Education (C) RTVSLO 2017 Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. https://radioprvi.rtvslo.si/napotki naPOTki https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251174/logo_1.jpg V nekaterih delih severovzhodne Slovenije so – vsaj za zdaj – ostali brez snežne odeje. Tudi na najnižje ležečem smučišču pri nas, ki deluje od konca 90-ih let prejšnjega stoletja: na Smučišču Globoki klanec, ki leži v trikotniku med Ptujem, Ormožem in Ljutomerom. Lanska sezona je bila najuspešnejša, na letošnjo še optimistično čakajo. 174933428 RTVSLO – Prvi 672 clean V nekaterih delih severovzhodne Slovenije so – vsaj za zdaj – ostali brez snežne odeje. Tudi na najnižje ležečem smučišču pri nas, ki deluje od konca 90-ih let prejšnjega stoletja: na Smučišču Globoki klanec, ki leži v trikotniku med Ptujem, Ormožem in Ljutomerom. Lanska sezona je bila najuspešnejša, na letošnjo še optimistično čakajo. Sun, 05 Feb 2023 05:45:00 +0000 Smučišče Globoki klanec med vinorodnimi goricami v Prlekiji 18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča. 174931766 RTVSLO – Prvi 886 clean 18 km od Ajdovščine, 17 km od Idrije in 22 km od Logatca se nahaja smučišče SKI BOR Črni vrh. Darja Pograjc se je v četrtek dopoldne odpravila v snežnobelo odeto idilo v omenjene konce – proti Črnemu vrhu nad Idrijo. V času njenega obiska je smučišče pravzaprav šele ravno dobro zaživelo. Pretekli vikend je bil namreč prvi, ki je dejansko ponudil vremenske pogoje, ki so omogočili odprtje smučišča. Sun, 29 Jan 2023 05:45:37 +0000 Smučišče Ski Bor Črni vrh Veste, kje je bila zgrajena ena prvih smučarskih sedežnic v Sloveniji? Ali pa raje kar v bivši Jugoslaviji? Odgovor je za marsikoga malce nepričakovan – na Španovem vrhu, smučišču nad Jesenicami in pod Golico. Planina pod Golico je sicer najbolj znana po rastišču narcis, a nekoč je bila tudi pomembno smučarsko središče, dolgo časa pa je veljala za najdaljo sedežnico v skupni državi. Po zaslugi zanesenjaških domačinov, ki so leta 2016 sedežnico in smučišče odkupili od občine Jesenice in ju tako rešili pred uničenjem, pa se lahko smučarji tudi letos med vikendi smučajo na 2.200 metrov dolgi progi. 174930408 RTVSLO – Prvi 1018 clean Veste, kje je bila zgrajena ena prvih smučarskih sedežnic v Sloveniji? Ali pa raje kar v bivši Jugoslaviji? Odgovor je za marsikoga malce nepričakovan – na Španovem vrhu, smučišču nad Jesenicami in pod Golico. Planina pod Golico je sicer najbolj znana po rastišču narcis, a nekoč je bila tudi pomembno smučarsko središče, dolgo časa pa je veljala za najdaljo sedežnico v skupni državi. Po zaslugi zanesenjaških domačinov, ki so leta 2016 sedežnico in smučišče odkupili od občine Jesenice in ju tako rešili pred uničenjem, pa se lahko smučarji tudi letos med vikendi smučajo na 2.200 metrov dolgi progi. Sun, 22 Jan 2023 05:55:00 +0000 Španov vrh - najdaljša sedežnica v Jugoslaviji Nadaljujemo serijo Napotkov, v kateri obiskujemo manjša slovenska smučišča. Iz 430 metrov nadmorske višine v Zasavju, kjer smo obiskali prvo smučišče Kandrše Vidrga, se zdaj v iskanju snega dvigamo nad 1200 metrov nadmorske višine, kjer leži smučišče z imenom Trije kralji. Glede na klasifikacijo Ministrstva za infrastrukturo sicer to smučišče na Pohorju sodi med velika smučišča. Glede na klasifikacijo, ki jo upoštevajo pri projektu Naj smučišče, in klasifikacijo, ki jo ima Združenje slovenskih žičničarjev, pa spada pod manjša smučišča. V sredo, ko sta bili tam odprti dve od skupno štirih smučarskih prog, se je na Tri kralje odpravila Darja Pograjc. 174928513 RTVSLO – Prvi 982 clean Nadaljujemo serijo Napotkov, v kateri obiskujemo manjša slovenska smučišča. Iz 430 metrov nadmorske višine v Zasavju, kjer smo obiskali prvo smučišče Kandrše Vidrga, se zdaj v iskanju snega dvigamo nad 1200 metrov nadmorske višine, kjer leži smučišče z imenom Trije kralji. Glede na klasifikacijo Ministrstva za infrastrukturo sicer to smučišče na Pohorju sodi med velika smučišča. Glede na klasifikacijo, ki jo upoštevajo pri projektu Naj smučišče, in klasifikacijo, ki jo ima Združenje slovenskih žičničarjev, pa spada pod manjša smučišča. V sredo, ko sta bili tam odprti dve od skupno štirih smučarskih prog, se je na Tri kralje odpravila Darja Pograjc. Sun, 15 Jan 2023 05:45:24 +0000 Smučišče Trije kralji Serijo oddaj NaPOTki, v kateri bomo obiskovali manjša slovenska smučišča, začenjamo v Zasavju, na le 430 metrih nadmorske višine. Tam se v Krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat nahaja smučišče Kandrše Vidrga. Kljub temu, da je manjša dolina, v kateri leži, hladnejša od okoliških krajev, se vse pogosteje zanašajo na umetno zasneževanje. Smučišče je namenjeno najmlajšim, ima pa tudi sankališče. Obiskala ga je Andreja Gradišar. 174926762 RTVSLO – Prvi 639 clean Serijo oddaj NaPOTki, v kateri bomo obiskovali manjša slovenska smučišča, začenjamo v Zasavju, na le 430 metrih nadmorske višine. Tam se v Krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat nahaja smučišče Kandrše Vidrga. Kljub temu, da je manjša dolina, v kateri leži, hladnejša od okoliških krajev, se vse pogosteje zanašajo na umetno zasneževanje. Smučišče je namenjeno najmlajšim, ima pa tudi sankališče. Obiskala ga je Andreja Gradišar. Sun, 08 Jan 2023 05:45:03 +0000 Smučišče Kandrše Vidrga – pravi kraj za prve smučarske zavoje »Slovenija je povezana z avtocesto od palm ob Jadranskem morju do štorkelj ob 'panonskem morju',« so konec oktobra leta 2008 zapisali v časniku Finance. Takrat so namreč odprli celotno pomursko avtocesto A5 Maribor-Pince, kar je prineslo olajšanje predvsem prebivalcem ob tranzitno zelo obremenjeni cesti od Lenarta mimo Gornje Radgone proti Murski Soboti in naprej proti Dolgi vasi oz. meji z Madžarsko. Avtocesta A5 se v razcepu Dragučova odcepi od avtoceste A1, poteka prek Slovenskih goric in Prekmurja in je bila dokončana rekordno hitro. Pospešeno so jo začeli graditi leta 2006 in dokončali dve leti pozneje. Izjema je bil že leta 2000 začeti odsek Vučja vas – Beltinci, ki je pravzaprav predstavljal 'obvoznico' Murske Sobote in je bil končan že leta 2003. Prav ta del pomurske avtoceste se lahko pohvali tudi z najdaljšima slovenskima cestnima mostovoma prek reke Mure, dolga sta 837 oz. 833 metrov. Druge značilnosti 'pomurke' je odkrivala Andreja Čokl. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174923677 RTVSLO – Prvi 772 clean »Slovenija je povezana z avtocesto od palm ob Jadranskem morju do štorkelj ob 'panonskem morju',« so konec oktobra leta 2008 zapisali v časniku Finance. Takrat so namreč odprli celotno pomursko avtocesto A5 Maribor-Pince, kar je prineslo olajšanje predvsem prebivalcem ob tranzitno zelo obremenjeni cesti od Lenarta mimo Gornje Radgone proti Murski Soboti in naprej proti Dolgi vasi oz. meji z Madžarsko. Avtocesta A5 se v razcepu Dragučova odcepi od avtoceste A1, poteka prek Slovenskih goric in Prekmurja in je bila dokončana rekordno hitro. Pospešeno so jo začeli graditi leta 2006 in dokončali dve leti pozneje. Izjema je bil že leta 2000 začeti odsek Vučja vas – Beltinci, ki je pravzaprav predstavljal 'obvoznico' Murske Sobote in je bil končan že leta 2003. Prav ta del pomurske avtoceste se lahko pohvali tudi z najdaljšima slovenskima cestnima mostovoma prek reke Mure, dolga sta 837 oz. 833 metrov. Druge značilnosti 'pomurke' je odkrivala Andreja Čokl. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 25 Dec 2022 05:57:52 +0000 50 let avtocest v Sloveniji: A5 – avtocesta, po kateri lahko vozite največ 110 km/h Pot nas bo tokrat popeljala po najmlajši slovenski avtocesti A4. Avtocesta Draženci–Gruškovje teče najprej po Dravskem polju, po prečkanju vodotoka Polskava pa preide na gričevnato območje Haloz. V nasprotju z drugimi je zgraditev tega projekta civilna iniciativa težko pričakovala, celoten proces od začetka do konca pa se bere kot dober roman. Ob odprtju se je izboljšala kakovost življenja ljudi ter povečala prometna varnost. A4 je namreč prevzela velik del mednarodnega tranzitnega prometa med mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. O tem, kakšen je občutek, ko izveš, da bodo porušili tvoj dom, ki stoji na trasi bodoče avtoceste, in še o drugih zanimivostih A4 v NaPOTkih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174921885 RTVSLO – Prvi 894 clean Pot nas bo tokrat popeljala po najmlajši slovenski avtocesti A4. Avtocesta Draženci–Gruškovje teče najprej po Dravskem polju, po prečkanju vodotoka Polskava pa preide na gričevnato območje Haloz. V nasprotju z drugimi je zgraditev tega projekta civilna iniciativa težko pričakovala, celoten proces od začetka do konca pa se bere kot dober roman. Ob odprtju se je izboljšala kakovost življenja ljudi ter povečala prometna varnost. A4 je namreč prevzela velik del mednarodnega tranzitnega prometa med mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje. O tem, kakšen je občutek, ko izveš, da bodo porušili tvoj dom, ki stoji na trasi bodoče avtoceste, in še o drugih zanimivostih A4 v NaPOTkih.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 18 Dec 2022 06:14:26 +0000 50 let avtocest v Sloveniji: A4 V tokratni epizodi naPOTkov, ki jih posvečamo petdesetletnici slovenskih avtocest, se bomo z Mojco Delač odpravili v svet krasa in burje. Sežanski krak primorske avtoceste A3 se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. Cesto so začeli graditi leta 1994 in jo zaključili v le nekaj letih. Kako so jo načrtovali, kakšen gradbeni izziv je bilo ravno podolje, kako je z vzdrževanjem in kako ob njej živijo domačini? Vse to v naslednjih minutah. 174920438 RTVSLO – Prvi 870 clean V tokratni epizodi naPOTkov, ki jih posvečamo petdesetletnici slovenskih avtocest, se bomo z Mojco Delač odpravili v svet krasa in burje. Sežanski krak primorske avtoceste A3 se začne v razcepu Gabrk in konča na meji z Italijo. Cesto so začeli graditi leta 1994 in jo zaključili v le nekaj letih. Kako so jo načrtovali, kakšen gradbeni izziv je bilo ravno podolje, kako je z vzdrževanjem in kako ob njej živijo domačini? Vse to v naslednjih minutah. Sun, 11 Dec 2022 05:45:00 +0000 A3: »Dolga, ravna cesta, ena od najdaljših prem v Sloveniji« Tokrat se peljemo od predora Karavanke, od slovensko-avstrijske meje, od Gorenjske čez osrednjo Slovenijo proti jugovzhodu, mimo dolenjskih gričev do meje s Hrvaško. Takšna je trasa avtoceste A2 v skupni dolžini nekaj več kot 175 kilometrov. 174918512 RTVSLO – Prvi 894 clean Tokrat se peljemo od predora Karavanke, od slovensko-avstrijske meje, od Gorenjske čez osrednjo Slovenijo proti jugovzhodu, mimo dolenjskih gričev do meje s Hrvaško. Takšna je trasa avtoceste A2 v skupni dolžini nekaj več kot 175 kilometrov. Sun, 04 Dec 2022 05:45:00 +0000 50 let avtocest v Sloveniji: A2 10. sezona Napotkov bo posebna, jubilejna! Prvo izmed petih epizod v seriji, ki smo jo naslovili 50 let avtocest v Sloveniji, je pripravila Darja Pograjc. Znašla se je pred izredno zahtevno nalogo, in sicer kako predstaviti kar 230,7 km dolg odsek avtoceste od Srmina do Šentilja – povezavo med slovensko obalo in avstrijsko mejo na severu. A1 je ime pod katerim sta združeni primorska in štajerska avtocesta, avtorica pa je z vsakega dela za Napotke izbrala po en element. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p> </p> <p>Tu lahko prisluhnete pogovorom (v celoti), iz katerih je nastala repotaža:</p> <p><a title="Celoten pogovor z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917384">Pogovor z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS</a></p> <p><a title="Pogovor z Rudijem Blažkom, podjetnikom in domačinom, ki je bil v času grajenja avtoceste predsednik krajevne skupnosti v Razdrtem" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917387">Pogovor z Rudijem Blažkom, podjetnikom in domačinom, ki je bil v času grajenja avtoceste predsednik krajevne skupnosti v Razdrtem</a></p> <p><a title="Pogovor z Mitjo Stojnškom, vodjo nadzornega centra Vransko in Slovenske Konjice" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917385">Pogovor z Mitjo Stojnškom, vodjo nadzornega centra Vransko in Slovenske Konjice</a></p> </body> </html> 174916709 RTVSLO – Prvi 1037 clean 10. sezona Napotkov bo posebna, jubilejna! Prvo izmed petih epizod v seriji, ki smo jo naslovili 50 let avtocest v Sloveniji, je pripravila Darja Pograjc. Znašla se je pred izredno zahtevno nalogo, in sicer kako predstaviti kar 230,7 km dolg odsek avtoceste od Srmina do Šentilja – povezavo med slovensko obalo in avstrijsko mejo na severu. A1 je ime pod katerim sta združeni primorska in štajerska avtocesta, avtorica pa je z vsakega dela za Napotke izbrala po en element. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p> </p> <p>Tu lahko prisluhnete pogovorom (v celoti), iz katerih je nastala repotaža:</p> <p><a title="Celoten pogovor z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917384">Pogovor z mag. Gregorjem Fickom, direktorjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS</a></p> <p><a title="Pogovor z Rudijem Blažkom, podjetnikom in domačinom, ki je bil v času grajenja avtoceste predsednik krajevne skupnosti v Razdrtem" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917387">Pogovor z Rudijem Blažkom, podjetnikom in domačinom, ki je bil v času grajenja avtoceste predsednik krajevne skupnosti v Razdrtem</a></p> <p><a title="Pogovor z Mitjo Stojnškom, vodjo nadzornega centra Vransko in Slovenske Konjice" href="https://365.rtvslo.si/arhiv/n/174917385">Pogovor z Mitjo Stojnškom, vodjo nadzornega centra Vransko in Slovenske Konjice</a></p> </body> </html> Sun, 27 Nov 2022 05:45:29 +0000 50 let avtocest v Sloveniji: A1 Dolina Draga je dolga le 2 kilometra, v njej ni naselja, le nekaj posameznih hiš, gostišče in lokostrelski park, pa vendar ta ozka dolina skriva veliko zgodb in zgodovine. Nekoč so se po njej raztezali pašniki. danes pa je poraščena z gozdovi, obdajajo jo gore, med njimi tudi domačinom zelo draga Begunjščica. Dolino opevajo tudi Avsenikove pesmi, skriva pa tako veličastne kot tragične zgodbe: od viteških lastnikov gradu Kamen, številnih običajev in šeg, ki še vedno živijo med domačini, uspeha narodno-zabavne glasbe, do poboja talcev v 2. svetovni vojni. Po dolini in okoliških planinah vodita tudi dve tematski poti: Lambergova in pastirska pot. Pojdite s Prvim v dolino, kjer murke cveto, tja, kjer ptički pojo ...<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914513 RTVSLO – Prvi 1140 clean Dolina Draga je dolga le 2 kilometra, v njej ni naselja, le nekaj posameznih hiš, gostišče in lokostrelski park, pa vendar ta ozka dolina skriva veliko zgodb in zgodovine. Nekoč so se po njej raztezali pašniki. danes pa je poraščena z gozdovi, obdajajo jo gore, med njimi tudi domačinom zelo draga Begunjščica. Dolino opevajo tudi Avsenikove pesmi, skriva pa tako veličastne kot tragične zgodbe: od viteških lastnikov gradu Kamen, številnih običajev in šeg, ki še vedno živijo med domačini, uspeha narodno-zabavne glasbe, do poboja talcev v 2. svetovni vojni. Po dolini in okoliških planinah vodita tudi dve tematski poti: Lambergova in pastirska pot. Pojdite s Prvim v dolino, kjer murke cveto, tja, kjer ptički pojo ...<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 20 Nov 2022 05:55:00 +0000 Dolina Draga: tam, kjer murke cveto Naše raziskovanje slovenskih dolin bomo nadaljevali na Gorenjskem. Tam leži tudi ledeniška dolina Planica, ki jo seveda najbolj poznamo po skakalnicah in smučarskih skokih. Zato smo raje kot njen začetni del raziskali zatrep planiške doline, ki ga mnogokrat zmotno poimenujemo kar za svojo dolino. Več pa v naPOTkih, ki jih je pripravil Aleš Ogrin. 174912941 RTVSLO – Prvi 935 clean Naše raziskovanje slovenskih dolin bomo nadaljevali na Gorenjskem. Tam leži tudi ledeniška dolina Planica, ki jo seveda najbolj poznamo po skakalnicah in smučarskih skokih. Zato smo raje kot njen začetni del raziskali zatrep planiške doline, ki ga mnogokrat zmotno poimenujemo kar za svojo dolino. Več pa v naPOTkih, ki jih je pripravil Aleš Ogrin. Sun, 13 Nov 2022 05:45:00 +0000 Dolina Planica in zatrep Tamar Raziskovanje slovenskih dolin nas bo tokrat vodilo v Tuhinjsko dolino. Dolina, ki leži med Celjsko in Ljubljansko kotlino se med drugim ponaša z zdravilno vodo. Pot skoznjo je bila v srednjem veku prometno pomembnejša kot na primer pot čez Trojane, ki so jo radi uporabljali Stari Rimljani. Posledično se je v dolini takrat močno razvilo gostilničarstvo. Če gremo še dlje v zgodovino – na tem območju so našli tako ostanke mamuta kot pritlikavega nosoroga.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174910456 RTVSLO – Prvi 746 clean Raziskovanje slovenskih dolin nas bo tokrat vodilo v Tuhinjsko dolino. Dolina, ki leži med Celjsko in Ljubljansko kotlino se med drugim ponaša z zdravilno vodo. Pot skoznjo je bila v srednjem veku prometno pomembnejša kot na primer pot čez Trojane, ki so jo radi uporabljali Stari Rimljani. Posledično se je v dolini takrat močno razvilo gostilničarstvo. Če gremo še dlje v zgodovino – na tem območju so našli tako ostanke mamuta kot pritlikavega nosoroga.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 06 Nov 2022 05:45:00 +0000 Tuhinjska dolina – nekoč najpomembnejša prometnica med Celjsko in Ljubljansko kotlino Vipavska dolina se je kot turistična destinacija začela tržiti pozno, lokalni vodniki pravijo, da velja celo za eno najmlajših destinacij. Nasprotno lahko rečemo, ko govorimo o vinskih kleteh – na Gočah so te stare več sto let. Gre za vasico, ki je v celoti spomeniško zaščitena, Ana Skrt pa poleg omenjenih Goč v današnjih Napotkih predstavlja še vinarski muzej v Vipavi, spoznali boste avtohtono vipavsko vinsko sorto, poleg enogastronomskih dražljajev pa morda dobili tudi idejo za aktiven obisk doline med Nanosom in Novo Gorico. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909814 RTVSLO – Prvi 791 clean Vipavska dolina se je kot turistična destinacija začela tržiti pozno, lokalni vodniki pravijo, da velja celo za eno najmlajših destinacij. Nasprotno lahko rečemo, ko govorimo o vinskih kleteh – na Gočah so te stare več sto let. Gre za vasico, ki je v celoti spomeniško zaščitena, Ana Skrt pa poleg omenjenih Goč v današnjih Napotkih predstavlja še vinarski muzej v Vipavi, spoznali boste avtohtono vipavsko vinsko sorto, poleg enogastronomskih dražljajev pa morda dobili tudi idejo za aktiven obisk doline med Nanosom in Novo Gorico. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 30 Oct 2022 05:45:00 +0000 Vipavska dolina ima največ krajev v Sloveniji na črko W Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec. 174908005 RTVSLO – Prvi 1191 clean Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec. Sun, 23 Oct 2022 04:45:00 +0000 Baška grapa- tako ozka, da še harmoniko lahko igrajo le po dolgem Tokrat smo obiskali eno najlepših alpskih dolin – Logarsko dolino. Marsikomu je dobro poznana, najbolj obiskana je v poletnem času. Recimo na topel oktobrski četrtek pa boste tam našli tudi še kakšno organizirano skupino šolarjev ali upokojencev, največ pa domačinov, kolesarjev. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905988 RTVSLO – Prvi 647 clean Tokrat smo obiskali eno najlepših alpskih dolin – Logarsko dolino. Marsikomu je dobro poznana, najbolj obiskana je v poletnem času. Recimo na topel oktobrski četrtek pa boste tam našli tudi še kakšno organizirano skupino šolarjev ali upokojencev, največ pa domačinov, kolesarjev. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 16 Oct 2022 04:45:00 +0000 Logarska dolina - najlepša spomladi ali jeseni Začenjamo novo sezono naPOTkov, do decembra bomo vijugali med nekaterimi slovenskimi dolinami. Danes navigacijo nastavljamo v porečje poljanske Sore, na območje jugovzhodne Gorenjske in tja, kjer je pisatelj Ivan Tavčar našel navdih za eno najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb. V Poljansko dolino in v novo sezono naPOTkov vabi Nadia Petauer. 174904561 RTVSLO – Prvi 785 clean Začenjamo novo sezono naPOTkov, do decembra bomo vijugali med nekaterimi slovenskimi dolinami. Danes navigacijo nastavljamo v porečje poljanske Sore, na območje jugovzhodne Gorenjske in tja, kjer je pisatelj Ivan Tavčar našel navdih za eno najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb. V Poljansko dolino in v novo sezono naPOTkov vabi Nadia Petauer. Sun, 09 Oct 2022 04:45:00 +0000 ''Poljanska dolina - zaznamovana s tisto ljubeznijo, ki je za vse življenje.'' Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174902207 RTVSLO – Prvi 983 clean Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 02 Oct 2022 04:45:00 +0000 Okolica Bukovniška jezera ponuja veliko Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju. 174901209 RTVSLO – Prvi 800 clean Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju. Sun, 25 Sep 2022 04:45:00 +0000 Jezero Kreda nad Mojstrano V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899010 RTVSLO – Prvi 904 clean V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 18 Sep 2022 04:45:00 +0000 Gradiško jezero - od suhega zadrževalnika do priljubljene točke sprehajalcev, tekačev, ribičev in 'suparjev' NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec. 174898257 RTVSLO – Prvi 822 clean NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec. Sun, 11 Sep 2022 04:45:00 +0000 Bloško ali Volčje jezero V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore. 174896718 RTVSLO – Prvi 697 clean V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore. Sun, 04 Sep 2022 04:45:00 +0000 Blaguško jezero Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl. 174895135 RTVSLO – Prvi 873 clean Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl. Sun, 28 Aug 2022 04:45:00 +0000 Črno jezero V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru. 174893234 RTVSLO – Prvi 1037 clean V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru. Sun, 21 Aug 2022 04:55:00 +0000 Raj za ribiče: akumulacijski jezeri Mola in Klivnik V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892216 RTVSLO – Prvi 800 clean V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 14 Aug 2022 04:45:00 +0000 naPOTki - Kočevsko (Rudniško) jezero: "Pod gladino je kot na Luni" Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo. 174890682 RTVSLO – Prvi 679 clean Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo. Sun, 07 Aug 2022 04:45:00 +0000 Šoštanjsko jezero – jezero, ki je pogoltnilo vasi Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman. 174889630 RTVSLO – Prvi 839 clean Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman. Sun, 31 Jul 2022 04:45:00 +0000 Jezero pri Podpeči Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo. 174888373 RTVSLO – Prvi 809 clean Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo. Sun, 24 Jul 2022 04:45:00 +0000 Lahko jih je 17, lahko pa ni nobenega Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki. 174886867 RTVSLO – Prvi 720 clean Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki. Sun, 17 Jul 2022 04:45:00 +0000 Trbojsko jezero - na sup in jagode 4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev. 174885291 RTVSLO – Prvi 711 clean 4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev. Sun, 10 Jul 2022 04:45:00 +0000 Šmartinsko jezero – tako za adrenalinske navdušence kot tiste, ki raje ohranjajo nižji srčni utrip Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174884045 RTVSLO – Prvi 655 clean Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 03 Jul 2022 04:45:00 +0000 Naravni biser, ki še vedno čaka na boljše čase Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882531 RTVSLO – Prvi 559 clean Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 26 Jun 2022 04:45:00 +0000 Koseški bajer – od nekdanjega glinokopa do domovanja priljubljene labodje družine Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881203 RTVSLO – Prvi 785 clean Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 19 Jun 2022 04:45:00 +0000 Divje jezero - požira ne, bruha pa! 7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.<p>Kakšna je zgodba osrednjih likov grbov občin Kamnik in Lukovica?</p><p><p>7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.</p></p> 174879872 RTVSLO – Prvi 738 clean 7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.<p>Kakšna je zgodba osrednjih likov grbov občin Kamnik in Lukovica?</p><p><p>7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.</p></p> Sun, 12 Jun 2022 04:45:00 +0000 Veronika in rokovnjač - osrednja lika grbov občin Kamnik in Lukovica V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Skozi zgodbi grbov dveh občin z Goriškega ne spoznavamo le različnosti naravnih in kulturnih značilnosti obeh področij, ampak tudi dva različna pristopa k snovanju občinskega simbola</p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave <strong>Jano Kete</strong> in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji <strong>dr. Petro Kolenc</strong>.</p></p> 174876842 RTVSLO – Prvi 762 clean V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Skozi zgodbi grbov dveh občin z Goriškega ne spoznavamo le različnosti naravnih in kulturnih značilnosti obeh področij, ampak tudi dva različna pristopa k snovanju občinskega simbola</p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave <strong>Jano Kete</strong> in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji <strong>dr. Petro Kolenc</strong>.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 04:45:00 +0000 Od vipavske vinske trte do novogoriške vrtnice Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine. <p>V grbu občine Žirovnica, zibelki kulturne dediščine Slovencev, jih simbolizirajo zlata peresa</p><p><p>Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav ob pomoči grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih pet zlatih peres. Simbolizirajo pet velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km² velike občine. Vpliv in pomembnost teh mož pa presegata celo meje Slovenije … Avtor grba Klemen Rodman pravi, da bi se sicer našlo 15 pomembnih mož, ki so se rodili na tem majhnem območju Slovenije, a na grbu peresa simbolizirajo <strong>Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Antona Janšo, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna</strong>. V občino sicer sodijo naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica.</p> <p></p> <p>Rojstne hiše petih velikih mož povezuje 10-kilometrska <strong>Pot kulturne dediščine Žirovnica.</strong> Vabljeni, da se v naPOTkih odpravite po Kašariji in spoznate okolje, iz katerega izhajajo naši največji pisatelji, pesniki, čebelarji in misleci. Naši sogovorniki: <strong>Matjaž Koman</strong>, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, <strong>Aleksander Mežek</strong>, kantavtor in domačin, <strong>Petra Kržan</strong>, vodnica v Finžgarjevi rojstni hiši, pranečak Janeza Jalna <strong>Janez Mulej</strong> in <strong>Janez Dolžan</strong>, vodnik v Prešernovi rojstni hiši.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876337 RTVSLO – Prvi 1242 clean Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine. <p>V grbu občine Žirovnica, zibelki kulturne dediščine Slovencev, jih simbolizirajo zlata peresa</p><p><p>Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav ob pomoči grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih pet zlatih peres. Simbolizirajo pet velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km² velike občine. Vpliv in pomembnost teh mož pa presegata celo meje Slovenije … Avtor grba Klemen Rodman pravi, da bi se sicer našlo 15 pomembnih mož, ki so se rodili na tem majhnem območju Slovenije, a na grbu peresa simbolizirajo <strong>Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Antona Janšo, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna</strong>. V občino sicer sodijo naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica.</p> <p></p> <p>Rojstne hiše petih velikih mož povezuje 10-kilometrska <strong>Pot kulturne dediščine Žirovnica.</strong> Vabljeni, da se v naPOTkih odpravite po Kašariji in spoznate okolje, iz katerega izhajajo naši največji pisatelji, pesniki, čebelarji in misleci. Naši sogovorniki: <strong>Matjaž Koman</strong>, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, <strong>Aleksander Mežek</strong>, kantavtor in domačin, <strong>Petra Kržan</strong>, vodnica v Finžgarjevi rojstni hiši, pranečak Janeza Jalna <strong>Janez Mulej</strong> in <strong>Janez Dolžan</strong>, vodnik v Prešernovi rojstni hiši.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 29 May 2022 09:12:00 +0000 Pet velikih mož Gorenjske Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!<p>Dve občini Obalno- kraške regije, Divačo in Komen, spoznavamo skozi zgodbo občinskega grba in občinskega znaka </p><p><p>Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174874126 RTVSLO – Prvi 1018 clean Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!<p>Dve občini Obalno- kraške regije, Divačo in Komen, spoznavamo skozi zgodbo občinskega grba in občinskega znaka </p><p><p>Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 22 May 2022 04:45:00 +0000 "Naš grb pokaže Kras, pokaže Primorsko, povabi ljudi" Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.<p>Kaj imajo skupnega slaba cesta, kralj Matjaž, prepir o tem, katero je v resnici središče regije in lipa, ki je morda hrast? </p><p><p>Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.</p></p> 174872627 RTVSLO – Prvi 966 clean Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.<p>Kaj imajo skupnega slaba cesta, kralj Matjaž, prepir o tem, katero je v resnici središče regije in lipa, ki je morda hrast? </p><p><p>Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.</p></p> Sun, 15 May 2022 04:45:00 +0000 Grbi Koroške regije Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar. 174872625 RTVSLO – Prvi 909 clean Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar. Sun, 15 May 2022 04:45:00 +0000 Koroški grbi Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina. <p>Občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina</p><p><p>Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine.</p> <p>Sogovorniki: <strong>Mojca Vomer Gojkovič</strong> iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, <strong>Jelka Hribernik</strong>, svetovalka za turizem, kulturo in splošne zadeve na občini Poljčane ter <strong>Janko Kovačič</strong>, predsednik Planinskega društva Poljčane.</p></p> 174870515 RTVSLO – Prvi 796 clean Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina. <p>Občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina</p><p><p>Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine.</p> <p>Sogovorniki: <strong>Mojca Vomer Gojkovič</strong> iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, <strong>Jelka Hribernik</strong>, svetovalka za turizem, kulturo in splošne zadeve na občini Poljčane ter <strong>Janko Kovačič</strong>, predsednik Planinskega društva Poljčane.</p></p> Sun, 08 May 2022 04:45:00 +0000 Od zaščitene vijoličaste lepotice do kipa iz časa rimskega cesarstva V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.<p>Grbi občin Murska Sobota, Odranci in Velika Polana</p><p><p>V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.</p> </p> 174868987 RTVSLO – Prvi 921 clean V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.<p>Grbi občin Murska Sobota, Odranci in Velika Polana</p><p><p>V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.</p> </p> Sun, 01 May 2022 04:45:00 +0000 Vzhajajoče sonce, žita in štorklja Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. <p>Grbi občin: Postojna, Cerknica in Bloke</p><p><p>Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/napotki-9/" rel="noopener" target="_blank">1. sezoni</a> raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. </p></p> 174866838 RTVSLO – Prvi 655 clean Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. <p>Grbi občin: Postojna, Cerknica in Bloke</p><p><p>Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/napotki-9/" rel="noopener" target="_blank">1. sezoni</a> raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. </p></p> Sun, 24 Apr 2022 04:45:00 +0000 Motivov (za občinske grbe) je dovolj za vse Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.<p>Rdeča nit v grbih Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka? Žival! </p><p><p>Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.</p></p> 174865086 RTVSLO – Prvi 1144 clean Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.<p>Rdeča nit v grbih Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka? Žival! </p><p><p>Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.</p></p> Sun, 17 Apr 2022 04:45:00 +0000 Bojevit kot petelin, deloven kot čebelica in značaj mačk pri risu Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Kaj so šoštanjski tržani z orlom sporočali lokalni gosposki in kakšen je "kozozmaj"?</p><p><p>V 7. sezoni NaPOTkov spoznavamo zanimive zgodbe grbov slovenskih občin. Danes gremo v savinjsko statistično regijo, ki jo tvori 31 občin, in to posledično pomeni prav toliko grbov-31. Izbor le dveh ni bilo lahko delo. Bojan Leskovec se je najprej odpravil v Šoštanj in nato še na Kozjansko ter današnjo epizodo NaPOTkov naslovil » od orla do kozozmaja«. Zakaj simbol občine Kozje ni koza, ampak kozozmaj? Kako lahko samo ena črka spremeni podobo grba in kaj ima z zgodovino šoštanjskega grba opraviti znana mineralna voda? Vse to izveste v tretji epizodi NaPOTkov o občinskih grbih.</p></p> 174863416 RTVSLO – Prvi 1231 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Kaj so šoštanjski tržani z orlom sporočali lokalni gosposki in kakšen je "kozozmaj"?</p><p><p>V 7. sezoni NaPOTkov spoznavamo zanimive zgodbe grbov slovenskih občin. Danes gremo v savinjsko statistično regijo, ki jo tvori 31 občin, in to posledično pomeni prav toliko grbov-31. Izbor le dveh ni bilo lahko delo. Bojan Leskovec se je najprej odpravil v Šoštanj in nato še na Kozjansko ter današnjo epizodo NaPOTkov naslovil » od orla do kozozmaja«. Zakaj simbol občine Kozje ni koza, ampak kozozmaj? Kako lahko samo ena črka spremeni podobo grba in kaj ima z zgodovino šoštanjskega grba opraviti znana mineralna voda? Vse to izveste v tretji epizodi NaPOTkov o občinskih grbih.</p></p> Sun, 10 Apr 2022 04:45:00 +0000 Od orla do "kozozmaja" ali napeta pripoved o dveh grbih Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega 4 občine oz. 4 grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črn rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav slednjega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.<p>Od štirih občinskih grbov Zasavja kar trije vsebujejo elemente rudarske tradicije</p><p><p>Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega štiri občine oziroma štiri grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črni rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav tega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.</p> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>Gregor Jerman, višji kustos Zasavskega muzeja Trbovlje,</li> <li>Marko Boltin, arhitekt, domačin, avtor občinskega grba in zastave,</li> <li>Tina Šuštaršič, kustosinja, delna vodja Mestnega muzeja Litija, Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija.</li> </ul> <p><strong> </strong></p> <blockquote><p>Sedma sezona naPOTkov se je podala na lov za zanimivimi grbi! Spremljanje naših radijskih reportaž pa vas spet pripelje do glavne nagrade: vikend paket za 2 osebi z zajtrkom in večerjo v <a href="https://www.hoteli-bernardin.si/si/namestitve/portoroz-st-bernardin-resort/hotel-histrion?gclid=CjwKCAjwrfCRBhAXEiwAnkmKmT1WEaup2Ylban-4JH_cXU5O_b4TIzQCsfSjkhar0zR4YMlNscyGMRoCagwQAvD_BwE" target="_blank" rel="noopener"><strong>Hotelu Histrion</strong>, St. Bernardin resort Portorož (SAVA Hotels &amp; Resorts)</a>.<br /> Med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji se med Portorožem in Piranom razprostira letovišče St. Bernardin resort Portorož, v katerem leži tudi povsem prenovljen Hotel Histrion, največji hotel na Obali, ki je z vseh strani obkrožen z neskončno modrino morja in pripoveduje zgodbo edinstvenih lepot in doživetij Istre. Iz hotela je neposreden dostop v Morski vodni park Termaris z najlepšimi razgledi na slovensko morje in Wellness Benedicta, ki obsega svet savn, solno sobo ter različne istrsko obarvane masaže in lepotne tretmaje.</p> <p><strong>Slovenska turistična organizacija</strong>, ki podarja tedenske nagrade, pa nagovarja domače goste v kampanji z geslom Vzemi si čas. Moja Slovenija.</p></blockquote> </p> 174861370 RTVSLO – Prvi 865 clean Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega 4 občine oz. 4 grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črn rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav slednjega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.<p>Od štirih občinskih grbov Zasavja kar trije vsebujejo elemente rudarske tradicije</p><p><p>Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega štiri občine oziroma štiri grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črni rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav tega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.</p> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>Gregor Jerman, višji kustos Zasavskega muzeja Trbovlje,</li> <li>Marko Boltin, arhitekt, domačin, avtor občinskega grba in zastave,</li> <li>Tina Šuštaršič, kustosinja, delna vodja Mestnega muzeja Litija, Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija.</li> </ul> <p><strong> </strong></p> <blockquote><p>Sedma sezona naPOTkov se je podala na lov za zanimivimi grbi! Spremljanje naših radijskih reportaž pa vas spet pripelje do glavne nagrade: vikend paket za 2 osebi z zajtrkom in večerjo v <a href="https://www.hoteli-bernardin.si/si/namestitve/portoroz-st-bernardin-resort/hotel-histrion?gclid=CjwKCAjwrfCRBhAXEiwAnkmKmT1WEaup2Ylban-4JH_cXU5O_b4TIzQCsfSjkhar0zR4YMlNscyGMRoCagwQAvD_BwE" target="_blank" rel="noopener"><strong>Hotelu Histrion</strong>, St. Bernardin resort Portorož (SAVA Hotels &amp; Resorts)</a>.<br /> Med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji se med Portorožem in Piranom razprostira letovišče St. Bernardin resort Portorož, v katerem leži tudi povsem prenovljen Hotel Histrion, največji hotel na Obali, ki je z vseh strani obkrožen z neskončno modrino morja in pripoveduje zgodbo edinstvenih lepot in doživetij Istre. Iz hotela je neposreden dostop v Morski vodni park Termaris z najlepšimi razgledi na slovensko morje in Wellness Benedicta, ki obsega svet savn, solno sobo ter različne istrsko obarvane masaže in lepotne tretmaje.</p> <p><strong>Slovenska turistična organizacija</strong>, ki podarja tedenske nagrade, pa nagovarja domače goste v kampanji z geslom Vzemi si čas. Moja Slovenija.</p></blockquote> </p> Sun, 03 Apr 2022 04:45:00 +0000 Dobra zgodba in dober grb sta večplastna Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja, do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar Franci Černelč, Mihaela Kovačič, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji Alojz Konec, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.<p>V 7. sezoni radijskih reportaž odkrivamo grbe nekaterih občin posameznih regij. Najprej je na vrsti Posavje. </p><p><p>Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar <strong>Franci Černelč</strong>, <strong>Mihaela Kovačič</strong>, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji <strong>Alojz Konec</strong>, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.</p> </p> 174859323 RTVSLO – Prvi 735 clean Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja, do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar Franci Černelč, Mihaela Kovačič, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji Alojz Konec, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.<p>V 7. sezoni radijskih reportaž odkrivamo grbe nekaterih občin posameznih regij. Najprej je na vrsti Posavje. </p><p><p>Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar <strong>Franci Černelč</strong>, <strong>Mihaela Kovačič</strong>, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji <strong>Alojz Konec</strong>, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.</p> </p> Sun, 27 Mar 2022 04:45:00 +0000 "Smisel grba je, da se uporablja" Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Ali sta imeni briških vasic Snežeče in Snežatno povezani s snegom?</p><p><p>Na Goriškem bomo zaokrožili šesto sezono NaPOTkov. Na pragu koledarske pomladi bomo skušali najti še poslednji zimski odtis, ki se zrcali v slovenskih krajevnih imenih. Ali sta briški vasici Snežeče in Snežatno povezani s snegom? Kaj popotnik lahko počne in doživi med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi? Je življenje v kraju brez cerkve in vaške gostilne dolgočasno? O zlatem kolesarskem pravilu, ki si ga velja zapomniti preden se podate na briške griče, o prvih češnjah, rebuli, krodeginih in burji strnjeno v reportaži zaradi katere se je na pot odpravil Bojan Leskovec.</p></p> 174857721 RTVSLO – Prvi 885 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Ali sta imeni briških vasic Snežeče in Snežatno povezani s snegom?</p><p><p>Na Goriškem bomo zaokrožili šesto sezono NaPOTkov. Na pragu koledarske pomladi bomo skušali najti še poslednji zimski odtis, ki se zrcali v slovenskih krajevnih imenih. Ali sta briški vasici Snežeče in Snežatno povezani s snegom? Kaj popotnik lahko počne in doživi med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi? Je življenje v kraju brez cerkve in vaške gostilne dolgočasno? O zlatem kolesarskem pravilu, ki si ga velja zapomniti preden se podate na briške griče, o prvih češnjah, rebuli, krodeginih in burji strnjeno v reportaži zaradi katere se je na pot odpravil Bojan Leskovec.</p></p> Sun, 20 Mar 2022 05:45:00 +0000 Snežatno in Snežeče Za tokratne naPOTke smo odšli na Lopato. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od Žužemberka, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana cerkev Sv. Neže, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk Jelke Mrvar, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke Irene Špiler, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema Slavkom in Marijo Robida, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni. Reportažo je pripravila Alja Zore. foto: Lopata, Irena Špiler<p>Majhna vas v Suhi krajini, kjer poleg neokrnjene narave naletimo tudi na restavrirano cerkev iz 13. stoletja ter cel kup zgodb iz polpretekle zgodovine</p><p><p>Za tokratne naPOTke smo odšli na <strong>Lopato</strong>. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od <strong>Žužemberka</strong>, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana <strong>cerkev Sv. Neže</strong>, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk <strong>Jelke Mrvar</strong>, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke <strong>Irene Špiler</strong>, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema <strong>Slavkom in Marijo Robida</strong>, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni.</p> </p> 174855391 RTVSLO – Prvi 761 clean Za tokratne naPOTke smo odšli na Lopato. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od Žužemberka, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana cerkev Sv. Neže, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk Jelke Mrvar, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke Irene Špiler, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema Slavkom in Marijo Robida, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni. Reportažo je pripravila Alja Zore. foto: Lopata, Irena Špiler<p>Majhna vas v Suhi krajini, kjer poleg neokrnjene narave naletimo tudi na restavrirano cerkev iz 13. stoletja ter cel kup zgodb iz polpretekle zgodovine</p><p><p>Za tokratne naPOTke smo odšli na <strong>Lopato</strong>. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od <strong>Žužemberka</strong>, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana <strong>cerkev Sv. Neže</strong>, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk <strong>Jelke Mrvar</strong>, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke <strong>Irene Špiler</strong>, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema <strong>Slavkom in Marijo Robida</strong>, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni.</p> </p> Sun, 13 Mar 2022 05:45:00 +0000 Lopata je »zgoraj malo bolj špičasta, spodaj pa malo širša. Tako kot lopata.« Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.<p>Kraj je dobil ime po naravni luži, ki je bila velika od 30 do 35 m in globoka 3,5 m</p><p><p>Sončen in precej topel zimski dan je napovedoval, da bom imela ob obisku naselja Luža tudi kakšno bližnje srečanje z lužo v obliki manjše plitve kotanje s stoječo vodo. Pred Občino Trebnje, kamor spada samo naselje, sta me pričakala moja sogovornika, <strong>Brane Praznik</strong>, publicist, slikar in upokojeni major Slovenske vojske, in <strong>Uroš Primc</strong>, oskrbnik Jurjeve domačije in učitelj na OŠ Trebnje. Predlagala sta, da najprej obiščemo naselje Luža in se potem odpravimo še do bližnje Mrzle Luže. In smo šli …</p> <p>Znano je, da začetki gradiča Mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča.</p> <p>Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.</p> <p> </p> <p>Danes popotniki v Luži in Mrzli Luži najdejo veliko zanimivosti - od čudovitih razgledov do kolesarskih in pohodnih poti. V okolici vidimo gozdove, njive, travnike in pašnike. Iz vasi Luža se lepo vidijo vasi Knežja vas, Rožempelj, Sela Šumberk in Občine ter gradič Mala vas, razvaline gradu Kozjek in ostanki gradu Šumberk. Pogled nam seže tudi do hriba Lisec, kjer je znano vinorodno območje. Znana je pohodna pot Vinogradnikov lisec, ki poteka od Občin do Piramide na vrhu Lisca. Skozi vas potekata tudi Jakobova in Baragova pohodna pot.</p> <p> </p></p> 174853052 RTVSLO – Prvi 765 clean Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.<p>Kraj je dobil ime po naravni luži, ki je bila velika od 30 do 35 m in globoka 3,5 m</p><p><p>Sončen in precej topel zimski dan je napovedoval, da bom imela ob obisku naselja Luža tudi kakšno bližnje srečanje z lužo v obliki manjše plitve kotanje s stoječo vodo. Pred Občino Trebnje, kamor spada samo naselje, sta me pričakala moja sogovornika, <strong>Brane Praznik</strong>, publicist, slikar in upokojeni major Slovenske vojske, in <strong>Uroš Primc</strong>, oskrbnik Jurjeve domačije in učitelj na OŠ Trebnje. Predlagala sta, da najprej obiščemo naselje Luža in se potem odpravimo še do bližnje Mrzle Luže. In smo šli …</p> <p>Znano je, da začetki gradiča Mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča.</p> <p>Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.</p> <p> </p> <p>Danes popotniki v Luži in Mrzli Luži najdejo veliko zanimivosti - od čudovitih razgledov do kolesarskih in pohodnih poti. V okolici vidimo gozdove, njive, travnike in pašnike. Iz vasi Luža se lepo vidijo vasi Knežja vas, Rožempelj, Sela Šumberk in Občine ter gradič Mala vas, razvaline gradu Kozjek in ostanki gradu Šumberk. Pogled nam seže tudi do hriba Lisec, kjer je znano vinorodno območje. Znana je pohodna pot Vinogradnikov lisec, ki poteka od Občin do Piramide na vrhu Lisca. Skozi vas potekata tudi Jakobova in Baragova pohodna pot.</p> <p> </p></p> Sun, 06 Mar 2022 05:45:00 +0000 Luža V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina. 174851371 RTVSLO – Prvi 935 clean V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina. Sun, 27 Feb 2022 05:45:00 +0000 Hrib, ki je dal vetra tudi Rimljanom V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.<p>Čeprav je Mrzlica sredogorski hrib, ima mnoge značilnosti visokogorja</p><p><p>Mrzlica je del Zasavskega hribovja in je s 1122 metri nadmorske višine četrti najvišji vrh. Ni le vrh, ampak tudi pogorje, ki od Savinjske doline ločuje Zasavje. Čeprav podpredsednik Planinskega društva Trbovlje <strong>Bojan Gorjup</strong> v slednjem živi že več kot šest desetletij, pravi, da izvor imena Mrzlica ni natančno znan. A o tem kroži zanimiva legenda, ki sega v čas Rimljanov. Čete, ki so prodirale po Savinjski dolini, je na pobočju Mrzlice varovalo podporno krilo. A vojaki niso bili pripravljeni na zimo in mraz, zato jih je takrat ob napredovanju precej zmrznilo.</p> <p>Na Mrzlico z zasavske in savinjske strani vodijo številne dobro uhojene poti. Po najkrajši, ki proti vrhu vodi s prelaza Podmeja, bomo Mrzlico osvojili v uri in 15 minutah, po najdaljši, ki vodi iz Hrastnika, pa po treh urah hoje. Mrzlica je ob tem tudi del več veznih poti – je del razširjene Slovenske planinske poti, del Zasavske planinske poti in Badjurove planinske poti, na Mrzlico se podajo tudi tisti, ki opravljajo Slovensko turnokolesarsko pot. Vse te poti se večinoma vijejo skozi gozdove in čez travnike – in to je še ena izmed iztočnic za pogovor o Mrzlici. Biologinja <strong>Vlasta Medvešek Crnkovič</strong> je povedala, da so pobočja Mrzlice, ki sodijo v Občino Trbovlje, od leta 1996 namreč razglašena za krajinski park.</p> <p>Pripovedi o tako raznolikem okolju so me napotile tudi do Lovske družine Trbovlje. Tam je predsednik <strong>Urban Berger</strong> povedal, da je nekoč na Mrzlici živel divji petelin, danes pa lahko ob srnjadi, mali divjadi in divjih prašičih srečamo tudi medveda in dve nekoliko posebni živali - muflona in gamsa goščarja.</p> <p>Na poteh prek zavarovanih gozdov in travnikov Mrzlice bomo torej videli mnogo takšnih in drugačnih naravnih lepot, a ena izmed glavnih, lahko bi rekli znamenitosti, ki proti vrhu privablja množice planincev in kolesarjev, je Planinski dom na Mrzlici. Ta je v lasti Planinskega društva Trbovlje, oskrbujeta ga <strong>Jože in Bojana Jeglič</strong>. Ker je Mrzlica lahko dostopna, je cilj več organiziranih pohodov, tradicionalni so štirje, velja izpostaviti tiste, ki so povezani z delavstvom in družinske pohode. Obstaja pa tudi Klub ljubiteljev Mrzlice. Ob tem oskrbnica izpostavi še neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo na Mrzlici. Hriba namreč ne zaznamuje le mraz, ampak tudi plazovi in veter.</p> <p>To velja predvsem za zimo, v drugih letnih časih težav s snegom seveda ni, zato je Mrzlica s svojimi lahkimi označenimi potmi odličen cilj za družine. Otroci se bodo ob domu lahko igrali na različnih igralih, ob igri pa je seveda treba osvojiti tudi vrh Mrzlice, ki je od doma oddaljen le nekaj minut.</p> <p>Ob razgledu lahko družine in vse ostale planince na Mrzlico privabijo tudi legende, povezane z njo. Če smo res pozorni, bomo morda ugledali avtohtonega prebivalca gore, saj tu biva zeleni možiček. Govori se tudi, da naj bi bila gora votla, v njenih nedrjih pa menda živi zmaj. Pravijo tudi, da se po bregovih plazi orjaška bela kača, na metli pa naokoli straši še čarovnica. A sogovorniki pravijo, da nobene od naštetih stvari tam še niso videli.</p> </p> 174851344 RTVSLO – Prvi 935 clean V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.<p>Čeprav je Mrzlica sredogorski hrib, ima mnoge značilnosti visokogorja</p><p><p>Mrzlica je del Zasavskega hribovja in je s 1122 metri nadmorske višine četrti najvišji vrh. Ni le vrh, ampak tudi pogorje, ki od Savinjske doline ločuje Zasavje. Čeprav podpredsednik Planinskega društva Trbovlje <strong>Bojan Gorjup</strong> v slednjem živi že več kot šest desetletij, pravi, da izvor imena Mrzlica ni natančno znan. A o tem kroži zanimiva legenda, ki sega v čas Rimljanov. Čete, ki so prodirale po Savinjski dolini, je na pobočju Mrzlice varovalo podporno krilo. A vojaki niso bili pripravljeni na zimo in mraz, zato jih je takrat ob napredovanju precej zmrznilo.</p> <p>Na Mrzlico z zasavske in savinjske strani vodijo številne dobro uhojene poti. Po najkrajši, ki proti vrhu vodi s prelaza Podmeja, bomo Mrzlico osvojili v uri in 15 minutah, po najdaljši, ki vodi iz Hrastnika, pa po treh urah hoje. Mrzlica je ob tem tudi del več veznih poti – je del razširjene Slovenske planinske poti, del Zasavske planinske poti in Badjurove planinske poti, na Mrzlico se podajo tudi tisti, ki opravljajo Slovensko turnokolesarsko pot. Vse te poti se večinoma vijejo skozi gozdove in čez travnike – in to je še ena izmed iztočnic za pogovor o Mrzlici. Biologinja <strong>Vlasta Medvešek Crnkovič</strong> je povedala, da so pobočja Mrzlice, ki sodijo v Občino Trbovlje, od leta 1996 namreč razglašena za krajinski park.</p> <p>Pripovedi o tako raznolikem okolju so me napotile tudi do Lovske družine Trbovlje. Tam je predsednik <strong>Urban Berger</strong> povedal, da je nekoč na Mrzlici živel divji petelin, danes pa lahko ob srnjadi, mali divjadi in divjih prašičih srečamo tudi medveda in dve nekoliko posebni živali - muflona in gamsa goščarja.</p> <p>Na poteh prek zavarovanih gozdov in travnikov Mrzlice bomo torej videli mnogo takšnih in drugačnih naravnih lepot, a ena izmed glavnih, lahko bi rekli znamenitosti, ki proti vrhu privablja množice planincev in kolesarjev, je Planinski dom na Mrzlici. Ta je v lasti Planinskega društva Trbovlje, oskrbujeta ga <strong>Jože in Bojana Jeglič</strong>. Ker je Mrzlica lahko dostopna, je cilj več organiziranih pohodov, tradicionalni so štirje, velja izpostaviti tiste, ki so povezani z delavstvom in družinske pohode. Obstaja pa tudi Klub ljubiteljev Mrzlice. Ob tem oskrbnica izpostavi še neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo na Mrzlici. Hriba namreč ne zaznamuje le mraz, ampak tudi plazovi in veter.</p> <p>To velja predvsem za zimo, v drugih letnih časih težav s snegom seveda ni, zato je Mrzlica s svojimi lahkimi označenimi potmi odličen cilj za družine. Otroci se bodo ob domu lahko igrali na različnih igralih, ob igri pa je seveda treba osvojiti tudi vrh Mrzlice, ki je od doma oddaljen le nekaj minut.</p> <p>Ob razgledu lahko družine in vse ostale planince na Mrzlico privabijo tudi legende, povezane z njo. Če smo res pozorni, bomo morda ugledali avtohtonega prebivalca gore, saj tu biva zeleni možiček. Govori se tudi, da naj bi bila gora votla, v njenih nedrjih pa menda živi zmaj. Pravijo tudi, da se po bregovih plazi orjaška bela kača, na metli pa naokoli straši še čarovnica. A sogovorniki pravijo, da nobene od naštetih stvari tam še niso videli.</p> </p> Sun, 27 Feb 2022 05:45:00 +0000 Hrib, ki je dal vetra tudi Rimljanom Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku. foto: Mario Žnidaršič (z dovoljenjem TIC Snežnik)<p>Najbolj znana nosilca imena Snežnik sta gora in grad</p><p><p>Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku.</p> <p>Sogovorniki:<br /> -lokalna turistična vodnica za Notranjsko <strong>Janja Urbíha</strong><br /> -zgodovinar, geograf in lokalni turistični vodnik, ki raziskuje Kras in gozdove <strong>Matej Kržíč</strong><br /> -strokovna sodelavka za grad Snežnik pri Narodnem muzeju Slovenije <strong>Majda Obreza Špeh</strong></p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> 174849332 RTVSLO – Prvi 737 clean Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku. foto: Mario Žnidaršič (z dovoljenjem TIC Snežnik)<p>Najbolj znana nosilca imena Snežnik sta gora in grad</p><p><p>Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku.</p> <p>Sogovorniki:<br /> -lokalna turistična vodnica za Notranjsko <strong>Janja Urbíha</strong><br /> -zgodovinar, geograf in lokalni turistični vodnik, ki raziskuje Kras in gozdove <strong>Matej Kržíč</strong><br /> -strokovna sodelavka za grad Snežnik pri Narodnem muzeju Slovenije <strong>Majda Obreza Špeh</strong></p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> Sun, 20 Feb 2022 05:45:00 +0000 »Ko ljudje rečejo, da nameravajo obiskati Snežnik, je prva dilema, ali mislijo osvojiti vrh ali pa priti na grad.« Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »Kaj pa, če se izgubiva?« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.<p>Vasici, kjer imajo tistega, česar ne moreš odpeljati s seboj, v izobilju.</p><p><p>Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »<em>Kaj pa, če se izgubiva?</em>« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.</p> <p> </p></p> 174847790 RTVSLO – Prvi 850 clean Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »Kaj pa, če se izgubiva?« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.<p>Vasici, kjer imajo tistega, česar ne moreš odpeljati s seboj, v izobilju.</p><p><p>Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »<em>Kaj pa, če se izgubiva?</em>« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.</p> <p> </p></p> Sun, 13 Feb 2022 05:45:00 +0000 Kotel in Brlog Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.<p>Ena od kočav(ar)skih vasi na Kočevskem, kjer danes živi manj kot 70 prebivalcev</p><p><p>Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Morali so izsekati gozd in od tod tudi razlaga uradnega nemškega imena vasi: Langenton (bie der langen Thonen), pove ljubiteljski zgodovinar in turistični vodnik za Kočevsko Miha Petrovič:</p> <blockquote><p><em>"To bi pomenilo pri dolgih jelkah. Verjetno je šlo za to, da so prvi naseljenci izsekali star jelov gozd. Slovensko ime Smuka pa po Franu Ramovšu izhaja iz lege te vasi. Če pogledamo naokrog, vidimo, da je dejansko vas postavljena na nagnjenem, padajočem terenu. In tak nagnjen padajoč teren imenujejo smuka. Tudi Kočevski Nemci so narečno uporabljali besedo Zmug." </em></p></blockquote> <p>Preteklost območja, ki sta ga močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno, se obiskovalcu težko razkrije sama, zato so nam pri tem poleg Mihe Petroviča pomagali še direktorica <a href="https://www.pmk-kocevje.si/">Pokrajinskega muzeja Kočevje</a> Vesna Jerbič Perko, domačinka Jožica Papež in Anton Novak iz <a href="http://www.avark.si/">Ekološke kmetije Avark</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492887'> Miha Petrovič in Jožica Papež</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/stara-hisa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492888'> Ena redkih starih in ohranjenih hiš, nekoč domačija Papeževih, danes v lasti Novakovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/kapelica-sv-roka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492883'> Kapelica Sv. Roka v spomin na cerkev, ki so jo podrli v 50. letih prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492890'> Vas Smuka pred drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/pozgana-vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492884'> Požgana vas Smuka med drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sola-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492889'> Stara šola in zadaj zvonik cerkve Sv. Roka - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sakralno-obelezje-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492885'> Sakralno obeležje pri Novakovih, ki stoji prav na mestu, kjer je bil v cerkvi Sv. Roka stal oltar. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/govedo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492882'> Visokogorsko škotsko govedo, iz katerega na Ekološki kmetiji Avark pridelujejo mesnine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/smuka-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174843912 RTVSLO – Prvi 1138 clean Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.<p>Ena od kočav(ar)skih vasi na Kočevskem, kjer danes živi manj kot 70 prebivalcev</p><p><p>Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Morali so izsekati gozd in od tod tudi razlaga uradnega nemškega imena vasi: Langenton (bie der langen Thonen), pove ljubiteljski zgodovinar in turistični vodnik za Kočevsko Miha Petrovič:</p> <blockquote><p><em>"To bi pomenilo pri dolgih jelkah. Verjetno je šlo za to, da so prvi naseljenci izsekali star jelov gozd. Slovensko ime Smuka pa po Franu Ramovšu izhaja iz lege te vasi. Če pogledamo naokrog, vidimo, da je dejansko vas postavljena na nagnjenem, padajočem terenu. In tak nagnjen padajoč teren imenujejo smuka. Tudi Kočevski Nemci so narečno uporabljali besedo Zmug." </em></p></blockquote> <p>Preteklost območja, ki sta ga močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno, se obiskovalcu težko razkrije sama, zato so nam pri tem poleg Mihe Petroviča pomagali še direktorica <a href="https://www.pmk-kocevje.si/">Pokrajinskega muzeja Kočevje</a> Vesna Jerbič Perko, domačinka Jožica Papež in Anton Novak iz <a href="http://www.avark.si/">Ekološke kmetije Avark</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492887'> Miha Petrovič in Jožica Papež</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/stara-hisa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492888'> Ena redkih starih in ohranjenih hiš, nekoč domačija Papeževih, danes v lasti Novakovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/kapelica-sv-roka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492883'> Kapelica Sv. Roka v spomin na cerkev, ki so jo podrli v 50. letih prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492890'> Vas Smuka pred drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/pozgana-vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492884'> Požgana vas Smuka med drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sola-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492889'> Stara šola in zadaj zvonik cerkve Sv. Roka - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sakralno-obelezje-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492885'> Sakralno obeležje pri Novakovih, ki stoji prav na mestu, kjer je bil v cerkvi Sv. Roka stal oltar. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/govedo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492882'> Visokogorsko škotsko govedo, iz katerega na Ekološki kmetiji Avark pridelujejo mesnine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/smuka-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 Jan 2022 17:25:00 +0000 Kočev(ar)ska vas Smuka Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno. 174843706 RTVSLO – Prvi 798 clean Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno. Sun, 30 Jan 2022 05:55:00 +0000 Smuka Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.<p>Naselje Podpeč leži na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima</p><p><p>Najprej razrešimo pomembno dilemo: drugo najgloblje jezero v Sloveniji, t. i. Podpeško jezero, ni v Podpeči, ampak v sosednji vasi, ki se imenuje Jezero. <em>"Jezero, če je tu na Jezeru, potem naj bo Jezersko. Če bi bilo pa v Podpeči ... " </em> s temi besedami me je ob prihodu pozdravil <strong>Franc Maček</strong>, član Planinskega društva Podpeč-Preserje.</p> <blockquote><p>"Najlepši razgled je s hriba svete Ane! Največ barja se vidi, pa tudi hribe."</p></blockquote> <p>Kamnolom je tista znamenitost kraja, ki je ne morete zgrešiti. "Podpečan" pa kamen, ki mu je pravi sijaj in veljavo dal arhitekt Jože Plečnik. <strong>Marjan Svete, </strong>domačin, upokojenec, ki je s kamnom odraščal in z njim pozneje poklicno služil kruh, živi v bližini še ene podpeške znamenitosti – Kobijeve vile, v kateri je danes zdravstvena ambulanta.</p> <blockquote><p>"Kobijevo vilo je projektiral neki projektant, ki je bil Plečnikov študent. Je pa res, da je ta vila težka gradnja na barju. Včasih se je na roko zabijalo pilote, tako da je ta vila vsaj pol metra, če ne več, notri zlezla."</p></blockquote> <p>V Podpeči oz. v kamnolomu ob cesti, ki vodi proti Rakitni, že tretja generacija družine Grebenc prideluje apno. Domačin, upokojenec <strong>Marjan Grebenc,</strong> me je pospremil do vhoda v apnenico – do peči za žganje apna.</p> <blockquote><p>"Nekje tri metre in pol je premer, višina je pet metrov in pol. To se do vrha napolni s kamnom in se kuri en teden, da nastane temperatura 1000 stopinj in potem se apno počasi žge. Kamen se spremeni v apno."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-121804.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491706'> Pentlja, krožna pot po občini Brezovica.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220122-184120.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491709'> Kamnolom, v katerem pridelujejo apno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-144246.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491707'> Pogled v apnenico od zgoraj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-145220-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491708'> Pogled v apnenico od spodaj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220123-082346.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491710'> Pridobivanje apna.</figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> 174841718 RTVSLO – Prvi 807 clean Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.<p>Naselje Podpeč leži na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima</p><p><p>Najprej razrešimo pomembno dilemo: drugo najgloblje jezero v Sloveniji, t. i. Podpeško jezero, ni v Podpeči, ampak v sosednji vasi, ki se imenuje Jezero. <em>"Jezero, če je tu na Jezeru, potem naj bo Jezersko. Če bi bilo pa v Podpeči ... " </em> s temi besedami me je ob prihodu pozdravil <strong>Franc Maček</strong>, član Planinskega društva Podpeč-Preserje.</p> <blockquote><p>"Najlepši razgled je s hriba svete Ane! Največ barja se vidi, pa tudi hribe."</p></blockquote> <p>Kamnolom je tista znamenitost kraja, ki je ne morete zgrešiti. "Podpečan" pa kamen, ki mu je pravi sijaj in veljavo dal arhitekt Jože Plečnik. <strong>Marjan Svete, </strong>domačin, upokojenec, ki je s kamnom odraščal in z njim pozneje poklicno služil kruh, živi v bližini še ene podpeške znamenitosti – Kobijeve vile, v kateri je danes zdravstvena ambulanta.</p> <blockquote><p>"Kobijevo vilo je projektiral neki projektant, ki je bil Plečnikov študent. Je pa res, da je ta vila težka gradnja na barju. Včasih se je na roko zabijalo pilote, tako da je ta vila vsaj pol metra, če ne več, notri zlezla."</p></blockquote> <p>V Podpeči oz. v kamnolomu ob cesti, ki vodi proti Rakitni, že tretja generacija družine Grebenc prideluje apno. Domačin, upokojenec <strong>Marjan Grebenc,</strong> me je pospremil do vhoda v apnenico – do peči za žganje apna.</p> <blockquote><p>"Nekje tri metre in pol je premer, višina je pet metrov in pol. To se do vrha napolni s kamnom in se kuri en teden, da nastane temperatura 1000 stopinj in potem se apno počasi žge. Kamen se spremeni v apno."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-121804.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491706'> Pentlja, krožna pot po občini Brezovica.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220122-184120.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491709'> Kamnolom, v katerem pridelujejo apno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-144246.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491707'> Pogled v apnenico od zgoraj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-145220-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491708'> Pogled v apnenico od spodaj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220123-082346.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491710'> Pridobivanje apna.</figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> Sun, 23 Jan 2022 05:45:00 +0000 "V NUK-u lahko vidite, kaj se je dogajalo pred 200 milijoni let v Podpeči" Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti. <p>Mrzla Planina nad Sevnico </p><p><p>Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km² površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.</p> <p>Sogovornika: <strong>Ana Ivanić</strong>, predsednica Krajevne skupnosti Zabukovje, in domačin <strong>Branko Klenovšek.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> 174839440 RTVSLO – Prvi 588 clean Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti. <p>Mrzla Planina nad Sevnico </p><p><p>Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km² površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.</p> <p>Sogovornika: <strong>Ana Ivanić</strong>, predsednica Krajevne skupnosti Zabukovje, in domačin <strong>Branko Klenovšek.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> Sun, 16 Jan 2022 05:45:00 +0000 "Tukaj je lahko ledeno še dolgo v pomlad" V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …<p>Ledine in Mrzli Vrh: skrita planota ter široki panoramski razgledi na vse strani </p><p><p>V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta.</p> <p>Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …</p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> 174837832 RTVSLO – Prvi 651 clean V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …<p>Ledine in Mrzli Vrh: skrita planota ter široki panoramski razgledi na vse strani </p><p><p>V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta.</p> <p>Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …</p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> Sun, 09 Jan 2022 05:45:00 +0000 Planota, ki dviguje slovensko starostno strukturo Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Viadukt je bil prvič v celoti povezan že pet mesecev pred uradnim odprtjem, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji</p><p><p>Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji.</p> <p><strong>Marjan Pipenbaher</strong> je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov doma in po svetu. Med njimi najdemo tudi največjega v Sloveniji, viadukt Črni Kal.</p> <blockquote><p>"Vedno se mi milo stori pri duši in imam ga zelo rad. Vedno, ko se peljem iz Kopra, grem po stari cesti in ga malo od spodaj pogledam. To lepo linijo, cesta je v radiju, stebri imajo mehko linijo ženskega boka in vse to daje temu viaduktu dinamičnost."</p></blockquote> <p>V viadukt je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, več kot 1000 ton kablov za prednapenjanje in okoli 8000 ton armaturnega jekla. Najvišji steber skupaj z voziščno konstrukcijo meri 95 metrov. Gre za najdaljši premostitveni objekt na avtocesti A1.</p> <blockquote><p>"Gre za dolinski viadukt, kar vključuje zahtevno temeljenje, prostokonzolno gradnjo in betonski most. In viadukt Črni Kal je tudi pri močnih vetrovih na miru."</p></blockquote> <p>Vprašanje burje je bilo vse od začetka projekta uganka tudi za domačine, ki so z zanimanjem spremljali graditev pred več kot 17 leti. Med njimi je bil tudi domačin iz Ospa <strong>Dario Lazar</strong>.</p> <blockquote><p>"Strokovnjak iz bližnje vasi je preučeval nastajanje sunkov burje. Zgoraj v okolici viadukta nastanejo sunki burje z močjo čez 200 km/h. Tako smo vsi pomislili, kako bo, ko bo zgrajen viadukt. Bo premikalo avtomobile? Ampak ko si na viaduktu v največji burji, ne dobiš občutka, da sploh je burja."</p></blockquote> <p>Soproga <strong>Lilijana Lazar</strong> poudarja, da je viadukt prinesel veliko dobrega za lokalno prebivalstvo. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Tik pred otvoritvijo pa se je zapletlo.</p> <blockquote><p>"Na dan otvoritve je prišlo obvestilo, da je v okolici nameščena bomba. Kot kaže, so bili nekateri jezni, ker so se bali, da bo ob odprtju ceste preveč hrupa. Dejstvo je, da še zdaj čutijo ta hrup."</p></blockquote> <p>Trenutno sta na tem področju v teku projekt Drugi tir in tudi graditev dveh železniških viaduktov, pri katerem prav tako sodeluje inženir Marjan Pipenbaher.</p> <blockquote><p>"Ta dva viadukta bosta šla do 60 metrov čez dolino pod trenutnim viaduktom. Jaz pravim, da je obstoječi viadukt oče, prihajajoča dva pa sta sinova, ki mu morata biti podrejena."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-110001-resized-20211206-020939943-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112035-resized-20211206-020940560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112614-resized-20211206-020941300-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, naj odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>NaPOTki pa tudi v peti sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za dve osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31. 3. 2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174829944 RTVSLO – Prvi 730 clean Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Viadukt je bil prvič v celoti povezan že pet mesecev pred uradnim odprtjem, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji</p><p><p>Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji.</p> <p><strong>Marjan Pipenbaher</strong> je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov doma in po svetu. Med njimi najdemo tudi največjega v Sloveniji, viadukt Črni Kal.</p> <blockquote><p>"Vedno se mi milo stori pri duši in imam ga zelo rad. Vedno, ko se peljem iz Kopra, grem po stari cesti in ga malo od spodaj pogledam. To lepo linijo, cesta je v radiju, stebri imajo mehko linijo ženskega boka in vse to daje temu viaduktu dinamičnost."</p></blockquote> <p>V viadukt je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, več kot 1000 ton kablov za prednapenjanje in okoli 8000 ton armaturnega jekla. Najvišji steber skupaj z voziščno konstrukcijo meri 95 metrov. Gre za najdaljši premostitveni objekt na avtocesti A1.</p> <blockquote><p>"Gre za dolinski viadukt, kar vključuje zahtevno temeljenje, prostokonzolno gradnjo in betonski most. In viadukt Črni Kal je tudi pri močnih vetrovih na miru."</p></blockquote> <p>Vprašanje burje je bilo vse od začetka projekta uganka tudi za domačine, ki so z zanimanjem spremljali graditev pred več kot 17 leti. Med njimi je bil tudi domačin iz Ospa <strong>Dario Lazar</strong>.</p> <blockquote><p>"Strokovnjak iz bližnje vasi je preučeval nastajanje sunkov burje. Zgoraj v okolici viadukta nastanejo sunki burje z močjo čez 200 km/h. Tako smo vsi pomislili, kako bo, ko bo zgrajen viadukt. Bo premikalo avtomobile? Ampak ko si na viaduktu v največji burji, ne dobiš občutka, da sploh je burja."</p></blockquote> <p>Soproga <strong>Lilijana Lazar</strong> poudarja, da je viadukt prinesel veliko dobrega za lokalno prebivalstvo. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Tik pred otvoritvijo pa se je zapletlo.</p> <blockquote><p>"Na dan otvoritve je prišlo obvestilo, da je v okolici nameščena bomba. Kot kaže, so bili nekateri jezni, ker so se bali, da bo ob odprtju ceste preveč hrupa. Dejstvo je, da še zdaj čutijo ta hrup."</p></blockquote> <p>Trenutno sta na tem področju v teku projekt Drugi tir in tudi graditev dveh železniških viaduktov, pri katerem prav tako sodeluje inženir Marjan Pipenbaher.</p> <blockquote><p>"Ta dva viadukta bosta šla do 60 metrov čez dolino pod trenutnim viaduktom. Jaz pravim, da je obstoječi viadukt oče, prihajajoča dva pa sta sinova, ki mu morata biti podrejena."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-110001-resized-20211206-020939943-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112035-resized-20211206-020940560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112614-resized-20211206-020941300-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, naj odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>NaPOTki pa tudi v peti sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za dve osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31. 3. 2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 12 Dec 2021 05:45:00 +0000 Viadukt Črni Kal V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti. <p>Solkanski železniški most čez Sočo, ki že 115 let povezuje Dunaj in Trst, ni le gospodarski objekt, temveč edinstven arhitektonski dosežek </p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znani železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.</p> <p><strong>Solkanski železniški most čez Sočo</strong> je dolg 220 metrov, nad Sočo se dviga 36 metrov visoko, <strong>ima pa največji kamniti lok na svetu</strong>. Ta je dolg <strong>85 metrov</strong>, nastal pa je po sili razmer, če uporabimo besede iz knjige Kamniti velikan na Soči Gorazda Humarja. Zakaj, razloži predsednik turističnega društva iz Solkana <strong>Branko Belingar</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Ni največji kamniti most, ampak most z največjim kamnitim lokom na svetu. In s tem se lahko kitimo. Največji razpon je 85 metrov, čeravno je bilo na začetku v načrtih mišljeno, da bo to samo 80 metrov. Ampak pri gradnji temeljev so ugotovili, da se brežina na desni strani reke malo pogreza in so potem premaknili temelje. Tako je postal lok za dobrih pet metrov daljši."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Humar</strong>, domačin in strokovnjak za mostove:</p> <blockquote><p><em>"Lahko rečem, da je Solkanski most v svetovnem merilu – poleg tega, da ima največji lok – tudi najpomembnejše delo v kamnu, ki je ostalo. Z današnjega vidika se lahko samo čudimo spretnosti in znanju, ki so ga imeli takratni graditelji mostu."</em></p></blockquote> <p>Most, ki že 115 let povezuje Dunaj s Trstom, je zahteval veliko znanja, bil je pravi arhitektonski dosežek, sam lok pa so Avstrijci zgradili v le 18 dneh. V vseh teh letih je most doživel marsikaj. Ker stoji na mejnem območju, je bil večkrat bombardiran ali razstreljen, tako da lok, ki stoji danes, ni iz leta 1906, temveč iz 20-ih let, ko so ga obnovili Italijani. Tu lahko prisluhnete vojnim zgodbam, ki jih je z nami delil <strong>Andrej Černe, </strong>in jih nismo uvrstili v oddajo.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825736' title='Andrej+%C4%8Cerne+z+zgodbami+o+medvojnem+in+povojnem+dogajanju+ob+ali+na+mostu'></shortcode> <p>Za piko na i smo od športnega plezalca <strong>Domna Škofica</strong> izvedeli tudi to, kako je bilo plezati po tem mostu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481033'> Branjko Belingar in Andrej Černe.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481034'> Soča s progo za kajak in kanu..</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/8-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/7-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/9a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481038'> Pogled proti Solkanu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481040'> na bližnjem pokopališču v Solkanu je pokopan France bevk.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211125-094118-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481041'> Monografija Gorazda Humarja: Kamniti velikan na Soči, Branko, Nova Gorica, 1996</figcaption></figure> </div> <p>A železniški kamniti most čez Sočo ni edini most, ki povezuje oba bregova reke. Andrej Černe in Branko Belingar sta bila polna zanimiv zgodb tudi o brvi, ki je nekoč, do časa med obema vojnama, povezovala Solkan in Štmaver. "Pašarela" je bila pred kratkim ponovno postavljena, namenjena je pešcem, kmalu tudi kolesarjem.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825738' title='Zgodbe+o+brvi+%C4%8Dez+So%C4%8Do+v+Solkanu'></shortcode> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174825748 RTVSLO – Prvi 1005 clean V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti. <p>Solkanski železniški most čez Sočo, ki že 115 let povezuje Dunaj in Trst, ni le gospodarski objekt, temveč edinstven arhitektonski dosežek </p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znani železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.</p> <p><strong>Solkanski železniški most čez Sočo</strong> je dolg 220 metrov, nad Sočo se dviga 36 metrov visoko, <strong>ima pa največji kamniti lok na svetu</strong>. Ta je dolg <strong>85 metrov</strong>, nastal pa je po sili razmer, če uporabimo besede iz knjige Kamniti velikan na Soči Gorazda Humarja. Zakaj, razloži predsednik turističnega društva iz Solkana <strong>Branko Belingar</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Ni največji kamniti most, ampak most z največjim kamnitim lokom na svetu. In s tem se lahko kitimo. Največji razpon je 85 metrov, čeravno je bilo na začetku v načrtih mišljeno, da bo to samo 80 metrov. Ampak pri gradnji temeljev so ugotovili, da se brežina na desni strani reke malo pogreza in so potem premaknili temelje. Tako je postal lok za dobrih pet metrov daljši."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Humar</strong>, domačin in strokovnjak za mostove:</p> <blockquote><p><em>"Lahko rečem, da je Solkanski most v svetovnem merilu – poleg tega, da ima največji lok – tudi najpomembnejše delo v kamnu, ki je ostalo. Z današnjega vidika se lahko samo čudimo spretnosti in znanju, ki so ga imeli takratni graditelji mostu."</em></p></blockquote> <p>Most, ki že 115 let povezuje Dunaj s Trstom, je zahteval veliko znanja, bil je pravi arhitektonski dosežek, sam lok pa so Avstrijci zgradili v le 18 dneh. V vseh teh letih je most doživel marsikaj. Ker stoji na mejnem območju, je bil večkrat bombardiran ali razstreljen, tako da lok, ki stoji danes, ni iz leta 1906, temveč iz 20-ih let, ko so ga obnovili Italijani. Tu lahko prisluhnete vojnim zgodbam, ki jih je z nami delil <strong>Andrej Černe, </strong>in jih nismo uvrstili v oddajo.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825736' title='Andrej+%C4%8Cerne+z+zgodbami+o+medvojnem+in+povojnem+dogajanju+ob+ali+na+mostu'></shortcode> <p>Za piko na i smo od športnega plezalca <strong>Domna Škofica</strong> izvedeli tudi to, kako je bilo plezati po tem mostu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481033'> Branjko Belingar in Andrej Černe.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481034'> Soča s progo za kajak in kanu..</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/8-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/7-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/9a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481038'> Pogled proti Solkanu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481040'> na bližnjem pokopališču v Solkanu je pokopan France bevk.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211125-094118-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481041'> Monografija Gorazda Humarja: Kamniti velikan na Soči, Branko, Nova Gorica, 1996</figcaption></figure> </div> <p>A železniški kamniti most čez Sočo ni edini most, ki povezuje oba bregova reke. Andrej Černe in Branko Belingar sta bila polna zanimiv zgodb tudi o brvi, ki je nekoč, do časa med obema vojnama, povezovala Solkan in Štmaver. "Pašarela" je bila pred kratkim ponovno postavljena, namenjena je pešcem, kmalu tudi kolesarjem.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825738' title='Zgodbe+o+brvi+%C4%8Dez+So%C4%8Do+v+Solkanu'></shortcode> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 28 Nov 2021 05:50:00 +0000 Solkanski most: železniški kamniti most z največjim lokom na svetu Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe. 174825738 RTVSLO – Prvi 125 clean Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe. Fri, 26 Nov 2021 10:00:00 +0000 Zgodbe o brvi čez Sočo v Solkanu Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe. 174825736 RTVSLO – Prvi 276 clean Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe. Fri, 26 Nov 2021 09:58:00 +0000 Andrej Černe: Zgodbe o kamnitem mostu čez Sočo Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.<p>Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek</p><p><p>Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.</p> <p>Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi <strong>Tjaša Mrgole Jukič </strong>iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:</p> <blockquote><p>"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."</p></blockquote> <p>Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:</p> <blockquote><p>"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."</p></blockquote> <p>Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.</p> <blockquote><p>"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."</p></blockquote> <p>Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.</p> <p>Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval <strong>dr. Viktor Markelj</strong>, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.</p> <blockquote><p>"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."</p></blockquote></p> 174823759 RTVSLO – Prvi 791 clean Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.<p>Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek</p><p><p>Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.</p> <p>Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi <strong>Tjaša Mrgole Jukič </strong>iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:</p> <blockquote><p>"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."</p></blockquote> <p>Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:</p> <blockquote><p>"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."</p></blockquote> <p>Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.</p> <blockquote><p>"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."</p></blockquote> <p>Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.</p> <p>Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval <strong>dr. Viktor Markelj</strong>, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.</p> <blockquote><p>"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."</p></blockquote></p> Sun, 21 Nov 2021 05:45:00 +0000 Ptujski mostovi Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec. <p>Vas Vino, kjer je nekoč uspevala vinska trta, ne leži v nobeni izmed treh slovenskih vinorodnih dežel. </p><p><p>Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami le 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški na Vinu nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu.</p></p> 174821799 RTVSLO – Prvi 752 clean Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec. <p>Vas Vino, kjer je nekoč uspevala vinska trta, ne leži v nobeni izmed treh slovenskih vinorodnih dežel. </p><p><p>Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami le 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški na Vinu nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu.</p></p> Sun, 14 Nov 2021 05:45:00 +0000 Po vino na Vino nad ljubljansko in grosupeljsko meglo Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl. <p>Most, ki je v zgodovini ločeval in združeval, brez njega pa si Maribora ne moremo predstavljati.</p><p><p>Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske razdalje in upoštevamo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz - Tito in Jure K. Čokl.</p></p> 174820159 RTVSLO – Prvi 855 clean Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl. <p>Most, ki je v zgodovini ločeval in združeval, brez njega pa si Maribora ne moremo predstavljati.</p><p><p>Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske razdalje in upoštevamo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz - Tito in Jure K. Čokl.</p></p> Sun, 07 Nov 2021 05:45:00 +0000 Napotki - stari most Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.<p>Most v Škofji Loki se imenuje tudi Kapucinski most</p><p><p>Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov.</p> <p>Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476054'> Kip sv. Janeza Nepomuka na mostu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476052'> Zbirka loških pripovedk z legendo o škofu Leopoldu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476051'> Najbolj znana loška legenda je svoje mesto našla tudi v stripu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476050'> Jože Štukl (Loški muzej) in Jernej Tavčar (Občina Škofja Loka)<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476057'> Igor Šuštar</figcaption></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174817841 RTVSLO – Prvi 712 clean Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.<p>Most v Škofji Loki se imenuje tudi Kapucinski most</p><p><p>Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov.</p> <p>Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476054'> Kip sv. Janeza Nepomuka na mostu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476052'> Zbirka loških pripovedk z legendo o škofu Leopoldu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476051'> Najbolj znana loška legenda je svoje mesto našla tudi v stripu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476050'> Jože Štukl (Loški muzej) in Jernej Tavčar (Občina Škofja Loka)<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476057'> Igor Šuštar</figcaption></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 31 Oct 2021 05:45:00 +0000 Kamniti most, najstarejši ohranjen most na Slovenskem Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Lantierijev most izpričuje znanje kamnoseških mojstrov iz 17. stoletja, kot tudi okus in omikanost naročnikov mostu grofov Lantieri. </p><p><p>Napotki nas danes peljejo v Vipavsko dolino, spoznali bomo most, ki so ga zgradili sredi 17. stoletja, v dolžino meri 14 metrov in pol, je neločljivo povezan s plemiško družino Lantieri, in mu v evropskem in svetovnem merilu ni para. Z nekaj vznesenosti bi lahko rekli, da je kamniti biser iz Vipave pravzaprav skulptura. In zaradi vseh posebnosti in presežkov Lantierijevega mostu, celo kronane glave, Casanova, Goldoni in druge slavne osebnosti, v njegovi zgodbi igrajo le stranske vloge.</p></p> 174816147 RTVSLO – Prvi 959 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Lantierijev most izpričuje znanje kamnoseških mojstrov iz 17. stoletja, kot tudi okus in omikanost naročnikov mostu grofov Lantieri. </p><p><p>Napotki nas danes peljejo v Vipavsko dolino, spoznali bomo most, ki so ga zgradili sredi 17. stoletja, v dolžino meri 14 metrov in pol, je neločljivo povezan s plemiško družino Lantieri, in mu v evropskem in svetovnem merilu ni para. Z nekaj vznesenosti bi lahko rekli, da je kamniti biser iz Vipave pravzaprav skulptura. In zaradi vseh posebnosti in presežkov Lantierijevega mostu, celo kronane glave, Casanova, Goldoni in druge slavne osebnosti, v njegovi zgodbi igrajo le stranske vloge.</p></p> Sun, 24 Oct 2021 04:45:00 +0000 Lantierijev most: most, ki mu ni najti para Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.<p>230 metrov dolg in 29 metrov visok most je (bil) nekakšen podaljšek znamenitega Borovniškega viadukta</p><p><p>Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki poznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje <strong>Jelenov viadukt</strong>. Gre za največji večzložni zidani most za železniško uporabo pri nas in enega najstarejših mostov z dvotirno železnico v Sloveniji.</p> <blockquote><p>"Borovničani Jelenovemu viaduktu pravimo tudi Dolinski most. Verjetno zato, ker na starih fotografijah zasledimo napis v nemščini <em>Hirschthal viadukt</em>. Se pravi <em>Viadukt v jelenovi dolini</em>. Poleg tega je tule malo višje tudi Jelenska jama." – <strong>Peter Bezek, domačin in ljubitelj lokalne zgodovine</strong></p></blockquote> <p><em>"Jelenov viadukt je bil pravzaprav neke vrste navoz na Borovniški viadukt,"</em> pove <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog</strong>. Nastala sta v istem obdobju in iz enakih materialov.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj pa pomislite, takrat so čez ta most vozile lokomotive, težke 20, 30 ton. Danes pa 120 ali 130 ton! Pa še zmeraj gre. To je dokaz izjemno dobre gradnje."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174813991 RTVSLO – Prvi 834 clean Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.<p>230 metrov dolg in 29 metrov visok most je (bil) nekakšen podaljšek znamenitega Borovniškega viadukta</p><p><p>Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki poznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje <strong>Jelenov viadukt</strong>. Gre za največji večzložni zidani most za železniško uporabo pri nas in enega najstarejših mostov z dvotirno železnico v Sloveniji.</p> <blockquote><p>"Borovničani Jelenovemu viaduktu pravimo tudi Dolinski most. Verjetno zato, ker na starih fotografijah zasledimo napis v nemščini <em>Hirschthal viadukt</em>. Se pravi <em>Viadukt v jelenovi dolini</em>. Poleg tega je tule malo višje tudi Jelenska jama." – <strong>Peter Bezek, domačin in ljubitelj lokalne zgodovine</strong></p></blockquote> <p><em>"Jelenov viadukt je bil pravzaprav neke vrste navoz na Borovniški viadukt,"</em> pove <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog</strong>. Nastala sta v istem obdobju in iz enakih materialov.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj pa pomislite, takrat so čez ta most vozile lokomotive, težke 20, 30 ton. Danes pa 120 ali 130 ton! Pa še zmeraj gre. To je dokaz izjemno dobre gradnje."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 17 Oct 2021 04:45:00 +0000 Jelenov viadukt, manjši brat Borovniškega viadukta Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. <p>Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...</p><p><p>Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. </p> <p><strong>Napoleonov most na Soči v Kobaridu...</strong></p> <p>Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z <strong>Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju'</strong> sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."</p> <blockquote><p>Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.</p></blockquote> <p><strong>...pa tisti v Ajbi...</strong></p> <p>Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z <strong>Niko Testen iz TIC-a Kanal</strong>: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.</p> <p><strong>...in še na Nadiži.</strong></p> <p>Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi <strong>predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola</strong>: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."</p> <p>Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti. </p> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" rel="noopener" target="_blank">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>. </p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" rel="noopener" target="_blank">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174811893 RTVSLO – Prvi 728 clean Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. <p>Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...</p><p><p>Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. </p> <p><strong>Napoleonov most na Soči v Kobaridu...</strong></p> <p>Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z <strong>Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju'</strong> sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."</p> <blockquote><p>Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.</p></blockquote> <p><strong>...pa tisti v Ajbi...</strong></p> <p>Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z <strong>Niko Testen iz TIC-a Kanal</strong>: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.</p> <p><strong>...in še na Nadiži.</strong></p> <p>Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi <strong>predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola</strong>: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."</p> <p>Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti. </p> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" rel="noopener" target="_blank">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>. </p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" rel="noopener" target="_blank">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 10 Oct 2021 04:45:00 +0000 Napoleonov most: Ko se različni mostovi ponašajo z istim imenom. 5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.<p>Kandijski most v Novem mestu je star več kot 120 let </p><p><p>5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.</p> <blockquote><p><strong>Janez Pezelj</strong>, nekdanji novinar, urednik, dopisnik, direktor novomeškega kulturnega centra in generalni sekretar Rdečega križa: <em>"V otroških letih smo radovedni seveda raziskovali tudi ta most. Plezali smo celo do podesta in uživali, ko smo pod cesto prečkali most."</em></p></blockquote> <p>Gre za 123 let star železni most čez reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga oz. pri mestnih vratih. Je eden od treh cestno-prevoznih mestnih mostov. Leta 92 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.</p> <blockquote><p><strong>Judita Podgornik Zaletelj</strong>, konservatorska svetovalka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto: <em>"Most nikoli ni imel svečane otvoritve, ker je bil dokončan ravno v času velikega žalovanja po smrti cesarice Elizabete, bolj znane kot Sissi. Septembra 1898 jo je v Ženevi ubil italijanski atentator."  </em></p></blockquote> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-143001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142730-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142826-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174810259 RTVSLO – Prvi 668 clean 5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.<p>Kandijski most v Novem mestu je star več kot 120 let </p><p><p>5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.</p> <blockquote><p><strong>Janez Pezelj</strong>, nekdanji novinar, urednik, dopisnik, direktor novomeškega kulturnega centra in generalni sekretar Rdečega križa: <em>"V otroških letih smo radovedni seveda raziskovali tudi ta most. Plezali smo celo do podesta in uživali, ko smo pod cesto prečkali most."</em></p></blockquote> <p>Gre za 123 let star železni most čez reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga oz. pri mestnih vratih. Je eden od treh cestno-prevoznih mestnih mostov. Leta 92 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.</p> <blockquote><p><strong>Judita Podgornik Zaletelj</strong>, konservatorska svetovalka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto: <em>"Most nikoli ni imel svečane otvoritve, ker je bil dokončan ravno v času velikega žalovanja po smrti cesarice Elizabete, bolj znane kot Sissi. Septembra 1898 jo je v Ženevi ubil italijanski atentator."  </em></p></blockquote> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-143001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142730-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142826-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 03 Oct 2021 04:45:00 +0000 75 metrov najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>V sopotniško sosesko spadata vasi Sopotnica in Sv. Florijan</p><p><p>Prvoten načrt je bil, da za konec poletne sezone NaPOTkov obiščemo Konec na dolenjskem koncu. A splet okoliščin je prinesel spoznanje, da bolje kot obhajati »konec«, je poiskati dobrega sopotnika ali sopotnico. Bojan Leskovec je obiskal Sopotnico, naselje, ki ga sestavljajo samotne kmetije v povirju potoka Sopotniška grapa v Škofjeloškem hribovju.</p></p> 174808333 RTVSLO – Prvi 880 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>V sopotniško sosesko spadata vasi Sopotnica in Sv. Florijan</p><p><p>Prvoten načrt je bil, da za konec poletne sezone NaPOTkov obiščemo Konec na dolenjskem koncu. A splet okoliščin je prinesel spoznanje, da bolje kot obhajati »konec«, je poiskati dobrega sopotnika ali sopotnico. Bojan Leskovec je obiskal Sopotnico, naselje, ki ga sestavljajo samotne kmetije v povirju potoka Sopotniška grapa v Škofjeloškem hribovju.</p></p> Sun, 26 Sep 2021 04:45:00 +0000 Sopotnica V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?<p>In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče </p><p><p>V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?</p> <p>Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:</p> <blockquote><p><em>"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla." </em></p></blockquote> <p>Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102836-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468318'> Plezališče Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102859-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468319'> Športniplezalec Vili Guček.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-103736-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468320'> Jama pod steno, v kateri so se pred Nemci skrivali partizani. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110052-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468322'> Kašča na domačiji Zvoneta Grabnerja, postavljena leta 1850.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110557-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468323'> Družinska hiša Grabnarjevih je še starejša. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468324'> Lesena vrata v družinsko hišo so "originalna".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110040-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468321'> Zvone Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-122447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468325'> Ivan Janez Pavšek in Anton Klančišar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123230-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468326'> Spodnje Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468327'> Zgornje Čolnišče je nastalo v času razmaha premogovništva, ko so si drug zraven drugega hiše postavljali rudarji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123824-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468328'> Vrh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-124322-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468329'> Razgled z Vrha proti Kumu na desni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-125328-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468330'> Cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135116-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468331'> 300 let stara hiša na kmetiji Ivana Janeza Pavška in njegove žene</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135916-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468332'> Na poti iz Zagorja ob Savi proti Čolnišču se peljemo mimo skakalnic, kjer je smučarke skoke treniral Primož Rogljič.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210915-205924-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468385'> Objava o jami in njegovem posebnem prebivalcu v Zasavcu; arhiv Alojza Klančišarja.<span>Foto: Alojz Klančišar</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/jama-scaled-e1631810242389.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468386'> Fotografija iz jame, arhiv Alojza Klančišarja.</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174806181 RTVSLO – Prvi 1017 clean V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?<p>In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče </p><p><p>V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?</p> <p>Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:</p> <blockquote><p><em>"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla." </em></p></blockquote> <p>Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102836-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468318'> Plezališče Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102859-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468319'> Športniplezalec Vili Guček.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-103736-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468320'> Jama pod steno, v kateri so se pred Nemci skrivali partizani. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110052-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468322'> Kašča na domačiji Zvoneta Grabnerja, postavljena leta 1850.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110557-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468323'> Družinska hiša Grabnarjevih je še starejša. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468324'> Lesena vrata v družinsko hišo so "originalna".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110040-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468321'> Zvone Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-122447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468325'> Ivan Janez Pavšek in Anton Klančišar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123230-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468326'> Spodnje Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468327'> Zgornje Čolnišče je nastalo v času razmaha premogovništva, ko so si drug zraven drugega hiše postavljali rudarji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123824-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468328'> Vrh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-124322-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468329'> Razgled z Vrha proti Kumu na desni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-125328-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468330'> Cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135116-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468331'> 300 let stara hiša na kmetiji Ivana Janeza Pavška in njegove žene</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135916-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468332'> Na poti iz Zagorja ob Savi proti Čolnišču se peljemo mimo skakalnic, kjer je smučarke skoke treniral Primož Rogljič.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210915-205924-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468385'> Objava o jami in njegovem posebnem prebivalcu v Zasavcu; arhiv Alojza Klančišarja.<span>Foto: Alojz Klančišar</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/jama-scaled-e1631810242389.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468386'> Fotografija iz jame, arhiv Alojza Klančišarja.</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 19 Sep 2021 04:55:00 +0000 Čolnišče Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?<p>Gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnice Goričane in tudi železniška proga, ki je Ladjo razpolovila.</p><p><p>Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, <span data-group="">pluje, lahko tudi nasede ali se potopi</span>. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja <strong>Ladja</strong> gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?</p> <p>Obstajajo mnoge domneve o izvoru imena, bodisi zapisane, bodisi v obliki ustnega izročila. V zgodovinske podrobnosti se je poglobil tudi domačin in ljubitelj zgodovine <strong>Mirko Mihovec, </strong>ki poudarja, da gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnica Goričane in tudi železniška proga, ki je samo Ladjo razpolovila.</p> <p></p> <p><strong>Tomaž Luštrek </strong>je rojen na Ladji in še vedno prebiva na Ladji.</p> <blockquote><p>"Vsakemu, ki me vpraša, kje živim, rečem na Ladji. In ko me potem vpraša, kako velika je ta Ladja, odgovorim, da tudi Amerika nima takšne."</p></blockquote> <p>Predsednik krajevne skupnosti Senica - Ladja, <strong>Stanislav Ulanec</strong> poudarja, da je ta predel občine Medvode pred velikimi izzivi glede infrastrukturnega razvoja kraja Ladja.</p> <p></p> <p>Domačin <strong>Boštjan Mežnaršič </strong>nam z materjo <strong>Ano</strong>, ki je najstarejša prebivalka Ladje, predstavi tudi druge zgodovinske podrobnosti kraja.</p> <blockquote><p>"Leta 1870 je skozi vas prvič zapeljal vlak. Zgrajena je bila namreč železniška proga Ljubljana–Trbiž. Vas je bila presekana na pol. Presekane so bile vse poti, ki so peljale na polja. Spomnim se parnih lokomotiv, ki sta jih spremljala dim in hrup."</p></blockquote> </p> 174804687 RTVSLO – Prvi 731 clean Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?<p>Gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnice Goričane in tudi železniška proga, ki je Ladjo razpolovila.</p><p><p>Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, <span data-group="">pluje, lahko tudi nasede ali se potopi</span>. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja <strong>Ladja</strong> gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?</p> <p>Obstajajo mnoge domneve o izvoru imena, bodisi zapisane, bodisi v obliki ustnega izročila. V zgodovinske podrobnosti se je poglobil tudi domačin in ljubitelj zgodovine <strong>Mirko Mihovec, </strong>ki poudarja, da gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnica Goričane in tudi železniška proga, ki je samo Ladjo razpolovila.</p> <p></p> <p><strong>Tomaž Luštrek </strong>je rojen na Ladji in še vedno prebiva na Ladji.</p> <blockquote><p>"Vsakemu, ki me vpraša, kje živim, rečem na Ladji. In ko me potem vpraša, kako velika je ta Ladja, odgovorim, da tudi Amerika nima takšne."</p></blockquote> <p>Predsednik krajevne skupnosti Senica - Ladja, <strong>Stanislav Ulanec</strong> poudarja, da je ta predel občine Medvode pred velikimi izzivi glede infrastrukturnega razvoja kraja Ladja.</p> <p></p> <p>Domačin <strong>Boštjan Mežnaršič </strong>nam z materjo <strong>Ano</strong>, ki je najstarejša prebivalka Ladje, predstavi tudi druge zgodovinske podrobnosti kraja.</p> <blockquote><p>"Leta 1870 je skozi vas prvič zapeljal vlak. Zgrajena je bila namreč železniška proga Ljubljana–Trbiž. Vas je bila presekana na pol. Presekane so bile vse poti, ki so peljale na polja. Spomnim se parnih lokomotiv, ki sta jih spremljala dim in hrup."</p></blockquote> </p> Sun, 12 Sep 2021 04:45:00 +0000 "Živim na največji ladji na svetu" NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah …. <p>V Prekmurju se drugače diha</p><p><p>»<em>Dober den, kak ste kaj«</em> - tako prijazno, skoraj enoglasno in z nasmehom na obrazu sta me pričakala moja sogovornika, ko sem se iz Ljubljane preko Štajerskega konca pripeljala na levi breg reke Mure v Prekmurje. Za petanjskim mostom sem zagledala neskončno prekmursko ravnico in tablo Občina Tišina. No, radijski mikrofon in tišina ne gresta prav dobro skupaj - a moj prvi sogovornik, <strong>Marjan Šiftar,</strong> dolgoletni podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, me je hitro pomiril, da te v teh krajih ni prav veliko. Simbol fundacije in hkrati njena temeljna dejavnost je skrb za ohranjanje in razvoj <em>Vrta spominov in tovarištva</em>, ki se nahaja na Petanjcih. Kot posebni spominski park je vrt simbolno povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in v želji prizadevanja za mir na svetu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115449-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115836-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-120206-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Občina Tišina ima bogato in razgibano preteklost. Ozemlje, na katerem leži, je bilo verjetno naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo ploščate sekire, najdene na tem prostoru. Življenje ljudi je tako kot v preteklosti še danes tesno povezano z reko Muro, mi je povedal moj drugi sogovornik, <strong>Milan Karoli,</strong> občinski svetnik in predsednik odbora za turizem v občini. Reka Mura povezuje ljudi in ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni ali pa se po sprehajalnih potek sprehodimo po njenih peščenih bregovih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121732-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121702-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121724-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>In tako kot reka Mura povezuje ljudi, jih v prekmurskem koncu tudi hrana – ko so na mizi domače dobrote, je okoli nje veselje - ko boste v tamkajšnjih koncih tudi sami pa ne pozabite poizkusiti domačih dödol, ciganske pečenke in poslank.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104103-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113114-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115335-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-105108-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113146-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113121-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-125249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104055-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174802529 RTVSLO – Prvi 784 clean NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah …. <p>V Prekmurju se drugače diha</p><p><p>»<em>Dober den, kak ste kaj«</em> - tako prijazno, skoraj enoglasno in z nasmehom na obrazu sta me pričakala moja sogovornika, ko sem se iz Ljubljane preko Štajerskega konca pripeljala na levi breg reke Mure v Prekmurje. Za petanjskim mostom sem zagledala neskončno prekmursko ravnico in tablo Občina Tišina. No, radijski mikrofon in tišina ne gresta prav dobro skupaj - a moj prvi sogovornik, <strong>Marjan Šiftar,</strong> dolgoletni podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, me je hitro pomiril, da te v teh krajih ni prav veliko. Simbol fundacije in hkrati njena temeljna dejavnost je skrb za ohranjanje in razvoj <em>Vrta spominov in tovarištva</em>, ki se nahaja na Petanjcih. Kot posebni spominski park je vrt simbolno povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in v želji prizadevanja za mir na svetu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115449-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115836-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-120206-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Občina Tišina ima bogato in razgibano preteklost. Ozemlje, na katerem leži, je bilo verjetno naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo ploščate sekire, najdene na tem prostoru. Življenje ljudi je tako kot v preteklosti še danes tesno povezano z reko Muro, mi je povedal moj drugi sogovornik, <strong>Milan Karoli,</strong> občinski svetnik in predsednik odbora za turizem v občini. Reka Mura povezuje ljudi in ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni ali pa se po sprehajalnih potek sprehodimo po njenih peščenih bregovih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121732-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121702-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121724-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>In tako kot reka Mura povezuje ljudi, jih v prekmurskem koncu tudi hrana – ko so na mizi domače dobrote, je okoli nje veselje - ko boste v tamkajšnjih koncih tudi sami pa ne pozabite poizkusiti domačih dödol, ciganske pečenke in poslank.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104103-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113114-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115335-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-105108-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113146-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113121-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-125249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104055-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 05 Sep 2021 04:45:00 +0000 Tišina Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Vas Železnica je opisal že Valvasor in jo imenoval Eisenhof</p><p><p>NaPOTki ta teden raziskujejo osrednjo Slovenijo, natančneje med Turjakom in Škocjanom je kraj, ki ima v duhu poletnih dopustniških migracij ime, ki nas spomni na nekdanja potovanja z vlakom v bolj ali manj oddaljene letoviške kraje. Železnica je nekdaj imela status dvora, leta 1689 jo je opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Dvora, ki so ga pozidali v renesansi ni več, ime Eisenhof se je spremenilo v Železnico, nahajališča železove rude, ki so jo tu topili in v fužinah predelovali, so le še spomini. V ruševinah je tudi nekdanji mlin, krajina se zarašča, razlogov za rekreativni obisk teh krajev pa je še vedno, ali pa ravno zato dovolj.</p></p> 174801155 RTVSLO – Prvi 884 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Vas Železnica je opisal že Valvasor in jo imenoval Eisenhof</p><p><p>NaPOTki ta teden raziskujejo osrednjo Slovenijo, natančneje med Turjakom in Škocjanom je kraj, ki ima v duhu poletnih dopustniških migracij ime, ki nas spomni na nekdanja potovanja z vlakom v bolj ali manj oddaljene letoviške kraje. Železnica je nekdaj imela status dvora, leta 1689 jo je opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Dvora, ki so ga pozidali v renesansi ni več, ime Eisenhof se je spremenilo v Železnico, nahajališča železove rude, ki so jo tu topili in v fužinah predelovali, so le še spomini. V ruševinah je tudi nekdanji mlin, krajina se zarašča, razlogov za rekreativni obisk teh krajev pa je še vedno, ali pa ravno zato dovolj.</p></p> Sun, 29 Aug 2021 04:45:00 +0000 »Ja, kje je pa železnica? Nej, nej štreke« Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.<p>V prebivalcih in prebivalkah Borovcev v občini Markovci živi športni duh: od ribarjenja, seniorskega nogometa do kolesarjenje </p><p><p>Zdaj pa iščemo Bôrovce. A ne tiste na morju, pod katerimi tako radi v zavetju njihove sence poležavamo, temveč se bomo odpeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer se tudi nahaja kraj s tem imenom. Prva omemba tega kraja sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 obeleževali 560 obletnico te omembe. V Bôrovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9375-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463494'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9374-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463493'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9373-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463492'> Zbornik ob 550. obletnici vasi Borovci (iz leta 2008)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9372-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463491'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9371-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463490'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174799019 RTVSLO – Prvi 620 clean Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.<p>V prebivalcih in prebivalkah Borovcev v občini Markovci živi športni duh: od ribarjenja, seniorskega nogometa do kolesarjenje </p><p><p>Zdaj pa iščemo Bôrovce. A ne tiste na morju, pod katerimi tako radi v zavetju njihove sence poležavamo, temveč se bomo odpeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer se tudi nahaja kraj s tem imenom. Prva omemba tega kraja sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 obeleževali 560 obletnico te omembe. V Bôrovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9375-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463494'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9374-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463493'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9373-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463492'> Zbornik ob 550. obletnici vasi Borovci (iz leta 2008)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9372-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463491'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9371-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463490'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 22 Aug 2021 04:45:00 +0000 Borovci: »Če boste kdaj v teh koncih, vam palico posodimo in lahko pridete poskusit, kako ribice prijemajo!« Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.<p>Vasica pod Turjakom, ki šteje 12 prebivalcev, med katerimi se nihče več ne piše Ščurk.</p><p><p>Kraji, ki smo jih obiskali v NaPotkih, imajo zelo različna in tudi zelo zanimiva imena. A tako izvirnega imena za kraj, kot je Ščurki, ne najdemo ravno povsod. Če pa vam zaupamo še to, je vasica povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit, potem je že jasno, da gre za zares poseben kraj.</p> <p></p> <p>Do vasice, ki jo sestavljajo tri hiše, vodi štiri kilometre dolga, zelo razgledna cesta po gozdu. Ne preseneča, da jo zelo radi pretečejo, prehodijo ali prevozijo obiskovalci, ki se podajo v te kraje in se običajno v vasici Ščurki ne ustavljajo. Pa bi se lahko. Ima čudovit razgled na Turjaški grad nad njo, hladen potok in veliko sence, v kateri se skriva tudi bližnjica na grad, po kateri se je nekoč prav tja hodila hladit grofična turjaška.</p> <p></p> <p>Ščurki so lahko tudi izhodišče za izlet – mimo vasice vodijo cesta in številne poti na Kuršeček, v Sodražico in druge okoliške kraje, vredne obiska.</p></p> 174798213 RTVSLO – Prvi 618 clean Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.<p>Vasica pod Turjakom, ki šteje 12 prebivalcev, med katerimi se nihče več ne piše Ščurk.</p><p><p>Kraji, ki smo jih obiskali v NaPotkih, imajo zelo različna in tudi zelo zanimiva imena. A tako izvirnega imena za kraj, kot je Ščurki, ne najdemo ravno povsod. Če pa vam zaupamo še to, je vasica povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit, potem je že jasno, da gre za zares poseben kraj.</p> <p></p> <p>Do vasice, ki jo sestavljajo tri hiše, vodi štiri kilometre dolga, zelo razgledna cesta po gozdu. Ne preseneča, da jo zelo radi pretečejo, prehodijo ali prevozijo obiskovalci, ki se podajo v te kraje in se običajno v vasici Ščurki ne ustavljajo. Pa bi se lahko. Ima čudovit razgled na Turjaški grad nad njo, hladen potok in veliko sence, v kateri se skriva tudi bližnjica na grad, po kateri se je nekoč prav tja hodila hladit grofična turjaška.</p> <p></p> <p>Ščurki so lahko tudi izhodišče za izlet – mimo vasice vodijo cesta in številne poti na Kuršeček, v Sodražico in druge okoliške kraje, vredne obiska.</p></p> Sun, 15 Aug 2021 04:45:00 +0000 Ščurki Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl. <p>Ples, občina Moravče </p><p><p>Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tam nas na hišni številki 2 pričaka <strong>Gorazd Rotar</strong>, peti iz generacije mlinarjev, ki na tem mestu delujejo že od leta 1904.</p> <blockquote><p><em>"Od tukaj je še kakšnih 200 metrov in se Ples konča. Torej kratek "ples". Moja družina pa je tukaj že 117 let. Srce mlina so valjčni stroji, najstarejši je star približno 80 let in še vedno deluje." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-101406-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ples pa ni edino manjše naselje v moravški občini. Vseh skupaj je 49 in v večini je samo nekaj deset prebivalcev, redko več kot 100, v središču občine – v Moravčah – razlaga <strong>Vojka Rebolj</strong>, predsednica Društva upokojencev Moravče. V narodni noši – v moravških oblačilih iz druge polovice 19. stoletja – nas pozdravita tudi člana folklorne sekcije v društvu <strong>Anka in Rajko Uštar</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ples je razgiban in ob njem se sprostiš, zelo pomembno pa je tudi druženje." </em></p></blockquote> <p>Magnet za obiskovalce v Moravški dolini je predvsem Pohod po nagelj na Limbarsko goro vsako leto v marcu tudi z več kot 10.000 pohodniki – v nekoronskem času, seveda. Predvsem spomladi pa plešejo tudi na bližnjem gradu Tuštanj, ko tam poteka ena izmed največjih prvomajskih prireditev pri nas. Pa tudi sicer je na obnovljenem gradu iz leta 1490 zelo pestro. To je edinstven primer gradu v Sloveniji s prvotno zbirko pohištva, porcelana in preostalega inventarja. V njem z družino živi graščakinja <strong>Petra Pirnat</strong>.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-102757-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-111550-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-110955-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174794419 RTVSLO – Prvi 758 clean Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl. <p>Ples, občina Moravče </p><p><p>Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tam nas na hišni številki 2 pričaka <strong>Gorazd Rotar</strong>, peti iz generacije mlinarjev, ki na tem mestu delujejo že od leta 1904.</p> <blockquote><p><em>"Od tukaj je še kakšnih 200 metrov in se Ples konča. Torej kratek "ples". Moja družina pa je tukaj že 117 let. Srce mlina so valjčni stroji, najstarejši je star približno 80 let in še vedno deluje." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-101406-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ples pa ni edino manjše naselje v moravški občini. Vseh skupaj je 49 in v večini je samo nekaj deset prebivalcev, redko več kot 100, v središču občine – v Moravčah – razlaga <strong>Vojka Rebolj</strong>, predsednica Društva upokojencev Moravče. V narodni noši – v moravških oblačilih iz druge polovice 19. stoletja – nas pozdravita tudi člana folklorne sekcije v društvu <strong>Anka in Rajko Uštar</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ples je razgiban in ob njem se sprostiš, zelo pomembno pa je tudi druženje." </em></p></blockquote> <p>Magnet za obiskovalce v Moravški dolini je predvsem Pohod po nagelj na Limbarsko goro vsako leto v marcu tudi z več kot 10.000 pohodniki – v nekoronskem času, seveda. Predvsem spomladi pa plešejo tudi na bližnjem gradu Tuštanj, ko tam poteka ena izmed največjih prvomajskih prireditev pri nas. Pa tudi sicer je na obnovljenem gradu iz leta 1490 zelo pestro. To je edinstven primer gradu v Sloveniji s prvotno zbirko pohištva, porcelana in preostalega inventarja. V njem z družino živi graščakinja <strong>Petra Pirnat</strong>.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-102757-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-111550-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-110955-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 08 Aug 2021 04:45:00 +0000 V Plesu "pleše" predvsem mlin Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino. <p>Zdravilni studenec, kranjski Loreto, muzej na prostem, naravna plezalna stena in osvežitev v Selški Sori</p><p><p>Do Suše vodi več poti, vse pa so prijetne in kratke. Na eni od njih najdete kapelico s studencem. <strong>Klavdija Škulj, domačinka in predsednica Kulturnega in turističnega društva Zali Log</strong>, razloži, da naj bi bil po ljudskem izročilu zdravilen.</p> <blockquote><p>"Zgodba pripoveduje, da je mati sem pripeljala svojo hčerko, ki je slabo videla. Ko si je oči umivala s to vodo, se ji je vid izboljšal. Je pa ta voda res bakteriološko čista. Jaz sem jo recimo natočila in jo hranim v steklenici že šesto leto. Ta voda nima spremenjenega vonja, okusa. Tudi topla ali postana ni. Ostane ista."</p></blockquote> <p>O tem, da je bilo tu nekoč jezero, pričajo klini za privezovanje čolnov na robu skalne pečine. Na njej stoji tudi cerkev (t. i. "kranjski Loreto"), ki je bila zgrajena v 19. stoletju in je danes ena izmed točk Emine romarske poti. Okolica ponuja veliko priložnosti za rekreacijo – od pohodniških in učnih poti do naravne plezalne stene.</p> <blockquote><p>"Pod Sušo je super stenca za plezalce, tako za amaterje kot profesionalce. So zahtevnejše smeri ... Mislim, da so ocene tudi 8+ in naprej. Okoli štiri pa mislim, da je najnižja ocena. Kot amater se zahtevnejših nisem niti loteval." – <strong>domačin, nekdanji rekreativni plezalec</strong></p></blockquote> <p>V bližini sta dve naravni kopališči, primerni za hitro osvežitev v Selški Sori. Sogovornica priporoča še ogled muzeja na prostem z deli protitankovskih ovir, ki se nahaja pred naseljem Zali Log, in omenjeno vas, ki je znana po škrilju, senci in zelju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460756'> Pot do studenca.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153840-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460757'> Kapelica Marije Brezmadežne izpod katere teče zdravilna voda.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153703-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460755'> Pogled s Suše v dolino.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155307-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460758'> Notranjost "kranjskega Loreta".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155316-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155500-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460760'> Do Suše vodijo številne poti (pohodniške, sprehajalne in učne).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460761'> Prostor za poletno osvežitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161504-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161903-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-162253-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460765'> Naravna plezalna stena pod Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170056-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460766'> Muzej na prostem in bunker (v ozadju).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170943-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460767'> Pot v Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-171038-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-182621-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174794650 RTVSLO – Prvi 718 clean Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino. <p>Zdravilni studenec, kranjski Loreto, muzej na prostem, naravna plezalna stena in osvežitev v Selški Sori</p><p><p>Do Suše vodi več poti, vse pa so prijetne in kratke. Na eni od njih najdete kapelico s studencem. <strong>Klavdija Škulj, domačinka in predsednica Kulturnega in turističnega društva Zali Log</strong>, razloži, da naj bi bil po ljudskem izročilu zdravilen.</p> <blockquote><p>"Zgodba pripoveduje, da je mati sem pripeljala svojo hčerko, ki je slabo videla. Ko si je oči umivala s to vodo, se ji je vid izboljšal. Je pa ta voda res bakteriološko čista. Jaz sem jo recimo natočila in jo hranim v steklenici že šesto leto. Ta voda nima spremenjenega vonja, okusa. Tudi topla ali postana ni. Ostane ista."</p></blockquote> <p>O tem, da je bilo tu nekoč jezero, pričajo klini za privezovanje čolnov na robu skalne pečine. Na njej stoji tudi cerkev (t. i. "kranjski Loreto"), ki je bila zgrajena v 19. stoletju in je danes ena izmed točk Emine romarske poti. Okolica ponuja veliko priložnosti za rekreacijo – od pohodniških in učnih poti do naravne plezalne stene.</p> <blockquote><p>"Pod Sušo je super stenca za plezalce, tako za amaterje kot profesionalce. So zahtevnejše smeri ... Mislim, da so ocene tudi 8+ in naprej. Okoli štiri pa mislim, da je najnižja ocena. Kot amater se zahtevnejših nisem niti loteval." – <strong>domačin, nekdanji rekreativni plezalec</strong></p></blockquote> <p>V bližini sta dve naravni kopališči, primerni za hitro osvežitev v Selški Sori. Sogovornica priporoča še ogled muzeja na prostem z deli protitankovskih ovir, ki se nahaja pred naseljem Zali Log, in omenjeno vas, ki je znana po škrilju, senci in zelju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460756'> Pot do studenca.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153840-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460757'> Kapelica Marije Brezmadežne izpod katere teče zdravilna voda.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153703-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460755'> Pogled s Suše v dolino.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155307-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460758'> Notranjost "kranjskega Loreta".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155316-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155500-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460760'> Do Suše vodijo številne poti (pohodniške, sprehajalne in učne).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460761'> Prostor za poletno osvežitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161504-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161903-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-162253-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460765'> Naravna plezalna stena pod Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170056-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460766'> Muzej na prostem in bunker (v ozadju).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170943-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460767'> Pot v Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-171038-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-182621-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 01 Aug 2021 04:45:00 +0000 "Suša zato, ker je bil to edini kraj na suhem, nad jezerom" V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.<p>Plujemo v osrčje Brkinov, v idlično vasico med 'Balkanom' in 'Slovanom'</p><p><p>V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, <strong>Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča</strong>, Barko navigira Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8493-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458866'> Stanko Polh, Denis Ambrožič, Primož Polh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458865'> Obeležje na začetku vasi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8520.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458871'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8514.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458868'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8517.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8519.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458870'> Barka<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458862'> Stanko Polh pred svojo domačijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/fontana-in-zadaj-balar-plesisce.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458874'> Fontana in zadaj 'balar' plesišče<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkvica.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458875'> Cerkvica<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458859'> Ob jasnih dnevih se vidi vse do Snežnika<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458860'> Zaraščeni ostanki prvotne vasi <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458861'> Okoli kraja je vse polno priložnosti za sprehode <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8513.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458867'> Kal, ki so ga, se spominja Stanko Polh, zazidali leta 1942. <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458864'> Barka od daleč <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p><strong>FOTOGRAFIJE: PRIMOŽ POLH</strong></p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/razglednica-barke-1910-hrani-primoz-polh.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458887'> Razglednica Barke 1910, hrani Primož Polh <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barski-otroci-pred-cerkvijo-med-njimi-tudi-stanko-arhiv-pp.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458880'> Otroci z Barke pred cerkvijo. Med njimi tudi Stanko Polh<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/bujni-nasad-jabolk.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458881'> Bujni nasad jabolk. Te kraji so seveda zelo znani tudi po sadjarstvu. <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458882'> Cerkev<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/glavni-oltar-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458883'> Glavni oltar<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/gotski-prezbiterij-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458884'> Gotski prezbiterij<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/pogled-proti-pivki-snezniku-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458885'> Pogled proti Snežniku <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure> </div></p> 174791461 RTVSLO – Prvi 882 clean V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.<p>Plujemo v osrčje Brkinov, v idlično vasico med 'Balkanom' in 'Slovanom'</p><p><p>V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, <strong>Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča</strong>, Barko navigira Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8493-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458866'> Stanko Polh, Denis Ambrožič, Primož Polh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458865'> Obeležje na začetku vasi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8520.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458871'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8514.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458868'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8517.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8519.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458870'> Barka<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458862'> Stanko Polh pred svojo domačijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/fontana-in-zadaj-balar-plesisce.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458874'> Fontana in zadaj 'balar' plesišče<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkvica.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458875'> Cerkvica<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458859'> Ob jasnih dnevih se vidi vse do Snežnika<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458860'> Zaraščeni ostanki prvotne vasi <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458861'> Okoli kraja je vse polno priložnosti za sprehode <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8513.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458867'> Kal, ki so ga, se spominja Stanko Polh, zazidali leta 1942. <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458864'> Barka od daleč <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p><strong>FOTOGRAFIJE: PRIMOŽ POLH</strong></p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/razglednica-barke-1910-hrani-primoz-polh.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458887'> Razglednica Barke 1910, hrani Primož Polh <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barski-otroci-pred-cerkvijo-med-njimi-tudi-stanko-arhiv-pp.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458880'> Otroci z Barke pred cerkvijo. Med njimi tudi Stanko Polh<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/bujni-nasad-jabolk.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458881'> Bujni nasad jabolk. Te kraji so seveda zelo znani tudi po sadjarstvu. <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458882'> Cerkev<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/glavni-oltar-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458883'> Glavni oltar<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/gotski-prezbiterij-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458884'> Gotski prezbiterij<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/pogled-proti-pivki-snezniku-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458885'> Pogled proti Snežniku <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 25 Jul 2021 04:45:00 +0000 Med flišem in apnencem je zasidrana Barka Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.<p>Ko je Morsko pravzaprav blizu reke …</p><p><p>Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6440-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458692'> Domačin Karel Zidarič (po domače Drago) in predsednik Športnega društva Morsko Primož Božič <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458693'> Razgled z glavnega trga v naselju Morsko<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458694'> Korito, v katerega je po ceveh stekla prva voda v vasi (kraj Morsko)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6444-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6446-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458697'> V vasi Morsko se nahaja še eno korito. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6448-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458698'> Delo umetnika Branka Drekonje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458699'> Sprehod po vasi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458700'> Skoraj kraška podoba vasi Morsko.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6450-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6438-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458689'> Naselje Morsko v občini Kanal ob Soči.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174791454 RTVSLO – Prvi 538 clean Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.<p>Ko je Morsko pravzaprav blizu reke …</p><p><p>Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6440-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458692'> Domačin Karel Zidarič (po domače Drago) in predsednik Športnega društva Morsko Primož Božič <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458693'> Razgled z glavnega trga v naselju Morsko<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458694'> Korito, v katerega je po ceveh stekla prva voda v vasi (kraj Morsko)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6444-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6446-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458697'> V vasi Morsko se nahaja še eno korito. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6448-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458698'> Delo umetnika Branka Drekonje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458699'> Sprehod po vasi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458700'> Skoraj kraška podoba vasi Morsko.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6450-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6438-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458689'> Naselje Morsko v občini Kanal ob Soči.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 18 Jul 2021 04:45:00 +0000 »Vedo, da sem Primorec. In mislijo, da če živim v Morskem, verjetno živim nekje pri morju.« In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.<p>In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo.</p><p><p>Kraj Morje je idilična vas, ki leži kakšnih 15 kilometrov južno od Maribora. Spada v krajevno skupnost Fram in občino Rače-Fram. <strong>Milojka Dreo</strong>, soustanoviteljica Društva krajanov in svetnica v občini Rače-Fram, pove, da se kraj zelo hitro širi, čemur botruje prijetna sončna lega na pohorskih obronkih. Morje trenutno šteje 1307 prebivalcev, če pokukamo v zgodovino, pa so najstarejše sledove človeka v tem kraju našli v mlajši kameni dobi pred 5000 leti. In zgodovina lahko razloži tudi nastanek imena, ki nima prav nič povezave z morsko vodo. </p> <blockquote><p>“Prvi zapis zasledimo leta 1527, letos mineva 494 let od prve omembe kraja. Takrat so oblasti odredile popis oseb, starejših od 12 let, za protiturški davek in ga imenovale glavarina. Ljudsko ime Murje so v framskem gradu prevedli v Mauerbach. Latinski muri v prvem sklonu množine pomeni obzidje. Murje – Morje.”</p></blockquote> <p>Nekaj vode pa v kraju vseeno je, in sicer Morski potok, ki izvira v Loki, teče skozi središče vasi in se zliva v Polskavski potok. Sicer pa sta zelo razviti panogi vinogradništvo in kmetijstvo, večina prebivalcev hodi na delo v bližnji Maribor, Slovensko Bistrico ali pa se vozijo v Avstrijo. Nekaj se jih ukvarja tudi s svojo obrtjo ali podjetništvom. V preteklosti je bilo v kraju veliko čebelarjev, vendar je ta dejavnost sčasoma nekoliko zamrla, s čebelarstvom pa se trenutno ukvarjata le dva krajana: Ana Purkart in Marjan Brezočnik. So pa zato bolj številčna društva: gasilsko, planinsko in društvo krajanov. O slednjem predsednica <strong>Andreja Mom</strong> pove, da so ga ustanovili z namenom združevati Morčane, kjer je še posebej pomemben prostor za srečanja igrišče sredi naselja.</p> <p>In čeprav Morje ni velik kraj, ima nekaj ljudi, ki so ga pomembno sooblikovali. Josip Priol je bil sadjarski in čebelarski strokovnjak, znan je tudi zgodovinar Jože Koropec in profesorica Breda Mešl Krajnc ter kolesar Jože Roner, ki se je udeleževal pomembnih dirk v svetovnem prvenstvu. In Morje je še vedno kraj zmagovalcev: v njem trenutno živi 3-kratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, pa zmagovalec šova Kmetija iz leta 2014 Denis Toplak in Bojan Papež, ki je slavil zmago v prvem šovu The biggest loser Slovenija. <strong>Bojan Papež</strong> je v kraju še posebej poznan kot odličen vinogradnik.</p> <p>V Morju se torej ne boste ohladili v vodi, v senci vinogradov in dreves pa prav gotovo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom. </p></p> 174789782 RTVSLO – Prvi 512 clean In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.<p>In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo.</p><p><p>Kraj Morje je idilična vas, ki leži kakšnih 15 kilometrov južno od Maribora. Spada v krajevno skupnost Fram in občino Rače-Fram. <strong>Milojka Dreo</strong>, soustanoviteljica Društva krajanov in svetnica v občini Rače-Fram, pove, da se kraj zelo hitro širi, čemur botruje prijetna sončna lega na pohorskih obronkih. Morje trenutno šteje 1307 prebivalcev, če pokukamo v zgodovino, pa so najstarejše sledove človeka v tem kraju našli v mlajši kameni dobi pred 5000 leti. In zgodovina lahko razloži tudi nastanek imena, ki nima prav nič povezave z morsko vodo. </p> <blockquote><p>“Prvi zapis zasledimo leta 1527, letos mineva 494 let od prve omembe kraja. Takrat so oblasti odredile popis oseb, starejših od 12 let, za protiturški davek in ga imenovale glavarina. Ljudsko ime Murje so v framskem gradu prevedli v Mauerbach. Latinski muri v prvem sklonu množine pomeni obzidje. Murje – Morje.”</p></blockquote> <p>Nekaj vode pa v kraju vseeno je, in sicer Morski potok, ki izvira v Loki, teče skozi središče vasi in se zliva v Polskavski potok. Sicer pa sta zelo razviti panogi vinogradništvo in kmetijstvo, večina prebivalcev hodi na delo v bližnji Maribor, Slovensko Bistrico ali pa se vozijo v Avstrijo. Nekaj se jih ukvarja tudi s svojo obrtjo ali podjetništvom. V preteklosti je bilo v kraju veliko čebelarjev, vendar je ta dejavnost sčasoma nekoliko zamrla, s čebelarstvom pa se trenutno ukvarjata le dva krajana: Ana Purkart in Marjan Brezočnik. So pa zato bolj številčna društva: gasilsko, planinsko in društvo krajanov. O slednjem predsednica <strong>Andreja Mom</strong> pove, da so ga ustanovili z namenom združevati Morčane, kjer je še posebej pomemben prostor za srečanja igrišče sredi naselja.</p> <p>In čeprav Morje ni velik kraj, ima nekaj ljudi, ki so ga pomembno sooblikovali. Josip Priol je bil sadjarski in čebelarski strokovnjak, znan je tudi zgodovinar Jože Koropec in profesorica Breda Mešl Krajnc ter kolesar Jože Roner, ki se je udeleževal pomembnih dirk v svetovnem prvenstvu. In Morje je še vedno kraj zmagovalcev: v njem trenutno živi 3-kratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, pa zmagovalec šova Kmetija iz leta 2014 Denis Toplak in Bojan Papež, ki je slavil zmago v prvem šovu The biggest loser Slovenija. <strong>Bojan Papež</strong> je v kraju še posebej poznan kot odličen vinogradnik.</p> <p>V Morju se torej ne boste ohladili v vodi, v senci vinogradov in dreves pa prav gotovo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom. </p></p> Sun, 11 Jul 2021 04:45:00 +0000 “Če pride kdo k nam na letovanje, lahko pričakuje le “suho” morje” Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Potepanje po jugovzhodnem robu idrijske planote, na osi Gore- Dole</p><p><p>Če imate radi aktivne in poučne izlete, bodo današnji NaPOTki po vaši meri. Obiskali smo kraj oziroma kraje v osrčju Slovenije, ki so vpeti v trikotnik Idrija, Žiri, Logatec. Če rečemo Gore, moramo reči tudi Dole. Potem pa lahko začnemo naštevati: razvodje med Jadranskim in Črnim morjem, zapuščina nekdanje rapalske meje, živosrebrna tovorna pot, lokalni Stonehenge v podobi megalitske kamnite mize, baročna cerkvica sv. Marije Magdalene in še bi lahko naštevali. Domačini vas povabijo tudi na ogled gledališke predstave, pa tudi lačni in žejni ne boste ostali. Odvečne kalorije pa bodo hitro pošle na razgibanih kolesarskih poteh.</p></p> 174788367 RTVSLO – Prvi 988 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Potepanje po jugovzhodnem robu idrijske planote, na osi Gore- Dole</p><p><p>Če imate radi aktivne in poučne izlete, bodo današnji NaPOTki po vaši meri. Obiskali smo kraj oziroma kraje v osrčju Slovenije, ki so vpeti v trikotnik Idrija, Žiri, Logatec. Če rečemo Gore, moramo reči tudi Dole. Potem pa lahko začnemo naštevati: razvodje med Jadranskim in Črnim morjem, zapuščina nekdanje rapalske meje, živosrebrna tovorna pot, lokalni Stonehenge v podobi megalitske kamnite mize, baročna cerkvica sv. Marije Magdalene in še bi lahko naštevali. Domačini vas povabijo tudi na ogled gledališke predstave, pa tudi lačni in žejni ne boste ostali. Odvečne kalorije pa bodo hitro pošle na razgibanih kolesarskih poteh.</p></p> Sun, 04 Jul 2021 04:45:00 +0000 Gore in Dole Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.<p>Vas Otok sredi območja Cekrniškega jezera skriva številne zanimive zgodbe in pestro kulturno dediščino</p><p><p>Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kdo bi si mislil, da 1 kvadratni kilometer, 12 hiš, manj kot 20 stalnih prebivalcev in 1 cerkev skrivajo toliko zanimivih zgodb, zgodovinskih dejstev in naravnih lepot, da so eni Napotki premalo – še posebej, če se imate priložnost ob Cerkniškem jezeru pogovarjati s Tinetom Scheinom iz Notranjskega regijskega parka in lahko obiščete domačinko Ivano Mulec na domačiji Ta Gorenji.</p> <p><em>"Vas Otok je tisti osrednji del Notranjskega parka na območju samega Cerkniškega jezera. To je največji otok v slovenskem prostoru - seveda takrat, ko voda je. Takrat, ko voda v Cerkniškem jezeru usahne, takrat pa to rata polje, ki se dviga proti vasi Otok,</em>" razloži Tine Schein. V zadnjih 30 letih je Otok manjkrat otok kot včasih - po letu 1990 so namreč z napisi dvignili vse ceste, ki peljejo do vasi, za dober meter.</p> <blockquote><p><em>"Drugače pa je bil Otok v prejšnjem stoletju vsaj tri, štiri, pet mesece tak, kot mora biti otok - obdan z vodo. Vsi, ki so živeli na otoku, so imeli svoje čolne. Zavedati pa se moramo, da je leta 1830, 1840 na otoku živelo okoli 150 ljudi." </em></p></blockquote> <p>Danes, pravi svetovni splet, v njem živi le še 18 stalnih prebivalcev, v vasi pa je tudi nekaj vikendov. Odseljevanju je botrovala tudi omejena površina za kmetovanje, kar je bila od nekdaj primarna dejavnost domačinov. Mnogi med njimi so sicer znali izdelovati tudi čolne, veliko pa se jih je med obema vojnama ukvarjalo s tihotapljenjem. Kakšno je bilo življenje v vasi včasih, kdaj so bile vode jezera najvišje in kakšni so jezerski čolni, smo izvedeli od Ivane Mulec.</p> <blockquote><p><em>"Tu je zmeraj težko življenje, ampak mi smo trdovratni in tega navajeni."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/otok-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455483'> Otok 1</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/druzinski-znak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455474'> Hišni znak družine Mulec z domačije Ta Gorenji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivana-mulec-s-kljucavnico-za-coln-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455475'> Ivana Mulec, po domače Iva s ključavnico za čolne</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455477'> Ivanina družina pred "jamnico", shrambo za kropir. Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/coln2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455473'> Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ohcet-za-colnu2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455482'> Fatografija ohceti, ki mi jo je pokazala Ivana Mulec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/kajza-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455479'> Kašča na domačiji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pec-in-susilnica-za-meso-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455484'> sušilnica za meso</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/jamnica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455478'> Jamnica, shramba za krompir, danes - brez strehe in zaraščena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/moja-sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455480'> Sogovornika oddaje Napotki. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-pred-cerkvijo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455489'> Tine Schein pred cerkvijo, ki stoji na vrhu osamelca in vasi.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455490'> Tine Schein pri železnem zvonu Cerkve </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pogled-na-jezero-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455485'> Pogled proti območju, ki ga lahko preplavi Cerkniško jezero.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tabla-2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174786208 RTVSLO – Prvi 1188 clean Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.<p>Vas Otok sredi območja Cekrniškega jezera skriva številne zanimive zgodbe in pestro kulturno dediščino</p><p><p>Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kdo bi si mislil, da 1 kvadratni kilometer, 12 hiš, manj kot 20 stalnih prebivalcev in 1 cerkev skrivajo toliko zanimivih zgodb, zgodovinskih dejstev in naravnih lepot, da so eni Napotki premalo – še posebej, če se imate priložnost ob Cerkniškem jezeru pogovarjati s Tinetom Scheinom iz Notranjskega regijskega parka in lahko obiščete domačinko Ivano Mulec na domačiji Ta Gorenji.</p> <p><em>"Vas Otok je tisti osrednji del Notranjskega parka na območju samega Cerkniškega jezera. To je največji otok v slovenskem prostoru - seveda takrat, ko voda je. Takrat, ko voda v Cerkniškem jezeru usahne, takrat pa to rata polje, ki se dviga proti vasi Otok,</em>" razloži Tine Schein. V zadnjih 30 letih je Otok manjkrat otok kot včasih - po letu 1990 so namreč z napisi dvignili vse ceste, ki peljejo do vasi, za dober meter.</p> <blockquote><p><em>"Drugače pa je bil Otok v prejšnjem stoletju vsaj tri, štiri, pet mesece tak, kot mora biti otok - obdan z vodo. Vsi, ki so živeli na otoku, so imeli svoje čolne. Zavedati pa se moramo, da je leta 1830, 1840 na otoku živelo okoli 150 ljudi." </em></p></blockquote> <p>Danes, pravi svetovni splet, v njem živi le še 18 stalnih prebivalcev, v vasi pa je tudi nekaj vikendov. Odseljevanju je botrovala tudi omejena površina za kmetovanje, kar je bila od nekdaj primarna dejavnost domačinov. Mnogi med njimi so sicer znali izdelovati tudi čolne, veliko pa se jih je med obema vojnama ukvarjalo s tihotapljenjem. Kakšno je bilo življenje v vasi včasih, kdaj so bile vode jezera najvišje in kakšni so jezerski čolni, smo izvedeli od Ivane Mulec.</p> <blockquote><p><em>"Tu je zmeraj težko življenje, ampak mi smo trdovratni in tega navajeni."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/otok-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455483'> Otok 1</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/druzinski-znak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455474'> Hišni znak družine Mulec z domačije Ta Gorenji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivana-mulec-s-kljucavnico-za-coln-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455475'> Ivana Mulec, po domače Iva s ključavnico za čolne</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455477'> Ivanina družina pred "jamnico", shrambo za kropir. Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/coln2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455473'> Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ohcet-za-colnu2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455482'> Fatografija ohceti, ki mi jo je pokazala Ivana Mulec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/kajza-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455479'> Kašča na domačiji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pec-in-susilnica-za-meso-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455484'> sušilnica za meso</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/jamnica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455478'> Jamnica, shramba za krompir, danes - brez strehe in zaraščena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/moja-sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455480'> Sogovornika oddaje Napotki. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-pred-cerkvijo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455489'> Tine Schein pred cerkvijo, ki stoji na vrhu osamelca in vasi.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455490'> Tine Schein pri železnem zvonu Cerkve </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pogled-na-jezero-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455485'> Pogled proti območju, ki ga lahko preplavi Cerkniško jezero.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tabla-2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 27 Jun 2021 04:55:00 +0000 Vas Otok - edini naseljeni otok pri nas Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov. <p>Brestanica z okolico </p><p><p>Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, v okolici pa številne bolj ali manj razpotegnjene vasi. Med njimi tudi naselje Anže, ki ga domačini naglasijo na a, torej [ánže]. Število vasi na tem območju nekoč ni bilo dosti manjše, kot je danes, manjše je bilo število prebivalcev. V Anžah jih je danes nekaj več kot sto, samo v Brestanici pa je prebivalcev nekaj manj kot tisoč.</p> <p>Med njimi je tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva <strong>Primož Kozmus</strong>, ki je danes med drugim gostinec. Svoje lovorike oz. medalje je zaupal v hrambo muzeju na gradu Rajhenburg. Na danes zgledno obnovljenem kulturnem spomeniku državnega pomena je tudi razstava o obdobju, ko je bil grad center za izgon 45.000 Slovencev, po večini prebivalcev Posavja, po vojni tudi ženski zapor. Pomemben del zgodovine gradu pa je meniški red trapistov, ki je na grad prišel pred točno 140 leti.</p> <blockquote><p><em><strong> Helena Rožman</strong>, muzejska svetovalka: "Gre za meniški red s strogimi pravili. Trapisti so reformirani cistercijani. Njihov moto je moli in delaj. Sicer pa so trapisti v teh krajih bili prvi, ki so imeli telefon, mogoče tudi prvi gramofon, najverjetneje prvi fotoaparat. Na področju kmetijstva so uvedli prvi traktor in potem zelo hitro tudi kombajn." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-160811-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454131'> Grad Rajhenburg<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-163136-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454133'> Razstava Trapisti v Rajhenburgu<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Pod gradom v Brestanici je po svoje poseben tudi star trg, kjer je včasih tekla glavna cesta. Danes stare stavbe zbujajo radovednost o nekoč obrtniški ulici: na eni je celo tabla, da je tukaj delovala Prva parna pekarna v nekdanji Jugoslaviji, z letnico 1939. Na ulici je tudi prenovljen Dom svobode in ena najstarejših gostiln na Slovenskem, ki deluje že več kot 215 let.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-151510-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454112'> Stari trg v Brestanici, kjer je včasih tekla glavna cesta.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-152934-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454113'> Napis na eni od stavb. <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Ena od zanimivejših turističnih točk v Brestanici pa je nekaj let stara pridobitev – urejena in ves čas osvetljena pohodna in kolesarska pot skozi 510 metrov dolg predor, ki povezuje gasilski dom in železniško postajo tik ob Savi.</p> <blockquote><p><em><strong>Tone Zakšek</strong> iz Turističnega društva Brestanica in učitelj telovadbe na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško: "To je predor nekdanje ozkotirne železnice, ki je bil zgrajen leta 1922, delali pa so ga italijanski ujetniki prve svetovne vojne. Namenjen je bil za prevoz premoga iz Senovega na brestaniško železniško postajo, iz katere so potem premog razvažali po nekdanji Jugoslaviji." </em></p></blockquote> </p> 174784764 RTVSLO – Prvi 783 clean Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov. <p>Brestanica z okolico </p><p><p>Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, v okolici pa številne bolj ali manj razpotegnjene vasi. Med njimi tudi naselje Anže, ki ga domačini naglasijo na a, torej [ánže]. Število vasi na tem območju nekoč ni bilo dosti manjše, kot je danes, manjše je bilo število prebivalcev. V Anžah jih je danes nekaj več kot sto, samo v Brestanici pa je prebivalcev nekaj manj kot tisoč.</p> <p>Med njimi je tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva <strong>Primož Kozmus</strong>, ki je danes med drugim gostinec. Svoje lovorike oz. medalje je zaupal v hrambo muzeju na gradu Rajhenburg. Na danes zgledno obnovljenem kulturnem spomeniku državnega pomena je tudi razstava o obdobju, ko je bil grad center za izgon 45.000 Slovencev, po večini prebivalcev Posavja, po vojni tudi ženski zapor. Pomemben del zgodovine gradu pa je meniški red trapistov, ki je na grad prišel pred točno 140 leti.</p> <blockquote><p><em><strong> Helena Rožman</strong>, muzejska svetovalka: "Gre za meniški red s strogimi pravili. Trapisti so reformirani cistercijani. Njihov moto je moli in delaj. Sicer pa so trapisti v teh krajih bili prvi, ki so imeli telefon, mogoče tudi prvi gramofon, najverjetneje prvi fotoaparat. Na področju kmetijstva so uvedli prvi traktor in potem zelo hitro tudi kombajn." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-160811-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454131'> Grad Rajhenburg<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-163136-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454133'> Razstava Trapisti v Rajhenburgu<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Pod gradom v Brestanici je po svoje poseben tudi star trg, kjer je včasih tekla glavna cesta. Danes stare stavbe zbujajo radovednost o nekoč obrtniški ulici: na eni je celo tabla, da je tukaj delovala Prva parna pekarna v nekdanji Jugoslaviji, z letnico 1939. Na ulici je tudi prenovljen Dom svobode in ena najstarejših gostiln na Slovenskem, ki deluje že več kot 215 let.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-151510-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454112'> Stari trg v Brestanici, kjer je včasih tekla glavna cesta.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-152934-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454113'> Napis na eni od stavb. <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Ena od zanimivejših turističnih točk v Brestanici pa je nekaj let stara pridobitev – urejena in ves čas osvetljena pohodna in kolesarska pot skozi 510 metrov dolg predor, ki povezuje gasilski dom in železniško postajo tik ob Savi.</p> <blockquote><p><em><strong>Tone Zakšek</strong> iz Turističnega društva Brestanica in učitelj telovadbe na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško: "To je predor nekdanje ozkotirne železnice, ki je bil zgrajen leta 1922, delali pa so ga italijanski ujetniki prve svetovne vojne. Namenjen je bil za prevoz premoga iz Senovega na brestaniško železniško postajo, iz katere so potem premog razvažali po nekdanji Jugoslaviji." </em></p></blockquote> </p> Sun, 20 Jun 2021 04:45:00 +0000 Od vasi Anže mimo olimpijca na grad, potem skozi predor na železniško postajo Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač. <p>Idilična vasica z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino </p><p><p>Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovemu v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog".</p> <p>Že od daleč vas pozdravi s prepoznavnim zvonikom oglejskega tipa na cerkvi sv. Mihaela, ki se v starih zapisih prvič omenja že leta 1233. Kot je povedala kustodinja Goriškega muzeja <strong>dr. Tanja Gomiršek</strong>:</p> <blockquote><p><em>V bistvu mi je že kot otroku vzbujal posebne občutke, ker je tako velik in posebno oblikovan. Za Brda so dosti bolj značilni zvoniki s cinami in dejansko jih je imel tudi ta v preteklosti. Tega novega, večjega, so zidali med letoma 1891 in 1895. Zanimivo je, da jim je zmanjkalo sredstev še za eno nadstropje, pa tudi to, da je celotno gradnjo nadzoroval domačin Valentin Vuga. </em></p></blockquote> <p>V fasadi cerkve je tudi njegov podpis. Kakšen, lahko slišite v reportaži. Izvor imena Biljana ni poznan, so pa končnice na <em>-ana</em> rimskega ali predrimskega izvora in značilne za te kraje, pripoveduje dr. Gomiršek. Ko pa smo že pri imenih. Po Biljani je svojega dobil znameniti tabor, ki je potekal v nedeljo, 25. aprila 1869 in bil izjemno pomemben za razvoj narodne zavesti. Nekaj let po tem so Brda dobila dve čitalnici. Eno v Kojskem, drugo pa v Biljani.</p> <p>Ena od značilnosti Biljane ali Bjane, kot ji pravijo domačini, je tudi dvorec Dorišče, ki naj bi imel tudi najstarejšo ohranjeno vinsko klet v Brdih, zasnovano v 13. stoletju. Danes tam zorijo svetovno poznana in priznana peneča se vina.</p> <p>Kraj odlično pozna 93-letna gospa <strong>Darinka Sirk</strong>, Brika, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z raziskovanjem etnologije.</p> <blockquote><p><em>Danes je še vedno lepa vasica, ki ima svoje čare, a ne da se primerjati s tem, kako je bilo nekoč. Biljana je bila glavna vas v Brdih, kjer je bilo vse možno, od gospodarstva, kulture, vere,  za vse to je bilo središče v Biljani. Če si rekel 'Biljana', so jo poznali daleč naokrog. </em></p></blockquote> <p>Predsednica krajevne skupnosti Biljana - Zali Breg, gospa <strong>Ksenija Mikulin</strong>, v Brdih živi že 37 let.</p> <blockquote><p>Biljana danes je bolj kot vse briške vasi, a so se mogoče nekatere bolj turistično razvijale. Danes ima okoli 150 prebivalcev, kjer je vključen tudi zaselek Zali Breg.</p></blockquote> <p>Pravi, da sta jo navdušili preprostost ljudi in življenja na vasi, ter dodaja, da so se v štiridesetih letih Brda zelo spremenila in zelo turistično razvila.</p> <blockquote><p>Mislim, da se bo prihodnost še dvignila. Ti kraji bodo postali bolj mondeni. Za zdaj še ohranjajo avtohtnost in upam, da ne bo šlo preveč v drugo smer.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7474-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452860'> Zemljevid<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7472-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452859'> Med Šmartnim in Dobrovim se cesta odcepi v Biljano. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7470-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452858'> Pogled na Biljano <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452857'> Oljke</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7468-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452856'> Razgled na briške griče<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7467-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452855'> Razgled na briške griče 2<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7465-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452854'> Dr. Tanja Gomiršek <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452853'> Tabla na hiši, kjer sta delovala Ignac in Izidor Kožlin. <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7460-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7459-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452851'> Cerkev Sv. Mihaela <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452850'> Češnje <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7489-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452862'> Dorišče, kjer danes pridelujejo penine<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452844'> Biljana <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452864'> Ksenija Mikulin <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7490-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452863'> Darinka Sirk <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174782749 RTVSLO – Prvi 769 clean Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač. <p>Idilična vasica z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino </p><p><p>Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovemu v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog".</p> <p>Že od daleč vas pozdravi s prepoznavnim zvonikom oglejskega tipa na cerkvi sv. Mihaela, ki se v starih zapisih prvič omenja že leta 1233. Kot je povedala kustodinja Goriškega muzeja <strong>dr. Tanja Gomiršek</strong>:</p> <blockquote><p><em>V bistvu mi je že kot otroku vzbujal posebne občutke, ker je tako velik in posebno oblikovan. Za Brda so dosti bolj značilni zvoniki s cinami in dejansko jih je imel tudi ta v preteklosti. Tega novega, večjega, so zidali med letoma 1891 in 1895. Zanimivo je, da jim je zmanjkalo sredstev še za eno nadstropje, pa tudi to, da je celotno gradnjo nadzoroval domačin Valentin Vuga. </em></p></blockquote> <p>V fasadi cerkve je tudi njegov podpis. Kakšen, lahko slišite v reportaži. Izvor imena Biljana ni poznan, so pa končnice na <em>-ana</em> rimskega ali predrimskega izvora in značilne za te kraje, pripoveduje dr. Gomiršek. Ko pa smo že pri imenih. Po Biljani je svojega dobil znameniti tabor, ki je potekal v nedeljo, 25. aprila 1869 in bil izjemno pomemben za razvoj narodne zavesti. Nekaj let po tem so Brda dobila dve čitalnici. Eno v Kojskem, drugo pa v Biljani.</p> <p>Ena od značilnosti Biljane ali Bjane, kot ji pravijo domačini, je tudi dvorec Dorišče, ki naj bi imel tudi najstarejšo ohranjeno vinsko klet v Brdih, zasnovano v 13. stoletju. Danes tam zorijo svetovno poznana in priznana peneča se vina.</p> <p>Kraj odlično pozna 93-letna gospa <strong>Darinka Sirk</strong>, Brika, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z raziskovanjem etnologije.</p> <blockquote><p><em>Danes je še vedno lepa vasica, ki ima svoje čare, a ne da se primerjati s tem, kako je bilo nekoč. Biljana je bila glavna vas v Brdih, kjer je bilo vse možno, od gospodarstva, kulture, vere,  za vse to je bilo središče v Biljani. Če si rekel 'Biljana', so jo poznali daleč naokrog. </em></p></blockquote> <p>Predsednica krajevne skupnosti Biljana - Zali Breg, gospa <strong>Ksenija Mikulin</strong>, v Brdih živi že 37 let.</p> <blockquote><p>Biljana danes je bolj kot vse briške vasi, a so se mogoče nekatere bolj turistično razvijale. Danes ima okoli 150 prebivalcev, kjer je vključen tudi zaselek Zali Breg.</p></blockquote> <p>Pravi, da sta jo navdušili preprostost ljudi in življenja na vasi, ter dodaja, da so se v štiridesetih letih Brda zelo spremenila in zelo turistično razvila.</p> <blockquote><p>Mislim, da se bo prihodnost še dvignila. Ti kraji bodo postali bolj mondeni. Za zdaj še ohranjajo avtohtnost in upam, da ne bo šlo preveč v drugo smer.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7474-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452860'> Zemljevid<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7472-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452859'> Med Šmartnim in Dobrovim se cesta odcepi v Biljano. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7470-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452858'> Pogled na Biljano <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452857'> Oljke</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7468-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452856'> Razgled na briške griče<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7467-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452855'> Razgled na briške griče 2<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7465-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452854'> Dr. Tanja Gomiršek <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452853'> Tabla na hiši, kjer sta delovala Ignac in Izidor Kožlin. <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7460-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7459-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452851'> Cerkev Sv. Mihaela <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452850'> Češnje <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7489-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452862'> Dorišče, kjer danes pridelujejo penine<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452844'> Biljana <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452864'> Ksenija Mikulin <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7490-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452863'> Darinka Sirk <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 13 Jun 2021 04:45:00 +0000 "Včasih je bila Biljana glavna vas v Brdih" Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta! <p>Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta</p><p><p>Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga <strong>domačin Alojz Ambrož</strong>:</p> <blockquote><p>"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."</p></blockquote> <p>Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži <strong>domačin Boštjan Golob:</strong></p> <blockquote><p>"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."</p></blockquote> <p>Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20190804_120222-002-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451764'> Farovško dvorišče s potomko stare trte.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20190804_135817-1-1-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451758'> Ožbaltžane je pred časom obiskal predsednik Borut Pahor.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/068-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451757'> Sogovornika Alojz Ambrož (levo) in Boštjan Golob (desno).<span>Foto: Boštjan Golob</span></figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_143746-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451788'> podor za cerkvijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_124220_resized_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451790'> letni oder</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_152407-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. <strong>Kormoniš Franjo Šarman</strong>:</p> <blockquote><p>"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."</p></blockquote> <p>Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano <em>Čez sedem rek in kak breg,</em> in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "<em>V Ožbaltu je vedno fajn!"</em> pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123911-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123826-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_134535-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135814-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135648-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135523-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174781040 RTVSLO – Prvi 759 clean Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta! <p>Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta</p><p><p>Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga <strong>domačin Alojz Ambrož</strong>:</p> <blockquote><p>"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."</p></blockquote> <p>Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži <strong>domačin Boštjan Golob:</strong></p> <blockquote><p>"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."</p></blockquote> <p>Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20190804_120222-002-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451764'> Farovško dvorišče s potomko stare trte.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20190804_135817-1-1-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451758'> Ožbaltžane je pred časom obiskal predsednik Borut Pahor.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/068-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451757'> Sogovornika Alojz Ambrož (levo) in Boštjan Golob (desno).<span>Foto: Boštjan Golob</span></figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_143746-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451788'> podor za cerkvijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_124220_resized_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451790'> letni oder</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_152407-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. <strong>Kormoniš Franjo Šarman</strong>:</p> <blockquote><p>"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."</p></blockquote> <p>Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano <em>Čez sedem rek in kak breg,</em> in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "<em>V Ožbaltu je vedno fajn!"</em> pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123911-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123826-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_134535-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135814-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135648-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135523-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 06 Jun 2021 04:45:00 +0000 Zaradi hidroelektrarne so prebivalce preselili Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.<p>Občina Markovci je znana po bogati dediščini pustnih šeg in navad</p><p><p><a href="https://www.markovci.si/"> Občina Markovci</a> leži na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, na desnem bregu pa je področje krajinskega parka Šturmovci. V teh krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovci so v svet ponesli številni predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki. V markovški občinski stavbi je na ogled tudi zbirka tamkajšnjih pustnih likov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114709_resized_20210512_123906443-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114434_resized_20210512_123907204-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_112803_resized_20210512_123905857-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-450412'> Franc Brodnjak, Marko Forštnerič, Matjaž Mlinarič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105451_resized_20210512_123904627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105355_resized_20210512_123904018-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105334_resized_20210512_123903407-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-iz-vzhoda.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-naslovna-vasko-jedro-s-cerkvijo-sv-marka-foto-arhiv-obcine.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>V Markovcih so zelo znani tudi kopjaši. To sicer niso tradicionalne pustne maske, pomembno vlogo imajo na porokah, ko zabavajo ženina in nevesto in skrbijo za dobro voljo. Poročnemu sprevodu dajejo poseben slavnostni pečat ter v obred vnašajo veliko veselja in poskočnega plesnega ritma.</p> <p>Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno oblikujejo kulturno in družabno življenje svojega območja. Nekateri so včlanjeni v kar tri ali štiri društva. Kogar pot zanese v te štajerske kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani so znani sladokusci in gostoljubni ljudje. Značilna jed pustnega časa so že od nekdaj tudi kvašeni in krhki flancati, nujna pustna sladica pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči. V občini vsako leto pripravijo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov. <strong>Slavica Vincek</strong>, tudi predsednica Društva podeželskih žena Markovci, je za svoje jedi prejela že devet nazivov <em>Naj krof leta</em> in tri <em>Znake kakovosti</em> na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.</p> <p>Gospa Vincek rade volje razkrije tudi sestavine, ki pripeljejo do okusnega krofa:</p> <blockquote><p>"½ kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dl mleka (približno), 3–4 dag kvasa, sol, limonina lupina."</p></blockquote> <p>Od kulinarike pa še k industrijski coni, ki se v občini prav lepo razvija. V njej najdemo tudi podjetje <a href="https://reseda.si/">Reseda</a>. Primarna dejavnost podjetja, ki ga vodi <strong>Damjan Habjanec</strong>, je obdelava kovin CNC, proizvodnja in kompleksna montaža kovinskih izdelkov. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na svetovni ravni.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174779134 RTVSLO – Prvi 710 clean Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.<p>Občina Markovci je znana po bogati dediščini pustnih šeg in navad</p><p><p><a href="https://www.markovci.si/"> Občina Markovci</a> leži na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, na desnem bregu pa je področje krajinskega parka Šturmovci. V teh krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovci so v svet ponesli številni predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki. V markovški občinski stavbi je na ogled tudi zbirka tamkajšnjih pustnih likov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114709_resized_20210512_123906443-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114434_resized_20210512_123907204-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_112803_resized_20210512_123905857-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-450412'> Franc Brodnjak, Marko Forštnerič, Matjaž Mlinarič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105451_resized_20210512_123904627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105355_resized_20210512_123904018-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105334_resized_20210512_123903407-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-iz-vzhoda.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-naslovna-vasko-jedro-s-cerkvijo-sv-marka-foto-arhiv-obcine.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>V Markovcih so zelo znani tudi kopjaši. To sicer niso tradicionalne pustne maske, pomembno vlogo imajo na porokah, ko zabavajo ženina in nevesto in skrbijo za dobro voljo. Poročnemu sprevodu dajejo poseben slavnostni pečat ter v obred vnašajo veliko veselja in poskočnega plesnega ritma.</p> <p>Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno oblikujejo kulturno in družabno življenje svojega območja. Nekateri so včlanjeni v kar tri ali štiri društva. Kogar pot zanese v te štajerske kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani so znani sladokusci in gostoljubni ljudje. Značilna jed pustnega časa so že od nekdaj tudi kvašeni in krhki flancati, nujna pustna sladica pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči. V občini vsako leto pripravijo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov. <strong>Slavica Vincek</strong>, tudi predsednica Društva podeželskih žena Markovci, je za svoje jedi prejela že devet nazivov <em>Naj krof leta</em> in tri <em>Znake kakovosti</em> na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.</p> <p>Gospa Vincek rade volje razkrije tudi sestavine, ki pripeljejo do okusnega krofa:</p> <blockquote><p>"½ kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dl mleka (približno), 3–4 dag kvasa, sol, limonina lupina."</p></blockquote> <p>Od kulinarike pa še k industrijski coni, ki se v občini prav lepo razvija. V njej najdemo tudi podjetje <a href="https://reseda.si/">Reseda</a>. Primarna dejavnost podjetja, ki ga vodi <strong>Damjan Habjanec</strong>, je obdelava kovin CNC, proizvodnja in kompleksna montaža kovinskih izdelkov. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na svetovni ravni.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 May 2021 04:45:00 +0000 Od krofov in korantov do komponent za krmilne sisteme satelitov Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.<p>Bojanci so ena izmed treh pravoslavnih vasi v jugovzhodni Sloveniji </p><p><p>Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.</p></p> 174777567 RTVSLO – Prvi 930 clean Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.<p>Bojanci so ena izmed treh pravoslavnih vasi v jugovzhodni Sloveniji </p><p><p>Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.</p></p> Sun, 23 May 2021 04:45:00 +0000 Bojanci, kraj, kjer že 500 let pišejo zgodovino trije priimki Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek<p>Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij</p><p><p>Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! </p> <p>Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako <strong>župan občine Benedikt Milan Repič</strong> – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.</p> <p>In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. <strong>Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu</strong>, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.</p> <blockquote><p> "Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"</p></blockquote> <p>Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti. </p> <p>Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala <strong>Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini</strong>: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."</p> <p>Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel <strong>Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt</strong>.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.</p> <p>Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/f.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447821'> Spominska plošča Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/af-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447822'> Turistično-vinogradniško društvo Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/eg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447820'> Rojstna hiša Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/e.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447819'> Cerkevni portal, Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/dfs.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447818'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sga-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447816'> Ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt Zlatko Borak<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sd.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447815'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1269-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447745'> Slatinski vrelec v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447744'> Razgled na naravo v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1264-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1263-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1262-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1261-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447740'> Čolnikova trta - cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1259-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447739'> Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1278-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447738'> Benedikt v Slovenskih goricah<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174775578 RTVSLO – Prvi 682 clean Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek<p>Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij</p><p><p>Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! </p> <p>Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako <strong>župan občine Benedikt Milan Repič</strong> – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.</p> <p>In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. <strong>Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu</strong>, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.</p> <blockquote><p> "Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"</p></blockquote> <p>Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti. </p> <p>Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala <strong>Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini</strong>: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."</p> <p>Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel <strong>Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt</strong>.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.</p> <p>Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/f.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447821'> Spominska plošča Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/af-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447822'> Turistično-vinogradniško društvo Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/eg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447820'> Rojstna hiša Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/e.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447819'> Cerkevni portal, Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/dfs.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447818'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sga-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447816'> Ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt Zlatko Borak<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sd.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447815'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1269-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447745'> Slatinski vrelec v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447744'> Razgled na naravo v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1264-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1263-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1262-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1261-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447740'> Čolnikova trta - cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1259-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447739'> Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1278-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447738'> Benedikt v Slovenskih goricah<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 16 May 2021 04:45:00 +0000 Benedikt v Slovenskih goricah: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!" V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju. <p>V Miklavžu in Marjeti na Dravskem polju</p><p><p>V tokratni rubriki naPOTki smo se odpeljali proti Dravskemu polju. To v grobem obsega ozemlje trikotne oblike med Mariborom, Ptujem in Pragerskim, na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Tadeja Bizilj se je tokrat ustavila v dveh krajih - Miklavžu in Marjeti. V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov.</p> <p>Prvi postanek - Miklavž na Dravskem polju. Čeprav občina Miklavž, ki jo sicer sestavljajo štiri naselja – Miklavž, Dravski dvor, Skoke in Dobrovce po številu prebivalcev – teh je skoraj 7.000 - presega marsikatero slovensko mesto, soimenjaka nisem našla. Sta me pa pričakala predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_095856-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446559'> Miklavž na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_1437190-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446575'> Sogovornika - predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.<span>Foto: Tadeja Bizilj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_140028-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446569'> Cerkev sv. Miklavža</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134746-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446568'> Prvi ribnik v Mikavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134738-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446566'> Drugi ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_141519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446570'> Tretji ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134131-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446565'> Miklavški dvorec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_143221-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446573'> Rimska gomila v Miklavžu<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142254-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446572'> Rimska gomila v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446571'> Pred Rimsko gomilo v Miklavžu</figcaption></figure> </div> <p>Drug postanek - Marjeta na Dravskem polju, kjer me je pričakala Mira Lončarič, dolgoletna učiteljica in predsednica KUDa Ivana Lončariča.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_111059-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446560'> Notranjost doma kulture Marjeta - Trniče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113332-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446561'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113404-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446563'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_114046-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446564'> Pokrajina v Marjeti na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure> </div></p> 174773918 RTVSLO – Prvi 745 clean V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju. <p>V Miklavžu in Marjeti na Dravskem polju</p><p><p>V tokratni rubriki naPOTki smo se odpeljali proti Dravskemu polju. To v grobem obsega ozemlje trikotne oblike med Mariborom, Ptujem in Pragerskim, na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Tadeja Bizilj se je tokrat ustavila v dveh krajih - Miklavžu in Marjeti. V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov.</p> <p>Prvi postanek - Miklavž na Dravskem polju. Čeprav občina Miklavž, ki jo sicer sestavljajo štiri naselja – Miklavž, Dravski dvor, Skoke in Dobrovce po številu prebivalcev – teh je skoraj 7.000 - presega marsikatero slovensko mesto, soimenjaka nisem našla. Sta me pa pričakala predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_095856-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446559'> Miklavž na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_1437190-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446575'> Sogovornika - predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.<span>Foto: Tadeja Bizilj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_140028-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446569'> Cerkev sv. Miklavža</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134746-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446568'> Prvi ribnik v Mikavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134738-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446566'> Drugi ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_141519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446570'> Tretji ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134131-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446565'> Miklavški dvorec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_143221-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446573'> Rimska gomila v Miklavžu<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142254-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446572'> Rimska gomila v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446571'> Pred Rimsko gomilo v Miklavžu</figcaption></figure> </div> <p>Drug postanek - Marjeta na Dravskem polju, kjer me je pričakala Mira Lončarič, dolgoletna učiteljica in predsednica KUDa Ivana Lončariča.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_111059-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446560'> Notranjost doma kulture Marjeta - Trniče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113332-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446561'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113404-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446563'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_114046-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446564'> Pokrajina v Marjeti na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 09 May 2021 04:45:00 +0000 Miklavž in Marjeta na Dravskem polju Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev. <p>Ena najmlajših slovenskih občin </p><p><p>Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka <strong>Petra Krnc Laznik</strong>, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.</p> <blockquote><p><em>"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."</em></p></blockquote> <p>Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.</p> <blockquote><p><em>"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom." </em></p></blockquote> <p>Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster <strong>Anton Zakrajšek</strong>, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …</p> <blockquote><p><em>"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_093926-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445401'> Ribnik pod Gradom Mirna <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094100-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445402'> Smučarska skakalnica na Mirni in cerkev sv. Janeza Krstnika v ozadju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445403'> Posestvo Lanšprež <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094345-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445404'> Izdelki pletarja Antona Zakrajška<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174772261 RTVSLO – Prvi 762 clean Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev. <p>Ena najmlajših slovenskih občin </p><p><p>Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka <strong>Petra Krnc Laznik</strong>, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.</p> <blockquote><p><em>"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."</em></p></blockquote> <p>Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.</p> <blockquote><p><em>"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom." </em></p></blockquote> <p>Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster <strong>Anton Zakrajšek</strong>, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …</p> <blockquote><p><em>"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_093926-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445401'> Ribnik pod Gradom Mirna <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094100-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445402'> Smučarska skakalnica na Mirni in cerkev sv. Janeza Krstnika v ozadju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445403'> Posestvo Lanšprež <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094345-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445404'> Izdelki pletarja Antona Zakrajška<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 02 May 2021 04:45:00 +0000 "Mirna se je, odkar se je odcepila od občine Trebnje, zelo razvila" Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«. <p>V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi</p><p><p>Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom. </p> <blockquote><p>»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti <strong>Silvo Vintar</strong>.</p></blockquote> <p>Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica. </p> <p>Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik <strong>Jernej Divjak</strong>. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica <strong>Brigita Udovč</strong>. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov. </p> <p>Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. <strong>Primož Rau</strong> se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok. </p> <blockquote><p>»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«</p></blockquote> <p>V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite. </p> <blockquote><p>»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.</p></blockquote></p> 174770687 RTVSLO – Prvi 690 clean Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«. <p>V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi</p><p><p>Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom. </p> <blockquote><p>»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti <strong>Silvo Vintar</strong>.</p></blockquote> <p>Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica. </p> <p>Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik <strong>Jernej Divjak</strong>. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica <strong>Brigita Udovč</strong>. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov. </p> <p>Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. <strong>Primož Rau</strong> se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok. </p> <blockquote><p>»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«</p></blockquote> <p>V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite. </p> <blockquote><p>»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.</p></blockquote></p> Sun, 25 Apr 2021 04:45:00 +0000 »Imamo kaj za pokazat' in za videt'!« V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!<p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima</p><p><p>Kraj z imenom Gaj, ki ga je obiskala Darja Pograjc, leži na severovzhodu države. To je sicer eno od treh slovenskih naselij s tem imenom. Imamo pa v Sloveniji tudi več kot deset naselij, katerih ime vsebuje niz »gaj«.</p> <p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima, razloži <strong>Milena Furek, domačinka in upokojena profesorica slovenščine</strong>.</p> <blockquote><p>"Smo razmišljali in malce iskali. Gaj je, kot ste rekli, "redek, negovan gozd". In ta del, na katerem se danes razteza Gaj oz. se je razraslo to mlado naselje, je bil že v drugi polovici 18. stoletja v nekem vojaškem zemljevidu avstrijskega cesarstva označen za en redek gozd."</p></blockquote> <p>Kraja je zaznamovala železnica; Pragersko in pozneje Gaj sta nastala prav zaradi nje. Tu je tudi 13 ribnikov, ki so nastali kot posledica kopanja gline za (zdaj že zaprto) opekarno, razloži <strong>Milan Lah, predsednik turističnega društva Breza Pragersko Gaj</strong>.</p> <blockquote><p>"Ti ribniki so nastali kot glinokopi. Voda je zalila te glinokope in so ostali takšni, kot so še danes."</p></blockquote> <p>Gajčanov je sicer nekaj več kot 600, celotna krajevna skupnost pa ima približno 1900 prebivalcev. Je med njimi tudi Gaj? Je Milena Furek v času svojega poučevanja spoznala kakšnega Gaja ali Gajo?</p> <blockquote><p>"Sem govorila z vodjo podružnične šole na Pragerskem in mi je povedala, da imajo letos prvič, kar se spomni, pa je že kar nekaj let v službi, v prvem razredu Gaja, ki res stanuje v Gaju. Bomo tudi mi v prihodnje bolj pozorni na to in skušali ugotoviti, kdo je ta navihan fantič."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180547-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180459_resized-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180652-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174769256 RTVSLO – Prvi 690 clean V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!<p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima</p><p><p>Kraj z imenom Gaj, ki ga je obiskala Darja Pograjc, leži na severovzhodu države. To je sicer eno od treh slovenskih naselij s tem imenom. Imamo pa v Sloveniji tudi več kot deset naselij, katerih ime vsebuje niz »gaj«.</p> <p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima, razloži <strong>Milena Furek, domačinka in upokojena profesorica slovenščine</strong>.</p> <blockquote><p>"Smo razmišljali in malce iskali. Gaj je, kot ste rekli, "redek, negovan gozd". In ta del, na katerem se danes razteza Gaj oz. se je razraslo to mlado naselje, je bil že v drugi polovici 18. stoletja v nekem vojaškem zemljevidu avstrijskega cesarstva označen za en redek gozd."</p></blockquote> <p>Kraja je zaznamovala železnica; Pragersko in pozneje Gaj sta nastala prav zaradi nje. Tu je tudi 13 ribnikov, ki so nastali kot posledica kopanja gline za (zdaj že zaprto) opekarno, razloži <strong>Milan Lah, predsednik turističnega društva Breza Pragersko Gaj</strong>.</p> <blockquote><p>"Ti ribniki so nastali kot glinokopi. Voda je zalila te glinokope in so ostali takšni, kot so še danes."</p></blockquote> <p>Gajčanov je sicer nekaj več kot 600, celotna krajevna skupnost pa ima približno 1900 prebivalcev. Je med njimi tudi Gaj? Je Milena Furek v času svojega poučevanja spoznala kakšnega Gaja ali Gajo?</p> <blockquote><p>"Sem govorila z vodjo podružnične šole na Pragerskem in mi je povedala, da imajo letos prvič, kar se spomni, pa je že kar nekaj let v službi, v prvem razredu Gaja, ki res stanuje v Gaju. Bomo tudi mi v prihodnje bolj pozorni na to in skušali ugotoviti, kdo je ta navihan fantič."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180547-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180459_resized-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180652-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 18 Apr 2021 04:45:00 +0000 Gaj je "redek, negovan gozd" Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.<p>Katarina nad Ljubljano</p><p><p>Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.</p> <p>Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.</p> <p>Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.</p></p> 174767663 RTVSLO – Prvi 696 clean Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.<p>Katarina nad Ljubljano</p><p><p>Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.</p> <p>Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.</p> <p>Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.</p></p> Sun, 11 Apr 2021 04:45:00 +0000 Vas, ki je na zemljevidu ne boste našli Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>842 metrov nad morjem leži vas Zala, v 4 naseljenih hišah živi 6 prebivalcev</p><p><p>Osrčje Notranjske je cilj današnje odprave NaPOTkov, dobrih 60 kilometrov smo prevozili od naše radijske hiše do vasi Zala na nadmorski višini 842 metrov, ki spada pod okrilje občine Cerknica. Mir, tišina, osupljivi panoramski razgledi, čista voda, pa tudi odseljevanje, zaraščanje krajine in rjavi kosmatinci so del vsakdanjika te vasi.</p> <p>V Zali je težko in hkrati enostavno najti sogovornika. Težko, če se <strong>gospa Milka Peček</strong> odpravi po opravkih in je ni doma. Če pa se pri hiši s številko tri odprejo vrata, se boste ob skodelici kave hitro znašli v vrtincu zgodb o vasi v kateri se prepletata preteklost in sedanjost.</p> <blockquote><p>Včasih medvede podim proč kar z balkona hiše, ampak se nič ne bojijo, pridejo pogledat za hrano in sadje. Zadnjič je bil eden ob pol desetih zvečer tamle na cesti, na avtobusnem postajališču.</p></blockquote> <p>Gospa Milka Peček, zlasti pozimi, ročno izdeluje čisto prave lesene zobotrebce.</p> <blockquote><p>Enkrat sem se malo normirala in sem jih v eni uri naredila 380, ampak jaz to počnem od malega. Če bi dala tale "nošček" v roke nekomu brez izkušenj, ne bi naredil nič, pa še obliže bi mu morala prinesti.</p></blockquote></p> 174765798 RTVSLO – Prvi 926 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>842 metrov nad morjem leži vas Zala, v 4 naseljenih hišah živi 6 prebivalcev</p><p><p>Osrčje Notranjske je cilj današnje odprave NaPOTkov, dobrih 60 kilometrov smo prevozili od naše radijske hiše do vasi Zala na nadmorski višini 842 metrov, ki spada pod okrilje občine Cerknica. Mir, tišina, osupljivi panoramski razgledi, čista voda, pa tudi odseljevanje, zaraščanje krajine in rjavi kosmatinci so del vsakdanjika te vasi.</p> <p>V Zali je težko in hkrati enostavno najti sogovornika. Težko, če se <strong>gospa Milka Peček</strong> odpravi po opravkih in je ni doma. Če pa se pri hiši s številko tri odprejo vrata, se boste ob skodelici kave hitro znašli v vrtincu zgodb o vasi v kateri se prepletata preteklost in sedanjost.</p> <blockquote><p>Včasih medvede podim proč kar z balkona hiše, ampak se nič ne bojijo, pridejo pogledat za hrano in sadje. Zadnjič je bil eden ob pol desetih zvečer tamle na cesti, na avtobusnem postajališču.</p></blockquote> <p>Gospa Milka Peček, zlasti pozimi, ročno izdeluje čisto prave lesene zobotrebce.</p> <blockquote><p>Enkrat sem se malo normirala in sem jih v eni uri naredila 380, ampak jaz to počnem od malega. Če bi dala tale "nošček" v roke nekomu brez izkušenj, ne bi naredil nič, pa še obliže bi mu morala prinesti.</p></blockquote></p> Sun, 04 Apr 2021 04:45:00 +0000 Zala Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.<p>Pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenart v Občini Lenart</p><p><p>Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku sem združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart.</p> <p>Dobrošlico sta mi izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) me je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6162.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437539'> Lik ovtarja vas pozdravi na enem od krožišč v Lenartu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6145.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437535'> Marko Šebart, varuh in promotor Slovenskih goric v ovtarski opravi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6147.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437536'> Cerkev sv. Lenarta in spomenik NOB Vlaste Zorko Tihec v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6123.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437529'> Pogled od jezera Komarnik proti gradu Hrastovec. Polje in okolica jezera sta polna ptic. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6104.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437528'> Ornitolog Robi Šiško ob informativni tabli na začetku Franckove in Agatine poti ob jezeru Komarnik. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6141.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437533'> Jezero Komarnik je zelo plitvo, nekoč je bilo tu močvirje. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6124.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437530'> Jezero je zaradi bogate biodiverzitete razglašeno za naravno vrednoto državnega pomena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6137.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437531'> Ornitolog v opazovalnici ob jezeru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437532'> Sprehod skozi zaščiteno območje gozda Črni Les.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6154.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437538'> V bližnjem Zavrhu je ogleda vredna obnovljena Štupičeva vila z muzejsko zbirko "Maister po Maistru".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437537'> Na Zavrhu, kamor je na oddih prihajal Rudolf Maister, stoji tudi Maistrov stolp s čudovitem razgledom daleč naokoli. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/1998.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437625'> Najdaljši presmec (velikonočna butara) na svetu, dolg kar 303 metre.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l004-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437626'> Največji adventni venec na svetu, zapisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l008.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437628'> 300 metrov obsega in 100 metrov premera je imel adventni venec, ki so ga izdelali na Dolgih Njivah v Občini Lenart. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l007-1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437627'> Narejen je bil iz nekaj tisoč kosov vinske trte in okrašen z dobrimi željami učencev OŠ Voličina.</figcaption></figure> </div></p> 174763622 RTVSLO – Prvi 957 clean Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.<p>Pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenart v Občini Lenart</p><p><p>Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku sem združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart.</p> <p>Dobrošlico sta mi izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) me je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6162.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437539'> Lik ovtarja vas pozdravi na enem od krožišč v Lenartu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6145.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437535'> Marko Šebart, varuh in promotor Slovenskih goric v ovtarski opravi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6147.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437536'> Cerkev sv. Lenarta in spomenik NOB Vlaste Zorko Tihec v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6123.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437529'> Pogled od jezera Komarnik proti gradu Hrastovec. Polje in okolica jezera sta polna ptic. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6104.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437528'> Ornitolog Robi Šiško ob informativni tabli na začetku Franckove in Agatine poti ob jezeru Komarnik. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6141.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437533'> Jezero Komarnik je zelo plitvo, nekoč je bilo tu močvirje. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6124.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437530'> Jezero je zaradi bogate biodiverzitete razglašeno za naravno vrednoto državnega pomena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6137.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437531'> Ornitolog v opazovalnici ob jezeru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437532'> Sprehod skozi zaščiteno območje gozda Črni Les.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6154.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437538'> V bližnjem Zavrhu je ogleda vredna obnovljena Štupičeva vila z muzejsko zbirko "Maister po Maistru".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437537'> Na Zavrhu, kamor je na oddih prihajal Rudolf Maister, stoji tudi Maistrov stolp s čudovitem razgledom daleč naokoli. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/1998.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437625'> Najdaljši presmec (velikonočna butara) na svetu, dolg kar 303 metre.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l004-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437626'> Največji adventni venec na svetu, zapisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l008.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437628'> 300 metrov obsega in 100 metrov premera je imel adventni venec, ki so ga izdelali na Dolgih Njivah v Občini Lenart. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l007-1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437627'> Narejen je bil iz nekaj tisoč kosov vinske trte in okrašen z dobrimi željami učencev OŠ Voličina.</figcaption></figure> </div></p> Sun, 28 Mar 2021 04:45:00 +0000 Kraj in občina z ovtarjem, državno pomembno naravno vrednoto in tremi svetovnimi rekordi: pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenarta v Občini Lenart 384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.<p>12-letni Florijan Mežnar o naselju Florjan pri Šoštanju</p><p><p>384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Gre za naselje v zahodnem delu Šaleške doline, ki je del občine Šoštanj. Osrednja znamenitost naselja pa stoji pravzaprav na dvorišču družine Mežnar - cerkev Sv. Florjana, nastala na strmi pečini, kjer je svoje dni stal grad Kacenštajn. Danes pa je pred njo vsako leto gasilska veselica:</p> <blockquote><p>"Sveti Florjan je zavetnik gasilcev, ki se v začetku maja zberejo na našem dvorišču. Gre za poseben običaj, pridejo gasilci iz celotne Šaleške doline, v povorki slavnostno vkorakajo v cerkev in takrat ima Florijan zastonj pijačo (in čevapčiče)."<br /> - mama Klementina Rednak Mežnar</p></blockquote> <p>Florijan Mežnar bi svoj kraj in občino turistu sicer razkazal po naslednjem vrstnem redu: Družmirsko (Šoštanjsko) jezero-mesto Šoštanj-Gaberke-Florjan-Grmov vrh-Bele Vode.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo11-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo-e1616152661247.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo9-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo10-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo8-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo7-rotated.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174762163 RTVSLO – Prvi 662 clean 384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.<p>12-letni Florijan Mežnar o naselju Florjan pri Šoštanju</p><p><p>384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Gre za naselje v zahodnem delu Šaleške doline, ki je del občine Šoštanj. Osrednja znamenitost naselja pa stoji pravzaprav na dvorišču družine Mežnar - cerkev Sv. Florjana, nastala na strmi pečini, kjer je svoje dni stal grad Kacenštajn. Danes pa je pred njo vsako leto gasilska veselica:</p> <blockquote><p>"Sveti Florjan je zavetnik gasilcev, ki se v začetku maja zberejo na našem dvorišču. Gre za poseben običaj, pridejo gasilci iz celotne Šaleške doline, v povorki slavnostno vkorakajo v cerkev in takrat ima Florijan zastonj pijačo (in čevapčiče)."<br /> - mama Klementina Rednak Mežnar</p></blockquote> <p>Florijan Mežnar bi svoj kraj in občino turistu sicer razkazal po naslednjem vrstnem redu: Družmirsko (Šoštanjsko) jezero-mesto Šoštanj-Gaberke-Florjan-Grmov vrh-Bele Vode.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo11-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo-e1616152661247.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo9-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo10-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo8-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo7-rotated.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 21 Mar 2021 05:45:00 +0000 Vsako leto gasilska veselica kar na domačem dvorišču Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s 3. sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi<p>V tretji sezoni obiskujemo kraje z imeni, ki so hkrati tudi imena prebivalk in prebivalcev, v prvi epizodi nastopa Lucija</p><p><p>Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s tretjo sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji z imeni, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Po kraju se je sprehodila s turističnima vodnicama <strong>Ireno Pahor in Mihaelo Rupnik</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7864-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433719'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7866-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433720'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7868-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433721'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7871-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433722'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7872-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433723'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7873-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7874-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7876.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433726'> Slovenska obala<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7905-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433727'> Lucija služi tudi kot izhodišče za sprehod ali kolesarjenje do Pirana in Portoroža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/lok.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433728'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/ku.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433729'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/fn.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174760328 RTVSLO – Prvi 738 clean Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s 3. sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi<p>V tretji sezoni obiskujemo kraje z imeni, ki so hkrati tudi imena prebivalk in prebivalcev, v prvi epizodi nastopa Lucija</p><p><p>Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s tretjo sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji z imeni, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Po kraju se je sprehodila s turističnima vodnicama <strong>Ireno Pahor in Mihaelo Rupnik</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7864-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433719'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7866-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433720'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7868-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433721'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7871-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433722'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7872-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433723'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7873-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7874-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7876.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433726'> Slovenska obala<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7905-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433727'> Lucija služi tudi kot izhodišče za sprehod ali kolesarjenje do Pirana in Portoroža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/lok.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433728'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/ku.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433729'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/fn.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 14 Mar 2021 05:45:00 +0000 Pri nas imamo reklo: "Obala je zakon!" V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave. <p>Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev</p><p><p>Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi <strong>predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak</strong>. Svojo občino predstavi takole:</p> <blockquote><p>Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.</p></blockquote> <p>Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".</p> <blockquote><p>Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški <em>baba</em> oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.</p></blockquote> <p>Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana <strong>Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč</strong>. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.</p> <blockquote><p>V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.</p></blockquote> <p>Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.</p> <p>Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi <strong>Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč</strong>.</p> <blockquote><p>Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.</p></blockquote> <p>Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174758781 RTVSLO – Prvi 760 clean V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave. <p>Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev</p><p><p>Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi <strong>predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak</strong>. Svojo občino predstavi takole:</p> <blockquote><p>Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.</p></blockquote> <p>Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".</p> <blockquote><p>Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški <em>baba</em> oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.</p></blockquote> <p>Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana <strong>Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč</strong>. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.</p> <blockquote><p>V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.</p></blockquote> <p>Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.</p> <p>Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi <strong>Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč</strong>.</p> <blockquote><p>Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.</p></blockquote> <p>Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Sun, 07 Mar 2021 05:45:00 +0000 "Samostojnost občine, kljub njeni majhnosti, prinaša več prednosti kot slabosti" RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. sl Sun, 05 Feb 2023 05:45:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/napotki webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 05 Feb 2023 05:45:00 +0000 naPOTki