<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/nase_poti.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Naše poti</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/9172690/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Kako prepoznati in preprečevati nasilje? Kako pomagati ljudem, ki se soočajo z odvisnostmi? In predvsem kako zaščititi otroke in ženske ter zagotoviti, da bodo pri reševanju teh vprašanj slišani tudi glasovi romske skupnosti? O teh vprašanjih so razpravljali na okrogli mizi v Grosupljem, ki jo je pripravil vladni urad za narodnosti. V Kočevju je Svet romske skupnosti Republike Slovenije odprl novo pisarno, s katero želi okrepiti povezovanje z Romi v jugovzhodni Sloveniji, zbirati njihove pobude ter izboljšati pretok informacij in sodelovanje.

V mesečnem glasovanju se na domačem delu za glasove potegujeta zasedba Kontrabant s skladbo Kale Roma Kale in zasedba Koko &amp; Mandovi s skladbo Baro dive. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Bucovina, pod katero se podpisuje Shantel in skladbo Origo, ki jo prispeva Joci Papái.
</description>
        <enclosure length="81688320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/10/05/AlisistRA_SLO_MMC.PR1.20261005.1.2105_22238209.mp3"></enclosure>
        <guid>175254731</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako prepoznati in preprečevati nasilje? Kako pomagati ljudem, ki se soočajo z odvisnostmi? In predvsem kako zaščititi otroke in ženske ter zagotoviti, da bodo pri reševanju teh vprašanj slišani tudi glasovi romske skupnosti? O teh vprašanjih so razpravljali na okrogli mizi v Grosupljem, ki jo je pripravil vladni urad za narodnosti. V Kočevju je Svet romske skupnosti Republike Slovenije odprl novo pisarno, s katero želi okrepiti povezovanje z Romi v jugovzhodni Sloveniji, zbirati njihove pobude ter izboljšati pretok informacij in sodelovanje.

V mesečnem glasovanju se na domačem delu za glasove potegujeta zasedba Kontrabant s skladbo Kale Roma Kale in zasedba Koko &amp; Mandovi s skladbo Baro dive. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Bucovina, pod katero se podpisuje Shantel in skladbo Origo, ki jo prispeva Joci Papái.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175254731</link>
        <pubDate> Mon, 05 Oct 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali sistem lahko zagotovi celostno podporo žrtvam nasilja in odvisnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako pomembno je, da so Romi slišani, vključeni in imajo enake možnosti za sodelovanje v družbi? V Novem mestu so na dogodku »Slišani, vključeni, uspešni« predstavili zgodbe, dosežke in dobre prakse romske skupnosti ter iskali odgovore na vprašanje, kako ustvarjati okolje, v katerem lahko posamezniki svoje znanje, darove in potencial tudi uresničijo. Posebna pozornost je bila namenjena zaposlovanju Romov. Med mladimi na Dolenjskem je ena pomembnejših ovir pri vključevanju na trg dela nedokončana osnovna šola, zato so govorili tudi o pomenu izobraževanja, podpore in ustvarjanja priložnosti za mlade. V oddaji predstavljamo tudi romsko umetnico, ki je s svojo zgodbo dosegla mednarodno občinstvo. Romunska igralka in režiserka Alina Șerban je na 83. beneškem filmskem festivalu za svoj režijski celovečerni prvenec Jaz štejem prejela nagrado občinstva Armani Beauty. V jezikovnem kotičku pa se posvečamo romščini. Čeprav o njej pogosto govorimo kot o enem jeziku, je romščina danes zelo raznovrstna in jo sestavljajo številna narečja oziroma jezikovne različice. Zakaj so med njimi razlike in kako jih raziskovalci razvrščajo? Pri nekaterih jezikovnih različicah jasne meje niti ni mogoče določiti. Prav prehodna narečja namreč kažejo, kako se jeziki spreminjajo v prostoru in času.</description>
        <enclosure length="96238848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/28/ZaposlovRA_SLO_MMC.PR1.20260928.1.2105_22145774.mp3"></enclosure>
        <guid>175252967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3007</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako pomembno je, da so Romi slišani, vključeni in imajo enake možnosti za sodelovanje v družbi? V Novem mestu so na dogodku »Slišani, vključeni, uspešni« predstavili zgodbe, dosežke in dobre prakse romske skupnosti ter iskali odgovore na vprašanje, kako ustvarjati okolje, v katerem lahko posamezniki svoje znanje, darove in potencial tudi uresničijo. Posebna pozornost je bila namenjena zaposlovanju Romov. Med mladimi na Dolenjskem je ena pomembnejših ovir pri vključevanju na trg dela nedokončana osnovna šola, zato so govorili tudi o pomenu izobraževanja, podpore in ustvarjanja priložnosti za mlade. V oddaji predstavljamo tudi romsko umetnico, ki je s svojo zgodbo dosegla mednarodno občinstvo. Romunska igralka in režiserka Alina Șerban je na 83. beneškem filmskem festivalu za svoj režijski celovečerni prvenec Jaz štejem prejela nagrado občinstva Armani Beauty. V jezikovnem kotičku pa se posvečamo romščini. Čeprav o njej pogosto govorimo kot o enem jeziku, je romščina danes zelo raznovrstna in jo sestavljajo številna narečja oziroma jezikovne različice. Zakaj so med njimi razlike in kako jih raziskovalci razvrščajo? Pri nekaterih jezikovnih različicah jasne meje niti ni mogoče določiti. Prav prehodna narečja namreč kažejo, kako se jeziki spreminjajo v prostoru in času.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175252967</link>
        <pubDate> Mon, 28 Sep 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zaposlovanje Romov v Novem mestu se izboljšuje, ovira ostaja nedokončana osnovna šola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romska kultura ni le glasba, ples in običaji, temveč tudi jezik, zgodbe, spomini, znanja, kulinarika, družinske tradicije in številne druge oblike nesnovne kulturne dediščine, ki se pogosto prenašajo predvsem ustno. Kako pomembno je to dediščino dokumentirati in ohraniti? Zakaj v Sloveniji še nimamo celovitejšega arhiva nesnovne kulturne dediščine Romov in katere so pri tem glavne ovire? Kakšna je vloga muzejev, raziskovalcev in romske skupnosti ter zakaj bi morali biti Romi sami aktivno vključeni v ohranjanje svoje dediščine? O teh vprašanjih se v tokratni oddaji Naše poti pogovarjamo z dr. Tino Palaić, vodjo oddelka kustodiatov in kustosinjo za zbirke slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji.</description>
        <enclosure length="105242112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/21/NesnovnaRA_SLO_MMC.PR1.20260921.1.2105_22043382.mp3"></enclosure>
        <guid>175251238</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3288</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romska kultura ni le glasba, ples in običaji, temveč tudi jezik, zgodbe, spomini, znanja, kulinarika, družinske tradicije in številne druge oblike nesnovne kulturne dediščine, ki se pogosto prenašajo predvsem ustno. Kako pomembno je to dediščino dokumentirati in ohraniti? Zakaj v Sloveniji še nimamo celovitejšega arhiva nesnovne kulturne dediščine Romov in katere so pri tem glavne ovire? Kakšna je vloga muzejev, raziskovalcev in romske skupnosti ter zakaj bi morali biti Romi sami aktivno vključeni v ohranjanje svoje dediščine? O teh vprašanjih se v tokratni oddaji Naše poti pogovarjamo z dr. Tino Palaić, vodjo oddelka kustodiatov in kustosinjo za zbirke slovenskih izseljencev, zamejcev, pripadnikov narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175251238</link>
        <pubDate> Mon, 21 Sep 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nesnovna kulturna dediščina Romov ali kaj bo ostalo za prihodnje generacije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odpravili smo se na Puščo, kjer je potekala tradicionalna, že deveta golažijada. V kuhanju se je pomerilo 16 ekip, komisija pa je imela zahtevno nalogo. Med številnimi različicami priljubljene jedi izbrati najboljši golaž. Čeprav gre za mednarodno tekmovanje, so se v pripravi golaža pomerile le domače ekipe. Predstavili bomo še evropski projekt Roma Soul Food, ki skozi pogovore z Romi raziskuje spomine na kulinariko, jedi in prehranske navade iz otroštva. Slovenski partner projekta, EPEKA iz Maribora, je zbral osebne zgodbe, povezane s hrano, družino, tradicijo in kulturno dediščino, nekaj zgodb bomo slišali tudi v Naših poteh.</description>
        <enclosure length="106598400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/14/KdojenRA_SLO_MMC.PR1.20260914.1.2105_21949724.mp3"></enclosure>
        <guid>175249490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odpravili smo se na Puščo, kjer je potekala tradicionalna, že deveta golažijada. V kuhanju se je pomerilo 16 ekip, komisija pa je imela zahtevno nalogo. Med številnimi različicami priljubljene jedi izbrati najboljši golaž. Čeprav gre za mednarodno tekmovanje, so se v pripravi golaža pomerile le domače ekipe. Predstavili bomo še evropski projekt Roma Soul Food, ki skozi pogovore z Romi raziskuje spomine na kulinariko, jedi in prehranske navade iz otroštva. Slovenski partner projekta, EPEKA iz Maribora, je zbral osebne zgodbe, povezane s hrano, družino, tradicijo in kulturno dediščino, nekaj zgodb bomo slišali tudi v Naših poteh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175249490</link>
        <pubDate> Mon, 14 Sep 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo je na Pušči skuhal najboljši ciganski golaž?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Naših poteh o začetku novega šolskega leta v večnamenskem romskem centru v Beltincih, kjer otrokom pomagajo pri učenju, razvijanju učnih navad ter jih vključujejo v različne prostočasne in druge dejavnosti. Preverili bomo, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in njihovi starši ter kako jim pri tem pomaga center. Govorili bomo tudi o pozivu Sveta romske skupnosti vladi k spremembi pristopa pri reševanju vprašanj, povezanih s položajem Romov. V ospredju je načelo »nič o Romih brez Romov« in zahteva po večji vključenosti romske skupnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov.

V glasbenem izboru poletnih mesecev se na domačem delu za glasove potegujeta zasedbi Halgato band s skladbo Čour man in Rom Ton s skladbo Čhoure čavoure. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Čučomuro zasedbe Bengas ter skladbo Abran paso que arrancamos zasedbe Rumbakana.
</description>
        <enclosure length="105264384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/09/07/VvenamRA_SLO_MMC.PR1.20260907.1.2105_21855899.mp3"></enclosure>
        <guid>175247785</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Naših poteh o začetku novega šolskega leta v večnamenskem romskem centru v Beltincih, kjer otrokom pomagajo pri učenju, razvijanju učnih navad ter jih vključujejo v različne prostočasne in druge dejavnosti. Preverili bomo, s kakšnimi izzivi se srečujejo otroci in njihovi starši ter kako jim pri tem pomaga center. Govorili bomo tudi o pozivu Sveta romske skupnosti vladi k spremembi pristopa pri reševanju vprašanj, povezanih s položajem Romov. V ospredju je načelo »nič o Romih brez Romov« in zahteva po večji vključenosti romske skupnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov.

V glasbenem izboru poletnih mesecev se na domačem delu za glasove potegujeta zasedbi Halgato band s skladbo Čour man in Rom Ton s skladbo Čhoure čavoure. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Čučomuro zasedbe Bengas ter skladbo Abran paso que arrancamos zasedbe Rumbakana.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175247785</link>
        <pubDate> Mon, 07 Sep 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V večnamenskem romskem centru Beltinci uspešno začeli novo šolsko leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali v delovanje Vladnega urada za narodnosti in preverili, kaj se na področju izboljševanja položaja romske skupnosti v Sloveniji dogaja v praksi. Z vršilcem dolžnosti direktorja urada Gregorjem Peričem smo govorili o učinkih državnih ukrepov, porabi in spremljanju več deset milijonov evrov, namenjenih programom za romsko skupnost, ter o tem, kako se odločitve in strategije države uresničujejo na terenu. Dotaknili smo se tudi sprememb zakona o romski skupnosti, zanimanja institucij za usposabljanja o diskriminaciji in vprašanja, katera področja so danes za državo največji izziv. Kaj se je v zadnjih dveh letih dejansko izboljšalo in kaj bi bilo treba narediti drugače?</description>
        <enclosure length="104403456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/31/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20260831.1.2105_21764671.mp3"></enclosure>
        <guid>175246188</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3262</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali v delovanje Vladnega urada za narodnosti in preverili, kaj se na področju izboljševanja položaja romske skupnosti v Sloveniji dogaja v praksi. Z vršilcem dolžnosti direktorja urada Gregorjem Peričem smo govorili o učinkih državnih ukrepov, porabi in spremljanju več deset milijonov evrov, namenjenih programom za romsko skupnost, ter o tem, kako se odločitve in strategije države uresničujejo na terenu. Dotaknili smo se tudi sprememb zakona o romski skupnosti, zanimanja institucij za usposabljanja o diskriminaciji in vprašanja, katera področja so danes za državo največji izziv. Kaj se je v zadnjih dveh letih dejansko izboljšalo in kaj bi bilo treba narediti drugače?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175246188</link>
        <pubDate> Mon, 31 Aug 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Letos okoli 27 milijonov za programe in ukrepe za Rome</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Naših poteh bomo med drugim prisluhnili glasbi in spominom enega največjih slovenskih pevcev,Ota Pestnerja. Spomnili se bomo njegovega otroškega posnetka Cigančkova violina in velikega preboja s skladbo Trideset let, ob tem pa prisluhnili delu pogovora z Otom Pestnerjem iz oddaje Prvaki tedna na Prvem. Udeleženci otroškega in mladinskega tabora pa so na Pomurskem madžarskem radiu v Lendavi spoznavali, kako nastajata radijski in televizijski program regijske enote RTV Slovenija ter kaj vse se dogaja v ozadju, preden vsebine pridejo do poslušalcev in gledalcev. Takšni obiski so pomembni, ker mladi tako spoznavajo medije od blizu, razvijajo medijsko pismenost in se učijo, kako nastajajo vsebine, ki jih vsak dan spremljamo.</description>
        <enclosure length="99650304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/24/OtoPestRA_SLO_MMC.PR1.20260824.1.2105_21678840.mp3"></enclosure>
        <guid>175244658</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3114</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Naših poteh bomo med drugim prisluhnili glasbi in spominom enega največjih slovenskih pevcev,Ota Pestnerja. Spomnili se bomo njegovega otroškega posnetka Cigančkova violina in velikega preboja s skladbo Trideset let, ob tem pa prisluhnili delu pogovora z Otom Pestnerjem iz oddaje Prvaki tedna na Prvem. Udeleženci otroškega in mladinskega tabora pa so na Pomurskem madžarskem radiu v Lendavi spoznavali, kako nastajata radijski in televizijski program regijske enote RTV Slovenija ter kaj vse se dogaja v ozadju, preden vsebine pridejo do poslušalcev in gledalcev. Takšni obiski so pomembni, ker mladi tako spoznavajo medije od blizu, razvijajo medijsko pismenost in se učijo, kako nastajajo vsebine, ki jih vsak dan spremljamo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175244658</link>
        <pubDate> Mon, 24 Aug 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Oto Pestner, glas, ki je odraščal z glasbo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali nekoliko dlje od naših meja in preverili, kaj novega se dogaja v romskih skupnostih po Evropi. Na Slovaškem bodo za socialna najemna stanovanja, med drugim tudi za romske skupnosti, namenili 35,3 milijona evrov, iz Španije pa prihajata kar dve zanimivi zgodbi. Ena govori o programu, ki Rome, starejše od 25 let, spodbuja k vstopu v univerzitetno izobraževanje, druga pa o tem, kako bi lahko umetna inteligenca pomagala zmanjševati izobraževalni zaostanek romskih otrok. Pogledali bomo tudi v Albanijo, kjer se odpira vse bolj aktualno vprašanje digitalne diskriminacije Romov.</description>
        <enclosure length="104812032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/17/OdstanoRA_SLO_MMC.PR1.20260817.1.2105_21596474.mp3"></enclosure>
        <guid>175243230</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3275</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali nekoliko dlje od naših meja in preverili, kaj novega se dogaja v romskih skupnostih po Evropi. Na Slovaškem bodo za socialna najemna stanovanja, med drugim tudi za romske skupnosti, namenili 35,3 milijona evrov, iz Španije pa prihajata kar dve zanimivi zgodbi. Ena govori o programu, ki Rome, starejše od 25 let, spodbuja k vstopu v univerzitetno izobraževanje, druga pa o tem, kako bi lahko umetna inteligenca pomagala zmanjševati izobraževalni zaostanek romskih otrok. Pogledali bomo tudi v Albanijo, kjer se odpira vse bolj aktualno vprašanje digitalne diskriminacije Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175243230</link>
        <pubDate> Mon, 17 Aug 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Od stanovanj na Slovaškem do univerzitetne izobrazbe v Španiji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletne počitnice so čas novih doživetij, prijateljstev in nepozabnih izkušenj. Skoraj ves dan smo preživeli med udeleženci poletnega tabora v Dolgi vasi, kjer smo spremljali njihove dejavnosti ter zabeležili vtise otrok, mladih in mentorjev. Poseben pečat taboru je dal obisk mladih iz romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu, večina njih je Prekmurje obiskala prvič. V daljši reportaži boste slišali, kaj jih je najbolj navdušilo in zakaj imajo takšna srečanja pomembno vlogo pri povezovanju mladih iz različnih okolij. V oddaji še povzetek s strokovnega posveta ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni.</description>
        <enclosure length="105192192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/10/PoletniRA_SLO_MMC.PR1.20260810.1.2105_21517839.mp3"></enclosure>
        <guid>175241823</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3287</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletne počitnice so čas novih doživetij, prijateljstev in nepozabnih izkušenj. Skoraj ves dan smo preživeli med udeleženci poletnega tabora v Dolgi vasi, kjer smo spremljali njihove dejavnosti ter zabeležili vtise otrok, mladih in mentorjev. Poseben pečat taboru je dal obisk mladih iz romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu, večina njih je Prekmurje obiskala prvič. V daljši reportaži boste slišali, kaj jih je najbolj navdušilo in zakaj imajo takšna srečanja pomembno vlogo pri povezovanju mladih iz različnih okolij. V oddaji še povzetek s strokovnega posveta ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175241823</link>
        <pubDate> Mon, 10 Aug 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletni tabor v Dolgi vasi združil mlade iz Prekmurja in Dolenjske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Naše poti se bomo z glasbo spomnili 2. in 3. avgusta, datumov, ki nosita globok pomen za romsko skupnost. V noči z drugega na tretji avgust leta 1944 je bilo v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau umorjenih okoli tri tisoč Romov in Sintov, ki so bili zaprti v tako imenovanem romskem družinskem taborišču. Ta tragični dogodek danes velja za enega najbolj temačnih trenutkov zgodovine romskega ljudstva in je postal simbol spomina na vse žrtve genocida nad Romi in Sinti. V oddaji bomo skozi glasbo odprli prostor za spomin, žalost, pa tudi za moč, dostojanstvo in neomajno voljo do življenja, ki se je ohranila kljub preganjanju in nasilju. Prisluhnili bomo glasbenim zgodbam, ki nas opominjajo, da spomin ni le pogled v preteklost, temveč tudi odgovornost sedanjosti in prihodnosti.</description>
        <enclosure length="100250880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/08/03/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20260803.1.2105_21435538.mp3"></enclosure>
        <guid>175240427</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3132</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Naše poti se bomo z glasbo spomnili 2. in 3. avgusta, datumov, ki nosita globok pomen za romsko skupnost. V noči z drugega na tretji avgust leta 1944 je bilo v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau umorjenih okoli tri tisoč Romov in Sintov, ki so bili zaprti v tako imenovanem romskem družinskem taborišču. Ta tragični dogodek danes velja za enega najbolj temačnih trenutkov zgodovine romskega ljudstva in je postal simbol spomina na vse žrtve genocida nad Romi in Sinti. V oddaji bomo skozi glasbo odprli prostor za spomin, žalost, pa tudi za moč, dostojanstvo in neomajno voljo do življenja, ki se je ohranila kljub preganjanju in nasilju. Prisluhnili bomo glasbenim zgodbam, ki nas opominjajo, da spomin ni le pogled v preteklost, temveč tudi odgovornost sedanjosti in prihodnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175240427</link>
        <pubDate> Mon, 03 Aug 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Z glasbo v spomin žrtvam romskega genocida</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletne Naše poti prinašajo izbor raznolike romske glasbe, ki poslušalce popelje od Barcelone do Skopja, od Prage do Slovenije. V oddaji boste slišali sodobne izvajalce, ki romsko glasbeno dediščino uspešno prepletajo s popom, flamenkom, hip hopom, R&amp;B-jem, balkanskimi pihalnimi orkestri in drugimi sodobnimi glasbenimi izrazi. Tudi tokrat vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete raznolikim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe.</description>
        <enclosure length="105161472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/27/PoletnoRA_SLO_MMC.PR1.20260727.1.2105_21358095.mp3"></enclosure>
        <guid>175239103</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletne Naše poti prinašajo izbor raznolike romske glasbe, ki poslušalce popelje od Barcelone do Skopja, od Prage do Slovenije. V oddaji boste slišali sodobne izvajalce, ki romsko glasbeno dediščino uspešno prepletajo s popom, flamenkom, hip hopom, R&amp;B-jem, balkanskimi pihalnimi orkestri in drugimi sodobnimi glasbenimi izrazi. Tudi tokrat vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete raznolikim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175239103</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jul 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletno potovanje z romsko glasbo, 2. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se bomo podali na glasbeno potovanje, na katerem bomo odprli zvočni spomin enega najbolj energičnih romskih koncertov, kar smo jih v zadnjih letih doživeli pri nas. Julija 2017 je na prizorišču ob nekdanji prvi romski restavraciji v Sloveniji, mariborski Romani Kafenava, nastopil legendarni romunski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Od svojega mednarodnega preboja v devetdesetih letih je Fanfare Ciocărlia prepotovala svetovne odre, izdala številne odmevne albume in dokazala, da lahko glasba, ki je nastajala na balkanskih porokah in vaških praznovanjih, navduši tudi občinstvo največjih koncertnih dvoran. Mariborski koncert je bil prav takšen, neustavljiv, razigran in poln energije. V nocojšnjih Naših poteh bomo prisluhnili izboru skladb s tega nepozabnega večera.</description>
        <enclosure length="106120704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/20/PosnetekRA_SLO_MMC.PR1.20260720.1.2105_21272044.mp3"></enclosure>
        <guid>175237699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3316</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se bomo podali na glasbeno potovanje, na katerem bomo odprli zvočni spomin enega najbolj energičnih romskih koncertov, kar smo jih v zadnjih letih doživeli pri nas. Julija 2017 je na prizorišču ob nekdanji prvi romski restavraciji v Sloveniji, mariborski Romani Kafenava, nastopil legendarni romunski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Od svojega mednarodnega preboja v devetdesetih letih je Fanfare Ciocărlia prepotovala svetovne odre, izdala številne odmevne albume in dokazala, da lahko glasba, ki je nastajala na balkanskih porokah in vaških praznovanjih, navduši tudi občinstvo največjih koncertnih dvoran. Mariborski koncert je bil prav takšen, neustavljiv, razigran in poln energije. V nocojšnjih Naših poteh bomo prisluhnili izboru skladb s tega nepozabnega večera.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175237699</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jul 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Posnetek koncerta Fanfare Ciocărlia v Mariboru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletje je čas, ko se nekoliko lažje ustavimo, prisluhnemo svetu okoli sebe in se odpravimo na kakšno novo pot, tudi glasbeno. Danes začenjamo prvo od naših poletnih glasbenih potovanj, na katerih bomo odkrivali različne kraje, zgodbe in zvoke, ki jih povezuje moč glasbe. Naša prva pot nas vodi na Balkan, med ritme, melodije in virtuozne izvajalce romske glasbene tradicije. Čakajo nas ognjeviti klarineti, plesni ritmi, nežne melodije in glasbene zgodbe, v katerih se prepletajo dediščina, sodobnost in neizčrpna ustvarjalnost.</description>
        <enclosure length="99129600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/13/PoletnoRA_SLO_MMC.PR1.20260713.1.2105_21179258.mp3"></enclosure>
        <guid>175236173</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3097</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletje je čas, ko se nekoliko lažje ustavimo, prisluhnemo svetu okoli sebe in se odpravimo na kakšno novo pot, tudi glasbeno. Danes začenjamo prvo od naših poletnih glasbenih potovanj, na katerih bomo odkrivali različne kraje, zgodbe in zvoke, ki jih povezuje moč glasbe. Naša prva pot nas vodi na Balkan, med ritme, melodije in virtuozne izvajalce romske glasbene tradicije. Čakajo nas ognjeviti klarineti, plesni ritmi, nežne melodije in glasbene zgodbe, v katerih se prepletajo dediščina, sodobnost in neizčrpna ustvarjalnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175236173</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jul 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Poletno potovanje z romsko glasbo 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na letošnjem tekmovanju romske pesmi Romani Gili, ki ga pripravlja Evropski romski inštitut za umetnost in kulturo ERIAC, se je na stopničkah najboljših treh znašla tudi Nina Brasseur iz Slovenije. S skladbo Sune (Sanje) je zasedla tretje mesto.  Dijaka zadnjega letnika programa strojne tehnike Teo Nagy in Marijo Šarkezi pa sta z mentorjem Teodorjem Vargo zasnovala in izdelala električni gokart, s katerim sta pokazala svoje tehnično znanje, ustvarjalnost in sposobnost samostojnega reševanja zahtevnih nalog. Marija in Tea smo obiskali na Lindauringu, motostezi pri Lendavi, po kateri sta zapeljala gokart.

Novi izbor najljubših skladb prejšnjega meseca prinaša napet glasbeni dvoboj med domačimi ustvarjalci in tujimi glasbenimi ritmi. V domačem taboru se za naklonjenost poslušalcev potegujeta skupina Balkan Boys s temperamentno skladbo Balkan Du Brazil in Magnifico, ki navdušuje z nalezljivim ritmom uspešnice Zum Zum Kolo. Tuji del glasovanja pa ponuja pravo ognjevito nasprotje, saj občinstvo z divjimi ritmi osvaja Antwerp Gipsy Ska Orchestra z Bašalajo, medtem ko Taraf Syriana prinaša inovativno umirjenost s skladbo Ya Mahla Al Fus’Ha.
</description>
        <enclosure length="103961856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/07/06/TeoNagyRA_SLO_MMC.PR1.20260706.1.2105_21081386.mp3"></enclosure>
        <guid>175234648</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3248</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na letošnjem tekmovanju romske pesmi Romani Gili, ki ga pripravlja Evropski romski inštitut za umetnost in kulturo ERIAC, se je na stopničkah najboljših treh znašla tudi Nina Brasseur iz Slovenije. S skladbo Sune (Sanje) je zasedla tretje mesto.  Dijaka zadnjega letnika programa strojne tehnike Teo Nagy in Marijo Šarkezi pa sta z mentorjem Teodorjem Vargo zasnovala in izdelala električni gokart, s katerim sta pokazala svoje tehnično znanje, ustvarjalnost in sposobnost samostojnega reševanja zahtevnih nalog. Marija in Tea smo obiskali na Lindauringu, motostezi pri Lendavi, po kateri sta zapeljala gokart.

Novi izbor najljubših skladb prejšnjega meseca prinaša napet glasbeni dvoboj med domačimi ustvarjalci in tujimi glasbenimi ritmi. V domačem taboru se za naklonjenost poslušalcev potegujeta skupina Balkan Boys s temperamentno skladbo Balkan Du Brazil in Magnifico, ki navdušuje z nalezljivim ritmom uspešnice Zum Zum Kolo. Tuji del glasovanja pa ponuja pravo ognjevito nasprotje, saj občinstvo z divjimi ritmi osvaja Antwerp Gipsy Ska Orchestra z Bašalajo, medtem ko Taraf Syriana prinaša inovativno umirjenost s skladbo Ya Mahla Al Fus’Ha.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175234648</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jul 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Teo Nagy in Marijo Šarkezi v dveh letih sestavila električni gokart</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čeprav je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih sprejela številne strategije in programe za izboljšanje položaja Romov ter za različne ukrepe namenila več kot sto milijonov evrov, številni ključni izzivi ostajajo nerešeni. Diskriminacija je po ocenah predstavnikov romske skupnosti še vedno razširjena, ponekod celo narašča, zakonodajne spremembe pa se kljub dolgoletnim opozorilom še vedno odmikajo. Na mednarodni dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih institucij razpravljali o doseženem napredku, pa tudi o odprtih vprašanjih, od izobraževanja, bivalnih razmer in zaposlovanja do politične zastopanosti ter vključevanja Romov v procese odločanja. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali pet novih besed v romščini.</description>
        <enclosure length="104721408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/29/PodvehRA_SLO_MMC.PR1.20260629.1.2105_20986901.mp3"></enclosure>
        <guid>175233085</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3272</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čeprav je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih sprejela številne strategije in programe za izboljšanje položaja Romov ter za različne ukrepe namenila več kot sto milijonov evrov, številni ključni izzivi ostajajo nerešeni. Diskriminacija je po ocenah predstavnikov romske skupnosti še vedno razširjena, ponekod celo narašča, zakonodajne spremembe pa se kljub dolgoletnim opozorilom še vedno odmikajo. Na mednarodni dvodnevni romski konferenci v Murski Soboti so predstavniki romske skupnosti, države in evropskih institucij razpravljali o doseženem napredku, pa tudi o odprtih vprašanjih, od izobraževanja, bivalnih razmer in zaposlovanja do politične zastopanosti ter vključevanja Romov v procese odločanja. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali pet novih besed v romščini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175233085</link>
        <pubDate> Mon, 29 Jun 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Po dveh desetletjih ukrepov in politik, izzivi še vedno ostajajo nerešeni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Preverili smo, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.</description>
        <enclosure length="103783680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/22/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20260622.1.2105_20892866.mp3"></enclosure>
        <guid>175231472</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3243</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Preverili smo, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175231472</link>
        <pubDate> Mon, 22 Jun 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi posredovalci v Prekmurju so nepogrešljiva vez do reševalcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mednarodni program, ki ga izvaja Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, s pomočjo ozaveščevalnih delavnic pripadnike romske skupnosti informira predvsem o preventivnih presejalnih programih Dora, Zora in Svit. V sklopu obiskov naselij v Prekmurju smo se jim pridružili v Vadarcih na Goričkem. Delavnice izvajajo širitelji iz romske skupnosti, ki so jih o programih predhodno izobraževali zdravstveni delavci. Na podlagi izsledkov raziskave o izkušnjah in mnenjih tridesetih staršev iz Prekmurja in Bele krajine bomo v oddaji govorili tudi o pomenu pouka romskega jezika in kulture za ohranjanje jezikovne identitete ter boljšo vključenost romskih otrok v izobraževalni proces. Pouk v romščini program se že izvaja na osnovnih šolah v Metliki in Črenšovcih, medtem ko pilotna izvedba že poteka tudi v Kočevju.</description>
        <enclosure length="105726720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/15/ProgramoRA_SLO_MMC.PR1.20260615.1.2105_20785836.mp3"></enclosure>
        <guid>175229644</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mednarodni program, ki ga izvaja Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, s pomočjo ozaveščevalnih delavnic pripadnike romske skupnosti informira predvsem o preventivnih presejalnih programih Dora, Zora in Svit. V sklopu obiskov naselij v Prekmurju smo se jim pridružili v Vadarcih na Goričkem. Delavnice izvajajo širitelji iz romske skupnosti, ki so jih o programih predhodno izobraževali zdravstveni delavci. Na podlagi izsledkov raziskave o izkušnjah in mnenjih tridesetih staršev iz Prekmurja in Bele krajine bomo v oddaji govorili tudi o pomenu pouka romskega jezika in kulture za ohranjanje jezikovne identitete ter boljšo vključenost romskih otrok v izobraževalni proces. Pouk v romščini program se že izvaja na osnovnih šolah v Metliki in Črenšovcih, medtem ko pilotna izvedba že poteka tudi v Kočevju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175229644</link>
        <pubDate> Mon, 15 Jun 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Programom Dora, Zora in Svit se bosta kmalu pridružila še programa Luka in Peter</title>
      </item>
      <item>
        <description>Program Socialna aktivacija+ je namenjen romskim ženskam, ki želijo okrepiti svojo vlogo v družini, skupnosti in družbi ter pridobiti nova znanja, samozavest in priložnosti za boljše življenje. Preverili smo, kako uspešna je bila tretja skupina, ki je v polletno usposabljanje vključila petnajst Rominj iz Pomurja. Še zadnjič se bomo odpravili v Carigrad, natančneje v dnevni center prostovoljcev Sulukule, ki vsakodnevno pomaga otrokom iz socialno ogroženih okolij, predvsem romskim otrokom iz deprivilegiranih družin v četrti. V skupnosti, v kateri se družine pogosto srečujejo z negotovostjo in socialno izključenostjo, pomeni stalna prisotnost odraslih pomembno oporo pri odraščanju.
</description>
        <enclosure length="105444096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/08/RominjeRA_SLO_MMC.PR1.20260608.1.2105_20685257.mp3"></enclosure>
        <guid>175227827</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3295</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Program Socialna aktivacija+ je namenjen romskim ženskam, ki želijo okrepiti svojo vlogo v družini, skupnosti in družbi ter pridobiti nova znanja, samozavest in priložnosti za boljše življenje. Preverili smo, kako uspešna je bila tretja skupina, ki je v polletno usposabljanje vključila petnajst Rominj iz Pomurja. Še zadnjič se bomo odpravili v Carigrad, natančneje v dnevni center prostovoljcev Sulukule, ki vsakodnevno pomaga otrokom iz socialno ogroženih okolij, predvsem romskim otrokom iz deprivilegiranih družin v četrti. V skupnosti, v kateri se družine pogosto srečujejo z negotovostjo in socialno izključenostjo, pomeni stalna prisotnost odraslih pomembno oporo pri odraščanju.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175227827</link>
        <pubDate> Mon, 08 Jun 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rominje ob pomoči programa socialne aktivacije do novih zaposlitvenih možnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Odpravili smo se v Kočevje, kjer že skoraj leto dni deluje večnamenski romski center VNRC+. Poleg učne pomoči in ustvarjalnih delavnic tam razvijajo tudi ročne spretnosti, med njimi kvačkanje, ki navdušuje presenetljivo veliko mladih. Iz odsluženih majic nastajajo klopčiči, iz njih pa nova znanja, ustvarjalnost in povezovanje skupnosti. Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu so na novomeško občino in vlado naslovili poziv za izboljšanje življenjskih razmer v naselju. Opozarjajo, da trenutne razmere ne zagotavljajo varnosti šoloobveznim otrokom niti dostojnih pogojev za življenje in vključevanje v družbo.

Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za vašo naklonjenost potegujeta dve izjemni zasedbi: skupina Langa s čustveno skladbo Dobre karte ter Oto Pestner, s kultno skladbo Dama. Tuji del glasovanja pa bo poskrbel za ognjevito vzdušje. Poslušalce bosta z divjimi ritmi poskušala prepričati legendarni Selim Sesler s skladbo Mesk Havasi ter inovativni Shukar Collective z energijsko skladbo Taraf. 
</description>
        <enclosure length="94773504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/06/01/OduneRA_SLO_MMC.PR1.20260601.1.2105_20592997.mp3"></enclosure>
        <guid>175226102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2961</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Odpravili smo se v Kočevje, kjer že skoraj leto dni deluje večnamenski romski center VNRC+. Poleg učne pomoči in ustvarjalnih delavnic tam razvijajo tudi ročne spretnosti, med njimi kvačkanje, ki navdušuje presenetljivo veliko mladih. Iz odsluženih majic nastajajo klopčiči, iz njih pa nova znanja, ustvarjalnost in povezovanje skupnosti. Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu so na novomeško občino in vlado naslovili poziv za izboljšanje življenjskih razmer v naselju. Opozarjajo, da trenutne razmere ne zagotavljajo varnosti šoloobveznim otrokom niti dostojnih pogojev za življenje in vključevanje v družbo.

Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za vašo naklonjenost potegujeta dve izjemni zasedbi: skupina Langa s čustveno skladbo Dobre karte ter Oto Pestner, s kultno skladbo Dama. Tuji del glasovanja pa bo poskrbel za ognjevito vzdušje. Poslušalce bosta z divjimi ritmi poskušala prepričati legendarni Selim Sesler s skladbo Mesk Havasi ter inovativni Shukar Collective z energijsko skladbo Taraf. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175226102</link>
        <pubDate> Mon, 01 Jun 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Od učne pomoči do kvačkanja v kočevskem VNRC+</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med našim obiskom v Carigradu smo spoznali kar nekaj zanimivih posameznikov in organizacij. Eden takih je bil Göcktan Yildirim, po izobrazbi pravnik in hkrati predsednik romske organizacije Romani Godi, ki opozarja na kršitve človekovih pravic Romov, dokumentira diskriminacijo in pomaga žrtvam pri dostopu do pravne zaščite. V pogovoru tudi o tem, kako je pred skoraj 20 leti turška oblast v četrti Sulukule začela obsežen projekt urbane prenove, zaradi katerega so porušili velik del najstarejše romske četrti in prisilno izselili več sto romskih družin. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo ob nekoč priljubljenem dnevu mladosti pobliže spoznali pomen mladosti v romski kulturi, romskih besed terno, terni, terne in ternipe ter razmišljanja o tem, zakaj mladi Romi danes vse manj govorijo romski jezik.</description>
        <enclosure length="106195968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/25/GcktanRA_SLO_MMC.PR1.20260525.1.2105_20502086.mp3"></enclosure>
        <guid>175224300</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3318</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med našim obiskom v Carigradu smo spoznali kar nekaj zanimivih posameznikov in organizacij. Eden takih je bil Göcktan Yildirim, po izobrazbi pravnik in hkrati predsednik romske organizacije Romani Godi, ki opozarja na kršitve človekovih pravic Romov, dokumentira diskriminacijo in pomaga žrtvam pri dostopu do pravne zaščite. V pogovoru tudi o tem, kako je pred skoraj 20 leti turška oblast v četrti Sulukule začela obsežen projekt urbane prenove, zaradi katerega so porušili velik del najstarejše romske četrti in prisilno izselili več sto romskih družin. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo ob nekoč priljubljenem dnevu mladosti pobliže spoznali pomen mladosti v romski kulturi, romskih besed terno, terni, terne in ternipe ter razmišljanja o tem, zakaj mladi Romi danes vse manj govorijo romski jezik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175224300</link>
        <pubDate> Mon, 25 May 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Göcktan Yildirim o nevidnih državljanih Turčije: Za Rome je dostop do odvetnika danes življenjskega pomena</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred mikrofon smo povabili Natašo Brajdič, Rominjo, ki že vrsto let kot policistka dela z otroki, mladimi in družinami v Novem mestu. Pogovarjali smo se o njeni življenjski poti, pomenu izobraževanja ter o delu na terenu, kjer so dialog, zaupanje in sodelovanje ključnega pomena. Dotaknili se bomo tudi aktualnih vprašanj vključevanja romske skupnosti in odnosov v lokalnem okolju. Predstavili bomo še nov vladni dokument o evidentiranih romskih naseljih, na podlagi katerega bo država občinam namenila skoraj deset milijonov evrov za izboljšanje razmer v romskih skupnostih. V oddaji bomo tako z osebno zgodbo in ob aktualnih državnih ukrepih pogledali v izzive in možnosti sobivanja v Sloveniji.</description>
        <enclosure length="107589888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/18/NataaBRA_SLO_MMC.PR1.20260518.1.2105_20406328.mp3"></enclosure>
        <guid>175222472</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3362</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred mikrofon smo povabili Natašo Brajdič, Rominjo, ki že vrsto let kot policistka dela z otroki, mladimi in družinami v Novem mestu. Pogovarjali smo se o njeni življenjski poti, pomenu izobraževanja ter o delu na terenu, kjer so dialog, zaupanje in sodelovanje ključnega pomena. Dotaknili se bomo tudi aktualnih vprašanj vključevanja romske skupnosti in odnosov v lokalnem okolju. Predstavili bomo še nov vladni dokument o evidentiranih romskih naseljih, na podlagi katerega bo država občinam namenila skoraj deset milijonov evrov za izboljšanje razmer v romskih skupnostih. V oddaji bomo tako z osebno zgodbo in ob aktualnih državnih ukrepih pogledali v izzive in možnosti sobivanja v Sloveniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175222472</link>
        <pubDate> Mon, 18 May 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Brajdič: Karta za uspeh je izobrazba.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat nas bo pot vodila v Carigrad, v muzej turških Judov, enega najpomembnejših kulturnih prostorov judovske skupnosti v Turčiji. Muzej ni le zbirka dragocenih predmetov, temveč pripoved o več kot 2600 let dolgi prisotnosti Judov na območju današnje Turčije, od antične Anatolije in prihoda sefardskih Judov iz Španije do današnje skupnosti v Carigradu. Ob tem bomo spregovorili tudi o tesnih zgodovinskih povezavah med Judi in Romi ter o položaju Romov v sodobni Turčiji, kjer številni opozarjajo na diskriminacijo in pomanjkanje pravic. V oddaji bomo predstavili še Andreja Bajiča Šarkezija, romskega stand up komika, ki je postal osebnost leta po izboru bralcev Vestnika in s humorjem odpira pomembne družbene teme ter razbija stereotipe.</description>
        <enclosure length="105950208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/11/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20260511.1.2105_20310489.mp3"></enclosure>
        <guid>175220724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat nas bo pot vodila v Carigrad, v muzej turških Judov, enega najpomembnejših kulturnih prostorov judovske skupnosti v Turčiji. Muzej ni le zbirka dragocenih predmetov, temveč pripoved o več kot 2600 let dolgi prisotnosti Judov na območju današnje Turčije, od antične Anatolije in prihoda sefardskih Judov iz Španije do današnje skupnosti v Carigradu. Ob tem bomo spregovorili tudi o tesnih zgodovinskih povezavah med Judi in Romi ter o položaju Romov v sodobni Turčiji, kjer številni opozarjajo na diskriminacijo in pomanjkanje pravic. V oddaji bomo predstavili še Andreja Bajiča Šarkezija, romskega stand up komika, ki je postal osebnost leta po izboru bralcev Vestnika in s humorjem odpira pomembne družbene teme ter razbija stereotipe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220724</link>
        <pubDate> Mon, 11 May 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prepletene tisočletne poti Romov in Judov v Carigradu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred kratkim smo se skupaj s televizijsko ekipo oddaje Kaj govoriš mudili v Carigradu, kjer smo raziskovali življenje romske skupnosti, ki že skoraj tisoč let soustvarja podobo tega mesta. V daljši reportaži razkrivamo zgodbe o vsakdanjem delu, ponosu in tradiciji, pa tudi o izzivih, kot so diskriminacija, revščina in izguba jezika. V reportaži boste spoznali posameznike, aktiviste in delavce, ki vsak po svoje ohranjajo romsko identiteto v sodobni Turčiji. Njihove osebne izpovedi razkrivajo, kaj pomeni biti Rom, ki je ujet med preteklostjo, sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, to predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Gre za eno največjih romskih skupnosti v Evropi, ki je kljub svoji številnosti še vedno pogosto na družbenem robu. Tako številna skupnost pa še vedno nima ustrezne politične zastopanosti in dostopa do osnovnih pravic.

Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujeta dve ljubljanski zasedbi: legendarni Šukar s skladbo Khamoro ter skupina Jutro s skladbo Cikorija. Tuji del glasovanja prinaša ognjevite ritme. Na izbiro vam tokrat ponujamo zasedbo Cubismo v sodelovanju s Kočani orkestrom in skladbo El Cumbanchero ter nepozabno Esmo Redžepovo z ansamblom Teodosievski s skladbo A Bre Babi.</description>
        <enclosure length="104497920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/04/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20260504.1.2105_20218690.mp3"></enclosure>
        <guid>175218976</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred kratkim smo se skupaj s televizijsko ekipo oddaje Kaj govoriš mudili v Carigradu, kjer smo raziskovali življenje romske skupnosti, ki že skoraj tisoč let soustvarja podobo tega mesta. V daljši reportaži razkrivamo zgodbe o vsakdanjem delu, ponosu in tradiciji, pa tudi o izzivih, kot so diskriminacija, revščina in izguba jezika. V reportaži boste spoznali posameznike, aktiviste in delavce, ki vsak po svoje ohranjajo romsko identiteto v sodobni Turčiji. Njihove osebne izpovedi razkrivajo, kaj pomeni biti Rom, ki je ujet med preteklostjo, sedanjostjo in negotovo prihodnostjo. V Turčiji po ocenah nevladnikov živi okoli 8 milijonov Romov, to predstavlja približno deset odstotkov prebivalstva, od tega jih v Carigradu živi približno pol milijona. Gre za eno največjih romskih skupnosti v Evropi, ki je kljub svoji številnosti še vedno pogosto na družbenem robu. Tako številna skupnost pa še vedno nima ustrezne politične zastopanosti in dostopa do osnovnih pravic.

Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujeta dve ljubljanski zasedbi: legendarni Šukar s skladbo Khamoro ter skupina Jutro s skladbo Cikorija. Tuji del glasovanja prinaša ognjevite ritme. Na izbiro vam tokrat ponujamo zasedbo Cubismo v sodelovanju s Kočani orkestrom in skladbo El Cumbanchero ter nepozabno Esmo Redžepovo z ansamblom Teodosievski s skladbo A Bre Babi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218976</link>
        <pubDate> Mon, 04 May 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Naše poti na obisku pri Romih v Carigradu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="112854528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/27/MedritmRA_SLO_MMC.PR1.20260427.1.2105_20144258.mp3"></enclosure>
        <guid>175217420</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocojšnja oddaja bo izrazito slogovno barvita in glasbeno bogata, saj se bomo prepustili raznovrstnim zvokom, ki segajo od tradicije do sodobnih preobrazb. Podali se bomo na zvočno potovanje, kjer se prepletajo čustvena globina, ritmična razgibanost in kulturna raznolikost. V ospredju bodo melodije, ki nosijo močno dediščino, a hkrati živijo in dihajo v današnjem času. Slišali bomo tako umirjene, introspektivne trenutke kot tudi energične ritme, ki vabijo k gibanju. Naše poti bodo obarvane z močnim utripom romske glasbene dediščine, ki jo bomo raziskovali skozi različne generacije in sloge. Kot veleva tradicija, zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217420</link>
        <pubDate> Mon, 27 Apr 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Med ritmi in koreninami romske glasbene tradicije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji bomo spremljali študentke Fakultete za humanistične vede, ki so se odpravile v Prekmurje in tam raziskovale življenje romske skupnosti. Obiskale so romska naselja ter v pogovorih z domačini odkrivale njihove izzive, kulturo in vsakdan. Na nacionalnem posvetu v Ljubljani so strokovnjaki opozorili na razkorak med zakonodajo in dejanskim položajem Romov ter poudarili pomen sodelovanja z njimi. Slišali bomo, zakaj je ohranjanje identitete in kulturne dediščine ključno za prihodnost romske skupnosti. Odpravili se bomo še na osnovno šolo Bršljin v Novem mestu in preverili, kako poteka vključevanje romskih učencev v izobraževalni proces.</description>
        <enclosure length="105523968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/20/NacionalRA_SLO_MMC.PR1.20260420.1.2105_20043403.mp3"></enclosure>
        <guid>175215703</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3297</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji bomo spremljali študentke Fakultete za humanistične vede, ki so se odpravile v Prekmurje in tam raziskovale življenje romske skupnosti. Obiskale so romska naselja ter v pogovorih z domačini odkrivale njihove izzive, kulturo in vsakdan. Na nacionalnem posvetu v Ljubljani so strokovnjaki opozorili na razkorak med zakonodajo in dejanskim položajem Romov ter poudarili pomen sodelovanja z njimi. Slišali bomo, zakaj je ohranjanje identitete in kulturne dediščine ključno za prihodnost romske skupnosti. Odpravili se bomo še na osnovno šolo Bršljin v Novem mestu in preverili, kako poteka vključevanje romskih učencev v izobraževalni proces.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215703</link>
        <pubDate> Mon, 20 Apr 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nacionalni posvet o razkoraku med pravicami Romov in izzivi v praksi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.</description>
        <enclosure length="101887488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/13/DanRomoRA_SLO_MMC.PR1.20260413.1.2105_19949215.mp3"></enclosure>
        <guid>175213924</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3183</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob mednarodnem dnevu Romov, 8. aprila, smo za vas ujeli utrinke nekaterih izmed praznovanj po Sloveniji, od Kočevja in Maribora do osrednje prireditve v Murski Soboti. Romi kljub številnim izzivom skupnosti vseeno pritrjujejo manjšim, toda opaznejšim napredkom na področju izobraževanja in zaposlovanja. Na dan praznika smo se pogovarjali še s kulinarično mojstrico Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandijem Horvatom Sunnyjem in novinarko na romskem radiu, Nino Brasseur. Delu pogovora, ki je nastal v oddaji Prvi na obisku, bomo prisluhnili tudi v tokratnih Naših poteh.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213924</link>
        <pubDate> Mon, 13 Apr 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dan Romov nima le simbolnega pomena, je tudi opomnik za predloge in rešitve</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo.

Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.
</description>
        <enclosure length="112282368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/JoicaHRA_SLO_MMC.PR1.20260406.1.2105_19859833.mp3"></enclosure>
        <guid>175212174</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Naših poteh prinašamo zgodbo Jožice Horvat, ki je že od dvajsetega leta naprej bila zaposlena v Avstriji. Zadnjih 27 let je delala kot kuharica na Dunaju, danes pa uživa zaslužen pokoj. Z družino živi v naselju, kjer se je rodila, odraščala je pri babici na kmetiji. Pomanjkanja v otroštvu ni poznala, pravi. Ob mednarodnem dnevu Romov, ki ga praznujemo 8. aprila, smo pred mikrofon povabili nekaj mladih Rominj in jih vprašali, kaj jim ta dan pomeni in česa si v današnjem času najbolj želijo.

Prvi ponedeljek v mesecu prinaša še nov izbor za skladbi preteklega meseca. Med domačimi se za laskavi naziv potegujeta zasedba Del Tuha s skladbo Ej, sonce in Haris Pilton skupaj z ansamblom Gypsy Sound System s skladbo Maskarade. Med tujimi vam na izbiro ponujamo skladbo Disko Partizani, ki jo prispeva Shantel, in skladbo Karabiber v izvedbi Burhana Öçala.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212174</link>
        <pubDate> Mon, 06 Apr 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožica Horvat: Ženskam želim, da se zaposlijo, da bodo imele svoj denar, da ne bodo odvisne od moških</title>
      </item>
      <item>
        <description>V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.</description>
        <enclosure length="106545408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/30/DrutvoRA_SLO_MMC.PR1.20260330.1.2105_19742463.mp3"></enclosure>
        <guid>175210485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V romskem naselju Vanča vas - Borejci deluje Društvo Grand šun, ki s svojim delom dokazuje, da solidarnost in podjetnost lahko hodita z roko v roki. Njihovo poslanstvo je predvsem pomoč gluhonemim in invalidnim, a so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo. Tako obiskovalcem ponujajo predvsem jedi z žara in tudi pice. V oddaji razkrivamo tudi novosti letošnjega javnega razpisa za zveze romskih društev, ki ga je objavil Svet romske skupnosti. Eden od ključnih pogojev po novem zahteva, da ima vsak prijavitelj v delovanje zveze vključenih najmanj pet nevladnih organizacij, ki delujejo na področju romske skupnosti. Razpis je vreden 210 000 evrov. Kot veleva tradicija, bo na vrsti še nova rubrika romskega jezika, v kateri se bomo osredotočili na izraze v romščini s področja literature, saj 2. aprila zaznamujemo svetovni dan mladinske književnosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210485</link>
        <pubDate> Mon, 30 Mar 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Društvo Grand šun v naselju Vanča vas - Borejci ponuja gostinsko ponudbo, stavijo na svojo žar pico</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom, vrednim pol milijona evrov, želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z dejavnostmi začeli januarja. Mi smo obiskali pet društev, in to v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ter preverili, na katerem področju kulture bodo usposabljali udeležence. Kako kakovostna bo izvedba programov in vprašanje časa, saj večina zaposlenih na programih ne poseduje niti formalne izobrazbe s področja kulture niti ostalih primerljivih kompetenc za poučevanje udeležencev. Zato smo se z vprašanjem, kako bodo spremljali kakovost same izvedbe prijavljenih in odobrenih programov, obrnili še na kulturno ministrstvo.</description>
        <enclosure length="106622208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/PovezaniRA_SLO_MMC.PR1.20260323.1.2105_19591849.mp3"></enclosure>
        <guid>175208642</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za kulturo je lani poleti objavilo javni razpis Povezani s kulturo, namenjen podpori kulturnim dejavnostim romske skupnosti. Z razpisom, vrednim pol milijona evrov, želijo okrepiti znanje in možnosti romskih organizacij za pripravo kulturnih dogodkov ter spodbuditi medkulturni dialog in večjo socialno vključenost. Izbrani prijavitelji so z dejavnostmi začeli januarja. Mi smo obiskali pet društev, in to v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, ter preverili, na katerem področju kulture bodo usposabljali udeležence. Kako kakovostna bo izvedba programov in vprašanje časa, saj večina zaposlenih na programih ne poseduje niti formalne izobrazbe s področja kulture niti ostalih primerljivih kompetenc za poučevanje udeležencev. Zato smo se z vprašanjem, kako bodo spremljali kakovost same izvedbe prijavljenih in odobrenih programov, obrnili še na kulturno ministrstvo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208642</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Povezani s kulturo: nove možnosti za romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.</description>
        <enclosure length="88005888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/16/DorotejaRA_SLO_MMC.PR1.20260316.1.2105_19492317.mp3"></enclosure>
        <guid>175206718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaposlovanje še vedno pomeni enega večjih izzivov za spodbujanje boljšega vključevanja pripadnikov romske skupnosti v širšo družbo. Kako pomembna je zaposlitev v današnjem času, se zaveda vse več mladih. Ena teh je Doroteja Horvat iz Murske Sobote, ki si je pred časom nadela policijsko uniformo. Eden uspešnih primerov zaposlovanja Romov je tudi občina Cankova, ki prek programa javnih del zaposluje kar osem pripadnikov romske skupnosti. Povsem drugače je v Ribnici, kjer se Romi soočajo s povsem drugačnimi izzivi. Na te so varuhinjo človekovih pravic ob njenem nedavnem obisku na terenu opozorile nekatere ustanove.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206718</link>
        <pubDate> Mon, 16 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Doroteja Horvat: Že od nekdaj sem želela postati policistka, danes so se mi sanje uresničile.</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
</description>
        <enclosure length="106680576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/09/ProjektRA_SLO_MMC.PR1.20260309.1.2105_19391886.mp3"></enclosure>
        <guid>175204835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Krškem in Brežicah je zaživel štiriletni projekt večnamenskega romskega centra Drom, ki v okolje prinaša predvsem dejavnosti za boljše vključevanje Romov v družbo. Nekateri Romi si bolj kot dodatnih dejavnosti želijo predvsem zagotovitve osnovne življenjske potrebščine: elektrike. Oddaja Naše poti v svojih vrstah pozdravlja nove okrepitve. Danes vam predstavljamo Saro Brizani, ki bo skrbela za glasbeno podobo oddaje. Z njenim prvim izborom se bomo srečali že nocoj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204835</link>
        <pubDate> Mon, 09 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt DROM prinaša nove dejavnosti, Romi še vedno brez elektrike v Gazicah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih.
Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy. 
</description>
        <enclosure length="97097472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/NovopogRA_SLO_MMC.PR1.20260302.1.2105_19287157.mp3"></enclosure>
        <guid>175202993</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3034</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti so odprli prenovljeni evropski muzej romske kulture in zgodovine. Muzej je Zveza Romov Slovenija prvič odprla leta 2012, tokrat pa so slovesno odprli nove in večje prostore, ki omogočajo razširjeno in dopolnjeno muzejsko zbirko. O šegah in vraževerju Romov smo se pogovarjali z etnologinjo in muzejsko svetovalko Pomurskega muzeja Jelko Pšajd. V pogovoru odkrivamo manj znane, a izjemno dragocene plasti pomurske zgodovine. Z zanimanjem in občudovanjem je raziskala predvsem verovanja Romov, še posebej o uročenih otrocih.
Pred nami je nov izbor skladb preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Dikhen man, šunen mam zasedbe Halgato band in skladbo Kharmoro zasedbe Šukar. Na tujem delu se za glasove poslušalcev poteguje zasedba Parno Graszt s skladbo Parnyi Lulugyi ter zasedba Gipsy Kings s skladbo Me voy. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202993</link>
        <pubDate> Mon, 02 Mar 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Novo poglavje evropskega muzeja romske kulture in zgodovine v Murski Soboti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.</description>
        <enclosure length="99299328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/23/StereotiRA_SLO_MMC.PR1.20260223.1.2105_19200532.mp3"></enclosure>
        <guid>175201123</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3103</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju odpira vprašanje, kaj pustne maske v resnici sporočajo. So le del tradicije ali odsev globljih družbenih napetosti? V oddaji s kustosinjo dr. Tino Palaić razmišljamo o tem, kako maske, ki temeljijo na stereotipnih podobah Romov, delujejo danes in ali prispevajo k razumevanju ali k utrjevanju predsodkov. V Murski Soboti so sredi februarja začeli s prenovo tržnice, kjer kar nekaj Romov prodaja oblačila. Prenova vzbuja strah prodajalcev, da tržnice v prihodnosti ne bo več. Čas bo še za rubriko romskega jezika, v kateri bomo govorili o pomenu maternega jezika za učenje nadaljnjih jezikov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201123</link>
        <pubDate> Mon, 23 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Stereotipi pod masko: dediščina, kontekst in sodobna vprašanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.</description>
        <enclosure length="97155840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/KrkoodRA_SLO_MMC.PR1.20260216.1.2105_19106414.mp3"></enclosure>
        <guid>175199238</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3036</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prejšnji teden smo iz občine Rogašovci poročali o uspešnem sodelovanju in sobivanju Romov z večinskim prebivalstvom, tam so tudi bivanjske razmere bolj urejene. Povsem drugače pa je v občini Krško, ki je prva podpisnica pisma o nameri priključitve k pilotnemu projektu vlade. Namen projekta je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselji v sodelovanju z lokalnimi skupnostnimi. Naselje, ki ga bodo začeli urejati in komunalno nadgrajevati, bo naselje Kerinov Grm. V Ljubljani je komisija Državnega zbora za peticije na nujni seji podprla predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Predlogi so naravnani predvsem v boljše vključevanje Romov v širšo družbo. Pogovarjali smo se še z Meliso Guttman, ki je z nami delila svojo osebno izkušnjo odraščanja in spregovorila o pomenu romskega jezika pri ohranjanju identitete.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199238</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Krško odpira novo poglavje: celostna ureditev naselja Kerinov Grm</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.</description>
        <enclosure length="98366976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/09/RogaovcRA_SLO_MMC.PR1.20260209.1.2105_19008770.mp3"></enclosure>
        <guid>175197231</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3073</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj nadaljujemo zgodbo vladnega pilotnega projekta vzorčnih naselij. Prejšnji teden smo se odpravili v občino Rogašovci, ki je bila kot edina pomurska občina v prvi fazi povabljena na sestanek na vlado. O kulturi in športu so razpravljali na okrogli mizi v Murski Soboti, opozorili so, da je za večje udejstvovanje mladih potrebna predvsem infrastruktura. Društvo Fršlus pa je pripravilo šest animiranih videov za učenje prekmurske romščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197231</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rogašovci kot zgled urejenega sobivanja z romsko skupnostjo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje.

V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
</description>
        <enclosure length="98118144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/02/PilotniRA_SLO_MMC.PR1.20260202.1.2105_18919176.mp3"></enclosure>
        <guid>175195330</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3066</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada začenja pilotni projekt celostnega urejanja romskih naselij, v katerega se v prvi fazi vključujejo štiri občine. Tri z jugovzhoda in ena iz Pomurja. Prva konkretna poteza države iz naslova pilotnih romskih naselij bo urejanje naselja Kirinov Grm v občini Krško. V oddaji poročamo tudi z uvodnega dogodka Siforoma 7 vladnega urada za narodnosti, na katerem so predvsem Romi izpostavili, da če in ko govorimo o posameznih primerih zgodnjih in prisilnih porok, tega ne smemo posploševati. Pred slabim mesecem dni ste poslušalci izbrali tudi skladbo leta 2025, z lovoriko se je okitil Mišo Kontrec, ki smo ga pred nekaj dnevi tudi obiskali. Čas pa bo še za novo mesečno glasovanje.

V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Temna je noč Vlada Kreslina in Momento Cigano ter skladbo Gipsy Soul zasedbe Aritmija. V tujem delu pa skladbo Bašavel Jana Bendiga in Gipsy Kubo ter skladbo Swing – Romani Machina zasedbe Terne Čhave.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195330</link>
        <pubDate> Mon, 02 Feb 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pilotni projekt romskih naselij se začenja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="106374912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/PrveizvRA_SLO_MMC.PR1.20260126.1.2105_18826955.mp3"></enclosure>
        <guid>175193505</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3324</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Finančna uprava Republike Slovenije bo nadaljevala izvršbe na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane prekrškovne terjatve, kar jim dovoljuje Šutarjev zakon. Furs je v letošnjem letu do zdaj izdal izvršbe 1085 dolžnikom. Ljudska univerza Lendava je prva dobitnica evropske nagrade za inovativnost na področju izobraževanja odraslih. Nagrado je prejela za program, ki je bil namenjen romski skupnosti. Kot veleva tradicija, bo čas še za novo rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193505</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Prve izvršbe na denarno socialno pomoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.</description>
        <enclosure length="106901760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/19/Dr.JuliRA_SLO_MMC.PR1.20260119.1.2105_18742404.mp3"></enclosure>
        <guid>175191655</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3340</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Julija Sardelić Winikoff na univerzi v Wellingtonu na Novi Zelandiji deluje kot raziskovalka in višja predavateljica. Na Novi Zelandiji živi že šest let, občasno se vrača tudi nazaj v Slovenijo, predvsem v domače Prekmurje. Tokrat se je v času študijskega dopusta vrnila za dlje časa, in sicer je v Slovenijo pripotovala že ob koncu prejšnjega poletja, na Novo Zelandijo se vrača čez nekaj dni. V pogovoru razmišlja o tem, kako izkušnja življenja zunaj Evrope spremeni pogled na migracije, neenakosti in položaj Romov v Sloveniji. O tem, zakaj ljudje niso problem in zakaj moramo o skupnostih govoriti z njimi, ne brez njih. Mi smo jo le nekaj dni pred odhodom povabili pred mikrofon ter jo vprašali, kako je biti znova doma za več mesecev in kako je čas, preživet v Sloveniji, izkoristila tudi za novo raziskavo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191655</link>
        <pubDate> Mon, 19 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Julija Sardelić Winikoff: Nasilje ne pozna narodnosti, ima pa kontekst</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti.  Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.</description>
        <enclosure length="107133696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/12/DogodkiRA_SLO_MMC.PR1.20260112.1.2105_18661550.mp3"></enclosure>
        <guid>175189809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3347</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes odpiramo vrata v leto 2025 skozi oči romske skupnosti. Preleteli bomo dogodke, ki so dvignili prah razprav, premaknili meje sodelovanja in razsvetlili poti novih priložnosti.  Od projektov, ki so prinesli večjo vidnost in glas mladim, do izzivov, ki so terjali pogum ter jasne odgovore. Pridružite se nam v kratkem pregledu trenutkov, ki so zaznamovali leto in razkrivajo, kako živa, raznolika in ustvarjalna je romska skupnost danes.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189809</link>
        <pubDate> Mon, 12 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dogodki, ki so v letu 2025 zaznamovali romsko skupnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona &amp; Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.
</description>
        <enclosure length="104899584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/05/SkladbaRA_SLO_MMC.PR1.20260105.1.2105_18579344.mp3"></enclosure>
        <guid>175188086</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3278</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto je naokoli in znova je čas za izbor domače in tuje skladbe leta 2025 v Naših poteh.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbe Tista črna kitara Sandija Horvata Sunnya, Brat pirat zasedbe Balkan Boys, skladbo Trouble Trouble Rakija Harisa Piltona &amp; Balkar Voodoo Orcehstra in skladbo Miša Kontreca Nisi sam. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Romengo s skladbo Lagzis Blokk, zasedba Rumbakana s skladbo Abran Paso Que Arrancamos, zasedba Barcelona Gipsy balKan Orchestra s skladbo Ciòr Baro in zasedba Parno Graszt, ki se je s skladbo Fújj Meg Szél prebila v letni izbor.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188086</link>
        <pubDate> Mon, 05 Jan 2026 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Skladba leta 2025 Naših poti je...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.</description>
        <enclosure length="105477120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/GlasbeniRA_SLO_MMC.PR1.20251229.1.2105_18519093.mp3"></enclosure>
        <guid>175186208</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186208</link>
        <pubDate> Mon, 29 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasbeni sprehod od Panonije do Andaluzije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
</description>
        <enclosure length="106316544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/PrazninRA_SLO_MMC.PR1.20251222.1.2105_18458478.mp3"></enclosure>
        <guid>175184691</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184691</link>
        <pubDate> Mon, 22 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Praznične jedi Romov v Prekmurju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.</description>
        <enclosure length="106977024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/MihaLobRA_SLO_MMC.PR1.20251215.1.2105_18375897.mp3"></enclosure>
        <guid>175182756</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182756</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Miha Lobnik: Država mora reorganizirati merjenje učinkovitosti izobraževalnega sistema za romske otroke in mladostnike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije.
Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="105923328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/tirimpRA_SLO_MMC.PR1.20251208.1.2105_18289234.mp3"></enclosure>
        <guid>175180887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije.
Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180887</link>
        <pubDate> Mon, 08 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Štirim pomurskim občinam po prvem izračunu približno 800 tisoč evrov manj sredstev za Rome, več denarja za občine na JV države</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="105166080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/VejardaRA_SLO_MMC.PR1.20251201.1.2105_18205346.mp3"></enclosure>
        <guid>175179098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso &amp; Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179098</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vejar danes: sodelovanje, izobraževanje in nerešene težave</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.</description>
        <enclosure length="106970880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/umariceRA_SLO_MMC.PR1.20251124.1.2105_18124540.mp3"></enclosure>
        <guid>175177235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3342</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177235</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Šumarice, Kristalni cvet in Romanipen: spomin in prihodnost romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.</description>
        <enclosure length="105120768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/LukaMesRA_SLO_MMC.PR1.20251117.1.2105_18037830.mp3"></enclosure>
        <guid>175175348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175348</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Luka Mesec: Kazanje s prostom, kdo je kriv, ne bo pripeljalo nikamor. Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.</description>
        <enclosure length="107033088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/10/35letdRA_SLO_MMC.PR1.20251110.1.2105_17952560.mp3"></enclosure>
        <guid>175173567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3344</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173567</link>
        <pubDate> Mon, 10 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>35 let društva Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja.
Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.
</description>
        <enclosure length="104596992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/NataaPRA_SLO_MMC.PR1.20251103.1.2105_17870372.mp3"></enclosure>
        <guid>175171770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3268</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja.
Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171770</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Pirc Musar: Romi so mi zagotovili, da bodo naredili vse, da se v romskih naseljih preneha s streljanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.</description>
        <enclosure length="103933440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/NaPuiRA_SLO_MMC.PR1.20251027.1.2105_17792072.mp3"></enclosure>
        <guid>175170124</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3247</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170124</link>
        <pubDate> Mon, 27 Oct 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožek Horvat Sandreli: Kaznivega dejanja ni storila skupnost, ampak posameznik iz skupnosti, to je potrebno ločiti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</description>
        <enclosure length="103458048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20251020.1.2105_17708026.mp3"></enclosure>
        <guid>175168276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3233</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168276</link>
        <pubDate> Mon, 20 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z v.d. direktorice Urada RS za narodnosti Danico Polak Gruden</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov. </description>
        <enclosure length="104494080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20251013.1.2105_17630033.mp3"></enclosure>
        <guid>175166484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166484</link>
        <pubDate> Mon, 13 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Nina Horvat: Konkurenca na Danskem je bila neizprosna</title>
      </item>
      <item>
        <description>1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo &amp; Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.
</description>
        <enclosure length="98291712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/06/KajponuRA_SLO_MMC.PR1.20251006.1.2105_17552075.mp3"></enclosure>
        <guid>175164702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3071</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo &amp; Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164702</link>
        <pubDate> Mon, 06 Oct 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj ponuja novi večnamenski romski center v Kočevju?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje &quot;nepripadnosti&quot;. Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.</description>
        <enclosure length="104674560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/RasizaciRA_SLO_MMC.PR1.20250929.1.2105_17471290.mp3"></enclosure>
        <guid>175162915</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3271</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje &quot;nepripadnosti&quot;. Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162915</link>
        <pubDate> Mon, 29 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Rasizacija Romov; pravno vključeni in družbeno izključeni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.</description>
        <enclosure length="103832064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/22/MedzakoRA_SLO_MMC.PR1.20250922.1.2105_17393863.mp3"></enclosure>
        <guid>175161204</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3244</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161204</link>
        <pubDate> Mon, 22 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Med zakonodajo in varnostjo: Izzivi romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.</description>
        <enclosure length="106007040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/15/OrhanGaRA_SLO_MMC.PR1.20250915.1.2105_17315783.mp3"></enclosure>
        <guid>175159426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159426</link>
        <pubDate> Mon, 15 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Orhan Galjuš: Glas Romov je lahko most med celinami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</description>
        <enclosure length="105276672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/08/PogovorRA_SLO_MMC.PR1.20250908.1.2105_17235532.mp3"></enclosure>
        <guid>175157733</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157733</link>
        <pubDate> Mon, 08 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogovor z v.d. direktorice Urada RS za narodnosti, Danico Polak Gruden</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis &amp; Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.
</description>
        <enclosure length="103357440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/01/upanizRA_SLO_MMC.PR1.20250901.1.2105_17160281.mp3"></enclosure>
        <guid>175156211</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3229</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis &amp; Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156211</link>
        <pubDate> Mon, 01 Sep 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Župani znova opozorili na nizko zaposlenost Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.</description>
        <enclosure length="104968704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/25/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250825.1.2105_17086764.mp3"></enclosure>
        <guid>175154637</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3280</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154637</link>
        <pubDate> Mon, 25 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Med odrom in družbo: romska glasba v središču Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.</description>
        <enclosure length="105325824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/18/ZumetnoRA_SLO_MMC.PR1.20250818.1.2105_17021026.mp3"></enclosure>
        <guid>175153248</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3291</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153248</link>
        <pubDate> Mon, 18 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Z umetnostjo in kulturo proti nasilju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.</description>
        <enclosure length="100339200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/11/KjebodRA_SLO_MMC.PR1.20250811.1.2105_16965317.mp3"></enclosure>
        <guid>175151944</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3135</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151944</link>
        <pubDate> Mon, 11 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kje bo devet novih večnamenskih romskih centrov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih &quot;lokalnih&quot; zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.</description>
        <enclosure length="102807552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/04/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250804.1.2105_16904428.mp3"></enclosure>
        <guid>175150514</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3212</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih &quot;lokalnih&quot; zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150514</link>
        <pubDate> Mon, 04 Aug 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Porrajmos: zamolčani genocid nad Romi v 2. sv. vojni</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.</description>
        <enclosure length="103066368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/28/RomskagRA_SLO_MMC.PR1.20250728.1.2105_16844563.mp3"></enclosure>
        <guid>175149188</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3220</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149188</link>
        <pubDate> Mon, 28 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska glasba za ritem skupnega prostora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem. 


</description>
        <enclosure length="93766656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/22/RomskapRA_SLO_MMC.PR1.20250721.1.2105_16782375.mp3"></enclosure>
        <guid>175147832</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2930</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147832</link>
        <pubDate> Mon, 21 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska pesem kot pripoved časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.</description>
        <enclosure length="91559424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/14/GlasbaRRA_SLO_MMC.PR1.20250714.1.2105_16715502.mp3"></enclosure>
        <guid>175146342</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2861</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146342</link>
        <pubDate> Mon, 14 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Glasba Romov ne pozna meja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
</description>
        <enclosure length="91130112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/07/DarkoRuRA_SLO_MMC.PR1.20250707.1.2105_16648132.mp3"></enclosure>
        <guid>175144845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2847</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144845</link>
        <pubDate> Mon, 07 Jul 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Darko Rudaš: Občine prejemajo namenska sredstva, ki jih po zakonu ne morejo namenjati za urejanje nezakonitih naselij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.</description>
        <enclosure length="107681280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/30/VejeziRA_SLO_MMC.PR1.20250630.1.2105_16574013.mp3"></enclosure>
        <guid>175143253</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3365</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novo romsko turistično društvo Djag – Ogenj s plesnimi delavnicami želi obuditi in ohraniti romski ples pri mladih. Gre tudi za način kakovostnega preživljanja prostega časa. V prvih šestih mesecih delovanja se je delavnicam romskega plesa pridružilo šest deklet. Pogovarjali smo se še s strokovno delavko Aniko Sušnik, ki dnevno dela z otroki in starši v naseljih Beltinci in Dolga vas. Vladni urad za narodnosti s 1. julijem dobiva novo vodstvo. Vlada je za vršilko dolžnosti direktorja imenovala Danico Polak Gruden. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo raziskali pomen besede »nilej« oziroma poletje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143253</link>
        <pubDate> Mon, 30 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Večjezičnost otrokom predstavlja prednost in ne oviro</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.</description>
        <enclosure length="106448640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/23/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250623.1.2105_16506452.mp3"></enclosure>
        <guid>175141737</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skoraj leto dni po dogodkih na jugovzhodu Slovenije, ki so sprožili val sovražnega govora do Romov na spletu, se je zgodil nov incident v Ribnici, ki je povzročil nemalo škode za celotno romsko skupnost. Ob državi, lokalni skupnosti, večinskem prebivalstvu in Romih so v tem primeru ključni deležnik mediji, ki poročajo o izoliranih dogodkih. Kako medijsko poročanje o Romih, ki izpostavljajo etnično pripadnost državljana, ki je bil vključen v izoliran incident, vpliva na romsko skupnost ter kako posamezni politični akterji izkoriščajo dogodke za nabiranje političnih točk, tokrat v pogovoru s prvakom krovne romske organizacije, Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141737</link>
        <pubDate> Mon, 23 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Jožek Horvat Sandreli: Zaradi medijskega in političnega linča bi morali Romi spremeniti način razmišljanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.</description>
        <enclosure length="105906432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/16/RomivRA_SLO_MMC.PR1.20250616.1.2105_16424259.mp3"></enclosure>
        <guid>175140031</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140031</link>
        <pubDate> Mon, 16 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.</description>
        <enclosure length="101064192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/09/RomskazRA_SLO_MMC.PR1.20250609.1.2105_16340369.mp3"></enclosure>
        <guid>175138363</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3158</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138363</link>
        <pubDate> Mon, 09 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope</title>
      </item>
      <item>
        <description>V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev.

Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.</description>
        <enclosure length="103273728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250602.1.2105_16262565.mp3"></enclosure>
        <guid>175136610</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3227</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev.

Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136610</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.
</description>
        <enclosure length="104620800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/26/BorutHoRA_SLO_MMC.PR1.20250526.1.2105_16184688.mp3"></enclosure>
        <guid>175134899</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3269</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po dopolnjenem predlogu dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se bo v primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. O ukrepih so tisti, ki dnevno delajo z romskimi starši in otroki, skeptični. V Puconcih so v okviru nacionalne platforme Siforoma govorili o izzivih pri urejanju bivanjskih pogojev pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Opozorili so, da tudi v Pomurju razmere romske skupnosti niso tako bleščeče, kot si morda ljudje mislijo. V tokratni rubriki romskega jezika pa bomo govorili o stari umetnosti Romov, napovedovanja prihodnosti – vedeževanju.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134899</link>
        <pubDate> Mon, 26 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Borut Horvat, župan občine Turnišče: Tudi v Pomurju niso razmere tako bleščeče, kot si ljudje mislijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.</description>
        <enclosure length="97598208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/19/25obinRA_SLO_MMC.PR1.20250519.1.2105_16105304.mp3"></enclosure>
        <guid>175133074</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3049</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska, in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale o namenski porabi dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. Preverjamo, kako bodo sredstva porabile občine, ki iz tega naslova prejemajo največ sredstev. V oddaji tudi krajša reportaža s prvega festivala romske in kvir kulture v Murski Soboti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133074</link>
        <pubDate> Mon, 19 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>25 občin bo iz proračuna prejelo nekaj več kot 9,2 milijona dodatnih sredstev za Rome</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.</description>
        <enclosure length="107337984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/12/SlabakoRA_SLO_MMC.PR1.20250512.1.2105_16029084.mp3"></enclosure>
        <guid>175131256</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3354</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Lendava živi nekaj več kot 270 Romov, pribl. 150 v edinem romskem naselju v Dolgi Vasi, ki ni še popolnoma legalizirano. Občina bo letos za urejanje razmer v romski skupnosti iz državnega proračuna dobila slabih 573 tisoč evrov. V zadnjih letih je uresničila kar nekaj infrastrukturnih naložb, a pobud in idej za urejanje naselja je še kar nekaj. Storilo bi se lahko še več, če bi bila komunikacija z občino boljša, opozarja predstavnica Romov v občinskem svetu občine Lendava. Na slabo komunikacijo z županom in dodatne izzive in težave opozarjajo tudi krajani naselja. V oddaji tudi o 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen v Nemčiji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131256</link>
        <pubDate> Mon, 12 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Slaba komunikacija med občino Lendava in Romi omejuje napredek naselja v Dolgi vasi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.
</description>
        <enclosure length="103691520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/05/ShumaniRA_SLO_MMC.PR1.20250505.1.2105_15950566.mp3"></enclosure>
        <guid>175129481</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3240</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Kuzma so uspešno končali humanitarno akcijo, s katero so invalidu z desetletnim otrokom pomagali pri obnovi hiše. Družina Šarkezi iz romskega naselja Dolič se je namreč po izgubi žene in mame znašla v izjemno težki situaciji, na robu dostojnega bivanja. Največji del denarja za 30 tisoč evrov vreden projekt so prispevali člani Lions kluba iz Murske Sobote. Znani so tudi letošnji nagrajenci evropske romske mreže, ki so prejeli nagrade za delo na področju izobraževanja Romov na zahodnem Balkanu in v Turčiji.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Arbel Avdula s skladbo Sar te dav tut arman keda mangav tut ter zasedba Prašnati s skladbo Stara slika. V tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bella sei zasedbe Mascarimiri ter skladbo The Devil's Tale, ki jo prispevajo Fanfare Ciocarlia in Adrian Raso.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129481</link>
        <pubDate> Mon, 05 May 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>S humanitarno akcijo obnovili hišo romski družini v Doliču</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.</description>
        <enclosure length="105437184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/28/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250428.1.2105_15888362.mp3"></enclosure>
        <guid>175128103</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3294</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj prinašamo kar tri zanimive pogovore z romskimi ustvarjalci. Najprej bomo prisluhnili pogovoru s člani madžarske romske skupine Karavan Familia, nato pa še pogovoru s člani mednarodne zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra. Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana. V romskem jeziku pa tokrat raziskujemo izvor besede ogenj oziroma ják.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128103</link>
        <pubDate> Mon, 28 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zasedba Šukar nadaljuje glasbeno pot pod novim imenom Etno karavana</title>
      </item>
      <item>
        <description>S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.</description>
        <enclosure length="114185472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/21/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250421.1.2105_15808362.mp3"></enclosure>
        <guid>175126266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3568</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi potujemo točno deset let v preteklost. Aprila leta 2015 smo se ob Svetovnem dnevu Romov v Naših poteh odpravili na vznemirljivo glasbeno potovanje skozi romsko glasbo z različnih koncev Slovenije. Oddaja je potekala v živo na odru legendarnega Studia 14 Radia Slovenija in v neposrednem prenosu spojila pogovor z gosti in živo glasbo. V njej smo lahko prisluhnili nastopom mlade romske pevke iz Novega mesta Shanin Balažek, ljubljanske romske skupine Amala in ambasadorja folk in etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Deset let pozneje smo pripravili izbor utrinkov takratne oddaje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126266</link>
        <pubDate> Mon, 21 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Naše poti  - koncert Shanin Balažek, Amala in Vlado Kreslin na odru Naših poti v Studiu 14 aprila 2015</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.</description>
        <enclosure length="103977216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/14/MilanKuRA_SLO_MMC.PR1.20250414.1.2105_15729368.mp3"></enclosure>
        <guid>175124627</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3249</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na Pušči v drevoredu sobivanja simbolično zasadil lipo v spomin na mamo, ki je bila ena od pobudnic za postavitev in odprtje vrtca Romano na Pušči leta 1962. Prinašamo še utrinke s praznovanja svetovnega dne Romov na OŠ Frana Metelka v Škocjanu. Društvo Fršlus je za predstavnike organizacij LGBTQ+ pripravilo enodnevni študijski obisk treh romskih naselij. Skupina Šukar pa nadaljuje glasbeno pot z novim imenom, Etno karavana. Svoje vtise nam je zaupala pred prvim nastopom v Murski Soboti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124627</link>
        <pubDate> Mon, 14 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, je na Pušči simbolično zasadil lipo v drevoredu sobivanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih.

Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.
</description>
        <enclosure length="96526080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/07/NovelazRA_SLO_MMC.PR1.20250407.1.2105_15650002.mp3"></enclosure>
        <guid>175122861</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3016</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, prinašamo vtise z osrednje prireditve v Murski Soboti. Letošnji praznik je v ospredje postavil predlog novele zakona o romski skupnosti, ki po skoraj dvajsetih letih prinaša kar nekaj sprememb. V hrvaškem glavnem mestu so romske delegacije iz 12 držav, tudi iz Slovenije, podpisale Zagrebško resolucijo, ki v 10 točkah poziva k izboljšanju pravnega položaja romske skupnosti. Končal se je prvi del programa socialne aktivacije Rominj, ki je udeleženkam ponudil nabiranja dodatnih znanj in usposabljanja pri delodajalcih.

Čas bo še za izbor skladb meseca. V domačem delu se za lovoriko potegujeta zasedba Belin s skladbo Ciganka in zasedba Balkan Boys s priredbo skladbe Bella Ciao. V tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbo Lie ciocârlie zasedbe Taraf de Caliu ter skladbo Los gitanos sonamos así, ki jo prispeva Yerai Cortés.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122861</link>
        <pubDate> Mon, 07 Apr 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Novela zakona o romski skupnosti zaznamovala svetovni dan Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
</description>
        <enclosure length="106514688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/KajprinRA_SLO_MMC.PR1.20250331.1.2105_15571089.mp3"></enclosure>
        <guid>175121089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3328</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Inštitut za preučevanje enakosti spolov v sklopu skoraj polmilijonskega projekta Fortuna pripravlja analizo stanja dostopanja Romov do zdravstvenih storitev. Preverili smo, do kakšnih izsledkov so prišli in ali so v projekt vključeni tudi Romi ter s kakšnimi izzivi se srečujejo Romi v Mariboru ter kako uspešni so pri njihovem reševanju. Urad vlade za narodnosti je na portalu e-Demokracija objavil predlog novele zakona o romski skupnosti. Ta med drugim vključuje ustanovitev novega instituta občinskega koordinatorja ter sestavo sveta romske skupnosti Republike Slovenije. V rubriki romskega jezika pa tokrat o izzivih otrok pri razumevanju romskega in slovenska jezika na območju Grosupljega.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121089</link>
        <pubDate> Mon, 31 Mar 2025 18:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj prinaša nov predlog novele zakona o romski skupnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.</description>
        <enclosure length="101015040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/24/AndrejKRA_SLO_MMC.PR1.20250324.1.2105_15489577.mp3"></enclosure>
        <guid>175119288</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3156</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V občini Črnomelj po zadnjih ocenah živi okoli 1000 Romov v dveh večjih naseljih, ki nista še povsem legalno urejeni. Kljub temu ima večina zaselkov že urejeno infrastrukturo. Letos bo občina iz državnega proračuna za urejanje razmer v romski skupnosti prejela dobrih 420 tisoč evrov. Preverjamo, kako bo porabila namenska sredstva in kateri so največji izzivi romske skupnosti. Obiskali smo še zaposlitveno in invalidsko podjetje Ozara v Murski Soboti, ki v svoj program uspešno vključuje devetnajst pripadnikov romske skupnosti. Svet romske skupnosti RS pa je objavil javne razpise za romska društva ter medijske programe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119288</link>
        <pubDate> Mon, 24 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Kavšek: Slabe izkušnje ne pomenijo, da so vsi Romi enaki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.</description>
        <enclosure length="107640576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/17/KakoboRA_SLO_MMC.PR1.20250317.1.2105_15408485.mp3"></enclosure>
        <guid>175117484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se odpravljamo v občino Metlika. Tam v petih romskih naseljih živi pribl. 450 Romov, občina pa bo letos iz državnega proračuna prejela nekaj več kot 220 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Obiskali smo tamkajšnje največje romsko naselje Boriha - Rosalnice, katerega prebivalci opozarjajo na to, da še vedno ni popolnoma legalizirano, kljub urejeni infrastrukturi priključki na električno omrežje do nekaterih hiš še niso možni. Prinašamo tudi novico o novem programu Romski vzor ministrstva za delo, ki bi delodajalcem ponudil subvencije za zaposlovanje Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117484</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako bo metliška občina z nekaj več kot 220 tisoč evri rešila izzive tamkajšnjih Romov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.</description>
        <enclosure length="104442624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/RomivORA_SLO_MMC.PR1.20250310.1.2105_15327857.mp3"></enclosure>
        <guid>175115574</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3263</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115574</link>
        <pubDate> Mon, 10 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Romi v Orehovici na Hrvaškem čakajo na dvojezične napise na občinskih tablah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.
</description>
        <enclosure length="94010112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/ProjektRA_SLO_MMC.PR1.20250303.1.2105_15241174.mp3"></enclosure>
        <guid>175113716</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Projekt RomIn – Roma influencers oziroma romski vplivneži je v času svojega delovanja predstavil pozitivne in navdihujoče zgodbe posameznikov Romov iz treh držav. Na spletni strani je mogoče prebrati 32 zgodb uspešnih Romov. Ministrstvo za kulturo pa z javnim pozivom k sodelovanju vabi organizacije za pripravo in prevod otroške literature v romski jezik.

Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev tokrat potegujeta Matej Cener BYMC s skladbo Život in Muhamed Meety s skladbo Kale Bala. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Adiquerala, ki jo prispeva Kiki Morente ter skladbo Reba zasedbe Söndörgő.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113716</link>
        <pubDate> Mon, 03 Mar 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt Rom-In ponuja 32 zgodb uspešnih Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="87588864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/24/TrijejaRA_SLO_MMC.PR1.20250224.1.2105_15160130.mp3"></enclosure>
        <guid>175111932</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2737</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tako kot v vseh skupnostih so tudi v romski skupnosti še vedno prisotne zgodnje in prisilne poroke, pri katerih potem lahko govorimo tudi o zgodnjih nosečnostih. Pa vendar teh ni toliko, kot jih je bilo nekoč. Na centru za socialno delo Posavje v zadnjih petih letih niso zabeležili primera nosečnosti pri deklicah, mlajših od 15 let. V oddaji prinašamo še podrobnosti treh javnih razpisov za romsko skupnost. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za Javni razpis za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov. Višina odobrenih sredstev je 5,5 milijona evrov, dobra dva milijona pa bo ministrstvo namenilo za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026. Objavljen je tudi razpis kulturnega ministrstva. Zadnji ponedeljek v mesecu prinaša še rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111932</link>
        <pubDate> Mon, 24 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Trije javni razpisi na področju romske skupnosti vredni več kot 7 milijonov evrov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vladni urad za narodnosti je v Škocjanu pripravil regijsko celodnevno konferenco, na kateri so postavili v ospredje izzive izobraževanja in vključevanja v izobraževanje romskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tisti, ki vsak dan delajo v naseljih, so opozorili na nemogoče razmere, v katerih še vedno živijo romske družine. Preverili smo, kako se bodo na izzive odzvali na pristojnih ministrstvih in kakšno rešitev predlagajo izvajalci učne pomoči. V oddaji bomo govorili tudi o zasvojenosti, predvsem o novodobni zasvojenosti, v katero uvrščamo t. i. nekemično zasvojenost: zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.</description>
        <enclosure length="105950976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/17/ZavejeRA_SLO_MMC.PR1.20250217.1.2105_15075777.mp3"></enclosure>
        <guid>175110137</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vladni urad za narodnosti je v Škocjanu pripravil regijsko celodnevno konferenco, na kateri so postavili v ospredje izzive izobraževanja in vključevanja v izobraževanje romskih predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tisti, ki vsak dan delajo v naseljih, so opozorili na nemogoče razmere, v katerih še vedno živijo romske družine. Preverili smo, kako se bodo na izzive odzvali na pristojnih ministrstvih in kakšno rešitev predlagajo izvajalci učne pomoči. V oddaji bomo govorili tudi o zasvojenosti, predvsem o novodobni zasvojenosti, v katero uvrščamo t. i. nekemično zasvojenost: zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110137</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Za večje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo so nujne zakonske spremembe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.</description>
        <enclosure length="106360320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/10/IsaacBlRA_SLO_MMC.PR1.20250210.1.2105_14986082.mp3"></enclosure>
        <guid>175108299</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3323</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Isaac Blake se je rodil v Bromsgrovu, odraščal pa je na lokacijah za Rome in potujoče v Angliji in Walesu. Po študiju plesnega gledališča v Londonu je študij nadaljeval na šoli Marthe Graham v New Yorku, delal v Montrealu v Kanadi in se vrnil v Wales, kjer je bil koreograf predstav v centru Wales Millennium. Zdaj dela tudi kot izvršni direktor organizacije romske kulture in umetnosti, ki jo financirajo številni veliki donatorji, vladni oddelki in britanske dobrodelne organizacije. Isaac Blake se je pred kratkim mudil v Sloveniji, zato smo ga z veseljem povabili pred radijski mikrofon. V Veliki Britaniji, drugače kot v Sloveniji, ob izrazih Rom in Traveler oziroma pripadnik potujočih skupin še vedno uporabljajo tudi izraza Gipsy oziroma Cigan, zato nas je zanimalo, zakaj še vedno uporabljajo ta izraz.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108299</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Isaac Blake: V Veliki Britaniji še vedno uporabljamo izraz Gypsy oziroma Cigan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo. 

</description>
        <enclosure length="105904896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/03/VPrekmuRA_SLO_MMC.PR1.20250203.1.2105_14896465.mp3"></enclosure>
        <guid>175106523</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Namen rejništva je, da otrokom pri ljudeh, ki niso njihovi starši, omogočijo zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Zanimalo nas je, koliko rejniških družin imamo ta hip v Pomurju in koliko od teh je romskih? V letošnjem šolskem letu Vrtec Murska Sobota sodeluje v vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec, otroci iz enote Romano so obiskali romski muzej v Murski Soboti.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat Sunny s skladbo Sanje in zasedba Belin s skladbo Me šaj te džav. Na tujem delu pa sta tokrat na voljo skladbi Barcelona, ki jo prispeva Sebas de la Calle, in Lagzis blokk zasedbe Romengo. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106523</link>
        <pubDate> Mon, 03 Feb 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>V Prekmurju je 19 rejniških družin, ki dom ponujajo tudi otrokom iz romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.</description>
        <enclosure length="105274368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/27/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20250127.1.2105_14804926.mp3"></enclosure>
        <guid>175104706</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3289</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Murski Soboti so v petek podelili županova priznanja naj prostovoljkam in prostovoljcem. Naj prostovoljka leta je tako postala Sonja Horvat iz Murske Sobote. Sonja svoj čas v pokoju namenja predvsem prostovoljstvu in delu z romskimi ženskami. Je tudi predsednica romskega društva in romske zveze. V rubriki romskega jezika bomo podrobneje raziskali pomembno obdobje v zgodovini, ki je močno vplivalo na življenje Romov v 18. stoletju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104706</link>
        <pubDate> Mon, 27 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Sonja Horvat: Prostovoljstvo je moje poslanstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
</description>
        <enclosure length="98425344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/ZakajjeRA_SLO_MMC.PR1.20250120.1.2105_14714674.mp3"></enclosure>
        <guid>175102889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3075</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romska kulturna identiteta se najmočneje izraža prek jezika in glasbe. V Prekmurju se je v zadnjih desetletjih uveljavilo veliko romskih glasbenikov, o katerih govori knjiga Romski muzikanti v Prekmurju. A kljub temu je število romskih zasedb drastično upadlo. O zlati dobi romske glasbe v Sloveniji smo se pogovarjali z Mišem Kontrecem. Konec prejšnjega leta se je na Pušči končala 33 let dolga zgodba trgovine Jurček, ki je bila v naselju edina trgovina, ponujali pa so predvsem živila. Lastnik Marjan Horvat jo je zaprl, ker odhaja v pokoj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102889</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je število romskih glasbenih zasedb upadlo in zakaj se mladi ne odločajo za ustvarjanje v romskem jeziku?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.</description>
        <enclosure length="99081984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/13/ZgodbeRA_SLO_MMC.PR1.20250113.1.2105_14622982.mp3"></enclosure>
        <guid>175101130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3096</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti predstavljajo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvano leto. Minulo leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Večino časa pa smo namenili spremljanju razmer v romski skupnosti na jugovzhodu države.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101130</link>
        <pubDate> Mon, 13 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Zgodbe, ki so zaznamovale romske skupnosti v letu 2024</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. 

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

</description>
        <enclosure length="103639296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/06/SkladbaRA_SLO_MMC.PR1.20250106.1.2105_14544006.mp3"></enclosure>
        <guid>175099405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3238</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto je naokoli in znova bo čas, da skupaj z vami izberemo domačo in tujo skladbo leta 2024. 

Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta se nocoj poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Hegeduva zasedbe Romano Glauso, Čisti računi Boštjana Pertinača, skladbo Mama prispeva Sandi Horvat Sunny ter Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu pa se za skladbo leta potegujejo zasedba Rumbakana s skladbo Déjame, Fanfare Ciocărlia s skladbo Me sem Rom, skladbo Oro atmosfera prispeva orkester Džambo Aguševi ter zasedba Ladaniva, ki se je s skladbo Saraiman prebila v letni izbor.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099405</link>
        <pubDate> Mon, 06 Jan 2025 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Skladba leta 2024 Naših poti je ...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.</description>
        <enclosure length="99185664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/30/PrazninRA_SLO_MMC.PR1.20241230.1.2105_14489782.mp3"></enclosure>
        <guid>175098076</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3099</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008. S tokratnimi prazničnimii koncertnimi Našimi potmi se odpravljamo kar šestnajst let v preteklost, v december 2008, ko smo v zdaj že lep čas pokojnem ljubljanskem KUD France Prešeren praznovali prvi rojstni dan naše romske oddaje. Na oder smo kot posebnega gosta povabili enega najbolj priljubljenih romskih pevcev starejše generacije iz prostora nekdanje Jugoslavije Muharema Serbezovskega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098076</link>
        <pubDate> Mon, 30 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Praznični koncert Naših poti: Muharem Serbezovski  decembra 2008</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.</description>
        <enclosure length="106462464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/PopotiRA_SLO_MMC.PR1.20241223.1.2105_14431886.mp3"></enclosure>
        <guid>175096593</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocoj se bomo z romsko glasbo vrnili v preteklost za desetletje in več. Poslušali bomo skladbe različnih izvajalcev, ki jih v Naših poteh že kar nekaj časa nismo srečali. Naše glasbeno potovanje bomo začeli v Franciji in se skozi Italijo, Slovenijo, Srbijo in Severno Makedonijo odpravili vse do Romunije. Čaka nas prava praznična glasbena poslastica.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096593</link>
        <pubDate> Mon, 23 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Po poti romske glasbe od Francije do Romunije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</description>
        <enclosure length="106600704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/16/KamjelRA_SLO_MMC.PR1.20241216.1.2105_14345945.mp3"></enclosure>
        <guid>175094724</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094724</link>
        <pubDate> Mon, 16 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Kam je letos steklo nekaj več kot 20 milijonov za Rome?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z  bogatim kulturnim programom.</description>
        <enclosure length="95577600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/09/VkljuenRA_SLO_MMC.PR1.20241209.1.2105_14261833.mp3"></enclosure>
        <guid>175092922</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2986</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osnovno šolo Janka Padežnika že 40 let obiskujejo tudi romski učenci. Letos jo obiskuje 54 romskih otrok, to je 10 odstotkov. Na šoli menijo, da sta vključenost in šolanje romskih otrok na višji ravni kot pred leti. V okviru projekta Mladi romski ustvarjalci pa so se srečali romski osnovnošolci, pokazali svoje znanje iz romoloških tem in se predstavili z  bogatim kulturnim programom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092922</link>
        <pubDate> Mon, 09 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Vključenost in šolanje učencev Romov sta na višji ravni kot pred leti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.</description>
        <enclosure length="105043200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/02/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241202.1.2105_14176791.mp3"></enclosure>
        <guid>175091139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Puconcih so minuli četrtek organizirali dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za dva občana, šestletno Saro Šiplič z Vaneče in 12 letnega Daria Baranja iz Zenkovcev. Sara se je rodila s srčno napako, diagnosticiran ji je bil tudi noonanov sindrom, Dario pa se zdravi zaradi redke vrste raka, Ewingovega sarkoma. V sklopu programa socialne aktivacije romskih žensk so v murskosoboški skupini zadnji teden novembra namenili predvsem pripravam na advent.

Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta zasedba Belin s skladbo Romi, Romi in zasedba Balkan Boys s skladbo Balkan Blues. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Şen Çiftetelli, ki jo prispeva Hüsnü Şenlendirici ter skladbo Sombra de un sueño v izvedbi Sabor De Gracia.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091139</link>
        <pubDate> Mon, 02 Dec 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Dobrodelnih trinajst tisoč evrov za otroka iz Puconcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih  mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.</description>
        <enclosure length="53332992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/25/VekotRA_SLO_MMC.PR1.20241125.1.2105_14098276.mp3"></enclosure>
        <guid>175089402</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3333</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iz romskega naselja Kerinov Grm so v zadnjih štirih  mesecih odpeljali več kot 100 ton nepravilno odloženih komunalnih odpadkov. Občina Krško se je nevarnega kopičenja odpadkov lotila z dvema projektoma, ki naj bi prebivalce seznanila s pomenom varstva okolja. Večjega zanimanja za delavnice ni, občina pa bo zanje odštela skupaj nekaj več kot 80 tisoč evrov. Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenije, romskih organizacij in Romov so na novinarski konferenci v Ribnici prejšnji torek opozorili, da v Sloveniji petina romskih naselij še vedno nima pitne vode.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089402</link>
        <pubDate> Mon, 25 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Več kot 100 ton nepravilno odloženih odpadkov v Kerinovem Grmu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Enakost spolov, s čimer je v večini dokumentov in strategij mišljena enakopravnost obravnave moških in žensk, je v današnjih družbah globalnega severa postala vsaj na ravni deklarativnosti neobhodna in pričakovana civilizacijska norma. Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti? Kako je z enakostjo spolov v manjšinah, še posebej če govorimo o Romih, ki so del LGBT skupnosti, torej o manjšini znotraj manjšine? Udeležili smo se še srečanja učencev v Pomurju, na katerem so se predstavili s kulturnim programom in se preizkusili v kvizu na temo Romov.</description>
        <enclosure length="52535040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/NaepotRA_SLO_MMC.PR1.20241118.1.2105_14018994.mp3"></enclosure>
        <guid>175087617</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>3283</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Enakost spolov, s čimer je v večini dokumentov in strategij mišljena enakopravnost obravnave moških in žensk, je v današnjih družbah globalnega severa postala vsaj na ravni deklarativnosti neobhodna in pričakovana civilizacijska norma. Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti? Kako je z enakostjo spolov v manjšinah, še posebej če govorimo o Romih, ki so del LGBT skupnosti, torej o manjšini znotraj manjšine? Udeležili smo se še srečanja učencev v Pomurju, na katerem so se predstavili s kulturnim programom in se preizkusili v kvizu na temo Romov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087617</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko o enakosti spolov govorimo tudi v romski skupnosti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
</description>
        <enclosure length="42208512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/11/DelegaciRA_SLO_MMC.PR1.20241111.1.2105_13943912.mp3"></enclosure>
        <guid>175085856</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2638</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085856</link>
        <pubDate> Mon, 11 Nov 2024 19:55:00 +0000</pubDate>
        <title>Delegacija brežiške občine obiskala Puščo v Prekmurju</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/9172690/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko.

Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Mon, 05 Oct 2026 18:55:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Mon, 05 Oct 2026 18:55:00 +0000</pubDate>
      <title>Naše poti</title>
    </channel>
  </rss>
