naPOTki

“Zaradi prisotnosti radioaktivnega radona v vodi so nas nekoč poznali kot Atomske toplice”

Sun, 12 Apr 2026 04:45:00 +0000

Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.

Terme Dobrna so slovenske najstarejše terme

Sun, 05 Apr 2026 04:45:00 +0000

V Napotkih bomo spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe predstavlja termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi.

Terme Ptuj: med rimskimi stebri in vinskimi sodi

Sun, 29 Mar 2026 04:45:00 +0000

Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.

Terme Čatež: Termalna voda iz globokih vrtin je povezana z vsemi objekti

Sun, 22 Mar 2026 05:45:00 +0000

V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.

Terme Dolenjske Toplice: Termalni vrelec, ki zdravi, je odkril mežnarjev pes

Sun, 15 Mar 2026 05:45:00 +0000

Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.

"Idemo se koupat v Morafce"

Sun, 08 Mar 2026 05:50:16 +0000

Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.

Terme Portorož: Solinsko blato, slanica in morska voda uradno priznani kot zdravilni naravni dejavniki

Sun, 01 Mar 2026 05:45:00 +0000

V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem

Terme Zreče: "Imamo tri zdravilne elemente: šoto, termalno vodo in srednjegorsko klimo"

Sun, 22 Feb 2026 05:45:00 +0000

Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.

Thermana Laško: od termalne vode do termalnega piva

Sun, 15 Feb 2026 05:45:00 +0000

Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.

Kostanjevica na Krki – edino slovensko mesto na otoku

Sun, 08 Feb 2026 05:45:00 +0000

V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO

Jesenice so dobile zlato nagrado že v času izuma telefona in kečapa

Sun, 01 Feb 2026 05:45:00 +0000

Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.

Mesto, ki »melje črno«

Sun, 25 Jan 2026 05:45:14 +0000

NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.

Novo mesto - največje svetovno najdišče situl

Sun, 18 Jan 2026 05:45:00 +0000

Novo mesto je mesto z izjemno dolgo zgodovino, saj je bilo tu življenje živahno že pred 2500 leti, v starejši železni dobi – halštatu, k čemur sta odločilno prispevali reka Krka in ugodna lega. Prav tu so odkrili 16 situl, od tega 9 bogato okrašenih, zaradi česar Novo mesto velja za največje svetovno najdišče situl. Mesto je bilo kot sodobno urbano središče ustanovljeno leta 1365, njegov srednjeveški trg pa je skozi stoletja ostal srce mestnega dogajanja. Utrip mesta, zgodovino in nekaj kulinaričnih posebnosti ujamemo v tokratnih Napotkih, ko se na zemljevidu slovenskih zgodovinskih mest podamo proti Dolenjski.

Ptuj je najstarejše slovensko mesto

Sun, 11 Jan 2026 05:45:01 +0000

V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.

Slovenj Gradec - mesto glasnik miru

Sun, 04 Jan 2026 05:45:00 +0000

V Napotkih gremo na Kroško. Prvo zgodovinsko mesto, ki smo ga spoznali v novem letu, je Slovenj Gradec. To mesto se nahaja v Slovenjgraški kotlini, na vzhodu ga omejuje Pohorje, na zahodu Karavanke in je sedež mestne občine z nekaj več kot 17 tisoč prebivalci. Širše območje Slovenj Gradca je bilo skozi zgodovino odmaknjen svet, številna arheološka najdišča pa kažejo, da je bila zgodovinska Graška dolina pomembno naselitveno območje ob poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in naprej proti severu. Slovenj Gradec je obiskal Aleš Ogrin.

»Krško, najnovejša članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, je zgodovinski učbenik v malem«

Sun, 28 Dec 2025 05:45:52 +0000

22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.

Ribnica: o začetkih kraja priča ribniški grad

Sun, 21 Dec 2025 06:30:34 +0000

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.

Radovljica - srednjeveško mesto z obrambnim jarkom in z razgledi na Karavanke in Julijske Alpe

Sun, 14 Dec 2025 05:45:00 +0000

Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.

Slovenske Konjice: od srednjeveškega jedra do Minattijevih stopinj in najstarejše slovenske gostilne

Sun, 07 Dec 2025 05:45:04 +0000

Tokrat se bomo ustavili v Slovenskih Konjicah. Prvi pisni viri o mestu nosijo častitljivo letnico 1146. Mesto se je razvilo zaradi svoje lege na poti od Dunaja do Trsta, saj so se popotniki pogosto ustavljali tam. Staro mesto jedro je iz srednjega veka, nedaleč se nahaja tudi Žička kartuzija, ki je nastala okoli leta 1160. V Slovenske Konjice, simbol katerih je beli konj na rdečem ozadju, nas pelje Andreja Gradišar.

Semič: od zgodovinsko bogatega trškega jedra do edine jamske školjke na svetu

Sun, 30 Nov 2025 05:45:00 +0000

Semič je kraj bogate zgodovine, arheoloških odkritij in živahne kulturne dediščine. Sprehodili se bomo med ostanki taborskega obzidja, ki je domačine varoval pred vpadi Turkov, prisluhnili pripovedi o gradu Krupa, ki ga danes ni več, ter vstopili v Muzejsko hišo Semič, kjer bomo slišali zgodbo o edini jamski školjki na svetu, ki pa domuje le v reki Krupi. Foto: Uroš Novina

Škofja Loka: sprehod po starem mestnem jedru in Loškem gradu

Sun, 23 Nov 2025 05:45:00 +0000

Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.

Tokrat se odpravljamo v eno od najpristnejših srednjeveških mest v Evropi. Če k temu dodamo še nekaj ključnih besed, kot so pasijon, medeno pecivo, zamorec v grbu, sotočje in kapucini, najbrž že veste, da nas čaka sprehod po Škofji Loki. Odpravili smo se v mesto, v katerem se že čuti pričakovanje prihodnjega leta, ko bo mestno jedro zasedla največja gledališka predstava na prostem, Škofjeloški pasijon. Potepanja pa ne bomo začeli na Kamnitem ali Kapucinskem mostu, ki smo ga, tako kot Škofjeloški pasijon, v naPOTKih že spoznali, temveč bomo obiskali staro mestno jedro in Loški grad, vmes pa izvedeli marsikaj zanimivega.

Fotografija: Matevž Tavčar, arhiv Razvojne agencije Sora

»Jeklarska dediščina nosi v sebi velik ustvarjalni potencial«

Sun, 16 Nov 2025 05:45:03 +0000

V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.

Iz Šentjurja so Ipavci, kosmatinec in vodilni šolski geograf

Sun, 09 Nov 2025 05:45:29 +0000

Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki. Poglavja: 00:50:00 Legenda o Šentjurju 01:43:00 Hiša družine Ipavec 02:05:00 Franc Ipavec operira, Katarina igra klavir za lajšanje bolečin 03:33:00 Benjamin in Gustav Ipavec 05:11:00 Pixel art podhod pri šoli 06:32:00 Ponikva 07:00:00 Dosežki Blaža Kocena 09:07:00 Velikonočnica

Prešernovo mesto Kranj

Sun, 02 Nov 2025 05:45:00 +0000

Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.

Kamnik je tudi Plečnikovo mesto

Sun, 26 Oct 2025 05:45:22 +0000

Kamnik je že konec 12. stoletja postal trg, v zgodnjem 13. stoletju dobi mestne pravice. V tokratni epizodi NaPOTkov pa bomo ugotavljali, kako je v sredini 20. stoletja Kamnik spreminjal in sooblikoval arhitekt Jože Plečnik. Katero je najpomembnejše in katero najlepše Plečnikovo delo na Kamniškem? Zakaj je cerkev Svetega Benedikta v Zgornjih Stranjah na predlog mojstra Plečnika dobila okenske zavese? Za koga so izdelali prvo Plečnikovo svečo?

Tržič, zmajevo mesto spretnih in podjetnih

Sun, 19 Oct 2025 04:45:53 +0000

Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.

Mesto na soli, kjer vsaka zgradba pripoveduje svojo zgodbo

Sun, 12 Oct 2025 04:50:52 +0000

V 22. sezoni naPOTkov raziskujemo zgodovinska mesta in marsikdo verjetno ob tej besedni zvezi najprej pomisli na Piran. Tartinijev trg, Benečanka in stolna cerkev Svetega Jurija - to je le nekaj največjih znamenitosti mesta, ki je zraslo na soli in kjer vsaka stavba v starem mestnem jedru pripoveduje svojo zgodbo.

Celje – od antike do sodobnosti

Sun, 05 Oct 2025 04:45:06 +0000

Celje je središče Savinjske statistične regije in se nahaja ob sotočju rek Savinje in Voglajne. Prva naselbina se je na tem mestu pojavila v času halštatske kulture. V času Keltov je bil kraj znan kot Keleja, kar v starem keltskem jeziku pomeni zaklonišče ali zavetišče. Podobno zveni tudi rimsko ime mesta – Celeia. Rimljani so naselbino osvojili leta 15 pr. n. št. Mestne pravice pa je mesto pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija. Danes je mesto najbolj poznano po Celjskih grofih, najvplivnejši plemiški rodbini na Slovenskem, ki so si ga izbrali za svoj sedež. Z njihovega grba izhaja današnji celjski grb – tri zlate šestkrake zvezde na modrem ščitu. To je le del bogate zgodovine Celja, del katere bomo še nekoliko bolj osvetlili v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar. Odpravila se je na Knežji dvor, kjer se je prestavila tako v čase Rimljanov kot Celjanov. Bila pa je tudi v Fotohiši Pelikan, ki jo upravlja Muzej novejše zgodovine Celje in je zanjo prejel nagrado za Slovenski muzej leta 2025.

"Če si se v Kopru rodil kot ribič, si umrl kot ribič"

Sun, 28 Sep 2025 04:45:00 +0000

Idrija, Metlika in Brežice. To so mesta, ki smo jih spoznali v preteklih treh oddajah z imenom naPOTki. Teče namreč 22. sezona, v kateri odkrivamo zgodovinska mesta Slovenije. Danes se odpravimo na obalo, v Koper, ki je eno najstarejših stalno naseljenih mest na Slovenskem. Lani je mesto, ki je bilo nekoč na otoku, praznovalo 1500 let. Foto: Jaka Ivančič

Brežice, zgodovinsko mesto ob sotočju Save in Krke

Sun, 21 Sep 2025 04:45:00 +0000

Kjer se Štajerska sreča z Dolenjsko in kjer se združita reki Krka in Sava, ležijo Brežice. Danes največje naselje v Posavju je bilo zaradi ugodne geostrateške lege poseljeno že v pradavnini in skozi stoletja so tam svoje sledi pustili različni narodi. Zato ne čudi, da so tudi Brežice član Združenja zgodovinskih mest Slovenije. In ker smo trenutno aktualno sezono Napotkov namenili prav zgodovinskim mestom, je Andreja Čokl obiskala dva od brežiških arhitekturnih spomenikov.

V sožitju petih etničnih skupin in treh veroizpovedi

Sun, 14 Sep 2025 04:45:00 +0000

Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.

Partizanska tiskarna Slovenija

Fri, 05 Sep 2025 04:45:00 +0000

V prvi oddaji 22. sezone se bomo odpravili v eno izmed zgodovinskih mest Slovenije – Idrijo. In čeprav je to mesto najbolj znano po Unescovi dediščini, pa tokrat ne bomo govorili o klekljanju ali rudarjenju. Odpravili se bomo namreč v skrivno in težko dostopno mesto pod robom 1.000 metrov visoke Vójskarske planote nad dolino Kanomljice, tam namreč stoji Partizanska tiskarna Slovenija. Tiskarna je postala pomembna tudi v svetovnem merilu, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v Evropi. Koliko izvodov so natisnili v slabem letu delovanja in kako deluje tiskarna, pa je zanimalo Lano Furlan.

ŽP Sevnica: nekoč glavna žila, danes za utrip skrbijo predvsem posamezniki

Sun, 31 Aug 2025 04:45:00 +0000

Tri ključne točke bodo – poleg vzdušja na železniški postaji Sevnica – v tokratnih naPOTkih: več kot 20 m2 velika maketa modularne železnice, ki ji v Sloveniji lahko konkurira le tista na Jesenicah; muzej, v katerem ima osrednje mesto stari leseni čevelj in, kot opomnik zgodovine, parna lokomotiva, ki so jo železniški zanesenjaki v Sevnico pripeljali sami.

Od postaje v Bohinjski Bistrici naj bi vlak vozil na Triglav

Sun, 24 Aug 2025 04:45:00 +0000

V Napotkih se znova odpravljamo ob Bohinjsko železniško progo, ob kateri stoji tudi železniška postaja Bohinjska Bistrica. Nahaja se v neposredni bližini Bohinjskega predora, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Postaja je kraju skupaj z železnico, omogočila gospodarski in turistični razvoj. Železniško postajo Bohinjska Bistrica je obiskal Aleš Ogrin.

Celje je imelo železniško povezavo pred Ljubljano

Sun, 17 Aug 2025 04:45:00 +0000

Tokrat nas je pot odpeljala na Štajersko, točneje na Železniško postajo Celje. A če smo se v preteklih oddajah osredotočili predvsem na glavne stavbe postaj in raziskovali njihovo zgodovino, bomo tokrat zavili drugam. Kolegico Tadejo Bizilj je njen sogovornik najprej odpeljal do kretniške stolpne postavljalnice, ki je v času Južne železnice sodila med najsodobnejše tistega časa ter do vodne postaje, kjer so črpali vodo za potrebe parnih lokomotiv. Kaj vse lahko tam še danes vidimo in doživimo in kakšen pomen imata stavbi danes med drugim slišite v tokratni oddaji naPOTki.

V Osluševcih se največja zanimivost skriva za modernim postajališčem

Sun, 10 Aug 2025 04:45:00 +0000

Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja. Foto: Zdravko Munda

»Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana

Sun, 03 Aug 2025 04:45:47 +0000

Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?

Bled Jezero, železniška postaja z najlepšim razgledom

Sun, 27 Jul 2025 05:30:33 +0000

Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.

Iz Gorice z vlakom v London?

Sun, 20 Jul 2025 04:45:26 +0000

Železniška postaja Nova Gorica je bila letos v sklopu Evropske prestolnice kulture temeljito prenovljena. Pred obnovo je bila označena kot nevarna zaradi številnih prehodov čez tire, zdaj ima prvič podhod. Nekoč pomembna postaja med Prago in Trstom je danes tudi kulisa vsem, ki se fotografirajo z eno nogo v Sloveniji, drugo v Italiji. To pa nam oriše tudi že skoraj natančno lokacijo, kje se nahaja. Obiskala jo je Ana Skrt, sogovorniki: Matjaž Marušič, soavtor razstave o bohinjski progi; prof. Boštjan Vuga, arhitekt biroja Sadar-Vuga; Erik Mravlja, strojevodja in inštruktor strojevodij

"Delček Dunaja imamo tudi v Štanjelu"

Sun, 13 Jul 2025 04:45:26 +0000

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

Z avtom na vlak in do malega Pariza

Sun, 06 Jul 2025 04:45:00 +0000

Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.

Prihod železnice v Postojno označuje novo obdobje turizma pri nas

Sun, 29 Jun 2025 04:40:16 +0000

Najnovejša epizoda naPOTkov nas je tokrat odpeljala v Postojno, na najvišje ležečo železniško postajo pri nas - 582 metrov nad morjem so sredi 19. stoletja v sklopu izgradnje zadnjega dela južne železnice Dunaj - Trst zgradili tudi postajo. Prihod "železne ceste" v Postojno je sicer tesno povezan z razmahom turizma na tem območju, pa tudi z opuščanjem starih obrti, predvsem furmanstva. Danes se na postaji nahaja eden od treh centrov za vodenje prometa pri nas, od koder se daljinsko vodi promet za vse železniške postaje zahodno od Ljubljane.

Železniška postaja Šentjur

Sun, 22 Jun 2025 04:45:35 +0000

21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.

Stolp Kristal: na vrhu je vse kristalno jasno

Sun, 15 Jun 2025 04:40:00 +0000

Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.

Razgledni stolp na Resevni

Sun, 08 Jun 2025 04:45:00 +0000

V Napotkih se odpravljamo na priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko v občini Šentjur, to je hrib Resevna. Obiskovalce vabi s kar nekaj zanimivostmi, med katerimi najbolj izstopa razgledni stolp. Z njim, tako kot s Planinskim domom na Resevni, upravlja Planinsko društvo Šentjur.

Stolp Otočec ponuja izjemen razgled na Cerkniško jezero

Sun, 01 Jun 2025 04:45:00 +0000

Tokrat se kot vsako nedeljo ob 6.45 v tej sezoni naPOTkov odpravljamo na razgledni stolp. Po okolici Cerkniškega jezera vodi učna pot Drvošec, na njej pa nas poleg opazovalnic Kuharca in Klejni vrh čaka razgledni stolp Otočec, ki ponuja pogled na izjemne razsežnosti tega kraškega pojava. S stolpa z daljnogledom lahko opazujemo vodne ptice na gladini jezera, ujede, ki krožijo nad njim, v sušnem času pa se lahko zgodi, da uzremo celo jelena, ki je prišel na travnik potešit svojo lakoto in žejo. Do stolpa Otočec se je s sogovornikom Miho Jernejčičem podala kolegica Tadeja Bizilj.

Stolp Gonjače – kjer so briške vasice, Triglav in morje na dlani

Sun, 25 May 2025 04:45:41 +0000

Razgledni stolp Gonjače je del spomenika padlim, ki ga Zavod za varstvo kulturne dediščine varuje kot spomenik lokalnega pomena. Visok je 23 metrov, do vrha vodi 144 stopnic. Na vrhu pa – razgled od Triglava do morja, od Svete gore do Čedada in Vidma ter Dolomitov. Vmes pa kot na dlani male briške vasice, vinogradi in – če stolp obiščete v pravem delu leta – tudi češnje.

Razgledni stolp na Rašici

Sun, 18 May 2025 04:45:30 +0000

V aktualni sezoni NaPOTkov se vsako nedeljo zjutraj dotaknemo neba. Obiskujemo in spoznavamo razgledne stolpe po Sloveniji, vsak piše svojo zgodbo, vsem pa je skupno, da očarajo z osupljivimi razgledi. Tokrat se odpravljamo v zaledje Ljubljane, manj kot 350 višinskih metrov v primerjavi s prestolnico bomo »pridelali« z vzponom na Rašico ali Vrh Staneta Kosca. Tam stoji tudi razgledni stolp, ki je skupaj s planinskim domom priljubljena izletniška točka, za vse dni v letu.

Razgled z Boča - od Blatnega jezera do Triglava

Sun, 11 May 2025 04:45:00 +0000

Do Triglava, preko celotnih Kamniško-Savinjskih Alp, do Pohorja, Gorjancev in hrvaških hribov – v ostrih in jasnih zimah pa celo do Blatnega jezera sega razgled z 20-metrov visokega razglednega stolpa, ki stoji na Boču na nadmorski višini 980 metrov. Po 104 ozkih lesenih stopnicah, ki vodijo do vrha razglednega stolpa, se povzpnejo najpogumnejši, od zgoraj pa lahko opazujejo celo leta 2022 prenovljeni planinski dom, ki je - tako kot stolp - v lasti Planinske društva Poljčane. Na potep do stolpa nas je popeljal predsednik društva, Janko Kovačič.

Pomnik miru Cerje – kraški orjak, ki je razglednica Slovenije v malem

Sun, 04 May 2025 04:45:23 +0000

Jubilejna 20. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo preseneti s kakšnim dih jemajočim pogledom. Vse od vrhov gora, pa do morja odkrivamo slovenske razgledne stolpe. Prvič v tej sezoni nas je pot odpeljala tudi na Primorsko, natančneje na stičišče roba kraške planote in Vipavske doline, kjer lahko v enem pogledu ujamemo nekaj, kar se zdi nemogoče – Alpe in morje hkrati. Pomnik miru Cerje je 25 metrov visok razgledni stolp, ki prepleta bogato simboliko, polno zgodb in umetnosti, z bogato naravno in kulturno zgodovino območja Miren–Kras. Kakšna je njegova zgodba, zakaj velja za eno najlepših razglednih točk pri nas in kaj vse lahko doživite na poti do vrha, izveste v naslednjih minutah. Na pot skrivnosti tega kraškega velikana se je podala Nika Vrabec.

Stolp ljubezni na Žusmu

Sun, 27 Apr 2025 04:45:26 +0000

Od začetka aprila v oddaji Napotki obiskujemo razgledne stolpe širom po Sloveniji. Tokrat gremo na obrobje Kozjanskega, kjer se nahaja Stolp ljubezni na Žusmu. Prva ideja za postavitev se je pojavila leta 2007, a do začetka gradnje je minilo še kar precej let, saj je bilo potrebno spremeniti prostorski načrt ter zbrati dovolj sredstev. Na koncu je Planinskemu društvu Žusem, ki upravlja stolp, to tudi uspelo in uradno so ga odprli 27. aprila 2015. Pred tem Žusem ni bil množično obiskan, poti nanj so bile neurejene. Zdaj ga obišče nekaj tisoč pohodnikov na leto, ki se tja lahko odpravijo po urejenih poteh.

Stolp zdravja in veselja nad Podčetrtkom

Sun, 20 Apr 2025 04:45:00 +0000

V 20. sezoni reportaž z naslovom naPOTki se vzpenjamo na različne razgledne stolpe v Sloveniji. Tokrat gremo na vzhodni rob Slovenije v občino Podčetrtek. Tam od leta 2019 na nadmorski višini 622 metrov stoji Stolp zdravja in veselja. Pogled z njega seže vse do sosednje Hrvaške, v lepem vremenu tudi do Alp. Na 4 tone težko armaturo in skoraj 39 ton težko jekleno konstrukcijo se je povzpela Nataša Rašl.

Pot med krošnjami Pohorje in razgledni stolp

Sun, 13 Apr 2025 04:45:42 +0000

Naslednjih 13 minut bomo preživeli med krošnjami smrek! Na Pot med krošnjami Pohorje se je Darja Pograjc podala v četrtek in nastala je nedeljska reportaža, v kateri med drugim izveste, kaj je na Rogli v zraku zaradi smrek, zakaj je največji naklon na poti zgolj 6-odstoten in katero žival, ki jo lahko srečate na Rogli, bi - ker je tako majhna - lahko dali kar v žep. Dodatna vsebina:

Pogovor z arhitektom Oskarjem Viragom, odgovornim projektantom Poti med krošnjami Pohorje

Pomurski "Eifflov stolp", ki ponuja edinstven razgled na štiri države

Sun, 06 Apr 2025 05:15:45 +0000

V prvi oddaji 20. sezone nas je pot iz Ljubljane vodila v dobrih 200 kilometrov oddaljeno Lendavo, natančneje v Lendavske gorice, kjer stoji stolp Vinarium. Ta je že kmalu po odprtju postal ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Prekmurju, na leto si ga v povprečju ogleda približno 100.000 obiskovalcev.

Sporočilo Škofjeloškega pasijona je še vedno aktualno

Sun, 30 Mar 2025 04:45:00 +0000

Te dni v Škofji Loki potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, saj v letih brez uprizoritve tega najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku Ločani pripravijo različne druge dogodke, povezane z njim. Zadnjič je bil Škofjeloški pasijon v celoti uprizorjen leta 2015, naslednjič bo loške ulice napolnil prihodnje leto. Kako se nanj pripravljajo, kakšen je namen in pomen pasijonskih iger nasploh in kako je igrati osebe iz Svetega pisma? Foto: prizor iz uprizoritve Škofjeloškega pasijona 2015

Kozjansko in Obsotelje

Sun, 23 Mar 2025 05:45:17 +0000

V Sloveniji imamo štiri območja, ki so vključena v UNESCOV program Človek in biosfera. To so Julijske Alpe, Kras, Mura ter Kozjansko in Obsotelje. Gre za geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, ki jih je skupna bogata biotska raznovrstnost ter preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine. Na Kozjansko in v Obsotelje vas peljejo Napotki; obiskali bomo dolino Gruska, Javerškovo domačijo in repnico Balon.

Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja

Sun, 16 Mar 2025 05:45:05 +0000

V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.

Pragozd Krokar

Sun, 09 Mar 2025 05:45:00 +0000

V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.

"Vsi kurenti ali koranti so bratje po zvoncih"

Sun, 02 Mar 2025 05:45:47 +0000

Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!

Suhi zid - kulturna dediščina, ki povezuje skupnosti

Sun, 23 Feb 2025 06:30:58 +0000

19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.

Lipicanec je siv, ne bel

Sun, 16 Feb 2025 05:45:00 +0000

Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.

"Živo srebro iz Idrije je imelo vpliv na razvoj celotne svetovne ureditve"

Sat, 08 Feb 2025 05:45:30 +0000

V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.

Po Ljubljanskem barju in poteh koliščarjev

Sun, 02 Feb 2025 05:45:00 +0000

Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.

Klekljanje čipke v Idriji

Sun, 26 Jan 2025 05:45:00 +0000

Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.

S krpljami po Geoparku Karavanke

Sun, 19 Jan 2025 05:40:00 +0000

Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.

Babištvo: Vsaka zgodba pusti svoj pečat

Sun, 12 Jan 2025 05:45:00 +0000

Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.

Park Škocjanske jame

Sun, 05 Jan 2025 05:45:00 +0000

V 19. sezoni Napotkov se bomo podali na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam. In ravno zato se je Lana Furlan odpravila v Park Škocjanske jame. V tej kraški jami z največjim podzemnim kanjonom v Evropi, visokim 146 metrov, je danes urejenih več kilometrov poti s kar 500 stopnicami. Kako so bile poti v Škocjanskih jamah videti včasih in kako so ta sistem jam odkrivali prvi raziskovalci, pa izveste v današnjih Napotkih.

"Na Široko se da priti na vse mogoče načine, razen z barko"

Sun, 29 Dec 2024 06:45:04 +0000

18. sezono naših naPOTkov bomo sklenili z obiskom turistične kmetije Široko. Ta leži na 755-ih metrih nadmorske višine, v vasici Tolminski Lom, ki sodi v občino Tolmin. Že razgled s posestva Široko razkriva, da gre za posebno območje, kjer se stikajo primorski, kraški in alpski svet. Kdo vse se ustavi na turistični kmetiji, s čim gostom postrežejo in s čim jih najbolj navdušijo, kaj predstavljata dva lesena laboda na vzpetini nad kmetijo in kaj je to Širokolandija?

Turistična kmetija Marjanca

Sun, 22 Dec 2024 05:43:25 +0000

Tam kjer se na poti iz Šentjurja proti Rogaški Slatini cesta tik pred tem zdraviliškim krajem odcepi levo strmo v breg, leži Spodnja Kostrivnica in Turistična kmetija Marjanca. Obrobljena s čudovitimi griči in razgledom na Boč, Donačko goro, Zasavsko hribovje ter delčkom Kamniško Savinjskih Alp, že sama po sebi ponuja okrasje za dušo in oči. V teh decembrskih dnevih pa se seveda v pozdrav sveti še posebno praznično. In takšna je pozdravila tudi Mojco Delač, ki jo je obiskala z radijskim mikrofonom Napotkov.

Gracarjeva domačija – pravi kraj za ljubitelje živali

Sun, 15 Dec 2024 05:45:20 +0000

Turistične kmetije so v ospredju aktualne sezone Napotkov in tokrat bomo zavili na obrobje dolenjskih gričev v kraj Obla Gorica, ki se nahaja v občini Šmartno pri Litiji. Na 520 metrih nadmorske višine se nahaja Gracarjeva domačija. Sprva kotiček za odmik od mestnega vrveža sta Dragica Kovač in Andrej Tavčar spremenila v turistično kmetijo, ki obiskovalce privablja predvsem z obilico živali. Na Gracarjevo domačijo se je pretekli teden podala Andreja Gradišar.

Na Ekološki turistični kmetiji Ramšak smo jedli sirnek

Sun, 08 Dec 2024 05:45:00 +0000

V Napotkih se odpravljamo v kraj Podolševa, v bližino Solčave. Tam stoji Ekološka turistična kmetija Ramšak. Kmetija leži na nadmorski višini 750 metrov, kot se pošali naša sogovornica Natalija Ramšak, sredi ničesar. In ta ''sredi ničesar'' obiskovalcem ponudi mir, tišino in odklop od vsakodnevnih skrbi. Ob tem je kmetija tudi odlično izhodišče za mnoge aktivnosti, ki jih na Solčavskem ne manjka; naj bo to pohodništvo, kolesarjenje ali pa le brezskrbno posedanje pred čudovito hišico, kjer so gostje nastanjeni. Ekološko turistično kmetijo Ramšak oziroma Ramšijo je obiskal Aleš Ogrin.

Turistična kmetija Breg

Sun, 01 Dec 2024 05:35:21 +0000

Tokrat se je Lana Furlan odpravila proti zahodu in se po slabih dveh urah vožnje iz Ljubljane znašla tik ob italijanski meji. Obiskala je namreč Turistično kmetijo Breg na Bregu pri Golem Brdu. Domače furlanske jedi, dobro vino, mir in tišina, na vse to prisegata sestri Adrijana in Mirela Peresin, ki Turistično kmetijo Breg vodita že več kot 30 let. Kdo je pri tej kmetiji filmska zvezda in kaj vse lahko obiskovalci poskusijo, pa izveste v Napotkih.

Domačija Šeruga- dolina dobrega počutja

Sun, 24 Nov 2024 05:45:00 +0000

Kmetija na otoku v objemu potoka in gozda. Se sliši zanimivo? Domačija, ki nosi oznako zelena kmetija, saj je zavezana trajnostnemu ravnanju v turizmu. Samooskrbna kmetija, kjer kulinarične smernice narekujejo letni časi in letina. Če ste kolesar, potem pri Šerugovih trkate na prava vrata. Mir in tišina sta stalnica v njihovi ponudbi. Načrtov, kot pravijo, imajo še za pet življenj.

Od izletniške kmetije do butičnega hotelčka

Sun, 17 Nov 2024 05:45:39 +0000

Dobro uro in pol vožnje iz Ljubljane se blizu avstrijske meje v občini Kungota nahaja Izletniška kmetija Leber. Posestvo obdano z vinogradi ter na vrhu sosednjega grička moderno obnovljena hiša iz leta 1624 - najnovejša ponudba družine Leber, ki se sicer s turizmom na podeželju ukvarja že več kot tri desetletja.

Kmetija Želinc - domača hrana, starinski pridih in mladostni pečat

Sun, 10 Nov 2024 05:45:00 +0000

Tokrat se v naPOTkih odpravljamo na Turistično kmetijo Želinc, ki stoji ob sotočju reke Cerknice in Idrijce. Razprostira se na ravnici, ravno prav oddaljeni od cestnega hrupa in obenem ravno prav blizu številnim avanturam v naravi. Kmetijo, ki leži na stičišču treh dolin, sestavlja stara kmečka hiša, katere gradnja sega vse v leto 1814 in še dlje, ter obokan hlev s skednjem, ki se uporablja še danes. Kmečki turizem dopolnjuje velik kozolec - toplar, v katerem se je nekdaj sušilo seno, danes pa se vanj v večini pospravlja kmečka orodja. Med nasadom starih jablan je svoj prostor dobil hišni čebelnjak, pred kmetijo pa obiskovalca najprej pozdravijo domače živali. Kmetijo Želinc je obiskala Tadeja Bizilj.

Rdeča pravljica v osrčju podeželja slovenske Istre

Sun, 03 Nov 2024 05:45:00 +0000

Kmetija Čehovin je družinska kmetija, katere korenine segajo v leto 1880. Sašo Čehovin in Jasna Babič pa sta ji pred slabim desetletjem izbrala ime Turistična kmetija Red Fairytale – rdeča pravljica. V osrčje podeželja slovenske Istre in v naselje, ki je znano tudi po prvi vinski fontani v Sloveniji, se je odpeljala Nadia Petauer.

Posestvo Trnulja, sodobno trajnostno posestvo s pridihom koliščarskega časa

Sun, 27 Oct 2024 05:45:00 +0000

V iskanju in predstavljanju izstopajočih turističnih kmetij po vsej Sloveniji s tokratnimi naPOTki ne gremo daleč iz prestolnice. Ustavili smo se na Ljubljanskem barju, v Črni vasi. Tam sta pred dobrima dvema desetletjema zgodbo Posestva Trnulja začela Miha Pupis in Urša Kunc. Prvo trajnostno posestvo v Sloveniji, večkrat nagrajeno z mednarodnimi nagradami za kulinariko, trajnost in inovativnost, je obiskala Andreja Čokl.

Turistična kmetija Marof

Sun, 20 Oct 2024 05:00:27 +0000

Tokrat boste spoznali družinsko turistično kmetijo Marof, ki leži na območju Kozjanskega. Poleg vinske kleti in apartmajev, ki se nahajajo v mirnem, naravnem okolju, pritegne pozornost sam prenovljen objekt. Dozidava in obnova gospodarskega poslopja – Marofa, ki je v preteklosti pripadal grajskim gospodom v Kunšperku je potekala v sodelovanju z birojem arhitektov. Kaj pritegne tako domače kot tuje goste?

Turistična kmetija Jeglijenk na Koroškem

Sun, 13 Oct 2024 04:30:18 +0000

Tokrat se z naPOTki odpravljamo na skrajni sever države. V Šentjanžu pri Dravogradu zavijemo z glavne poti in se povzpnemo nad omenjeno naselje, na dobrih 500 metrov nadmorske višine. Selovec 14 je naslov, kamor se je odpravila Darja Pograjc in kamor zdaj z naPOTki na Prvem vabi tudi vas: na turistično kmetijo Jeglijenk.

Šenkova domačija na Jezerskem

Sun, 06 Oct 2024 04:45:00 +0000

Ena izmed bolj znanih turističnih kmetij v oblini Jezersko, prvi gorniški vasi v Sloveniji, je Šenkova domačija. Pa ne le zaradi turistične ponudbe za pohodnike in ljubitelje gora, ki se, predvsem v poletnih mesecih, odpravijo na okoliške hribe in gore, temveč tudi zaradi same zgodovine te domačije. Že več kot 500 let stoji na tem mestu poslopje, ki se je počasi dograjevalo in večalo, a hiša nekako ostaja ves čas enaka: hiša odprtih vrat.

Na Turistični kmetiji Vimpolšek vam ponudijo kršut

Sun, 29 Sep 2024 04:44:58 +0000

Če bi obisk na Turistični kmetiji Vimpolšek opisali z dvema besedama, bi to gotovo bili domačnost in povezovanje. Matija Vimpolšek, vodja kmetije in glavni kuhar, namreč verjame, da so to glavne sestavine okusnih jedi. Pri svojem delu se močno povezuje s sosednjimi kmetijami in lokalnimi pridelovalci hrane, obenem pa prisega na kreativnost. Tudi zato v tokratnih naPOTkih izvemo, kaj je to krčut, in kakšnega okusa so oranžkaste kapucinke.

Posestvo Passero. Ste za čokolado z bučnim oljem?

Sun, 22 Sep 2024 04:45:00 +0000

V občini Moravske toplice smo za začetek 18. sezone radijskih reportaž, v kateri trkamo na vrata turističnih kmetij, obiskali majhno podeželsko kmetijo. Posestvo Passero je slabo desetletje znano predvsem po svoji čokoladnici, vendar je tam tradicija turizma prisotna že dlje časa. V njihovi shrambi so gostom – velikokrat tudi tujim – poleg čokolade na voljo prava prekmurska šunka, bučno olje, domači sokovi, marmelade in podobne dobrote.

Bohinj: eden najlepših predelov Alp

Sun, 15 Sep 2024 04:45:00 +0000

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.

Ideja za jesenske pohodniške podvige - do Blejske koče, Mrežc in Lipanskega vrha

Sun, 08 Sep 2024 04:30:00 +0000

Mrežce in Lipanski vrh sta le dva vrhova, do katerih je možen dostop z Blejske koče. Izhodišče tokratnih naPOTkov je bila sicer Medvedova konta, ki je od Blejske koče oddaljena pol ure hoda, pot do koče pa nas vodi po nezahtevnem terenu - prav zato je primerna tudi za manj izkušene in mlajše planince. Roman Tratar, planinski vodnik in avtor knjige Julijske Alpe - Vzhodno od Soče in Pišnice, nas v oddaji popelje do nadmorske višine 1975 metrov, na Lipanski vrh in na Mrežce, ki so lahko odlična planinska destinacija tudi v hladnejših mesecih.

"Pot je zgodba, zgodba je pot."

Sun, 01 Sep 2024 04:45:00 +0000

V Slovenskem planinskem muzeju si podajata roki preteklost in sedanjost, predvsem pa je interaktivnost tista, ki obiskovalcu nudi vpogled v bogato slovensko planinsko tradicijo in njen pomen. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi vzpon na goro. Tokratni naPOTki nas torej peljejo na več ciljev in poti, vse pa se bo dogajalo v Mojstrani. Tam je bila Nadia Petauer.

Po poteh XIV. divizije, od Smrekovca do Komna. Za razglede in razgledanost

Sun, 25 Aug 2024 04:45:18 +0000

Vezno planinsko pot 14. divizije so osnovala planinska društva iz celjske regije 9. novembra 1958 na Slemenu. Sestavlja jo 28 etap, z začetkom v Sedlarjevem in zaključkom v Ljubenskih Ravnah. Prehodite jih lahko posamično ali pa povezujete, seveda odvisno od razmer in vaše fizične pripravljenosti. Etapa, ki jo je za Napotke izbral gospod Franci Horvat, avtor vodnika Po poteh XVI. divizije, je primerna za vse starosti in, kot pravi ta vsestranski fotograf, gornik, alpinist, popotnik in pisec knjig, »tudi za telesno manj pripravljene, če se le malce potrudijo«. V prihodnjih minutah vas Mojca Delač vabi, da v nekaj minutah krajevno prepotujemo pot od Smrekovca do Komna, časovno pa kar nekaj desetletij.

Z otroki na pot do Zapotoških slapov

Sun, 18 Aug 2024 04:45:00 +0000

Med tem poletjem se v oddaji naPOTki odpravljamo v hribe in gore – in tudi danes se bomo podali na pot. A tokrat ta ne bo tako zahtevna in dolga, Tadeja Bizilj je namreč iskala cilj, ki je primeren za hojo z mlajšimi otroki. Z avtorico knjige Pravljičarije pod Triglavom, publicistko, pravljičarko in prevajalko Kristino Menih, sta se odločili, da obiščeta Zapotoške slapove. Na poti do prvega med njimi je namreč čez strugo Suhega potoka, mimo melišč in čez gozd ob čudovitih pogledih na bližnje hribe pot prijetna za vse družinske člane, tudi tiste najmlajše.

Po prvi označeni planinski poti v Sloveniji na Donačko goro

Sun, 11 Aug 2024 04:48:10 +0000

Zaradi njene oblike ji včasih rečejo tudi štajerski Triglav. Seveda ji za to manjka približno dva tisoč višinskih metrov. Je pa kljub svojim le 884 metrom višine del Karavank, in sicer njihov najvzhodnejši izrastek. Donačka gora ima tri vrhove, na najvišjem, srednjem, planinci najdejo tudi žig. Nekoč je tu stala cerkvica, a jo je doletela kruta usoda, del je zajet v legendi o Donački gori. Po lahki označeni poti nas je na vse vrhove te gore nad Rogatcem popeljal vodnik Marjan Bradeško.

Moderne večraztežajne smeri

Sun, 04 Aug 2024 04:45:00 +0000

V Napotkih, ki so v tej sezoni v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije planinsko obarvani, se tokrat odpravljamo plezat. Slovenske gore poleg več kot 10 tisoč kilometrov označenih planinskih poti ponujajo tudi ogromno število plezalnih smeri. V eno izmed njih vas v tokratni epizodi popelje Aleš Ogrin.

Popestritev družinskih izletov z zakladnico ljudskih pripovedi

Sun, 28 Jul 2024 04:57:13 +0000

V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.

»Železniški predor v katerem vas ne preseneti vlak, ampak vojaška utrdba«

Sun, 21 Jul 2024 04:45:00 +0000

Obdobje rapalske meje spada med temnejša obdobja slovenske zgodovine. V procesu utrjevanja meje sta nastali dve fortifikaciji, na italijanski Alpski zid, na jugoslovanski Rupnikova linija. Pohodi ob utrdbenih sistemih so v tujini prava turistična uspešnica. V zadnjih letih postajajo priljubljeni tudi pri nas. Zato se je tudi odprava NaPOTkov odločila prehoditi en majhen del »meje po razvodnici« Zakaj zgolj en majhen del? Ne samo zaradi julijskega vročinskega vala, ampak tudi zato, ker je bila celotna dolžina rapalske meje 264 kilometrov. Utrdbe, opuščeni železniški predor, bunkerji in temperaturni spust s 35 na 10 stopinj Celzija.

Slovenska planinska pot

Sun, 14 Jul 2024 04:45:00 +0000

Pot nas bo tokrat popeljala dobro uro iz Ljubljane, mimo Škofje Loke vse do Bevkovega vrha. Ta vrh je namreč točka Slovenske planinske poti in leži med Cerknim in Spodnjo Idrijo. Kaj Slovenska planinska pot sploh je in kakšne posebnosti so na njej, izveste v današnjih Napotkih, ki jih je pripravila Lana Furlan.

Šepet samotnih stezic: Galetovec

Sun, 07 Jul 2024 04:45:52 +0000

2. epizoda 17. sezone naPOTkov nas to nedeljo odpelje na Pokljuko. Tja sta se konec junija v iskanju »šepeta samotnih stezic« odpravili Darja Pograjc in njena sogovornica Jana Remic. Njun cilj je bil sicer neizrazit vrh Galetovec, ki pa lahko - kot boste slišali - odprtim očem in ušesom pohodnika ponudi ogromno.

Planinska vzgoja – vsem koristna

Sun, 30 Jun 2024 04:45:00 +0000

Začenjamo 17. sezono naPOTkov. V njej vas bomo peljali po planinskih poteh, pripravljali jo bomo namreč v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in njenimi strokovnjaki, vodniki in inštruktorji. V prvi epizodi, ki jo je pripravila Nataša Rašl, še ne bomo sopihali na višjih nadmorskih višinah, ampak bomo ture samo načrtovali. Vemo, kakšna pot je pred nami, ko si v dolini zavežemo pohodniške čevlje in si na ramena nadenemo nahrbtnik?

Dober solinar na dan pograbi vsaj tono soli

Sun, 23 Jun 2024 04:45:00 +0000

Delo solinarja ni enostavno. V najbolj vročih poletni mesecih, ko večina išče senco in osvežitev v vodi, posamezni solinar v povprečju na dan pograbi več kot tono soli. A zdaj še ni čas za žetev, če bo vreme suho, bodo prvi kupčki soli na Sečoveljskih solinah, kjer pridelujejo edino slovensko sol, vidni čez dober teden dni. Piranska sol je kar 3-krat dražja od kakšne uvožene soli na trgovskih policah, razlog za tako ceno pa je postopek pridelave. Ta je ročen in je skoraj poponoma enak že vsaj 700 let. Solinarjev sicer ni dovolj, tisti najbolj zagnani, med njimi tudi naš sogovornik Osman Dedič, pa to delo opravljajo tudi po upokojitvi.

"Cokle smo včasih nosili povsod"

Sun, 16 Jun 2024 04:45:16 +0000

Cokle so leseno obuvalo, ki je bilo nekdaj razširjeno po vsem svetu, pri nas je bila to obrt, za katero so se izučili moški in se je lotili pozimi, ko na kmetiji ni bilo toliko dela. Kljub temu, da so bile že pred stoletji cokle izjemno priljubljene, zlasti pri revnejšem sloju, zaradi vsestranske uporabe in enostavne izdelave, pa je v vsakem paru ogromno mojstrstva. Od izbire lesa do njegove obdelave. Kljub temu, da je coklarstvo nekdaj predstavljalo pomembno domačo obrt na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju, na Kozjaku, Koroškem, zlasti pa na Pohorju, je gospod Martin Mumelj z Brega nad Zrečami še eden redkih, ki to obvlada. Po Napotke se je k njemu odpravila Mojca Delač.

"Tudi pri pletenju košar se kaj zalomi, sploh, če nimaš dobre palice."

Sun, 09 Jun 2024 04:45:00 +0000

16. sezona NaPOTkov, v kateri predstavljamo različne obrti, se počasi bliža koncu, pred nami so še tri oddaje – in danes gremo na Dolenjsko, točneje v Ribnico. Zagotovo je večina ob omembi tega kraja zdaj pomislila na suho robe in prav imate – Tadeja Bizilj je obiskala Rokodelski center Ribnica in tam izvedela več o tej obrti, ki je ena najstarejših in najbolj prepoznanih zgodovinskih obrti in je predvsem razvita na območju Ribniške doline. Suha roba je tesno povezana z bogato kulturno dediščino in rokodelstvom v regiji, znanje in spretnosti so se prenašale iz generacije v generacijo ribniških rokodelcev, še več pa v tokratni oddaji.

Več je čipk, a le ena je idrijska čipka

Sun, 02 Jun 2024 04:45:00 +0000

Čipkarske šole sicer delujejo v Žireh, Železnikih in Idriji, čipkarstvo pa bomo v naPOTkih spoznali s sogovornicami iz Idrije in se zaradi tega usmerili na idrijsko čipko. Naša postaja je bila Čipkarska šola Idrija, ki je najstarejša čipkarska šola na svetu z neprekinjenim delovanjem. Leta 1876 je bila ustanovljena po dekretu tedanjega ministrstva za trgovino na Dunaju, med ustanovitelji in prva učiteljica pa je bila domačinka Ivanka Ferjančič. Danes šolo obiskuje skoraj 500 otrok, zato se za klekljanje ni bati, da bi izginilo v pozabo. Kot se je prepričala Špela Šebenik, pa ta obrt zahteva spretne roke, vztrajnost, natančnost in umetniško žilico.

Čevlji imajo danes lahko tudi bluetooth povezavo

Sun, 26 May 2024 04:45:00 +0000

Čevljarstvo je naslednja obrt, ki jo bomo spoznali v Napotkih. A v tokratni epizodi ne bomo gledali v zgodovino najmlajše izmed množičnih obrti v Tržiču, pač pa bomo spoznali, kakšen je sodobni postopek izdelave obutve po meri. Napotke je pripravil Aleš Ogrin.

'Srčece moje ljubi srčece tvoje'

Sun, 19 May 2024 04:45:00 +0000

'Lectarstvo je rokodelska dejavnost, povezana z izdelovanjem in prodajo lecta, poltrajnega medenega peciva v obliki ploščic in okrašenih figuralnih piškotov, izdelanih s pomočjo pločevinastih modelov,' je zapisano v nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine. Lectarska obrt se lahko povezuje z medičarstvom in svečarstvom, med nosilci te dejavnosti pa sta najbolj znani družina Perger iz Slovenj Gradca in Gostilna Lectar v Radovljici. Lectarsko delavnico v slednji je obiskala Andreja Čokl.