<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/nase_poti.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2023</copyright>
      <description>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Naše poti</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/9172690/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.</description>
        <enclosure length="88005888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/DorotejaRA_SLO_MMC.PR1.20260316.1.2105_19492317.mp3"></enclosure>
        <guid>175206718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206718</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Doroteja Horvat: Že od nekdaj sem želela postati policistka, danes so se mi sanje uresničile.</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
</description>
        <enclosure length="106680576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/ProjektRA_SLO_MMC.PR1.20260309.1.2105_19391886.mp3"></enclosure>
        <guid>175204835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204835</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt DROM prinaša nove dejavnosti, Romi še vedno brez elektrike v Gazicah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih.
Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy. 
</description>
        <enclosure length="97097472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/NovopogRA_SLO_MMC.PR1.20260302.1.2105_19287157.mp3"></enclosure>
        <guid>175202993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3034</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih.
Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202993</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Novo poglavje evropskega muzeja romske kulture in zgodovine v Murski Soboti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.</description>
        <enclosure length="99299328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/StereotiRA_SLO_MMC.PR1.20260223.1.2105_19200532.mp3"></enclosure>
        <guid>175201123</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3103</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201123</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Stereotipi pod masko: dediščina, kontekst in sodobna vprašanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.</description>
        <enclosure length="97155840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/KrkoodRA_SLO_MMC.PR1.20260216.1.2105_19106414.mp3"></enclosure>
        <guid>175199238</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3036</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199238</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Krško odpira novo poglavje: celostna ureditev naselja Kerinov Grm</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.</description>
        <enclosure length="98366976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/RogaovcRA_SLO_MMC.PR1.20260209.1.2105_19008770.mp3"></enclosure>
        <guid>175197231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3073</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197231</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rogašovci kot zgled urejenega sobivanja z romsko skupnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje.

V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
</description>
        <enclosure length="98118144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/PilotniRA_SLO_MMC.PR1.20260202.1.2105_18919176.mp3"></enclosure>
        <guid>175195330</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3066</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje.

V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195330</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pilotni projekt romskih naselij se začenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="106374912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/PrveizvRA_SLO_MMC.PR1.20260126.1.2105_18826955.mp3"></enclosure>
        <guid>175193505</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3324</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193505</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prve izvršbe na denarno socialno pomoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.</description>
        <enclosure length="106901760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/Dr.JuliRA_SLO_MMC.PR1.20260119.1.2105_18742404.mp3"></enclosure>
        <guid>175191655</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3340</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191655</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Julija Sardelić Winikoff: Nasilje ne pozna narodnosti, ima pa kontekst</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti.  Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.</description>
        <enclosure length="107133696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/DogodkiRA_SLO_MMC.PR1.20260112.1.2105_18661550.mp3"></enclosure>
        <guid>175189809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti.  Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189809</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dogodki, ki so v letu 2025 zaznamovali romsko skupnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona &amp; Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.
</description>
        <enclosure length="104899584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/SkladbaRA_SLO_MMC.PR1.20260105.1.2105_18579344.mp3"></enclosure>
        <guid>175188086</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3278</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona &amp; Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188086</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Skladba leta 2025 Naših poti je...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.</description>
        <enclosure length="105477120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/GlasbeniRA_SLO_MMC.PR1.20251229.1.2105_18519093.mp3"></enclosure>
        <guid>175186208</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186208</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbeni sprehod od Panonije do Andaluzije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
</description>
        <enclosure length="106316544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/PrazninRA_SLO_MMC.PR1.20251222.1.2105_18458478.mp3"></enclosure>
        <guid>175184691</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184691</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Praznične jedi Romov v Prekmurju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.</description>
        <enclosure length="106977024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/MihaLobRA_SLO_MMC.PR1.20251215.1.2105_18375897.mp3"></enclosure>
        <guid>175182756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182756</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Miha Lobnik: Država mora reorganizirati merjenje učinkovitosti izobraževalnega sistema za romske otroke in mladostnike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije.
Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="105923328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/tirimpRA_SLO_MMC.PR1.20251208.1.2105_18289234.mp3"></enclosure>
        <guid>175180887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije.
Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180887</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Štirim pomurskim občinam po prvem izračunu približno 800 tisoč evrov manj sredstev za Rome, več denarja za občine na JV države</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="105166080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/VejardaRA_SLO_MMC.PR1.20251201.1.2105_18205346.mp3"></enclosure>
        <guid>175179098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179098</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vejar danes: sodelovanje, izobraževanje in nerešene težave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.</description>
        <enclosure length="106970880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/umariceRA_SLO_MMC.PR1.20251124.1.2105_18124540.mp3"></enclosure>
        <guid>175177235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3342</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177235</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Šumarice, Kristalni cvet in Romanipen: spomin in prihodnost romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.</description>
        <enclosure length="105120768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/LukaMesRA_SLO_MMC.PR1.20251117.1.2105_18037830.mp3"></enclosure>
        <guid>175175348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175348</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Mesec: Kazanje s prostom, kdo je kriv, ne bo pripeljalo nikamor. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.</description>
        <enclosure length="107033088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/35letdRA_SLO_MMC.PR1.20251110.1.2105_17952560.mp3"></enclosure>
        <guid>175173567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3344</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173567</link>
        <pubDate> Mon, 10 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>35 let društva Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja.
Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.
</description>
        <enclosure length="104596992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/NataaPRA_SLO_MMC.PR1.20251103.1.2105_17870372.mp3"></enclosure>
        <guid>175171770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3268</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja.
Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171770</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Pirc Musar: Romi so mi zagotovili, da bodo naredili vse, da se v romskih naseljih preneha s streljanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.</description>
        <enclosure length="103933440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/NaPuiRA_SLO_MMC.PR1.20251027.1.2105_17792072.mp3"></enclosure>
        <guid>175170124</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170124</link>
        <pubDate> Mon, 27 Oct 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožek Horvat Sandreli: Kaznivega dejanja ni storila skupnost, ampak posameznik iz skupnosti, to je potrebno ločiti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</description>
        <enclosure length="103458048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20251020.1.2105_17708026.mp3"></enclosure>
        <guid>175168276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3233</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168276</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z v.d. direktorice Urada RS za narodnosti Danico Polak Gruden</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov. </description>
        <enclosure length="104494080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20251013.1.2105_17630033.mp3"></enclosure>
        <guid>175166484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166484</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Horvat: Konkurenca na Danskem je bila neizprosna</title>
      </item>
      <item>
        <description>1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo &amp; Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.
</description>
        <enclosure length="98291712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/06/KajponuRA_SLO_MMC.PR1.20251006.1.2105_17552075.mp3"></enclosure>
        <guid>175164702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3071</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo &amp; Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164702</link>
        <pubDate> Mon, 06 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj ponuja novi večnamenski romski center v Kočevju?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje &quot;nepripadnosti&quot;. Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.</description>
        <enclosure length="104674560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/RasizaciRA_SLO_MMC.PR1.20250929.1.2105_17471290.mp3"></enclosure>
        <guid>175162915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3271</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje &quot;nepripadnosti&quot;. Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162915</link>
        <pubDate> Mon, 29 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rasizacija Romov; pravno vključeni in družbeno izključeni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.</description>
        <enclosure length="103832064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/22/MedzakoRA_SLO_MMC.PR1.20250922.1.2105_17393863.mp3"></enclosure>
        <guid>175161204</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3244</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161204</link>
        <pubDate> Mon, 22 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Med zakonodajo in varnostjo: Izzivi romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.</description>
        <enclosure length="106007040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/15/OrhanGaRA_SLO_MMC.PR1.20250915.1.2105_17315783.mp3"></enclosure>
        <guid>175159426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159426</link>
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Orhan Galjuš: Glas Romov je lahko most med celinami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</description>
        <enclosure length="105276672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/08/PogovorRA_SLO_MMC.PR1.20250908.1.2105_17235532.mp3"></enclosure>
        <guid>175157733</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157733</link>
        <pubDate> Mon, 08 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z v.d. direktorice Urada RS za narodnosti, Danico Polak Gruden</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis &amp; Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.
</description>
        <enclosure length="103357440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/01/upanizRA_SLO_MMC.PR1.20250901.1.2105_17160281.mp3"></enclosure>
        <guid>175156211</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3229</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis &amp; Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156211</link>
        <pubDate> Mon, 01 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Župani znova opozorili na nizko zaposlenost Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.</description>
        <enclosure length="104968704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/25/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250825.1.2105_17086764.mp3"></enclosure>
        <guid>175154637</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3280</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154637</link>
        <pubDate> Mon, 25 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Med odrom in družbo: romska glasba v središču Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.</description>
        <enclosure length="105325824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/18/ZumetnoRA_SLO_MMC.PR1.20250818.1.2105_17021026.mp3"></enclosure>
        <guid>175153248</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3291</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153248</link>
        <pubDate> Mon, 18 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Z umetnostjo in kulturo proti nasilju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.</description>
        <enclosure length="100339200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/11/KjebodRA_SLO_MMC.PR1.20250811.1.2105_16965317.mp3"></enclosure>
        <guid>175151944</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3135</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151944</link>
        <pubDate> Mon, 11 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo devet novih večnamenskih romskih centrov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih &quot;lokalnih&quot; zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.</description>
        <enclosure length="102807552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/04/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250804.1.2105_16904428.mp3"></enclosure>
        <guid>175150514</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3212</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih &quot;lokalnih&quot; zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150514</link>
        <pubDate> Mon, 04 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Porrajmos: zamolčani genocid nad Romi v 2. sv. vojni</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.</description>
        <enclosure length="103066368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/28/RomskagRA_SLO_MMC.PR1.20250728.1.2105_16844563.mp3"></enclosure>
        <guid>175149188</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3220</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149188</link>
        <pubDate> Mon, 28 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska glasba za ritem skupnega prostora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem. 


</description>
        <enclosure length="93766656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/22/RomskapRA_SLO_MMC.PR1.20250721.1.2105_16782375.mp3"></enclosure>
        <guid>175147832</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2930</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147832</link>
        <pubDate> Mon, 21 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska pesem kot pripoved časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.</description>
        <enclosure length="91559424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/14/GlasbaRRA_SLO_MMC.PR1.20250714.1.2105_16715502.mp3"></enclosure>
        <guid>175146342</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146342</link>
        <pubDate> Mon, 14 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasba Romov ne pozna meja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="91130112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/07/DarkoRuRA_SLO_MMC.PR1.20250707.1.2105_16648132.mp3"></enclosure>
        <guid>175144845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2847</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144845</link>
        <pubDate> Mon, 07 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Darko Rudaš: Občine prejemajo namenska sredstva, ki jih po zakonu ne morejo namenjati za urejanje nezakonitih naselij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.</description>
        <enclosure length="107681280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/VejeziRA_SLO_MMC.PR1.20250630.1.2105_16574013.mp3"></enclosure>
        <guid>175143253</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3365</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143253</link>
        <pubDate> Mon, 30 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Večjezičnost otrokom predstavlja prednost in ne oviro</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.</description>
        <enclosure length="106448640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/23/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250623.1.2105_16506452.mp3"></enclosure>
        <guid>175141737</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141737</link>
        <pubDate> Mon, 23 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožek Horvat Sandreli: Zaradi medijskega in političnega linča bi morali Romi spremeniti način razmišljanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.</description>
        <enclosure length="105906432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/16/RomivRA_SLO_MMC.PR1.20250616.1.2105_16424259.mp3"></enclosure>
        <guid>175140031</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140031</link>
        <pubDate> Mon, 16 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.</description>
        <enclosure length="101064192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/09/RomskazRA_SLO_MMC.PR1.20250609.1.2105_16340369.mp3"></enclosure>
        <guid>175138363</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3158</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138363</link>
        <pubDate> Mon, 09 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope</title>
      </item>
      <item>
        <description>V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev.

Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.</description>
        <enclosure length="103273728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250602.1.2105_16262565.mp3"></enclosure>
        <guid>175136610</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev.

Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136610</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.
</description>
        <enclosure length="104620800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/26/BorutHoRA_SLO_MMC.PR1.20250526.1.2105_16184688.mp3"></enclosure>
        <guid>175134899</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3269</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134899</link>
        <pubDate> Mon, 26 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.</description>
        <enclosure length="97598208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/25obinRA_SLO_MMC.PR1.20250519.1.2105_16105304.mp3"></enclosure>
        <guid>175133074</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3049</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133074</link>
        <pubDate> Mon, 19 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.</description>
        <enclosure length="107337984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/12/SlabakoRA_SLO_MMC.PR1.20250512.1.2105_16029084.mp3"></enclosure>
        <guid>175131256</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3354</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131256</link>
        <pubDate> Mon, 12 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.
</description>
        <enclosure length="103691520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/05/ShumaniRA_SLO_MMC.PR1.20250505.1.2105_15950566.mp3"></enclosure>
        <guid>175129481</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3240</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129481</link>
        <pubDate> Mon, 05 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>S humanitarno akcijo obnovili hišo romski družini v Doliču</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.</description>
        <enclosure length="105437184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/28/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250428.1.2105_15888362.mp3"></enclosure>
        <guid>175128103</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3294</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128103</link>
        <pubDate> Mon, 28 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana</title>
      </item>
      <item>
        <description>S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.</description>
        <enclosure length="114185472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/21/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250421.1.2105_15808362.mp3"></enclosure>
        <guid>175126266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3568</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126266</link>
        <pubDate> Mon, 21 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Naše poti  - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.</description>
        <enclosure length="103977216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/14/MilanKuRA_SLO_MMC.PR1.20250414.1.2105_15729368.mp3"></enclosure>
        <guid>175124627</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3249</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124627</link>
        <pubDate> Mon, 14 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih.

Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.
</description>
        <enclosure length="96526080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/07/NovelazRA_SLO_MMC.PR1.20250407.1.2105_15650002.mp3"></enclosure>
        <guid>175122861</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3016</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih.

Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122861</link>
        <pubDate> Mon, 07 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
</description>
        <enclosure length="106514688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/KajprinRA_SLO_MMC.PR1.20250331.1.2105_15571089.mp3"></enclosure>
        <guid>175121089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3328</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121089</link>
        <pubDate> Mon, 31 Mar 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.</description>
        <enclosure length="101015040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/AndrejKRA_SLO_MMC.PR1.20250324.1.2105_15489577.mp3"></enclosure>
        <guid>175119288</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3156</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119288</link>
        <pubDate> Mon, 24 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.</description>
        <enclosure length="107640576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/17/KakoboRA_SLO_MMC.PR1.20250317.1.2105_15408485.mp3"></enclosure>
        <guid>175117484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117484</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.</description>
        <enclosure length="104442624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/RomivORA_SLO_MMC.PR1.20250310.1.2105_15327857.mp3"></enclosure>
        <guid>175115574</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3263</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115574</link>
        <pubDate> Mon, 10 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.
</description>
        <enclosure length="94010112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/ProjektRA_SLO_MMC.PR1.20250303.1.2105_15241174.mp3"></enclosure>
        <guid>175113716</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113716</link>
        <pubDate> Mon, 03 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt Rom-In ponuja 32 zgodb uspešnih Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="87588864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/24/TrijejaRA_SLO_MMC.PR1.20250224.1.2105_15160130.mp3"></enclosure>
        <guid>175111932</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111932</link>
        <pubDate> Mon, 24 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Trije javni razpisi na področju romske skupnosti vredni več kot 7 milijonov evrov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vladni urad za narodnosti je v Škocjanu pripravil regijsko celodnevno konferenco, na kateri so postavili v ospredje izzive izobraževanja in vključevanja v izobraževanje romskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tisti, ki vsak dan delajo v naseljih, so opozorili na nemogoče razmere, v katerih še vedno živijo romske družine. Preverili smo, kako se bodo na izzive odzvali na pristojnih ministrstvih in kakšno rešitev predlagajo izvajalci učne pomoči. V oddaji bomo govorili tudi o zasvojenosti, predvsem o novodobni zasvojenosti, v katero uvrščamo t. i. nekemično zasvojenost: zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.</description>
        <enclosure length="105950976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/17/ZavejeRA_SLO_MMC.PR1.20250217.1.2105_15075777.mp3"></enclosure>
        <guid>175110137</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vladni urad za narodnosti je v Škocjanu pripravil regijsko celodnevno konferenco, na kateri so postavili v ospredje izzive izobraževanja in vključevanja v izobraževanje romskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tisti, ki vsak dan delajo v naseljih, so opozorili na nemogoče razmere, v katerih še vedno živijo romske družine. Preverili smo, kako se bodo na izzive odzvali na pristojnih ministrstvih in kakšno rešitev predlagajo izvajalci učne pomoči. V oddaji bomo govorili tudi o zasvojenosti, predvsem o novodobni zasvojenosti, v katero uvrščamo t. i. nekemično zasvojenost: zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110137</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Za večje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo so nujne zakonske spremembe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.</description>
        <enclosure length="106360320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/10/IsaacBlRA_SLO_MMC.PR1.20250210.1.2105_14986082.mp3"></enclosure>
        <guid>175108299</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3323</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108299</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Isaac Blake: V Veliki Britaniji še vedno uporabljamo izraz Gypsy oziroma Cigan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo. 

</description>
        <enclosure length="105904896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/03/VPrekmuRA_SLO_MMC.PR1.20250203.1.2105_14896465.mp3"></enclosure>
        <guid>175106523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106523</link>
        <pubDate> Mon, 03 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Prekmurju je 19 rejniških družin, ki dom ponujajo tudi otrokom iz romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.</description>
        <enclosure length="105274368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/27/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250127.1.2105_14804926.mp3"></enclosure>
        <guid>175104706</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104706</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sonja Horvat: Prostovoljstvo je moje poslanstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
</description>
        <enclosure length="98425344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/ZakajjeRA_SLO_MMC.PR1.20250120.1.2105_14714674.mp3"></enclosure>
        <guid>175102889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3075</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102889</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je število romskih glasbenih zasedb upadlo in zakaj se mladi ne odločajo za ustvarjanje v romskem jeziku?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.</description>
        <enclosure length="99081984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/13/ZgodbeRA_SLO_MMC.PR1.20250113.1.2105_14622982.mp3"></enclosure>
        <guid>175101130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3096</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101130</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodbe, ki so zaznamovale romske skupnosti v letu 2024</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. 

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

</description>
        <enclosure length="103639296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/06/SkladbaRA_SLO_MMC.PR1.20250106.1.2105_14544006.mp3"></enclosure>
        <guid>175099405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3238</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. 

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099405</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Skladba leta 2024 Naših poti je ...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.</description>
        <enclosure length="99185664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/30/PrazninRA_SLO_MMC.PR1.20241230.1.2105_14489782.mp3"></enclosure>
        <guid>175098076</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3099</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098076</link>
        <pubDate> Mon, 30 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.</description>
        <enclosure length="106462464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/PopotiRA_SLO_MMC.PR1.20241223.1.2105_14431886.mp3"></enclosure>
        <guid>175096593</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096593</link>
        <pubDate> Mon, 23 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Po poti romske glasbe od Francije do Romunije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="106600704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/16/KamjelRA_SLO_MMC.PR1.20241216.1.2105_14345945.mp3"></enclosure>
        <guid>175094724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094724</link>
        <pubDate> Mon, 16 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kam je letos steklo nekaj več kot 20 milijonov za Rome?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z  bogatim kulturnim programom.</description>
        <enclosure length="95577600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/09/VkljuenRA_SLO_MMC.PR1.20241209.1.2105_14261833.mp3"></enclosure>
        <guid>175092922</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2986</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z  bogatim kulturnim programom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092922</link>
        <pubDate> Mon, 09 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vključenost in šolanje učencev Romov sta na višji ravni kot pred leti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.</description>
        <enclosure length="105043200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/02/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241202.1.2105_14176791.mp3"></enclosure>
        <guid>175091139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091139</link>
        <pubDate> Mon, 02 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dobrodelnih trinajst tisoč evrov za otroka iz Puconcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih  mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.</description>
        <enclosure length="53332992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/25/VekotRA_SLO_MMC.PR1.20241125.1.2105_14098276.mp3"></enclosure>
        <guid>175089402</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih  mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089402</link>
        <pubDate> Mon, 25 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Več kot 100 ton nepravilno odloženih odpadkov v Kerinovem Grmu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Enakost spolov, s čimer je v večini dokumentov in strategij mišljena enakopravnost obravnave moških in žensk, je v današnjih družbah globalnega severa postala vsaj na ravni deklarativnosti neobhodna in pričakovana civilizacijska norma. Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti? Kako je z enakostjo spolov v manjšinah, še posebej če govorimo o Romih, ki so del LGBT skupnosti, torej o manjšini znotraj manjšine? Udeležili smo se še srečanja učencev v Pomurju, na katerem so se predstavili s kulturnim programom in se preizkusili v kvizu na temo Romov.</description>
        <enclosure length="52535040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241118.1.2105_14018994.mp3"></enclosure>
        <guid>175087617</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Enakost spolov, s čimer je v večini dokumentov in strategij mišljena enakopravnost obravnave moških in žensk, je v današnjih družbah globalnega severa postala vsaj na ravni deklarativnosti neobhodna in pričakovana civilizacijska norma. Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti? Kako je z enakostjo spolov v manjšinah, še posebej če govorimo o Romih, ki so del LGBT skupnosti, torej o manjšini znotraj manjšine? Udeležili smo se še srečanja učencev v Pomurju, na katerem so se predstavili s kulturnim programom in se preizkusili v kvizu na temo Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087617</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
</description>
        <enclosure length="42208512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/11/DelegaciRA_SLO_MMC.PR1.20241111.1.2105_13943912.mp3"></enclosure>
        <guid>175085856</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085856</link>
        <pubDate> Mon, 11 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Delegacija brežiške občine obiskala Puščo v Prekmurju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v  predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej.
Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
</description>
        <enclosure length="54116736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/04/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241104.1.2105_13863810.mp3"></enclosure>
        <guid>175084164</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3382</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v  predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej.
Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084164</link>
        <pubDate> Mon, 04 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk</title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se  je konec decembra leta   2020 pogovarjal Sandi Horvat.   Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar. </description>
        <enclosure length="53210496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/28/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241028.1.2105_13800993.mp3"></enclosure>
        <guid>175082845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3325</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se  je konec decembra leta   2020 pogovarjal Sandi Horvat.   Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082845</link>
        <pubDate> Mon, 28 Oct 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Repriza: 30 let skupine Šukar</title>
      </item>
      <item>
        <description>V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.</description>
        <enclosure length="52880640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/21/VDobruRA_SLO_MMC.PR1.20241021.1.2105_13721559.mp3"></enclosure>
        <guid>175081105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3305</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081105</link>
        <pubDate> Mon, 21 Oct 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Dobruški vasi so odprli nov večnamenski romski center</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu otroka je osnovna šola Sv. Jurij v občini Rogašovci en dan namenila spoznavanju romske kulture. V letošnjem šolskem letu kar 18 odstotkov učencev predstavljajo učenci iz romske skupnosti. Marcel Baranja je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Tvoj ciganski obraz bledi, v kateri se spogleduje s tem kaj on, kot posameznik lahko ponudi romski kulturi in kaj je kultura dala njemu. Rominje iz Maribora pa so z društvom Kralji ulice obiskale romski muzej in vrtec na Pušči.</description>
        <enclosure length="53457024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/14/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241014.1.2105_13642893.mp3"></enclosure>
        <guid>175079392</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3341</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu otroka je osnovna šola Sv. Jurij v občini Rogašovci en dan namenila spoznavanju romske kulture. V letošnjem šolskem letu kar 18 odstotkov učencev predstavljajo učenci iz romske skupnosti. Marcel Baranja je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Tvoj ciganski obraz bledi, v kateri se spogleduje s tem kaj on, kot posameznik lahko ponudi romski kulturi in kaj je kultura dala njemu. Rominje iz Maribora pa so z društvom Kralji ulice obiskale romski muzej in vrtec na Pušči.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079392</link>
        <pubDate> Mon, 14 Oct 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Aleksander Mencingar: Pomembno je, da vsem učencem na šoli predstavimo romsko kulturo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
</description>
        <enclosure length="46608000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/07/MiniromRA_SLO_MMC.PR1.20241007.1.2105_13563266.mp3"></enclosure>
        <guid>175077642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2912</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077642</link>
        <pubDate> Mon, 07 Oct 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Mini romska olimpijada je prostor za sodelovanje, povezovanje in sobivanje več kultur</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="51227904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/30/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240930.1.2105_13484157.mp3"></enclosure>
        <guid>175075974</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3201</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075974</link>
        <pubDate> Mon, 30 Sep 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Delovati je začela podskupina za reševanje varnostne tematike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer  je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja. </description>
        <enclosure length="53026944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/23/TadejJeRA_SLO_MMC.PR1.20240923.1.2105_13409375.mp3"></enclosure>
        <guid>175074264</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3314</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer  je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074264</link>
        <pubDate> Mon, 23 Sep 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Tadej Jesenik: Ko sem prijateljem povedal, da sem Rom, so mislili, da sem iz Rima</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
</description>
        <enclosure length="52425600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/16/PoloajRA_SLO_MMC.PR1.20240916.1.2105_13331704.mp3"></enclosure>
        <guid>175072633</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3276</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072633</link>
        <pubDate> Mon, 16 Sep 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Položaj romske ženske v večini ostaja deprivilegiran znotraj same skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.</description>
        <enclosure length="53091456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/09/DimitriRA_SLO_MMC.PR1.20240909.1.2105_13257999.mp3"></enclosure>
        <guid>175071024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3318</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071024</link>
        <pubDate> Mon, 09 Sep 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dimitrij Zupančič: Že skoraj 5 let čakam na ureditev papirjev, da bi odkupil zemljišče v naselju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote &amp; Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
</description>
        <enclosure length="51893376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/02/BojanaRRA_SLO_MMC.PR1.20240902.1.2105_13180644.mp3"></enclosure>
        <guid>175069486</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3243</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote &amp; Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069486</link>
        <pubDate> Mon, 02 Sep 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Bojana Rozman: Žalostno je, da smo znova vsi vrženi v isti koš</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.</description>
        <enclosure length="52849536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/26/PapruiRA_SLO_MMC.PR1.20240826.1.2105_13110261.mp3"></enclosure>
        <guid>175068017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068017</link>
        <pubDate> Mon, 26 Aug 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Papruši: nova e-revija za mlade Rome</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
</description>
        <enclosure length="53897472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/19/RazmereRA_SLO_MMC.PR1.20240819.1.2105_13046477.mp3"></enclosure>
        <guid>175066677</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3368</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066677</link>
        <pubDate> Mon, 19 Aug 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Razmere med Romi in večinskim prebivalstvom se v Kočevju slabšajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.</description>
        <enclosure length="47188992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/12/PredsednRA_SLO_MMC.PR1.20240812.1.2105_12992226.mp3"></enclosure>
        <guid>175065514</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2949</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065514</link>
        <pubDate> Mon, 12 Aug 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Predsednica republike sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V  tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.</description>
        <enclosure length="53830272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/05/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240805.1.2105_12920382.mp3"></enclosure>
        <guid>175064100</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3364</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V  tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064100</link>
        <pubDate> Mon, 05 Aug 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletni koncert: Trnfest, 10.08.2009.  Ferus Mustafov &amp; orkestar Džambo Aguševi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
</description>
        <enclosure length="52621824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/29/ZromskoRA_SLO_MMC.PR1.20240729.1.2105_12848955.mp3"></enclosure>
        <guid>175062623</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3288</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062623</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jul 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Z romsko glasbo na pot 2.del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.</description>
        <enclosure length="51196416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/22/ZromskoRA_SLO_MMC.PR1.20240722.1.2105_12783107.mp3"></enclosure>
        <guid>175061197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3199</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061197</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jul 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Z romsko glasbo na pot 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.</description>
        <enclosure length="52628352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/15/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240715.1.2105_12724059.mp3"></enclosure>
        <guid>175059901</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059901</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jul 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Naše poti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.</description>
        <enclosure length="53658240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/09/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240708.1.2105_12660660.mp3"></enclosure>
        <guid>175058596</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058596</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jul 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Muzej kot ena od točk obiska v poletnem času</title>
      </item>
      <item>
        <description>Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade. </description>
        <enclosure length="52813440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/01/IncidentRA_SLO_MMC.PR1.20240701.1.2105_12593970.mp3"></enclosure>
        <guid>175057007</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3300</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057007</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jul 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Incident v Brežicah ne sme biti razlog za posploševanje Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.</description>
        <enclosure length="52793856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/17/SicusCaRA_SLO_MMC.PR1.20240617.1.2105_12457199.mp3"></enclosure>
        <guid>175053843</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3299</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Barcelonska romska skupina Sabor De Gràcia sodi med vodilne predstavnike sodobne katalonske rumbe. Leta 1994 se je zbrala okoli avtorja, pevca in kitarista Antonia »Sicusa« Carbonella. Z njim se je v Barceloni pogovarjala ekipa sestrske televizijske oddaje So vakeres – Kaj govoriš. Evropska romska mreža ERGO pa opozarja, da po nedavnih evropskih volitvah, prvič po letu 2004 v evropski parlament ni bil izvoljen noben romski predstavnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053843</link>
        <pubDate> Mon, 17 Jun 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sicus Carbonell:Identitete katalonskega Roma enostavno ni brez katalonske rumbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale,  Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.</description>
        <enclosure length="52540416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/10/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240610.1.2105_12397804.mp3"></enclosure>
        <guid>175052182</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so različni deležniki govorili o pojmu anticiganizma, kje se pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njimi soočiti. Rezultati večje mednarodne raziskave kažejo, da je anticiganizem v Sloveniji bolj prisoten kot v državah EU. Pogovarjali smo se z avtorico razstave Ej Romale,  Gordano Šövegeš Lipovšek ter se ob mednarodnem dnevu arhivov, 9. junija, udeležili ekskurzije o prekmurskih Romih, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv Maribor.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052182</link>
        <pubDate> Mon, 10 Jun 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Anticiganizem je v Sloveniji bolj razširjen kot v državah EU</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje  je  v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera. 
</description>
        <enclosure length="52780416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/03/PredsednRA_SLO_MMC.PR1.20240603.1.2105_12330940.mp3"></enclosure>
        <guid>175050518</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3298</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer se je s predstavniki Romov in županom Samom Pogorelcem pogovorila o skupnih vprašanjih, ki jih tarejo. Nacionalni inštitut za javno zdravje  je  v Murski Soboti pripravil strokovno konferenco o zdravju Romov, na kateri so predstavili rezultate nekaterih od raziskav povezanih z zdravjem Romov. Med drugim tudi ugotovitev da Romi živijo 20 let manj kot večinsko prebivalstvo.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kozličja glava Tea Collorija in Momento Cigano ter skladbo Tročan zasedbe Gugutke. Na tujem delu pa se bosta pomerila Elif Avci s skladbo Rom so shukar in orkester Džambo Aguševi s Oro Atmosfera. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050518</link>
        <pubDate> Mon, 03 Jun 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Predsednica republika opozorila, da gradnja izključno romskih naselij &quot;morda ni tista prava pot&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.

</description>
        <enclosure length="52155648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/27/MitjaCeRA_SLO_MMC.PR1.20240527.1.2105_12265101.mp3"></enclosure>
        <guid>175048889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3259</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048889</link>
        <pubDate> Mon, 27 May 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Mitja Cener: Ko čistim avtomobile, rušim predsodek, da Romi nimamo radi čistoče</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.</description>
        <enclosure length="52583040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/20/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20240520.1.2105_12204350.mp3"></enclosure>
        <guid>175047206</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047206</link>
        <pubDate> Mon, 20 May 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.</description>
        <enclosure length="53363712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/13/BurzuYaRA_SLO_MMC.PR1.20240513.1.2105_12141701.mp3"></enclosure>
        <guid>175045526</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3335</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045526</link>
        <pubDate> Mon, 13 May 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. 

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.
</description>
        <enclosure length="52465920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/06/BorkoHoRA_SLO_MMC.PR1.20240506.1.2105_12080066.mp3"></enclosure>
        <guid>175043799</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3279</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogovarjali smo se z Borkom Horvatom iz Murske Sobote. Leta 2007 je imel hudo poškodbo glave in je pristal na invalidskem vozičku. Sledila je dolga rehabilitacija v Ljubljani. Že od nekdaj se je zanimal za glasbo, zato je svoj glasbeni prvenec z naslovom Ljubezen ne šteje kromosomov posvetil svoji punci Andreji, ki ima Downov sindrom. Preverili smo do kakšnih zaključkov so prišli izvajalci v sklopu projekta Naprej: opolnomočenje Rominj in romskih skupnosti za vprašanja enakosti spolov ter kateri so izzivi, ki se porajajo med enakopravnostjo in enakostjo. 

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Margherita zasedbe Balkan Boys in Hegevuda skupine Romano Glauso. Na tujem delu pa se bosta pomerila Sebas de la Calle s skladbo Quien no sufre no ama in Jan Bendig s skladbo Avilem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043799</link>
        <pubDate> Mon, 06 May 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Borko Horvat: Ljubezen res ne pozna kromosomov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
</description>
        <enclosure length="52827648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/29/IzposojaRA_SLO_MMC.PR1.20240429.1.2105_12029517.mp3"></enclosure>
        <guid>175042424</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odprt je Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, katerega cilj je omogočiti najranljivejšim skupinam prebivalstva izposojo osnovne računalniške opreme. Prinašamo podrobnosti, kdo je upravičen do izposoje in kakšni so drugi pogoji. V tokratni rubriki romskega jezika predstavljamo odgovore iz treh romskih naselij na območju Dolenjske in Bele krajine, ki so bila obiskana v okviru izvedbe analize stanja na področju potreb po poučevanju romščine v slovenskem šolskem sistemu. Gre za naselja Smrekec, Kerinov Grm in Boriha, pri analizi pa so sodelovali osnovnošolski otroci in njihovi starši.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042424</link>
        <pubDate> Mon, 29 Apr 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Izposoja računalniške opreme za najranljivejše skupine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.</description>
        <enclosure length="52037760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/22/panskiRA_SLO_MMC.PR1.20240422.1.2105_11964395.mp3"></enclosure>
        <guid>175039643</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3252</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Španski Romano Kher je v Barceloni pripravil srečanje Romov treh držav – poleg domačinov še iz Italije in Slovenije. V okviru evropskega projekta ACE so se pogovarjali o sodelovanju in mednarodni aktivaciji Romov. Evropska komisija je razkrila zmagovalce četrte izdaje prestižne nagrade „Romom najbolj prijazen župan“ na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. V Kočevju pa so Rominje ustanovile novo folklorno skupino Čhaja kočijaha.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039643</link>
        <pubDate> Mon, 22 Apr 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Španski Romi zaradi zgodovinskih vzrokov niso ohranili svojega jezika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so  v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.</description>
        <enclosure length="52267008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/15/VKoevjRA_SLO_MMC.PR1.20240415.1.2105_11901126.mp3"></enclosure>
        <guid>175037879</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3266</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minuli teden smo skupaj z vami obeležili svetovni dan Romov. Zato se nocoj odpravljamo v Kočevje, kjer je občina skupaj s tamkajšnjo ljudsko univerzo, posamezniki Romi in romskim svetnikom pripravila do sedaj največje praznovanje dneva Romov. Ustanovila se je tudi nova romska folklorna skupina. Pestro in bogato prireditev so pripravili tudi v Novem mestu. Prinašamo pa še reportažo iz Milana, kjer so  v tamkajšnji Scali s kulturno prireditvijo in koncertom glasbenikov Santina in Genarra Spinelli z gosti in orkestrom obeležili največji praznik Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175037879</link>
        <pubDate> Mon, 15 Apr 2024 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Kočevju so za dan Romov pripravili največje obeležje doslej</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/9172690/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>podcast.radio@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>MMC RTV</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 16 Mar 2026 19:55:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>mmc@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
      <title>Naše poti</title>
    </channel>
  </rss>
