33 +0000 "V možganih se pri učenju nič ne zgodi hipoma" Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom  profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno.  V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka.  Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač. <p>Prof. Giordano ob izjemni najdbi: "Ne moremo spati od navdušenja ob misli, kaj to pomeni za prihodnost vulkanoloških raziskav"</p><p><p>Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidisciplinarne skupine raziskovalcev s forenzičnim antropologom, profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom profesorjem Guidom Giordanom iz rimske univerze Tre tako izjemno. V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka. Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v <a>znanstvenem članku</a>, tako odmevno.</p> <blockquote><p>Zelo veseli smo vsakokrat, ko se znanosti uspe prebiti do javnosti. To je vedno uspeh.</p></blockquote> <p><strong>Prof. dr. Guido Giordano</strong> je znanstvenik in predsednik italijanskega združenja za vulkanologijo.</p> <p>Pod elektronskim mikroskopom so znanstveniki lahko opazovali zelo dobro ohranjene nevrone iz različnih delov centralnega živčnega sistema in hrbtenjače. Kako pogosto se v vulkanoloških raziskavah sploh zgodi, da pridejo do kakšnega tkiva?</p> <blockquote><p>Zahvaljujem se vam za to vprašanje, saj mi daje možnost, da pojasnim, da gre za zares enkratno odkritje. Kot si lahko predstavljate, je pri vulkanskih procesih zraven magma in temperatura je v takem okolju res visoka. Ljudje, zgradbe, narava, vse to je izpostavljeno več sto stopinjam Celzija, to pa po navadi popolnoma uniči strukture, jih požge. Ohranjanje organske snovi v takem okolju je enkratno. V tem primeru govorimo o posebnem procesu ohranjanja organskega materiala, ki nam omogoča študije, kakršnih doslej še ni bilo.</p></blockquote> <p>Da se je možgansko tkivo iz leta 79 tako lepo ohranilo, pa se gre zahvaliti procesu vitrifikacije. To zelo enostavno pomeni, da se je tkivo spremenilo v steklo.</p> <blockquote><p>Večina prebivalcev je ob izbruhu pobegnila, še preden je vroč plaz dosegel mesto. Le nekaj jih je ostalo. Med njimi tudi človek, ki je med izbruhom spal v sobi. Izpostavljen je bil vročini nekaj sto stopinj Celzija. Proces vitrifikacije, ki je omogočil, da so se možgani, torej mehko tkivo, tako lepo ohranili, pa ni vključeval le visokih temperatur, ampak tudi ohlajanje. Da se je tkivo spremenilo v steklo, pomeni, da je bilo ohlajanje zelo hitro. Te postopke poznamo iz biologije, ko s sobne temperature snovi hitro ohladijo na –170, –200 stopinj Celzija. V našem primeru je torej šlo za izpostavljenost zelo močnemu vročemu valu in potem naglemu ohlajanju. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi za razumevanje oziroma rekonstrukcijo vulkanološke zgodovine izbruha Vezuva.</p></blockquote></p> 174726833 RTVSLO – Prvi 627 clean Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom  profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno.  V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka.  Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač. <p>Prof. Giordano ob izjemni najdbi: "Ne moremo spati od navdušenja ob misli, kaj to pomeni za prihodnost vulkanoloških raziskav"</p><p><p>Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidisciplinarne skupine raziskovalcev s forenzičnim antropologom, profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom profesorjem Guidom Giordanom iz rimske univerze Tre tako izjemno. V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka. Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v <a>znanstvenem članku</a>, tako odmevno.</p> <blockquote><p>Zelo veseli smo vsakokrat, ko se znanosti uspe prebiti do javnosti. To je vedno uspeh.</p></blockquote> <p><strong>Prof. dr. Guido Giordano</strong> je znanstvenik in predsednik italijanskega združenja za vulkanologijo.</p> <p>Pod elektronskim mikroskopom so znanstveniki lahko opazovali zelo dobro ohranjene nevrone iz različnih delov centralnega živčnega sistema in hrbtenjače. Kako pogosto se v vulkanoloških raziskavah sploh zgodi, da pridejo do kakšnega tkiva?</p> <blockquote><p>Zahvaljujem se vam za to vprašanje, saj mi daje možnost, da pojasnim, da gre za zares enkratno odkritje. Kot si lahko predstavljate, je pri vulkanskih procesih zraven magma in temperatura je v takem okolju res visoka. Ljudje, zgradbe, narava, vse to je izpostavljeno več sto stopinjam Celzija, to pa po navadi popolnoma uniči strukture, jih požge. Ohranjanje organske snovi v takem okolju je enkratno. V tem primeru govorimo o posebnem procesu ohranjanja organskega materiala, ki nam omogoča študije, kakršnih doslej še ni bilo.</p></blockquote> <p>Da se je možgansko tkivo iz leta 79 tako lepo ohranilo, pa se gre zahvaliti procesu vitrifikacije. To zelo enostavno pomeni, da se je tkivo spremenilo v steklo.</p> <blockquote><p>Večina prebivalcev je ob izbruhu pobegnila, še preden je vroč plaz dosegel mesto. Le nekaj jih je ostalo. Med njimi tudi človek, ki je med izbruhom spal v sobi. Izpostavljen je bil vročini nekaj sto stopinj Celzija. Proces vitrifikacije, ki je omogočil, da so se možgani, torej mehko tkivo, tako lepo ohranili, pa ni vključeval le visokih temperatur, ampak tudi ohlajanje. Da se je tkivo spremenilo v steklo, pomeni, da je bilo ohlajanje zelo hitro. Te postopke poznamo iz biologije, ko s sobne temperature snovi hitro ohladijo na –170, –200 stopinj Celzija. V našem primeru je torej šlo za izpostavljenost zelo močnemu vročemu valu in potem naglemu ohlajanju. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi za razumevanje oziroma rekonstrukcijo vulkanološke zgodovine izbruha Vezuva.</p></blockquote></p> Thu, 22 Oct 2020 05:45:27 +0000 Našli vitrificirano možgansko tkivo žrtve izbruha Vezuva iz leta 1979 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>S prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek o osebnostni motnji, ki jo dobro poznajo skozi nevrobiološko prizmo</p><p><p>Osebnostne motnje so skupina težav z duševnim zdravjem, za katere je značilno, da se pojavi vedenje oziroma doživljanje, ki odstopa od neke družbene norme. Z razvojem nevroznanosti je seveda vedno več o teh motnjah znanega tudi z nevrobiološkega vidika. Med temi prednjači Mejna osebnostna motnja, o kateri se bomo pogovarjali s psihiatrinjo, <strong>prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek</strong>.</p></p> 174725130 RTVSLO – Prvi 701 clean 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>S prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek o osebnostni motnji, ki jo dobro poznajo skozi nevrobiološko prizmo</p><p><p>Osebnostne motnje so skupina težav z duševnim zdravjem, za katere je značilno, da se pojavi vedenje oziroma doživljanje, ki odstopa od neke družbene norme. Z razvojem nevroznanosti je seveda vedno več o teh motnjah znanega tudi z nevrobiološkega vidika. Med temi prednjači Mejna osebnostna motnja, o kateri se bomo pogovarjali s psihiatrinjo, <strong>prof. dr. Mojco Zvezdano Dernovšek</strong>.</p></p> Thu, 15 Oct 2020 05:46:41 +0000 Možgani na dlani, nevron pred mikrofon Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Ob Tednu otroka raziskujemo, zakaj so možgani v določenem obdobju v zgodnjem življenju tako zaposleni z vprašanji </p><p><p>Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa  v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala <strong>Kaja Hacin Beyazoglu</strong>, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani.  Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174723467 RTVSLO – Prvi 711 clean Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Ob Tednu otroka raziskujemo, zakaj so možgani v določenem obdobju v zgodnjem življenju tako zaposleni z vprašanji </p><p><p>Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa  v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala <strong>Kaja Hacin Beyazoglu</strong>, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani.  Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 08 Oct 2020 05:46:51 +0000 Zakaj je nebo modro? Zakaj sonce zaide? Zakaj ta stric grdo gleda? Za izhodišče tokratnega možganskega raziskovanja smo vzeli poslušalčevo vprašanje, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c", in ta za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj.<p>Možgani in smrčanje. "Ali tisti "c c c c" res pomaga?" </p><p><p>Za iztočnico tokratnega možganskega raziskovanja, smo vzeli vprašanje poslušalca, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c" in za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174721805 RTVSLO – Prvi 766 clean Za izhodišče tokratnega možganskega raziskovanja smo vzeli poslušalčevo vprašanje, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c", in ta za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj.<p>Možgani in smrčanje. "Ali tisti "c c c c" res pomaga?" </p><p><p>Za iztočnico tokratnega možganskega raziskovanja, smo vzeli vprašanje poslušalca, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c" in za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 01 Oct 2020 05:47:46 +0000 Od "lepotne napake v spanju" do resne težave V tokratni epizodi bomo spoznali Dašo in Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo. Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih, z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na volo že kar nekaj metod zdravljenja. O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokrtatni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Daša Kovačič in Tadej Votolen. Avtorica: Mojca Delač.<p>O tem, kako se epilepsija poigra z našimi nevroni, in o dveh izkušnjah s to pogosto nevrološko motnjo</p><p><p>V tokratni epizodi smo spoznali Idrijčanko Dašo in  Ptujčana Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo.</p> <blockquote><p>Na začetku nisem vedela, da so to - kratke odsotnosti- napadi. Vsi doma smo mislili, da je to zaradi stresa, pa šola, pa ples. Ker sem plesalka, smo imele državno tekmovanju in na odru, sem doživela napad, to mojo "odsotnost", ki je bila tudi moj najdaljši napad. Vedela sem, da je nekaj narobe z mano. Odločila sem se, da grem k osebni zdravnici, kjer sem že takoj dobila diagnozo, da je to - epilepsija.</p></blockquote> <p>Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih.</p> <blockquote><p>Moja zgodba se je začela pri osmih letih in trajala deset let. Epilepsijo sem preživljal v najstniškem obdobju. To bolezen ne jemljem kot neko tragedijo, ampak je bila to zame negativna in hkrati pozitivna izkušnja, ki me je opredelila v človeka, kakršen sem sedaj. najtežji preizkus za mladostnika je bilo prav to najstniško obdobje, saj sem si želel biti kot vsi ostali, a v tistem času zaradi bolezni nisem mogel biti.</p></blockquote> <p>Z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na voljo že kar nekaj metod zdravljenja.</p> <p>O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokratni epizodi pripovedujejo <strong>dr. Natalija Krajnc</strong>, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, ki prav letos obeležuje 30-letnico delovanja, ter <strong>Daša Kovačič</strong> in <strong>Tadej Votolen</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174720159 RTVSLO – Prvi 647 clean V tokratni epizodi bomo spoznali Dašo in Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo. Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih, z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na volo že kar nekaj metod zdravljenja. O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokrtatni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Daša Kovačič in Tadej Votolen. Avtorica: Mojca Delač.<p>O tem, kako se epilepsija poigra z našimi nevroni, in o dveh izkušnjah s to pogosto nevrološko motnjo</p><p><p>V tokratni epizodi smo spoznali Idrijčanko Dašo in  Ptujčana Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo.</p> <blockquote><p>Na začetku nisem vedela, da so to - kratke odsotnosti- napadi. Vsi doma smo mislili, da je to zaradi stresa, pa šola, pa ples. Ker sem plesalka, smo imele državno tekmovanju in na odru, sem doživela napad, to mojo "odsotnost", ki je bila tudi moj najdaljši napad. Vedela sem, da je nekaj narobe z mano. Odločila sem se, da grem k osebni zdravnici, kjer sem že takoj dobila diagnozo, da je to - epilepsija.</p></blockquote> <p>Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih.</p> <blockquote><p>Moja zgodba se je začela pri osmih letih in trajala deset let. Epilepsijo sem preživljal v najstniškem obdobju. To bolezen ne jemljem kot neko tragedijo, ampak je bila to zame negativna in hkrati pozitivna izkušnja, ki me je opredelila v človeka, kakršen sem sedaj. najtežji preizkus za mladostnika je bilo prav to najstniško obdobje, saj sem si želel biti kot vsi ostali, a v tistem času zaradi bolezni nisem mogel biti.</p></blockquote> <p>Z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na voljo že kar nekaj metod zdravljenja.</p> <p>O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokratni epizodi pripovedujejo <strong>dr. Natalija Krajnc</strong>, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, ki prav letos obeležuje 30-letnico delovanja, ter <strong>Daša Kovačič</strong> in <strong>Tadej Votolen</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 24 Sep 2020 05:45:47 +0000 "Kdor se ukvarja z epileptologijo, se ves čas uči" O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.<p>Ob mesecu osveščanja o najpogostejši obliki demence, se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem </p><p><p>O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.</p></p> 174718565 RTVSLO – Prvi 700 clean O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.<p>Ob mesecu osveščanja o najpogostejši obliki demence, se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem </p><p><p>O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.</p></p> Thu, 17 Sep 2020 05:46:40 +0000 Alzheimerjeva bolezen - ko je prekinjena "komunikacija" med in v živčnih celicah Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.<p>Tokratna epizoda je posvečena svetovnemu dnevu preprečevanja samomora </p><p><p>Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, <strong>prof. dr. Vito Poštuvan</strong>, in <strong>prof. dr. Aljo Videtič Paska</strong>, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.</p> <p><strong>ČE ČUTITE STISKO ALI IMATE SAMOMORILNE MISLI se obrnite na svojega osebnega zdravnika, objavljamo pa še nekaj kontaktov, ki v takih primerih pridejo prav: </strong></p> <p>Vir: <a>zivziv.si/sos </a></p> <ul> <li><strong>112</strong> – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)</li> <li><strong>116 123</strong> – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)</li> <li><strong>116 111</strong> – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)</li> <li><strong>01 520 99 00</strong> – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)</li> <li><strong>031 233 211</strong> – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)</li> </ul> <p>Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani <a>To sem jaz</a>.</p> <p>Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:</p> <ul> <li><strong>031 704 707, info@posvet.org</strong> – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)</li> <li><strong>031 778 772, svetovalnica@nijz.si</strong> – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> 174717005 RTVSLO – Prvi 924 clean Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.<p>Tokratna epizoda je posvečena svetovnemu dnevu preprečevanja samomora </p><p><p>Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, <strong>prof. dr. Vito Poštuvan</strong>, in <strong>prof. dr. Aljo Videtič Paska</strong>, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.</p> <p><strong>ČE ČUTITE STISKO ALI IMATE SAMOMORILNE MISLI se obrnite na svojega osebnega zdravnika, objavljamo pa še nekaj kontaktov, ki v takih primerih pridejo prav: </strong></p> <p>Vir: <a>zivziv.si/sos </a></p> <ul> <li><strong>112</strong> – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)</li> <li><strong>116 123</strong> – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)</li> <li><strong>116 111</strong> – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)</li> <li><strong>01 520 99 00</strong> – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)</li> <li><strong>031 233 211</strong> – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)</li> </ul> <p>Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani <a>To sem jaz</a>.</p> <p>Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo. Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet:</p> <ul> <li><strong>031 704 707, info@posvet.org</strong> – Psihološke svetovalnice Posvet v naslednjih krajih: Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Sevnica in Koper (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 12. in 19. uro)</li> <li><strong>031 778 772, svetovalnica@nijz.si</strong> – Psihološki svetovalnici Posvet v Celju in Laškem (za naročanje pokličite od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro)</li> </ul> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 10 Sep 2020 05:50:24 +0000 "Možgani so fleksibilni. Tudi, če se znajdejo v stiski, znajo poiskati pot iz nje" Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje z nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinsa na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje. <p>Žgečkanje bi lahko za naše možgane pomenilo preklapljanje med ugodjem in bolečino, pravi prof. dr. Konstantina Kilteni</p><p><p>Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje s nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s <strong>prof. dr. Konstantino Kilteni</strong>, ki ima na Inštitutu Karolinska na Švedskem svoj <a>laboratorij</a>, v katerem preučujejo žgečkanje.</p> <blockquote><p><em>Ena od težav, ki jo imamo pri preučevanju je to, da mora imeti med skeniranjem preučevanec glavo pri miru, sicer se slike popačijo. Seveda pa je zelo težko ostati pri miru, če te nekdo žgečka. Obstajajo določene moderne tehnike, ki nam bodo v prihodnje lahko v pomoč.</em></p></blockquote> <p>Obstajajo anekdotična opazovanja, ki govorijo o tem, da so otroci bolj žgečkljivi kot odrasli.</p> <blockquote><p><em>Ne vemo, ali je to zaradi razvoja nevronskega sistema ali zaradi tega, ker so otroci navadno bolj ekspresivni, bolj izrazni kot smo odrasli. Vemo, da so žgečkljivi tudi nekateri primati, kot so šimpanzi in orangutani, kar nam da slutiti, da ima žgečkanje lahko vlogo socialnega povezovanja med starši in mladiči. Obstaja pa tudi nekaj dokazov, da so žgečkljive tudi podgane.</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> 174715522 RTVSLO – Prvi 651 clean Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje z nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinsa na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje. <p>Žgečkanje bi lahko za naše možgane pomenilo preklapljanje med ugodjem in bolečino, pravi prof. dr. Konstantina Kilteni</p><p><p>Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje s nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s <strong>prof. dr. Konstantino Kilteni</strong>, ki ima na Inštitutu Karolinska na Švedskem svoj <a>laboratorij</a>, v katerem preučujejo žgečkanje.</p> <blockquote><p><em>Ena od težav, ki jo imamo pri preučevanju je to, da mora imeti med skeniranjem preučevanec glavo pri miru, sicer se slike popačijo. Seveda pa je zelo težko ostati pri miru, če te nekdo žgečka. Obstajajo določene moderne tehnike, ki nam bodo v prihodnje lahko v pomoč.</em></p></blockquote> <p>Obstajajo anekdotična opazovanja, ki govorijo o tem, da so otroci bolj žgečkljivi kot odrasli.</p> <blockquote><p><em>Ne vemo, ali je to zaradi razvoja nevronskega sistema ali zaradi tega, ker so otroci navadno bolj ekspresivni, bolj izrazni kot smo odrasli. Vemo, da so žgečkljivi tudi nekateri primati, kot so šimpanzi in orangutani, kar nam da slutiti, da ima žgečkanje lahko vlogo socialnega povezovanja med starši in mladiči. Obstaja pa tudi nekaj dokazov, da so žgečkljive tudi podgane.</em></p> <p>&nbsp;</p></blockquote></p> Thu, 03 Sep 2020 05:45:51 +0000 Zakaj se sami ne moremo požgečkati? V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj imajo s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Zakaj se toliko nesreč dogaja med vračanjem v dolino? </p><p><p>V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj ima s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. <strong>dr. Tanja Kajtna,</strong> športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> 174714082 RTVSLO – Prvi 607 clean V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj imajo s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.<p>Zakaj se toliko nesreč dogaja med vračanjem v dolino? </p><p><p>V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj ima s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. <strong>dr. Tanja Kajtna,</strong> športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.</p></p> Thu, 27 Aug 2020 05:45:07 +0000 Možgani in sestop V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.<p>Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine </p><p><p>V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, <strong>dr. Jurijem Gorjancem</strong>.</p> <blockquote><p>Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.</p></blockquote> <p>Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:</p> <blockquote><p>Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.</p></blockquote> <p>Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.</p> <blockquote><p>Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.</p></blockquote> <p>Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.</p> <blockquote><p>Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.</p></blockquote> <p>Več pa v posnetku!</p></p> 174712782 RTVSLO – Prvi 827 clean V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.<p>Dr. Jurij Gorjanc o tem, kaj se dogaja z našimi nevroni, ko smo nad 2500 metri nadmorske višine </p><p><p>V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, <strong>dr. Jurijem Gorjancem</strong>.</p> <blockquote><p>Možgani so eden najobčutljivejših organov v našem telesu in takoj zaznajo nizko vsebnost kisika, kar se zgodi na večji višini.</p></blockquote> <p>Akutna višinska bolezen se, če napreduje, lahko pokaže tudi kot možganski edem:</p> <blockquote><p>Ljudje smo narejeni tako, da zna telo uravnavati mejo med krvjo in tkivom (možgani). Te meje morajo biti zelo dobro uravnavane in prepustne samo do določene meje. Še zdaj ne vemo točno in v celoti, kaj se zgodi, da možgane zalije voda. Na višini se zgodi ravno to.</p></blockquote> <p>Vse to se začne dogajati nad 2500 metri nadmorske višine.</p> <blockquote><p>Če bi midva zdaj šla na Kredarico in prespala v koči najbrž ne bi imela simptomov. Če pa bi recimo skupina ljudi spala na vrhu Triglava bi že opazili, pri približno treh četrtinah, da bi slabo spali, bili omotični, sopli bi in pojavil bi se lahko glavobol.</p></blockquote> <p>Vsebnost kisika je tista, ki sproži plaz reakcij dogajanja v našem telesu, ki se jim reče aklimatizacija.</p> <blockquote><p>Na vrhu Triglava je recimo samo še 75 % kisika v primerjavi s količino v Piranu.</p></blockquote> <p>Več pa v posnetku!</p></p> Thu, 20 Aug 2020 05:48:47 +0000 Možgani in višinska bolezen 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo </p><p><p>V avgustovskih epizodah smo tako ali drugače navdihnjeni z dogajanjem v gorah. Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene višacev. O odmevih in našem slušnem zaznavanju smo se  pogovarjali s <strong>prof. dr. Andrewom Kingom</strong>, direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na Univerzi v Oxfordu.</p> <blockquote><p>V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. <strong>V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok</strong>.</p></blockquote></p> 174711535 RTVSLO – Prvi 740 clean 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.<p>Naši možgani imajo fascinantno sposobnost, da odmeve uporabijo za zvočni zemljevid prostora ali pa jih utišajo </p><p><p>V avgustovskih epizodah smo tako ali drugače navdihnjeni z dogajanjem v gorah. Ste že kdaj bili pozorni na odboj zvoka ob stene višacev. O odmevih in našem slušnem zaznavanju smo se  pogovarjali s <strong>prof. dr. Andrewom Kingom</strong>, direktorjem centra za integrativno nevroznanost in vodjo skupine za slušno nevroznanost na Univerzi v Oxfordu.</p> <blockquote><p>V življenju smo obkroženi z objekti v našem okolju, ki odbijajo zvok naših glasov ali drugih virov, drugih ljudi. Ti zvoki so lahko naravni ali umetno producirani. Če bi bila midva zdaj v isti sobi, bi vaš glas prišel do mojih ušes neposredno, hkrati pa bi se odbijal tudi od sten. Ti odboji do ušes pridejo z majhnim zamikom in bi lahko popačili ali zmotili originalni zvok. Pričakovali bi torej, da nam odmevi povzročijo težave z razumevanjem. Če recimo pogledamo študije, ki so pod drobnogled vzele naprave za računalniško prepoznavanje govora, je znano, da se prepoznavanje govora slabo obnese, če se pojavljajo odmevi. Človeški možgani pa so pri tem čudovito boljši. <strong>V možganih obstajajo mehanizmi, ki potlačijo odmeve in ohranijo prvotni zvok</strong>.</p></blockquote></p> Thu, 13 Aug 2020 05:47:20 +0000 Ko odmeva RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. 100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. sl Thu, 30 Jun 2022 05:46:27 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/mozgani_na_dlani/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 30 Jun 2022 05:46:27 +0000 Možgani na dlani: nevron pred mikrofon