Education (C) RTVSLO 2017 Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. https://radioprvi.rtvslo.si/napotki naPOTki https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251174/logo_1.jpg Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174902207 RTVSLO – Prvi 983 clean Bukovniško jezero leži čisto blizu meje z Madžarsko, v občini Dobrovnik, ne poznajo pa ga le prekmurski ribiči, temveč tudi ljubitelji lepe narave in iskalci človeku blagodejnih energij in izvirov zdravilne vode. Kar nekaj presenečenj nas je čakalo tam, tudi to, da je jezero trebutno prazno! A na srečo okolica jezera ponuja številne druge možnosti za preživljanje časa v lepi naravi, jezero pa bo spet polno prihodnje leto, upajo ribiči. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 02 Oct 2022 04:45:00 +0000 Okolica Bukovniška jezera ponuja veliko Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju. 174901209 RTVSLO – Prvi 800 clean Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju. Sun, 25 Sep 2022 04:45:00 +0000 Jezero Kreda nad Mojstrano V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899010 RTVSLO – Prvi 904 clean V 8. sezoni oddaje naPOTki raziskujemo slovenska jezera in njihovo okolico. Jezero, ki vam ga bomo predstavili danes, je že odkrilo veliko prebivalcev osrednjeslovenske regije, ob njem pa se radi ustavijo tudi tuji popotniki. Leži namreč nedaleč od Ljubljane, blizu štajerske avtoceste, delita pa si ga dve občini: občina Lukovica in občina Moravče. Gradiško jezero, ki je nastalo šele pred dvema desetletjema, obdaja dobre 4 kilometre dolga sprehajalna pot, po kateri se rada sprehodi tudi kolegica Andreja Čokl, tokrat se je tja odpravila z mikrofonom. In še to: če boste Gradiško jezero obiskali prav danes, boste tam srečali številne tekače, danes dopoldne bo namreč okoli jezera potekal Gradiški tek. Dodajmo še, da bo okolica Gradiškega jezera kmalu bogatejša še za sedež Lovske zveze Slovenije, medtem ko le nekaj kilometrov stran, na Brdu pri Lukovici, že 20 let kraljuje Čebelarski center Slovenije oz. sedež Čebelarske zveze Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 18 Sep 2022 04:45:00 +0000 Gradiško jezero - od suhega zadrževalnika do priljubljene točke sprehajalcev, tekačev, ribičev in 'suparjev' NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec. 174898257 RTVSLO – Prvi 822 clean NaPOTki nas danes popeljejo v deželo Martina Krpana, na nadmorski višini približno 750 metrov leži jezero, ki je sredi gozdov, ki jim gospodari medved, dobilo ime Volčje, v širši javnosti pa je bolj znano pod imenom Bloško jezero. Spada med manjša jezera, saj je njegov obseg le dober kilometer. Njegovo zaledje pa je izjemno bogat habitat rastlinskih in živalskih vrst. Na pot se je odpravil Bojan Leskovec. Sun, 11 Sep 2022 04:45:00 +0000 Bloško ali Volčje jezero V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore. 174896718 RTVSLO – Prvi 697 clean V tokratnih naPOTkih se odpravljamo na severovzhod države. Če približno na sredini avtoceste med Mariborom in Mursko Soboto zavijete proti vasi Cerkvenjak ali pa proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, se lahko kaj hitro pripeljete do precej velikega in z gozdom obkroženega Blaguškega jezera. Kako je to sploh nastalo in kaj vse je tam mogoče početi, je raziskovala Alja Zore. Sun, 04 Sep 2022 04:45:00 +0000 Blaguško jezero Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl. 174895135 RTVSLO – Prvi 873 clean Starodavni gozdovi Pohorja, ki se razprostirajo nad geološko najstarejšo kamnino pri nas, skrivajo v svojih nedrih zaklad črne barve. Do njega na nadmorsko višino 1197 m pridemo po skrivnostnih stopnicah, stezicah in brveh. Če boste tam imeli občutek, da vas nekdo opazuje, imate prav. Starodavna bitja, ki so burila domišljijo naših prednikov, imajo tam svoj dom. In še danes spremljajo naključne mimoidoče in skrbijo, da po njihovem obisku jezero ostane prav takšno, kakršno je bilo. Ob Črno jezero na Pohorju se je odpravil Jure K. Čokl. Sun, 28 Aug 2022 04:45:00 +0000 Črno jezero V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru. 174893234 RTVSLO – Prvi 1037 clean V naPOTkih smo se odpravili proti Ilirski Bistrici in obiskali dve jezeri, ki ležita jugozahodno od tega mesta: Klivnik in Mola. Obe sta umetni, nastali sta zaradi uravnavanja vodostaja reke Reke v sušnih mesecih in preprečevanja poplav v času obilnih padavin. Kopanje v obeh jezerih je prepovedano, kljub temu pa sta vredni obiska – zelo dobro ju poznajo ribiči in domači ljubitelji narave in miru. Sun, 21 Aug 2022 04:55:00 +0000 Raj za ribiče: akumulacijski jezeri Mola in Klivnik V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174892216 RTVSLO – Prvi 800 clean V naPOTkih se tokrat odpravljamo na jug države, v Kočevje, da od bliže spoznamo Kočevsko oziroma Rudniško jezero. Kot razkrije že ime, je tesno povezano z rudnikom rjavega premoga, ki je 175 let obratoval na tem mestu. Površina jezera meri približno 1,5 km2, naravna kulisa, ki ga obdaja, pa je pomemben habitat za rastline in živali ter v vseh letnih časih skrbi za impresivne prizore, ki so v navdih tudi fotografom. Vse bolj priljubljeno točko za turistični postanek, je obiskala Mojca Delač. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 14 Aug 2022 04:45:00 +0000 naPOTki - Kočevsko (Rudniško) jezero: "Pod gladino je kot na Luni" Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo. 174890682 RTVSLO – Prvi 679 clean Čas je za novo izdajo NaPOTkov. Andrejo Gradišar je pot nedavno vodila v kraje, kjer se pozdravljajo s »srečno«. Gre torej za rudarsko območje. Prav rudarstvo in iskanje energentov v globinah Zemlje pa je razlog, da je nastalo jezero, ki ga bomo podrobneje spoznali tokrat. Družmirsko jezero je to; v širši Sloveniji ga verjetno bolje poznamo pod imenom Šoštanjsko. Nastalo je leta 1975 in je z izjemo sifona Divjega jezera najglobje jezero v Sloveniji. Pa ga obiščimo. Sun, 07 Aug 2022 04:45:00 +0000 Šoštanjsko jezero – jezero, ki je pogoltnilo vasi Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman. 174889630 RTVSLO – Prvi 839 clean Na začetku leta, januarja, smo v oddaji Napotki obiskali kraj Podpeč, tokrat pa predstavljamo jezero v bližini tega kraja. Jezero pri Podpeči ali kar Jezero je pravi naravni biser ob robu Ljubljanskega barja. Je majhno, skoraj popolnoma okroglo, globoko in se napaja iz sedmih kraških izvirov pod bližnjim gozdom. Velja za priljubljeno izletniško točko in kraj osvežitve v vročih poletnih dneh. Z njim pa je povezanih tudi veliko različnih pravljic in pripovedk. O vsem tem v nadaljevanju. Na Jezero se je odpravil Marko Rozman. Sun, 31 Jul 2022 04:45:00 +0000 Jezero pri Podpeči Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo. 174888373 RTVSLO – Prvi 809 clean Pivška presihajoča jezera so tema oziroma lokacija tokratnih naPOTkov. Najbrž ni treba podrobneje razlagati, da je od jezer trenutno prisotna le trava oziroma sušno dno. Je pa Nadia Petauer v Pivki oziroma v tamkajšnjem Krajinskem parku našla štiri odlične sogovornike. V reportaži o rastlinah, ki rastejo na območju jezer, nekdanjem vojaškem poligonu, ledu, ki so ga pivški kmetje od konca 18. do sredine 20. stoletja vozili v Trst ter o povezanosti sedanjih prebivalcev z vodo. Sun, 24 Jul 2022 04:45:00 +0000 Lahko jih je 17, lahko pa ni nobenega Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki. 174886867 RTVSLO – Prvi 720 clean Nekoč so bile Trboje znane po nogometu in smučarski skakalnici. Zajezitev Save, zaradi katere je v 80-ih nastalo Trbojsko jezero, pa je življenje domačinov za vedno spremenilo. Umetno jezero je danes tisto, kar privablja domače turiste, predvsem ljubitelje supa in jagod! Do ene redkih točk, kjer obiskovalec lahko dostopa do sicer precej zaraslega obrežja jezera, se je v sredo odpeljala Darja Pograjc in nastali so današnji Napotki. Sun, 17 Jul 2022 04:45:00 +0000 Trbojsko jezero - na sup in jagode 4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev. 174885291 RTVSLO – Prvi 711 clean 4. postaja aktualnih naPOTkov, v katerih raziskujemo slovenska jezera, je na največjem slovenskem umetnem jezeru. Ima kar 113 hektarov površine, celotna pot okoli jezera je dolga 12 kilometrov. Večina ga leži v občini Celje, del v Vojniku. Ime je jezero dobilo po krajevni skupnosti, v kateri se ga nahaja velik del – KS Šmartno v Rožni dolini. In iz vsega tega je verjetno že jasno, da je Andreja Gradišar obiskala Šmartinsko jezero. V dnevu, ko je temperatura zraka presegala 30 stopinj, je tam srečala kar nekaj obiskovalcev, ki so iskali ohladitev; naletela pa je tudi na tekmo ribičev upokojencev. Sun, 10 Jul 2022 04:45:00 +0000 Šmartinsko jezero – tako za adrenalinske navdušence kot tiste, ki raje ohranjajo nižji srčni utrip Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174884045 RTVSLO – Prvi 655 clean Tokrat se bomo ustavili nekaj kilometrov severovzhodno od Maribora ob akumulacijskem Perniškem jezeru. Na prvi pogled naravni biser, košček neokrnjene narave, s katerim pa so žal že več kot 50 let – praktično od njegovega nastanka – povezane anomalije z neurejenim lastništvom, koncesijo in posledično nabiranjem mulja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 03 Jul 2022 04:45:00 +0000 Naravni biser, ki še vedno čaka na boljše čase Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882531 RTVSLO – Prvi 559 clean Nekoč so tu kopali glino, zdaj pa je priljubljeno sprehajališče ter prostor za rekreacijo in srečanja. Veste, o kateri točki v Ljubljani govorimo? Koseški bajer – rečejo mu tudi Koseško jezero – je umetno jezero, ki pa je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Ima pa tudi slavne prebivalce – labodjo družino, ki je postala v zadnjih letih prava privlačnost. V naPOTkih, ki se to sezono posvečajo jezerom, je Koseški bajer raziskala Tina Lamovšek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 26 Jun 2022 04:45:00 +0000 Koseški bajer – od nekdanjega glinokopa do domovanja priljubljene labodje družine Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881203 RTVSLO – Prvi 785 clean Na Prvem začenjamo že osmo sezono oddaje in podkasta Napotki. Vse do oktobra bomo namreč spoznavali slovenska jezera. Ana Skrt se je za uvod v sezono odpravila k najglobljemu pri nas, k Divjemu jezeru. To, na površju majhno jezero, velja za prvi naravni spomenik, zanimivo pa je tudi pod gladino, saj še niso dokončno izmerili dolžine rova in s tem njegove globine. Sogovorniki pravijo, da gre za geološko, hidrološko, botanično in speleološko posebnost. Če prav je po imenu divje, pa je treba za to lastnost počakati na pravi trenutek. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 19 Jun 2022 04:45:00 +0000 Divje jezero - požira ne, bruha pa! 7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.<p>Kakšna je zgodba osrednjih likov grbov občin Kamnik in Lukovica?</p><p><p>7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.</p></p> 174879872 RTVSLO – Prvi 738 clean 7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.<p>Kakšna je zgodba osrednjih likov grbov občin Kamnik in Lukovica?</p><p><p>7. sezono oddaje naPOTki, v kateri raziskujemo občinske grbe, končujemo v »srcu Slovenije«. Osrednjeslovenska regija je središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja statistična regija. Pripada ji 25 občin, dve od njih oz. njuna grba je pod drobnogled vzela Andreja Čokl. Pri obeh je v ospredju človeški lik, uravnoteženo enkrat ženski, drugič moški, oba lika pa sta tudi sicer močno povezana z zgodovino in sedanjostjo obeh občin. Kdo še ni slišal za kamniško Veroniko in kdo ne pozna rokovnjačev iz Lukovice? Izbor je torej dobro utemeljen, pod drobnogledom pa grba občin Kamnik in Lukovica.</p></p> Sun, 12 Jun 2022 04:45:00 +0000 Veronika in rokovnjač - osrednja lika grbov občin Kamnik in Lukovica V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Skozi zgodbi grbov dveh občin z Goriškega ne spoznavamo le različnosti naravnih in kulturnih značilnosti obeh področij, ampak tudi dva različna pristopa k snovanju občinskega simbola</p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave <strong>Jano Kete</strong> in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji <strong>dr. Petro Kolenc</strong>.</p></p> 174876842 RTVSLO – Prvi 762 clean V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave Jano Kete in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji dr. Petro Kolenc. Oddajo je pripravila Alja Zore.<p>Skozi zgodbi grbov dveh občin z Goriškega ne spoznavamo le različnosti naravnih in kulturnih značilnosti obeh področij, ampak tudi dva različna pristopa k snovanju občinskega simbola</p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v Goriško statistično regijo. Kaj nam o zgodovini, naravi in kulturi občin Vipava in Nova Gorica povesta njuna grba, smo govorili z lokalno turistično vodnico iz Vipave <strong>Jano Kete</strong> in sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri ZRC Sazu na novogoriški raziskovalni postaji <strong>dr. Petro Kolenc</strong>.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 04:45:00 +0000 Od vipavske vinske trte do novogoriške vrtnice Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine. <p>V grbu občine Žirovnica, zibelki kulturne dediščine Slovencev, jih simbolizirajo zlata peresa</p><p><p>Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav ob pomoči grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih pet zlatih peres. Simbolizirajo pet velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km² velike občine. Vpliv in pomembnost teh mož pa presegata celo meje Slovenije … Avtor grba Klemen Rodman pravi, da bi se sicer našlo 15 pomembnih mož, ki so se rodili na tem majhnem območju Slovenije, a na grbu peresa simbolizirajo <strong>Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Antona Janšo, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna</strong>. V občino sicer sodijo naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica.</p> <p></p> <p>Rojstne hiše petih velikih mož povezuje 10-kilometrska <strong>Pot kulturne dediščine Žirovnica.</strong> Vabljeni, da se v naPOTkih odpravite po Kašariji in spoznate okolje, iz katerega izhajajo naši največji pisatelji, pesniki, čebelarji in misleci. Naši sogovorniki: <strong>Matjaž Koman</strong>, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, <strong>Aleksander Mežek</strong>, kantavtor in domačin, <strong>Petra Kržan</strong>, vodnica v Finžgarjevi rojstni hiši, pranečak Janeza Jalna <strong>Janez Mulej</strong> in <strong>Janez Dolžan</strong>, vodnik v Prešernovi rojstni hiši.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876337 RTVSLO – Prvi 1242 clean Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji - Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav s pomočjo grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres. Simbolizirajo 5 velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km2 velike občine. <p>V grbu občine Žirovnica, zibelki kulturne dediščine Slovencev, jih simbolizirajo zlata peresa</p><p><p>Med grbi občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, Ajdno, a raziskovanja te občine se bomo lotili prav ob pomoči grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih pet zlatih peres. Simbolizirajo pet velikih mož, pet piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 km² velike občine. Vpliv in pomembnost teh mož pa presegata celo meje Slovenije … Avtor grba Klemen Rodman pravi, da bi se sicer našlo 15 pomembnih mož, ki so se rodili na tem majhnem območju Slovenije, a na grbu peresa simbolizirajo <strong>Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Antona Janšo, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna</strong>. V občino sicer sodijo naselja: Breg, Breznica, Doslovče, Moste, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smokuč, Vrba, Zabreznica, Žirovnica.</p> <p></p> <p>Rojstne hiše petih velikih mož povezuje 10-kilometrska <strong>Pot kulturne dediščine Žirovnica.</strong> Vabljeni, da se v naPOTkih odpravite po Kašariji in spoznate okolje, iz katerega izhajajo naši največji pisatelji, pesniki, čebelarji in misleci. Naši sogovorniki: <strong>Matjaž Koman</strong>, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, <strong>Aleksander Mežek</strong>, kantavtor in domačin, <strong>Petra Kržan</strong>, vodnica v Finžgarjevi rojstni hiši, pranečak Janeza Jalna <strong>Janez Mulej</strong> in <strong>Janez Dolžan</strong>, vodnik v Prešernovi rojstni hiši.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 29 May 2022 09:12:00 +0000 Pet velikih mož Gorenjske Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!<p>Dve občini Obalno- kraške regije, Divačo in Komen, spoznavamo skozi zgodbo občinskega grba in občinskega znaka </p><p><p>Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174874126 RTVSLO – Prvi 1018 clean Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!<p>Dve občini Obalno- kraške regije, Divačo in Komen, spoznavamo skozi zgodbo občinskega grba in občinskega znaka </p><p><p>Obalno- kraška statistična regija obsega dobrih 1000 kvadratnih kilometrov površine Slovenije in je tako ena njenih manjših regij, v kateri živi približno 5,5 odstotkov prebivalcev. Ankaran, Divača, Hrpelje- Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana so občine, ki jo sestavljajo, in bržkone bi znali opisati vsaj kakšen njihov grb, morda obalnih. Od sonca do bele golobice z oljčno vejico v kljunu in seveda piranskega rdečega križa Svetega Jurija. Mi pa bomo tokrat spoznali dva malo manj znana in skoznju tudi zgodbe krajev, ki jih objemata. Gremo na Kras z Mojco Delač!</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 22 May 2022 04:45:00 +0000 "Naš grb pokaže Kras, pokaže Primorsko, povabi ljudi" Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.<p>Kaj imajo skupnega slaba cesta, kralj Matjaž, prepir o tem, katero je v resnici središče regije in lipa, ki je morda hrast? </p><p><p>Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.</p></p> 174872627 RTVSLO – Prvi 966 clean Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.<p>Kaj imajo skupnega slaba cesta, kralj Matjaž, prepir o tem, katero je v resnici središče regije in lipa, ki je morda hrast? </p><p><p>Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar.</p></p> Sun, 15 May 2022 04:45:00 +0000 Grbi Koroške regije Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar. 174872625 RTVSLO – Prvi 909 clean Koroška je regija, do katere nas pripelje grozna cesta, po kateri se vsak dan vijejo kolone pločevine, v kateri Korošice in Korošci potrpežljivo čakajo na dan, ko bo z gozdom najbolj poraščen del Slovenije vendarle dobil svoje okno v svet. Razdeljena je na 12 občin, vsaka ima svoj grb in seveda svojo zgodbo o tem, kako je ta nastal. Da bi prišel na Koroško in poizvedel, kaj predstavljajo njihovi grbi je na prej omenjeni cesti svoje zdravje tvegal kolega Jure K. Čokl. Cesta ga je pripeljala do Slovenj Gradca, kjer je sredi mesta na Starem trgu zavil v Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer ga je sprejel Marko Košan, kustos in muzejski svetnik galerije, sicer pa umetnostni zgodovinar. Sun, 15 May 2022 04:45:00 +0000 Koroški grbi Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina. <p>Občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina</p><p><p>Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine.</p> <p>Sogovorniki: <strong>Mojca Vomer Gojkovič</strong> iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, <strong>Jelka Hribernik</strong>, svetovalka za turizem, kulturo in splošne zadeve na občini Poljčane ter <strong>Janko Kovačič</strong>, predsednik Planinskega društva Poljčane.</p></p> 174870515 RTVSLO – Prvi 796 clean Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine. Predstavljamo občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina. <p>Občinska grba Podravske statistične regije: Poljčane in Hajdina</p><p><p>Prvi od dveh grbov, ki ju spoznamo tokrat, je nastal leta 1999, motiv zanj izhaja iz bogate kulturne zgodovine, drugi pa je nastal leta 2006 in poudarja predvsem naravne znamenitosti občine.</p> <p>Sogovorniki: <strong>Mojca Vomer Gojkovič</strong> iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, <strong>Jelka Hribernik</strong>, svetovalka za turizem, kulturo in splošne zadeve na občini Poljčane ter <strong>Janko Kovačič</strong>, predsednik Planinskega društva Poljčane.</p></p> Sun, 08 May 2022 04:45:00 +0000 Od zaščitene vijoličaste lepotice do kipa iz časa rimskega cesarstva V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.<p>Grbi občin Murska Sobota, Odranci in Velika Polana</p><p><p>V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.</p> </p> 174868987 RTVSLO – Prvi 921 clean V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.<p>Grbi občin Murska Sobota, Odranci in Velika Polana</p><p><p>V naPOTkih bomo tokrat raziskovali nekatere grbe Pomurske statistične regije. Aleš Ogrin se je tja odpravil v lov za vzhajajočim soncem, različnimi žiti in seveda štorkljo. Omenjene značilnosti območja je našel v občinah Murska Sobota, Odranci in Velika Polana.</p> </p> Sun, 01 May 2022 04:45:00 +0000 Vzhajajoče sonce, žita in štorklja Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. <p>Grbi občin: Postojna, Cerknica in Bloke</p><p><p>Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/napotki-9/" rel="noopener" target="_blank">1. sezoni</a> raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. </p></p> 174866838 RTVSLO – Prvi 655 clean Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v 1. sezoni raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. <p>Grbi občin: Postojna, Cerknica in Bloke</p><p><p>Zakaj je avtorica tokratnih naPOTkov po Primorsko-notranjski statistični regiji izbrala Postojno, Cerknico in Bloke? Zato, ker je v <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/07/napotki-9/" rel="noopener" target="_blank">1. sezoni</a> raziskovala ostale kraje v omenjeni regiji. V aktualni seriji naših jutranjih reportaž pa odkrivamo slovenske občinske grbe in Nadia Petauer v naslednjih minutah vabi v družbo človeške ribice, orla z zlatim kljunom, abstraktnih vodnih in gozdnih linij ter najstarejšega smučarja na območju srednje Evrope. </p></p> Sun, 24 Apr 2022 04:45:00 +0000 Motivov (za občinske grbe) je dovolj za vse Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.<p>Rdeča nit v grbih Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka? Žival! </p><p><p>Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.</p></p> 174865086 RTVSLO – Prvi 1144 clean Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.<p>Rdeča nit v grbih Šentjerneja, Mirne Peči in Žužemberka? Žival! </p><p><p>Odpravili smo se v Jugovzhodno regijo, a ker je ta sestavljena iz 21 občin in – kakopak – preobsežna za spoznavanje vseh občinskih grbov samo v eni oddaji, je Tina Lamovšek obiskala 3 občine, ki jim je nekaj skupno. Vse imajo v grbu žival! Tokrat bomo spoznali risa, petelina in čebelice.</p></p> Sun, 17 Apr 2022 04:45:00 +0000 Bojevit kot petelin, deloven kot čebelica in značaj mačk pri risu Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Kaj so šoštanjski tržani z orlom sporočali lokalni gosposki in kakšen je "kozozmaj"?</p><p><p>V 7. sezoni NaPOTkov spoznavamo zanimive zgodbe grbov slovenskih občin. Danes gremo v savinjsko statistično regijo, ki jo tvori 31 občin, in to posledično pomeni prav toliko grbov-31. Izbor le dveh ni bilo lahko delo. Bojan Leskovec se je najprej odpravil v Šoštanj in nato še na Kozjansko ter današnjo epizodo NaPOTkov naslovil » od orla do kozozmaja«. Zakaj simbol občine Kozje ni koza, ampak kozozmaj? Kako lahko samo ena črka spremeni podobo grba in kaj ima z zgodovino šoštanjskega grba opraviti znana mineralna voda? Vse to izveste v tretji epizodi NaPOTkov o občinskih grbih.</p></p> 174863416 RTVSLO – Prvi 1231 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Kaj so šoštanjski tržani z orlom sporočali lokalni gosposki in kakšen je "kozozmaj"?</p><p><p>V 7. sezoni NaPOTkov spoznavamo zanimive zgodbe grbov slovenskih občin. Danes gremo v savinjsko statistično regijo, ki jo tvori 31 občin, in to posledično pomeni prav toliko grbov-31. Izbor le dveh ni bilo lahko delo. Bojan Leskovec se je najprej odpravil v Šoštanj in nato še na Kozjansko ter današnjo epizodo NaPOTkov naslovil » od orla do kozozmaja«. Zakaj simbol občine Kozje ni koza, ampak kozozmaj? Kako lahko samo ena črka spremeni podobo grba in kaj ima z zgodovino šoštanjskega grba opraviti znana mineralna voda? Vse to izveste v tretji epizodi NaPOTkov o občinskih grbih.</p></p> Sun, 10 Apr 2022 04:45:00 +0000 Od orla do "kozozmaja" ali napeta pripoved o dveh grbih Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega 4 občine oz. 4 grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črn rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav slednjega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.<p>Od štirih občinskih grbov Zasavja kar trije vsebujejo elemente rudarske tradicije</p><p><p>Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega štiri občine oziroma štiri grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črni rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav tega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.</p> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>Gregor Jerman, višji kustos Zasavskega muzeja Trbovlje,</li> <li>Marko Boltin, arhitekt, domačin, avtor občinskega grba in zastave,</li> <li>Tina Šuštaršič, kustosinja, delna vodja Mestnega muzeja Litija, Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija.</li> </ul> <p><strong> </strong></p> <blockquote><p>Sedma sezona naPOTkov se je podala na lov za zanimivimi grbi! Spremljanje naših radijskih reportaž pa vas spet pripelje do glavne nagrade: vikend paket za 2 osebi z zajtrkom in večerjo v <a href="https://www.hoteli-bernardin.si/si/namestitve/portoroz-st-bernardin-resort/hotel-histrion?gclid=CjwKCAjwrfCRBhAXEiwAnkmKmT1WEaup2Ylban-4JH_cXU5O_b4TIzQCsfSjkhar0zR4YMlNscyGMRoCagwQAvD_BwE" target="_blank" rel="noopener"><strong>Hotelu Histrion</strong>, St. Bernardin resort Portorož (SAVA Hotels &amp; Resorts)</a>.<br /> Med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji se med Portorožem in Piranom razprostira letovišče St. Bernardin resort Portorož, v katerem leži tudi povsem prenovljen Hotel Histrion, največji hotel na Obali, ki je z vseh strani obkrožen z neskončno modrino morja in pripoveduje zgodbo edinstvenih lepot in doživetij Istre. Iz hotela je neposreden dostop v Morski vodni park Termaris z najlepšimi razgledi na slovensko morje in Wellness Benedicta, ki obsega svet savn, solno sobo ter različne istrsko obarvane masaže in lepotne tretmaje.</p> <p><strong>Slovenska turistična organizacija</strong>, ki podarja tedenske nagrade, pa nagovarja domače goste v kampanji z geslom Vzemi si čas. Moja Slovenija.</p></blockquote> </p> 174861370 RTVSLO – Prvi 865 clean Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega 4 občine oz. 4 grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črn rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav slednjega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.<p>Od štirih občinskih grbov Zasavja kar trije vsebujejo elemente rudarske tradicije</p><p><p>Najmanjša slovenska statistična regija je Zasavje, ki obsega štiri občine oziroma štiri grbe, med katerimi večina vsebuje vsaj en element rudarske tradicije. Hrast v grbu občine Hrastnik stoji na črni zemlji, med štirimi polji v grbu občine Zagorje ob Savi je eno obarvano črno, občina Trbovlje pa ima v grbu črni rudarski voziček s premogom. Darja Pograjc je podrobneje raziskala prav tega in pa litijskega, ki od omenjenih nekoliko izstopa.</p> <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>Gregor Jerman, višji kustos Zasavskega muzeja Trbovlje,</li> <li>Marko Boltin, arhitekt, domačin, avtor občinskega grba in zastave,</li> <li>Tina Šuštaršič, kustosinja, delna vodja Mestnega muzeja Litija, Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija.</li> </ul> <p><strong> </strong></p> <blockquote><p>Sedma sezona naPOTkov se je podala na lov za zanimivimi grbi! Spremljanje naših radijskih reportaž pa vas spet pripelje do glavne nagrade: vikend paket za 2 osebi z zajtrkom in večerjo v <a href="https://www.hoteli-bernardin.si/si/namestitve/portoroz-st-bernardin-resort/hotel-histrion?gclid=CjwKCAjwrfCRBhAXEiwAnkmKmT1WEaup2Ylban-4JH_cXU5O_b4TIzQCsfSjkhar0zR4YMlNscyGMRoCagwQAvD_BwE" target="_blank" rel="noopener"><strong>Hotelu Histrion</strong>, St. Bernardin resort Portorož (SAVA Hotels &amp; Resorts)</a>.<br /> Med oleandri, palmami, rožmarini in lovorji se med Portorožem in Piranom razprostira letovišče St. Bernardin resort Portorož, v katerem leži tudi povsem prenovljen Hotel Histrion, največji hotel na Obali, ki je z vseh strani obkrožen z neskončno modrino morja in pripoveduje zgodbo edinstvenih lepot in doživetij Istre. Iz hotela je neposreden dostop v Morski vodni park Termaris z najlepšimi razgledi na slovensko morje in Wellness Benedicta, ki obsega svet savn, solno sobo ter različne istrsko obarvane masaže in lepotne tretmaje.</p> <p><strong>Slovenska turistična organizacija</strong>, ki podarja tedenske nagrade, pa nagovarja domače goste v kampanji z geslom Vzemi si čas. Moja Slovenija.</p></blockquote> </p> Sun, 03 Apr 2022 04:45:00 +0000 Dobra zgodba in dober grb sta večplastna Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja, do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar Franci Černelč, Mihaela Kovačič, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji Alojz Konec, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.<p>V 7. sezoni radijskih reportaž odkrivamo grbe nekaterih občin posameznih regij. Najprej je na vrsti Posavje. </p><p><p>Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar <strong>Franci Černelč</strong>, <strong>Mihaela Kovačič</strong>, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji <strong>Alojz Konec</strong>, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.</p> </p> 174859323 RTVSLO – Prvi 735 clean Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja, do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar Franci Černelč, Mihaela Kovačič, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji Alojz Konec, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.<p>V 7. sezoni radijskih reportaž odkrivamo grbe nekaterih občin posameznih regij. Najprej je na vrsti Posavje. </p><p><p>Od arheološko in zgodovinsko zelo dobro dokumentiranega in relativno preprostega grba občine Brežice še iz 16. stoletja do razgibanega sevniškega grba, ki je predvsem v zadnjih desetletjih doživel prenovo, ter nazadnje grba občine Bistrica ob Sotli, ki je samostojna šele dobrih 20 let, in je nastal po ideji enega samega človeka ... Sogovorniki: avtor grba občine Bistrica ob Sotli in kipar <strong>Franci Černelč</strong>, <strong>Mihaela Kovačič</strong>, zgodovinarka v Posavskem muzeju Brežice, ter akademski slikar in profesor likovnega pouka na brežiški gimnaziji <strong>Alojz Konec</strong>, ki je zasnoval celostno grafično podobo Občine Sevnica.</p> </p> Sun, 27 Mar 2022 04:45:00 +0000 "Smisel grba je, da se uporablja" Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Ali sta imeni briških vasic Snežeče in Snežatno povezani s snegom?</p><p><p>Na Goriškem bomo zaokrožili šesto sezono NaPOTkov. Na pragu koledarske pomladi bomo skušali najti še poslednji zimski odtis, ki se zrcali v slovenskih krajevnih imenih. Ali sta briški vasici Snežeče in Snežatno povezani s snegom? Kaj popotnik lahko počne in doživi med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi? Je življenje v kraju brez cerkve in vaške gostilne dolgočasno? O zlatem kolesarskem pravilu, ki si ga velja zapomniti preden se podate na briške griče, o prvih češnjah, rebuli, krodeginih in burji strnjeno v reportaži zaradi katere se je na pot odpravil Bojan Leskovec.</p></p> 174857721 RTVSLO – Prvi 885 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Ali sta imeni briških vasic Snežeče in Snežatno povezani s snegom?</p><p><p>Na Goriškem bomo zaokrožili šesto sezono NaPOTkov. Na pragu koledarske pomladi bomo skušali najti še poslednji zimski odtis, ki se zrcali v slovenskih krajevnih imenih. Ali sta briški vasici Snežeče in Snežatno povezani s snegom? Kaj popotnik lahko počne in doživi med vinogradi, sadovnjaki in oljčnimi nasadi? Je življenje v kraju brez cerkve in vaške gostilne dolgočasno? O zlatem kolesarskem pravilu, ki si ga velja zapomniti preden se podate na briške griče, o prvih češnjah, rebuli, krodeginih in burji strnjeno v reportaži zaradi katere se je na pot odpravil Bojan Leskovec.</p></p> Sun, 20 Mar 2022 05:45:00 +0000 Snežatno in Snežeče Za tokratne naPOTke smo odšli na Lopato. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od Žužemberka, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana cerkev Sv. Neže, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk Jelke Mrvar, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke Irene Špiler, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema Slavkom in Marijo Robida, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni. Reportažo je pripravila Alja Zore. foto: Lopata, Irena Špiler<p>Majhna vas v Suhi krajini, kjer poleg neokrnjene narave naletimo tudi na restavrirano cerkev iz 13. stoletja ter cel kup zgodb iz polpretekle zgodovine</p><p><p>Za tokratne naPOTke smo odšli na <strong>Lopato</strong>. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od <strong>Žužemberka</strong>, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana <strong>cerkev Sv. Neže</strong>, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk <strong>Jelke Mrvar</strong>, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke <strong>Irene Špiler</strong>, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema <strong>Slavkom in Marijo Robida</strong>, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni.</p> </p> 174855391 RTVSLO – Prvi 761 clean Za tokratne naPOTke smo odšli na Lopato. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od Žužemberka, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana cerkev Sv. Neže, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk Jelke Mrvar, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke Irene Špiler, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema Slavkom in Marijo Robida, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni. Reportažo je pripravila Alja Zore. foto: Lopata, Irena Špiler<p>Majhna vas v Suhi krajini, kjer poleg neokrnjene narave naletimo tudi na restavrirano cerkev iz 13. stoletja ter cel kup zgodb iz polpretekle zgodovine</p><p><p>Za tokratne naPOTke smo odšli na <strong>Lopato</strong>. In to ne tisto Lopato pri Celju ob avtocestnem postajališču, ampak v prav majhno vas pri Hinjah kakšnih 15minut vožnje od <strong>Žužemberka</strong>, na drugi strani reke Krke. Kraj, ki je v dokumentih prvič omenjen na začetku 15. stoletja, ime pa je dobil po svoji obliki, krasi izjemno lepa in restavrirana <strong>cerkev Sv. Neže</strong>, zgrajena v 13. stoletju. Že zgodovinsko precej revno območje, kjer zemlja ni zelo dobra za kmetovanje, pa je tudi polno zgodb iz polpretekle zgodovine. Po Lopati smo potovali s pomočjo dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Žužemberk <strong>Jelke Mrvar</strong>, ki se veliko ukvarja s popularizacijo Suhe krajine, in pa s pomočjo Lopatčanke <strong>Irene Špiler</strong>, ki nam je prijazno razkazala vas, seznanila pa nas je tudi z zakoncema <strong>Slavkom in Marijo Robida</strong>, ki sta z nami podelila nekaj spominov na to, kako so v Lopati živeli med in po drugi svetovni vojni.</p> </p> Sun, 13 Mar 2022 05:45:00 +0000 Lopata je »zgoraj malo bolj špičasta, spodaj pa malo širša. Tako kot lopata.« Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.<p>Kraj je dobil ime po naravni luži, ki je bila velika od 30 do 35 m in globoka 3,5 m</p><p><p>Sončen in precej topel zimski dan je napovedoval, da bom imela ob obisku naselja Luža tudi kakšno bližnje srečanje z lužo v obliki manjše plitve kotanje s stoječo vodo. Pred Občino Trebnje, kamor spada samo naselje, sta me pričakala moja sogovornika, <strong>Brane Praznik</strong>, publicist, slikar in upokojeni major Slovenske vojske, in <strong>Uroš Primc</strong>, oskrbnik Jurjeve domačije in učitelj na OŠ Trebnje. Predlagala sta, da najprej obiščemo naselje Luža in se potem odpravimo še do bližnje Mrzle Luže. In smo šli …</p> <p>Znano je, da začetki gradiča Mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča.</p> <p>Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.</p> <p> </p> <p>Danes popotniki v Luži in Mrzli Luži najdejo veliko zanimivosti - od čudovitih razgledov do kolesarskih in pohodnih poti. V okolici vidimo gozdove, njive, travnike in pašnike. Iz vasi Luža se lepo vidijo vasi Knežja vas, Rožempelj, Sela Šumberk in Občine ter gradič Mala vas, razvaline gradu Kozjek in ostanki gradu Šumberk. Pogled nam seže tudi do hriba Lisec, kjer je znano vinorodno območje. Znana je pohodna pot Vinogradnikov lisec, ki poteka od Občin do Piramide na vrhu Lisca. Skozi vas potekata tudi Jakobova in Baragova pohodna pot.</p> <p> </p></p> 174853052 RTVSLO – Prvi 765 clean Znano je, da začetki gradiča mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske Lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča. Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.<p>Kraj je dobil ime po naravni luži, ki je bila velika od 30 do 35 m in globoka 3,5 m</p><p><p>Sončen in precej topel zimski dan je napovedoval, da bom imela ob obisku naselja Luža tudi kakšno bližnje srečanje z lužo v obliki manjše plitve kotanje s stoječo vodo. Pred Občino Trebnje, kamor spada samo naselje, sta me pričakala moja sogovornika, <strong>Brane Praznik</strong>, publicist, slikar in upokojeni major Slovenske vojske, in <strong>Uroš Primc</strong>, oskrbnik Jurjeve domačije in učitelj na OŠ Trebnje. Predlagala sta, da najprej obiščemo naselje Luža in se potem odpravimo še do bližnje Mrzle Luže. In smo šli …</p> <p>Znano je, da začetki gradiča Mala Vas segajo v leto 1471 in da se je območje današnje vasi Luža imenovalo Grajske lokve. Vas je svoje ime dobila po naravni luži, ki je bila po premeru velika od 30 do 35 m in globoka okoli 3,5 m. Po sredini je bila pregrajena s skalo na dva dela. Voda se je v njo zlivala ob padavinah po površini, nekaj vode pa je prišlo tudi izpod skal na dnu luže. Po obilnejšem deževju je iz nje voda lahko tekla še 14 dni. Znano je tudi, da je bila ob največji luži najprej pastirska koča.</p> <p>Danes je v vasi Luža 18 naseljenih hiš, vas šteje nekaj več kot 60 prebivalcev, dve družini pa se še vedno preživljata s kmetijstvom. Skozi vas poteka tudi več pohodnih poti, obdajajo pa jo čudoviti razgledi.</p> <p> </p> <p>Danes popotniki v Luži in Mrzli Luži najdejo veliko zanimivosti - od čudovitih razgledov do kolesarskih in pohodnih poti. V okolici vidimo gozdove, njive, travnike in pašnike. Iz vasi Luža se lepo vidijo vasi Knežja vas, Rožempelj, Sela Šumberk in Občine ter gradič Mala vas, razvaline gradu Kozjek in ostanki gradu Šumberk. Pogled nam seže tudi do hriba Lisec, kjer je znano vinorodno območje. Znana je pohodna pot Vinogradnikov lisec, ki poteka od Občin do Piramide na vrhu Lisca. Skozi vas potekata tudi Jakobova in Baragova pohodna pot.</p> <p> </p></p> Sun, 06 Mar 2022 05:45:00 +0000 Luža V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina. 174851371 RTVSLO – Prvi 935 clean V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina. Sun, 27 Feb 2022 05:45:00 +0000 Hrib, ki je dal vetra tudi Rimljanom V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.<p>Čeprav je Mrzlica sredogorski hrib, ima mnoge značilnosti visokogorja</p><p><p>Mrzlica je del Zasavskega hribovja in je s 1122 metri nadmorske višine četrti najvišji vrh. Ni le vrh, ampak tudi pogorje, ki od Savinjske doline ločuje Zasavje. Čeprav podpredsednik Planinskega društva Trbovlje <strong>Bojan Gorjup</strong> v slednjem živi že več kot šest desetletij, pravi, da izvor imena Mrzlica ni natančno znan. A o tem kroži zanimiva legenda, ki sega v čas Rimljanov. Čete, ki so prodirale po Savinjski dolini, je na pobočju Mrzlice varovalo podporno krilo. A vojaki niso bili pripravljeni na zimo in mraz, zato jih je takrat ob napredovanju precej zmrznilo.</p> <p>Na Mrzlico z zasavske in savinjske strani vodijo številne dobro uhojene poti. Po najkrajši, ki proti vrhu vodi s prelaza Podmeja, bomo Mrzlico osvojili v uri in 15 minutah, po najdaljši, ki vodi iz Hrastnika, pa po treh urah hoje. Mrzlica je ob tem tudi del več veznih poti – je del razširjene Slovenske planinske poti, del Zasavske planinske poti in Badjurove planinske poti, na Mrzlico se podajo tudi tisti, ki opravljajo Slovensko turnokolesarsko pot. Vse te poti se večinoma vijejo skozi gozdove in čez travnike – in to je še ena izmed iztočnic za pogovor o Mrzlici. Biologinja <strong>Vlasta Medvešek Crnkovič</strong> je povedala, da so pobočja Mrzlice, ki sodijo v Občino Trbovlje, od leta 1996 namreč razglašena za krajinski park.</p> <p>Pripovedi o tako raznolikem okolju so me napotile tudi do Lovske družine Trbovlje. Tam je predsednik <strong>Urban Berger</strong> povedal, da je nekoč na Mrzlici živel divji petelin, danes pa lahko ob srnjadi, mali divjadi in divjih prašičih srečamo tudi medveda in dve nekoliko posebni živali - muflona in gamsa goščarja.</p> <p>Na poteh prek zavarovanih gozdov in travnikov Mrzlice bomo torej videli mnogo takšnih in drugačnih naravnih lepot, a ena izmed glavnih, lahko bi rekli znamenitosti, ki proti vrhu privablja množice planincev in kolesarjev, je Planinski dom na Mrzlici. Ta je v lasti Planinskega društva Trbovlje, oskrbujeta ga <strong>Jože in Bojana Jeglič</strong>. Ker je Mrzlica lahko dostopna, je cilj več organiziranih pohodov, tradicionalni so štirje, velja izpostaviti tiste, ki so povezani z delavstvom in družinske pohode. Obstaja pa tudi Klub ljubiteljev Mrzlice. Ob tem oskrbnica izpostavi še neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo na Mrzlici. Hriba namreč ne zaznamuje le mraz, ampak tudi plazovi in veter.</p> <p>To velja predvsem za zimo, v drugih letnih časih težav s snegom seveda ni, zato je Mrzlica s svojimi lahkimi označenimi potmi odličen cilj za družine. Otroci se bodo ob domu lahko igrali na različnih igralih, ob igri pa je seveda treba osvojiti tudi vrh Mrzlice, ki je od doma oddaljen le nekaj minut.</p> <p>Ob razgledu lahko družine in vse ostale planince na Mrzlico privabijo tudi legende, povezane z njo. Če smo res pozorni, bomo morda ugledali avtohtonega prebivalca gore, saj tu biva zeleni možiček. Govori se tudi, da naj bi bila gora votla, v njenih nedrjih pa menda živi zmaj. Pravijo tudi, da se po bregovih plazi orjaška bela kača, na metli pa naokoli straši še čarovnica. A sogovorniki pravijo, da nobene od naštetih stvari tam še niso videli.</p> </p> 174851344 RTVSLO – Prvi 935 clean V Napotkih se tokrat odpravljamo na Mrzlico, ki že s svojim imenom nakazuje na to, kako mrzlo je lahko tam. Čeprav gre za sredogorski vrh, ki je del Zasavskega hribovja, tam plazovi in zameti snega, sicer bolj značilni za visokogorje, niso nič nenavadnega. In kot taka je pričakala tudi Aleša Ogrina.<p>Čeprav je Mrzlica sredogorski hrib, ima mnoge značilnosti visokogorja</p><p><p>Mrzlica je del Zasavskega hribovja in je s 1122 metri nadmorske višine četrti najvišji vrh. Ni le vrh, ampak tudi pogorje, ki od Savinjske doline ločuje Zasavje. Čeprav podpredsednik Planinskega društva Trbovlje <strong>Bojan Gorjup</strong> v slednjem živi že več kot šest desetletij, pravi, da izvor imena Mrzlica ni natančno znan. A o tem kroži zanimiva legenda, ki sega v čas Rimljanov. Čete, ki so prodirale po Savinjski dolini, je na pobočju Mrzlice varovalo podporno krilo. A vojaki niso bili pripravljeni na zimo in mraz, zato jih je takrat ob napredovanju precej zmrznilo.</p> <p>Na Mrzlico z zasavske in savinjske strani vodijo številne dobro uhojene poti. Po najkrajši, ki proti vrhu vodi s prelaza Podmeja, bomo Mrzlico osvojili v uri in 15 minutah, po najdaljši, ki vodi iz Hrastnika, pa po treh urah hoje. Mrzlica je ob tem tudi del več veznih poti – je del razširjene Slovenske planinske poti, del Zasavske planinske poti in Badjurove planinske poti, na Mrzlico se podajo tudi tisti, ki opravljajo Slovensko turnokolesarsko pot. Vse te poti se večinoma vijejo skozi gozdove in čez travnike – in to je še ena izmed iztočnic za pogovor o Mrzlici. Biologinja <strong>Vlasta Medvešek Crnkovič</strong> je povedala, da so pobočja Mrzlice, ki sodijo v Občino Trbovlje, od leta 1996 namreč razglašena za krajinski park.</p> <p>Pripovedi o tako raznolikem okolju so me napotile tudi do Lovske družine Trbovlje. Tam je predsednik <strong>Urban Berger</strong> povedal, da je nekoč na Mrzlici živel divji petelin, danes pa lahko ob srnjadi, mali divjadi in divjih prašičih srečamo tudi medveda in dve nekoliko posebni živali - muflona in gamsa goščarja.</p> <p>Na poteh prek zavarovanih gozdov in travnikov Mrzlice bomo torej videli mnogo takšnih in drugačnih naravnih lepot, a ena izmed glavnih, lahko bi rekli znamenitosti, ki proti vrhu privablja množice planincev in kolesarjev, je Planinski dom na Mrzlici. Ta je v lasti Planinskega društva Trbovlje, oskrbujeta ga <strong>Jože in Bojana Jeglič</strong>. Ker je Mrzlica lahko dostopna, je cilj več organiziranih pohodov, tradicionalni so štirje, velja izpostaviti tiste, ki so povezani z delavstvom in družinske pohode. Obstaja pa tudi Klub ljubiteljev Mrzlice. Ob tem oskrbnica izpostavi še neugodne vremenske razmere, ki se lahko pojavijo na Mrzlici. Hriba namreč ne zaznamuje le mraz, ampak tudi plazovi in veter.</p> <p>To velja predvsem za zimo, v drugih letnih časih težav s snegom seveda ni, zato je Mrzlica s svojimi lahkimi označenimi potmi odličen cilj za družine. Otroci se bodo ob domu lahko igrali na različnih igralih, ob igri pa je seveda treba osvojiti tudi vrh Mrzlice, ki je od doma oddaljen le nekaj minut.</p> <p>Ob razgledu lahko družine in vse ostale planince na Mrzlico privabijo tudi legende, povezane z njo. Če smo res pozorni, bomo morda ugledali avtohtonega prebivalca gore, saj tu biva zeleni možiček. Govori se tudi, da naj bi bila gora votla, v njenih nedrjih pa menda živi zmaj. Pravijo tudi, da se po bregovih plazi orjaška bela kača, na metli pa naokoli straši še čarovnica. A sogovorniki pravijo, da nobene od naštetih stvari tam še niso videli.</p> </p> Sun, 27 Feb 2022 05:45:00 +0000 Hrib, ki je dal vetra tudi Rimljanom Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku. foto: Mario Žnidaršič (z dovoljenjem TIC Snežnik)<p>Najbolj znana nosilca imena Snežnik sta gora in grad</p><p><p>Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku.</p> <p>Sogovorniki:<br /> -lokalna turistična vodnica za Notranjsko <strong>Janja Urbíha</strong><br /> -zgodovinar, geograf in lokalni turistični vodnik, ki raziskuje Kras in gozdove <strong>Matej Kržíč</strong><br /> -strokovna sodelavka za grad Snežnik pri Narodnem muzeju Slovenije <strong>Majda Obreza Špeh</strong></p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> 174849332 RTVSLO – Prvi 737 clean Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku. foto: Mario Žnidaršič (z dovoljenjem TIC Snežnik)<p>Najbolj znana nosilca imena Snežnik sta gora in grad</p><p><p>Čeprav okrog nas snega ni več veliko, pa ga bomo vseeno nekaj prinesli v naPOTke. To sezono smo odeli v zimska imena. Za tokratno oddajo je Tina Lamovšek odšla proti Snežniku.</p> <p>Sogovorniki:<br /> -lokalna turistična vodnica za Notranjsko <strong>Janja Urbíha</strong><br /> -zgodovinar, geograf in lokalni turistični vodnik, ki raziskuje Kras in gozdove <strong>Matej Kržíč</strong><br /> -strokovna sodelavka za grad Snežnik pri Narodnem muzeju Slovenije <strong>Majda Obreza Špeh</strong></p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> Sun, 20 Feb 2022 05:45:00 +0000 »Ko ljudje rečejo, da nameravajo obiskati Snežnik, je prva dilema, ali mislijo osvojiti vrh ali pa priti na grad.« Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »Kaj pa, če se izgubiva?« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.<p>Vasici, kjer imajo tistega, česar ne moreš odpeljati s seboj, v izobilju.</p><p><p>Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »<em>Kaj pa, če se izgubiva?</em>« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.</p> <p> </p></p> 174847790 RTVSLO – Prvi 850 clean Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »Kaj pa, če se izgubiva?« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.<p>Vasici, kjer imajo tistega, česar ne moreš odpeljati s seboj, v izobilju.</p><p><p>Marsikje smo že bili, ampak v Brlogu in v Kotlu pa še ne. Ob številnih križih in težavah, kako bi prišel tja, se je avtor tokratnih NaPotkov Jure K. Čokl spomnil Ščurkov, kjer smo v NaPotkih že bili. In če je Danijela Gruden, predsednica Turističnega društva Turjak vedela za Ščurke, je pomislil, bo vedela tudi za Brlog in Kotel. Res je bilo tako in kmalu sta se odpeljala proti Brlogu in nato še v Kotel. »<em>Kaj pa, če se izgubiva?</em>« Pomislek, ki je bil več kot na mestu. Zakaj? Zato, ker vam v tem primeru ne bi mogel pomagati niti sistem za satelitsko navigacijo.</p> <p> </p></p> Sun, 13 Feb 2022 05:45:00 +0000 Kotel in Brlog Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.<p>Ena od kočav(ar)skih vasi na Kočevskem, kjer danes živi manj kot 70 prebivalcev</p><p><p>Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Morali so izsekati gozd in od tod tudi razlaga uradnega nemškega imena vasi: Langenton (bie der langen Thonen), pove ljubiteljski zgodovinar in turistični vodnik za Kočevsko Miha Petrovič:</p> <blockquote><p><em>"To bi pomenilo pri dolgih jelkah. Verjetno je šlo za to, da so prvi naseljenci izsekali star jelov gozd. Slovensko ime Smuka pa po Franu Ramovšu izhaja iz lege te vasi. Če pogledamo naokrog, vidimo, da je dejansko vas postavljena na nagnjenem, padajočem terenu. In tak nagnjen padajoč teren imenujejo smuka. Tudi Kočevski Nemci so narečno uporabljali besedo Zmug." </em></p></blockquote> <p>Preteklost območja, ki sta ga močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno, se obiskovalcu težko razkrije sama, zato so nam pri tem poleg Mihe Petroviča pomagali še direktorica <a href="https://www.pmk-kocevje.si/">Pokrajinskega muzeja Kočevje</a> Vesna Jerbič Perko, domačinka Jožica Papež in Anton Novak iz <a href="http://www.avark.si/">Ekološke kmetije Avark</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492887'> Miha Petrovič in Jožica Papež</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/stara-hisa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492888'> Ena redkih starih in ohranjenih hiš, nekoč domačija Papeževih, danes v lasti Novakovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/kapelica-sv-roka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492883'> Kapelica Sv. Roka v spomin na cerkev, ki so jo podrli v 50. letih prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492890'> Vas Smuka pred drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/pozgana-vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492884'> Požgana vas Smuka med drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sola-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492889'> Stara šola in zadaj zvonik cerkve Sv. Roka - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sakralno-obelezje-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492885'> Sakralno obeležje pri Novakovih, ki stoji prav na mestu, kjer je bil v cerkvi Sv. Roka stal oltar. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/govedo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492882'> Visokogorsko škotsko govedo, iz katerega na Ekološki kmetiji Avark pridelujejo mesnine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/smuka-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174843912 RTVSLO – Prvi 1138 clean Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno.<p>Ena od kočav(ar)skih vasi na Kočevskem, kjer danes živi manj kot 70 prebivalcev</p><p><p>Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Morali so izsekati gozd in od tod tudi razlaga uradnega nemškega imena vasi: Langenton (bie der langen Thonen), pove ljubiteljski zgodovinar in turistični vodnik za Kočevsko Miha Petrovič:</p> <blockquote><p><em>"To bi pomenilo pri dolgih jelkah. Verjetno je šlo za to, da so prvi naseljenci izsekali star jelov gozd. Slovensko ime Smuka pa po Franu Ramovšu izhaja iz lege te vasi. Če pogledamo naokrog, vidimo, da je dejansko vas postavljena na nagnjenem, padajočem terenu. In tak nagnjen padajoč teren imenujejo smuka. Tudi Kočevski Nemci so narečno uporabljali besedo Zmug." </em></p></blockquote> <p>Preteklost območja, ki sta ga močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno, se obiskovalcu težko razkrije sama, zato so nam pri tem poleg Mihe Petroviča pomagali še direktorica <a href="https://www.pmk-kocevje.si/">Pokrajinskega muzeja Kočevje</a> Vesna Jerbič Perko, domačinka Jožica Papež in Anton Novak iz <a href="http://www.avark.si/">Ekološke kmetije Avark</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492887'> Miha Petrovič in Jožica Papež</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/stara-hisa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492888'> Ena redkih starih in ohranjenih hiš, nekoč domačija Papeževih, danes v lasti Novakovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/kapelica-sv-roka-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492883'> Kapelica Sv. Roka v spomin na cerkev, ki so jo podrli v 50. letih prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492890'> Vas Smuka pred drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/pozgana-vas-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492884'> Požgana vas Smuka med drugo svetovno vojno - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sola-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492889'> Stara šola in zadaj zvonik cerkve Sv. Roka - fotografija iz zbirke v Pokrajinskem muzeju Kočevje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/sakralno-obelezje-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492885'> Sakralno obeležje pri Novakovih, ki stoji prav na mestu, kjer je bil v cerkvi Sv. Roka stal oltar. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/govedo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-492882'> Visokogorsko škotsko govedo, iz katerega na Ekološki kmetiji Avark pridelujejo mesnine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/smuka-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 Jan 2022 17:25:00 +0000 Kočev(ar)ska vas Smuka Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno. 174843706 RTVSLO – Prvi 798 clean Brez smuči in druge smučarske opreme smo se odpravili v manjšo vas, ki leži na 477 metrih nadmorske višine, na cesti med Kočevjem in Suho krajino. Čeprav danes v njej ni večjih znamenitosti, ima vas zelo gostoljubne domačine in zelo pestro zgodovino. To je namreč ena od 177 vasi na Kočevskem, kjer so včasih živeli Kočevski Nemci, danes pa v vasi živi manj kot 70 prebivalcev. Nastanek vasi sega v 17. stoletje, točneje v leto 1614, ko jo je ustanovilo 9 kmetov iz Starega Loga, ki je nekaj let pred od grofice Elizabete Blagajske dobilo dovoljenje, da se naselijo tam. Danes je seveda vse drugače, območje sta namreč močno zaznamovala druga svetovna vojna in izseljevanje pred in med vojno. Sun, 30 Jan 2022 05:55:00 +0000 Smuka Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.<p>Naselje Podpeč leži na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima</p><p><p>Najprej razrešimo pomembno dilemo: drugo najgloblje jezero v Sloveniji, t. i. Podpeško jezero, ni v Podpeči, ampak v sosednji vasi, ki se imenuje Jezero. <em>"Jezero, če je tu na Jezeru, potem naj bo Jezersko. Če bi bilo pa v Podpeči ... " </em> s temi besedami me je ob prihodu pozdravil <strong>Franc Maček</strong>, član Planinskega društva Podpeč-Preserje.</p> <blockquote><p>"Najlepši razgled je s hriba svete Ane! Največ barja se vidi, pa tudi hribe."</p></blockquote> <p>Kamnolom je tista znamenitost kraja, ki je ne morete zgrešiti. "Podpečan" pa kamen, ki mu je pravi sijaj in veljavo dal arhitekt Jože Plečnik. <strong>Marjan Svete, </strong>domačin, upokojenec, ki je s kamnom odraščal in z njim pozneje poklicno služil kruh, živi v bližini še ene podpeške znamenitosti – Kobijeve vile, v kateri je danes zdravstvena ambulanta.</p> <blockquote><p>"Kobijevo vilo je projektiral neki projektant, ki je bil Plečnikov študent. Je pa res, da je ta vila težka gradnja na barju. Včasih se je na roko zabijalo pilote, tako da je ta vila vsaj pol metra, če ne več, notri zlezla."</p></blockquote> <p>V Podpeči oz. v kamnolomu ob cesti, ki vodi proti Rakitni, že tretja generacija družine Grebenc prideluje apno. Domačin, upokojenec <strong>Marjan Grebenc,</strong> me je pospremil do vhoda v apnenico – do peči za žganje apna.</p> <blockquote><p>"Nekje tri metre in pol je premer, višina je pet metrov in pol. To se do vrha napolni s kamnom in se kuri en teden, da nastane temperatura 1000 stopinj in potem se apno počasi žge. Kamen se spremeni v apno."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-121804.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491706'> Pentlja, krožna pot po občini Brezovica.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220122-184120.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491709'> Kamnolom, v katerem pridelujejo apno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-144246.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491707'> Pogled v apnenico od zgoraj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-145220-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491708'> Pogled v apnenico od spodaj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220123-082346.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491710'> Pridobivanje apna.</figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> 174841718 RTVSLO – Prvi 807 clean Leksikon slovenskih krajevnih imen pravi, da imamo v Sloveniji vsaj 7 krajev z imenom Podpeč. Darja Pograjc se je odpravila v Podpeč, ki se nahaja v občini Brezovica, in pri domačinih preverila, kaj je treba o tem kraju vedeti in česa ne smete izpustiti, če se tja odpravite na izlet. V tretjih zimskih Napotkih razkrije tudi, da se boste domačinom zamerili, če se boste odpravili do »Podpeškega jezera«. Raje recite, da greste do »jezera pri Podpeči«. Tako se boste izmuznili marsikateri dvignjeni obrvi ali namrščenemu pogledu. V Napotkih izveste, zakaj.<p>Naselje Podpeč leži na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima</p><p><p>Najprej razrešimo pomembno dilemo: drugo najgloblje jezero v Sloveniji, t. i. Podpeško jezero, ni v Podpeči, ampak v sosednji vasi, ki se imenuje Jezero. <em>"Jezero, če je tu na Jezeru, potem naj bo Jezersko. Če bi bilo pa v Podpeči ... " </em> s temi besedami me je ob prihodu pozdravil <strong>Franc Maček</strong>, član Planinskega društva Podpeč-Preserje.</p> <blockquote><p>"Najlepši razgled je s hriba svete Ane! Največ barja se vidi, pa tudi hribe."</p></blockquote> <p>Kamnolom je tista znamenitost kraja, ki je ne morete zgrešiti. "Podpečan" pa kamen, ki mu je pravi sijaj in veljavo dal arhitekt Jože Plečnik. <strong>Marjan Svete, </strong>domačin, upokojenec, ki je s kamnom odraščal in z njim pozneje poklicno služil kruh, živi v bližini še ene podpeške znamenitosti – Kobijeve vile, v kateri je danes zdravstvena ambulanta.</p> <blockquote><p>"Kobijevo vilo je projektiral neki projektant, ki je bil Plečnikov študent. Je pa res, da je ta vila težka gradnja na barju. Včasih se je na roko zabijalo pilote, tako da je ta vila vsaj pol metra, če ne več, notri zlezla."</p></blockquote> <p>V Podpeči oz. v kamnolomu ob cesti, ki vodi proti Rakitni, že tretja generacija družine Grebenc prideluje apno. Domačin, upokojenec <strong>Marjan Grebenc,</strong> me je pospremil do vhoda v apnenico – do peči za žganje apna.</p> <blockquote><p>"Nekje tri metre in pol je premer, višina je pet metrov in pol. To se do vrha napolni s kamnom in se kuri en teden, da nastane temperatura 1000 stopinj in potem se apno počasi žge. Kamen se spremeni v apno."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-121804.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491706'> Pentlja, krožna pot po občini Brezovica.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220122-184120.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491709'> Kamnolom, v katerem pridelujejo apno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-144246.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491707'> Pogled v apnenico od zgoraj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220119-145220-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491708'> Pogled v apnenico od spodaj.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220123-082346.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-491710'> Pridobivanje apna.</figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> Sun, 23 Jan 2022 05:45:00 +0000 "V NUK-u lahko vidite, kaj se je dogajalo pred 200 milijoni let v Podpeči" Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti. <p>Mrzla Planina nad Sevnico </p><p><p>Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km² površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.</p> <p>Sogovornika: <strong>Ana Ivanić</strong>, predsednica Krajevne skupnosti Zabukovje, in domačin <strong>Branko Klenovšek.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> 174839440 RTVSLO – Prvi 588 clean Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km2 površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti. <p>Mrzla Planina nad Sevnico </p><p><p>Od vseh okoliških zaselkov je prav Mrzla Planina v občini Sevnica, ki obsega približno 6,7 km² površine, najbolj razpotegnjena, razgibana in redko poseljena. Na kvadratnem kilometru živi približno 17 prebivalcev. Blizu je Bohor – najbolj priljubljena izletniška točka Posavskega hribovja, zato ravno čez Mrzlo Planino na vzhodni strani tega pogorja poteka več pohodniških poti.</p> <p>Sogovornika: <strong>Ana Ivanić</strong>, predsednica Krajevne skupnosti Zabukovje, in domačin <strong>Branko Klenovšek.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-142229-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-135333-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2022/01/20220112-134152-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <blockquote><p><em>Tudi v šesti sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendovem Dvorcu</a>! Gre za edinstven hotel s petimi zvezdicami v Spodnji Idriji, člana mednarodnega združenja Relais &amp; Châteaux. Korenine Kendovega dvorca segajo v davno leto 1377. Mogočno poslopje nekdanje Kendove domačije je danes obnovljeno in oživljeno v duhu preteklih časov. Kulinarična ponudba Kendovega dvorca, ki jo priporoča Michelinov vodnik, temelji na preizkušenih starodavnih receptih in svežih lokalnih sestavinah.</em></p></blockquote> </p> Sun, 16 Jan 2022 05:45:00 +0000 "Tukaj je lahko ledeno še dolgo v pomlad" V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …<p>Ledine in Mrzli Vrh: skrita planota ter široki panoramski razgledi na vse strani </p><p><p>V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta.</p> <p>Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …</p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> 174837832 RTVSLO – Prvi 651 clean V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta. Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …<p>Ledine in Mrzli Vrh: skrita planota ter široki panoramski razgledi na vse strani </p><p><p>V hribovju, ki se med Idrijo in Žirmi vleče od Cerknega proti Logatcu, poteka razvodje med Idrijco in Poljansko Soro, torej med Jadranskim in Črnim morjem. Križišče cest z gorenjske in primorske strani je Ledinsko razpotje – od tam pa v Ledine pelje le dva kilometra dolga cesta.</p> <p>Z malo besedne igre in domišljije so Ledine legitimen kandidat naše zimske edicije naPOTkov. Čeprav gre za ime, s katerim opisujemo neobdelano zemljo, se v njem skriva beseda »led«, tri kilometre stran in nekaj metrov višje pa leži tudi Mrzli Vrh. Več kot dovolj razlogov, da se odpravimo na pot …</p> <blockquote><p>Tudi v 6. sezoni naPOTkov sodelujemo s Slovensko turistično organizacijo, ki ponuja tedenske nagrade, nagradno igro pa zaokrožujemo z glavno nagrado; tokrat sta to dve nočitvi v <a href="https://www.kendov-dvorec.com/" rel="noopener" target="_blank">Kendov Dvorec</a>!</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/1-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/7.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/8.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/9.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/14.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/11.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-489200'> Mrzli Vrh</figcaption></figure> </div></p> Sun, 09 Jan 2022 05:45:00 +0000 Planota, ki dviguje slovensko starostno strukturo Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Viadukt je bil prvič v celoti povezan že pet mesecev pred uradnim odprtjem, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji</p><p><p>Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji.</p> <p><strong>Marjan Pipenbaher</strong> je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov doma in po svetu. Med njimi najdemo tudi največjega v Sloveniji, viadukt Črni Kal.</p> <blockquote><p>"Vedno se mi milo stori pri duši in imam ga zelo rad. Vedno, ko se peljem iz Kopra, grem po stari cesti in ga malo od spodaj pogledam. To lepo linijo, cesta je v radiju, stebri imajo mehko linijo ženskega boka in vse to daje temu viaduktu dinamičnost."</p></blockquote> <p>V viadukt je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, več kot 1000 ton kablov za prednapenjanje in okoli 8000 ton armaturnega jekla. Najvišji steber skupaj z voziščno konstrukcijo meri 95 metrov. Gre za najdaljši premostitveni objekt na avtocesti A1.</p> <blockquote><p>"Gre za dolinski viadukt, kar vključuje zahtevno temeljenje, prostokonzolno gradnjo in betonski most. In viadukt Črni Kal je tudi pri močnih vetrovih na miru."</p></blockquote> <p>Vprašanje burje je bilo vse od začetka projekta uganka tudi za domačine, ki so z zanimanjem spremljali graditev pred več kot 17 leti. Med njimi je bil tudi domačin iz Ospa <strong>Dario Lazar</strong>.</p> <blockquote><p>"Strokovnjak iz bližnje vasi je preučeval nastajanje sunkov burje. Zgoraj v okolici viadukta nastanejo sunki burje z močjo čez 200 km/h. Tako smo vsi pomislili, kako bo, ko bo zgrajen viadukt. Bo premikalo avtomobile? Ampak ko si na viaduktu v največji burji, ne dobiš občutka, da sploh je burja."</p></blockquote> <p>Soproga <strong>Lilijana Lazar</strong> poudarja, da je viadukt prinesel veliko dobrega za lokalno prebivalstvo. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Tik pred otvoritvijo pa se je zapletlo.</p> <blockquote><p>"Na dan otvoritve je prišlo obvestilo, da je v okolici nameščena bomba. Kot kaže, so bili nekateri jezni, ker so se bali, da bo ob odprtju ceste preveč hrupa. Dejstvo je, da še zdaj čutijo ta hrup."</p></blockquote> <p>Trenutno sta na tem področju v teku projekt Drugi tir in tudi graditev dveh železniških viaduktov, pri katerem prav tako sodeluje inženir Marjan Pipenbaher.</p> <blockquote><p>"Ta dva viadukta bosta šla do 60 metrov čez dolino pod trenutnim viaduktom. Jaz pravim, da je obstoječi viadukt oče, prihajajoča dva pa sta sinova, ki mu morata biti podrejena."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-110001-resized-20211206-020939943-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112035-resized-20211206-020940560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112614-resized-20211206-020941300-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, naj odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>NaPOTki pa tudi v peti sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za dve osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31. 3. 2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174829944 RTVSLO – Prvi 730 clean Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji. Podrobneje v oddaji Napotki, ki jo je pripravil Marko Rozman.<p>Viadukt je bil prvič v celoti povezan že pet mesecev pred uradnim odprtjem, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji</p><p><p>Viadukt Črni Kal predstavlja največji in najdaljši premostitveni objekt na slovenskih cestah. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Sicer pa je bil viadukt prvič v celoti povezan že pet mesecev prej, ko so prek njega zapeljali udeleženci kolesarske dirke po Italiji.</p> <p><strong>Marjan Pipenbaher</strong> je eden najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov. Je avtor in odgovorni projektant več kot 200 mostov doma in po svetu. Med njimi najdemo tudi največjega v Sloveniji, viadukt Črni Kal.</p> <blockquote><p>"Vedno se mi milo stori pri duši in imam ga zelo rad. Vedno, ko se peljem iz Kopra, grem po stari cesti in ga malo od spodaj pogledam. To lepo linijo, cesta je v radiju, stebri imajo mehko linijo ženskega boka in vse to daje temu viaduktu dinamičnost."</p></blockquote> <p>V viadukt je bilo vgrajenih 50.000 kubičnih metrov betona, več kot 1000 ton kablov za prednapenjanje in okoli 8000 ton armaturnega jekla. Najvišji steber skupaj z voziščno konstrukcijo meri 95 metrov. Gre za najdaljši premostitveni objekt na avtocesti A1.</p> <blockquote><p>"Gre za dolinski viadukt, kar vključuje zahtevno temeljenje, prostokonzolno gradnjo in betonski most. In viadukt Črni Kal je tudi pri močnih vetrovih na miru."</p></blockquote> <p>Vprašanje burje je bilo vse od začetka projekta uganka tudi za domačine, ki so z zanimanjem spremljali graditev pred več kot 17 leti. Med njimi je bil tudi domačin iz Ospa <strong>Dario Lazar</strong>.</p> <blockquote><p>"Strokovnjak iz bližnje vasi je preučeval nastajanje sunkov burje. Zgoraj v okolici viadukta nastanejo sunki burje z močjo čez 200 km/h. Tako smo vsi pomislili, kako bo, ko bo zgrajen viadukt. Bo premikalo avtomobile? Ampak ko si na viaduktu v največji burji, ne dobiš občutka, da sploh je burja."</p></blockquote> <p>Soproga <strong>Lilijana Lazar</strong> poudarja, da je viadukt prinesel veliko dobrega za lokalno prebivalstvo. Otvoritvena slovesnost in odprtje viadukta sta potekala 23. septembra leta 2004. Tik pred otvoritvijo pa se je zapletlo.</p> <blockquote><p>"Na dan otvoritve je prišlo obvestilo, da je v okolici nameščena bomba. Kot kaže, so bili nekateri jezni, ker so se bali, da bo ob odprtju ceste preveč hrupa. Dejstvo je, da še zdaj čutijo ta hrup."</p></blockquote> <p>Trenutno sta na tem področju v teku projekt Drugi tir in tudi graditev dveh železniških viaduktov, pri katerem prav tako sodeluje inženir Marjan Pipenbaher.</p> <blockquote><p>"Ta dva viadukta bosta šla do 60 metrov čez dolino pod trenutnim viaduktom. Jaz pravim, da je obstoječi viadukt oče, prihajajoča dva pa sta sinova, ki mu morata biti podrejena."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-110001-resized-20211206-020939943-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112035-resized-20211206-020940560-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211206-112614-resized-20211206-020941300-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, naj odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>NaPOTki pa tudi v peti sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za dve osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31. 3. 2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 12 Dec 2021 05:45:00 +0000 Viadukt Črni Kal V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti. <p>Solkanski železniški most čez Sočo, ki že 115 let povezuje Dunaj in Trst, ni le gospodarski objekt, temveč edinstven arhitektonski dosežek </p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znani železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.</p> <p><strong>Solkanski železniški most čez Sočo</strong> je dolg 220 metrov, nad Sočo se dviga 36 metrov visoko, <strong>ima pa največji kamniti lok na svetu</strong>. Ta je dolg <strong>85 metrov</strong>, nastal pa je po sili razmer, če uporabimo besede iz knjige Kamniti velikan na Soči Gorazda Humarja. Zakaj, razloži predsednik turističnega društva iz Solkana <strong>Branko Belingar</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Ni največji kamniti most, ampak most z največjim kamnitim lokom na svetu. In s tem se lahko kitimo. Največji razpon je 85 metrov, čeravno je bilo na začetku v načrtih mišljeno, da bo to samo 80 metrov. Ampak pri gradnji temeljev so ugotovili, da se brežina na desni strani reke malo pogreza in so potem premaknili temelje. Tako je postal lok za dobrih pet metrov daljši."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Humar</strong>, domačin in strokovnjak za mostove:</p> <blockquote><p><em>"Lahko rečem, da je Solkanski most v svetovnem merilu – poleg tega, da ima največji lok – tudi najpomembnejše delo v kamnu, ki je ostalo. Z današnjega vidika se lahko samo čudimo spretnosti in znanju, ki so ga imeli takratni graditelji mostu."</em></p></blockquote> <p>Most, ki že 115 let povezuje Dunaj s Trstom, je zahteval veliko znanja, bil je pravi arhitektonski dosežek, sam lok pa so Avstrijci zgradili v le 18 dneh. V vseh teh letih je most doživel marsikaj. Ker stoji na mejnem območju, je bil večkrat bombardiran ali razstreljen, tako da lok, ki stoji danes, ni iz leta 1906, temveč iz 20-ih let, ko so ga obnovili Italijani. Tu lahko prisluhnete vojnim zgodbam, ki jih je z nami delil <strong>Andrej Černe, </strong>in jih nismo uvrstili v oddajo.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825736' title='Andrej+%C4%8Cerne+z+zgodbami+o+medvojnem+in+povojnem+dogajanju+ob+ali+na+mostu'></shortcode> <p>Za piko na i smo od športnega plezalca <strong>Domna Škofica</strong> izvedeli tudi to, kako je bilo plezati po tem mostu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481033'> Branjko Belingar in Andrej Černe.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481034'> Soča s progo za kajak in kanu..</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/8-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/7-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/9a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481038'> Pogled proti Solkanu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481040'> na bližnjem pokopališču v Solkanu je pokopan France bevk.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211125-094118-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481041'> Monografija Gorazda Humarja: Kamniti velikan na Soči, Branko, Nova Gorica, 1996</figcaption></figure> </div> <p>A železniški kamniti most čez Sočo ni edini most, ki povezuje oba bregova reke. Andrej Černe in Branko Belingar sta bila polna zanimiv zgodb tudi o brvi, ki je nekoč, do časa med obema vojnama, povezovala Solkan in Štmaver. "Pašarela" je bila pred kratkim ponovno postavljena, namenjena je pešcem, kmalu tudi kolesarjem.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825738' title='Zgodbe+o+brvi+%C4%8Dez+So%C4%8Do+v+Solkanu'></shortcode> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174825748 RTVSLO – Prvi 1005 clean V tokratnih naPOTkih se bomo odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znan železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti. <p>Solkanski železniški most čez Sočo, ki že 115 let povezuje Dunaj in Trst, ni le gospodarski objekt, temveč edinstven arhitektonski dosežek </p><p><p>V tokratnih naPOTkih smo se odpravili v kraj, kjer se domačini radi pošalijo, da imajo - tako kot Ljubljančani - tudi oni Tromostovje. V Solkanu se čez Sočo namreč pnejo trije mostovi: brv, ki po dolgem času ponovno povezuje Slovenijo in Italijo, cestni most čez Sočo iz leta 1985 in seveda svetovno znani železniški kamniti most čez Sočo. In prav slednjega bomo spoznali v prihodnjih minutah, saj je to most z največjim kamnitim lokom na svetu. Čeprav gre za gospodarski objekt, po katerem še danes peljejo vlaki, pa mu nihče že od samega začetka ne more oporekati tudi arhitektonske in estetske vrednosti.</p> <p><strong>Solkanski železniški most čez Sočo</strong> je dolg 220 metrov, nad Sočo se dviga 36 metrov visoko, <strong>ima pa največji kamniti lok na svetu</strong>. Ta je dolg <strong>85 metrov</strong>, nastal pa je po sili razmer, če uporabimo besede iz knjige Kamniti velikan na Soči Gorazda Humarja. Zakaj, razloži predsednik turističnega društva iz Solkana <strong>Branko Belingar</strong>:</p> <blockquote><p><em>"Ni največji kamniti most, ampak most z največjim kamnitim lokom na svetu. In s tem se lahko kitimo. Največji razpon je 85 metrov, čeravno je bilo na začetku v načrtih mišljeno, da bo to samo 80 metrov. Ampak pri gradnji temeljev so ugotovili, da se brežina na desni strani reke malo pogreza in so potem premaknili temelje. Tako je postal lok za dobrih pet metrov daljši."</em></p></blockquote> <p><strong>Gorazd Humar</strong>, domačin in strokovnjak za mostove:</p> <blockquote><p><em>"Lahko rečem, da je Solkanski most v svetovnem merilu – poleg tega, da ima največji lok – tudi najpomembnejše delo v kamnu, ki je ostalo. Z današnjega vidika se lahko samo čudimo spretnosti in znanju, ki so ga imeli takratni graditelji mostu."</em></p></blockquote> <p>Most, ki že 115 let povezuje Dunaj s Trstom, je zahteval veliko znanja, bil je pravi arhitektonski dosežek, sam lok pa so Avstrijci zgradili v le 18 dneh. V vseh teh letih je most doživel marsikaj. Ker stoji na mejnem območju, je bil večkrat bombardiran ali razstreljen, tako da lok, ki stoji danes, ni iz leta 1906, temveč iz 20-ih let, ko so ga obnovili Italijani. Tu lahko prisluhnete vojnim zgodbam, ki jih je z nami delil <strong>Andrej Černe, </strong>in jih nismo uvrstili v oddajo.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825736' title='Andrej+%C4%8Cerne+z+zgodbami+o+medvojnem+in+povojnem+dogajanju+ob+ali+na+mostu'></shortcode> <p>Za piko na i smo od športnega plezalca <strong>Domna Škofica</strong> izvedeli tudi to, kako je bilo plezati po tem mostu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481033'> Branjko Belingar in Andrej Černe.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/6a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481034'> Soča s progo za kajak in kanu..</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/8-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/7-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/9a-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481038'> Pogled proti Solkanu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481040'> na bližnjem pokopališču v Solkanu je pokopan France bevk.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211125-094118-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-481041'> Monografija Gorazda Humarja: Kamniti velikan na Soči, Branko, Nova Gorica, 1996</figcaption></figure> </div> <p>A železniški kamniti most čez Sočo ni edini most, ki povezuje oba bregova reke. Andrej Černe in Branko Belingar sta bila polna zanimiv zgodb tudi o brvi, ki je nekoč, do časa med obema vojnama, povezovala Solkan in Štmaver. "Pašarela" je bila pred kratkim ponovno postavljena, namenjena je pešcem, kmalu tudi kolesarjem.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174825738' title='Zgodbe+o+brvi+%C4%8Dez+So%C4%8Do+v+Solkanu'></shortcode> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 28 Nov 2021 05:50:00 +0000 Solkanski most: železniški kamniti most z največjim lokom na svetu Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe. 174825738 RTVSLO – Prvi 125 clean Čez Sočo se v Solkanu ne pne le kamniti železniški most z največjim kamnitim lokom na vsetu. Najprej je slovensko in italijansko deželo povezovala brv čez reko Sočo. O tem prvem mostu, ki zdaj ponovno povezuje oba bregova reke (le za pešče, kmalu tudi za kolesarje), sta več povedala Brane Belingar in Andrej Černe. Fri, 26 Nov 2021 10:00:00 +0000 Zgodbe o brvi čez Sočo v Solkanu Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe. 174825736 RTVSLO – Prvi 276 clean Svoje spomine na dogajanje ob in na kamnitem Solkanskem mostu iz časov med in po drugi svetovni vojni je z nami delil Andrej Černe. Fri, 26 Nov 2021 09:58:00 +0000 Andrej Černe: Zgodbe o kamnitem mostu čez Sočo Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.<p>Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek</p><p><p>Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.</p> <p>Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi <strong>Tjaša Mrgole Jukič </strong>iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:</p> <blockquote><p>"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."</p></blockquote> <p>Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:</p> <blockquote><p>"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."</p></blockquote> <p>Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.</p> <blockquote><p>"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."</p></blockquote> <p>Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.</p> <p>Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval <strong>dr. Viktor Markelj</strong>, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.</p> <blockquote><p>"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."</p></blockquote></p> 174823759 RTVSLO – Prvi 791 clean Na Ptuju preko Drave mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let vse od časa Rimljanov. Trenutno v mesto vodijo štirje mostovi. Dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo/zgodovino, ki jo je mogoče najti tudi na spletnem portalu slovenskih knjižnic Kamra z naslovom Drobci iz življenja ptujskih mostov. Njihovo zgodovino je odkrivala Gabrijela Milošič.<p>Od mostu, zgrajenega v 33 dneh, prek Luciferja do najdaljšega mostu v ovinek</p><p><p>Na Ptuju čez Dravo mostovi neprekinjeno stojijo že 2000 let, vse od časa Rimljanov. V mesto vodijo štirje mostovi, dva cestna, most za pešce in kolesarje ter železniški most. Prav vsak med njimi ima zanimivo zgodbo.</p> <p>Enako kot antični Poetovini je prav most omogočil razcvet srednjeveškemu Ptuju, pravi <strong>Tjaša Mrgole Jukič </strong>iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki je raziskovala zgodovino mostov na Ptuju:</p> <blockquote><p>"Leta 1503 je mesto dobilo skladiščno pravo, to je nekaj, kar je bilo za samo mesto izjemno pomembno. In oni so prečkali most, morali so skladiščiti vso robo, morali so biti v mestu do prvega dne sejma, to je do četrtka in to blago ponuditi Ptujčanom. Ti so to kupili ali ne, ampak oni so točno vedeli, kaj se v svetu ponuja, kaj ima svetovni, evropski trg. Potem so lahko mesto zapustili. To skladiščno pravo je dolgo ostalo in je bilo velik ter pomemben vir mesta."</p></blockquote> <p>Neverjetna pa je zgodba železniškega mostu po drugi svetovni vojni. Ob umiku so ga porušili Nemci. Slovenski borci, obrtniki in vojni ujetniki pa so nov lesen železniški most na Ptuju postavili v samo 33 dneh, je ugotovila Mrgole Jukičeva:</p> <blockquote><p>"Rusija je za Slovenijo oziroma Jugoslavijo pripravila celo konstrukcijo vagonov z žitom in oljem. Konec vojne je bil 8. maj. Ljudje niso imeli ne žita ne hrane ne nič in ta vlak je čakal z Madžarsko. Pri nas v Sloveniji so bili mostovi porušeni, porušeni so bili vsi mostovi od Kotoribe do Pragerskega. Most čez Muro, Studenčnico, manjši mostovi in najzahtevnejši most čez Dravo. Če ne bi zgradili dovolj zgodaj teh mostov, bi to žito odšlo v Avstrijo."</p></blockquote> <p>Zato so nujno potrebovali nov železniški most čez Dravo na Ptuju.</p> <blockquote><p>"Vsi borci, ki so bili kakor koli povezani z gradbeništvom itn., niso smeli domov, ampak so jih potegnili na to območje, da bi zgradili mostove. Ti ljudje so imeli šest tovornjakov, pa še goriva je primanjkovalo, odločili so, da bodo zgradili lesen most, ker je to najhitreje, in mobilizirali so vse, kar se je mobilizirati dalo. Tu je bilo več kot tisoč obrtnikov, tu je bilo 3000 vojnih ujetnikov, največ Nemcev, in 2000 jih je gradilo ta ptujski most. Skratka, to je bil blazen dosežek tistega čas in ptujski železniški most je bil zgrajen v 33 dneh in nočeh."</p></blockquote> <p>Ta je na Ptuju nato stal kar nekaj let. Ima pa najstarejše slovensko mesto tudi most, ki mu domačini pravijo Lucifer, saj je bil zgrajen v času župana Miroslava Lucija.</p> <p>Zadnji most so na Ptuju zgradili pred skoraj 15 leti. Tako imenovani most extradosed je na pogled podoben kabelskim mostovom, ki so ena najzahtevnejših inženirskih konstrukcij. Ob robu Ptujskega jezera je 430 metrov dolg Puhov most z dolgim zavojem zasnoval <strong>dr. Viktor Markelj</strong>, direktor podjetja Ponting, in zanj prejel tudi nagrado Inženirske zbornice Slovenije.</p> <blockquote><p>"V ovinek, tega nismo ponovili nikoli. V takšen ovinek s kabli ni bilo ponovitve. Leta 2021 so odprli en podoben most med Bocvano in Zambijo, kjer so naredili podobno rešitev, to, vidite, je bilo skoraj 15 let za nami. Zanimivo, cena, ki jo navajajo na spletu, je 225 milijonov evrov, medtem ko Puhov most, ki je sicer pol krajši, pa enako širok, je stal 8,8 milijona. Toliko za primerjavo."</p></blockquote></p> Sun, 21 Nov 2021 05:45:00 +0000 Ptujski mostovi Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec. <p>Vas Vino, kjer je nekoč uspevala vinska trta, ne leži v nobeni izmed treh slovenskih vinorodnih dežel. </p><p><p>Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami le 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški na Vinu nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu.</p></p> 174821799 RTVSLO – Prvi 752 clean Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami slabih 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški v Vino nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu. Na Vino se je odpravil Bojan Leskovec. <p>Vas Vino, kjer je nekoč uspevala vinska trta, ne leži v nobeni izmed treh slovenskih vinorodnih dežel. </p><p><p>Z NaPOTki bomo danes odkrivali sledove slovenske vinske tradicije tam, kjer jih morda sploh ne bi pričakovali. Ali verjamete, da so nekoč vinsko trto gojili nad meglami le 3 km oddaljenega ljubljanskega barja? Vas Vino je dandanes naselje, ki ga tvori 52 stanovanjskih hiš in leži v severnem delu Turjaške pokrajine, na strmem zahodnem pobočju Vinjega hriba, ki se vzpenja zahodno nad Grosupeljsko kotlino. Zakaj so kraj nekoč imenovali Weingarten in pozneje Weindorff? So grofje Turjaški na Vinu nekoč res imeli kamnito vinsko klet? Katere sorte so pridelovali in kaj danes ponujajo vaške brajde častitljive starosti? Ob raziskovanju vinske preteklosti, pa so NaPOTki odkrili še zanimivo stavbarsko dediščino, imeniten sakralni spomenik in izvedeli za legendo o zlatem teletu.</p></p> Sun, 14 Nov 2021 05:45:00 +0000 Po vino na Vino nad ljubljansko in grosupeljsko meglo Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl. <p>Most, ki je v zgodovini ločeval in združeval, brez njega pa si Maribora ne moremo predstavljati.</p><p><p>Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske razdalje in upoštevamo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz - Tito in Jure K. Čokl.</p></p> 174820159 RTVSLO – Prvi 855 clean Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske distance in upoštevamo dejstvo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz – Tito in Jure K. Čokl. <p>Most, ki je v zgodovini ločeval in združeval, brez njega pa si Maribora ne moremo predstavljati.</p><p><p>Mostovi povezujejo ljudi - to frazo pogosto uporabljajo tudi naši in tuji politiki. A v resnici ni vedno tako, če na zadevo gledamo z zgodovinske razdalje in upoštevamo, da lahko včasih tudi podrti mostovi pomenijo korak k svobodi. Vse to in še marsikaj pomeni tudi stari ali glavni most v Mariboru, čez katerega so se sprehodili tudi Adolf Hitler, Josip Broz - Tito in Jure K. Čokl.</p></p> Sun, 07 Nov 2021 05:45:00 +0000 Napotki - stari most Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.<p>Most v Škofji Loki se imenuje tudi Kapucinski most</p><p><p>Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov.</p> <p>Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476054'> Kip sv. Janeza Nepomuka na mostu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476052'> Zbirka loških pripovedk z legendo o škofu Leopoldu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476051'> Najbolj znana loška legenda je svoje mesto našla tudi v stripu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476050'> Jože Štukl (Loški muzej) in Jernej Tavčar (Občina Škofja Loka)<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476057'> Igor Šuštar</figcaption></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174817841 RTVSLO – Prvi 712 clean Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov. Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.<p>Most v Škofji Loki se imenuje tudi Kapucinski most</p><p><p>Kamniti most v Škofji Loki je najstarejši ohranjen most na Slovenskem, ki sodi celo med najstarejše srednjeveške kamnite mostove v Evropi. Zgrajen je bil v sredini 14. stoletja kot masivna enoločna kamnita konstrukcija. Lok je pravilne polkrožne oblike, grajen iz pravilno klesanih kamnov, razpon loka je 12,80 metra, razpon kamnitega ločnega zidu 3,63 metra, širina pohodne in vozne površine skupaj pa dobrih 6 metrov.</p> <p>Najtrdnejši loški most je izjemen primer srednjeveškega graditeljstva in konstruiranja mostov, trdno pa je zasidran tudi v zavesti Ločanov, saj jih spremlja že od otroštva prevdsem zaradi živega izročila loških legend in zbirke pripovedk z naslovom »Kamniti most« Lojzeta Zupanca. »Kap'cinarsk' most«, če uporabimo poimenovanje domačinov, ima za slednje poseben pomen, zanimiva pa je tudi njegova zgodovina.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476054'> Kip sv. Janeza Nepomuka na mostu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476052'> Zbirka loških pripovedk z legendo o škofu Leopoldu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476051'> Najbolj znana loška legenda je svoje mesto našla tudi v stripu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476050'> Jože Štukl (Loški muzej) in Jernej Tavčar (Občina Škofja Loka)<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-476057'> Igor Šuštar</figcaption></figure> </div> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 31 Oct 2021 05:45:00 +0000 Kamniti most, najstarejši ohranjen most na Slovenskem Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Lantierijev most izpričuje znanje kamnoseških mojstrov iz 17. stoletja, kot tudi okus in omikanost naročnikov mostu grofov Lantieri. </p><p><p>Napotki nas danes peljejo v Vipavsko dolino, spoznali bomo most, ki so ga zgradili sredi 17. stoletja, v dolžino meri 14 metrov in pol, je neločljivo povezan s plemiško družino Lantieri, in mu v evropskem in svetovnem merilu ni para. Z nekaj vznesenosti bi lahko rekli, da je kamniti biser iz Vipave pravzaprav skulptura. In zaradi vseh posebnosti in presežkov Lantierijevega mostu, celo kronane glave, Casanova, Goldoni in druge slavne osebnosti, v njegovi zgodbi igrajo le stranske vloge.</p></p> 174816147 RTVSLO – Prvi 959 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Lantierijev most izpričuje znanje kamnoseških mojstrov iz 17. stoletja, kot tudi okus in omikanost naročnikov mostu grofov Lantieri. </p><p><p>Napotki nas danes peljejo v Vipavsko dolino, spoznali bomo most, ki so ga zgradili sredi 17. stoletja, v dolžino meri 14 metrov in pol, je neločljivo povezan s plemiško družino Lantieri, in mu v evropskem in svetovnem merilu ni para. Z nekaj vznesenosti bi lahko rekli, da je kamniti biser iz Vipave pravzaprav skulptura. In zaradi vseh posebnosti in presežkov Lantierijevega mostu, celo kronane glave, Casanova, Goldoni in druge slavne osebnosti, v njegovi zgodbi igrajo le stranske vloge.</p></p> Sun, 24 Oct 2021 04:45:00 +0000 Lantierijev most: most, ki mu ni najti para Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.<p>230 metrov dolg in 29 metrov visok most je (bil) nekakšen podaljšek znamenitega Borovniškega viadukta</p><p><p>Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki poznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje <strong>Jelenov viadukt</strong>. Gre za največji večzložni zidani most za železniško uporabo pri nas in enega najstarejših mostov z dvotirno železnico v Sloveniji.</p> <blockquote><p>"Borovničani Jelenovemu viaduktu pravimo tudi Dolinski most. Verjetno zato, ker na starih fotografijah zasledimo napis v nemščini <em>Hirschthal viadukt</em>. Se pravi <em>Viadukt v jelenovi dolini</em>. Poleg tega je tule malo višje tudi Jelenska jama." – <strong>Peter Bezek, domačin in ljubitelj lokalne zgodovine</strong></p></blockquote> <p><em>"Jelenov viadukt je bil pravzaprav neke vrste navoz na Borovniški viadukt,"</em> pove <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog</strong>. Nastala sta v istem obdobju in iz enakih materialov.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj pa pomislite, takrat so čez ta most vozile lokomotive, težke 20, 30 ton. Danes pa 120 ali 130 ton! Pa še zmeraj gre. To je dokaz izjemno dobre gradnje."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174813991 RTVSLO – Prvi 834 clean Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že velikokrat slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki spoznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje Jelenov viadukt. Če ob prihodu v Borovnico niste pozorni, ga lahko hitro spregledate. Darja Pograjc v Napotkih pove, kam se morate ozreti, da ga ne zgrešite.<p>230 metrov dolg in 29 metrov visok most je (bil) nekakšen podaljšek znamenitega Borovniškega viadukta</p><p><p>Za Borovniški viadukt, na katerega danes spominja edini ohranjeni steber sredi Borovnice, ste najverjetneje že slišali. Je pa verjetno precej manj tistih, ki poznate njegovega manjšega in pogosto prezrtega brata, ki se imenuje <strong>Jelenov viadukt</strong>. Gre za največji večzložni zidani most za železniško uporabo pri nas in enega najstarejših mostov z dvotirno železnico v Sloveniji.</p> <blockquote><p>"Borovničani Jelenovemu viaduktu pravimo tudi Dolinski most. Verjetno zato, ker na starih fotografijah zasledimo napis v nemščini <em>Hirschthal viadukt</em>. Se pravi <em>Viadukt v jelenovi dolini</em>. Poleg tega je tule malo višje tudi Jelenska jama." – <strong>Peter Bezek, domačin in ljubitelj lokalne zgodovine</strong></p></blockquote> <p><em>"Jelenov viadukt je bil pravzaprav neke vrste navoz na Borovniški viadukt,"</em> pove <strong>dr. Tadej Brate, industrijski arheolog</strong>. Nastala sta v istem obdobju in iz enakih materialov.</p> <blockquote><p>"Ampak zdaj pa pomislite, takrat so čez ta most vozile lokomotive, težke 20, 30 ton. Danes pa 120 ali 130 ton! Pa še zmeraj gre. To je dokaz izjemno dobre gradnje."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most5-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most6-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/most7-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 17 Oct 2021 04:45:00 +0000 Jelenov viadukt, manjši brat Borovniškega viadukta Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. <p>Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...</p><p><p>Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. </p> <p><strong>Napoleonov most na Soči v Kobaridu...</strong></p> <p>Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z <strong>Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju'</strong> sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."</p> <blockquote><p>Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.</p></blockquote> <p><strong>...pa tisti v Ajbi...</strong></p> <p>Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z <strong>Niko Testen iz TIC-a Kanal</strong>: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.</p> <p><strong>...in še na Nadiži.</strong></p> <p>Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi <strong>predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola</strong>: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."</p> <p>Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti. </p> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" rel="noopener" target="_blank">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>. </p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" rel="noopener" target="_blank">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> 174811893 RTVSLO – Prvi 728 clean Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. <p>Napoleonov most na Nadiži, na Soči, v Kobaridu, Ajbi, Desklah...</p><p><p>Če bi vas vprašali, ali si želite ogledati Napoleonov most, bi bilo na mesto vprašanje 'Katerega pa?' Namreč, v Sloveniji obstaja več kot eden. Tina Lamovšek se je odpravila v zahodni del države. </p> <p><strong>Napoleonov most na Soči v Kobaridu...</strong></p> <p>Ko sem se v sredo peljala proti Kobaridu, sem razmišljala, da dan ni bil najbolj primeren za obisk. Dež ni ravno prava izbira pri tem, kakršno vreme si želimo za turistični obisk. A ko sem prispela v Kobarid in se s sogovornikom sprehodila do Napoleonovega mostu, me je očaralo ozadje z meglicami in zelenimi hribi. Lepoto se da najti v vsem, če se jo le išče. A vrnimo se k Napoleonovemu mostu. Z <strong>Leonom Četrtičem iz fundacije 'Poti miru v Posočju'</strong> sva stopila nekaj korakov vstran od trenutnega mostu. Na mesto nekdanjega mostu: "Do 1. svetovne vojne je bil tu most, ostanke se še vidi. Med vojno ga je prvo uničila umikajoča avstrijska vojska maja 1915, potem so pa Italijani postavili železnega in ga uničili oktobra 1917. V takšni podobi, kot je danes, torej betonskega, so prav tako postavili Italijani."</p> <blockquote><p>Zakaj Napoleonov most, je skoraj jasno. Izhaja namreč iz njegovih časov.</p></blockquote> <p><strong>...pa tisti v Ajbi...</strong></p> <p>Na snemanje v Kobarid sem prišla z mislijo, da bom v tistih koncih govorila o dveh Napoleonovih mostovih. A obstaja jih več: V Kobaridu, na Nadiži in še v Desklah in Ajbi. Tako sem se tja nenačrtovano odpravila z <strong>Niko Testen iz TIC-a Kanal</strong>: "Tu mimo je potekala glavna prometna povezava proti Benečiji pa tudi kmetje so imeli dostop prek njega do svojih gozdov. Je pa v kar slabem stanju, je v državni lasti, država bi morala poskrbeti za sanacijo mostu. Smo ga pa kot občina pred leti vsaj toliko "zakrpali", da se ne bi porušil.</p> <p><strong>...in še na Nadiži.</strong></p> <p>Bolj stabilen je tisti na Nadiži, kjer je tudi kopališče. Kar ga dela arhitekturno posebnega, je njegova oblika in tehnika gradnje, za katero niso potrebovali veliko materiala, pravi <strong>predsednica Razvojnega društva Breginjski kot Vanessa Marcola</strong>: "Izpostavimo pa lahko tudi dejstvo, da je v hudem potresu ki je leta 1976 prizadel Posočje ostal povsem nepoškodovan. Kot zanimivost lahko povem, da je most po obliki skoraj identičen staremu mostu v Mostarju, katerega načrt je narisal istanbulski arhitekt v 16. stoletju v času osmanskega imperija."</p> <p>Napoleonov most spada pod ločne mostove. Oblikovan je podobno kot obok, ima pa zaradi svoje oblike (vitkosti) večjo nosilnost. Kamniti mostovi so zaradi lastnosti materiala v glavnem obokani. Pomembni so bili v preteklosti, ko še niso poznali drugih tehnologij in materialov. Prednost kamnitih mostov je bila v dostopnosti surovine in možnostih oblikovanja. Most je grajen s posebno tehniko klesanega kamna z zelo malo vmesnega veziva. Od vseh začetkov stoji na istem mestu, namreč že stari graditelji mostov so vedeli, da Nadiže zaradi njene hudourniške narave in pogoste spremembe struge ne gre premoščati na mestih, kjer je to najlažje storiti, zato se most pne čez skale nad koriti. </p> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" rel="noopener" target="_blank">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>. </p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" rel="noopener" target="_blank">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p></p> Sun, 10 Oct 2021 04:45:00 +0000 Napoleonov most: Ko se različni mostovi ponašajo z istim imenom. 5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.<p>Kandijski most v Novem mestu je star več kot 120 let </p><p><p>5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.</p> <blockquote><p><strong>Janez Pezelj</strong>, nekdanji novinar, urednik, dopisnik, direktor novomeškega kulturnega centra in generalni sekretar Rdečega križa: <em>"V otroških letih smo radovedni seveda raziskovali tudi ta most. Plezali smo celo do podesta in uživali, ko smo pod cesto prečkali most."</em></p></blockquote> <p>Gre za 123 let star železni most čez reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga oz. pri mestnih vratih. Je eden od treh cestno-prevoznih mestnih mostov. Leta 92 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.</p> <blockquote><p><strong>Judita Podgornik Zaletelj</strong>, konservatorska svetovalka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto: <em>"Most nikoli ni imel svečane otvoritve, ker je bil dokončan ravno v času velikega žalovanja po smrti cesarice Elizabete, bolj znane kot Sissi. Septembra 1898 jo je v Ženevi ubil italijanski atentator."  </em></p></blockquote> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-143001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142730-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142826-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174810259 RTVSLO – Prvi 668 clean 5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.<p>Kandijski most v Novem mestu je star več kot 120 let </p><p><p>5. sezono radijskih naPOTki reportaž bomo posvetili nekaterim mostovom v Sloveniji. Začenjamo s Kandijskim mostom, ki z edinstveno železno konstrukcijo predstavlja pomembno tehnično dediščino dolenjske prestolnice.</p> <blockquote><p><strong>Janez Pezelj</strong>, nekdanji novinar, urednik, dopisnik, direktor novomeškega kulturnega centra in generalni sekretar Rdečega križa: <em>"V otroških letih smo radovedni seveda raziskovali tudi ta most. Plezali smo celo do podesta in uživali, ko smo pod cesto prečkali most."</em></p></blockquote> <p>Gre za 123 let star železni most čez reko Krko na spodnjem delu Glavnega trga oz. pri mestnih vratih. Je eden od treh cestno-prevoznih mestnih mostov. Leta 92 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.</p> <blockquote><p><strong>Judita Podgornik Zaletelj</strong>, konservatorska svetovalka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto: <em>"Most nikoli ni imel svečane otvoritve, ker je bil dokončan ravno v času velikega žalovanja po smrti cesarice Elizabete, bolj znane kot Sissi. Septembra 1898 jo je v Ženevi ubil italijanski atentator."  </em></p></blockquote> <p>Že poldrugo leto v rubriki naPOTki spodbujamo poslušalke in poslušalce, da odkrivajo (ne)znane kotičke Slovenije. S tem se pridružujemo vseslovenski nacionalni kampanji <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija" target="_blank" rel="noopener">Zdaj je čas. Moja Slovenija</a>.</p> <p>naPOTki pa tudi v 5. sezoni v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo podarjajo tedenske nagrade I feel Slovenia, s katerimi si prislužite možnost za žrebanje glavne nagrade: brezplačna nočitev z zajtrkom za 2 osebi v Hotelu Lev v obliki darilnega bona z veljavnostjo do 31.3.2022. Za domače goste so v hotelu skupine Union Hotels Collection pripravili <a href="https://www.uhcollection.si/sl/blog/turisticni-boni-odlicne-ideje-in-ponudbe-za-pocitnice-v-ljubljani-za-pare-prijatelje-in-druzine" target="_blank" rel="noopener">posebne paketne ponudbe</a>, za katere lahko koristijo tudi turistične bone.</p> <p></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-143001-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142730-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142826-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210928-142802-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 03 Oct 2021 04:45:00 +0000 75 metrov najstarejše tovrstne konstrukcije pri nas Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>V sopotniško sosesko spadata vasi Sopotnica in Sv. Florijan</p><p><p>Prvoten načrt je bil, da za konec poletne sezone NaPOTkov obiščemo Konec na dolenjskem koncu. A splet okoliščin je prinesel spoznanje, da bolje kot obhajati »konec«, je poiskati dobrega sopotnika ali sopotnico. Bojan Leskovec je obiskal Sopotnico, naselje, ki ga sestavljajo samotne kmetije v povirju potoka Sopotniška grapa v Škofjeloškem hribovju.</p></p> 174808333 RTVSLO – Prvi 880 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>V sopotniško sosesko spadata vasi Sopotnica in Sv. Florijan</p><p><p>Prvoten načrt je bil, da za konec poletne sezone NaPOTkov obiščemo Konec na dolenjskem koncu. A splet okoliščin je prinesel spoznanje, da bolje kot obhajati »konec«, je poiskati dobrega sopotnika ali sopotnico. Bojan Leskovec je obiskal Sopotnico, naselje, ki ga sestavljajo samotne kmetije v povirju potoka Sopotniška grapa v Škofjeloškem hribovju.</p></p> Sun, 26 Sep 2021 04:45:00 +0000 Sopotnica V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?<p>In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče </p><p><p>V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?</p> <p>Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:</p> <blockquote><p><em>"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla." </em></p></blockquote> <p>Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102836-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468318'> Plezališče Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102859-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468319'> Športniplezalec Vili Guček.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-103736-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468320'> Jama pod steno, v kateri so se pred Nemci skrivali partizani. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110052-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468322'> Kašča na domačiji Zvoneta Grabnerja, postavljena leta 1850.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110557-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468323'> Družinska hiša Grabnarjevih je še starejša. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468324'> Lesena vrata v družinsko hišo so "originalna".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110040-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468321'> Zvone Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-122447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468325'> Ivan Janez Pavšek in Anton Klančišar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123230-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468326'> Spodnje Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468327'> Zgornje Čolnišče je nastalo v času razmaha premogovništva, ko so si drug zraven drugega hiše postavljali rudarji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123824-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468328'> Vrh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-124322-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468329'> Razgled z Vrha proti Kumu na desni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-125328-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468330'> Cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135116-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468331'> 300 let stara hiša na kmetiji Ivana Janeza Pavška in njegove žene</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135916-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468332'> Na poti iz Zagorja ob Savi proti Čolnišču se peljemo mimo skakalnic, kjer je smučarke skoke treniral Primož Rogljič.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210915-205924-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468385'> Objava o jami in njegovem posebnem prebivalcu v Zasavcu; arhiv Alojza Klančišarja.<span>Foto: Alojz Klančišar</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/jama-scaled-e1631810242389.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468386'> Fotografija iz jame, arhiv Alojza Klančišarja.</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174806181 RTVSLO – Prvi 1017 clean V naPOTkih se danes podajamo na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?<p>In kraj, kjer so doma dobri ljudje, pravi Ivan Janez Pavšek, ki nam razkaže zaselke Krbulje, Vrh, Spodnje in Zgornje Čolnišče </p><p><p>V naPOTkih smo se podali na 500 m nadmorske višine, v naselje Čolnišče v občini Zagorje ob Savi, ki ima 270 prebivalcev. Od Zagorja je naselje oddaljeno 2 kilometra in pol, v Ljubljani ste v dobre pol ure, sodi pa v krajevno skupnost Kisovec-Loke. In če vsi poznamo Kisovec, saj od tam prihaja naš športni as Primož Rogljič, je za Čolnišče najbrž slišal malokdo. Kako je kraj povezan s čolni in kakšne zgodbe ter znamenitosti skriva?</p> <p>Tudi moj vodnik Ivan Janez Pavšek, nekdanji predsednik sveta Krajevne skupnosti Kisovec-Loke, sicer pa eden najbolj aktivnih domačinov v Čolnišču, priznava, da izvora imena kraja ne morejo z zagotovostjo potrditi. Obstaja več razlag:</p> <blockquote><p><em>"Nekateri pravijo, da je ime izpeljanka iz 'čoln išče'. Iz tega izhaja zgodba, da so brodarji ali pa tisti, ki so čoln spravljali sem gor v hrib, iskali čolne. Nekateri pravijo, da je naša dolina - polja in spodnjačolniška kotlina - v obliki čolna in da so po njej imenovali Čolnišče. Legenda pa pravi, da je bila tukaj voda, da je bilo tukaj jezero, po katerem so se peljali s čolni. Ena gospodična je v njem utonila, in ker so jo hoteli najti, so prekopali teren proti Renkam in je ta voda odtekla." </em></p></blockquote> <p>Glede na ime kraja, legende, ki se ga držijo, in cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev, ki stoji sredi vasi, je kar malo čudno, da so imeli prebivalci teh krajev dolgo časa težave z oskrbo vode. Vodovod so dobili šele leta 2005, za kar se je aktivirala vsa skupnost. V kraju, ki so ga v preteklosti zaznamovali rudarstvo, železnica in Sava, večina ljudi pa je imela doma kmetije, je danes urejeno plezališče Čolnišče, v njegovi bližini se skriva pravi kraški biser jama Štangovc (o kateri veliko ve domačin Alojz Klančišar), okoliška narava pa ponuja veliko priložnosti za pohodništvo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102836-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468318'> Plezališče Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-102859-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468319'> Športniplezalec Vili Guček.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-103736-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468320'> Jama pod steno, v kateri so se pred Nemci skrivali partizani. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110052-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468322'> Kašča na domačiji Zvoneta Grabnerja, postavljena leta 1850.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110557-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468323'> Družinska hiša Grabnarjevih je še starejša. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468324'> Lesena vrata v družinsko hišo so "originalna".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-110040-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468321'> Zvone Grabnar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-122447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468325'> Ivan Janez Pavšek in Anton Klančišar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123230-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468326'> Spodnje Čolnišče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468327'> Zgornje Čolnišče je nastalo v času razmaha premogovništva, ko so si drug zraven drugega hiše postavljali rudarji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-123824-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468328'> Vrh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-124322-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468329'> Razgled z Vrha proti Kumu na desni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-125328-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468330'> Cerkev Sv. Miklavža, zavetnika brodarjev</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135116-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468331'> 300 let stara hiša na kmetiji Ivana Janeza Pavška in njegove žene</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/img-20210824-135916-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468332'> Na poti iz Zagorja ob Savi proti Čolnišču se peljemo mimo skakalnic, kjer je smučarke skoke treniral Primož Rogljič.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/20210915-205924-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468385'> Objava o jami in njegovem posebnem prebivalcu v Zasavcu; arhiv Alojza Klančišarja.<span>Foto: Alojz Klančišar</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/jama-scaled-e1631810242389.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-468386'> Fotografija iz jame, arhiv Alojza Klančišarja.</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 19 Sep 2021 04:55:00 +0000 Čolnišče Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?<p>Gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnice Goričane in tudi železniška proga, ki je Ladjo razpolovila.</p><p><p>Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, <span data-group="">pluje, lahko tudi nasede ali se potopi</span>. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja <strong>Ladja</strong> gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?</p> <p>Obstajajo mnoge domneve o izvoru imena, bodisi zapisane, bodisi v obliki ustnega izročila. V zgodovinske podrobnosti se je poglobil tudi domačin in ljubitelj zgodovine <strong>Mirko Mihovec, </strong>ki poudarja, da gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnica Goričane in tudi železniška proga, ki je samo Ladjo razpolovila.</p> <p></p> <p><strong>Tomaž Luštrek </strong>je rojen na Ladji in še vedno prebiva na Ladji.</p> <blockquote><p>"Vsakemu, ki me vpraša, kje živim, rečem na Ladji. In ko me potem vpraša, kako velika je ta Ladja, odgovorim, da tudi Amerika nima takšne."</p></blockquote> <p>Predsednik krajevne skupnosti Senica - Ladja, <strong>Stanislav Ulanec</strong> poudarja, da je ta predel občine Medvode pred velikimi izzivi glede infrastrukturnega razvoja kraja Ladja.</p> <p></p> <p>Domačin <strong>Boštjan Mežnaršič </strong>nam z materjo <strong>Ano</strong>, ki je najstarejša prebivalka Ladje, predstavi tudi druge zgodovinske podrobnosti kraja.</p> <blockquote><p>"Leta 1870 je skozi vas prvič zapeljal vlak. Zgrajena je bila namreč železniška proga Ljubljana–Trbiž. Vas je bila presekana na pol. Presekane so bile vse poti, ki so peljale na polja. Spomnim se parnih lokomotiv, ki sta jih spremljala dim in hrup."</p></blockquote> </p> 174804687 RTVSLO – Prvi 731 clean Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, pluje, lahko tudi nasede ali se potopi. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja Ladja gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?<p>Gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnice Goričane in tudi železniška proga, ki je Ladjo razpolovila.</p><p><p>Kot vemo, je ladja plovilo, veliko vodno vozilo, ki izpluje iz pristanišča, <span data-group="">pluje, lahko tudi nasede ali se potopi</span>. V naši državi pa najdemo tudi kraj s tem imenom. Pri imenu kraja <strong>Ladja</strong> gre za vodno krajevno ime, ki po vsej verjetnosti izhaja iz dejstva, da je bil v bližini jez. Predvidevajo, da je bilo v preteklosti sotočje Save in Sore v bližini ladenske cerkve ter da je zato nastal v dolini jez. Od kod torej izvor imena kraja? Je kdaj po reki Sori plula kakšna ladja?</p> <p>Obstajajo mnoge domneve o izvoru imena, bodisi zapisane, bodisi v obliki ustnega izročila. V zgodovinske podrobnosti se je poglobil tudi domačin in ljubitelj zgodovine <strong>Mirko Mihovec, </strong>ki poudarja, da gre za predel občine Medvode, na katerega sta pomembno vplivali ustanovitev Papirnica Goričane in tudi železniška proga, ki je samo Ladjo razpolovila.</p> <p></p> <p><strong>Tomaž Luštrek </strong>je rojen na Ladji in še vedno prebiva na Ladji.</p> <blockquote><p>"Vsakemu, ki me vpraša, kje živim, rečem na Ladji. In ko me potem vpraša, kako velika je ta Ladja, odgovorim, da tudi Amerika nima takšne."</p></blockquote> <p>Predsednik krajevne skupnosti Senica - Ladja, <strong>Stanislav Ulanec</strong> poudarja, da je ta predel občine Medvode pred velikimi izzivi glede infrastrukturnega razvoja kraja Ladja.</p> <p></p> <p>Domačin <strong>Boštjan Mežnaršič </strong>nam z materjo <strong>Ano</strong>, ki je najstarejša prebivalka Ladje, predstavi tudi druge zgodovinske podrobnosti kraja.</p> <blockquote><p>"Leta 1870 je skozi vas prvič zapeljal vlak. Zgrajena je bila namreč železniška proga Ljubljana–Trbiž. Vas je bila presekana na pol. Presekane so bile vse poti, ki so peljale na polja. Spomnim se parnih lokomotiv, ki sta jih spremljala dim in hrup."</p></blockquote> </p> Sun, 12 Sep 2021 04:45:00 +0000 "Živim na največji ladji na svetu" NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah …. <p>V Prekmurju se drugače diha</p><p><p>»<em>Dober den, kak ste kaj«</em> - tako prijazno, skoraj enoglasno in z nasmehom na obrazu sta me pričakala moja sogovornika, ko sem se iz Ljubljane preko Štajerskega konca pripeljala na levi breg reke Mure v Prekmurje. Za petanjskim mostom sem zagledala neskončno prekmursko ravnico in tablo Občina Tišina. No, radijski mikrofon in tišina ne gresta prav dobro skupaj - a moj prvi sogovornik, <strong>Marjan Šiftar,</strong> dolgoletni podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, me je hitro pomiril, da te v teh krajih ni prav veliko. Simbol fundacije in hkrati njena temeljna dejavnost je skrb za ohranjanje in razvoj <em>Vrta spominov in tovarištva</em>, ki se nahaja na Petanjcih. Kot posebni spominski park je vrt simbolno povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in v želji prizadevanja za mir na svetu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115449-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115836-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-120206-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Občina Tišina ima bogato in razgibano preteklost. Ozemlje, na katerem leži, je bilo verjetno naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo ploščate sekire, najdene na tem prostoru. Življenje ljudi je tako kot v preteklosti še danes tesno povezano z reko Muro, mi je povedal moj drugi sogovornik, <strong>Milan Karoli,</strong> občinski svetnik in predsednik odbora za turizem v občini. Reka Mura povezuje ljudi in ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni ali pa se po sprehajalnih potek sprehodimo po njenih peščenih bregovih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121732-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121702-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121724-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>In tako kot reka Mura povezuje ljudi, jih v prekmurskem koncu tudi hrana – ko so na mizi domače dobrote, je okoli nje veselje - ko boste v tamkajšnjih koncih tudi sami pa ne pozabite poizkusiti domačih dödol, ciganske pečenke in poslank.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104103-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113114-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115335-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-105108-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113146-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113121-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-125249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104055-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174802529 RTVSLO – Prvi 784 clean NaPOTki se tokrat odpravljajo v Prekmurje, v manjšo ravninsko občino Tišina. Tam te kdaj pa kdaj zmoti regljanje Plavčka, brnenje traktorja ali klopotanje štorklje, ki na zorani njivi išče črve. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in nudi številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in rekreacije ali pa oddih in sproščujoče sprehode v naravi in parkih. Ljudje so gostoljubni, kar je občutila tudi Tadeja Bizilj – kam vse sta jo odpeljala njena sogovornika in kje se morate ustaviti tudi sami, če obiščete te kraje pa v naslednjih minutah …. <p>V Prekmurju se drugače diha</p><p><p>»<em>Dober den, kak ste kaj«</em> - tako prijazno, skoraj enoglasno in z nasmehom na obrazu sta me pričakala moja sogovornika, ko sem se iz Ljubljane preko Štajerskega konca pripeljala na levi breg reke Mure v Prekmurje. Za petanjskim mostom sem zagledala neskončno prekmursko ravnico in tablo Občina Tišina. No, radijski mikrofon in tišina ne gresta prav dobro skupaj - a moj prvi sogovornik, <strong>Marjan Šiftar,</strong> dolgoletni podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, me je hitro pomiril, da te v teh krajih ni prav veliko. Simbol fundacije in hkrati njena temeljna dejavnost je skrb za ohranjanje in razvoj <em>Vrta spominov in tovarištva</em>, ki se nahaja na Petanjcih. Kot posebni spominski park je vrt simbolno povezan z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino krajev ob Muri. Nastal je kot simbolni spomin in opomin na grozote 2. svetovne vojne in v želji prizadevanja za mir na svetu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115449-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115836-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-120206-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>Občina Tišina ima bogato in razgibano preteklost. Ozemlje, na katerem leži, je bilo verjetno naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo ploščate sekire, najdene na tem prostoru. Življenje ljudi je tako kot v preteklosti še danes tesno povezano z reko Muro, mi je povedal moj drugi sogovornik, <strong>Milan Karoli,</strong> občinski svetnik in predsednik odbora za turizem v občini. Reka Mura povezuje ljudi in ponuja številne možnosti sožitja z naravo in številne aktivnosti. Tako se lahko po njej spustimo z rafti in čolni ali pa se po sprehajalnih potek sprehodimo po njenih peščenih bregovih.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121732-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121702-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-121724-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>In tako kot reka Mura povezuje ljudi, jih v prekmurskem koncu tudi hrana – ko so na mizi domače dobrote, je okoli nje veselje - ko boste v tamkajšnjih koncih tudi sami pa ne pozabite poizkusiti domačih dödol, ciganske pečenke in poslank.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104103-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113114-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113310-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-115335-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-105108-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113146-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-113121-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-125249-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/20210825-104055-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 05 Sep 2021 04:45:00 +0000 Tišina Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Vas Železnica je opisal že Valvasor in jo imenoval Eisenhof</p><p><p>NaPOTki ta teden raziskujejo osrednjo Slovenijo, natančneje med Turjakom in Škocjanom je kraj, ki ima v duhu poletnih dopustniških migracij ime, ki nas spomni na nekdanja potovanja z vlakom v bolj ali manj oddaljene letoviške kraje. Železnica je nekdaj imela status dvora, leta 1689 jo je opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Dvora, ki so ga pozidali v renesansi ni več, ime Eisenhof se je spremenilo v Železnico, nahajališča železove rude, ki so jo tu topili in v fužinah predelovali, so le še spomini. V ruševinah je tudi nekdanji mlin, krajina se zarašča, razlogov za rekreativni obisk teh krajev pa je še vedno, ali pa ravno zato dovolj.</p></p> 174801155 RTVSLO – Prvi 884 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Vas Železnica je opisal že Valvasor in jo imenoval Eisenhof</p><p><p>NaPOTki ta teden raziskujejo osrednjo Slovenijo, natančneje med Turjakom in Škocjanom je kraj, ki ima v duhu poletnih dopustniških migracij ime, ki nas spomni na nekdanja potovanja z vlakom v bolj ali manj oddaljene letoviške kraje. Železnica je nekdaj imela status dvora, leta 1689 jo je opisal baron Janez Vajkard Valvasor. Dvora, ki so ga pozidali v renesansi ni več, ime Eisenhof se je spremenilo v Železnico, nahajališča železove rude, ki so jo tu topili in v fužinah predelovali, so le še spomini. V ruševinah je tudi nekdanji mlin, krajina se zarašča, razlogov za rekreativni obisk teh krajev pa je še vedno, ali pa ravno zato dovolj.</p></p> Sun, 29 Aug 2021 04:45:00 +0000 »Ja, kje je pa železnica? Nej, nej štreke« Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.<p>V prebivalcih in prebivalkah Borovcev v občini Markovci živi športni duh: od ribarjenja, seniorskega nogometa do kolesarjenje </p><p><p>Zdaj pa iščemo Bôrovce. A ne tiste na morju, pod katerimi tako radi v zavetju njihove sence poležavamo, temveč se bomo odpeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer se tudi nahaja kraj s tem imenom. Prva omemba tega kraja sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 obeleževali 560 obletnico te omembe. V Bôrovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9375-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463494'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9374-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463493'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9373-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463492'> Zbornik ob 550. obletnici vasi Borovci (iz leta 2008)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9372-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463491'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9371-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463490'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174799019 RTVSLO – Prvi 620 clean Zdaj pa iščemo Borovce. A ne tistih na morju, pod katerimi tako radi poležavamo, temveč se bomo zapeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer je tudi kraj s tem imenom. Njegova prva omemba sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 zaznamovali 560. obletnico. V Borovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.<p>V prebivalcih in prebivalkah Borovcev v občini Markovci živi športni duh: od ribarjenja, seniorskega nogometa do kolesarjenje </p><p><p>Zdaj pa iščemo Bôrovce. A ne tiste na morju, pod katerimi tako radi v zavetju njihove sence poležavamo, temveč se bomo odpeljali po regionalni cesti med Ptujem in Ormožem, kjer se tudi nahaja kraj s tem imenom. Prva omemba tega kraja sega v daljno leto 1458, tako da so leta 2018 obeleževali 560 obletnico te omembe. V Bôrovcih je rubriko naPOTki snemala Tina Lamovšek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9375-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463494'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9374-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463493'> Borovci<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9373-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463492'> Zbornik ob 550. obletnici vasi Borovci (iz leta 2008)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9372-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463491'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-9371-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-463490'> Gasilski dom v Borovcih.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 22 Aug 2021 04:45:00 +0000 Borovci: »Če boste kdaj v teh koncih, vam palico posodimo in lahko pridete poskusit, kako ribice prijemajo!« Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.<p>Vasica pod Turjakom, ki šteje 12 prebivalcev, med katerimi se nihče več ne piše Ščurk.</p><p><p>Kraji, ki smo jih obiskali v NaPotkih, imajo zelo različna in tudi zelo zanimiva imena. A tako izvirnega imena za kraj, kot je Ščurki, ne najdemo ravno povsod. Če pa vam zaupamo še to, je vasica povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit, potem je že jasno, da gre za zares poseben kraj.</p> <p></p> <p>Do vasice, ki jo sestavljajo tri hiše, vodi štiri kilometre dolga, zelo razgledna cesta po gozdu. Ne preseneča, da jo zelo radi pretečejo, prehodijo ali prevozijo obiskovalci, ki se podajo v te kraje in se običajno v vasici Ščurki ne ustavljajo. Pa bi se lahko. Ima čudovit razgled na Turjaški grad nad njo, hladen potok in veliko sence, v kateri se skriva tudi bližnjica na grad, po kateri se je nekoč prav tja hodila hladit grofična turjaška.</p> <p></p> <p>Ščurki so lahko tudi izhodišče za izlet – mimo vasice vodijo cesta in številne poti na Kuršeček, v Sodražico in druge okoliške kraje, vredne obiska.</p></p> 174798213 RTVSLO – Prvi 618 clean Kraji, ki jih v naPotkih obiskujemo v poletnih mesecih imajo precej zanimiva imena, ki so načeloma povezana s poletjem – morda je današnja vasica, ki leži pod Turjakom in je del Velik Lašč kar na vrhu izvirnosti. Na vrsti za obisk je namreč vas Ščurki, ki je povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit. Tja - v Ščurke - se je odpravil velik prijatelj ščurkov, Jure K. Čokl.<p>Vasica pod Turjakom, ki šteje 12 prebivalcev, med katerimi se nihče več ne piše Ščurk.</p><p><p>Kraji, ki smo jih obiskali v NaPotkih, imajo zelo različna in tudi zelo zanimiva imena. A tako izvirnega imena za kraj, kot je Ščurki, ne najdemo ravno povsod. Če pa vam zaupamo še to, je vasica povezana s turjaško grofično, ki se je v dolino, kjer teče Ščurkov potok, hodila hladit, potem je že jasno, da gre za zares poseben kraj.</p> <p></p> <p>Do vasice, ki jo sestavljajo tri hiše, vodi štiri kilometre dolga, zelo razgledna cesta po gozdu. Ne preseneča, da jo zelo radi pretečejo, prehodijo ali prevozijo obiskovalci, ki se podajo v te kraje in se običajno v vasici Ščurki ne ustavljajo. Pa bi se lahko. Ima čudovit razgled na Turjaški grad nad njo, hladen potok in veliko sence, v kateri se skriva tudi bližnjica na grad, po kateri se je nekoč prav tja hodila hladit grofična turjaška.</p> <p></p> <p>Ščurki so lahko tudi izhodišče za izlet – mimo vasice vodijo cesta in številne poti na Kuršeček, v Sodražico in druge okoliške kraje, vredne obiska.</p></p> Sun, 15 Aug 2021 04:45:00 +0000 Ščurki Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl. <p>Ples, občina Moravče </p><p><p>Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tam nas na hišni številki 2 pričaka <strong>Gorazd Rotar</strong>, peti iz generacije mlinarjev, ki na tem mestu delujejo že od leta 1904.</p> <blockquote><p><em>"Od tukaj je še kakšnih 200 metrov in se Ples konča. Torej kratek "ples". Moja družina pa je tukaj že 117 let. Srce mlina so valjčni stroji, najstarejši je star približno 80 let in še vedno deluje." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-101406-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ples pa ni edino manjše naselje v moravški občini. Vseh skupaj je 49 in v večini je samo nekaj deset prebivalcev, redko več kot 100, v središču občine – v Moravčah – razlaga <strong>Vojka Rebolj</strong>, predsednica Društva upokojencev Moravče. V narodni noši – v moravških oblačilih iz druge polovice 19. stoletja – nas pozdravita tudi člana folklorne sekcije v društvu <strong>Anka in Rajko Uštar</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ples je razgiban in ob njem se sprostiš, zelo pomembno pa je tudi druženje." </em></p></blockquote> <p>Magnet za obiskovalce v Moravški dolini je predvsem Pohod po nagelj na Limbarsko goro vsako leto v marcu tudi z več kot 10.000 pohodniki – v nekoronskem času, seveda. Predvsem spomladi pa plešejo tudi na bližnjem gradu Tuštanj, ko tam poteka ena izmed največjih prvomajskih prireditev pri nas. Pa tudi sicer je na obnovljenem gradu iz leta 1490 zelo pestro. To je edinstven primer gradu v Sloveniji s prvotno zbirko pohištva, porcelana in preostalega inventarja. V njem z družino živi graščakinja <strong>Petra Pirnat</strong>.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-102757-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-111550-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-110955-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174794419 RTVSLO – Prvi 758 clean Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl. <p>Ples, občina Moravče </p><p><p>Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tam nas na hišni številki 2 pričaka <strong>Gorazd Rotar</strong>, peti iz generacije mlinarjev, ki na tem mestu delujejo že od leta 1904.</p> <blockquote><p><em>"Od tukaj je še kakšnih 200 metrov in se Ples konča. Torej kratek "ples". Moja družina pa je tukaj že 117 let. Srce mlina so valjčni stroji, najstarejši je star približno 80 let in še vedno deluje." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-101406-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ples pa ni edino manjše naselje v moravški občini. Vseh skupaj je 49 in v večini je samo nekaj deset prebivalcev, redko več kot 100, v središču občine – v Moravčah – razlaga <strong>Vojka Rebolj</strong>, predsednica Društva upokojencev Moravče. V narodni noši – v moravških oblačilih iz druge polovice 19. stoletja – nas pozdravita tudi člana folklorne sekcije v društvu <strong>Anka in Rajko Uštar</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Ples je razgiban in ob njem se sprostiš, zelo pomembno pa je tudi druženje." </em></p></blockquote> <p>Magnet za obiskovalce v Moravški dolini je predvsem Pohod po nagelj na Limbarsko goro vsako leto v marcu tudi z več kot 10.000 pohodniki – v nekoronskem času, seveda. Predvsem spomladi pa plešejo tudi na bližnjem gradu Tuštanj, ko tam poteka ena izmed največjih prvomajskih prireditev pri nas. Pa tudi sicer je na obnovljenem gradu iz leta 1490 zelo pestro. To je edinstven primer gradu v Sloveniji s prvotno zbirko pohištva, porcelana in preostalega inventarja. V njem z družino živi graščakinja <strong>Petra Pirnat</strong>.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-102757-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-111550-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210723-110955-3-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 08 Aug 2021 04:45:00 +0000 V Plesu "pleše" predvsem mlin Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino. <p>Zdravilni studenec, kranjski Loreto, muzej na prostem, naravna plezalna stena in osvežitev v Selški Sori</p><p><p>Do Suše vodi več poti, vse pa so prijetne in kratke. Na eni od njih najdete kapelico s studencem. <strong>Klavdija Škulj, domačinka in predsednica Kulturnega in turističnega društva Zali Log</strong>, razloži, da naj bi bil po ljudskem izročilu zdravilen.</p> <blockquote><p>"Zgodba pripoveduje, da je mati sem pripeljala svojo hčerko, ki je slabo videla. Ko si je oči umivala s to vodo, se ji je vid izboljšal. Je pa ta voda res bakteriološko čista. Jaz sem jo recimo natočila in jo hranim v steklenici že šesto leto. Ta voda nima spremenjenega vonja, okusa. Tudi topla ali postana ni. Ostane ista."</p></blockquote> <p>O tem, da je bilo tu nekoč jezero, pričajo klini za privezovanje čolnov na robu skalne pečine. Na njej stoji tudi cerkev (t. i. "kranjski Loreto"), ki je bila zgrajena v 19. stoletju in je danes ena izmed točk Emine romarske poti. Okolica ponuja veliko priložnosti za rekreacijo – od pohodniških in učnih poti do naravne plezalne stene.</p> <blockquote><p>"Pod Sušo je super stenca za plezalce, tako za amaterje kot profesionalce. So zahtevnejše smeri ... Mislim, da so ocene tudi 8+ in naprej. Okoli štiri pa mislim, da je najnižja ocena. Kot amater se zahtevnejših nisem niti loteval." – <strong>domačin, nekdanji rekreativni plezalec</strong></p></blockquote> <p>V bližini sta dve naravni kopališči, primerni za hitro osvežitev v Selški Sori. Sogovornica priporoča še ogled muzeja na prostem z deli protitankovskih ovir, ki se nahaja pred naseljem Zali Log, in omenjeno vas, ki je znana po škrilju, senci in zelju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460756'> Pot do studenca.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153840-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460757'> Kapelica Marije Brezmadežne izpod katere teče zdravilna voda.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153703-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460755'> Pogled s Suše v dolino.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155307-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460758'> Notranjost "kranjskega Loreta".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155316-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155500-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460760'> Do Suše vodijo številne poti (pohodniške, sprehajalne in učne).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460761'> Prostor za poletno osvežitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161504-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161903-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-162253-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460765'> Naravna plezalna stena pod Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170056-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460766'> Muzej na prostem in bunker (v ozadju).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170943-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460767'> Pot v Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-171038-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-182621-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174794650 RTVSLO – Prvi 718 clean Suša nima svoje krajevne table, niti prebivalcev. Je pa to kraj, ki ima dve kapelici, čudežni studenec, cerkev na vrhu skalne pečine, nekaj sprehajalnih poti, plezalno steno, v neposredni bližini pa je Selška Sora, ki je še posebej poleti primerna za hitro osvežitev. Sušo najdete približno 3 kilometre po tem, ko prevozite Železnike. Sicer pa se nahaja med Železniki in Zalim Logom, krajem, ki je med drugim znan po »senci in zelju«. Zakaj, v Napotkih razloži Darja Pograjc, ki je v Suši senco in hlad iskala pretekli teden, ko so se nižinski kraji borili z vročino. <p>Zdravilni studenec, kranjski Loreto, muzej na prostem, naravna plezalna stena in osvežitev v Selški Sori</p><p><p>Do Suše vodi več poti, vse pa so prijetne in kratke. Na eni od njih najdete kapelico s studencem. <strong>Klavdija Škulj, domačinka in predsednica Kulturnega in turističnega društva Zali Log</strong>, razloži, da naj bi bil po ljudskem izročilu zdravilen.</p> <blockquote><p>"Zgodba pripoveduje, da je mati sem pripeljala svojo hčerko, ki je slabo videla. Ko si je oči umivala s to vodo, se ji je vid izboljšal. Je pa ta voda res bakteriološko čista. Jaz sem jo recimo natočila in jo hranim v steklenici že šesto leto. Ta voda nima spremenjenega vonja, okusa. Tudi topla ali postana ni. Ostane ista."</p></blockquote> <p>O tem, da je bilo tu nekoč jezero, pričajo klini za privezovanje čolnov na robu skalne pečine. Na njej stoji tudi cerkev (t. i. "kranjski Loreto"), ki je bila zgrajena v 19. stoletju in je danes ena izmed točk Emine romarske poti. Okolica ponuja veliko priložnosti za rekreacijo – od pohodniških in učnih poti do naravne plezalne stene.</p> <blockquote><p>"Pod Sušo je super stenca za plezalce, tako za amaterje kot profesionalce. So zahtevnejše smeri ... Mislim, da so ocene tudi 8+ in naprej. Okoli štiri pa mislim, da je najnižja ocena. Kot amater se zahtevnejših nisem niti loteval." – <strong>domačin, nekdanji rekreativni plezalec</strong></p></blockquote> <p>V bližini sta dve naravni kopališči, primerni za hitro osvežitev v Selški Sori. Sogovornica priporoča še ogled muzeja na prostem z deli protitankovskih ovir, ki se nahaja pred naseljem Zali Log, in omenjeno vas, ki je znana po škrilju, senci in zelju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460756'> Pot do studenca.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153840-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460757'> Kapelica Marije Brezmadežne izpod katere teče zdravilna voda.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-153703-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460755'> Pogled s Suše v dolino.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155307-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460758'> Notranjost "kranjskega Loreta".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155316-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-155500-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460760'> Do Suše vodijo številne poti (pohodniške, sprehajalne in učne).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460761'> Prostor za poletno osvežitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161504-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161903-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-161916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-162253-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460765'> Naravna plezalna stena pod Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170056-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460766'> Muzej na prostem in bunker (v ozadju).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-170943-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-460767'> Pot v Sušo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-171038-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/20210726-182621-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 01 Aug 2021 04:45:00 +0000 "Suša zato, ker je bil to edini kraj na suhem, nad jezerom" V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.<p>Plujemo v osrčje Brkinov, v idlično vasico med 'Balkanom' in 'Slovanom'</p><p><p>V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, <strong>Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča</strong>, Barko navigira Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8493-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458866'> Stanko Polh, Denis Ambrožič, Primož Polh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458865'> Obeležje na začetku vasi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8520.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458871'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8514.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458868'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8517.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8519.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458870'> Barka<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458862'> Stanko Polh pred svojo domačijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/fontana-in-zadaj-balar-plesisce.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458874'> Fontana in zadaj 'balar' plesišče<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkvica.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458875'> Cerkvica<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458859'> Ob jasnih dnevih se vidi vse do Snežnika<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458860'> Zaraščeni ostanki prvotne vasi <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458861'> Okoli kraja je vse polno priložnosti za sprehode <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8513.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458867'> Kal, ki so ga, se spominja Stanko Polh, zazidali leta 1942. <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458864'> Barka od daleč <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p><strong>FOTOGRAFIJE: PRIMOŽ POLH</strong></p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/razglednica-barke-1910-hrani-primoz-polh.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458887'> Razglednica Barke 1910, hrani Primož Polh <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barski-otroci-pred-cerkvijo-med-njimi-tudi-stanko-arhiv-pp.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458880'> Otroci z Barke pred cerkvijo. Med njimi tudi Stanko Polh<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/bujni-nasad-jabolk.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458881'> Bujni nasad jabolk. Te kraji so seveda zelo znani tudi po sadjarstvu. <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458882'> Cerkev<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/glavni-oltar-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458883'> Glavni oltar<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/gotski-prezbiterij-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458884'> Gotski prezbiterij<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/pogled-proti-pivki-snezniku-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458885'> Pogled proti Snežniku <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure> </div></p> 174791461 RTVSLO – Prvi 882 clean V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča, Barko navigira Mojca Delač.<p>Plujemo v osrčje Brkinov, v idlično vasico med 'Balkanom' in 'Slovanom'</p><p><p>V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih s pomočjo treh domačinov, <strong>Primoža Polha, Stanka Polha in Denisa Ambrožiča</strong>, Barko navigira Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8493-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458866'> Stanko Polh, Denis Ambrožič, Primož Polh</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458865'> Obeležje na začetku vasi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8520.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458871'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8514.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458868'> Barka <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8517.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8519.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458870'> Barka<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458862'> Stanko Polh pred svojo domačijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/fontana-in-zadaj-balar-plesisce.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458874'> Fontana in zadaj 'balar' plesišče<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkvica.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458875'> Cerkvica<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458859'> Ob jasnih dnevih se vidi vse do Snežnika<span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458860'> Zaraščeni ostanki prvotne vasi <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458861'> Okoli kraja je vse polno priložnosti za sprehode <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-8513.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458867'> Kal, ki so ga, se spominja Stanko Polh, zazidali leta 1942. <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barka8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458864'> Barka od daleč <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p><strong>FOTOGRAFIJE: PRIMOŽ POLH</strong></p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/razglednica-barke-1910-hrani-primoz-polh.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458887'> Razglednica Barke 1910, hrani Primož Polh <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/barski-otroci-pred-cerkvijo-med-njimi-tudi-stanko-arhiv-pp.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458880'> Otroci z Barke pred cerkvijo. Med njimi tudi Stanko Polh<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/bujni-nasad-jabolk.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458881'> Bujni nasad jabolk. Te kraji so seveda zelo znani tudi po sadjarstvu. <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/cerkev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458882'> Cerkev<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/glavni-oltar-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458883'> Glavni oltar<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/gotski-prezbiterij-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458884'> Gotski prezbiterij<span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/pogled-proti-pivki-snezniku-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-458885'> Pogled proti Snežniku <span>Foto: Primož Polh </span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 25 Jul 2021 04:45:00 +0000 Med flišem in apnencem je zasidrana Barka Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.<p>Ko je Morsko pravzaprav blizu reke …</p><p><p>Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6440-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458692'> Domačin Karel Zidarič (po domače Drago) in predsednik Športnega društva Morsko Primož Božič <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458693'> Razgled z glavnega trga v naselju Morsko<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458694'> Korito, v katerega je po ceveh stekla prva voda v vasi (kraj Morsko)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6444-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6446-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458697'> V vasi Morsko se nahaja še eno korito. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6448-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458698'> Delo umetnika Branka Drekonje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458699'> Sprehod po vasi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458700'> Skoraj kraška podoba vasi Morsko.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6450-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6438-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458689'> Naselje Morsko v občini Kanal ob Soči.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174791454 RTVSLO – Prvi 538 clean Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom.<p>Ko je Morsko pravzaprav blizu reke …</p><p><p>Veliko Slovencev v tem času išče morsko osvežitev. Takšne, s slano vodo povezane osvežitve vam v tokratnih naPOTkih žal ne bomo ponudili, vam bomo pa ponudili Morsko. Naselje, ki šteje približno 200 prebivalcev, leži na levem bregu reke Soče v občini Kanal ob Soči. Mogoče se bo kakšnemu domačemu gostu zabavno fotografirati ob tabli naselja. A kar dela to vas bogato, so predvsem zgodbe domačinov. Tina Lamovšek vas s povabilom v naselje Morsko vabi tudi v čas pustovanja pod vodstvo idejnega in umetniškega vodje Branka Drekonje. Zakaj? Prisluhnite današnjim naPOTkom. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6440-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458692'> Domačin Karel Zidarič (po domače Drago) in predsednik Športnega društva Morsko Primož Božič <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458693'> Razgled z glavnega trga v naselju Morsko<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458694'> Korito, v katerega je po ceveh stekla prva voda v vasi (kraj Morsko)<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6444-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6446-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458697'> V vasi Morsko se nahaja še eno korito. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6448-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458698'> Delo umetnika Branka Drekonje.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458699'> Sprehod po vasi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458700'> Skoraj kraška podoba vasi Morsko.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6450-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-6438-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-458689'> Naselje Morsko v občini Kanal ob Soči.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 18 Jul 2021 04:45:00 +0000 »Vedo, da sem Primorec. In mislijo, da če živim v Morskem, verjetno živim nekje pri morju.« In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.<p>In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo.</p><p><p>Kraj Morje je idilična vas, ki leži kakšnih 15 kilometrov južno od Maribora. Spada v krajevno skupnost Fram in občino Rače-Fram. <strong>Milojka Dreo</strong>, soustanoviteljica Društva krajanov in svetnica v občini Rače-Fram, pove, da se kraj zelo hitro širi, čemur botruje prijetna sončna lega na pohorskih obronkih. Morje trenutno šteje 1307 prebivalcev, če pokukamo v zgodovino, pa so najstarejše sledove človeka v tem kraju našli v mlajši kameni dobi pred 5000 leti. In zgodovina lahko razloži tudi nastanek imena, ki nima prav nič povezave z morsko vodo. </p> <blockquote><p>“Prvi zapis zasledimo leta 1527, letos mineva 494 let od prve omembe kraja. Takrat so oblasti odredile popis oseb, starejših od 12 let, za protiturški davek in ga imenovale glavarina. Ljudsko ime Murje so v framskem gradu prevedli v Mauerbach. Latinski muri v prvem sklonu množine pomeni obzidje. Murje – Morje.”</p></blockquote> <p>Nekaj vode pa v kraju vseeno je, in sicer Morski potok, ki izvira v Loki, teče skozi središče vasi in se zliva v Polskavski potok. Sicer pa sta zelo razviti panogi vinogradništvo in kmetijstvo, večina prebivalcev hodi na delo v bližnji Maribor, Slovensko Bistrico ali pa se vozijo v Avstrijo. Nekaj se jih ukvarja tudi s svojo obrtjo ali podjetništvom. V preteklosti je bilo v kraju veliko čebelarjev, vendar je ta dejavnost sčasoma nekoliko zamrla, s čebelarstvom pa se trenutno ukvarjata le dva krajana: Ana Purkart in Marjan Brezočnik. So pa zato bolj številčna društva: gasilsko, planinsko in društvo krajanov. O slednjem predsednica <strong>Andreja Mom</strong> pove, da so ga ustanovili z namenom združevati Morčane, kjer je še posebej pomemben prostor za srečanja igrišče sredi naselja.</p> <p>In čeprav Morje ni velik kraj, ima nekaj ljudi, ki so ga pomembno sooblikovali. Josip Priol je bil sadjarski in čebelarski strokovnjak, znan je tudi zgodovinar Jože Koropec in profesorica Breda Mešl Krajnc ter kolesar Jože Roner, ki se je udeleževal pomembnih dirk v svetovnem prvenstvu. In Morje je še vedno kraj zmagovalcev: v njem trenutno živi 3-kratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, pa zmagovalec šova Kmetija iz leta 2014 Denis Toplak in Bojan Papež, ki je slavil zmago v prvem šovu The biggest loser Slovenija. <strong>Bojan Papež</strong> je v kraju še posebej poznan kot odličen vinogradnik.</p> <p>V Morju se torej ne boste ohladili v vodi, v senci vinogradov in dreves pa prav gotovo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom. </p></p> 174789782 RTVSLO – Prvi 512 clean In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom.<p>In tudi izvor imena Morje, kraja v občini Rače-Fram, ni povezan z vodo.</p><p><p>Kraj Morje je idilična vas, ki leži kakšnih 15 kilometrov južno od Maribora. Spada v krajevno skupnost Fram in občino Rače-Fram. <strong>Milojka Dreo</strong>, soustanoviteljica Društva krajanov in svetnica v občini Rače-Fram, pove, da se kraj zelo hitro širi, čemur botruje prijetna sončna lega na pohorskih obronkih. Morje trenutno šteje 1307 prebivalcev, če pokukamo v zgodovino, pa so najstarejše sledove človeka v tem kraju našli v mlajši kameni dobi pred 5000 leti. In zgodovina lahko razloži tudi nastanek imena, ki nima prav nič povezave z morsko vodo. </p> <blockquote><p>“Prvi zapis zasledimo leta 1527, letos mineva 494 let od prve omembe kraja. Takrat so oblasti odredile popis oseb, starejših od 12 let, za protiturški davek in ga imenovale glavarina. Ljudsko ime Murje so v framskem gradu prevedli v Mauerbach. Latinski muri v prvem sklonu množine pomeni obzidje. Murje – Morje.”</p></blockquote> <p>Nekaj vode pa v kraju vseeno je, in sicer Morski potok, ki izvira v Loki, teče skozi središče vasi in se zliva v Polskavski potok. Sicer pa sta zelo razviti panogi vinogradništvo in kmetijstvo, večina prebivalcev hodi na delo v bližnji Maribor, Slovensko Bistrico ali pa se vozijo v Avstrijo. Nekaj se jih ukvarja tudi s svojo obrtjo ali podjetništvom. V preteklosti je bilo v kraju veliko čebelarjev, vendar je ta dejavnost sčasoma nekoliko zamrla, s čebelarstvom pa se trenutno ukvarjata le dva krajana: Ana Purkart in Marjan Brezočnik. So pa zato bolj številčna društva: gasilsko, planinsko in društvo krajanov. O slednjem predsednica <strong>Andreja Mom</strong> pove, da so ga ustanovili z namenom združevati Morčane, kjer je še posebej pomemben prostor za srečanja igrišče sredi naselja.</p> <p>In čeprav Morje ni velik kraj, ima nekaj ljudi, ki so ga pomembno sooblikovali. Josip Priol je bil sadjarski in čebelarski strokovnjak, znan je tudi zgodovinar Jože Koropec in profesorica Breda Mešl Krajnc ter kolesar Jože Roner, ki se je udeleževal pomembnih dirk v svetovnem prvenstvu. In Morje je še vedno kraj zmagovalcev: v njem trenutno živi 3-kratni svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser, pa zmagovalec šova Kmetija iz leta 2014 Denis Toplak in Bojan Papež, ki je slavil zmago v prvem šovu The biggest loser Slovenija. <strong>Bojan Papež</strong> je v kraju še posebej poznan kot odličen vinogradnik.</p> <p>V Morju se torej ne boste ohladili v vodi, v senci vinogradov in dreves pa prav gotovo. Na poti tja pa se ne boste mogli izgubiti, saj je kraj Morje edini v Sloveniji s tem imenom. </p></p> Sun, 11 Jul 2021 04:45:00 +0000 “Če pride kdo k nam na letovanje, lahko pričakuje le “suho” morje” Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Potepanje po jugovzhodnem robu idrijske planote, na osi Gore- Dole</p><p><p>Če imate radi aktivne in poučne izlete, bodo današnji NaPOTki po vaši meri. Obiskali smo kraj oziroma kraje v osrčju Slovenije, ki so vpeti v trikotnik Idrija, Žiri, Logatec. Če rečemo Gore, moramo reči tudi Dole. Potem pa lahko začnemo naštevati: razvodje med Jadranskim in Črnim morjem, zapuščina nekdanje rapalske meje, živosrebrna tovorna pot, lokalni Stonehenge v podobi megalitske kamnite mize, baročna cerkvica sv. Marije Magdalene in še bi lahko naštevali. Domačini vas povabijo tudi na ogled gledališke predstave, pa tudi lačni in žejni ne boste ostali. Odvečne kalorije pa bodo hitro pošle na razgibanih kolesarskih poteh.</p></p> 174788367 RTVSLO – Prvi 988 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Potepanje po jugovzhodnem robu idrijske planote, na osi Gore- Dole</p><p><p>Če imate radi aktivne in poučne izlete, bodo današnji NaPOTki po vaši meri. Obiskali smo kraj oziroma kraje v osrčju Slovenije, ki so vpeti v trikotnik Idrija, Žiri, Logatec. Če rečemo Gore, moramo reči tudi Dole. Potem pa lahko začnemo naštevati: razvodje med Jadranskim in Črnim morjem, zapuščina nekdanje rapalske meje, živosrebrna tovorna pot, lokalni Stonehenge v podobi megalitske kamnite mize, baročna cerkvica sv. Marije Magdalene in še bi lahko naštevali. Domačini vas povabijo tudi na ogled gledališke predstave, pa tudi lačni in žejni ne boste ostali. Odvečne kalorije pa bodo hitro pošle na razgibanih kolesarskih poteh.</p></p> Sun, 04 Jul 2021 04:45:00 +0000 Gore in Dole Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.<p>Vas Otok sredi območja Cekrniškega jezera skriva številne zanimive zgodbe in pestro kulturno dediščino</p><p><p>Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kdo bi si mislil, da 1 kvadratni kilometer, 12 hiš, manj kot 20 stalnih prebivalcev in 1 cerkev skrivajo toliko zanimivih zgodb, zgodovinskih dejstev in naravnih lepot, da so eni Napotki premalo – še posebej, če se imate priložnost ob Cerkniškem jezeru pogovarjati s Tinetom Scheinom iz Notranjskega regijskega parka in lahko obiščete domačinko Ivano Mulec na domačiji Ta Gorenji.</p> <p><em>"Vas Otok je tisti osrednji del Notranjskega parka na območju samega Cerkniškega jezera. To je največji otok v slovenskem prostoru - seveda takrat, ko voda je. Takrat, ko voda v Cerkniškem jezeru usahne, takrat pa to rata polje, ki se dviga proti vasi Otok,</em>" razloži Tine Schein. V zadnjih 30 letih je Otok manjkrat otok kot včasih - po letu 1990 so namreč z napisi dvignili vse ceste, ki peljejo do vasi, za dober meter.</p> <blockquote><p><em>"Drugače pa je bil Otok v prejšnjem stoletju vsaj tri, štiri, pet mesece tak, kot mora biti otok - obdan z vodo. Vsi, ki so živeli na otoku, so imeli svoje čolne. Zavedati pa se moramo, da je leta 1830, 1840 na otoku živelo okoli 150 ljudi." </em></p></blockquote> <p>Danes, pravi svetovni splet, v njem živi le še 18 stalnih prebivalcev, v vasi pa je tudi nekaj vikendov. Odseljevanju je botrovala tudi omejena površina za kmetovanje, kar je bila od nekdaj primarna dejavnost domačinov. Mnogi med njimi so sicer znali izdelovati tudi čolne, veliko pa se jih je med obema vojnama ukvarjalo s tihotapljenjem. Kakšno je bilo življenje v vasi včasih, kdaj so bile vode jezera najvišje in kakšni so jezerski čolni, smo izvedeli od Ivane Mulec.</p> <blockquote><p><em>"Tu je zmeraj težko življenje, ampak mi smo trdovratni in tega navajeni."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/otok-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455483'> Otok 1</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/druzinski-znak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455474'> Hišni znak družine Mulec z domačije Ta Gorenji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivana-mulec-s-kljucavnico-za-coln-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455475'> Ivana Mulec, po domače Iva s ključavnico za čolne</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455477'> Ivanina družina pred "jamnico", shrambo za kropir. Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/coln2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455473'> Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ohcet-za-colnu2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455482'> Fatografija ohceti, ki mi jo je pokazala Ivana Mulec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/kajza-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455479'> Kašča na domačiji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pec-in-susilnica-za-meso-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455484'> sušilnica za meso</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/jamnica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455478'> Jamnica, shramba za krompir, danes - brez strehe in zaraščena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/moja-sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455480'> Sogovornika oddaje Napotki. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-pred-cerkvijo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455489'> Tine Schein pred cerkvijo, ki stoji na vrhu osamelca in vasi.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455490'> Tine Schein pri železnem zvonu Cerkve </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pogled-na-jezero-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455485'> Pogled proti območju, ki ga lahko preplavi Cerkniško jezero.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tabla-2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174786208 RTVSLO – Prvi 1188 clean Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.<p>Vas Otok sredi območja Cekrniškega jezera skriva številne zanimive zgodbe in pestro kulturno dediščino</p><p><p>Med poletjem smo si v oddaji NaPOTki zastavili nov cilj: obiskali bomo kraje z imeni, ki jih, če jih napišemo z malo začetnico, uporabljamo v vsakdanjem jeziku za opis predmetov ali pojmov. Prvi je povezan s poletjem: otok. Če ste pomislili na Izolo, na Otočec, na Blejski ali mogoče Mariborski otok, ste zavili v napačno smer. Odpravili smo se v Otok. Ja, nismo se zmotili: v vas Otok, edini naseljen otok v Sloveniji, ki danes sicer le še redko postane otok sredi Cerkniškega jezera.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kdo bi si mislil, da 1 kvadratni kilometer, 12 hiš, manj kot 20 stalnih prebivalcev in 1 cerkev skrivajo toliko zanimivih zgodb, zgodovinskih dejstev in naravnih lepot, da so eni Napotki premalo – še posebej, če se imate priložnost ob Cerkniškem jezeru pogovarjati s Tinetom Scheinom iz Notranjskega regijskega parka in lahko obiščete domačinko Ivano Mulec na domačiji Ta Gorenji.</p> <p><em>"Vas Otok je tisti osrednji del Notranjskega parka na območju samega Cerkniškega jezera. To je največji otok v slovenskem prostoru - seveda takrat, ko voda je. Takrat, ko voda v Cerkniškem jezeru usahne, takrat pa to rata polje, ki se dviga proti vasi Otok,</em>" razloži Tine Schein. V zadnjih 30 letih je Otok manjkrat otok kot včasih - po letu 1990 so namreč z napisi dvignili vse ceste, ki peljejo do vasi, za dober meter.</p> <blockquote><p><em>"Drugače pa je bil Otok v prejšnjem stoletju vsaj tri, štiri, pet mesece tak, kot mora biti otok - obdan z vodo. Vsi, ki so živeli na otoku, so imeli svoje čolne. Zavedati pa se moramo, da je leta 1830, 1840 na otoku živelo okoli 150 ljudi." </em></p></blockquote> <p>Danes, pravi svetovni splet, v njem živi le še 18 stalnih prebivalcev, v vasi pa je tudi nekaj vikendov. Odseljevanju je botrovala tudi omejena površina za kmetovanje, kar je bila od nekdaj primarna dejavnost domačinov. Mnogi med njimi so sicer znali izdelovati tudi čolne, veliko pa se jih je med obema vojnama ukvarjalo s tihotapljenjem. Kakšno je bilo življenje v vasi včasih, kdaj so bile vode jezera najvišje in kakšni so jezerski čolni, smo izvedeli od Ivane Mulec.</p> <blockquote><p><em>"Tu je zmeraj težko življenje, ampak mi smo trdovratni in tega navajeni."</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/otok-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455483'> Otok 1</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/druzinski-znak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455474'> Hišni znak družine Mulec z domačije Ta Gorenji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivana-mulec-s-kljucavnico-za-coln-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455475'> Ivana Mulec, po domače Iva s ključavnico za čolne</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455477'> Ivanina družina pred "jamnico", shrambo za kropir. Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/coln2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455473'> Fotografija, objavljena v knjigi Cerkniško jezero in ljudje ob njem. Avtor: janez Kebe. Založba Ognjišče, 2011. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ohcet-za-colnu2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455482'> Fatografija ohceti, ki mi jo je pokazala Ivana Mulec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/kajza-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455479'> Kašča na domačiji. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pec-in-susilnica-za-meso-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455484'> sušilnica za meso</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/ivanina-druzina2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/jamnica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455478'> Jamnica, shramba za krompir, danes - brez strehe in zaraščena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/moja-sogovornika-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455480'> Sogovornika oddaje Napotki. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-pred-cerkvijo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455489'> Tine Schein pred cerkvijo, ki stoji na vrhu osamelca in vasi.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tine-schein-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455490'> Tine Schein pri železnem zvonu Cerkve </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/pogled-na-jezero-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-455485'> Pogled proti območju, ki ga lahko preplavi Cerkniško jezero.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/tabla-2-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 27 Jun 2021 04:55:00 +0000 Vas Otok - edini naseljeni otok pri nas Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov. <p>Brestanica z okolico </p><p><p>Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, v okolici pa številne bolj ali manj razpotegnjene vasi. Med njimi tudi naselje Anže, ki ga domačini naglasijo na a, torej [ánže]. Število vasi na tem območju nekoč ni bilo dosti manjše, kot je danes, manjše je bilo število prebivalcev. V Anžah jih je danes nekaj več kot sto, samo v Brestanici pa je prebivalcev nekaj manj kot tisoč.</p> <p>Med njimi je tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva <strong>Primož Kozmus</strong>, ki je danes med drugim gostinec. Svoje lovorike oz. medalje je zaupal v hrambo muzeju na gradu Rajhenburg. Na danes zgledno obnovljenem kulturnem spomeniku državnega pomena je tudi razstava o obdobju, ko je bil grad center za izgon 45.000 Slovencev, po večini prebivalcev Posavja, po vojni tudi ženski zapor. Pomemben del zgodovine gradu pa je meniški red trapistov, ki je na grad prišel pred točno 140 leti.</p> <blockquote><p><em><strong> Helena Rožman</strong>, muzejska svetovalka: "Gre za meniški red s strogimi pravili. Trapisti so reformirani cistercijani. Njihov moto je moli in delaj. Sicer pa so trapisti v teh krajih bili prvi, ki so imeli telefon, mogoče tudi prvi gramofon, najverjetneje prvi fotoaparat. Na področju kmetijstva so uvedli prvi traktor in potem zelo hitro tudi kombajn." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-160811-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454131'> Grad Rajhenburg<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-163136-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454133'> Razstava Trapisti v Rajhenburgu<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Pod gradom v Brestanici je po svoje poseben tudi star trg, kjer je včasih tekla glavna cesta. Danes stare stavbe zbujajo radovednost o nekoč obrtniški ulici: na eni je celo tabla, da je tukaj delovala Prva parna pekarna v nekdanji Jugoslaviji, z letnico 1939. Na ulici je tudi prenovljen Dom svobode in ena najstarejših gostiln na Slovenskem, ki deluje že več kot 215 let.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-151510-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454112'> Stari trg v Brestanici, kjer je včasih tekla glavna cesta.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-152934-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454113'> Napis na eni od stavb. <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Ena od zanimivejših turističnih točk v Brestanici pa je nekaj let stara pridobitev – urejena in ves čas osvetljena pohodna in kolesarska pot skozi 510 metrov dolg predor, ki povezuje gasilski dom in železniško postajo tik ob Savi.</p> <blockquote><p><em><strong>Tone Zakšek</strong> iz Turističnega društva Brestanica in učitelj telovadbe na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško: "To je predor nekdanje ozkotirne železnice, ki je bil zgrajen leta 1922, delali pa so ga italijanski ujetniki prve svetovne vojne. Namenjen je bil za prevoz premoga iz Senovega na brestaniško železniško postajo, iz katere so potem premog razvažali po nekdanji Jugoslaviji." </em></p></blockquote> </p> 174784764 RTVSLO – Prvi 783 clean Tokratni cilj je v Posavju. 510 metrov dolg osvetljen predor, namenjen kolesarjem in pešcem, zgledno obnovljen grad, sicer eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, gostinec, ki je nekdanji olimpijski in svetovni prvak, pa še bi lahko naštevali. Vse to je obiskala Nataša Rašl v Brestanici in njeni okolici. Najprej je odšla v vas Anže, kjer kakšnega Anžeta sicer ni našla, je pa tam in v okolici srečala kar nekaj zanimivih sogovornikov. <p>Brestanica z okolico </p><p><p>Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži kraj Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, v okolici pa številne bolj ali manj razpotegnjene vasi. Med njimi tudi naselje Anže, ki ga domačini naglasijo na a, torej [ánže]. Število vasi na tem območju nekoč ni bilo dosti manjše, kot je danes, manjše je bilo število prebivalcev. V Anžah jih je danes nekaj več kot sto, samo v Brestanici pa je prebivalcev nekaj manj kot tisoč.</p> <p>Med njimi je tudi nekdanji olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva <strong>Primož Kozmus</strong>, ki je danes med drugim gostinec. Svoje lovorike oz. medalje je zaupal v hrambo muzeju na gradu Rajhenburg. Na danes zgledno obnovljenem kulturnem spomeniku državnega pomena je tudi razstava o obdobju, ko je bil grad center za izgon 45.000 Slovencev, po večini prebivalcev Posavja, po vojni tudi ženski zapor. Pomemben del zgodovine gradu pa je meniški red trapistov, ki je na grad prišel pred točno 140 leti.</p> <blockquote><p><em><strong> Helena Rožman</strong>, muzejska svetovalka: "Gre za meniški red s strogimi pravili. Trapisti so reformirani cistercijani. Njihov moto je moli in delaj. Sicer pa so trapisti v teh krajih bili prvi, ki so imeli telefon, mogoče tudi prvi gramofon, najverjetneje prvi fotoaparat. Na področju kmetijstva so uvedli prvi traktor in potem zelo hitro tudi kombajn." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-160811-4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454131'> Grad Rajhenburg<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-163136-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-454133'> Razstava Trapisti v Rajhenburgu<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Pod gradom v Brestanici je po svoje poseben tudi star trg, kjer je včasih tekla glavna cesta. Danes stare stavbe zbujajo radovednost o nekoč obrtniški ulici: na eni je celo tabla, da je tukaj delovala Prva parna pekarna v nekdanji Jugoslaviji, z letnico 1939. Na ulici je tudi prenovljen Dom svobode in ena najstarejših gostiln na Slovenskem, ki deluje že več kot 215 let.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-151510-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454112'> Stari trg v Brestanici, kjer je včasih tekla glavna cesta.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/06/20210531-152934-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-454113'> Napis na eni od stavb. <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>Ena od zanimivejših turističnih točk v Brestanici pa je nekaj let stara pridobitev – urejena in ves čas osvetljena pohodna in kolesarska pot skozi 510 metrov dolg predor, ki povezuje gasilski dom in železniško postajo tik ob Savi.</p> <blockquote><p><em><strong>Tone Zakšek</strong> iz Turističnega društva Brestanica in učitelj telovadbe na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško: "To je predor nekdanje ozkotirne železnice, ki je bil zgrajen leta 1922, delali pa so ga italijanski ujetniki prve svetovne vojne. Namenjen je bil za prevoz premoga iz Senovega na brestaniško železniško postajo, iz katere so potem premog razvažali po nekdanji Jugoslaviji." </em></p></blockquote> </p> Sun, 20 Jun 2021 04:45:00 +0000 Od vasi Anže mimo olimpijca na grad, potem skozi predor na železniško postajo Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač. <p>Idilična vasica z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino </p><p><p>Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovemu v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog".</p> <p>Že od daleč vas pozdravi s prepoznavnim zvonikom oglejskega tipa na cerkvi sv. Mihaela, ki se v starih zapisih prvič omenja že leta 1233. Kot je povedala kustodinja Goriškega muzeja <strong>dr. Tanja Gomiršek</strong>:</p> <blockquote><p><em>V bistvu mi je že kot otroku vzbujal posebne občutke, ker je tako velik in posebno oblikovan. Za Brda so dosti bolj značilni zvoniki s cinami in dejansko jih je imel tudi ta v preteklosti. Tega novega, večjega, so zidali med letoma 1891 in 1895. Zanimivo je, da jim je zmanjkalo sredstev še za eno nadstropje, pa tudi to, da je celotno gradnjo nadzoroval domačin Valentin Vuga. </em></p></blockquote> <p>V fasadi cerkve je tudi njegov podpis. Kakšen, lahko slišite v reportaži. Izvor imena Biljana ni poznan, so pa končnice na <em>-ana</em> rimskega ali predrimskega izvora in značilne za te kraje, pripoveduje dr. Gomiršek. Ko pa smo že pri imenih. Po Biljani je svojega dobil znameniti tabor, ki je potekal v nedeljo, 25. aprila 1869 in bil izjemno pomemben za razvoj narodne zavesti. Nekaj let po tem so Brda dobila dve čitalnici. Eno v Kojskem, drugo pa v Biljani.</p> <p>Ena od značilnosti Biljane ali Bjane, kot ji pravijo domačini, je tudi dvorec Dorišče, ki naj bi imel tudi najstarejšo ohranjeno vinsko klet v Brdih, zasnovano v 13. stoletju. Danes tam zorijo svetovno poznana in priznana peneča se vina.</p> <p>Kraj odlično pozna 93-letna gospa <strong>Darinka Sirk</strong>, Brika, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z raziskovanjem etnologije.</p> <blockquote><p><em>Danes je še vedno lepa vasica, ki ima svoje čare, a ne da se primerjati s tem, kako je bilo nekoč. Biljana je bila glavna vas v Brdih, kjer je bilo vse možno, od gospodarstva, kulture, vere,  za vse to je bilo središče v Biljani. Če si rekel 'Biljana', so jo poznali daleč naokrog. </em></p></blockquote> <p>Predsednica krajevne skupnosti Biljana - Zali Breg, gospa <strong>Ksenija Mikulin</strong>, v Brdih živi že 37 let.</p> <blockquote><p>Biljana danes je bolj kot vse briške vasi, a so se mogoče nekatere bolj turistično razvijale. Danes ima okoli 150 prebivalcev, kjer je vključen tudi zaselek Zali Breg.</p></blockquote> <p>Pravi, da sta jo navdušili preprostost ljudi in življenja na vasi, ter dodaja, da so se v štiridesetih letih Brda zelo spremenila in zelo turistično razvila.</p> <blockquote><p>Mislim, da se bo prihodnost še dvignila. Ti kraji bodo postali bolj mondeni. Za zdaj še ohranjajo avtohtnost in upam, da ne bo šlo preveč v drugo smer.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7474-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452860'> Zemljevid<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7472-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452859'> Med Šmartnim in Dobrovim se cesta odcepi v Biljano. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7470-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452858'> Pogled na Biljano <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452857'> Oljke</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7468-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452856'> Razgled na briške griče<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7467-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452855'> Razgled na briške griče 2<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7465-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452854'> Dr. Tanja Gomiršek <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452853'> Tabla na hiši, kjer sta delovala Ignac in Izidor Kožlin. <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7460-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7459-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452851'> Cerkev Sv. Mihaela <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452850'> Češnje <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7489-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452862'> Dorišče, kjer danes pridelujejo penine<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452844'> Biljana <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452864'> Ksenija Mikulin <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7490-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452863'> Darinka Sirk <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174782749 RTVSLO – Prvi 769 clean Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovem v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica - Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog". Z radijskim mikrofonom se jo je odpravila raziskovat Mojca Delač. <p>Idilična vasica z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino </p><p><p>Po približno kilometru vožnje od Šmartnega proti Dobrovemu v Goriških Brdih se cesta odcepi levo in na griču nas pozdravi idilična vasica Biljana. O njeni zgodovini je znanega marsikaj, prav tako pa je vas nosila pomembno vlogo za buditev narodne zavesti in ohranjanja slovenske kulture v teh obmejnih krajih in veljalo je, da "če si rekel Biljana, so jo poznali daleč naokrog".</p> <p>Že od daleč vas pozdravi s prepoznavnim zvonikom oglejskega tipa na cerkvi sv. Mihaela, ki se v starih zapisih prvič omenja že leta 1233. Kot je povedala kustodinja Goriškega muzeja <strong>dr. Tanja Gomiršek</strong>:</p> <blockquote><p><em>V bistvu mi je že kot otroku vzbujal posebne občutke, ker je tako velik in posebno oblikovan. Za Brda so dosti bolj značilni zvoniki s cinami in dejansko jih je imel tudi ta v preteklosti. Tega novega, večjega, so zidali med letoma 1891 in 1895. Zanimivo je, da jim je zmanjkalo sredstev še za eno nadstropje, pa tudi to, da je celotno gradnjo nadzoroval domačin Valentin Vuga. </em></p></blockquote> <p>V fasadi cerkve je tudi njegov podpis. Kakšen, lahko slišite v reportaži. Izvor imena Biljana ni poznan, so pa končnice na <em>-ana</em> rimskega ali predrimskega izvora in značilne za te kraje, pripoveduje dr. Gomiršek. Ko pa smo že pri imenih. Po Biljani je svojega dobil znameniti tabor, ki je potekal v nedeljo, 25. aprila 1869 in bil izjemno pomemben za razvoj narodne zavesti. Nekaj let po tem so Brda dobila dve čitalnici. Eno v Kojskem, drugo pa v Biljani.</p> <p>Ena od značilnosti Biljane ali Bjane, kot ji pravijo domačini, je tudi dvorec Dorišče, ki naj bi imel tudi najstarejšo ohranjeno vinsko klet v Brdih, zasnovano v 13. stoletju. Danes tam zorijo svetovno poznana in priznana peneča se vina.</p> <p>Kraj odlično pozna 93-letna gospa <strong>Darinka Sirk</strong>, Brika, ki se ljubiteljsko ukvarja tudi z raziskovanjem etnologije.</p> <blockquote><p><em>Danes je še vedno lepa vasica, ki ima svoje čare, a ne da se primerjati s tem, kako je bilo nekoč. Biljana je bila glavna vas v Brdih, kjer je bilo vse možno, od gospodarstva, kulture, vere,  za vse to je bilo središče v Biljani. Če si rekel 'Biljana', so jo poznali daleč naokrog. </em></p></blockquote> <p>Predsednica krajevne skupnosti Biljana - Zali Breg, gospa <strong>Ksenija Mikulin</strong>, v Brdih živi že 37 let.</p> <blockquote><p>Biljana danes je bolj kot vse briške vasi, a so se mogoče nekatere bolj turistično razvijale. Danes ima okoli 150 prebivalcev, kjer je vključen tudi zaselek Zali Breg.</p></blockquote> <p>Pravi, da sta jo navdušili preprostost ljudi in življenja na vasi, ter dodaja, da so se v štiridesetih letih Brda zelo spremenila in zelo turistično razvila.</p> <blockquote><p>Mislim, da se bo prihodnost še dvignila. Ti kraji bodo postali bolj mondeni. Za zdaj še ohranjajo avtohtnost in upam, da ne bo šlo preveč v drugo smer.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7474-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452860'> Zemljevid<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7472-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452859'> Med Šmartnim in Dobrovim se cesta odcepi v Biljano. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7470-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452858'> Pogled na Biljano <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452857'> Oljke</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7468-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452856'> Razgled na briške griče<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7467-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452855'> Razgled na briške griče 2<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7465-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452854'> Dr. Tanja Gomiršek <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452853'> Tabla na hiši, kjer sta delovala Ignac in Izidor Kožlin. <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7460-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7459-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452851'> Cerkev Sv. Mihaela <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7456-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452850'> Češnje <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7489-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452862'> Dorišče, kjer danes pridelujejo penine<span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452844'> Biljana <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7491-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452864'> Ksenija Mikulin <span>Foto: MD</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img-7490-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452863'> Darinka Sirk <span>Foto: Mojca Delač </span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 13 Jun 2021 04:45:00 +0000 "Včasih je bila Biljana glavna vas v Brdih" Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta! <p>Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta</p><p><p>Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga <strong>domačin Alojz Ambrož</strong>:</p> <blockquote><p>"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."</p></blockquote> <p>Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži <strong>domačin Boštjan Golob:</strong></p> <blockquote><p>"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."</p></blockquote> <p>Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20190804_120222-002-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451764'> Farovško dvorišče s potomko stare trte.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20190804_135817-1-1-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451758'> Ožbaltžane je pred časom obiskal predsednik Borut Pahor.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/068-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451757'> Sogovornika Alojz Ambrož (levo) in Boštjan Golob (desno).<span>Foto: Boštjan Golob</span></figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_143746-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451788'> podor za cerkvijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_124220_resized_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451790'> letni oder</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_152407-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. <strong>Kormoniš Franjo Šarman</strong>:</p> <blockquote><p>"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."</p></blockquote> <p>Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano <em>Čez sedem rek in kak breg,</em> in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "<em>V Ožbaltu je vedno fajn!"</em> pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123911-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123826-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_134535-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135814-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135648-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135523-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174781040 RTVSLO – Prvi 759 clean Obcestno naselje, 306 metrov nadmorske višine, vrtec, cerkev, trgovina in gasilski dom. Tako bi verjetno lahko opisali kar precej manjših slovenskih krajev. Ampak s tem se seveda na Prvem ne bomo zadovoljili, vsak kraj ima namreč svoje zgodbe in Ožbalt, ki se nahaja v občini Podvelka, jih ima veliko! Darja Pograjc jih je odkrivala za Napotke. Odkrila je pa legendo o imenu kraja, talilnico svinca, našla naravni amfiteater sredi gozda, poslušala zgodbe o pogumu splavarjev in posnela Ožbalta iz Ožbalta! <p>Legenda o kipcu, talilnica svinca, naravni amfiteater sredi gozda, težko življenje splavarjev in Ožbalt iz Ožbalta</p><p><p>Ožbalt leži v občini Podvelka, nekje na pol poti med Mariborom in Dravogradom. Eden izmed večjih dogodkov, ki je za vedno spremenil videz in celo lokacijo naselja, je bila graditev hidroelektrarne, ki so jo končali leta 1960. Razlaga <strong>domačin Alojz Ambrož</strong>:</p> <blockquote><p>"Prej, ko še ni bilo hidroelektrarne Ožbalt, je bilo naselje malo nižje. Zdaj je to vse poplavljeno, ti prebivalci pa pa dobili odškodnino in se selili v druge kraje. Jaz prihajam ravno s tega območja, tukaj malo nižje, Vurmat se reče."</p></blockquote> <p>Legendo o imenu naselja in nastanku cekrve pa razloži <strong>domačin Boštjan Golob:</strong></p> <blockquote><p>"Legenda pravi, da je nastanek cerkve povezan z najdbo kipca. Tukajšnji prebivalci so ga, ko so ga našli na obrežju Drave, nesli do župnika v Brezno in ta jim je razložil, da je to kip svetega Ožbalta. Potem so nad mestom, kjer so našli kip, zgradili cerkev."</p></blockquote> <p>Do leta 1952 se je kraj celo imenoval Sveti Ožbalt. Če v Ožbaltu zakoračite okoli cerkve, boste zagledali lično urejeno farovško dvorišče s pogledom na Dravo in potomko stare trte.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20190804_120222-002-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451764'> Farovško dvorišče s potomko stare trte.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20190804_135817-1-1-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451758'> Ožbaltžane je pred časom obiskal predsednik Borut Pahor.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/068-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451757'> Sogovornika Alojz Ambrož (levo) in Boštjan Golob (desno).<span>Foto: Boštjan Golob</span></figcaption></figure> </div> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_143746-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451788'> podor za cerkvijo</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_124220_resized_1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-451790'> letni oder</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_152407-2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Ožbalt je bil nekoč sedež splavarske zadruge in poglavitno pristanišče na tem bregu Drave za splave ob izlivu Črmenice v reko. V bližnji okolici (natančneje v Javniku) lahko tako še danes doživite vožnjo s pravim dravskim flosom. <strong>Kormoniš Franjo Šarman</strong>:</p> <blockquote><p>"Zavriskam, s klobukom zamahnem proti splavu in potem fantje zaigrajo na harmoniko. Ljudje so navdušeni, pomembna je energija! Mi pripravimo hudomušno, nagajivo doživetje, da ljudi razvedrimo. Tako tudi spoznajo življenje naših prednikov, ki so se zaradi zelo težkega dela morali znati tudi odklopiti."</p></blockquote> <p>Dober obisk in glasen vrisk ob vstopu na splav mu želimo! Sicer pa Ožbalt z okolico skriva še marsikaj: ostanke rimske ceste, letni oder, novo kolesarsko turo, imenovano <em>Čez sedem rek in kak breg,</em> in Grilov vrh, ki je točka, kamor se lahko odpravite tisti, ki iščete idilične razglede. "<em>V Ožbaltu je vedno fajn!"</em> pravijo domačini. Na vas pa je, da preverite, ali to drži.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123911-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210605_123826-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_134535-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135814-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135648-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/20210602_135523-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 06 Jun 2021 04:45:00 +0000 Zaradi hidroelektrarne so prebivalce preselili Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.<p>Občina Markovci je znana po bogati dediščini pustnih šeg in navad</p><p><p><a href="https://www.markovci.si/"> Občina Markovci</a> leži na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, na desnem bregu pa je področje krajinskega parka Šturmovci. V teh krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovci so v svet ponesli številni predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki. V markovški občinski stavbi je na ogled tudi zbirka tamkajšnjih pustnih likov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114709_resized_20210512_123906443-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114434_resized_20210512_123907204-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_112803_resized_20210512_123905857-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-450412'> Franc Brodnjak, Marko Forštnerič, Matjaž Mlinarič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105451_resized_20210512_123904627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105355_resized_20210512_123904018-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105334_resized_20210512_123903407-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-iz-vzhoda.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-naslovna-vasko-jedro-s-cerkvijo-sv-marka-foto-arhiv-obcine.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>V Markovcih so zelo znani tudi kopjaši. To sicer niso tradicionalne pustne maske, pomembno vlogo imajo na porokah, ko zabavajo ženina in nevesto in skrbijo za dobro voljo. Poročnemu sprevodu dajejo poseben slavnostni pečat ter v obred vnašajo veliko veselja in poskočnega plesnega ritma.</p> <p>Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno oblikujejo kulturno in družabno življenje svojega območja. Nekateri so včlanjeni v kar tri ali štiri društva. Kogar pot zanese v te štajerske kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani so znani sladokusci in gostoljubni ljudje. Značilna jed pustnega časa so že od nekdaj tudi kvašeni in krhki flancati, nujna pustna sladica pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči. V občini vsako leto pripravijo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov. <strong>Slavica Vincek</strong>, tudi predsednica Društva podeželskih žena Markovci, je za svoje jedi prejela že devet nazivov <em>Naj krof leta</em> in tri <em>Znake kakovosti</em> na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.</p> <p>Gospa Vincek rade volje razkrije tudi sestavine, ki pripeljejo do okusnega krofa:</p> <blockquote><p>"½ kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dl mleka (približno), 3–4 dag kvasa, sol, limonina lupina."</p></blockquote> <p>Od kulinarike pa še k industrijski coni, ki se v občini prav lepo razvija. V njej najdemo tudi podjetje <a href="https://reseda.si/">Reseda</a>. Primarna dejavnost podjetja, ki ga vodi <strong>Damjan Habjanec</strong>, je obdelava kovin CNC, proizvodnja in kompleksna montaža kovinskih izdelkov. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na svetovni ravni.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174779134 RTVSLO – Prvi 710 clean Če se je Bojan Leskovec prejšnji teden odpravil v Bojance pa se tokrat Marko Rozman v Markovce. V Občini, ki zajema devet vasi, živi čez 4200 ljudi. V letih pred nastankom občine in v desetletju po tem je prišlo do pravega razcveta mnogih dejavnosti. Kot boste slišali v nadaljevanju se občino bogati izjemna etnografska dediščina. Govorimo o območju države, od koder izhajajo Kurenti in največje pustne zabave. Napotki tokrat v Markovcih.<p>Občina Markovci je znana po bogati dediščini pustnih šeg in navad</p><p><p><a href="https://www.markovci.si/"> Občina Markovci</a> leži na ravninskem delu spodnjega Ptujskega polja, predvsem na levem bregu reke Drave, na desnem bregu pa je področje krajinskega parka Šturmovci. V teh krajih so se ohranili številni prastari običaji, zlasti tisti v katerih magična bitja preganjajo zimo in napovedujejo pomlad. Ime Markovci so v svet ponesli številni predpustni in pustni običaji ter izvirni pustni liki. V markovški občinski stavbi je na ogled tudi zbirka tamkajšnjih pustnih likov.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114709_resized_20210512_123906443-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_114434_resized_20210512_123907204-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_112803_resized_20210512_123905857-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-450412'> Franc Brodnjak, Marko Forštnerič, Matjaž Mlinarič</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105451_resized_20210512_123904627-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105355_resized_20210512_123904018-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210511_105334_resized_20210512_123903407-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-iz-vzhoda.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/markovci-naslovna-vasko-jedro-s-cerkvijo-sv-marka-foto-arhiv-obcine.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>V Markovcih so zelo znani tudi kopjaši. To sicer niso tradicionalne pustne maske, pomembno vlogo imajo na porokah, ko zabavajo ženina in nevesto in skrbijo za dobro voljo. Poročnemu sprevodu dajejo poseben slavnostni pečat ter v obred vnašajo veliko veselja in poskočnega plesnega ritma.</p> <p>Prebivalci Markovcev so znani po tem, da radi sodelujejo v različnih društvih in dejavno oblikujejo kulturno in družabno življenje svojega območja. Nekateri so včlanjeni v kar tri ali štiri društva. Kogar pot zanese v te štajerske kraje, ne bo odšel ne žejen ne lačen. Markovčani so znani sladokusci in gostoljubni ljudje. Značilna jed pustnega časa so že od nekdaj tudi kvašeni in krhki flancati, nujna pustna sladica pa so seveda še pustni krofi oziroma krapčiči. V občini vsako leto pripravijo tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov. <strong>Slavica Vincek</strong>, tudi predsednica Društva podeželskih žena Markovci, je za svoje jedi prejela že devet nazivov <em>Naj krof leta</em> in tri <em>Znake kakovosti</em> na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.</p> <p>Gospa Vincek rade volje razkrije tudi sestavine, ki pripeljejo do okusnega krofa:</p> <blockquote><p>"½ kg mehke moke, 3 rumenjaki, 5 dag sladkorja v prahu, 5 dag margarine ali masla, 3 žlice ruma, 3 dl mleka (približno), 3–4 dag kvasa, sol, limonina lupina."</p></blockquote> <p>Od kulinarike pa še k industrijski coni, ki se v občini prav lepo razvija. V njej najdemo tudi podjetje <a href="https://reseda.si/">Reseda</a>. Primarna dejavnost podjetja, ki ga vodi <strong>Damjan Habjanec</strong>, je obdelava kovin CNC, proizvodnja in kompleksna montaža kovinskih izdelkov. Med njihovimi kupci so tudi podjetja iz evropske vesoljske industrije, za katera izdelujejo dele in komponente za vakuumske črpalke, ki se uporabljajo za krmilne sisteme satelitov in vesoljskih simulatorjev na Zemlji. Primerljiv proizvod lahko danes izdelajo samo še štiri druga podjetja na svetovni ravni.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 May 2021 04:45:00 +0000 Od krofov in korantov do komponent za krmilne sisteme satelitov Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.<p>Bojanci so ena izmed treh pravoslavnih vasi v jugovzhodni Sloveniji </p><p><p>Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.</p></p> 174777567 RTVSLO – Prvi 930 clean Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.<p>Bojanci so ena izmed treh pravoslavnih vasi v jugovzhodni Sloveniji </p><p><p>Z NaPOTki gremo danes v Belo Krajino, na Bojance. Kraj je nastal v 16. stoletju, o tem pričajo tudi priimki prvih prebivalcev, ki so se ohranili do danes in tvorijo večino vaškega telefonskega imenika. Prebivalcev Bojancev je manj kot sto, ponosni so, da imajo vse kar pritiče sodobnemu načinu življenja. Za povrhu pa še neokrnjeno naravo, mir, kolesarske poti, seizmografsko postajo, skrivno tiskarno, sakralni biser v podobi pravoslavne cerkve ter odlično jagnječjo pečenko.</p></p> Sun, 23 May 2021 04:45:00 +0000 Bojanci, kraj, kjer že 500 let pišejo zgodovino trije priimki Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek<p>Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij</p><p><p>Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! </p> <p>Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako <strong>župan občine Benedikt Milan Repič</strong> – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.</p> <p>In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. <strong>Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu</strong>, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.</p> <blockquote><p> "Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"</p></blockquote> <p>Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti. </p> <p>Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala <strong>Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini</strong>: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."</p> <p>Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel <strong>Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt</strong>.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.</p> <p>Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/f.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447821'> Spominska plošča Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/af-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447822'> Turistično-vinogradniško društvo Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/eg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447820'> Rojstna hiša Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/e.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447819'> Cerkevni portal, Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/dfs.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447818'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sga-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447816'> Ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt Zlatko Borak<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sd.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447815'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1269-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447745'> Slatinski vrelec v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447744'> Razgled na naravo v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1264-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1263-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1262-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1261-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447740'> Čolnikova trta - cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1259-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447739'> Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1278-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447738'> Benedikt v Slovenskih goricah<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174775578 RTVSLO – Prvi 682 clean Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje dvanajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! Prisluhnite. Foto: Tina Lamovšek<p>Benedikt v Slovenskih goricah združuje 13 naselij</p><p><p>Tokratni naPOTki so se odpravili v Benedikt. V Slovenskih goricah. Občina, ki združuje trinajst naselij, se počasi prebuja tudi turistično, gosti imajo za ogled na voljo številne naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Ni kaj, tu si lahko turist v zelenju odpočije oči! In da, Tini Lamovšek je uspelo najti Benedikta, ki je v Benedikt zahajal službeno! </p> <p>Za prvo srečanje sem dogovorjena v zgodnjih dopoldanskih urah. Skorajda smešno mi je, ko se zapeljem v Benedikt in me na krožišču pričakata še tabli za Lenarta in Sv. Ano. Kot da se odpravljam na obisk k prijateljem. A osredinimo se zdaj na Benedikta, ime je dobil – tako <strong>župan občine Benedikt Milan Repič</strong> – po svetniku: "Po svetem Benediktu, katerega nauk je 'Moli in delaj!'. Zato smo Benedičani pridni, marljivi in delovni. Vprašanje, kako verni smo, je pa za našega župnika," doda v smehu.</p> <p>In v tem trenutku bom skočila k drugemu Benediktu. <strong>Benediktu Lavrihu, duhovniku jezuitu</strong>, ki živi skupnosti pri sv. Jakobu. Čeprav je pater Benedikt služboval skorajda po vsej Sloveniji, se mu je Benedikt zasidral globoko v srce. Pa ne samo zato, ker se sliši dobro, da je Benedikt v Benediktu.</p> <blockquote><p> "Že kot otrok sem se slikal pred tablo Benedikt in si po tihem zaželel, morda bom pa ta kraj tudi kdaj spoznal!"</p></blockquote> <p>Benedikt ponuja zgodovinske, arhitekturne in naravne znamenitosti. Kot drugod po Štajerski lahko tudi tu najdemo bogastvo z mineralnimi in termalnimi vodami. Na tamkajšnjem območju gnezdi smrdokavra, ena izmed redkih in ogroženih ptic, ki si je tam našla domovanje, imajo različne vrste kukavic in pristno naravo. Omeniti je treba tudi projekt Ekomuzej Dolina miru , v okviru katerega so izpeljane različne poti: kmečka, kolesarska, naravoslovna učna poti. </p> <p>Kdor bo raziskoval občino Benedikt, bo videl, da se ponaša s številnimi znamenji, križi in kapelicami. Kako to, sem vprašala <strong>Roka Šijanca, strokovnega sodelavca za turizem, šport in gospodarske javne službe na občini</strong>: "Na našem območju že od nekdaj prevladuje krščanstvo, na to povezanost so se odzvali tudi prebivalci."</p> <p>Da nisem občine Benedikt spoznavala samo prek besed, ampak jo videla na svoje lastne oči, je poskrbel <strong>Zlatko Borak, ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt</strong>.Pove mi tudi o vinogradništvu v Benediktu. Tako so pri Svetih treh kraljih posadili cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. Potomko z mariborskega Lenta so poimenovali Čolnikova trta. Seveda pa še razčistimo, kdo je sploh bil Čolnik. Dominik Čolnik, rojen leta 1830. S potovanj po Evropi je domov prinesel številne rastline in semena, v začetku 60-ih let je tako imel na svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo sort vinske trte.</p> <p>Ne glede na vse, kar si človek lahko ogleda v Benediktu, pa pater Benedikt pravi, da destinacijo naredijo – ljudje. In - tako Zlatko Borak - v Benediktu imajo pregovor: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!"</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/f.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447821'> Spominska plošča Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/af-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447822'> Turistično-vinogradniško društvo Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/eg-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447820'> Rojstna hiša Dominika Čolnika<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/e.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447819'> Cerkevni portal, Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/dfs.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447818'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sga-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447816'> Ustanovitelj Turistično-vinogradniškega društva Benedikt Zlatko Borak<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/sd.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447815'> Cerkev Sveti trije kralji v občini Benedikt<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1269-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447745'> Slatinski vrelec v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447744'> Razgled na naravo v Benediktu<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1264-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1263-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1262-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1261-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447740'> Čolnikova trta - cepič Stare trte – najstarejše žlahtne trte na svetu, podarilo jim ga je univerzitetno mesto Maribor v znak prijateljstva in sožitja. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1259-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447739'> Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_1278-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-447738'> Benedikt v Slovenskih goricah<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 16 May 2021 04:45:00 +0000 Benedikt v Slovenskih goricah: "Če ne ve'te kam, prid'te k nam!" V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju. <p>V Miklavžu in Marjeti na Dravskem polju</p><p><p>V tokratni rubriki naPOTki smo se odpeljali proti Dravskemu polju. To v grobem obsega ozemlje trikotne oblike med Mariborom, Ptujem in Pragerskim, na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Tadeja Bizilj se je tokrat ustavila v dveh krajih - Miklavžu in Marjeti. V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov.</p> <p>Prvi postanek - Miklavž na Dravskem polju. Čeprav občina Miklavž, ki jo sicer sestavljajo štiri naselja – Miklavž, Dravski dvor, Skoke in Dobrovce po številu prebivalcev – teh je skoraj 7.000 - presega marsikatero slovensko mesto, soimenjaka nisem našla. Sta me pa pričakala predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_095856-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446559'> Miklavž na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_1437190-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446575'> Sogovornika - predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.<span>Foto: Tadeja Bizilj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_140028-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446569'> Cerkev sv. Miklavža</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134746-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446568'> Prvi ribnik v Mikavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134738-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446566'> Drugi ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_141519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446570'> Tretji ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134131-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446565'> Miklavški dvorec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_143221-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446573'> Rimska gomila v Miklavžu<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142254-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446572'> Rimska gomila v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446571'> Pred Rimsko gomilo v Miklavžu</figcaption></figure> </div> <p>Drug postanek - Marjeta na Dravskem polju, kjer me je pričakala Mira Lončarič, dolgoletna učiteljica in predsednica KUDa Ivana Lončariča.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_111059-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446560'> Notranjost doma kulture Marjeta - Trniče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113332-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446561'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113404-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446563'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_114046-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446564'> Pokrajina v Marjeti na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure> </div></p> 174773918 RTVSLO – Prvi 745 clean V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju. <p>V Miklavžu in Marjeti na Dravskem polju</p><p><p>V tokratni rubriki naPOTki smo se odpeljali proti Dravskemu polju. To v grobem obsega ozemlje trikotne oblike med Mariborom, Ptujem in Pragerskim, na zahodu meji na Pohorje, na skrajnem severozahodu na Dravsko dolino, na severu in vzhodu na Slovenske gorice, na jugu pa postopoma prehaja v Ptujsko polje. Tadeja Bizilj se je tokrat ustavila v dveh krajih - Miklavžu in Marjeti. V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov.</p> <p>Prvi postanek - Miklavž na Dravskem polju. Čeprav občina Miklavž, ki jo sicer sestavljajo štiri naselja – Miklavž, Dravski dvor, Skoke in Dobrovce po številu prebivalcev – teh je skoraj 7.000 - presega marsikatero slovensko mesto, soimenjaka nisem našla. Sta me pa pričakala predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_095856-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446559'> Miklavž na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_1437190-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446575'> Sogovornika - predstavnika turističnega društva Miklavž, član Črtomir Sekač in predsednica Sonja Horvat Tušek.<span>Foto: Tadeja Bizilj</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_140028-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446569'> Cerkev sv. Miklavža</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134746-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446568'> Prvi ribnik v Mikavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134738-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446566'> Drugi ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_141519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446570'> Tretji ribnik v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_134131-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446565'> Miklavški dvorec</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_143221-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446573'> Rimska gomila v Miklavžu<span>Foto: TB</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142254-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446572'> Rimska gomila v Miklavžu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_142215-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-446571'> Pred Rimsko gomilo v Miklavžu</figcaption></figure> </div> <p>Drug postanek - Marjeta na Dravskem polju, kjer me je pričakala Mira Lončarič, dolgoletna učiteljica in predsednica KUDa Ivana Lončariča.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_111059-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446560'> Notranjost doma kulture Marjeta - Trniče</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113332-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446561'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_113404-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446563'> Cerkev svete Marjete na Dravskem polju</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210505_114046-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-446564'> Pokrajina v Marjeti na Dravskem polju<span>Foto: TB</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 09 May 2021 04:45:00 +0000 Miklavž in Marjeta na Dravskem polju Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev. <p>Ena najmlajših slovenskih občin </p><p><p>Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka <strong>Petra Krnc Laznik</strong>, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.</p> <blockquote><p><em>"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."</em></p></blockquote> <p>Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.</p> <blockquote><p><em>"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom." </em></p></blockquote> <p>Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster <strong>Anton Zakrajšek</strong>, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …</p> <blockquote><p><em>"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_093926-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445401'> Ribnik pod Gradom Mirna <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094100-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445402'> Smučarska skakalnica na Mirni in cerkev sv. Janeza Krstnika v ozadju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445403'> Posestvo Lanšprež <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094345-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445404'> Izdelki pletarja Antona Zakrajška<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174772261 RTVSLO – Prvi 762 clean Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev. <p>Ena najmlajših slovenskih občin </p><p><p>Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km² in ima približno 2600 prebivalcev. Največja znamenitost središča občine je Grad Mirna oziroma Speča lepotica. Tako jo je poimenoval dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski AGRFT dr. Marko Marin. Na tem mestu bi verjetno danes stale le ruševine, če ga ne bi dr. Marin, kot je povedala domačinka <strong>Petra Krnc Laznik</strong>, najprej leta 1962 najel in potem v devetdesetih letih dobil v trajno last.</p> <blockquote><p><em>"Skupaj s študenti, prostovoljci, umetniki, domačini, Društvom Speča lepotica in tukajšnjimi podjetniki so grad po letu 1990 začeli intenzivno obnavljati, dokler ni dobil današnje podobe. Pred dobrim desetletjem je dr. Marin umrl in zdaj grad čaka na novo zgodbo oziroma na princa, ki bo prebudil to spečo lepotico."</em></p></blockquote> <p>Pod gradom je urejen športni park z igrišči, trimstezo, baliniščem, celo "mini dolenjsko Planico" oz. osemmetrsko smučarsko skakalnico in urejenim postajališčem za avtodome. Na Mirni so leta 2014 predstavili idejo o vseslovenski mreži postajališč, v katero je danes vključenih že 80 slovenskih občin s 160 postajališči.</p> <blockquote><p><em>"Lahko si vzamemo zasluge za to, da je v Sloveniji vse več urejenih lokacij, kjer se lahko ustavimo z avtodomom." </em></p></blockquote> <p>Obiskovalce vse bolj privabijo domača hrana in pijača ter izdelki, ki so plod lokalnih rokodelcev. V gručastem naselju Migolica ustvarja mojster <strong>Anton Zakrajšek</strong>, čebelar, predvsem v hladnejšem delu leta pa že od otroških let pletar. Pri delu uporablja vrbove vejice in slamo. Izdeluje opletene steklenice, sejalnice, košare in koše …</p> <blockquote><p><em>"To delam za hobi. Eni grejo smučat, jaz grem pa v kurilnico in pletem. To je zame sprostitev." </em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_093926-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445401'> Ribnik pod Gradom Mirna <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094100-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445402'> Smučarska skakalnica na Mirni in cerkev sv. Janeza Krstnika v ozadju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094437-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445403'> Posestvo Lanšprež <span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210429_094345-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-445404'> Izdelki pletarja Antona Zakrajška<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 02 May 2021 04:45:00 +0000 "Mirna se je, odkar se je odcepila od občine Trebnje, zelo razvila" Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«. <p>V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi</p><p><p>Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom. </p> <blockquote><p>»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti <strong>Silvo Vintar</strong>.</p></blockquote> <p>Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica. </p> <p>Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik <strong>Jernej Divjak</strong>. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica <strong>Brigita Udovč</strong>. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov. </p> <p>Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. <strong>Primož Rau</strong> se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok. </p> <blockquote><p>»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«</p></blockquote> <p>V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite. </p> <blockquote><p>»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.</p></blockquote></p> 174770687 RTVSLO – Prvi 690 clean Ključna beseda oziroma ime današnjih Napotkov je Primož – ime ene od 11ih krajevnih skupnosti v Občini Sevnica, poimenovanje kraja s 24imi prebivalci, v katerem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo, ki so jih prav tako poimenovali Primož. Med Primožani pa je Katja Krajnc našla tudi moškega s tem imenom, ki skupaj z ostalimi sogovorci poudarja, da imajo v Primožu »marsikaj za pokazat' in za videt'«. <p>V kraju Primož v Občini Sevnica najdemo številne naravne lepote, različna društva in povezane ljudi</p><p><p>Primož ni samo ime ene od 11 krajevnih skupnosti v Občini Sevnica ali poimenovanje kraja s 24 prebivalci, temveč v njem obstajajo tudi cerkev, gasilsko, kulturno-turistično in športno društvo s tem imenom. </p> <blockquote><p>»V krajevni skupnosti Primož živi približno 300 ljudi. Sega od Save do nadmorske višine 562 metrov. Tukaj je vse blizu in dosegljivo z dobrimi cestnimi povezavami: do Studenca je 7 km, do Sevnice 9, Krško je oddaljeno približno 22 km, Novo mesto pa okoli 25 km,« podatke o kraju predstavlja predsednik krajevne skupnosti <strong>Silvo Vintar</strong>.</p></blockquote> <p>Primožani se tako na delo vozijo v bližnje večje kraje, večina pa se jih poleg službe ukvarja še s kmetijsko dejavnostjo, predvsem z živinorejo in vinogradništvom. Njihovo domače vino je seveda cviček, vinogradniki pa se spogledujejo tudi z bolj tržno zanimivimi možnostmi, kot so penine in sortna vina. Eno bolj znanih je vino Vinogradništva Kozinc, ki je bilo večkrat zmagovalec izbora za županovo vino Občine Sevnica. </p> <p>Uspešno pa v Primožu delujejo tudi številna društva. "Kraj še posebej povezuje prostovoljno gasilsko društvo Primož, ki spada pod gasilsko zvezo Sevnica in bo naslednje leto obeležilo 40 let," pripoveduje njegov predsednik <strong>Jernej Divjak</strong>. Ponosni pa so tudi na Športno društvo, ki deluje približno 20 let, in na najmlajše Kulturno-turistično društvo Primož. To je nastalo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, kamor je sodila tudi obnova Kovačeve hiše. Tipična podeželska hiša, s konca 19. in z začetka 20. stoletja, je še posebej zanimiva zaradi načina gradnje: polovica je lesene, druga polovica pa je zidana. "Tam je živel Alojzij Grozde, ki so ga leta 2010 so ga razglasili za blaženega in mučenca, kar je bilo glavni povod za obnovo Kovačeve hiše," pojasni predsednica <strong>Brigita Udovč</strong>. Društvo prireja tudi pohod. Na poti vas čakajo številni razgledi, ki jih je poln tudi kraj Primož. Ta se ponaša tudi s posebno naravno znamenitostjo – Ruparjevo bukvijo. Gre za najdebelejše tovrstno drevo v Posavju. Njen obseg meri skoraj 5 metrov in ima 6 vrhov. </p> <p>Z malo sreče smo našli tudi moškega po imenu Primož. <strong>Primož Rau</strong> se je v istoimenski kraj z ženo in dvema hčerkama iz Sevnice priselil pred približno dvanajstimi leti. Njegovi starši pa so imeli tukaj nekaj zemlje, tako da je sem zahajal že kot otrok. </p> <blockquote><p>»Razlog, zakaj sem prišel sem, je ta, da se umaknem iz Sevnice. Mestno življenje mi ne odgovarja, imam raje podeželsko življenje: mir, gozd in travnike. Najbolj zanimive pa so v Primožu veselice. In najbolj mi je ostalo v spominu, ker smo kot skupnost tako povezani, da smo vse pripravili sami.«</p></blockquote> <p>V kraju Primož v Občini Sevnica boste torej našli povezane in, kot pravijo sami, poštene in nepokvarjene ljudi, povrh vsega pa lahko še marsikaj vidite. </p> <blockquote><p>»Imamo tudi slap Jasenk, je med večjimi v Občini Sevnica, pa endemit, rožo Navadni kosmatinec. Tudi pohodnih poti je kolikor hočete: nekoč je bila tukaj stara sejemska pot Škocjan-Sevnica, tukaj so tudi kolesarske poti ... Imamo kaj za pokazat'!« poudari Silvo Vintar.</p></blockquote></p> Sun, 25 Apr 2021 04:45:00 +0000 »Imamo kaj za pokazat' in za videt'!« V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!<p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima</p><p><p>Kraj z imenom Gaj, ki ga je obiskala Darja Pograjc, leži na severovzhodu države. To je sicer eno od treh slovenskih naselij s tem imenom. Imamo pa v Sloveniji tudi več kot deset naselij, katerih ime vsebuje niz »gaj«.</p> <p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima, razloži <strong>Milena Furek, domačinka in upokojena profesorica slovenščine</strong>.</p> <blockquote><p>"Smo razmišljali in malce iskali. Gaj je, kot ste rekli, "redek, negovan gozd". In ta del, na katerem se danes razteza Gaj oz. se je razraslo to mlado naselje, je bil že v drugi polovici 18. stoletja v nekem vojaškem zemljevidu avstrijskega cesarstva označen za en redek gozd."</p></blockquote> <p>Kraja je zaznamovala železnica; Pragersko in pozneje Gaj sta nastala prav zaradi nje. Tu je tudi 13 ribnikov, ki so nastali kot posledica kopanja gline za (zdaj že zaprto) opekarno, razloži <strong>Milan Lah, predsednik turističnega društva Breza Pragersko Gaj</strong>.</p> <blockquote><p>"Ti ribniki so nastali kot glinokopi. Voda je zalila te glinokope in so ostali takšni, kot so še danes."</p></blockquote> <p>Gajčanov je sicer nekaj več kot 600, celotna krajevna skupnost pa ima približno 1900 prebivalcev. Je med njimi tudi Gaj? Je Milena Furek v času svojega poučevanja spoznala kakšnega Gaja ali Gajo?</p> <blockquote><p>"Sem govorila z vodjo podružnične šole na Pragerskem in mi je povedala, da imajo letos prvič, kar se spomni, pa je že kar nekaj let v službi, v prvem razredu Gaja, ki res stanuje v Gaju. Bomo tudi mi v prihodnje bolj pozorni na to in skušali ugotoviti, kdo je ta navihan fantič."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180547-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180459_resized-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180652-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174769256 RTVSLO – Prvi 690 clean V tretji sezoni Napotkov spoznavamo naselja in iščemo prebivalce, ki nosijo njihova imena. Pretekli teden je tako Darja Pograjc v Gaju poskušala poiskati Gaja ali Gajo. Še pred tem pa preverimo, kateri Gaj je sploh obiskala – po podatkih Statističnega urada RS so namreč v Sloveniji trije kraji s tem imenom ter več deset krajevnih imen s sestavino »gaj«. Tak je tudi na primer Spodnji Gaj pri Pragerskem, ki je pravzaprav »sosed« tistega Gaja, ki ga gremo zdaj obiskat. Napotki!<p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima</p><p><p>Kraj z imenom Gaj, ki ga je obiskala Darja Pograjc, leži na severovzhodu države. To je sicer eno od treh slovenskih naselij s tem imenom. Imamo pa v Sloveniji tudi več kot deset naselij, katerih ime vsebuje niz »gaj«.</p> <p>Gaj je del Pragerskega in svoje (obcestne) krajevne table pravzaprav nima, razloži <strong>Milena Furek, domačinka in upokojena profesorica slovenščine</strong>.</p> <blockquote><p>"Smo razmišljali in malce iskali. Gaj je, kot ste rekli, "redek, negovan gozd". In ta del, na katerem se danes razteza Gaj oz. se je razraslo to mlado naselje, je bil že v drugi polovici 18. stoletja v nekem vojaškem zemljevidu avstrijskega cesarstva označen za en redek gozd."</p></blockquote> <p>Kraja je zaznamovala železnica; Pragersko in pozneje Gaj sta nastala prav zaradi nje. Tu je tudi 13 ribnikov, ki so nastali kot posledica kopanja gline za (zdaj že zaprto) opekarno, razloži <strong>Milan Lah, predsednik turističnega društva Breza Pragersko Gaj</strong>.</p> <blockquote><p>"Ti ribniki so nastali kot glinokopi. Voda je zalila te glinokope in so ostali takšni, kot so še danes."</p></blockquote> <p>Gajčanov je sicer nekaj več kot 600, celotna krajevna skupnost pa ima približno 1900 prebivalcev. Je med njimi tudi Gaj? Je Milena Furek v času svojega poučevanja spoznala kakšnega Gaja ali Gajo?</p> <blockquote><p>"Sem govorila z vodjo podružnične šole na Pragerskem in mi je povedala, da imajo letos prvič, kar se spomni, pa je že kar nekaj let v službi, v prvem razredu Gaja, ki res stanuje v Gaju. Bomo tudi mi v prihodnje bolj pozorni na to in skušali ugotoviti, kdo je ta navihan fantič."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180547-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180459_resized-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210417_180652-1-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 18 Apr 2021 04:45:00 +0000 Gaj je "redek, negovan gozd" Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.<p>Katarina nad Ljubljano</p><p><p>Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.</p> <p>Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.</p> <p>Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.</p></p> 174767663 RTVSLO – Prvi 696 clean Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako sem se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano.<p>Katarina nad Ljubljano</p><p><p>Marsikje smo v rubriki Napotki že bili, v kraju, ki na zemljevidu niti ne obstaja, pa še nikoli. A vse je enkrat prvič in tako se je Jure K. Čokl odpravil na Katarino nad Ljubljano. Vasica, ki jo pozna skoraj vsak prebivalec osrednjega dela Slovenije, se ponaša s številnimi lokalnimi zanimivostmi vseh vrst, tudi potjo suhih hrušk, divjega petelina in cikastim govedom, ki ga lahko srečate na pašnikih ob poteh po okoliških hribih.</p> <p>Prebivalci Ljubljane s širšo okolico ste ob omembi vasi, ki je na zemljevidu ni verjetno zastrigli z ušesi, ker se vam zdi, da ste na Katarini bili že velikokrat. Morda, a le do leta 1955. Od tega leta naprej ste bili v vasi Topol. Ima tudi vremensko postajo, ki tam stoji že vse od leta 1895 na nadmorski višini 685 metrov. Na zdajšnji lokaciji avtomatska vremenska postaja stoji od leta 1989. Na spletu jo najdete pod zaznamkom Topol pri Medvodah.</p> <p>Katarina je lahko izhodišče za celo vrsto zanimivih izletov ne samo po okoliških hribih, ampak tudi v podzemno kraško jamo Melinco, k Toškim slapovom, spomenikom NOB in stražnim stolpom, trem cerkvam in številnim kapelicam, rudniku živega srebra in svinca v Knapovžah, k avtomatski meterološki postaji ali k Porentovemu vodnjaku. Prav posebno mesto imata Pot suhih hrušk in Pot divjega petelina, ki jo je občudoval sam Fran Saleški Finžgar in jo opisal v črtici Na petelina. Lahko pa se vam zgodi, da prav tam srečate tudi cikasto govedo in druge avtohtone slovenske živali.</p></p> Sun, 11 Apr 2021 04:45:00 +0000 Vas, ki je na zemljevidu ne boste našli Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>842 metrov nad morjem leži vas Zala, v 4 naseljenih hišah živi 6 prebivalcev</p><p><p>Osrčje Notranjske je cilj današnje odprave NaPOTkov, dobrih 60 kilometrov smo prevozili od naše radijske hiše do vasi Zala na nadmorski višini 842 metrov, ki spada pod okrilje občine Cerknica. Mir, tišina, osupljivi panoramski razgledi, čista voda, pa tudi odseljevanje, zaraščanje krajine in rjavi kosmatinci so del vsakdanjika te vasi.</p> <p>V Zali je težko in hkrati enostavno najti sogovornika. Težko, če se <strong>gospa Milka Peček</strong> odpravi po opravkih in je ni doma. Če pa se pri hiši s številko tri odprejo vrata, se boste ob skodelici kave hitro znašli v vrtincu zgodb o vasi v kateri se prepletata preteklost in sedanjost.</p> <blockquote><p>Včasih medvede podim proč kar z balkona hiše, ampak se nič ne bojijo, pridejo pogledat za hrano in sadje. Zadnjič je bil eden ob pol desetih zvečer tamle na cesti, na avtobusnem postajališču.</p></blockquote> <p>Gospa Milka Peček, zlasti pozimi, ročno izdeluje čisto prave lesene zobotrebce.</p> <blockquote><p>Enkrat sem se malo normirala in sem jih v eni uri naredila 380, ampak jaz to počnem od malega. Če bi dala tale "nošček" v roke nekomu brez izkušenj, ne bi naredil nič, pa še obliže bi mu morala prinesti.</p></blockquote></p> 174765798 RTVSLO – Prvi 926 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>842 metrov nad morjem leži vas Zala, v 4 naseljenih hišah živi 6 prebivalcev</p><p><p>Osrčje Notranjske je cilj današnje odprave NaPOTkov, dobrih 60 kilometrov smo prevozili od naše radijske hiše do vasi Zala na nadmorski višini 842 metrov, ki spada pod okrilje občine Cerknica. Mir, tišina, osupljivi panoramski razgledi, čista voda, pa tudi odseljevanje, zaraščanje krajine in rjavi kosmatinci so del vsakdanjika te vasi.</p> <p>V Zali je težko in hkrati enostavno najti sogovornika. Težko, če se <strong>gospa Milka Peček</strong> odpravi po opravkih in je ni doma. Če pa se pri hiši s številko tri odprejo vrata, se boste ob skodelici kave hitro znašli v vrtincu zgodb o vasi v kateri se prepletata preteklost in sedanjost.</p> <blockquote><p>Včasih medvede podim proč kar z balkona hiše, ampak se nič ne bojijo, pridejo pogledat za hrano in sadje. Zadnjič je bil eden ob pol desetih zvečer tamle na cesti, na avtobusnem postajališču.</p></blockquote> <p>Gospa Milka Peček, zlasti pozimi, ročno izdeluje čisto prave lesene zobotrebce.</p> <blockquote><p>Enkrat sem se malo normirala in sem jih v eni uri naredila 380, ampak jaz to počnem od malega. Če bi dala tale "nošček" v roke nekomu brez izkušenj, ne bi naredil nič, pa še obliže bi mu morala prinesti.</p></blockquote></p> Sun, 04 Apr 2021 04:45:00 +0000 Zala Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.<p>Pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenart v Občini Lenart</p><p><p>Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku sem združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart.</p> <p>Dobrošlico sta mi izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) me je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6162.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437539'> Lik ovtarja vas pozdravi na enem od krožišč v Lenartu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6145.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437535'> Marko Šebart, varuh in promotor Slovenskih goric v ovtarski opravi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6147.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437536'> Cerkev sv. Lenarta in spomenik NOB Vlaste Zorko Tihec v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6123.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437529'> Pogled od jezera Komarnik proti gradu Hrastovec. Polje in okolica jezera sta polna ptic. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6104.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437528'> Ornitolog Robi Šiško ob informativni tabli na začetku Franckove in Agatine poti ob jezeru Komarnik. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6141.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437533'> Jezero Komarnik je zelo plitvo, nekoč je bilo tu močvirje. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6124.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437530'> Jezero je zaradi bogate biodiverzitete razglašeno za naravno vrednoto državnega pomena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6137.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437531'> Ornitolog v opazovalnici ob jezeru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437532'> Sprehod skozi zaščiteno območje gozda Črni Les.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6154.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437538'> V bližnjem Zavrhu je ogleda vredna obnovljena Štupičeva vila z muzejsko zbirko "Maister po Maistru".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437537'> Na Zavrhu, kamor je na oddih prihajal Rudolf Maister, stoji tudi Maistrov stolp s čudovitem razgledom daleč naokoli. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/1998.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437625'> Najdaljši presmec (velikonočna butara) na svetu, dolg kar 303 metre.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l004-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437626'> Največji adventni venec na svetu, zapisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l008.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437628'> 300 metrov obsega in 100 metrov premera je imel adventni venec, ki so ga izdelali na Dolgih Njivah v Občini Lenart. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l007-1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437627'> Narejen je bil iz nekaj tisoč kosov vinske trte in okrašen z dobrimi željami učencev OŠ Voličina.</figcaption></figure> </div></p> 174763622 RTVSLO – Prvi 957 clean Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku je Andreja Čokl združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart. Dobrošlico sta ji izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) jo je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.<p>Pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenart v Občini Lenart</p><p><p>Lenart je ime kar nekaj slovenskih naselij, med drugim v občinah Škofja Loka, Gornji Grad in v istoimenski Občini Lenart. Poleg tega je Lenart tudi osebno ime, nosi ga 882 Slovencev, ali priimek, z njim se podpisuje 489 prebivalcev naše države. Ob obisku sem združila vse štiri možnosti – naselje, občino, ime in priimek Lenart.</p> <p>Dobrošlico sta mi izrekla sedemletni Lenart Maj in predstavnik družine Lenart, po kraju (oz. po novem že drugič mestu) me je popeljal ovtar Marko Šebart, okoli jezera Komarnik pa ornitolog Robi Šiško.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6162.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437539'> Lik ovtarja vas pozdravi na enem od krožišč v Lenartu.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6145.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437535'> Marko Šebart, varuh in promotor Slovenskih goric v ovtarski opravi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6147.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437536'> Cerkev sv. Lenarta in spomenik NOB Vlaste Zorko Tihec v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6123.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437529'> Pogled od jezera Komarnik proti gradu Hrastovec. Polje in okolica jezera sta polna ptic. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6104.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437528'> Ornitolog Robi Šiško ob informativni tabli na začetku Franckove in Agatine poti ob jezeru Komarnik. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6141.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437533'> Jezero Komarnik je zelo plitvo, nekoč je bilo tu močvirje. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6124.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437530'> Jezero je zaradi bogate biodiverzitete razglašeno za naravno vrednoto državnega pomena.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6137.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437531'> Ornitolog v opazovalnici ob jezeru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6139.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437532'> Sprehod skozi zaščiteno območje gozda Črni Les.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6154.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437538'> V bližnjem Zavrhu je ogleda vredna obnovljena Štupičeva vila z muzejsko zbirko "Maister po Maistru".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6150.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437537'> Na Zavrhu, kamor je na oddih prihajal Rudolf Maister, stoji tudi Maistrov stolp s čudovitem razgledom daleč naokoli. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/1998.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437625'> Najdaljši presmec (velikonočna butara) na svetu, dolg kar 303 metre.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l004-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437626'> Največji adventni venec na svetu, zapisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l008.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437628'> 300 metrov obsega in 100 metrov premera je imel adventni venec, ki so ga izdelali na Dolgih Njivah v Občini Lenart. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/4142l007-1-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-437627'> Narejen je bil iz nekaj tisoč kosov vinske trte in okrašen z dobrimi željami učencev OŠ Voličina.</figcaption></figure> </div></p> Sun, 28 Mar 2021 04:45:00 +0000 Kraj in občina z ovtarjem, državno pomembno naravno vrednoto in tremi svetovnimi rekordi: pri Lenartu in Lenartovih iz kraja Lenarta v Občini Lenart 384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.<p>12-letni Florijan Mežnar o naselju Florjan pri Šoštanju</p><p><p>384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Gre za naselje v zahodnem delu Šaleške doline, ki je del občine Šoštanj. Osrednja znamenitost naselja pa stoji pravzaprav na dvorišču družine Mežnar - cerkev Sv. Florjana, nastala na strmi pečini, kjer je svoje dni stal grad Kacenštajn. Danes pa je pred njo vsako leto gasilska veselica:</p> <blockquote><p>"Sveti Florjan je zavetnik gasilcev, ki se v začetku maja zberejo na našem dvorišču. Gre za poseben običaj, pridejo gasilci iz celotne Šaleške doline, v povorki slavnostno vkorakajo v cerkev in takrat ima Florijan zastonj pijačo (in čevapčiče)."<br /> - mama Klementina Rednak Mežnar</p></blockquote> <p>Florijan Mežnar bi svoj kraj in občino turistu sicer razkazal po naslednjem vrstnem redu: Družmirsko (Šoštanjsko) jezero-mesto Šoštanj-Gaberke-Florjan-Grmov vrh-Bele Vode.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo11-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo-e1616152661247.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo9-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo10-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo8-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo7-rotated.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174762163 RTVSLO – Prvi 662 clean 384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Na vrsti je nova epizoda naPOTkov, ki v 3. sezoni odkrivajo kraje, s pomočjo soimenjakov. Tokrat je ključno ime Florjan, avtorica reportaže pa Nadia Petauer.<p>12-letni Florijan Mežnar o naselju Florjan pri Šoštanju</p><p><p>384. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je to število prebivalcev Slovenije z imenom Florjan. Največ (91) jih živi v savinjski statistični regiji, kjer je tudi naselje Florjan pri Šoštanju. Gre za naselje v zahodnem delu Šaleške doline, ki je del občine Šoštanj. Osrednja znamenitost naselja pa stoji pravzaprav na dvorišču družine Mežnar - cerkev Sv. Florjana, nastala na strmi pečini, kjer je svoje dni stal grad Kacenštajn. Danes pa je pred njo vsako leto gasilska veselica:</p> <blockquote><p>"Sveti Florjan je zavetnik gasilcev, ki se v začetku maja zberejo na našem dvorišču. Gre za poseben običaj, pridejo gasilci iz celotne Šaleške doline, v povorki slavnostno vkorakajo v cerkev in takrat ima Florijan zastonj pijačo (in čevapčiče)."<br /> - mama Klementina Rednak Mežnar</p></blockquote> <p>Florijan Mežnar bi svoj kraj in občino turistu sicer razkazal po naslednjem vrstnem redu: Družmirsko (Šoštanjsko) jezero-mesto Šoštanj-Gaberke-Florjan-Grmov vrh-Bele Vode.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo11-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo-e1616152661247.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo9-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo10-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo8-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/flo7-rotated.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 21 Mar 2021 05:45:00 +0000 Vsako leto gasilska veselica kar na domačem dvorišču Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s 3. sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi<p>V tretji sezoni obiskujemo kraje z imeni, ki so hkrati tudi imena prebivalk in prebivalcev, v prvi epizodi nastopa Lucija</p><p><p>Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s tretjo sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji z imeni, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Po kraju se je sprehodila s turističnima vodnicama <strong>Ireno Pahor in Mihaelo Rupnik</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7864-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433719'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7866-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433720'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7868-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433721'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7871-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433722'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7872-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433723'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7873-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7874-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7876.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433726'> Slovenska obala<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7905-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433727'> Lucija služi tudi kot izhodišče za sprehod ali kolesarjenje do Pirana in Portoroža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/lok.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433728'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/ku.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433729'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/fn.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174760328 RTVSLO – Prvi 738 clean Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s 3. sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Foto: Tina Lamovšek, Radio Prvi<p>V tretji sezoni obiskujemo kraje z imeni, ki so hkrati tudi imena prebivalk in prebivalcev, v prvi epizodi nastopa Lucija</p><p><p>Na Prvem bomo nedeljska jutra popestrili že s tretjo sezono naPOTkov. Tokratna rdeča nit bodo kraji z imeni, ki so hkrati tudi osebna imena. Lucija, Lenart, Draga, Zala, Bela, Biljana, Florjan, Gaj, Vitan, Dane. Kot prvo naselje s soimenjakinjo med prebivalkami Slovenije, ki ga predstavljamo v novi sezoni, je Lucija. Tini Lamovšek sicer ni uspelo najti prebivalke s tem imenom, je pa našla neko drugo. In sicer cerkev svete Lucije. Po kraju se je sprehodila s turističnima vodnicama <strong>Ireno Pahor in Mihaelo Rupnik</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7864-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433719'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7866-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433720'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7868-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433721'> Cerkev svete Lucije<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7871-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433722'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7872-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433723'> Lucija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7873-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7874-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7876.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433726'> Slovenska obala<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7905-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433727'> Lucija služi tudi kot izhodišče za sprehod ali kolesarjenje do Pirana in Portoroža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/lok.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433728'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/ku.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433729'> Model lokomotive, ki stoji na prostoru nekdanje železniške postaje<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/fn.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 14 Mar 2021 05:45:00 +0000 Pri nas imamo reklo: "Obala je zakon!" V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave. <p>Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev</p><p><p>Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi <strong>predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak</strong>. Svojo občino predstavi takole:</p> <blockquote><p>Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.</p></blockquote> <p>Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".</p> <blockquote><p>Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški <em>baba</em> oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.</p></blockquote> <p>Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana <strong>Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč</strong>. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.</p> <blockquote><p>V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.</p></blockquote> <p>Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.</p> <p>Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi <strong>Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč</strong>.</p> <blockquote><p>Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.</p></blockquote> <p>Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174758781 RTVSLO – Prvi 760 clean V naPOTkih tokrat pod drobnogled jemljemo najmanjšo izmed treh slovenskih občin, ki se začnejo s črko Z, in sicer Zavrč. Gre za majhno občino z malo prebivalci, ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Neokrnjena narava in naravne lepote pomenijo tudi potencial za pohodništvo in kmečki turizem, se pa Zavrč sooča z veliko težavo demografske narave. <p>Občina Zavrč sodi med najmanjše tako po površini kot tudi po številu prebivalcev</p><p><p>Zadnja v sklopu najredkeje poseljenih občin v Sloveniji je Zavrč. Gre za majhno občino (njena površina meri dobrih 19 kvadratnih kilometrov) z malo prebivalci (okrog 1.500), ki se je leta 1994 odcepila od Mestne občine Ptuj. Najrazvitejša dejavnost v Zavrču je vinogradništvo, poleg tega pa so prisotne tudi gostinska, trgovska in drobna obrtna dejavnost. Eno od devetih naselij, ki sestavljajo občino, je Turški Vrh, kjer živi <strong>predsednik turističnega društva Zavrč Martin Težak</strong>. Svojo občino predstavi takole:</p> <blockquote><p>Zavrč leži na skrajnem severu Haloz. Naša občina je usmerjena bolj v vinogradništvo, nekaj je sicer manjših kmetij, ampak glede na dostopnost terena je kmetijstvo bolj postranska zadeva, več je vinogradništva. Sicer pa imamo v občini kar štiri cerkve in mislim, da je v Sloveniji malo tako majhnih občin, ki se lahko pohvalijo s štirimi cerkvami.</p></blockquote> <p>Poleg cerkva je ena izmed kulturnih znamenitosti Zavrča tudi na vzpetini ležeči dvorec z začetka 17. stoletja. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov, zadnji lastnik je bila družina Ulm. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, danes pa je v dvorcu sedež občine. Je pa v Zavrču še ena znamenitost, ki vzbuja pozornost, in sicer stebrasto znamenje iz časa turških vpadov, ki naj bi označevalo grob "turške babice".</p> <blockquote><p>Turki so se leta 1683 premagani vračali z Dunaja in ena od anekdot pravi, da je tukaj pokopana turška babica. Mislim pa, da je bolj smiselna razlaga, da je bil to turški <em>baba</em> oziroma vojskovodja, ki je umrl naravne smrti v Turškem Vrhu in je tukaj tudi pokopan, mi pa smo si potem malo priredili to turško babico. Obeležje še obstaja, sicer je v slabem stanju, podrto, ampak vidi pa se, kje je nekoč stalo.</p></blockquote> <p>Skozi občino sicer vodi tudi vinska turistična cesta, ki povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in v celotnih Halozah. Največji turistični potencial Zavrča predstavljata pohodništvo in kolesarjenje. Občina bi morala obe panogi še bolj spodbujati, posledično pa bi se v Zavrču hitreje začel razvijati tudi turizem, je prepričana <strong>Danica Vajda, predsednica planinskega društva Haloze – sekcija Zavrč</strong>. Sicer pa v samostojnosti občine vidi precej več prednosti kot slabosti.</p> <blockquote><p>V četrt stoletja, odkar je Zavrč samostojna občina, se je pri nas zelo veliko naredilo. Vsi so se trudili za to, župani in svetniki, tako da so tudi ljudje nekaj pridobili, predvsem ceste, ki so bile dolga leta slabe, zdaj ima skoraj vsaka hiša asfalt.</p></blockquote> <p>Dodatna prednost je ta, da so v majhni občini prebivalci med seboj veliko bolj povezani, kot bi bili v večji občini. Za povezanost v Zavrču skrbi 11 društev, med katerimi sta tudi društvo gospodinj Zavrč, brez katerega praktično ne mine noben večji dogodek v občini, in kulturno društvo Maksa Furijana. Poimenovano je po gledališkem in filmskem igralcu, ki se je leta 1904 rodil v Zavrču.</p> <p>Največja težava Zavrča pa sta odseljevanje mladih v večje občine in upad števila prebivalcev. To potrjujejo tudi statistični podatki – demografska analiza podeželskih in urbanih območij izpred dveh let je pokazala, da haloške občine sodijo med demografsko najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Tudi skupni prirast, ki upošteva rojstva, smrti in selitve, je v Zavrču med najnižjimi v državi. Po podatkih Statističnega urada je v Zavrču še leta 2017 živelo več kot 1.800 prebivalcev, lani pa manj kot 1.500. Želja vseh je, da bi mladi ostali v Zavrču, pravi <strong>Irena Kokot, predsednica društva gospodinj Zavrč</strong>.</p> <blockquote><p>Mladih enostavno ni, to se opazi tudi v našem društvu, najstarejša članica šteje 83 let, potem so še 70- in 65-letnice, to je pa tudi vse. V prvi triadi osnovne šole je nekaj več kot 20 otrok, 1. razred pa obiskujejo 3 otroci.</p></blockquote> <p>Naše popotovanje po Zavrču pa vendarle končujemo z bolj pozitivno zgodbo, ki je pred slabim desetletjem občino naredila bolj prepoznavno v slovenskem prostoru; nogometni klub Zavrč je bil v sezoni 2012/2013 zmagovalec 2. slovenske nogometne lige, nato pa je naslednje tri sezone tekmoval v najvišjem nogometnem tekmovanju pri nas in se meril s precej večjimi klubi. Vzdušje je bilo takrat v Zavrču zares neverjetno, se spominjajo Zavrčani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Sun, 07 Mar 2021 05:45:00 +0000 "Samostojnost občine, kljub njeni majhnosti, prinaša več prednosti kot slabosti" Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Občina Vitanje je ena manjših slovenskih občin na obronkih zahodnega dela Pohorja.</p><p><p>V zadnjem desetletju se o Vitanju najpogosteje govori v povezavi s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij oziroma Noordung centrom. A to še zdaleč ni edini razlog za obisk kraja, kjer so ponosni, da so trške pravice dobili že pred več kot 700 leti. Dva gradova, pet cerkva, »fejsbuk štenge«, Dantejev pekel, Beškovnikova kašča in preužitkarska koča ter zvoki ročno izdelanih godal so razlogi, ki so nas potegnili na pot.</p> <p>Lokalna vodnica in učiteljica slovenščine <strong>Petra Bukovec Mauh</strong> mi za uvod razkrije, da imajo Vitanje kot relativno majhen kraj kar 5 cerkva in da so nekoč imeli nemško in slovensko šolo ter da naj bi po prvotnih načrtih semkaj prisopihal tudi vlak.</p> <p>Raketni inženir, pionir kozmonavtike in vesoljskih poletov Herman Potočnik Noordung je ime, ki je Vitanju dalo svetovljanski pridih.</p> <blockquote><p>Po pripovedovanjih se naj bi Herman kot otrok igral ob reki Hudinji z vodnimi koleščki, in to ga je pozneje domnevno navdihnilo pri izdelavi vesoljskega bivalnega kolesa.</p></blockquote> <p>Nad Vitanjem, na nadmorski višini okoli 800 metrov, se nahaja pravi etnološki zaklad. <strong>Milan Hrovat</strong> iz Kulturno turističnega društva Sveti Vid me popelje po Beškovnikovi domačiji. Lepo in avtentično ohranjeno preužitkarsko kočo so v preteklosti želi odkupiti in preseliti v Avstrijo, a se na srečo to ni zgodilo. V enem izmed njenih prostorov pa spoznamo še eno nekdaj razširjeno dejavnost na Pohorju, ki pa je šla malo onkraj zakona.</p> <blockquote><p>Na tem področju so nekdaj nabirali mravljinčja jajca, to je bilo sicer prepovedano in so preganjali, tveganje pa je po drugi strani prinašalo dober zaslužek.</p></blockquote> <p>Le kako bi se godilo nabiralcu mravljinčjih jajc, če bi ga ujeli v 14. stoletju ter odpeljali v znameniti vitanjski trški dvorec, ki je kot pravi župan<strong> Slavko Vetrih</strong>, imel največji vpliv pred sedemsto leti.</p> <blockquote><p>V tem dvorcu se je v 14. in 15. stoletju vršilo krvno sodstvo za območje približno polovico današnje Slovenije. Tu se je začel tudi proces proti Veroniki Deseniški.</p></blockquote> <p>Prenekatera ljubezn se konča tudi nesrečno, v Vitanju dokaz za to najdete v Dantejevem peklu, ki se nahaja v nadvse romantični dolinici Žimpred. Osmošolec <strong>Adam Mauh</strong> mi pokaže markacijo za Vodno učno pot, ki so jih na terenu risali učenci tamkajšnje osnovne šole. Nato pa me popelje še do Dantejevega pekla.</p> <blockquote><p>Dantejev pekel je 5 metrov visok slap, nad to dolino je bil nekdaj most, ki je povezoval Stari in Novi grad. Še posebej čarobno je pozimi, ko kapljice vode zmrzujejo in se delajo ledene sveče.</p></blockquote> <p>Zakaj Dantejev pekel in kaj se je zgodilo z mostom, pa boste izvedeli ob poslušanju reportaže NaPOTki.</p> <p>V Vitanju so zelo ponosni tudi na Holcarijo- <span>olcarija, ki poteka vsako poletje že vse od leta 1987. Z njo je tesno povezan  <strong>Jože Jeseničnik</strong>, predsednik Društva upokojencev Vitanje. </span></p> <blockquote><p>Pri nas gozdarjem rečemo "olcarji", da pa bi vendarle zvenelo malo bolj "slovensko", smo rekli naj bo prireditev "holcarija"</p></blockquote> <p>Z lesom pa živi tudi izdelovalec godal <strong>Pavel Skaza</strong>, ki poudarja, da pri svojem delu uporablja les iz bližnje okolice.</p> <blockquote><p>Smreka je iz Rakovca, javor pa iz Konjiške gore in iz Kozjaka. Les mora odležati, javor vsaj 10 let, smreka vsaj 8 let.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9849.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430345'> Pogled na Vitanje<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9851.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430346'> Cerkev svetega Petra in Pavla<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9852.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430347'> Vhod v nekoč hišo Kokošinek, zdaj Rupnikovo hišo<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9854.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430348'> Pogled proti Hriberci<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9855.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430349'> Ljudski pesnik Matija Štimulak<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9858-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430350'> Dantejev pekel v Vitanju<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure> </div></p> 174756905 RTVSLO – Prvi 1348 clean Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.<p>Občina Vitanje je ena manjših slovenskih občin na obronkih zahodnega dela Pohorja.</p><p><p>V zadnjem desetletju se o Vitanju najpogosteje govori v povezavi s Kulturnim središčem evropskih vesoljskih tehnologij oziroma Noordung centrom. A to še zdaleč ni edini razlog za obisk kraja, kjer so ponosni, da so trške pravice dobili že pred več kot 700 leti. Dva gradova, pet cerkva, »fejsbuk štenge«, Dantejev pekel, Beškovnikova kašča in preužitkarska koča ter zvoki ročno izdelanih godal so razlogi, ki so nas potegnili na pot.</p> <p>Lokalna vodnica in učiteljica slovenščine <strong>Petra Bukovec Mauh</strong> mi za uvod razkrije, da imajo Vitanje kot relativno majhen kraj kar 5 cerkva in da so nekoč imeli nemško in slovensko šolo ter da naj bi po prvotnih načrtih semkaj prisopihal tudi vlak.</p> <p>Raketni inženir, pionir kozmonavtike in vesoljskih poletov Herman Potočnik Noordung je ime, ki je Vitanju dalo svetovljanski pridih.</p> <blockquote><p>Po pripovedovanjih se naj bi Herman kot otrok igral ob reki Hudinji z vodnimi koleščki, in to ga je pozneje domnevno navdihnilo pri izdelavi vesoljskega bivalnega kolesa.</p></blockquote> <p>Nad Vitanjem, na nadmorski višini okoli 800 metrov, se nahaja pravi etnološki zaklad. <strong>Milan Hrovat</strong> iz Kulturno turističnega društva Sveti Vid me popelje po Beškovnikovi domačiji. Lepo in avtentično ohranjeno preužitkarsko kočo so v preteklosti želi odkupiti in preseliti v Avstrijo, a se na srečo to ni zgodilo. V enem izmed njenih prostorov pa spoznamo še eno nekdaj razširjeno dejavnost na Pohorju, ki pa je šla malo onkraj zakona.</p> <blockquote><p>Na tem področju so nekdaj nabirali mravljinčja jajca, to je bilo sicer prepovedano in so preganjali, tveganje pa je po drugi strani prinašalo dober zaslužek.</p></blockquote> <p>Le kako bi se godilo nabiralcu mravljinčjih jajc, če bi ga ujeli v 14. stoletju ter odpeljali v znameniti vitanjski trški dvorec, ki je kot pravi župan<strong> Slavko Vetrih</strong>, imel največji vpliv pred sedemsto leti.</p> <blockquote><p>V tem dvorcu se je v 14. in 15. stoletju vršilo krvno sodstvo za območje približno polovico današnje Slovenije. Tu se je začel tudi proces proti Veroniki Deseniški.</p></blockquote> <p>Prenekatera ljubezn se konča tudi nesrečno, v Vitanju dokaz za to najdete v Dantejevem peklu, ki se nahaja v nadvse romantični dolinici Žimpred. Osmošolec <strong>Adam Mauh</strong> mi pokaže markacijo za Vodno učno pot, ki so jih na terenu risali učenci tamkajšnje osnovne šole. Nato pa me popelje še do Dantejevega pekla.</p> <blockquote><p>Dantejev pekel je 5 metrov visok slap, nad to dolino je bil nekdaj most, ki je povezoval Stari in Novi grad. Še posebej čarobno je pozimi, ko kapljice vode zmrzujejo in se delajo ledene sveče.</p></blockquote> <p>Zakaj Dantejev pekel in kaj se je zgodilo z mostom, pa boste izvedeli ob poslušanju reportaže NaPOTki.</p> <p>V Vitanju so zelo ponosni tudi na Holcarijo- <span>olcarija, ki poteka vsako poletje že vse od leta 1987. Z njo je tesno povezan  <strong>Jože Jeseničnik</strong>, predsednik Društva upokojencev Vitanje. </span></p> <blockquote><p>Pri nas gozdarjem rečemo "olcarji", da pa bi vendarle zvenelo malo bolj "slovensko", smo rekli naj bo prireditev "holcarija"</p></blockquote> <p>Z lesom pa živi tudi izdelovalec godal <strong>Pavel Skaza</strong>, ki poudarja, da pri svojem delu uporablja les iz bližnje okolice.</p> <blockquote><p>Smreka je iz Rakovca, javor pa iz Konjiške gore in iz Kozjaka. Les mora odležati, javor vsaj 10 let, smreka vsaj 8 let.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9849.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430345'> Pogled na Vitanje<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9851.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430346'> Cerkev svetega Petra in Pavla<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9852.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430347'> Vhod v nekoč hišo Kokošinek, zdaj Rupnikovo hišo<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9854.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430348'> Pogled proti Hriberci<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9855.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430349'> Ljudski pesnik Matija Štimulak<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_9858-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-430350'> Dantejev pekel v Vitanju<span>Foto: Bojan Leskovec</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 28 Feb 2021 05:45:00 +0000 Nimajo železnice, so pa rešili problem vožnje po vesolju Na kvadratnem kilometru občine, v katero gremo danes v naPOTkih, živi približno 28 prebivalcev. Glavna atrakcija je mogočna trdnjava nad reko Krko – grad Žužemberk, vendar domačini stavijo še na nekaj drugih zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Občina s tem imenom poleg dveh glavnih naselij obsega še številne druge manj znane in redko poseljene vasi na planotah. <p>Občina je del Suhe krajine in obsega 164 km²</p><p><p>Občina Žužemberk ima skoraj 4700 prebivalcev, večino v občinskem središču Žužemberk in naselju Dvor, manj na zakraselem planotastem svetu na obeh straneh doline reke Krke. <strong>Vlado Kostevc</strong> iz Turističnega društva Suha Krajina v vasi Hinje med drugim predstavi predvsem poleti aktualne Močile, sistem naravnih kalov, na prvi pogled majhnih naravnih bazenov s stalnim prilivom sveže vode, ki so ga domačini pred leti v celoti obnovili. Na drugi strani reke Krke, na Ajdovski planoti na Brezovi rebri, stojita dve mogočni lipi, za katere ocenjujejo, da so stare nekaj več kot 150, 200 let.</p> <blockquote><p><em>"Lipe so zelo pomembne za občino. Nimamo samo Mali, Srednji in Veliki Lipovec, tukaj je še vas Podlipa ter na drugi strani Malo in Veliko Lipje."</em></p></blockquote> <p>Upokojena učiteljica <strong>Marija Rozman</strong> pove, da je bilo v teh krajih doma nekaj pomembnih mož: teolog dr. Franc Grivec, škof dr. Janez Gnidovec, ki je predlagan tudi za svetnika, pisatelj Janez Kmet ... Pred občino je tudi Spominski park znanih Suhokranjcev, kjer izvemo, da je svojo mladost v vasi Hinje preživel oče Franka Lauscheta/Lovšeta, prvega slovenskega senatorja v ZDA, župana Clevelanda in guvernerja Ohia. V Žužemberku se je rodila celo prva slovenska filmska igralka v Hollywoodu Rozalija Seršen - Zala Zorana.</p> <p>Nekdanji lastnik danes priljubljene izletniške točke Dom na Frati <strong>Ludvik Legan</strong> poudari, da je to "dolina miru in sreče," <strong>Dušan Papež</strong> iz turistične kmetije Krnc pa doda, da že težko pričakujejo ponovno odprtje ter snujejo ideje za nove tematske in kolesarske poti.</p> <p>Na Dvoru pred nekdanjo Auerspergovo železolivarno nasproti plavža <strong>Stanko Novinc </strong>še razloži, da je delavnica obratovala približno 100 let in takrat (večinoma v 19. stoletju) predstavljala največjo železolivarno v tem delu Avstroogrske.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425179'> Večstoletni lipi na Brezovi Rebri</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165843-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425177'> Dom Frata</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165951-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425176'> Močile pri Hinjah</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170104-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425175'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170217-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425174'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170308-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425178'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure> </div></p> 174753426 RTVSLO – Prvi 744 clean Na kvadratnem kilometru občine, v katero gremo danes v naPOTkih, živi približno 28 prebivalcev. Glavna atrakcija je mogočna trdnjava nad reko Krko – grad Žužemberk, vendar domačini stavijo še na nekaj drugih zgodovinskih, kulturnih in naravnih znamenitosti. Občina s tem imenom poleg dveh glavnih naselij obsega še številne druge manj znane in redko poseljene vasi na planotah. <p>Občina je del Suhe krajine in obsega 164 km²</p><p><p>Občina Žužemberk ima skoraj 4700 prebivalcev, večino v občinskem središču Žužemberk in naselju Dvor, manj na zakraselem planotastem svetu na obeh straneh doline reke Krke. <strong>Vlado Kostevc</strong> iz Turističnega društva Suha Krajina v vasi Hinje med drugim predstavi predvsem poleti aktualne Močile, sistem naravnih kalov, na prvi pogled majhnih naravnih bazenov s stalnim prilivom sveže vode, ki so ga domačini pred leti v celoti obnovili. Na drugi strani reke Krke, na Ajdovski planoti na Brezovi rebri, stojita dve mogočni lipi, za katere ocenjujejo, da so stare nekaj več kot 150, 200 let.</p> <blockquote><p><em>"Lipe so zelo pomembne za občino. Nimamo samo Mali, Srednji in Veliki Lipovec, tukaj je še vas Podlipa ter na drugi strani Malo in Veliko Lipje."</em></p></blockquote> <p>Upokojena učiteljica <strong>Marija Rozman</strong> pove, da je bilo v teh krajih doma nekaj pomembnih mož: teolog dr. Franc Grivec, škof dr. Janez Gnidovec, ki je predlagan tudi za svetnika, pisatelj Janez Kmet ... Pred občino je tudi Spominski park znanih Suhokranjcev, kjer izvemo, da je svojo mladost v vasi Hinje preživel oče Franka Lauscheta/Lovšeta, prvega slovenskega senatorja v ZDA, župana Clevelanda in guvernerja Ohia. V Žužemberku se je rodila celo prva slovenska filmska igralka v Hollywoodu Rozalija Seršen - Zala Zorana.</p> <p>Nekdanji lastnik danes priljubljene izletniške točke Dom na Frati <strong>Ludvik Legan</strong> poudari, da je to "dolina miru in sreče," <strong>Dušan Papež</strong> iz turistične kmetije Krnc pa doda, da že težko pričakujejo ponovno odprtje ter snujejo ideje za nove tematske in kolesarske poti.</p> <p>Na Dvoru pred nekdanjo Auerspergovo železolivarno nasproti plavža <strong>Stanko Novinc </strong>še razloži, da je delavnica obratovala približno 100 let in takrat (večinoma v 19. stoletju) predstavljala največjo železolivarno v tem delu Avstroogrske.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165755-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425179'> Večstoletni lipi na Brezovi Rebri</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165843-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425177'> Dom Frata</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_165951-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425176'> Močile pri Hinjah</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170104-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425175'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170217-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425174'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20210211_170308-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-425178'> Železo-livarski muzej in galerija na Dvoru</figcaption></figure> </div></p> Sun, 14 Feb 2021 05:45:00 +0000 "Grad Žužemberk je magnet, ampak imamo še kaj za pokazat" Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.<p>V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo </p><p><p>Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.</p> <p><strong>Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino</strong></p> <p>Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog <strong>Miha Mlinar</strong> iz <em>Tolminskega muzeja</em>, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.</p> <blockquote><p>"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."</p></blockquote> <p>Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_121207.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_115412.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_112821.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja</strong></p> <p><em>Muzej Mrzli vrh</em> stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril <strong>Matjaž Velikonja</strong>. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:</p> <blockquote><p>"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."</p></blockquote> <p>Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_131137.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_130946-4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_130940-2.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>Sir mora imeti sobno temperaturo</strong></p> <p>Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove <strong>Marija Bončina</strong> s kmetije <em>Pri Lovrču</em> se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.</p> <blockquote><p>"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."</p></blockquote> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir3.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>V Gabrje po zdravilno vodo</strong></p> <p>Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.</p> <blockquote><p>"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove <strong>Tjaša Bizjak</strong> iz <em>TIC Tolmin</em>.</p></blockquote> <p>To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.</p> <div id='gallery-4'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_150056.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_152858.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_145757.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174751577 RTVSLO – Prvi 1422 clean Črka T je danes na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti eno barvo, bi to bila zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. V Tolmin, ki je (še posebej v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan, je pot vodila Andrejo Gradišar, ki je v tem koncu naše države poskušala najti tudi kaj malo manj poznanega oz. poznano predstaviti z druge plati. Odpravila se je na Kozlov rob, ki na enem mestu združuje ostaline tako daljne kot bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja še razgled na celotno tolminsko kotlino. Ogledala si je domačo zbirko ostankov 1. svetovne vojne, se okrepčala s sirom Tolmincem in za konec šla napolnit svojo stekleničko z zdravilno vodo.<p>V Tolmin po lepe razglede, ostanke 1. svetovne vojne, okusen sir in zdravilno vodo </p><p><p>Črka T je na vrsti na našem seznamu najredkeje poseljenih slovenskih občin. Pelje nas na severozahod naše države. Če bi občini, ki smo jo obiskali, morali dodeliti barvo, bi bila to zagotovo smaragdno modra – zaradi Soče. Gremo v Tolmin, ki je (še posebno v toplejših mesecih) razmeroma dobro obiskan. Je pa v tem koncu naše države tudi precej manj raziskanih kotičkov.</p> <p><strong>Kozlov rob združuje na istem mestu ostanke daljne in bližnje preteklosti, hkrati pa ponuja razgled na celotno tolminsko kotlino</strong></p> <p>Vzpetina z ruševinami nekdanjega gradu stoji v središču Tolmina. Do ruševin vodi okvirno polurni vzpon po učni poti. Na pobočju je tudi bunker iz 1. svetovne vojne. Na vrhu, na območju med severnim grajskim zidom in obzidjem, so lani izvedli izkopavanja. Kot pove sogovornik kustos arheolog <strong>Miha Mlinar</strong> iz <em>Tolminskega muzeja</em>, so se osredotočili na zadnjo poselitev Kozlovega roba ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja.</p> <blockquote><p>"Največ najdenih stvari je vezanih na osnovne in druge dejavnosti v gradu. Gre za najdbe, povezane s kuhinjskimi aktivnostmi - kosti, zlomljeno lončenino. Manj je lepše keramike. Potem so tu najdbe, ki kažejo na bivanje v gradu - orodje, orožje, presenetljivo veliko ključavnic. Med vrednejšimi predmeti je zlatnik iz 16. stoletja. Gre za novec, ki je bil kovan v beneških kovnicah. Potem so tu nakitni predmeti - igle, lasnice. Ena lepših stvari, ki so bile odkrite, je marmornat kipec - doprsje ženske figure, najverjetneje iz italijanskih delavnic 16. stoletja."</p></blockquote> <p>Rezultate izkopavanj bo mogoče videti letos poleti na tolminskem mestnem trgu.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_121207.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_115412.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_112821.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>Z detektorjem kovin in krampom do zasebnega muzeja</strong></p> <p><em>Muzej Mrzli vrh</em> stoji v Zatolminu. Gre za zasebno zbirko predvsem ostankov 1. svetovne vojne, ki jo je skupaj z očetom in bratom ustvaril <strong>Matjaž Velikonja</strong>. Ena izmed polic je namenjena tudi medicinskim pripomočkom:</p> <blockquote><p>"Na njej so različne protibolečinske tablete. Zanimiva je ta steklenička, ki je bila namenjena za rast last. Potem je tukaj predel s čutaricami in konzervami - od ribjih konzerv do zajčje obare."</p></blockquote> <p>Muzej, ki je v prizidku domače hiše, je odprt vsak dan od 8. do 20. ure po predhodni najavi obiskovalcev.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_131137.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_130946-4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_130940-2.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>Sir mora imeti sobno temperaturo</strong></p> <p>Ekološka vasica Čadrg je ena redkih, ki je še ohranila zadružni način izdelovanja sira v skupni vaški sirarni. Kot pove <strong>Marija Bončina</strong> s kmetije <em>Pri Lovrču</em> se opravila začnejo navsezgodaj - prva je molža, sledi prevoz mleka v sirarno in do poldneva še izdelava sira. Ta nato zori še okvirno dva meseca.</p> <blockquote><p>"Tolminc mora biti dovolj zorjen. Mi nimamo več certifikata, smo obupali po kar dolgih letih. Delamo po tradicionalni recepturi, vse je enako, razen, da nimamo certifikata. Sir mora biti na sobni temperaturi, preden ga užijemo, da ima tisti poln okus."</p></blockquote> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/sir3.jpg'></a> </div></figure> </div> <p><strong>V Gabrje po zdravilno vodo</strong></p> <p>Grofova voda je zdravilni izvir nad vasjo Gabrje. Strma asfaltna pot, ki vodi iz vasi, hitro preide v gozdno, na poti je včasih treba preskočiti kakšen manjši potoček, prečkati most nad slapom. Pot do izvira vzame okvirno pol ure, vmes pa je mogoče opazovati več kot deset slapov.</p> <blockquote><p>"Grofova voda izvira v grapi potoka Sopotnica. Dolina Soče je znana kot dežela žive vode. Kar nekaj izvirov ima zdravilne učinke, Grofova voda pa ima največjo zdravilno moč," pove <strong>Tjaša Bizjak</strong> iz <em>TIC Tolmin</em>.</p></blockquote> <p>To vodo so nekoč nosili v dolino grofu. Od tod tudi izvira ime: "Vsak dan naj bi jo v lesenih posodah nosili na grad, da jo je lahko pil in ostal večno mlad," je dodala sogovornica.</p> <div id='gallery-4'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_150056.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_152858.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210127_145757.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 07 Feb 2021 05:45:00 +0000 Tolmin - okolica smaragdne Soče ponuja tudi mnogo manj raziskanih kotičkov Še na začetku 20. stoletja je naselje Šalovci bilo eno največjih naselij na Goričkem. Danes v Šalovcih živi le nekaj več kot 430 ljudi, še slabša je demografska slika v drugih naseljih občine, ki jo sestavlja 6 naselij: Budinci, Markovci, Dolenci, Čepinci, Domanjševci in Šalovci. Idilična gričevnata prekmurska pokrajina je sicer izrazito kmetijsko območje, na katerem se opazen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. A nove priložnosti se kažejo v t.i. mehkem turizmu, ki ga omogočata neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost. Na pot na skrajni severovzhod Slovenije se je podala Nadia Petauer. <p>Občina Šalovci: neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost</p><p><p>Še na začetku 20. stoletja je naselje Šalovci bilo eno največjih naselij na Goričkem. Danes v Šalovcih živi le nekaj več kot 430 ljudi, še slabša je demografska slika v drugih naseljih občine, ki jo sestavlja 6 naselij: Budinci, Markovci, Dolenci, Čepinci, Domanjševci in Šalovci. </p> <p>Idilična gričevnata prekmurska pokrajina je sicer izrazito kmetijsko območje, na katerem se opazen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. A nove priložnosti se kažejo v t.i. mehkem turizmu, ki ga omogočata neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost.</p> <p><strong>Bernard Goršak</strong> z Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci je eden izmed sogovornikov v naPOTkih, sicer pa v reportaži nastopi tudi Eko-socialna kmetija Korenika, osebnost pomurske leta 2014, ki je lokalni duhovnik, povzpnemo se tudi na šalovske griče. Na enem izmed njih je obeležje znamenitega popolnega sončevega mrka leta 1999, ki je bil najbolje viden prav v občini Šalovci. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/4-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420661'> Razgled iz Čepincev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420662'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/9-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420666'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/6-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420663'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/10-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420667'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/7-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420664'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/8-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420665'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/12.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420669'> Obeležje sončevega mrka v Budincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/14.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420671'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/13-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420670'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/15.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420672'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420659'> Lokalna (sladka) kulinarika<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174749899 RTVSLO – Prvi 774 clean Še na začetku 20. stoletja je naselje Šalovci bilo eno največjih naselij na Goričkem. Danes v Šalovcih živi le nekaj več kot 430 ljudi, še slabša je demografska slika v drugih naseljih občine, ki jo sestavlja 6 naselij: Budinci, Markovci, Dolenci, Čepinci, Domanjševci in Šalovci. Idilična gričevnata prekmurska pokrajina je sicer izrazito kmetijsko območje, na katerem se opazen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. A nove priložnosti se kažejo v t.i. mehkem turizmu, ki ga omogočata neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost. Na pot na skrajni severovzhod Slovenije se je podala Nadia Petauer. <p>Občina Šalovci: neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost</p><p><p>Še na začetku 20. stoletja je naselje Šalovci bilo eno največjih naselij na Goričkem. Danes v Šalovcih živi le nekaj več kot 430 ljudi, še slabša je demografska slika v drugih naseljih občine, ki jo sestavlja 6 naselij: Budinci, Markovci, Dolenci, Čepinci, Domanjševci in Šalovci. </p> <p>Idilična gričevnata prekmurska pokrajina je sicer izrazito kmetijsko območje, na katerem se opazen del prebivalstva preživlja s kmetijstvom. A nove priložnosti se kažejo v t.i. mehkem turizmu, ki ga omogočata neokrnjena narava in industrijska neobremenjenost.</p> <p><strong>Bernard Goršak</strong> z Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci je eden izmed sogovornikov v naPOTkih, sicer pa v reportaži nastopi tudi Eko-socialna kmetija Korenika, osebnost pomurske leta 2014, ki je lokalni duhovnik, povzpnemo se tudi na šalovske griče. Na enem izmed njih je obeležje znamenitega popolnega sončevega mrka leta 1999, ki je bil najbolje viden prav v občini Šalovci. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/4-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420661'> Razgled iz Čepincev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/5-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420662'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/9-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420666'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/6-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420663'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/10-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420667'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/7-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420664'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/8-1-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420665'> Graničarski muzej v Čepincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/12.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420669'> Obeležje sončevega mrka v Budincih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/14.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420671'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/13-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420670'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/15.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420672'> Eko-socialna kmetija Korenika v Šalovcih<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/2-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-420659'> Lokalna (sladka) kulinarika<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 31 Jan 2021 05:45:00 +0000 "Tukaj želimo razvijati serotoninski turizem" Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru v povprečju živi zgolj 5 prebivalcev. Naravne zanimivosti v občini so Logarska dolina s slapom Rinka in izvirom potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj poznane dele občine. Solčavsko, ki ima kar 37 kilometrov panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, ko so, zato je tudi narečje bližje Koroški. Od najbližjih urbanih središč je oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km do Kamnika, do Velenja 53 km, do Celja, Ljubljane in Celovca 70 km. Občino Solčavo je za rubriko naPOTki obiskala Tina Lamovšek. Še to: v reportaži boste slišali tudi instrumentalno glasbo, ki pa je prav tako povezana s Solčavskim. Glasba, ki jo je izbral Rudi Pančur, pripada solčavskemu citrarju (sicer pokojnemu) Karliju Gradišniku. <p>Solčava, ki je s 5 prebivalci na kvadratni kilometer najredkeje poseljena občina v Sloveniji, se lahko pohvali s predelavo lesa, marmorja, volne...</p><p><p>Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru živi povprečno le pet prebivalcev. Naravne zanimivosti občine so Logarska dolina s slapom Rinka in izvirom potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj znane dele občine.</p> <p>Solčavsko, ki se lahko pohvali s kar 37 kilometri panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, zato je tudi narečje bliže koroškemu. Najbližja urbana središča so oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km je do Kamnika, 53 km do Velenja, do Celja, Ljubljane in Celovca pa 70.</p> <p><strong>Pogrejte se z volno</strong></p> <p>Nič nenavadnega ni videti domačina s Solčavskega, oblečenega v volnen izdelek. Kako tudi ne, ko pa se lahko pohvalijo z avtohtono jezersko-solčavsko ovco. V društvu za promocijo izdelkov iz volne jezersko-solčavske ovce – bicka skrbijo, da znanje polstenja oz. »filcanja« ne gre v pozabo. <strong>Članica društva Mojca Ošep</strong>: "Najbolje, da začnemo kar pri ovci. Ovco ostrižemo ‒ to počnemo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Zelo pomembno je, da se volna dobro izbere in se vsa resasta odstrani. To volno potem operejo in skrtačijo, da nastanejo plasti. Te plasti polagajo skupaj, obdelujemo jih z milom in vodo. Za to je potrebno veliko masiranja, gnetenja, kar veliko ročnega obdelovanja, da dobimo končni izdelek." Samo za občutek: za polstene copate je potrebnih približno šest ur dela.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4599-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418652'> Pisana volna za polstenje iz Bicke<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4601-scaled-e1611151075525.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418653'> Pulover iz solčavske volne<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4603-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418654'> Ovčja koža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4598-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418655'> Številni volneni izdelki<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Solčavska kulinarična piramida</strong></p> <p>Zgornjesavinjski želodec je skoraj pri vrhu solčavske kulinarične piramide, domačinom pa tekne v kombinaciji s sirnekom. Ta ima zelo intenziven okus in vonj, to lahko potrdi vsak, ki ga je pokusil, pravi <strong>Helena Krivec z ekološke turistične kmetije Ramšak</strong>. "Sirnek je značilen za naše solčavske konce. Pripravljen je iz fermentirane skute, ki jo v zaprtem vedru staramo kakšna dva meseca. Nato jo ponudimo z različnimi dodatki kot prilogo, največkrat za malico, skupaj s slanino in domačim kruhom. Zraven je obvezno solčavski jabolčnik."</p> <p>Še opozorilo: morda okus ne bo všeč vsakomur. Kot smo že namignili, je okus sirneka zelo poseben. Dobro je, če si na intenzivne okuse navajen že iz otroštva. "Slovencem je okus naših staranih sirov in sirneka zelo tuj. Preostali obiskovalci, predvsem Francozi, Nizozemci, Belgijci, pa radi sežejo po teh izdelkih, ker imajo bolj razvit okus kot naši domači gosti," še pojasni Helena Krivec.</p> <p>Nihče pa se ne bi pritoževal nad »grušavimi« oziroma hruškovimi žlinkrofi. Zabeljeni so z maslom in prepraženi na drobtinah, čeznje pa prelijemo med … Potrebujete še več prepričevanja? <strong>Mateja Brlec Suhodolnik, avtorica knjižice Kuhinja naših babic: Spoznajmo, okusimo, ohranimo in ponudimo solčavske jedi</strong>: "Grušavi žlinkrofi so nastali zato, ker so ljudje kuhali in nadevali testo s tistim, kar so imeli. Hruške so pač skuhali, da so se zmehčale, nato so jih zmleli v flajšmašini. Drobtine so popražili na maslu, dodali malo sladkorja in cimeta, mogoče še malo sladke smetane." In nadev je bil pripravljen.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4605-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418917'> Solčavski sirnek<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4611-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418918'> Grušavi žlinkrofi ali žlikrofi iz suhih hrušk, specialiteta na Solčavskem<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4612-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418919'> Zbirka jedi v Kuhinji naših babic: Spoznajmo, okusimo, ohranimo in ponudimo solčavske jedi<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Les ali marmor? Oboje!</strong></p> <p>V Solčavi lahko zgradbo okrasiš bodisi s solčavskim lesom bodisi s solčavskim marmorjem. Začnimo pri trdnejšem materialu ... Logarski apnenec ali solčavski marmor je svetlo rožnato rdeče barve, domačini pa so ga pa uporabljali za grajenje. Solčavski marmor tako krasi cerkev Marije Snežne, ki velja za edino v celoti ohranjeno gotsko cerkev v Zgornji Savinjski dolini v Solčavi. Iz tega dekorativnega kamna so izdelali številne kapelice in spomenike, krstni kamen in obloge hiš. "Marmor Hotavlje je imel v preteklosti pogodbo za delo z našim marmorjem. Takrat se je najbrž delala kar velika škoda. Doma sem v bližini in se spomnim, da je vse poletje pokalo, ko so minirali. Niso imeli občutka. Zdajšnji gospodar, Darko Šumet, ki je tudi kamnosek po izobrazbi, ima čisto drugačen odnos do tega marmorja. Res ga zna ceniti," pove Mateja Brlec Suhadolnik.</p> <p>Toda Solčavani so si na 'ti' tudi z drugimi materiali. Na primer z lesom. Solčavskim lesom. <strong>Alojz Lipnik z Zavoda za gozdove Slovenije</strong> je mnenja, da je solčavski les posebnost. "Zakaj posebnost? Če se ozremo v zgodovino, lahko na višjih predelih, na katerih raste macesen, še zdaj vidimo ohranjene visoke štore, stare sto let in več." O trpežnosti lesa priča tudi ta anekdota: "Pred časom smo raziskovali ostrešje solčavske cerkve in ugotovili, da je staro več kot 700 let, čeprav imaš, ko ga pogledaš, občutek, da je staro le 20 let."</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4617-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418932'> Reka Savinja v Solčavi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4615-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418931'> Sprehod skozi Solčavo.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4613-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418930'> Sprednji del centra Rinka je zgrajen iz solčavskega lesa.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174747925 RTVSLO – Prvi 1332 clean Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru v povprečju živi zgolj 5 prebivalcev. Naravne zanimivosti v občini so Logarska dolina s slapom Rinka in izvirom potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj poznane dele občine. Solčavsko, ki ima kar 37 kilometrov panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, ko so, zato je tudi narečje bližje Koroški. Od najbližjih urbanih središč je oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km do Kamnika, do Velenja 53 km, do Celja, Ljubljane in Celovca 70 km. Občino Solčavo je za rubriko naPOTki obiskala Tina Lamovšek. Še to: v reportaži boste slišali tudi instrumentalno glasbo, ki pa je prav tako povezana s Solčavskim. Glasba, ki jo je izbral Rudi Pančur, pripada solčavskemu citrarju (sicer pokojnemu) Karliju Gradišniku. <p>Solčava, ki je s 5 prebivalci na kvadratni kilometer najredkeje poseljena občina v Sloveniji, se lahko pohvali s predelavo lesa, marmorja, volne...</p><p><p>Med Štajersko, Koroško in Kranjsko je »ujeta« odmaknjena občina Solčava, ki velja za najredkeje poseljeno občino v naši državi. Na kvadratnem kilometru živi povprečno le pet prebivalcev. Naravne zanimivosti občine so Logarska dolina s slapom Rinka in izvirom potoka Črna, seveda pa si želijo razbremenitve te doline s preusmeritvijo turistov še v druge, morda manj znane dele občine.</p> <p>Solčavsko, ki se lahko pohvali s kar 37 kilometri panoramske poti, je bilo upravno, gospodarsko in kulturno povezano s sosednjo Koroško do leta 1894, zato je tudi narečje bliže koroškemu. Najbližja urbana središča so oddaljena več kot 34 km (Mozirje), 41 km je do Kamnika, 53 km do Velenja, do Celja, Ljubljane in Celovca pa 70.</p> <p><strong>Pogrejte se z volno</strong></p> <p>Nič nenavadnega ni videti domačina s Solčavskega, oblečenega v volnen izdelek. Kako tudi ne, ko pa se lahko pohvalijo z avtohtono jezersko-solčavsko ovco. V društvu za promocijo izdelkov iz volne jezersko-solčavske ovce – bicka skrbijo, da znanje polstenja oz. »filcanja« ne gre v pozabo. <strong>Članica društva Mojca Ošep</strong>: "Najbolje, da začnemo kar pri ovci. Ovco ostrižemo ‒ to počnemo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Zelo pomembno je, da se volna dobro izbere in se vsa resasta odstrani. To volno potem operejo in skrtačijo, da nastanejo plasti. Te plasti polagajo skupaj, obdelujemo jih z milom in vodo. Za to je potrebno veliko masiranja, gnetenja, kar veliko ročnega obdelovanja, da dobimo končni izdelek." Samo za občutek: za polstene copate je potrebnih približno šest ur dela.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4599-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418652'> Pisana volna za polstenje iz Bicke<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4601-scaled-e1611151075525.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418653'> Pulover iz solčavske volne<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4603-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418654'> Ovčja koža<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4598-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-418655'> Številni volneni izdelki<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Solčavska kulinarična piramida</strong></p> <p>Zgornjesavinjski želodec je skoraj pri vrhu solčavske kulinarične piramide, domačinom pa tekne v kombinaciji s sirnekom. Ta ima zelo intenziven okus in vonj, to lahko potrdi vsak, ki ga je pokusil, pravi <strong>Helena Krivec z ekološke turistične kmetije Ramšak</strong>. "Sirnek je značilen za naše solčavske konce. Pripravljen je iz fermentirane skute, ki jo v zaprtem vedru staramo kakšna dva meseca. Nato jo ponudimo z različnimi dodatki kot prilogo, največkrat za malico, skupaj s slanino in domačim kruhom. Zraven je obvezno solčavski jabolčnik."</p> <p>Še opozorilo: morda okus ne bo všeč vsakomur. Kot smo že namignili, je okus sirneka zelo poseben. Dobro je, če si na intenzivne okuse navajen že iz otroštva. "Slovencem je okus naših staranih sirov in sirneka zelo tuj. Preostali obiskovalci, predvsem Francozi, Nizozemci, Belgijci, pa radi sežejo po teh izdelkih, ker imajo bolj razvit okus kot naši domači gosti," še pojasni Helena Krivec.</p> <p>Nihče pa se ne bi pritoževal nad »grušavimi« oziroma hruškovimi žlinkrofi. Zabeljeni so z maslom in prepraženi na drobtinah, čeznje pa prelijemo med … Potrebujete še več prepričevanja? <strong>Mateja Brlec Suhodolnik, avtorica knjižice Kuhinja naših babic: Spoznajmo, okusimo, ohranimo in ponudimo solčavske jedi</strong>: "Grušavi žlinkrofi so nastali zato, ker so ljudje kuhali in nadevali testo s tistim, kar so imeli. Hruške so pač skuhali, da so se zmehčale, nato so jih zmleli v flajšmašini. Drobtine so popražili na maslu, dodali malo sladkorja in cimeta, mogoče še malo sladke smetane." In nadev je bil pripravljen.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4605-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418917'> Solčavski sirnek<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4611-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418918'> Grušavi žlinkrofi ali žlikrofi iz suhih hrušk, specialiteta na Solčavskem<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4612-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-418919'> Zbirka jedi v Kuhinji naših babic: Spoznajmo, okusimo, ohranimo in ponudimo solčavske jedi<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Les ali marmor? Oboje!</strong></p> <p>V Solčavi lahko zgradbo okrasiš bodisi s solčavskim lesom bodisi s solčavskim marmorjem. Začnimo pri trdnejšem materialu ... Logarski apnenec ali solčavski marmor je svetlo rožnato rdeče barve, domačini pa so ga pa uporabljali za grajenje. Solčavski marmor tako krasi cerkev Marije Snežne, ki velja za edino v celoti ohranjeno gotsko cerkev v Zgornji Savinjski dolini v Solčavi. Iz tega dekorativnega kamna so izdelali številne kapelice in spomenike, krstni kamen in obloge hiš. "Marmor Hotavlje je imel v preteklosti pogodbo za delo z našim marmorjem. Takrat se je najbrž delala kar velika škoda. Doma sem v bližini in se spomnim, da je vse poletje pokalo, ko so minirali. Niso imeli občutka. Zdajšnji gospodar, Darko Šumet, ki je tudi kamnosek po izobrazbi, ima čisto drugačen odnos do tega marmorja. Res ga zna ceniti," pove Mateja Brlec Suhadolnik.</p> <p>Toda Solčavani so si na 'ti' tudi z drugimi materiali. Na primer z lesom. Solčavskim lesom. <strong>Alojz Lipnik z Zavoda za gozdove Slovenije</strong> je mnenja, da je solčavski les posebnost. "Zakaj posebnost? Če se ozremo v zgodovino, lahko na višjih predelih, na katerih raste macesen, še zdaj vidimo ohranjene visoke štore, stare sto let in več." O trpežnosti lesa priča tudi ta anekdota: "Pred časom smo raziskovali ostrešje solčavske cerkve in ugotovili, da je staro več kot 700 let, čeprav imaš, ko ga pogledaš, občutek, da je staro le 20 let."</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4617-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418932'> Reka Savinja v Solčavi.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4615-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418931'> Sprehod skozi Solčavo.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/img_4613-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-418930'> Sprednji del centra Rinka je zgrajen iz solčavskega lesa.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 24 Jan 2021 05:45:00 +0000 "Želimo si gostov, ki bodo znali spoštovati našo tradicijo in kulturo." Ribnica na Pohorju leži na Ribniškem Pohorju. Občina je majhna po površini, majhna po številu prebivalcev, bogata pa z lepo naravo, saj so šotna barja, mokrišča, planje – travniki – in smrekovi gozdovi pravi raj za številne rastlinske in živalske vrste, pa seveda tudi za pohodnike in ljubitelje narave. A Ribniško kočo in Ribniško jezero smo pustili za poletni obisk, naš prvi postanek je bilo središče občine, nato smučišče, ki je sicer samevalo, sledil pa je še obisk Kmetije tete Lene. <p>Ribnica na Pohorju je sicer majhna občina, a je pravi turistični biser </p><p><p>Majhna po površini, majhna po številu prebivalcev, bogata pa z lepo naravo, saj so šotna barja, mokrišča, planje – travniki – in smrekovi gozdovi pravi raj za številne rastlinske in živalske vrste, pa seveda tudi za pohodnike in ljubitelje narave. A Ribniško kočo in Ribniško jezero sem pustila za poletni obisk, moj prvi postanek je bilo središče kraja Ribnica na Pohorju, ki mi ga je pokazal predsednik tamkajšnjega turističnega društva Danilo Petrun: dva majhna trga, cerkev sv. Janeza in poslopje, v katerem je gledališki in filmski igralec Stane Sever zadnjič nastopil na odrskih deskah. Pogled navzgor pa že razkriva smučišče, ki leži čisto blizu kraja. Apartmajsko naselje s 450 posteljami je bilo zaprto, smučišče z dvema žičnicama in s tremi progami prazno. Smuka je bila, ko je bilo to dovoljeno, odprta med konci tedna, vendar bo zaradi obveznih testov in celo prepovedi obratovanja žičnic letošnja sezona slaba. Vodja smučišča Iztok Helbel je nad tem zelo razočaran.</p> <blockquote><p><em>"Lansko leto smo prepeljali 22.000 smučarjev, letos pa bomo morali biti zelo zadovoljni, če jih bomo prepeljali tisoč, če bo šlo še tako naprej." </em></p></blockquote> <p>Smučanje, tek na smučeh, pohod na zelo priljubljeno Ribniško kočo in Ribniško jezero, kjer lahko uživamo v naravi, miru in lepih razgledih, na prvo januarsko sredo niso prišli v poštev, ostala mi je "le" vožnja s teptalnim strojem – smučišče je treba namreč neprestano urejati. In ta je bila za nekoga, ki se je prvič peljal s tem glasnim vozilom, pravo adrenalinsko doživetje!</p> <p>Drugačna, tiha, domača, pristna in butična pa je bila izkušnja na obisku <a href="https://infotetalena.wixsite.com/kmetijatetelene">Kmetije tete Lene</a>. Tudi kmetija, kjer je vedno živahno, saj sprejemajo dnevne obiskovalce, kupce svojih izdelkov, tiste, ki iščejo prenočišča v apartmaju ali kampu, ima v tem posebnem obdobju zaprta vrata. Meni jih je odprla Urša Šantl Urh, ki se je na kmetijo primožila. Obiskovalce po navadi sprejme v oblačilih, kakršne je nosila teta Lena, teta moževega dedka, po kateri so kmetiji dali ime. Pri njej se razvije tudi debata o poimenovanju domačinov in o kulinariki. Najbolj tipična potica iz teh krajev ni potratna potica, ki je na mizi pred nami, prav tako ne, čeprav po njej tudi velikokrat zadiši, orehova potica, temveč potica iz suhih krhljev hrušk ali jabolk, pove Danilo Petrun.</p> <p>Pa že zanimivost glede geografskega poimenovanja. Kako si tu pravijo domačini? Niso ne Korošci ne Štajerci (regijska meje se je pred kratkim spremenila), pove Urša:</p> <blockquote><p><em>"Ti trmasti, pridni, delovni, trdi Pohorci hočejo biti Pohorci!"</em></p></blockquote> <p>Danilo Petrun ji potrdi:</p> <blockquote><p><em>"Absolutno sem 'Pohorc'! Pohorec ima jedro oreha: oreh je zelo trd, ampak v sredini ima sladko, medeno sredico, in to je pohorska sredica!"</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/danilo-petrun-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416348'> Moj vodnik Danilo Petrun, predsednik Turističnega društva Ribnica na Pohorju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9659-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9661-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416351'> Cerkev sv. Janeza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9660-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416350'> Trg v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9663-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416352'> Poslopje, kjer je Stane Sever zadnjič igral na odru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9665-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416353'> Apartmajsko naselje ob smučišču.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9669-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416356'> Apartmaji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/iztok-vodja-smucisca-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416360'> Iztok Helbel, vodja smučišča.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ratrak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416363'> Teptalni stroj na smučišču.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9667-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416355'> Pogled na ribniško smučišče.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9677-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416359'> Pogled iz teptalnega stroja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9675-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416358'> Denis Prassnizc, upravljalec teptalnega stroja in tudi tisti, ki - ko zapade sneg - poskrbi, da so ceste splužene.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210113_082445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416367'> Križev pot<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/lena-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416361'> Na obisku pri teti Leni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/pri-teti-leni-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416362'> Trgovinica na kmetiji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ursa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416365'> Urša Šantl Urh.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20201226_152751-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416366'> Potratna potica<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/fb_img_1609919796669.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416369'> Zimska idila poleti v Ribnici na Pohorju<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174746524 RTVSLO – Prvi 781 clean Ribnica na Pohorju leži na Ribniškem Pohorju. Občina je majhna po površini, majhna po številu prebivalcev, bogata pa z lepo naravo, saj so šotna barja, mokrišča, planje – travniki – in smrekovi gozdovi pravi raj za številne rastlinske in živalske vrste, pa seveda tudi za pohodnike in ljubitelje narave. A Ribniško kočo in Ribniško jezero smo pustili za poletni obisk, naš prvi postanek je bilo središče občine, nato smučišče, ki je sicer samevalo, sledil pa je še obisk Kmetije tete Lene. <p>Ribnica na Pohorju je sicer majhna občina, a je pravi turistični biser </p><p><p>Majhna po površini, majhna po številu prebivalcev, bogata pa z lepo naravo, saj so šotna barja, mokrišča, planje – travniki – in smrekovi gozdovi pravi raj za številne rastlinske in živalske vrste, pa seveda tudi za pohodnike in ljubitelje narave. A Ribniško kočo in Ribniško jezero sem pustila za poletni obisk, moj prvi postanek je bilo središče kraja Ribnica na Pohorju, ki mi ga je pokazal predsednik tamkajšnjega turističnega društva Danilo Petrun: dva majhna trga, cerkev sv. Janeza in poslopje, v katerem je gledališki in filmski igralec Stane Sever zadnjič nastopil na odrskih deskah. Pogled navzgor pa že razkriva smučišče, ki leži čisto blizu kraja. Apartmajsko naselje s 450 posteljami je bilo zaprto, smučišče z dvema žičnicama in s tremi progami prazno. Smuka je bila, ko je bilo to dovoljeno, odprta med konci tedna, vendar bo zaradi obveznih testov in celo prepovedi obratovanja žičnic letošnja sezona slaba. Vodja smučišča Iztok Helbel je nad tem zelo razočaran.</p> <blockquote><p><em>"Lansko leto smo prepeljali 22.000 smučarjev, letos pa bomo morali biti zelo zadovoljni, če jih bomo prepeljali tisoč, če bo šlo še tako naprej." </em></p></blockquote> <p>Smučanje, tek na smučeh, pohod na zelo priljubljeno Ribniško kočo in Ribniško jezero, kjer lahko uživamo v naravi, miru in lepih razgledih, na prvo januarsko sredo niso prišli v poštev, ostala mi je "le" vožnja s teptalnim strojem – smučišče je treba namreč neprestano urejati. In ta je bila za nekoga, ki se je prvič peljal s tem glasnim vozilom, pravo adrenalinsko doživetje!</p> <p>Drugačna, tiha, domača, pristna in butična pa je bila izkušnja na obisku <a href="https://infotetalena.wixsite.com/kmetijatetelene">Kmetije tete Lene</a>. Tudi kmetija, kjer je vedno živahno, saj sprejemajo dnevne obiskovalce, kupce svojih izdelkov, tiste, ki iščejo prenočišča v apartmaju ali kampu, ima v tem posebnem obdobju zaprta vrata. Meni jih je odprla Urša Šantl Urh, ki se je na kmetijo primožila. Obiskovalce po navadi sprejme v oblačilih, kakršne je nosila teta Lena, teta moževega dedka, po kateri so kmetiji dali ime. Pri njej se razvije tudi debata o poimenovanju domačinov in o kulinariki. Najbolj tipična potica iz teh krajev ni potratna potica, ki je na mizi pred nami, prav tako ne, čeprav po njej tudi velikokrat zadiši, orehova potica, temveč potica iz suhih krhljev hrušk ali jabolk, pove Danilo Petrun.</p> <p>Pa že zanimivost glede geografskega poimenovanja. Kako si tu pravijo domačini? Niso ne Korošci ne Štajerci (regijska meje se je pred kratkim spremenila), pove Urša:</p> <blockquote><p><em>"Ti trmasti, pridni, delovni, trdi Pohorci hočejo biti Pohorci!"</em></p></blockquote> <p>Danilo Petrun ji potrdi:</p> <blockquote><p><em>"Absolutno sem 'Pohorc'! Pohorec ima jedro oreha: oreh je zelo trd, ampak v sredini ima sladko, medeno sredico, in to je pohorska sredica!"</em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/danilo-petrun-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416348'> Moj vodnik Danilo Petrun, predsednik Turističnega društva Ribnica na Pohorju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9659-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9661-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416351'> Cerkev sv. Janeza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9660-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416350'> Trg v središču kraja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9663-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416352'> Poslopje, kjer je Stane Sever zadnjič igral na odru.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9665-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416353'> Apartmajsko naselje ob smučišču.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9669-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416356'> Apartmaji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/iztok-vodja-smucisca-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416360'> Iztok Helbel, vodja smučišča.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ratrak-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416363'> Teptalni stroj na smučišču.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9667-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416355'> Pogled na ribniško smučišče.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9677-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416359'> Pogled iz teptalnega stroja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/dscf9675-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416358'> Denis Prassnizc, upravljalec teptalnega stroja in tudi tisti, ki - ko zapade sneg - poskrbi, da so ceste splužene.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20210113_082445-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416367'> Križev pot<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/lena-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416361'> Na obisku pri teti Leni. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/pri-teti-leni-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416362'> Trgovinica na kmetiji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ursa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416365'> Urša Šantl Urh.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/20201226_152751-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416366'> Potratna potica<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/fb_img_1609919796669.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-416369'> Zimska idila poleti v Ribnici na Pohorju<span>Foto: Danilo Petrun</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 17 Jan 2021 05:50:00 +0000 Ribnica na Pohorju Podvleka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev. <p>Podvelka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev </p><p><p>Pri naPOTkih danes nadaljujemo z občino na črko P: <a href="https://www.podvelka.si/objava/76788">Podvelka</a>. Priznavam, da je bilo treba najprej pogledati na zemljevid, sledil je skok v avto, vožnja do Maribora, nato ovinek v levo in pot po Dravski dolini, dokler nisem prišla na Koroško in do destinacije. Prva januarska sreda res ni bila najlepši dan za obisk tega dela severne Slovenije. A zanimiva zgodovina krajev je razsvetlila sivino januarskega dne, mraz je otoplila gostoljubnost ljudi, iskriva doživetja so le skrita čakala pod nizko snežno odejo. Pri odkrivanju mi je pomagal vodja občinskega odbora za turizem Aleksander Golob, najina prva postojanka pa je bila v Javniku, delu Ožbalta, kjer je bilo nekoč pomembno gospodarsko središče Dravske doline. Tu je namreč v 18., 19. in prvi polovici 20. stoletja cvetelo splavarstvo.</p> <blockquote><p><em>"Zelo veliko lesa se je tukaj pretovarjalo, tu so bili tudi najbolj zahtevni odseki in pasti na reki Dravi. Najbolj znani splavarji na celotnem območju Drave, ki so les vozili do Beograda in še naprej, so izhajali prav iz teh krajev."</em></p></blockquote> <p>Splav s spuščeno streho je sameval na Dravi, saj se plovna in turistična sezona tu začneta šele v toplejših mesecih … Ostal mi je torej obisk splavarskega muzeja ob pristanišču, v katerem lahko vidimo nekaj zanimivih originalnih predmetov in orodij, ki so jih uporabljali splavarji, pa model dravskega splava, in spoznamo življenje najbolj znanih splavarjev. Splave so, tudi zaradi gradnje hidroelektrarn, zamenjali tovornjaki in železnica, les pa ostaja surovina, ki je za te kraje, kljub slabi ceni, ki jo te čase dosega na trgu, pomembna dejavnost. Zmeraj bolj pa tudi lokalno pridelani in biološki izdelki okoliških kmetij …</p> <p>Na levem bregu Drave sva z Aleksandrom zavila v hrib in se začela vzpenjati do te gorske kmetije Lipnik, ki obiskovalcem ponuja svojstvena doživetja in izdelke iz lokalnega sadja in zelišč pod znamko <a href="https://linca.si/">Linca</a>. Tri kmetije, tematska raziskovanja narave in tamkajšnji rastlin, še več novih idej, ki jih ima Sara Berglez Zajec, govori o tem, da se za te kraje, od koder se sicer ljudje izseljujejo v večje kraje in tudi v Avstrijo, ni bati. To potrjuje tudi obisk 200 let starega poslopja, kovačije Pri Kovaču, kjer za kulturno dediščino kovaštva in v "necovidnih" časih tudi za prijetno druženje v naravi in ob domači kulinariki skrbi družina Vomer. Kovačija je kulturna dediščina kraja, stoji pa ob potoku Velka, ki je občini dalo tudi ime. Nekoč je voda v potoku poganjala kar 100 žag in mlinov, pa tudi stroje pri kovaču.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9638-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415262'> Pristanišče v Javniku, kjer na turistično sezono čaka splav.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9633-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415257'> Dravski splav je bil dolg 32 metrov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9631-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415255'> Model dravskega splava.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9632-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415254'> Najbolj znani in cenjeni splavarji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9636-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9634-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415258'> Orodje splavarjev.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9639-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9640-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415264'> Pot do kmetije Lipnik.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img_20200129_093519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415276'> Kmetija Lipnik<span>Foto: Sara Berglez Zajec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9647-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415268'> Gostiteljica Sara Berglez Zajec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9643-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415265'> Izdelki Linca.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9646-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9651-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415269'> Nasad aronije na megleno januarsko sredo.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img_20200129_092916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20200508_151609-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20200522_143233-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img-e51434260b28d499022a64a28c13ffc0-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9656-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415273'> Moj vodnik Aleksander Golob, predsednik občinskega odbora za turizem.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9653-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415069'> Kovačija Pri Kovaču, Lehen, občina Podvelka<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415279'> Tinca v kovačiji.<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/ogenj.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415282'> Veliko kurišče v kovačiji Pri Kovaču. <span>Foto: Tinca Vomer</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/piknik-prostor.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415285'> Travnik ob kovačiji za iskanje kovaškega zaklada.<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure> </div></p> 174745102 RTVSLO – Prvi 926 clean Podvleka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev. <p>Podvelka je bila nekoč pomembno splavarsko središče v Dravski dolini, danes se zakladi skrivajo v ljudeh, ki skrbijo za kulturno in naravno dediščino teh krajev </p><p><p>Pri naPOTkih danes nadaljujemo z občino na črko P: <a href="https://www.podvelka.si/objava/76788">Podvelka</a>. Priznavam, da je bilo treba najprej pogledati na zemljevid, sledil je skok v avto, vožnja do Maribora, nato ovinek v levo in pot po Dravski dolini, dokler nisem prišla na Koroško in do destinacije. Prva januarska sreda res ni bila najlepši dan za obisk tega dela severne Slovenije. A zanimiva zgodovina krajev je razsvetlila sivino januarskega dne, mraz je otoplila gostoljubnost ljudi, iskriva doživetja so le skrita čakala pod nizko snežno odejo. Pri odkrivanju mi je pomagal vodja občinskega odbora za turizem Aleksander Golob, najina prva postojanka pa je bila v Javniku, delu Ožbalta, kjer je bilo nekoč pomembno gospodarsko središče Dravske doline. Tu je namreč v 18., 19. in prvi polovici 20. stoletja cvetelo splavarstvo.</p> <blockquote><p><em>"Zelo veliko lesa se je tukaj pretovarjalo, tu so bili tudi najbolj zahtevni odseki in pasti na reki Dravi. Najbolj znani splavarji na celotnem območju Drave, ki so les vozili do Beograda in še naprej, so izhajali prav iz teh krajev."</em></p></blockquote> <p>Splav s spuščeno streho je sameval na Dravi, saj se plovna in turistična sezona tu začneta šele v toplejših mesecih … Ostal mi je torej obisk splavarskega muzeja ob pristanišču, v katerem lahko vidimo nekaj zanimivih originalnih predmetov in orodij, ki so jih uporabljali splavarji, pa model dravskega splava, in spoznamo življenje najbolj znanih splavarjev. Splave so, tudi zaradi gradnje hidroelektrarn, zamenjali tovornjaki in železnica, les pa ostaja surovina, ki je za te kraje, kljub slabi ceni, ki jo te čase dosega na trgu, pomembna dejavnost. Zmeraj bolj pa tudi lokalno pridelani in biološki izdelki okoliških kmetij …</p> <p>Na levem bregu Drave sva z Aleksandrom zavila v hrib in se začela vzpenjati do te gorske kmetije Lipnik, ki obiskovalcem ponuja svojstvena doživetja in izdelke iz lokalnega sadja in zelišč pod znamko <a href="https://linca.si/">Linca</a>. Tri kmetije, tematska raziskovanja narave in tamkajšnji rastlin, še več novih idej, ki jih ima Sara Berglez Zajec, govori o tem, da se za te kraje, od koder se sicer ljudje izseljujejo v večje kraje in tudi v Avstrijo, ni bati. To potrjuje tudi obisk 200 let starega poslopja, kovačije Pri Kovaču, kjer za kulturno dediščino kovaštva in v "necovidnih" časih tudi za prijetno druženje v naravi in ob domači kulinariki skrbi družina Vomer. Kovačija je kulturna dediščina kraja, stoji pa ob potoku Velka, ki je občini dalo tudi ime. Nekoč je voda v potoku poganjala kar 100 žag in mlinov, pa tudi stroje pri kovaču.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9638-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415262'> Pristanišče v Javniku, kjer na turistično sezono čaka splav.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9633-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415257'> Dravski splav je bil dolg 32 metrov.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9631-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415255'> Model dravskega splava.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9632-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9630-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415254'> Najbolj znani in cenjeni splavarji.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9636-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9634-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415258'> Orodje splavarjev.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9639-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9640-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415264'> Pot do kmetije Lipnik.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img_20200129_093519-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415276'> Kmetija Lipnik<span>Foto: Sara Berglez Zajec</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9647-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415268'> Gostiteljica Sara Berglez Zajec.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9643-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415265'> Izdelki Linca.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9646-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9651-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415269'> Nasad aronije na megleno januarsko sredo.<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img_20200129_092916-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20200508_151609-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20200522_143233-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/img-e51434260b28d499022a64a28c13ffc0-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9656-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415273'> Moj vodnik Aleksander Golob, predsednik občinskega odbora za turizem.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/dscf9653-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415069'> Kovačija Pri Kovaču, Lehen, občina Podvelka<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415279'> Tinca v kovačiji.<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/kovacija4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/ogenj.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415282'> Veliko kurišče v kovačiji Pri Kovaču. <span>Foto: Tinca Vomer</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/piknik-prostor.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-415285'> Travnik ob kovačiji za iskanje kovaškega zaklada.<span>Foto: Nika Hölcl- fotobeležNica</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 10 Jan 2021 05:55:00 +0000 Podvelka Po kratkem decembrskem premoru nadaljujemo Napotke – serijo reportaž, v kateri obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž. Danes gremo v Jugovzhodno statistično regijo, ki jo sestavlja 21 občin. Ena izmed njih je Osilnica, ki ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in okoli 370 prebivalcev. V Deželo Petra Klepca se je odpravila Darja Pograjc. <p>Občina Osilnica ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in približno 370 prebivalcev</p><p><p>Še pred Kočevjem zavijem desno ter sledim smerokazom za Gotenico in Kočevsko reko. Med visokimi vrhovi dreves se na ovinkasto cesto prebije nekaj toplih sončnih žarkov. Ko zagledam lesenega Petra Klepca, ki v rokah drži smreko, vem, da sem blizu cilja. Strma reber ima 19 serpentin. Ustavim se pri osmi, kjer me že čaka <strong>Magi Žagar, vodnica Osilniške doline Dežele Petra Klepca</strong>. Takoj dokaže, da so odnosi z drugo stranjo meje dobri, saj priporoči ogled izvira reke Kolpe, ki je na hrvaški strani.</p> <blockquote><p>"Se pravi, moramo priti na drugo stran. Moramo narediti kakšna dva kilometra po hrvaški strani ob meji. Zraven vasice Hrvatsko pa se nahaja urejena pohodniška pot."</p></blockquote> <p>Tako Kolpa kot Čabranka sta primerni za rafting, supanje in ribištvo. Če bi radi spoznali življenje v dolini nekoč, se ustavite <strong>na domačiji Zajskih v vasi Bezgovica</strong>. <strong>Roman Janeš</strong> je na tej domačiji odraščal, pozneje se je odselil, zdaj pa se vrača in jo obnavlja. V skednju ima obsežno zbirko orodij, ki razkrivajo, kako so nekoč tukaj živeli.</p> <blockquote><p>"S kmetijstvom so se ukvarjali, drugega ni bilo dosti. Imeli so nekaj glav živine. Bogatejši so imeli konje, so bili furmani. Naši predniki so hodili vsepovsod, tudi v Francijo. Od tam so na primer prinesli te velike žage. Mi jim rečemo <em>amerikanke</em>."</p></blockquote> <p>O tem, kako je danes živeti v dolini ob Kolpi in Čabranki, razlaga <strong>Cvetka Vesel, članica Društva Osilniška dolina</strong>: "<em>To je najlepši kraj na svetu! Imamo krasno naravo, kot Švica. Gorovje, bistro Kolpo in Čabranko, ki sta še vedno najmanj onesnaženi reki.</em>"</p> <blockquote><p>"Mi smo potomci Petra Klepca! Mi smo tako žilavi, kot je bil Peter Klepec. Tako fizično močni nismo, ampak drugače pa imamo nekaktere njegove gene."</p></blockquote> <p>Če bi le imeli več delovnih mest. Upe polagajo v turizem in še nedokončani dom za starejše občane.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_093511-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413144'> Pot do Strme rebri.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_102317-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413146'> Magi Žagar in Alenka Kovač.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_111433-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413148'> Domačija Zajskih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132712-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132413-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_112356-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413149'> V skednju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_112820-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413150'> Gasilski voz iz Osilnice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135819-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413163'> Muzej Kovačija Gorše.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135909-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413162'> V 120 let stari kovaški delavnici.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134141-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134221-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134250-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134531-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413160'> Jožef Gorše</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132815-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413168'> Rože iz papirja, ena od tradicij teh krajev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_143317-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413169'> Hišica Petra Klepca na doživljajski poti.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_152212-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413170'> Center Osilnice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_134347-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_150548-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174743556 RTVSLO – Prvi 1153 clean Po kratkem decembrskem premoru nadaljujemo Napotke – serijo reportaž, v kateri obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž. Danes gremo v Jugovzhodno statistično regijo, ki jo sestavlja 21 občin. Ena izmed njih je Osilnica, ki ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in okoli 370 prebivalcev. V Deželo Petra Klepca se je odpravila Darja Pograjc. <p>Občina Osilnica ima dobrih 36 kvadratnih kilometrov površine in približno 370 prebivalcev</p><p><p>Še pred Kočevjem zavijem desno ter sledim smerokazom za Gotenico in Kočevsko reko. Med visokimi vrhovi dreves se na ovinkasto cesto prebije nekaj toplih sončnih žarkov. Ko zagledam lesenega Petra Klepca, ki v rokah drži smreko, vem, da sem blizu cilja. Strma reber ima 19 serpentin. Ustavim se pri osmi, kjer me že čaka <strong>Magi Žagar, vodnica Osilniške doline Dežele Petra Klepca</strong>. Takoj dokaže, da so odnosi z drugo stranjo meje dobri, saj priporoči ogled izvira reke Kolpe, ki je na hrvaški strani.</p> <blockquote><p>"Se pravi, moramo priti na drugo stran. Moramo narediti kakšna dva kilometra po hrvaški strani ob meji. Zraven vasice Hrvatsko pa se nahaja urejena pohodniška pot."</p></blockquote> <p>Tako Kolpa kot Čabranka sta primerni za rafting, supanje in ribištvo. Če bi radi spoznali življenje v dolini nekoč, se ustavite <strong>na domačiji Zajskih v vasi Bezgovica</strong>. <strong>Roman Janeš</strong> je na tej domačiji odraščal, pozneje se je odselil, zdaj pa se vrača in jo obnavlja. V skednju ima obsežno zbirko orodij, ki razkrivajo, kako so nekoč tukaj živeli.</p> <blockquote><p>"S kmetijstvom so se ukvarjali, drugega ni bilo dosti. Imeli so nekaj glav živine. Bogatejši so imeli konje, so bili furmani. Naši predniki so hodili vsepovsod, tudi v Francijo. Od tam so na primer prinesli te velike žage. Mi jim rečemo <em>amerikanke</em>."</p></blockquote> <p>O tem, kako je danes živeti v dolini ob Kolpi in Čabranki, razlaga <strong>Cvetka Vesel, članica Društva Osilniška dolina</strong>: "<em>To je najlepši kraj na svetu! Imamo krasno naravo, kot Švica. Gorovje, bistro Kolpo in Čabranko, ki sta še vedno najmanj onesnaženi reki.</em>"</p> <blockquote><p>"Mi smo potomci Petra Klepca! Mi smo tako žilavi, kot je bil Peter Klepec. Tako fizično močni nismo, ampak drugače pa imamo nekaktere njegove gene."</p></blockquote> <p>Če bi le imeli več delovnih mest. Upe polagajo v turizem in še nedokončani dom za starejše občane.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_093511-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413144'> Pot do Strme rebri.<span>Foto: Darja Pograjc</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_102317-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413146'> Magi Žagar in Alenka Kovač.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_111433-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413148'> Domačija Zajskih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132712-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132413-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_112356-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413149'> V skednju.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_112820-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413150'> Gasilski voz iz Osilnice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135819-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413163'> Muzej Kovačija Gorše.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135909-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_135447-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413162'> V 120 let stari kovaški delavnici.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134141-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134221-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134250-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_134531-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413160'> Jožef Gorše</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_132815-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413168'> Rože iz papirja, ena od tradicij teh krajev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_143317-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413169'> Hišica Petra Klepca na doživljajski poti.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_152212-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-413170'> Center Osilnice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20210102_134347-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/20201223_150548-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 03 Jan 2021 05:45:00 +0000 "Mi smo potomci Petra Klepca, smo žilavi!" Nedeljska jutra na Prvem so kljub protikoronskim ukrepom in omejitvi gibanja na lastno občino rezervirana za odkrivanje Slovenije in njenih zanimivosti. Če pridno beležite naše predloge za oglede in doživetja v občinah z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer, boste lahko po odprtju občinskih meja morda vsaj nekatere od teh točk tudi obiskali. Tokrat vas vabimo v »slovenski Nazaret«. Zakaj se je Nazarij prijelo to ime in kaj si v tej občini morate ogledati, je raziskovala Andreja Čokl. <p>Občina Nazarje ima bogato gozdarsko tradicijo, spretne rokodelce in že dolgo privlači tudi romarje</p><p><p>Ko na cesti iz smeri Mozirja zavijete levo čez most čez Savinjo, vas pričaka najbolj znana veduta Nazarij. Grad Vrbovec je simbol občine Nazarje, ima ga tudi v grbu. Je tudi najpomembnejši spomenik posvetne srednjeveške arhitekture v celotni Zgornjesavinjski dolini. Stal naj bi že v 12. stoletju, njegovo staro ime je Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa je dobil, ker so bregove rek Drete in Savinje, na katerih stotočju grad stoji, obraščale vrbe. V gradu ima od leta 2001 prostore tudi Muzej gozdarstva in lesarstva.</p> <blockquote><p>"Zgornjesavinjska dolina je od nekdaj slovela po svojih mogočnih gozdovih. Ti danes pokrivajo že tri četrtine doline, v preteklosti nikoli manj kot 60 odstotkov. Zato so bili tukaj nekoč vsi ljudje odvisni od gozda in lesa ali dejavnosti, povezane z lesom. Zato je osrednji del muzeja posvečen vsem starim olcarjem, furmanom, žagarjem, splavarjem, mizarjem, tesarjem, skratka vsem, ki so bili odvisni od te naravne dobrine." – <strong>Barbara Šoster Rutar</strong>, direktorica Muzeja Vrbovec</p></blockquote> <p>V muzeju lahko izveste različne zanimivosti o gozdovih, preizkusite svoje poznavanje drevesnih vrst, odigrate z lesom povezane miselne igre in spoznate celotno pot lesa od rastočega drevesa do končnega izdelka. Videli boste tudi skorjevko, nekakšen leseni bivak, v katerem so delavci živeli v obdobju sečnje. Spali so na preprostih ležiščih iz smrečja in praproti. Ta je namreč odganjala bolhe, ki so sicer delavcem povzročale precej preglavic.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5762.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407503'> Grad Vrbovec obiskovalce privablja z Muzejem gozdarstva in lesarstva, grajskim gostiščem s srednjeveškimi pojedinami, poročno dvorano in lepo urejenim dvoriščem. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5763.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407504'> Na grajskem dvorišču potekajo prireditve, poroke, vidimo pa tudi frančiškanski samostan. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5769.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407505'> Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec, ob delu razstave, ki je namenjen spoznavanju drevesnih vrst. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5770.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407506'> V muzeju boste o lesu in gozdovih izvedeli veliko zanimivega. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5774.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407507'> Muzej gozdarstva in lesarstva nas popelje od rastočega drevesa do končnega izdelka iz lesa. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5782.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407508'> Skorjevka, zasilno bivališče gozdarskih delavcev v obdobju sečnje. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>In če gradu ob prihodu v Nazarje ne morete spregledati, boste tudi težko zapeljali v središče kraja, ne da bi opazili še eno arhitekturno posebnost. Bohačev toplar je zelo velik, pozidan in ima dve nadstropji. V prvem si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas, v drugem pa me je <strong>Alenka Lever</strong>, rokodelka in vodja tukajšnjega rokodelskega centra popeljala skozi bogato prodajno galerijo rokodelskih izdelkov. Tu si lahko ogledate in kupite unikatne izdelke iz lesa, stekla, gline, filca … Toplar je tudi priljubljena lokacija za različne dogodke, pod njim vsako soboto poteka kmečka tržnica z lokalnimi pridelki. Zgornjesavinjski želodec je dobro znan, a ni edina kulinarična posebnost tega območja.</p> <blockquote><p>"Za Zgornjesavinjsko dolino so značilni tudi ajdnek, 'mohot' in različni žlinkrofi. Ajdnek je poseben kruh iz ajdove moke in z nadevom iz orehov in medu. 'Mohot' pa je narejen iz domače skute, smetane, česna, zelišč in mlete rdeče paprike."</p></blockquote> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5787-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407514'> Bohačev toplar se bohoti sredi Nazarij.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5790.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407538'> Toplar je zelo primerna lokacija za različne prireditve.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5823.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407525'> V prvem nadstropju toplarja si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5814.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407539'> Ogledate si lahko makete različnih stavb in gospodarskih poslopij, tudi oglarsko kopo.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5804-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407520'> V prodajni galeriji lahko občudujete številne rokodelske izdelke, primerne tudi za darila. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5820.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407540'> Rokodelka Alenka Lever, tudi vodja rokodelskega centra v Bohačevem toplarju, s svojimi izdelki iz stekla.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>In še nečesa v Nazarjah ne morete spregledati. Nad sotočjem Savinje in Drete se dviga grič Gradišče, na katerem je frančiškanski samostan Nazarje. Ta je nastal na mestu loretske kapele, ki jo je v zahvalo za ozdravljenje postavil ljubljanski škof Tomaž Hren. Mimogrede, kapela v italijanskem Loretu naj bi nastala iz sten Marijine hiše v Nazaretu, tako je bila tudi kapela v Nazarjah kopija Marijine hiše in kraja se je zato oprijelo ime Marija Nazaret, ki se je v obliki Nazarje ohranilo do danes. V samostanu danes živita dva patra in ko sta doma, lahko samostan obiščete in si ogledate samostansko knjižnico. Med najzanimivejšimi eksponati sta Dalmatinov prevod Biblije in Trubarjev prevod evangelijev, iz katerih <strong>pater Andrej Pollak</strong> obiskovalcem rad kaj prebere. Samostan ima tudi bogato tradicijo lekarništva in zdravilstva. Tu je deloval brat Salamon Lipold, ki je pripravljal grenčico Salamonov življenjski eliksir in Salamonov obliž za celjenje ran.</p> <blockquote><p>"Tu je delovala tudi 'urgenca', tu so bili namreč kirurgi, ki so bili zelo dejavni. Na neki način so 'hodili v zelje' dragim profesionalnim ranocelnikom, ki so se zato pritožili in odtlej so lahko samostanski kirurgi zdravili le tiste, ki so lahko prišli na hrib. Z zlomljeno nogo je to seveda težko …"</p></blockquote> <p>V samostanu je nekaj časa živel tudi Valentin Vodnik, vrsto let pa je v njem delovala samostanska šola, prva na tem območju. Več v <a href="https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174738259" target="_blank" rel="noopener noreferrer">posnetku</a>.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5791.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407550'> Pogled iz Bohačevega toplarja na grič Gradišče s frančiškanskim samostanom.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5824-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407559'> Samostanska in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5828.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407552'> Samostansko dvorišče<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5830-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407561'> Samostanski hodniki<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5839.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407556'> Pater Andrej Pollak v samostanski knjižnici.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5836.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407554'> Izvod Dalmatinove Biblije<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5837.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407555'> Trubarjev prevod evangelijev<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5841.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407558'> Knjižnica hrani številna spričevala nekdanje samostanske šole in druge arhivske listine.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5833.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407562'> Bratje frančiškani so bili nekdaj tudi uspešni zdravilci in zeliščarji.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174738259 RTVSLO – Prvi 884 clean Nedeljska jutra na Prvem so kljub protikoronskim ukrepom in omejitvi gibanja na lastno občino rezervirana za odkrivanje Slovenije in njenih zanimivosti. Če pridno beležite naše predloge za oglede in doživetja v občinah z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer, boste lahko po odprtju občinskih meja morda vsaj nekatere od teh točk tudi obiskali. Tokrat vas vabimo v »slovenski Nazaret«. Zakaj se je Nazarij prijelo to ime in kaj si v tej občini morate ogledati, je raziskovala Andreja Čokl. <p>Občina Nazarje ima bogato gozdarsko tradicijo, spretne rokodelce in že dolgo privlači tudi romarje</p><p><p>Ko na cesti iz smeri Mozirja zavijete levo čez most čez Savinjo, vas pričaka najbolj znana veduta Nazarij. Grad Vrbovec je simbol občine Nazarje, ima ga tudi v grbu. Je tudi najpomembnejši spomenik posvetne srednjeveške arhitekture v celotni Zgornjesavinjski dolini. Stal naj bi že v 12. stoletju, njegovo staro ime je Altenburg, slovensko ime Vrbovec pa je dobil, ker so bregove rek Drete in Savinje, na katerih stotočju grad stoji, obraščale vrbe. V gradu ima od leta 2001 prostore tudi Muzej gozdarstva in lesarstva.</p> <blockquote><p>"Zgornjesavinjska dolina je od nekdaj slovela po svojih mogočnih gozdovih. Ti danes pokrivajo že tri četrtine doline, v preteklosti nikoli manj kot 60 odstotkov. Zato so bili tukaj nekoč vsi ljudje odvisni od gozda in lesa ali dejavnosti, povezane z lesom. Zato je osrednji del muzeja posvečen vsem starim olcarjem, furmanom, žagarjem, splavarjem, mizarjem, tesarjem, skratka vsem, ki so bili odvisni od te naravne dobrine." – <strong>Barbara Šoster Rutar</strong>, direktorica Muzeja Vrbovec</p></blockquote> <p>V muzeju lahko izveste različne zanimivosti o gozdovih, preizkusite svoje poznavanje drevesnih vrst, odigrate z lesom povezane miselne igre in spoznate celotno pot lesa od rastočega drevesa do končnega izdelka. Videli boste tudi skorjevko, nekakšen leseni bivak, v katerem so delavci živeli v obdobju sečnje. Spali so na preprostih ležiščih iz smrečja in praproti. Ta je namreč odganjala bolhe, ki so sicer delavcem povzročale precej preglavic.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5762.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407503'> Grad Vrbovec obiskovalce privablja z Muzejem gozdarstva in lesarstva, grajskim gostiščem s srednjeveškimi pojedinami, poročno dvorano in lepo urejenim dvoriščem. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5763.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407504'> Na grajskem dvorišču potekajo prireditve, poroke, vidimo pa tudi frančiškanski samostan. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5769.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407505'> Barbara Šoster Rutar, direktorica Muzeja Vrbovec, ob delu razstave, ki je namenjen spoznavanju drevesnih vrst. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5770.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407506'> V muzeju boste o lesu in gozdovih izvedeli veliko zanimivega. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5774.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407507'> Muzej gozdarstva in lesarstva nas popelje od rastočega drevesa do končnega izdelka iz lesa. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5782.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-407508'> Skorjevka, zasilno bivališče gozdarskih delavcev v obdobju sečnje. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>In če gradu ob prihodu v Nazarje ne morete spregledati, boste tudi težko zapeljali v središče kraja, ne da bi opazili še eno arhitekturno posebnost. Bohačev toplar je zelo velik, pozidan in ima dve nadstropji. V prvem si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas, v drugem pa me je <strong>Alenka Lever</strong>, rokodelka in vodja tukajšnjega rokodelskega centra popeljala skozi bogato prodajno galerijo rokodelskih izdelkov. Tu si lahko ogledate in kupite unikatne izdelke iz lesa, stekla, gline, filca … Toplar je tudi priljubljena lokacija za različne dogodke, pod njim vsako soboto poteka kmečka tržnica z lokalnimi pridelki. Zgornjesavinjski želodec je dobro znan, a ni edina kulinarična posebnost tega območja.</p> <blockquote><p>"Za Zgornjesavinjsko dolino so značilni tudi ajdnek, 'mohot' in različni žlinkrofi. Ajdnek je poseben kruh iz ajdove moke in z nadevom iz orehov in medu. 'Mohot' pa je narejen iz domače skute, smetane, česna, zelišč in mlete rdeče paprike."</p></blockquote> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5787-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407514'> Bohačev toplar se bohoti sredi Nazarij.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5790.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407538'> Toplar je zelo primerna lokacija za različne prireditve.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5823.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407525'> V prvem nadstropju toplarja si lahko ogledate razstavo Nazarje skozi čas. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5814.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407539'> Ogledate si lahko makete različnih stavb in gospodarskih poslopij, tudi oglarsko kopo.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5804-1.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407520'> V prodajni galeriji lahko občudujete številne rokodelske izdelke, primerne tudi za darila. <span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5820.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-407540'> Rokodelka Alenka Lever, tudi vodja rokodelskega centra v Bohačevem toplarju, s svojimi izdelki iz stekla.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div> <p>In še nečesa v Nazarjah ne morete spregledati. Nad sotočjem Savinje in Drete se dviga grič Gradišče, na katerem je frančiškanski samostan Nazarje. Ta je nastal na mestu loretske kapele, ki jo je v zahvalo za ozdravljenje postavil ljubljanski škof Tomaž Hren. Mimogrede, kapela v italijanskem Loretu naj bi nastala iz sten Marijine hiše v Nazaretu, tako je bila tudi kapela v Nazarjah kopija Marijine hiše in kraja se je zato oprijelo ime Marija Nazaret, ki se je v obliki Nazarje ohranilo do danes. V samostanu danes živita dva patra in ko sta doma, lahko samostan obiščete in si ogledate samostansko knjižnico. Med najzanimivejšimi eksponati sta Dalmatinov prevod Biblije in Trubarjev prevod evangelijev, iz katerih <strong>pater Andrej Pollak</strong> obiskovalcem rad kaj prebere. Samostan ima tudi bogato tradicijo lekarništva in zdravilstva. Tu je deloval brat Salamon Lipold, ki je pripravljal grenčico Salamonov življenjski eliksir in Salamonov obliž za celjenje ran.</p> <blockquote><p>"Tu je delovala tudi 'urgenca', tu so bili namreč kirurgi, ki so bili zelo dejavni. Na neki način so 'hodili v zelje' dragim profesionalnim ranocelnikom, ki so se zato pritožili in odtlej so lahko samostanski kirurgi zdravili le tiste, ki so lahko prišli na hrib. Z zlomljeno nogo je to seveda težko …"</p></blockquote> <p>V samostanu je nekaj časa živel tudi Valentin Vodnik, vrsto let pa je v njem delovala samostanska šola, prva na tem območju. Več v <a href="https://4d.rtvslo.si/arhiv/napotki/174738259" target="_blank" rel="noopener noreferrer">posnetku</a>.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5791.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407550'> Pogled iz Bohačevega toplarja na grič Gradišče s frančiškanskim samostanom.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5824-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407559'> Samostanska in župnijska cerkev Marijinega oznanjenja.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5828.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407552'> Samostansko dvorišče<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5830-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407561'> Samostanski hodniki<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5839.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407556'> Pater Andrej Pollak v samostanski knjižnici.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5836.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407554'> Izvod Dalmatinove Biblije<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5837.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407555'> Trubarjev prevod evangelijev<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5841.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407558'> Knjižnica hrani številna spričevala nekdanje samostanske šole in druge arhivske listine.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_5833.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-407562'> Bratje frančiškani so bili nekdaj tudi uspešni zdravilci in zeliščarji.<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 13 Dec 2020 05:45:00 +0000 Dobrodošli v Nazarjah, "slovenskem Nazaretu"! Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.<p>Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah</p><p><p>Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.</p> <p>Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka <strong>Marta Vukan</strong> poudarja, da je bil njen oče <strong>Jožef Kuhar</strong> eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.</p> <blockquote><p>"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."</p></blockquote> <p>Po besedah<strong> Janje Bürmen </strong>iz <a href="http://www.moravske-toplice.com/">TIC Moravske Toplice</a>, je občina prejemnica trajnostnega znaka <a href="https://www.slovenia-green.si/index_new.php?menu=home_greendestinations&amp;lang=si">Slovenia Green</a>.  Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/unnamed-file.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406384'> Jožef Kuhar je leta 1960 napovedal, da bodo Moravske Toplice nekoč center turizma<span>Foto: osebni arhiv Marte Vukan</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/999-4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406404'> Prvo kopališče v Moravcih<span>Foto: osebni arhiv Marte Vukan</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_105106_resized_20201130_035608750-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406390'> Janja Bürmen<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_132021_resized_20201130_035733910-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_144244_resized_20201130_035955611-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_110520_resized_20201130_035629531-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406504'> Lončarska vas Filovci<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure> </div> <p>Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo <strong>Boštjana Berketa,</strong> ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo <strong>Heleno</strong> začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.</p> <blockquote><p>"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."</p></blockquote> <p>V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom <strong>Damjanom Jožica Celec</strong> ustvarja že leta.</p> <blockquote><p>"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."</p></blockquote> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_125024_resized_20201130_035711241-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406431'> Jožica Celec<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_143634_resized_20201130_035933954-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406383'> Boštjan Berke<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/zabeljena-gibica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406379'> Zabeljena gibica<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/langas.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406376'> Langaš<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/bujta-repa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406382'> Bujta repa<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/repni-zaunek-ali-eni-pravijo-bijbe.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406378'> Repni zaunek ali bijbe<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/zeljove-flikice.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406380'> Zeljove flikice<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/rejtasi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406377'> Rejtaši<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/ajdova-zlevanka-z-bucnim-oljem-in-kislo-smetano-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406381'> Ajdova zlevanka z bučnim oljem in kislo smetano<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure> </div> <p>Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. <strong>Gregor Domanjko </strong>iz <a href="https://www.park-goricko.org/">Krajinskega parka Goričko</a> poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.</p> <blockquote><p>"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."</p></blockquote> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134631_resized_20201130_035911873-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406413'> Gregor Domanjko pred nekdanjo osnovno šolo v vasi Kančevci<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134219_resized_20201130_035834292-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406419'> Prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134348_resized_20201130_035811546-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406422'> Del razstave je tudi ekran, na katerem je mogoče v živo spremljati netopirje v kleti in na podstrešju. <span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174737173 RTVSLO – Prvi 1075 clean Danes gremo v Prekmurje, katere del so tudi Haloze, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Z Markom Rozmanom se tokrat odpravljamo v Moravske toplice.<p>Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah</p><p><p>Tokrat bomo prečesali občino, ki je geografsko največja v regiji in v kateri je 28 naselij. V njej najdemo številne kulturne spomenike in pestro, marsikomu všečno, kulinarično ponudbo. Vsekakor pa je zaščitni znak tega predela države zdraviliški turizem. Odpravljamo se v Moravske Toplice.</p> <p>Letos mineva 60 let od odkritja termalne vode v Moravskih Toplicah. Ob vrtini, v kateri so iskali nafto, je na dan prišla voda neprijetnega vonja. Domačini so hitro dojeli njene zdravilne učinke in vrtino najprej spremenili v kopališče in pozneje v zdravilišče. Domačinka <strong>Marta Vukan</strong> poudarja, da je bil njen oče <strong>Jožef Kuhar</strong> eden redkih, ki je v tistem času verjel, da bo kraj v prihodnosti postal pomemben center turizma v državi. Marta Vukan se dogajanja okoli odkritja termalne vode spominja zelo živo.</p> <blockquote><p>"Moški, ki je bil nepokreten, to je resnica in ni izmišljeno, mu je sin nosil to termalno vodo in je shodil."</p></blockquote> <p>Po besedah<strong> Janje Bürmen </strong>iz <a href="http://www.moravske-toplice.com/">TIC Moravske Toplice</a>, je občina prejemnica trajnostnega znaka <a href="https://www.slovenia-green.si/index_new.php?menu=home_greendestinations&amp;lang=si">Slovenia Green</a>.  Ponuja številna rekreativna doživetja na prostem s poudarkom na kolesarjenju in pohodništvu. V občini je 250 km kolesarskih ter 100 km pohodnih poti. Moravske Toplice so geografsko največja občina v regiji, v kateri je 28 naselij. Prav tako je izjemno versko raznovrstna, v njej prebivajo katoličani, evangeličani, kalvinci in pripadniki binkoštne veroizpovedi, in kulturno bogata, saj v njej živijo predstavniki madžarske narodne skupnosti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/unnamed-file.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406384'> Jožef Kuhar je leta 1960 napovedal, da bodo Moravske Toplice nekoč center turizma<span>Foto: osebni arhiv Marte Vukan</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/999-4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406404'> Prvo kopališče v Moravcih<span>Foto: osebni arhiv Marte Vukan</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_105106_resized_20201130_035608750-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406390'> Janja Bürmen<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_132021_resized_20201130_035733910-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_144244_resized_20201130_035955611-2-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_110520_resized_20201130_035629531-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-406504'> Lončarska vas Filovci<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure> </div> <p>Občina poleg termalnih užitkov ponuja vrsto drugih zanimivosti in možnosti za najrazličnejše dejavnosti. Za enogastronomske užitkarje je destinacija prava kulinarična oaza, kjer se gost lahko preda užitkom prekmurske kulinarične umetnosti. Med gostinci najdemo <strong>Boštjana Berketa,</strong> ki je pred osmimi leti v vasi Fokovci začel voditi gostilno, ki sicer stoji že štiri desetletja. Sprva je na lokaciji točil le pijačo, pozneje pa z mamo <strong>Heleno</strong> začel ustvarjati pristne prekmurske dobrote. Boštjan Berke dodaja, da stremi k temu, da so na krožniku samo sestavine iz bližnje okolice.</p> <blockquote><p>"Če pogledamo našo kulinariko, opazimo, da se veliko jedi povezuje s krompirjem. Krompir je bil na jedilniku včasih vsak dan. Jedli so ga zjutraj, popoldan in spet zvečer."</p></blockquote> <p>V občini najdemo tudi slastne medenjake ter lectova srca. V vasi Ratkovci obiskovalec spozna torej še eno prijetno stran Prekmurja. Tokrat s področja slaščic, ki jih s sinom <strong>Damjanom Jožica Celec</strong> ustvarja že leta.</p> <blockquote><p>"Govorimo o tradicionalni recepturi, ki je družinska skrivnost. Čeprav so to praprastari recepti, jih je moj tast dobil. Recepta za lectova srca in medenjake se razlikujeta. Posebnost obeh pa je, da v nobeno testo ne dodajamo jajc, kar mi je zelo všeč."</p></blockquote> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_125024_resized_20201130_035711241-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406431'> Jožica Celec<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_143634_resized_20201130_035933954-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406383'> Boštjan Berke<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/zabeljena-gibica-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406379'> Zabeljena gibica<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/langas.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406376'> Langaš<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/bujta-repa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406382'> Bujta repa<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/repni-zaunek-ali-eni-pravijo-bijbe.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406378'> Repni zaunek ali bijbe<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/zeljove-flikice.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406380'> Zeljove flikice<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/rejtasi-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406377'> Rejtaši<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/ajdova-zlevanka-z-bucnim-oljem-in-kislo-smetano-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-406381'> Ajdova zlevanka z bučnim oljem in kislo smetano<span>Foto: Boštjan Berke</span></figcaption></figure> </div> <p>Ob vožnji po občini, ki ima več kot 6000 prebivalcev, popotnik sreča različne kulturne spomenike, kot so romanska rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkev v Martjancih, ki jo krasijo dela Janeza Aquille. Zanimiva je tudi Lončarska vas Filovci. V vasi Kančevci v nekdanji šoli pa je na ogled prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji. <strong>Gregor Domanjko </strong>iz <a href="https://www.park-goricko.org/">Krajinskega parka Goričko</a> poudarja, da z razstavo rušijo stereotipe o netopirjih.</p> <blockquote><p>"Razdiramo mite, ki še vedno krožijo okrog. In sicer da so netopirji nevarni ljudem, da se zaletavajo v lase in da pijejo kri. To seveda ne drži, vsaj ne v Evropi."</p></blockquote> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134631_resized_20201130_035911873-3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406413'> Gregor Domanjko pred nekdanjo osnovno šolo v vasi Kančevci<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134219_resized_20201130_035834292-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406419'> Prva stalna razstava o netopirjih v Sloveniji<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_20201118_134348_resized_20201130_035811546-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-406422'> Del razstave je tudi ekran, na katerem je mogoče v živo spremljati netopirje v kleti in na podstrešju. <span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 06 Dec 2020 05:45:00 +0000 Moravske toplice malo drugače Skrb za tradicijo in ohranjanje okusov. Tako bi lahko opisali občino Luče, ki jo danes predstavljamo v naPOTkih. Občina Luče poleg istoimenske vasi, obsega tudi zaselke: Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Stremec in Konjski Vrh. Med naravnimi znamenitostmi občine je sicer najbolj obiskana in znana Snežna jama, ki pa jo je Nadia Petauer namerno izpustila, ter se podala na pot raziskovanja drugih lokalnih posebnosti. Pomembno je omeniti, da so se lansko leto Luče pridružile mednarodni mreži Gorniške vasi, ki povezuje alpske turistične kraje, predane spoštovanju gorniške tradicije in trajnostnemu razvoju turizma. Skupni imenovalec naslednje reportaže je torej tradicija. <p>Občina Luče: vas Luče že večkrat prejela naziv najlepše urejenega kraja v Sloveniji</p><p><p>Skrb za tradicijo in ohranjanje okusov. Tako bi lahko opisali občino Luče, ki poleg istoimenske vasi obsega tudi zaselke: Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Strmec in Konjski Vrh. Med naravnimi znamenitostmi občine je najbolj obiskana in znana Snežna jama, v naPOTkih tokrat namerno izpuščena, saj v ospredje postavljamo druge lokalne posebnosti. Denimo <em>Vas pozabljenih poklicev</em>. Gre za nekakšno etno vasico, ki predstavlja življenje v Lučah nekoč, pred 1. svetovno vojno:</p> <blockquote><p>"To je način, da osveščamo ljudi. Marsikaj smo že pozabili in to ni prav, ker bomo tako izgubili pomembno dediščino."<br /> - Ana Kaker, etnologinja</p></blockquote> <p>V lesenih hiškah so predstavljeni poklici, ki so nekoč za kraj pomenili preživetje: mlinar, čevljar, lesar, krojač, ipd. Med lokalnimi prebivalci je izrazito prisotna skrb za ohranjanje tradicije. Lučani so bili nekdaj sicer znani kot odlični gozdarji, danes pa ima vas znanega izdelovalca unikatnih izdelkov iz lesa.</p> <blockquote><p>"Raje imam les z napako, tam je struktura bolj pestra in se spreminja. To, kar delam že dvajset let, sploh ne vem, kako bi definiral. Enim je všeč, izdelke tudi kupijo, tako da najbrž delam nekaj prav."<br /> - Jože Strmčnik</p></blockquote> <p>V okoliških gozdovih raste večinoma smreka, tudi macesen in jelka. In mimogrede, ob planinski poti na Rogatec, raste tudi več kot 250 let stara Riharjeva jelka. Z obsegom 560 centimetrov je to najdebelejši izmerjeni iglavec na tem območju. Polovica površine občine je del območja Nature 2000. </p> <p>Luče so od leta 2019 tudi del mednarodne mreže Gorniških vasi, ki povezuje alpske turistične kraje, predane spoštovanju gorniške tradicije in trajnostnemu razvoju turizma. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404303'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404304'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404305'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l7-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404307'> Vas pozabljenih poklicev: pri krojaču<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l8-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404308'> Vas pozabljenih poklicev: pri mlinarju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404306'> Vas pozabljenih poklicev: v kuhinji<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l9-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404309'> Vas pozabljenih poklicev: v "hiši" (dnevni sobi)<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404310'> Vas pozabljenih poklicev: v lekarni<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404311'> Pogled na Raduho<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404312'> Pogled na Raduho<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l13-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404313'> Samooskrba v Lučah<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l14-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404314'> Unikatni izdelki iz lesa, Jože Strmčnik<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174735267 RTVSLO – Prvi 710 clean Skrb za tradicijo in ohranjanje okusov. Tako bi lahko opisali občino Luče, ki jo danes predstavljamo v naPOTkih. Občina Luče poleg istoimenske vasi, obsega tudi zaselke: Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Stremec in Konjski Vrh. Med naravnimi znamenitostmi občine je sicer najbolj obiskana in znana Snežna jama, ki pa jo je Nadia Petauer namerno izpustila, ter se podala na pot raziskovanja drugih lokalnih posebnosti. Pomembno je omeniti, da so se lansko leto Luče pridružile mednarodni mreži Gorniške vasi, ki povezuje alpske turistične kraje, predane spoštovanju gorniške tradicije in trajnostnemu razvoju turizma. Skupni imenovalec naslednje reportaže je torej tradicija. <p>Občina Luče: vas Luče že večkrat prejela naziv najlepše urejenega kraja v Sloveniji</p><p><p>Skrb za tradicijo in ohranjanje okusov. Tako bi lahko opisali občino Luče, ki poleg istoimenske vasi obsega tudi zaselke: Krnica, Podvolovljek, Podveža, Raduha, Strmec in Konjski Vrh. Med naravnimi znamenitostmi občine je najbolj obiskana in znana Snežna jama, v naPOTkih tokrat namerno izpuščena, saj v ospredje postavljamo druge lokalne posebnosti. Denimo <em>Vas pozabljenih poklicev</em>. Gre za nekakšno etno vasico, ki predstavlja življenje v Lučah nekoč, pred 1. svetovno vojno:</p> <blockquote><p>"To je način, da osveščamo ljudi. Marsikaj smo že pozabili in to ni prav, ker bomo tako izgubili pomembno dediščino."<br /> - Ana Kaker, etnologinja</p></blockquote> <p>V lesenih hiškah so predstavljeni poklici, ki so nekoč za kraj pomenili preživetje: mlinar, čevljar, lesar, krojač, ipd. Med lokalnimi prebivalci je izrazito prisotna skrb za ohranjanje tradicije. Lučani so bili nekdaj sicer znani kot odlični gozdarji, danes pa ima vas znanega izdelovalca unikatnih izdelkov iz lesa.</p> <blockquote><p>"Raje imam les z napako, tam je struktura bolj pestra in se spreminja. To, kar delam že dvajset let, sploh ne vem, kako bi definiral. Enim je všeč, izdelke tudi kupijo, tako da najbrž delam nekaj prav."<br /> - Jože Strmčnik</p></blockquote> <p>V okoliških gozdovih raste večinoma smreka, tudi macesen in jelka. In mimogrede, ob planinski poti na Rogatec, raste tudi več kot 250 let stara Riharjeva jelka. Z obsegom 560 centimetrov je to najdebelejši izmerjeni iglavec na tem območju. Polovica površine občine je del območja Nature 2000. </p> <p>Luče so od leta 2019 tudi del mednarodne mreže Gorniških vasi, ki povezuje alpske turistične kraje, predane spoštovanju gorniške tradicije in trajnostnemu razvoju turizma. </p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404303'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404304'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404305'> Vas pozabljenih poklicev<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l7-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404307'> Vas pozabljenih poklicev: pri krojaču<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l8-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404308'> Vas pozabljenih poklicev: pri mlinarju<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404306'> Vas pozabljenih poklicev: v kuhinji<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l9-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404309'> Vas pozabljenih poklicev: v "hiši" (dnevni sobi)<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404310'> Vas pozabljenih poklicev: v lekarni<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404311'> Pogled na Raduho<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l12-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404312'> Pogled na Raduho<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l13-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404313'> Samooskrba v Lučah<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/l14-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-404314'> Unikatni izdelki iz lesa, Jože Strmčnik<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 29 Nov 2020 05:45:00 +0000 "Gnezdo sredi gora" Občina, v katero se odpravljamo tokrat, je Občina Kostel, ki je del jugovzhodne statistične regije. Leži med občinama Kočevje in Osilnica, ob mejni reki Kolpi in po površini meri 56 km2. Sedež občine je v vasi Vas. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 je imela občina Kostel približno 650 prebivalcev. Kostel ima 54 vasi in 16 zaselkov, nima trgovine, gostilne ali stalnega zdravnika, ima pa zakladnico geografskih značilnosti, zgodovinskega dogajanja in naravnih ter kulturnih bogastev. Z radijskim mikrofonom se je na pot po napotke tja odpravila Mojca Delač. <p>Razgiban kraški svet, neokrnjena narava in etnografsko bogastvo </p><p><p>Občina, v katero se odpravljamo tokrat, je Občina Kostel, ki je del jugovzhodne statistične regije. Leži med Občinama Kočevje in Osilnica,  ob mejni reki Kolpi in po površini meri 56 km2.  Sedež občine je v vasi Vas. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 je imela občina Kostel okoli 650 prebivalcev. Kostel ima 54 vasi in 16 zaselkov, nima trgovine, gostilne ali stalnega zdravnika, ima pa zakladnico geografskih značilnosti, zgodovinskega dogajanja in naravnih ter kulturnih bogastev. Z radijskim mikrofonom se je na pot po naPOTke tja odpravila Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3499-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403098'> Grajske vislice- "gavge"</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3500-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403099'> Od parkirišča proti gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3502-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403100'> Gospa Natalie Lisac, sodelavka ZKT Kostel in organizatorka Igre pobega</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3505-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403101'> Ostanki Starega gradu ob vznožju grajskega kompleksa</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3507-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403102'> Kostel /nekdaj Trg</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3508-kopija-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403105'> Mikulova hiša, kjer naj bi nekdaj strašil vrag</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3510-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403106'> Kamen pred cerkvico Sv Trojice, za katerega obstaja kar nekaj pojasnil</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3512-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403107'> Razstava o kostelskih krošnjarjih (obzirantih)</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3513-kopija-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403108'> Mnogo Ljubljančanov je, pripoveduje gospa Natalie Lisac, dobro poznalo prodajalko kostanja, gospo Čop- "Čopinko"</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3514-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403109'> Utrinek z razstave na gradu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3516-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403110'> Pogled z gradu proti dolini </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3517-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403111'> Največja dvorana na gradu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3518-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403112'> Pogled proti najvišji točki na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3519-kopija-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3520-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403114'> Pogled z gradu Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3523-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403115'> Pogled z Gradu Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3526-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403116'> Pogled na okljuke reke Kolpe v dolini </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3529-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403117'> Prostrani kostelski gozdovi</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3533-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403118'> Na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3539-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403120'> Na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3542-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403121'> Pogled z gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3543-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403123'> Grad Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3544-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403124'> Grad Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3545-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403125'> Grad in Cerkvica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3546-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403126'> Dobro viden z vseh strani </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3547-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403127'> Gremo naPOT</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3548-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403129'> Pot Mikulovega vraga</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3549-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403130'> Smerokaz</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3550-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403131'> Kostel je bogat z vodo </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3551-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403132'> ... zlasti po deževju je vode veliko </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3553-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403133'> Na poti so pitniki in napajalniki </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3556-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403134'> Tabla</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3557-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403135'> Petra Dolšak Malnar in Laura Mišič, sodelavki ZKT Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3561-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403136'> Domače dobrote</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_e3558-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403172'> Gospa Ana Padovac<span>Foto: Mojca Delač</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3562-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403137'> Na Kmetiji Padovac</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3567-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403138'> Na Kmetiji Padovac</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3568-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403142'> Razgled na poti </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3570-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403143'> Prispeli v vas Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3571-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403144'> Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3573-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403145'> "Strinin Pepe Zapuški", gospod Ložar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3574-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403146'> Tipična kostelska hiša </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3575-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403147'> Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3576-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403149'> Napajalnik živine</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3577-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403150'> Prostrani gozdovi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3586-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403151'> Potoček </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3588-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403153'> Gozdno rastje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3590-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403154'> 2 leti stara jelka</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3601-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403155'> Delač</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3615-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403157'> Informacijska tabla </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3616-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403158'> Ob Slapu Nežica je urejana pot do izvira</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3617-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403159'> Slap Nežica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3618-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403160'> Slap Nežica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3619-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403161'> Od kod je slap dobil ime</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3622-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403162'> Občina Kostel, Vas</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3623-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3625-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403164'> Vas</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3627-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403165'> Fara</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3628-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403166'> Tabla</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3629-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403168'> Številne možnosti za pohodnike</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3634-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403169'> Nova Sela</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3635-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403170'> Pokrajina</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3638-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403171'> Banja Loka</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174733960 RTVSLO – Prvi 1448 clean Občina, v katero se odpravljamo tokrat, je Občina Kostel, ki je del jugovzhodne statistične regije. Leži med občinama Kočevje in Osilnica, ob mejni reki Kolpi in po površini meri 56 km2. Sedež občine je v vasi Vas. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 je imela občina Kostel približno 650 prebivalcev. Kostel ima 54 vasi in 16 zaselkov, nima trgovine, gostilne ali stalnega zdravnika, ima pa zakladnico geografskih značilnosti, zgodovinskega dogajanja in naravnih ter kulturnih bogastev. Z radijskim mikrofonom se je na pot po napotke tja odpravila Mojca Delač. <p>Razgiban kraški svet, neokrnjena narava in etnografsko bogastvo </p><p><p>Občina, v katero se odpravljamo tokrat, je Občina Kostel, ki je del jugovzhodne statistične regije. Leži med Občinama Kočevje in Osilnica,  ob mejni reki Kolpi in po površini meri 56 km2.  Sedež občine je v vasi Vas. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 je imela občina Kostel okoli 650 prebivalcev. Kostel ima 54 vasi in 16 zaselkov, nima trgovine, gostilne ali stalnega zdravnika, ima pa zakladnico geografskih značilnosti, zgodovinskega dogajanja in naravnih ter kulturnih bogastev. Z radijskim mikrofonom se je na pot po naPOTke tja odpravila Mojca Delač.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3499-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403098'> Grajske vislice- "gavge"</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3500-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403099'> Od parkirišča proti gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3502-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403100'> Gospa Natalie Lisac, sodelavka ZKT Kostel in organizatorka Igre pobega</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3505-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403101'> Ostanki Starega gradu ob vznožju grajskega kompleksa</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3507-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403102'> Kostel /nekdaj Trg</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3508-kopija-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403105'> Mikulova hiša, kjer naj bi nekdaj strašil vrag</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3510-kopija-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403106'> Kamen pred cerkvico Sv Trojice, za katerega obstaja kar nekaj pojasnil</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3512-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403107'> Razstava o kostelskih krošnjarjih (obzirantih)</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3513-kopija-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403108'> Mnogo Ljubljančanov je, pripoveduje gospa Natalie Lisac, dobro poznalo prodajalko kostanja, gospo Čop- "Čopinko"</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3514-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403109'> Utrinek z razstave na gradu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3516-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403110'> Pogled z gradu proti dolini </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3517-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403111'> Največja dvorana na gradu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3518-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403112'> Pogled proti najvišji točki na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3519-kopija-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3520-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403114'> Pogled z gradu Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3523-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403115'> Pogled z Gradu Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3526-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403116'> Pogled na okljuke reke Kolpe v dolini </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3529-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403117'> Prostrani kostelski gozdovi</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3533-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403118'> Na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3539-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403120'> Na gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3542-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403121'> Pogled z gradu </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3543-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403123'> Grad Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3544-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403124'> Grad Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3545-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403125'> Grad in Cerkvica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3546-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403126'> Dobro viden z vseh strani </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3547-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403127'> Gremo naPOT</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3548-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403129'> Pot Mikulovega vraga</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3549-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403130'> Smerokaz</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3550-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403131'> Kostel je bogat z vodo </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3551-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403132'> ... zlasti po deževju je vode veliko </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3553-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403133'> Na poti so pitniki in napajalniki </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3556-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403134'> Tabla</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3557-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403135'> Petra Dolšak Malnar in Laura Mišič, sodelavki ZKT Kostel </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3561-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403136'> Domače dobrote</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_e3558-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403172'> Gospa Ana Padovac<span>Foto: Mojca Delač</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3562-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403137'> Na Kmetiji Padovac</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3567-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403138'> Na Kmetiji Padovac</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3568-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403142'> Razgled na poti </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3570-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403143'> Prispeli v vas Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3571-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403144'> Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3573-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403145'> "Strinin Pepe Zapuški", gospod Ložar</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3574-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403146'> Tipična kostelska hiša </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3575-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403147'> Zapuže</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3576-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403149'> Napajalnik živine</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3577-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403150'> Prostrani gozdovi </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3586-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403151'> Potoček </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3588-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403153'> Gozdno rastje</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3590-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403154'> 2 leti stara jelka</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3601-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403155'> Delač</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3615-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403157'> Informacijska tabla </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3616-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403158'> Ob Slapu Nežica je urejana pot do izvira</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3617-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403159'> Slap Nežica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3618-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403160'> Slap Nežica</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3619-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403161'> Od kod je slap dobil ime</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3622-kopija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403162'> Občina Kostel, Vas</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3623-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3625-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403164'> Vas</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3627-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403165'> Fara</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3628-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403166'> Tabla</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3629-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403168'> Številne možnosti za pohodnike</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3634-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403169'> Nova Sela</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3635-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403170'> Pokrajina</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_3638-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-403171'> Banja Loka</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 22 Nov 2020 05:45:00 +0000 Si Sa Son! Kostel: "Majhen, ampak ima več kot veliki" Prehajanje med mejami občin že nekaj tednov ni več možno – razen za izjeme, seveda – zato na Prvem potujemo za vas, in sicer v rubriki naPOTki. Tokrat smo se odpravili proti severu, v občino Jezersko, ki je del gorenjske statistične regije. Med občinami, ki se začnejo na črko J, ima najmanj prebivalcev na kvadratni kilometer, in sicer je tam po podatkih SURS-a iz leta 2018 živelo povprečno 9 prebivalcev. Dejstvo pa je tudi, da je vožnja skozi občino prava paša za oči, to lahko pove Tina Lamovšek, ki jo je doživela. Vabljeni na popotovanje po občini Jezersko! Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija<p>Na kvadratnem kilometru površine občine Jezersko živi povprečno devet prebivalcev, a gostoljubja je vsaj za desetkrat več ljudi</p><p><p>Prehajanje med mejami občin že nekaj tednov ni več mogoče – razen v primeru izjem, seveda – zato na Prvem potujemo za vas, in sicer v rubriki naPOTki. Tokrat smo se odpravili proti severu, v občino Jezersko, ki je del gorenjske statistične regije. Med občinami, ki se začnejo na črko J, ima najmanj prebivalcev na kvadratni kilometer. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 208. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno devet prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na kvadratni kilometer).</p> <p><strong>Jenkova kasarna</strong></p> <p>Dan je bil kot nalašč za obisk nekaterih izbranih postojank v občini Jezersko. Vozila sem se po ovinkih, ki jih spremlja reka Kokra, odpiral se mi je skoraj idiličen pogled na ozko sotesko zeleno-rdeče-rumenih dreves, obsijano z jesenskim soncem. Zadnji kilometri pred ciljem, t. i.<a href="https://www.jezersko.info/jenkova-kasarna.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong> Jenkovo kasarno</strong><span>,</span></a> je moj službeni avto premagoval ovinke in vzpone, dokler se po tresenju na makedamski poti nisem ustavila pred kasarno in pozdravila njene <strong>gospodarice Olge Tičar</strong>. Časom primerno, seveda, smo se pokomolčkali.</p> <p>Marsikateri obiskovalec si zastavi vprašanje: zakaj poimenovanje kasarna? Saj navsezadnje ne gre za vojašnico. Odgovor je preprost, pojasni ga moja sogovornica: "Jezerjani so dejali: 'To je tako veliko kot ena kasarna.' Ena legenda sicer pravi, da je tu nekoč šla mimo Napoleonova vojska, ampak tu so samo prenočili. Namembnost stavbe nikakor ni bila vojaška."</p> <p>Pravo zgodovinsko bogastvo Jenkove kasarne pa se pravzaprav skriva v vrhnjem nadstropju, do katerega sem se povzpela po strmih stopnicah. Na stenah prostora, v katerem so tovorniki spali, so različni napisi. Eden celo z letnico 1573, drugi 1575. Napisani so v različnih jezikih: nemškem, italijanskem, latinskem. "Pisava pa je taka, bolj 'dohtarska'," se pošali Olga Tičar. A zakaj so tovorniki pisali po stenah? Jim je zmanjkalo papirja? "Kaj pa vem, mogoče so se takole kdaj zamotili. Zdaj pravimo otrokom, da ne smejo pisati po stenah, malarji so dragi, ampak če bi včasih tako razmišljali, danes ne bi imeli ničesar pokazati."</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8667-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400289'> Velikanska, polkrožna lesena vhodna vrata v Jenkovo kasarno.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8664.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400288'> Napisi tovornikov na stenah so v različnih jezikih: nemškem, latinskem, italijanskem. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8661.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400286'> Napisi tovornikov na stenah. Ta sega v leto 1573. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8644.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400282'> Gospodarica Jenkove kasarne Olga Tičar zna tudi zaigrati in zapeti.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8646.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400283'> Gospodarica Jenkove kasarne Olga Tičar pokaže, da star gramofon deluje tudi brez elektrike.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8648.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400284'> Jenkova kasarna je polna starih predmetov. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8653.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400285'> Stare smuči in reševalne sani. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8662.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400287'> V tej sobi so nekdaj spali tovorniki.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Šenkova domačija</strong></p> <p>Do naslednje turistične točke v občini Jezersko bi pravzaprav lahko šla tudi peš, saj sem z avtom potrebovala le pol minute, da sem parkirala <strong><a href="http://www.senkovadomacija.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">pri Šenkovi domačiji</a></strong>, prejemnici priznanja naša slovenija 2019, ki ga podeljuje gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenije za zgledne dosežke v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.</p> <p>Sprehodila sem se čez velikansko dvorišče, po katerem je razkropljenih osem zgradb domačije. Ena izmed zgradb se imenuje volovjek. <strong>Lastnica Polona Virnik Karničar</strong> pojasni: "Volovjek je hlev za vole, ki so seveda kastrirani biki. Uporabljali so jih za oranje, za težja kmečka dela." Čisto na drugem koncu posestva pa stoji preužitkarska hiša, kamor se je umaknil gospodar kmetije, ko je predal kmetijo naprej.</p> <p>Na poti po posestvu sva srečevali številne živali, kokoši, gosi, pse, mačke … In ve se, kdo je bil najglasnejši. Namig: kokoši. Del doživetja pa je bila tudi okusna kulinarika. Ta se je navezovala na to, kar so doma pridelali. Kuhali so masunjek, kar mi dandanes pripravimo gostom kot predjed. Je iz kisle smetane in ajdove moke. Se pravi kisla smetana je iz kislega mleka, se posname, zavre in vanjo vsuje moko. Nastane takšna topla pašteta." Slina se mi cedi, ko Polona Karničar opisuje kmečko pico: "Otroci so komaj čakali, da bo mama spekla kruh, kar je ostalo od testa, ga je podrgnila ven iz posode, oblikovala iz tega testo za pico, hlebček namazala s smetano, včasih dodala tudi kakšne ocvirke, kakšna zelišča. Vse skupaj popekla in nastala je nekakšna pica."</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8668-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400292'> Šenkova domačija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8695.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400296'> Kmečka pica s kislo smetano, zelišči in ocvirki.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8699.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400298'> Masunjak iz kisle smetane in ajdove moke.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8698-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400297'> Tudi pes se ne more upreti dobrotam.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8670-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400293'> V nekdanjem volovjeku na Šenkovi domačiji zdaj zaradi odsotnosti turistov sušijo volno.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8683-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400294'> Na levi strani se nahaja nekdanja preužitkarska hiša.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8704-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400299'> Šenkova domačija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Partizanska bolnica Krtina</strong></p> <p>Za konec me je pričakal skok v preteklost: <a href="https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>partizanska bolnica Krtina</strong></a><a href="https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer">, ki je proti koncu druge svetovne vojen služila kot bolnica za ranjene partizane. Kočo so zgradili septembra 1944, le nekaj mesecev pozneje, januarja 1945, so jo požgali, pove <strong>predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jezersko Dušan Šemrov</strong>: "Januarja 1945 so izdali lokacijo bolnice, ubili so tudi Stanka Grošlja, ker ni mogel pobegniti, ostali so se lahko rešili. Njega so ustrelili, bolnico pa požgali." Pozneje so se vrnili in ga tudi pokopali, ga prekopali, doma je bil namreč iz Hotemoža pri Preddvoru. Čez hrib so sicer ranjenega Grošlja partizani nosili kar tri dni, saj je bilo meter snega. </a></p> <p>Pobudo za bolnišnico je dala organizacija Zveze borcev z Jezerskega, oskrbovali so jo tudi z materialom in prehrano. Gradil jo je domačin Anton Štirn. Leta 1951 so jo ‒ zaradi prej omenjenega požara ‒ obnovili kot spomenik; pri tem je spet sodeloval Štirn.</p> <p>Če parkirate na parkirišču blizu bolnišnice Krtina, vam vzpon vzame od 5 do 10 minut. Tisti brez kondicije boste do bolnišnice prišli malce zadihani, a uspelo vam bo! Dobro je tudi vedeti, da so vrata vedno odklenjena.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8716-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400313'> Do bolnice Krtine potrebujete od 5 do 10 minut s parkirišča.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8709-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400310'> Pred bolnico Krtina stoji predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jezersko Dušan Šemrov s svojim vnukom Oskarjem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8705-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400308'> Notranjost partizanske bolnice Krtina<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8707-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400309'> Fotografija Stanka Grošlja, ki so ga domobranci januarja 1945 ustrelili, bolnico pa zažgali.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8710-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400312'> Napis na bolnici Krtina.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> 174731797 RTVSLO – Prvi 1046 clean Prehajanje med mejami občin že nekaj tednov ni več možno – razen za izjeme, seveda – zato na Prvem potujemo za vas, in sicer v rubriki naPOTki. Tokrat smo se odpravili proti severu, v občino Jezersko, ki je del gorenjske statistične regije. Med občinami, ki se začnejo na črko J, ima najmanj prebivalcev na kvadratni kilometer, in sicer je tam po podatkih SURS-a iz leta 2018 živelo povprečno 9 prebivalcev. Dejstvo pa je tudi, da je vožnja skozi občino prava paša za oči, to lahko pove Tina Lamovšek, ki jo je doživela. Vabljeni na popotovanje po občini Jezersko! Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija<p>Na kvadratnem kilometru površine občine Jezersko živi povprečno devet prebivalcev, a gostoljubja je vsaj za desetkrat več ljudi</p><p><p>Prehajanje med mejami občin že nekaj tednov ni več mogoče – razen v primeru izjem, seveda – zato na Prvem potujemo za vas, in sicer v rubriki naPOTki. Tokrat smo se odpravili proti severu, v občino Jezersko, ki je del gorenjske statistične regije. Med občinami, ki se začnejo na črko J, ima najmanj prebivalcev na kvadratni kilometer. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 208. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno devet prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na kvadratni kilometer).</p> <p><strong>Jenkova kasarna</strong></p> <p>Dan je bil kot nalašč za obisk nekaterih izbranih postojank v občini Jezersko. Vozila sem se po ovinkih, ki jih spremlja reka Kokra, odpiral se mi je skoraj idiličen pogled na ozko sotesko zeleno-rdeče-rumenih dreves, obsijano z jesenskim soncem. Zadnji kilometri pred ciljem, t. i.<a href="https://www.jezersko.info/jenkova-kasarna.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong> Jenkovo kasarno</strong><span>,</span></a> je moj službeni avto premagoval ovinke in vzpone, dokler se po tresenju na makedamski poti nisem ustavila pred kasarno in pozdravila njene <strong>gospodarice Olge Tičar</strong>. Časom primerno, seveda, smo se pokomolčkali.</p> <p>Marsikateri obiskovalec si zastavi vprašanje: zakaj poimenovanje kasarna? Saj navsezadnje ne gre za vojašnico. Odgovor je preprost, pojasni ga moja sogovornica: "Jezerjani so dejali: 'To je tako veliko kot ena kasarna.' Ena legenda sicer pravi, da je tu nekoč šla mimo Napoleonova vojska, ampak tu so samo prenočili. Namembnost stavbe nikakor ni bila vojaška."</p> <p>Pravo zgodovinsko bogastvo Jenkove kasarne pa se pravzaprav skriva v vrhnjem nadstropju, do katerega sem se povzpela po strmih stopnicah. Na stenah prostora, v katerem so tovorniki spali, so različni napisi. Eden celo z letnico 1573, drugi 1575. Napisani so v različnih jezikih: nemškem, italijanskem, latinskem. "Pisava pa je taka, bolj 'dohtarska'," se pošali Olga Tičar. A zakaj so tovorniki pisali po stenah? Jim je zmanjkalo papirja? "Kaj pa vem, mogoče so se takole kdaj zamotili. Zdaj pravimo otrokom, da ne smejo pisati po stenah, malarji so dragi, ampak če bi včasih tako razmišljali, danes ne bi imeli ničesar pokazati."</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8667-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400289'> Velikanska, polkrožna lesena vhodna vrata v Jenkovo kasarno.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8664.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400288'> Napisi tovornikov na stenah so v različnih jezikih: nemškem, latinskem, italijanskem. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8661.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400286'> Napisi tovornikov na stenah. Ta sega v leto 1573. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8644.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400282'> Gospodarica Jenkove kasarne Olga Tičar zna tudi zaigrati in zapeti.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8646.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400283'> Gospodarica Jenkove kasarne Olga Tičar pokaže, da star gramofon deluje tudi brez elektrike.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8648.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400284'> Jenkova kasarna je polna starih predmetov. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8653.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400285'> Stare smuči in reševalne sani. <span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8662.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-400287'> V tej sobi so nekdaj spali tovorniki.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Šenkova domačija</strong></p> <p>Do naslednje turistične točke v občini Jezersko bi pravzaprav lahko šla tudi peš, saj sem z avtom potrebovala le pol minute, da sem parkirala <strong><a href="http://www.senkovadomacija.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">pri Šenkovi domačiji</a></strong>, prejemnici priznanja naša slovenija 2019, ki ga podeljuje gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura – Natura Slovenije za zgledne dosežke v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.</p> <p>Sprehodila sem se čez velikansko dvorišče, po katerem je razkropljenih osem zgradb domačije. Ena izmed zgradb se imenuje volovjek. <strong>Lastnica Polona Virnik Karničar</strong> pojasni: "Volovjek je hlev za vole, ki so seveda kastrirani biki. Uporabljali so jih za oranje, za težja kmečka dela." Čisto na drugem koncu posestva pa stoji preužitkarska hiša, kamor se je umaknil gospodar kmetije, ko je predal kmetijo naprej.</p> <p>Na poti po posestvu sva srečevali številne živali, kokoši, gosi, pse, mačke … In ve se, kdo je bil najglasnejši. Namig: kokoši. Del doživetja pa je bila tudi okusna kulinarika. Ta se je navezovala na to, kar so doma pridelali. Kuhali so masunjek, kar mi dandanes pripravimo gostom kot predjed. Je iz kisle smetane in ajdove moke. Se pravi kisla smetana je iz kislega mleka, se posname, zavre in vanjo vsuje moko. Nastane takšna topla pašteta." Slina se mi cedi, ko Polona Karničar opisuje kmečko pico: "Otroci so komaj čakali, da bo mama spekla kruh, kar je ostalo od testa, ga je podrgnila ven iz posode, oblikovala iz tega testo za pico, hlebček namazala s smetano, včasih dodala tudi kakšne ocvirke, kakšna zelišča. Vse skupaj popekla in nastala je nekakšna pica."</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8668-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400292'> Šenkova domačija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8695.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400296'> Kmečka pica s kislo smetano, zelišči in ocvirki.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8699.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400298'> Masunjak iz kisle smetane in ajdove moke.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8698-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400297'> Tudi pes se ne more upreti dobrotam.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8670-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400293'> V nekdanjem volovjeku na Šenkovi domačiji zdaj zaradi odsotnosti turistov sušijo volno.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8683-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400294'> Na levi strani se nahaja nekdanja preužitkarska hiša.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8704-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-400299'> Šenkova domačija<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div> <p><strong>Partizanska bolnica Krtina</strong></p> <p>Za konec me je pričakal skok v preteklost: <a href="https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>partizanska bolnica Krtina</strong></a><a href="https://www.jezersko.info/partizanska-bolnica-krtina.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer">, ki je proti koncu druge svetovne vojen služila kot bolnica za ranjene partizane. Kočo so zgradili septembra 1944, le nekaj mesecev pozneje, januarja 1945, so jo požgali, pove <strong>predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jezersko Dušan Šemrov</strong>: "Januarja 1945 so izdali lokacijo bolnice, ubili so tudi Stanka Grošlja, ker ni mogel pobegniti, ostali so se lahko rešili. Njega so ustrelili, bolnico pa požgali." Pozneje so se vrnili in ga tudi pokopali, ga prekopali, doma je bil namreč iz Hotemoža pri Preddvoru. Čez hrib so sicer ranjenega Grošlja partizani nosili kar tri dni, saj je bilo meter snega. </a></p> <p>Pobudo za bolnišnico je dala organizacija Zveze borcev z Jezerskega, oskrbovali so jo tudi z materialom in prehrano. Gradil jo je domačin Anton Štirn. Leta 1951 so jo ‒ zaradi prej omenjenega požara ‒ obnovili kot spomenik; pri tem je spet sodeloval Štirn.</p> <p>Če parkirate na parkirišču blizu bolnišnice Krtina, vam vzpon vzame od 5 do 10 minut. Tisti brez kondicije boste do bolnišnice prišli malce zadihani, a uspelo vam bo! Dobro je tudi vedeti, da so vrata vedno odklenjena.</p> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8716-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400313'> Do bolnice Krtine potrebujete od 5 do 10 minut s parkirišča.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8709-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400310'> Pred bolnico Krtina stoji predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jezersko Dušan Šemrov s svojim vnukom Oskarjem.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8705-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400308'> Notranjost partizanske bolnice Krtina<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8707-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400309'> Fotografija Stanka Grošlja, ki so ga domobranci januarja 1945 ustrelili, bolnico pa zažgali.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/img_8710-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-400312'> Napis na bolnici Krtina.<span>Foto: Tina Lamovšek, Prvi program Radia Slovenija</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 15 Nov 2020 05:45:00 +0000 Vse je bolj »po domače«, naj ljudje slišijo, »kuko mi govoremo«! V naPOTkih smo prišli do črke I in po površini druge največje slovenske občine. Prečkamo jo, ko se poleti odpravimo na morje, v zadnjem obdobju se v medijih večkrat pojavlja zaradi migrantov, ki vanjo nezakonito vstopijo iz Hrvaške, zaradi skoraj 1.800 metrov visokega Snežnika pa jo bolje poznajo tudi planinci in ljubitelji gora. Ostale lepote in zaklade občine Ilirska Bistrica je odkrivala ekipa Prvega in kmalu ugotovila, da sta en dan in ena oddaja premalo za raziskovanje tega območja, ki leži na meji med Notranjsko in Primorsko. <p>Ilirska Bistrica je po površini druga največja občina v Sloveniji, možnosti za rekreacijo pa je v tamkajšnji okolici veliko</p><p><p>Ilirsko Bistrico prečkamo, ko se poleti odpravimo na morje, v zadnjem obdobju se v medijih večkrat pojavlja zaradi migrantov, ki vanjo nezakonito vstopijo iz Hrvaške, zaradi skoraj 1800 metrov visokega Snežnika pa jo bolje poznajo tudi planinci in ljubitelji gora. Preostale lepote in zakladi občine Ilirska Bistrica so bolj skriti, že kmalu pa se je izkazalo, da sta en dan in ena oddaja za njihovo raziskovanje premalo. <strong>Turistični vodnik</strong> <strong>Luka Butinar</strong> je skrbno izdelal pot po območju, ki sta ga zaznamovala voda in plaz. Začetna postaja so bile Črne njive, z izletniškimi tablami in gostiščem opremljena izhodiščna točka za okoliške vrhove, pešpoti in proge za gorsko kolesarjenje. Sam gre sicer najraje na Snežnik, a za to nisva imela časa. Šla sva do Gur oz. na Milanjo:</p> <blockquote><p><em>"Tu se začne Snežniška planota: od Milanje naprej do Snežnika in potem še na drugo stran. Tu sta pomembni dve stvari. Prva je valle alpina, alpski zid z utrdbami italijanske vojske, druga pa fosilni plaz. Plaz se je udrl s Snežnika in je nosil zemljo do Bistrice, tako da smo naseljeni na plazu. Bistrica naj bi bila ena izmed najbolj potresnih območij v Sloveniji, zaradi tektonike naj bi se pred dvema milijonoma let udrl tudi ta plaz. Polzel je zelo počasi, je trajalo dolgo časa, da je prišel do Bistrice. Je pa bila to ogromna gmota; približno 20 kvadratnih kubikov materiala se je udrlo. Tja kamor greva, je širina plaza pet kilometrov, dolžina pa šest." </em></p></blockquote> <p>Razgled z Milanje (1099 m) je čudovit: od Cresa do Tržaškega zaliva, Dolomitov, Triglava do Snežnika. Skoraj 360 stopinj, lepše je edino na Snežniku, pove moj vodnik, in tudi pot plazu si lahko (z nekaj domišljije) narišeš pred očmi. Pokrajina, pokrita s travo, pašniki in črnim borom, je tudi zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki zaradi edinstvene kombinacije aplskega in mediteranskega podnebja uspevajo oz. živijo le tam.</p> <p>Prav na mejo med Notranjsko in Primorsko naju pelje <strong>Borut Delost z domačije Jagrovi v Šembijah</strong>, ki se ukvarja s konjeniškim turizmom. Blizu pašnikov, kjer se vse leto pasejo njegovi konji, je namreč kraški rob. Mi smo stali na vrhu, pod nami pa sta bila prepad in Podtaborska stena ...</p> <blockquote><p><em>"Domačini pravimo, da je kraški rob ločnica med Notranjsko in Primorsko. Poteka od Ilirske Bistrice do Nanosa, vedno pa je bil težko prehoden. Še ena zanimivost je: vsa voda pod tem kraškim robom gre v Jadransko morje, nad kraškim robom pa se izteka v Črno morje."</em></p></blockquote> <p>Da gre za naravno mejo med apnencem in flišem, med Notranjsko in Primorsko, potrdi tudi <strong>Milivoj Kaluža, predsednik krajevne skupnosti Topolc</strong>, ko nama po ogledu cerkve sv. Antona v Podstenjah pokaže kraški rob od spodaj, torej s primorske strani. Pelje naju tudi do drugih zanimivosti na tej strani "meje": stare trte, ki se je s tisto iz Maribora nekaj časa bojevala za naziv najstarejše trte pri nas, pokaže nama, kje je bila nekoč v steni žitnica oz. grad Tabor, razvaline številnih domačij, kjer so nekoč cveteli mlini in žage, izvir Podstenjšek s številnimi izviri in manjšimi slapovi, Kozjo luknjo, ki je bila tokrat suha, pa Mussolinijev tunel, blizu katerega je bila nekoč še vidna rinka za privez ladij ... <em>"Kar pomeni, da je bilo tu okoli morje,"</em> pove Luka Butinar.</p> <p>Milivoj Kaluža nama je pokazal tudi "polajc", podvrsto melis in met, ki so jo in jo še vedno domačini uporabljajo v kulinariki in zdravilstvu.</p> <blockquote><p><em>"To rastlino smo uporabljali in jo nekateri še danes kot dodatek pri izdelavi krvavic, ki so bile tudi značilnost teh krajev. Tu poznamo mesnate krvavice, ki so sestavljene iz tekoče svinjske krvi, delov svinjske glave, riža in zelišč – predvsem polajcem, pa s klinčki in soljo. Dodatno pa so nekateri potem pečene krvavice posuli tudi s sladkorjem."</em></p></blockquote> <p>Ja, zanimivosti v občini Ilirska Bistrica je veliko, tako veliko, da bodo NaPOTki v eni od prihodnjih oddaj govorili le o mestu Ilirska Bistrica. Tudi to namreč skriva zanimive zgodbe.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9407-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399476'> Tabla z zemljevidom urejenih poti za gorsko kolesarjenje, ki jih na tem območju ureja Gorsko-kolesarskega društva Borovci.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9430-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399484'> Pogled na pašnike, pokrajino in "Zob".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9412a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399511'> Pogled na Milanjo (1099) z "Zoba".<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9413-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399478'> Turistični vodnik Luka Butinar.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9429-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399483'> Skrit vhod v eno od italijanskih podzemnih utrdb.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9418-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399479'> Vhodni rov v utrdbo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9420-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399480'> Življenje v podzemnih rovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9423-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399481'> in kraški pojavi ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9425-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399482'> Soba s podrto predelno steno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9432-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399485'> Andrej, naš naključni sogovornik in gorski kolesar iz Ilirske Bistrice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9436-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399486'> Pokrajina, posuta s črnim borom, brinom in smrekami.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399487'> Borut Delost, domačija Jagrovi, ki se v Šembijah ukvarja s konjeniškim turizmom.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399488'> Kraški rob - naravna meja med Notranjsko in Primorsko - z vrha.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9446-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399489'> Kraški rob oz. Podtaborska stena s primorske strani ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9452-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399491'> Milivoj Kaluža, predsednik Krajevne skupnosti Topolc.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399492'> Mussolinijev tunel</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399493'> Polajc</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399494'> Potomka stare trte, ki so jo v te kraje prinesli Francozi, ko se je gradila železniška proga. Domačini so jo gojili do 60. let prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9464-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399512'> Izvir Podstenjšek<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9476-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399496'> Voda iz izvira (izvirov) Podstenjška teče čez manjše slapove, brzice, te potoke so nekoč domačini uporabljali kot energijo za mline in žage. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399490'> Zvonik cerkve Sv. Antona v Podstenjah</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174730418 RTVSLO – Prvi 1094 clean V naPOTkih smo prišli do črke I in po površini druge največje slovenske občine. Prečkamo jo, ko se poleti odpravimo na morje, v zadnjem obdobju se v medijih večkrat pojavlja zaradi migrantov, ki vanjo nezakonito vstopijo iz Hrvaške, zaradi skoraj 1.800 metrov visokega Snežnika pa jo bolje poznajo tudi planinci in ljubitelji gora. Ostale lepote in zaklade občine Ilirska Bistrica je odkrivala ekipa Prvega in kmalu ugotovila, da sta en dan in ena oddaja premalo za raziskovanje tega območja, ki leži na meji med Notranjsko in Primorsko. <p>Ilirska Bistrica je po površini druga največja občina v Sloveniji, možnosti za rekreacijo pa je v tamkajšnji okolici veliko</p><p><p>Ilirsko Bistrico prečkamo, ko se poleti odpravimo na morje, v zadnjem obdobju se v medijih večkrat pojavlja zaradi migrantov, ki vanjo nezakonito vstopijo iz Hrvaške, zaradi skoraj 1800 metrov visokega Snežnika pa jo bolje poznajo tudi planinci in ljubitelji gora. Preostale lepote in zakladi občine Ilirska Bistrica so bolj skriti, že kmalu pa se je izkazalo, da sta en dan in ena oddaja za njihovo raziskovanje premalo. <strong>Turistični vodnik</strong> <strong>Luka Butinar</strong> je skrbno izdelal pot po območju, ki sta ga zaznamovala voda in plaz. Začetna postaja so bile Črne njive, z izletniškimi tablami in gostiščem opremljena izhodiščna točka za okoliške vrhove, pešpoti in proge za gorsko kolesarjenje. Sam gre sicer najraje na Snežnik, a za to nisva imela časa. Šla sva do Gur oz. na Milanjo:</p> <blockquote><p><em>"Tu se začne Snežniška planota: od Milanje naprej do Snežnika in potem še na drugo stran. Tu sta pomembni dve stvari. Prva je valle alpina, alpski zid z utrdbami italijanske vojske, druga pa fosilni plaz. Plaz se je udrl s Snežnika in je nosil zemljo do Bistrice, tako da smo naseljeni na plazu. Bistrica naj bi bila ena izmed najbolj potresnih območij v Sloveniji, zaradi tektonike naj bi se pred dvema milijonoma let udrl tudi ta plaz. Polzel je zelo počasi, je trajalo dolgo časa, da je prišel do Bistrice. Je pa bila to ogromna gmota; približno 20 kvadratnih kubikov materiala se je udrlo. Tja kamor greva, je širina plaza pet kilometrov, dolžina pa šest." </em></p></blockquote> <p>Razgled z Milanje (1099 m) je čudovit: od Cresa do Tržaškega zaliva, Dolomitov, Triglava do Snežnika. Skoraj 360 stopinj, lepše je edino na Snežniku, pove moj vodnik, in tudi pot plazu si lahko (z nekaj domišljije) narišeš pred očmi. Pokrajina, pokrita s travo, pašniki in črnim borom, je tudi zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki zaradi edinstvene kombinacije aplskega in mediteranskega podnebja uspevajo oz. živijo le tam.</p> <p>Prav na mejo med Notranjsko in Primorsko naju pelje <strong>Borut Delost z domačije Jagrovi v Šembijah</strong>, ki se ukvarja s konjeniškim turizmom. Blizu pašnikov, kjer se vse leto pasejo njegovi konji, je namreč kraški rob. Mi smo stali na vrhu, pod nami pa sta bila prepad in Podtaborska stena ...</p> <blockquote><p><em>"Domačini pravimo, da je kraški rob ločnica med Notranjsko in Primorsko. Poteka od Ilirske Bistrice do Nanosa, vedno pa je bil težko prehoden. Še ena zanimivost je: vsa voda pod tem kraškim robom gre v Jadransko morje, nad kraškim robom pa se izteka v Črno morje."</em></p></blockquote> <p>Da gre za naravno mejo med apnencem in flišem, med Notranjsko in Primorsko, potrdi tudi <strong>Milivoj Kaluža, predsednik krajevne skupnosti Topolc</strong>, ko nama po ogledu cerkve sv. Antona v Podstenjah pokaže kraški rob od spodaj, torej s primorske strani. Pelje naju tudi do drugih zanimivosti na tej strani "meje": stare trte, ki se je s tisto iz Maribora nekaj časa bojevala za naziv najstarejše trte pri nas, pokaže nama, kje je bila nekoč v steni žitnica oz. grad Tabor, razvaline številnih domačij, kjer so nekoč cveteli mlini in žage, izvir Podstenjšek s številnimi izviri in manjšimi slapovi, Kozjo luknjo, ki je bila tokrat suha, pa Mussolinijev tunel, blizu katerega je bila nekoč še vidna rinka za privez ladij ... <em>"Kar pomeni, da je bilo tu okoli morje,"</em> pove Luka Butinar.</p> <p>Milivoj Kaluža nama je pokazal tudi "polajc", podvrsto melis in met, ki so jo in jo še vedno domačini uporabljajo v kulinariki in zdravilstvu.</p> <blockquote><p><em>"To rastlino smo uporabljali in jo nekateri še danes kot dodatek pri izdelavi krvavic, ki so bile tudi značilnost teh krajev. Tu poznamo mesnate krvavice, ki so sestavljene iz tekoče svinjske krvi, delov svinjske glave, riža in zelišč – predvsem polajcem, pa s klinčki in soljo. Dodatno pa so nekateri potem pečene krvavice posuli tudi s sladkorjem."</em></p></blockquote> <p>Ja, zanimivosti v občini Ilirska Bistrica je veliko, tako veliko, da bodo NaPOTki v eni od prihodnjih oddaj govorili le o mestu Ilirska Bistrica. Tudi to namreč skriva zanimive zgodbe.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9407-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399476'> Tabla z zemljevidom urejenih poti za gorsko kolesarjenje, ki jih na tem območju ureja Gorsko-kolesarskega društva Borovci.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9430-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399484'> Pogled na pašnike, pokrajino in "Zob".</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9412a-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399511'> Pogled na Milanjo (1099) z "Zoba".<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9413-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399478'> Turistični vodnik Luka Butinar.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9429-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399483'> Skrit vhod v eno od italijanskih podzemnih utrdb.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9418-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399479'> Vhodni rov v utrdbo.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9420-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399480'> Življenje v podzemnih rovih.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9423-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399481'> in kraški pojavi ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9425-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399482'> Soba s podrto predelno steno.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9432-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399485'> Andrej, naš naključni sogovornik in gorski kolesar iz Ilirske Bistrice.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9436-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399486'> Pokrajina, posuta s črnim borom, brinom in smrekami.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9442-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399487'> Borut Delost, domačija Jagrovi, ki se v Šembijah ukvarja s konjeniškim turizmom.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9443-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399488'> Kraški rob - naravna meja med Notranjsko in Primorsko - z vrha.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9446-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399489'> Kraški rob oz. Podtaborska stena s primorske strani ...</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9452-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399491'> Milivoj Kaluža, predsednik Krajevne skupnosti Topolc.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9457-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399492'> Mussolinijev tunel</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9461-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399493'> Polajc</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9469-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399494'> Potomka stare trte, ki so jo v te kraje prinesli Francozi, ko se je gradila železniška proga. Domačini so jo gojili do 60. let prejšnjega stoletja.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9464-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399512'> Izvir Podstenjšek<span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9476-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399496'> Voda iz izvira (izvirov) Podstenjška teče čez manjše slapove, brzice, te potoke so nekoč domačini uporabljali kot energijo za mline in žage. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/dscf9449-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-399490'> Zvonik cerkve Sv. Antona v Podstenjah</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 08 Nov 2020 05:55:00 +0000 Ilirska Bistrica Danes gremo v Pomursko statistično regijo, ki jo sestavlja 27 občin. Med njimi so na primer tudi Apače, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Zdaj pa gremo na skrajni severovzhod države – v občino, ki jo z zahodne strani objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko. Občina, ki jo je obiskala Darja Pograjc, ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, okoli 370 prebivalcev in zgolj dve naselji: Krplivnik in Hodoš.<p>Občina Hodoš ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, približno 370 prebivalcev in samo dve naselji (Hodoš in Krplivnik)</p><p><p>Občina Hodoš leži na skrajnem severovzhodu države, na Goričkem. Z zahodne strani jo objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko.</p> <h3>Jugoslovanska stražna stolpa</h3> <p>V občini sta dva stražna stolpa, ki pričata o zgodovini tega območja. Zgrajena sta bila kmalu po drugi svetovni vojni, ko so po celotnem mejnem območju nekdanje Jugoslavije zrasle karavle, ki so tvorile tesno verigo vojaškega nadzora. <strong>Rozalija Totić, upokojena vzgojiteljica in predsednica Kulturno-turističnega društva Örség Hodoš</strong>, razloži, da sta bila pred kratkim obnovljena.</p> <blockquote><p>"Tukaj sta bili tudi dve karavli, ki sta imeli kontrolne točke na podstrešjih, ampak ni bilo takšnega razgleda in so potrebovali še dodatna stolpa. Nadzorovali so predvsem stometrski pas tukaj ob meji. Jaz se še spomnim, da sem imela kot tukaj rojena posebno dovoljenje, da sem lahko šla v ta pas."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085211-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-398063'> 15-metrski stražni stolp, obnovljena jeklena konstrukcija.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085301-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085326_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <h3>Hodoško jezero, dom bobra in vidre</h3> <p>Ob zapornici na Hodoškem jezeru <strong>Marjana Hőnigsfeld Adamič z Lutre, inštituta za ohranjanje naravne dediščine</strong>, razloži, da je jezero umetno: "<em>Na Goričkem naravnih stoječih vod ni. Človek je napravil to jezero, tam v sedemdesetih, osemdesetih so bila narejena.</em>" Danes jezero predstavlja habitatni vozel, kjer se živali napajajo in se kopajo. Obiskovalec lahko z nekaj sreče sreča celo vidro ali bobra.</p> <blockquote><p>"Sta kar dobra sostanovalca! Vidra kot zver je pač pametna in če se le da, ne koplje svojih brlogov in rovov, ampak se kar pridruži pridnemu bobru, ki to zgradi zase, potem je pa po navadi v kakšnem delu bobrišča prostor tudi za vidro. Kar zadeva hrano, pa nista konkurenta – bober je rastlinojed, vidra pa je plenilec."</p></blockquote> <p>Ob jezeru so opazili tudi ptice, kot so mokoži, rakarji in bobnarice. Na jezeru je pred časom prebivala celo labodja družina z belimi mladiči.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085506-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-398067'> Hodoško jezero (in zapornica).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085534-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085607_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085651_resized-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-398069'> Opazite vidrine poti?</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085722_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085819_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <h3>Slovenski Orban, Ludvik Orban</h3> <p>"<em>Odvodnjavanje čistim ob cesti, nenazadnje tudi bankine. Zaradi tega ogromnega dežja, ki je bil v zadnjem času pri nas, je veliko zamuljenih jarkov,</em>" pove župan Hodoša Ludvik Orban, ko skoči s svojega bagra in me pozdravi. V občini ta hip živi približno 370 prebivalcev. Vsak nov prišlek je še kako pomemben.</p> <blockquote><p>"Pred dvema mesecema sta se priselili dve družini, dve petčlanski družini, to se pravi 10 ljudi. Nekje vedno bojujemo z Osilnico, ker tudi Osilnica je tu nekje. Mi imamo seveda povezavo z županjo in včasih se pogovarjava. Nazadnje, ko sva se pogovarjala, je rekla, da jih je več kot nas."</p></blockquote> <p>Oddaljenost je sicer verjetno res največja slabost občine, pa še ta je v teh časih, ko se moramo držati bolj narazen, prej prednost. Je pa kakovost življenja visoka – še zrak tu diši drugače, bolj čisto, bolj domače, zagotavljajo domačini.</p> <div id='gallery-4'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_084829_resized.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-4-398057'> Župan občine Ludvik Orban.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085101-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085135_resized.jpg'></a> </div></figure> </div> <div id='gallery-5'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_084937-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-5-398058'> Značilni panonski vodnjak, t. i. vodnjak na »čigo«.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085009_resized.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174729056 RTVSLO – Prvi 806 clean Danes gremo v Pomursko statistično regijo, ki jo sestavlja 27 občin. Med njimi so na primer tudi Apače, kjer smo z Napotki, v katerih obiskujemo občine z najmanj prebivalci na kvadratni kilometer od A do Ž, že bili. Zdaj pa gremo na skrajni severovzhod države – v občino, ki jo z zahodne strani objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko. Občina, ki jo je obiskala Darja Pograjc, ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, okoli 370 prebivalcev in zgolj dve naselji: Krplivnik in Hodoš.<p>Občina Hodoš ima dobrih 18 kvadratnih kilometrov površine, približno 370 prebivalcev in samo dve naselji (Hodoš in Krplivnik)</p><p><p>Občina Hodoš leži na skrajnem severovzhodu države, na Goričkem. Z zahodne strani jo objema občina Šalovci, z vzhodne pa državna meja z Madžarsko.</p> <h3>Jugoslovanska stražna stolpa</h3> <p>V občini sta dva stražna stolpa, ki pričata o zgodovini tega območja. Zgrajena sta bila kmalu po drugi svetovni vojni, ko so po celotnem mejnem območju nekdanje Jugoslavije zrasle karavle, ki so tvorile tesno verigo vojaškega nadzora. <strong>Rozalija Totić, upokojena vzgojiteljica in predsednica Kulturno-turističnega društva Örség Hodoš</strong>, razloži, da sta bila pred kratkim obnovljena.</p> <blockquote><p>"Tukaj sta bili tudi dve karavli, ki sta imeli kontrolne točke na podstrešjih, ampak ni bilo takšnega razgleda in so potrebovali še dodatna stolpa. Nadzorovali so predvsem stometrski pas tukaj ob meji. Jaz se še spomnim, da sem imela kot tukaj rojena posebno dovoljenje, da sem lahko šla v ta pas."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085211-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-398063'> 15-metrski stražni stolp, obnovljena jeklena konstrukcija.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085301-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085326_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <h3>Hodoško jezero, dom bobra in vidre</h3> <p>Ob zapornici na Hodoškem jezeru <strong>Marjana Hőnigsfeld Adamič z Lutre, inštituta za ohranjanje naravne dediščine</strong>, razloži, da je jezero umetno: "<em>Na Goričkem naravnih stoječih vod ni. Človek je napravil to jezero, tam v sedemdesetih, osemdesetih so bila narejena.</em>" Danes jezero predstavlja habitatni vozel, kjer se živali napajajo in se kopajo. Obiskovalec lahko z nekaj sreče sreča celo vidro ali bobra.</p> <blockquote><p>"Sta kar dobra sostanovalca! Vidra kot zver je pač pametna in če se le da, ne koplje svojih brlogov in rovov, ampak se kar pridruži pridnemu bobru, ki to zgradi zase, potem je pa po navadi v kakšnem delu bobrišča prostor tudi za vidro. Kar zadeva hrano, pa nista konkurenta – bober je rastlinojed, vidra pa je plenilec."</p></blockquote> <p>Ob jezeru so opazili tudi ptice, kot so mokoži, rakarji in bobnarice. Na jezeru je pred časom prebivala celo labodja družina z belimi mladiči.</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085506-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-398067'> Hodoško jezero (in zapornica).</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085534-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085607_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <div id='gallery-3'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085651_resized-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-3-398069'> Opazite vidrine poti?</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085722_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085819_resized-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <h3>Slovenski Orban, Ludvik Orban</h3> <p>"<em>Odvodnjavanje čistim ob cesti, nenazadnje tudi bankine. Zaradi tega ogromnega dežja, ki je bil v zadnjem času pri nas, je veliko zamuljenih jarkov,</em>" pove župan Hodoša Ludvik Orban, ko skoči s svojega bagra in me pozdravi. V občini ta hip živi približno 370 prebivalcev. Vsak nov prišlek je še kako pomemben.</p> <blockquote><p>"Pred dvema mesecema sta se priselili dve družini, dve petčlanski družini, to se pravi 10 ljudi. Nekje vedno bojujemo z Osilnico, ker tudi Osilnica je tu nekje. Mi imamo seveda povezavo z županjo in včasih se pogovarjava. Nazadnje, ko sva se pogovarjala, je rekla, da jih je več kot nas."</p></blockquote> <p>Oddaljenost je sicer verjetno res največja slabost občine, pa še ta je v teh časih, ko se moramo držati bolj narazen, prej prednost. Je pa kakovost življenja visoka – še zrak tu diši drugače, bolj čisto, bolj domače, zagotavljajo domačini.</p> <div id='gallery-4'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_084829_resized.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-4-398057'> Župan občine Ludvik Orban.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085101-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085135_resized.jpg'></a> </div></figure> </div> <div id='gallery-5'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_084937-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-5-398058'> Značilni panonski vodnjak, t. i. vodnjak na »čigo«.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201031_085009_resized.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 01 Nov 2020 05:45:00 +0000 Hodoš: "Hod" v madžarskem jeziku pomeni bober Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku 2. serije naših naPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači na primer leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; so pa vsakomur dostopne točke, ki jih je obiskala Andreja Gradišar. Pelje nas na Krasoslovno naravoslovno učno pot, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje z filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev.<p>Raziskovanje narave na Krasoslovni naravoslovni učni poti, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje s filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev</p><p><p>Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku druge serije naših NaPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači, na primer, leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; je pa vsakomur dostopna Divaška jama. V njej je bil leta 1898 tudi psihoanalitik Sigmund Freud.</p> <blockquote><p>"Jama je napolnjena z raznovrstnimi redkimi kapniškimi tvorbami, ogromnimi preslicami, stolpičastimi kolači, čekani, zavesami, koruznimi storži, težko nagubanimi šotori, gnatjo in perutmi, visečimi s stropa. Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja," iz Freudovega pisma prebere <strong>Daša Čok</strong>, lokalna vodnica in predstavnica Jamarskega društva Gregor Žiberna.</p></blockquote> <h4>Krasoslovna naravoslovna učna pot</h4> <p>Kraške pojave je mogoče v Divači opazovati tudi na površju. Tam je zagotovo najopaznejša udornica Risnik:</p> <blockquote><p>"V premeru ima približno 220 metrov, povprečna globina je 80 metrov. Tipične so te strme skalnate stene, samo na dveh mestih je omogočen dostop do dna udornice. Nastala pa je tako, da je reka Reka ustvarjala velike podzemne prostore in nekateri so se skozi milijone let na stropu začeli krušiti, tako so se odprle velike luknje," razloži Čokova.</p></blockquote> <p>Tako Risnik kot Divaška jama sta del označene Krasoslovne naravoslovne učne poti Divaški Kras, ki je dolga nekaj manj kot pet kilometrov.</p> <h4>Muzej slovenskih filmskih igralcev</h4> <p>V središču Divače je najstarejša ohranjena kraška domačija. V hiši, ki je bila postavljena v 17. stoletju, ima danes prostore Muzej slovenskih filmskih igralcev. Odgovor na vprašanje, zakaj je ta mesto dobil ravno v Divači, pa je povezan s prvo slovensko filmsko zvezdo, ki je zaslovela v evropskih nemih filmih v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je Ita Rina, ime katere ste zagotovo že kdaj vpisali v križanko. Po njenih sledeh so šli v Slovenski kinoteki, pojasnjuje vodnica v muzeju <strong>Tamara Udovič</strong>:</p> <blockquote><p>"Pot jih je pripeljala v Divačo, kjer se je igralka rodila 7. julija 1907 kot Ida Kravanja. Njen oče je bil zaposlen na železnici, kar je tudi razlog, da si je njena družina dom ustvarila v Divači, ki je bila takrat pomembno železniško križišče."</p></blockquote> <p>Ena stalna razstava muzeja je posvečena Iti Rina, druga vsem slovenskim filmskim igralcem in nastajanju filmov. Ogledati si je mogoče tudi plakat, s katerim so k ogledu filma Kekec vabili na Kitajskem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_102654-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396102'> Udornica Risnik<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_105549-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396103'> Zbirno mesto pred Divaško jamo<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_110239-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396104'> Pot do jame<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_110257-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396105'> Brezno, skozi katero so v jamo vstopali prvi raziskovalci<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112144-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396106'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112219-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396107'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112226-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396108'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396109'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112325-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396110'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_115337-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396111'> Škrateljnova hiša, najstarejša kraška hiša<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_122208-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396113'> Fotografije Ite Rine<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_120908-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396112'> Plakat za film Kekec v kitajščini<span>Foto: AG</span></figcaption></figure> </div></p> 174727270 RTVSLO – Prvi 1042 clean Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku 2. serije naših naPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači na primer leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; so pa vsakomur dostopne točke, ki jih je obiskala Andreja Gradišar. Pelje nas na Krasoslovno naravoslovno učno pot, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje z filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev.<p>Raziskovanje narave na Krasoslovni naravoslovni učni poti, odkrivanje druge dimenzije v Divaški jami in druženje s filmskimi zvezdami v Muzeju slovenskih filmskih igralcev</p><p><p>Nadpovprečno veliko avtov (631 na 1000 prebivalcev) in eden največjih selitvenih prirastov v naši državi. Tako so nam Divačo ob začetku druge serije naših NaPOTkov predstavili na statističnem uradu. Če govorimo o presežkih, pa v tej občini nikakor ne moremo mimo kraških jam. V Divači, na primer, leži ena najdaljših slovenskih jam – 20 kilometrov dolga Kačna jama, v katero se jamarji spustijo skozi 180 metrov globoko vhodno brezno. To seveda pomeni, da ni dostopna vsakomur; je pa vsakomur dostopna Divaška jama. V njej je bil leta 1898 tudi psihoanalitik Sigmund Freud.</p> <blockquote><p>"Jama je napolnjena z raznovrstnimi redkimi kapniškimi tvorbami, ogromnimi preslicami, stolpičastimi kolači, čekani, zavesami, koruznimi storži, težko nagubanimi šotori, gnatjo in perutmi, visečimi s stropa. Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja," iz Freudovega pisma prebere <strong>Daša Čok</strong>, lokalna vodnica in predstavnica Jamarskega društva Gregor Žiberna.</p></blockquote> <h4>Krasoslovna naravoslovna učna pot</h4> <p>Kraške pojave je mogoče v Divači opazovati tudi na površju. Tam je zagotovo najopaznejša udornica Risnik:</p> <blockquote><p>"V premeru ima približno 220 metrov, povprečna globina je 80 metrov. Tipične so te strme skalnate stene, samo na dveh mestih je omogočen dostop do dna udornice. Nastala pa je tako, da je reka Reka ustvarjala velike podzemne prostore in nekateri so se skozi milijone let na stropu začeli krušiti, tako so se odprle velike luknje," razloži Čokova.</p></blockquote> <p>Tako Risnik kot Divaška jama sta del označene Krasoslovne naravoslovne učne poti Divaški Kras, ki je dolga nekaj manj kot pet kilometrov.</p> <h4>Muzej slovenskih filmskih igralcev</h4> <p>V središču Divače je najstarejša ohranjena kraška domačija. V hiši, ki je bila postavljena v 17. stoletju, ima danes prostore Muzej slovenskih filmskih igralcev. Odgovor na vprašanje, zakaj je ta mesto dobil ravno v Divači, pa je povezan s prvo slovensko filmsko zvezdo, ki je zaslovela v evropskih nemih filmih v tridesetih letih prejšnjega stoletja. To je Ita Rina, ime katere ste zagotovo že kdaj vpisali v križanko. Po njenih sledeh so šli v Slovenski kinoteki, pojasnjuje vodnica v muzeju <strong>Tamara Udovič</strong>:</p> <blockquote><p>"Pot jih je pripeljala v Divačo, kjer se je igralka rodila 7. julija 1907 kot Ida Kravanja. Njen oče je bil zaposlen na železnici, kar je tudi razlog, da si je njena družina dom ustvarila v Divači, ki je bila takrat pomembno železniško križišče."</p></blockquote> <p>Ena stalna razstava muzeja je posvečena Iti Rina, druga vsem slovenskim filmskim igralcem in nastajanju filmov. Ogledati si je mogoče tudi plakat, s katerim so k ogledu filma Kekec vabili na Kitajskem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_102654-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396102'> Udornica Risnik<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_105549-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396103'> Zbirno mesto pred Divaško jamo<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_110239-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396104'> Pot do jame<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_110257-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396105'> Brezno, skozi katero so v jamo vstopali prvi raziskovalci<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112144-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396106'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112219-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396107'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112226-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396108'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112258-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396109'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_112325-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396110'> Jamski pojavi<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_115337-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396111'> Škrateljnova hiša, najstarejša kraška hiša<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_122208-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396113'> Fotografije Ite Rine<span>Foto: AG</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/20201020_120908-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-396112'> Plakat za film Kekec v kitajščini<span>Foto: AG</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 25 Oct 2020 05:45:00 +0000 Divača: pravo bogastvo se skriva pod zemljo Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le 8 prebivalcev. Spoznali smo, katera je skrivna sestavina bovških krafov, obiskali sirarno, kjer pridelujejo bovški sir s certifikatom, v kaverni spoznavali življenje vojakov med fronto in na koncu še uživali v čudoviti naravi Lepene, kjer je Šunikov vodni gaj. <p>Spoznali smo skrivno sestavino "buških krafov", obiskali kaverno in sirarno ter se sproščali ob zvokih Šunikovega vodnega gaja </p><p><p>Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le osem prebivalcev.</p> <p>Do Bovca se tokrat odpravimo po Soški dolini in se ob glavni cesti 4 km pred središčem občine ustavimo pri gostilni Žvikar. Družinsko tradicijo ohranjajo že 400 let, zdaj gostilno vodita <strong>Iztok in Anita Kenda.</strong> Postrežejo tudi značilne bovške krafe – parjeno testo, napolnjeno z nadevom iz tepk.</p> <blockquote><p>"V nadevu so tepke, rozine, suhe slive, malo kruha, sladkor, limona, cimet in pražena jabolka. – In skrivna sestavina je čebula? – Ja, ma prav malo, ne sme prevladati, le toliko, da poudari sladkast okus. Na 20 kg tepk ena mala čebula."</p></blockquote> <p>Še ena kulinarična posebnost je bovški sir. Za pridobitev certifikata mora biti narejen iz najmanj 80 odstotkov ovčjega mleka, pove sirar in soavtor postopka certificiranja <strong>David Ostan. </strong></p> <blockquote><p>"Je več dobrih lastnosti ovčjega mleka, ampak danes ljudje sprašujejo le, koliko je maščobe in soli, zato te lastnosti niso dobro sprejete. Če pridejo in vprašajo, koliko je maščobe, in rečem 60 odstotkov v suhi snovi, rečejo, joj, ta sir je premasten."</p></blockquote> <p>Tik za Bovcem, še preden se cesta odcepi za Kal - Koritnico, je na desni strani vhod za <strong>Muzej na prostem Ravelnik</strong>, po katerem vodi <strong>Vlado Lipovec.</strong></p> <blockquote><p>"Kavern in strelskih jarkov je pri nas še pa še. Ampak Ravelnik je dostopen s ceste. Na majhnem prostoru vidiš vse, kar dela fronto – kaverno, mitraljesko gnezdo, barake, strelske jarke."</p></blockquote> <p>Po kulinariki in zgodovini je čas za naravne lepote, še ena lastnost, s katero se Bovec ponaša. V Lepeni je, malo naprej od Velikih korit Soče, <strong>Šunikov vodni gaj.</strong> Je vse bolj priljubljena fotografska točka, potrdi <strong>Boštjan Komac</strong>, predsednik TD Soča Lepena, in vsaj za zdaj manj obljudena kot omenjena korita.</p> <blockquote><p>"Voda je zdravilna že zato, ker se ob njej ustaviš, se umiriš in poslušaš šumenje, ki je konstatno, te pomirja in te odpelje v druge svetove, stran od vrveža, ki je v vsakdanjem mestnem svetu."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0461.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394122'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0464.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394123'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0465.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394124'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0470.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394125'> Vse faze tepke<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0473.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394126'> Iztok in Anita Kenda<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0479.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394128'> David Ostan<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0475-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394127'> Bovški sir<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0483.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394130'> David Ostan<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0485.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394131'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0487.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394132'> Vlado Lipovec<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0493.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394134'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0497.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394135'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0502.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394136'> Šunikov vodni gaj<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_9111-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394137'> Šunikov vodni gaj<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure> </div></p> 174725566 RTVSLO – Prvi 803 clean Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le 8 prebivalcev. Spoznali smo, katera je skrivna sestavina bovških krafov, obiskali sirarno, kjer pridelujejo bovški sir s certifikatom, v kaverni spoznavali življenje vojakov med fronto in na koncu še uživali v čudoviti naravi Lepene, kjer je Šunikov vodni gaj. <p>Spoznali smo skrivno sestavino "buških krafov", obiskali kaverno in sirarno ter se sproščali ob zvokih Šunikovega vodnega gaja </p><p><p>Velik del občine, ki jo predstavljamo danes, leži v Triglavskem narodnem parku, in to dejstvo zelo verjetno zaznamuje tudi naslednje podatke – po površini se občina uvršča na 4. mesto, po številu prebivalcev pa šele na 152. mesto. V povprečju v občini Bovec na kvadratnem kilometru živi le osem prebivalcev.</p> <p>Do Bovca se tokrat odpravimo po Soški dolini in se ob glavni cesti 4 km pred središčem občine ustavimo pri gostilni Žvikar. Družinsko tradicijo ohranjajo že 400 let, zdaj gostilno vodita <strong>Iztok in Anita Kenda.</strong> Postrežejo tudi značilne bovške krafe – parjeno testo, napolnjeno z nadevom iz tepk.</p> <blockquote><p>"V nadevu so tepke, rozine, suhe slive, malo kruha, sladkor, limona, cimet in pražena jabolka. – In skrivna sestavina je čebula? – Ja, ma prav malo, ne sme prevladati, le toliko, da poudari sladkast okus. Na 20 kg tepk ena mala čebula."</p></blockquote> <p>Še ena kulinarična posebnost je bovški sir. Za pridobitev certifikata mora biti narejen iz najmanj 80 odstotkov ovčjega mleka, pove sirar in soavtor postopka certificiranja <strong>David Ostan. </strong></p> <blockquote><p>"Je več dobrih lastnosti ovčjega mleka, ampak danes ljudje sprašujejo le, koliko je maščobe in soli, zato te lastnosti niso dobro sprejete. Če pridejo in vprašajo, koliko je maščobe, in rečem 60 odstotkov v suhi snovi, rečejo, joj, ta sir je premasten."</p></blockquote> <p>Tik za Bovcem, še preden se cesta odcepi za Kal - Koritnico, je na desni strani vhod za <strong>Muzej na prostem Ravelnik</strong>, po katerem vodi <strong>Vlado Lipovec.</strong></p> <blockquote><p>"Kavern in strelskih jarkov je pri nas še pa še. Ampak Ravelnik je dostopen s ceste. Na majhnem prostoru vidiš vse, kar dela fronto – kaverno, mitraljesko gnezdo, barake, strelske jarke."</p></blockquote> <p>Po kulinariki in zgodovini je čas za naravne lepote, še ena lastnost, s katero se Bovec ponaša. V Lepeni je, malo naprej od Velikih korit Soče, <strong>Šunikov vodni gaj.</strong> Je vse bolj priljubljena fotografska točka, potrdi <strong>Boštjan Komac</strong>, predsednik TD Soča Lepena, in vsaj za zdaj manj obljudena kot omenjena korita.</p> <blockquote><p>"Voda je zdravilna že zato, ker se ob njej ustaviš, se umiriš in poslušaš šumenje, ki je konstatno, te pomirja in te odpelje v druge svetove, stran od vrveža, ki je v vsakdanjem mestnem svetu."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0461.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394122'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0464.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394123'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0465.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394124'> Bovški krafi<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0470.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394125'> Vse faze tepke<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0473.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394126'> Iztok in Anita Kenda<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0479.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394128'> David Ostan<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0475-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394127'> Bovški sir<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0483.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394130'> David Ostan<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0485.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394131'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0487.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394132'> Vlado Lipovec<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0493.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394134'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0497.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394135'> Ravelnik<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_0502.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394136'> Šunikov vodni gaj<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/10/img_9111-rotated.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-394137'> Šunikov vodni gaj<span>Foto: Prvi/Ana Skrt</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 18 Oct 2020 04:45:00 +0000 Bovec: krafi, ovčji sir, ostanki 1. sv. vojne in naravne lepote RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji. sl Sun, 02 Oct 2022 04:45:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/napotki webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 02 Oct 2022 04:45:00 +0000 naPOTki