Arts (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. https://ars.rtvslo.si/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/ Naši umetniki pred mikrofonom https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/64838718/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-1400x1400.jpg Tomaž Grom o sebi pravi, da »glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve.« Tomaž Grom je prejemnik Župančičeve nagrade za zadnje ustvarjalno obdobje in je gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v studio ga je povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! 174884117 RTVSLO – Ars 1353 clean Tomaž Grom o sebi pravi, da »glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve.« Tomaž Grom je prejemnik Župančičeve nagrade za zadnje ustvarjalno obdobje in je gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v studio ga je povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Fri, 01 Jul 2022 13:05:00 +0000 Tomaž Grom, kontrabasist, avtor: "V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti." Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Marij Čuk je 23. junija dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Dolini pri Trstu, zdaj živi v Hruševici na Krasu in v Trstu. Je avtor osmih pesniških zbirk in štirih romanov, za roman Prah je dobil pred tremi leti nagrado Vstajenje, za prevod Črnega obroča pa nedavno drugo vsedržavno italijansko nagrado Nabokov, če omenimo samo najvidnejši priznanji. Marij Čuk je tudi literarni in gledališki kritik, delal je kot novinar in urednik in je stalni sodelavec uredništva za kulturo na tretjem programu Ars radia Slovenija. Marija Čuka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882295 RTVSLO – Ars 1484 clean Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Marij Čuk je 23. junija dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Dolini pri Trstu, zdaj živi v Hruševici na Krasu in v Trstu. Je avtor osmih pesniških zbirk in štirih romanov, za roman Prah je dobil pred tremi leti nagrado Vstajenje, za prevod Črnega obroča pa nedavno drugo vsedržavno italijansko nagrado Nabokov, če omenimo samo najvidnejši priznanji. Marij Čuk je tudi literarni in gledališki kritik, delal je kot novinar in urednik in je stalni sodelavec uredništva za kulturo na tretjem programu Ars radia Slovenija. Marija Čuka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 23 Jun 2022 09:00:00 +0000 Marij Čuk, sedemdesetletnik "V meni je bilo vedno hotenje, da bi se približal temu, kar zahteva režiser, obenem pa sem si želel tudi svobodo, je v pogovoru z Rokom Bozovičarjem med drugim povedal Ivo Barišič, prejemnik letošnjega Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja. Foto: Miloš Vujinovič/BOBO 174880855 RTVSLO – Ars 1270 clean "V meni je bilo vedno hotenje, da bi se približal temu, kar zahteva režiser, obenem pa sem si želel tudi svobodo, je v pogovoru z Rokom Bozovičarjem med drugim povedal Ivo Barišič, prejemnik letošnjega Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja. Foto: Miloš Vujinovič/BOBO Sat, 18 Jun 2022 09:05:00 +0000 Ivo Barišič, prejemnik Borštnikovega prstana: "Bili smo skupaj." Z oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se poklanjamo radijski režiserki Rosandi Sajko Korun, ki je umrla pred dnevi. Rodila se je leta 1930 v Celju, že v študentskih letih se je pridružila tedanjemu Radiu Ljubljana - najprej kot napovedovalka, kmalu pa je postala režiserka. Njen opus obsega ogromno iger za otroke in odrasle, zelo pomembno je tudi njeno eksperimentalno delo za radijski medij. Rosanda Sajko sodi med tiste radijske ustvarjalce, zaradi katerih je slovenska radijska igra dosegla izjemno visoko raven. Foto: Ars/Lučka Gruden 174878981 RTVSLO – Ars 1032 clean Z oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se poklanjamo radijski režiserki Rosandi Sajko Korun, ki je umrla pred dnevi. Rodila se je leta 1930 v Celju, že v študentskih letih se je pridružila tedanjemu Radiu Ljubljana - najprej kot napovedovalka, kmalu pa je postala režiserka. Njen opus obsega ogromno iger za otroke in odrasle, zelo pomembno je tudi njeno eksperimentalno delo za radijski medij. Rosanda Sajko sodi med tiste radijske ustvarjalce, zaradi katerih je slovenska radijska igra dosegla izjemno visoko raven. Foto: Ars/Lučka Gruden Sat, 11 Jun 2022 09:05:00 +0000 In memoriam Rosanda Sajko Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons 174877746 RTVSLO – Ars 1308 clean Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons Sun, 05 Jun 2022 12:00:00 +0000 In memoriam Boris Pahor Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons<p>"Če se ne vdamo, se moramo upreti."</p><p><p>Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Pred leti je Vidi Curk natančno in zanimivo pripovedoval o svojem življenju in delu.</p></p> 174878014 RTVSLO – Ars 1308 clean Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Foto: © Claude Truong-Ngoc / Wikimedia Commons<p>"Če se ne vdamo, se moramo upreti."</p><p><p>Pisatelj Boris Pahor je bil neutruden pričevalec 20. stoletja; o svojih življenjskih izkušnjah – mnoge so bile bridke - je veliko pripovedoval, jih je pa tudi prelil v književnost in ustvaril izjemen literarni opus, dragocen za slovensko, evropsko in svetovno literaturo. Pred leti je Vidi Curk natančno in zanimivo pripovedoval o svojem življenju in delu.</p></p> Sat, 04 Jun 2022 11:00:00 +0000 In memoriam Boris Pahor Meta Kušar je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi so Madeira, Svila in lan, Jaspis in Vrt - za slednjo je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Lani je izšla njena najnovejša zbirka z naslovom Zmaj. Meta Kušar je tudi poglobljena premišljevalka o poeziji, umetnosti in življenju - leta 2012 je za zbirko esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale prejela Rožančevo nagrado. Takrat se je z njo pogovarjal Vlado Motnikar.<p>"Bistvo poetičnega je, da zasleduje evolucijo duha."</p><p><p>Meta Kušar je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi so Madeira, Svila in lan, Jaspis in Vrt - za slednjo je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Lani je izšla njena najnovejša zbirka z naslovom Zmaj. Meta Kušar je tudi poglobljena premišljevalka o poeziji, umetnosti in življenju - leta 2012 je za zbirko esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale prejela Rožančevo nagrado. Takrat se je z njo pogovarjal Vlado Motnikar.</p></p> 174875846 RTVSLO – Ars 1332 clean Meta Kušar je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi so Madeira, Svila in lan, Jaspis in Vrt - za slednjo je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Lani je izšla njena najnovejša zbirka z naslovom Zmaj. Meta Kušar je tudi poglobljena premišljevalka o poeziji, umetnosti in življenju - leta 2012 je za zbirko esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale prejela Rožančevo nagrado. Takrat se je z njo pogovarjal Vlado Motnikar.<p>"Bistvo poetičnega je, da zasleduje evolucijo duha."</p><p><p>Meta Kušar je diplomirala iz slovenščine in srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi so Madeira, Svila in lan, Jaspis in Vrt - za slednjo je leta 2015 prejela Veronikino nagrado. Lani je izšla njena najnovejša zbirka z naslovom Zmaj. Meta Kušar je tudi poglobljena premišljevalka o poeziji, umetnosti in življenju - leta 2012 je za zbirko esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale prejela Rožančevo nagrado. Takrat se je z njo pogovarjal Vlado Motnikar.</p></p> Sat, 28 May 2022 09:00:00 +0000 Pesnica in esejistka Meta Kušar: "Bistvo poetičnega je, da zasleduje evolucijo duha." Igralec Lotos Vincenc Šparovec na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega uprizarja gledališki dokumentarec Človek v morju – v njem živo pripoveduje o resničnem dogodku, ko je kot študent sredi oceana z ladje padel v morje. V monoprojektu Človek v morju Lotos Vincenc Šparovec prvič stoji sam na odru, pravi. O njegovih vlogah, igranju in odnosu do gledališča se je z njim pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec v Zimski poroki H. Levina (Peter Giodani) MGL<p>"Današnja samota je drugačna kot pred petdesetimi leti."</p><p><p>Igralec Lotos Vincenc Šparovec na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega uprizarja gledališki dokumentarec Človek v morju – v njem živo pripoveduje o resničnem dogodku, ko je kot študent sredi oceana z ladje padel v morje. V monoprojektu Človek v morju Lotos Vincenc Šparovec prvič stoji sam na odru, pravi. O njegovih vlogah, igranju in odnosu do gledališča se je z njim pogovarjala Staša Grahek.</p></p> 174874069 RTVSLO – Ars 1354 clean Igralec Lotos Vincenc Šparovec na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega uprizarja gledališki dokumentarec Človek v morju – v njem živo pripoveduje o resničnem dogodku, ko je kot študent sredi oceana z ladje padel v morje. V monoprojektu Človek v morju Lotos Vincenc Šparovec prvič stoji sam na odru, pravi. O njegovih vlogah, igranju in odnosu do gledališča se je z njim pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec v Zimski poroki H. Levina (Peter Giodani) MGL<p>"Današnja samota je drugačna kot pred petdesetimi leti."</p><p><p>Igralec Lotos Vincenc Šparovec na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega uprizarja gledališki dokumentarec Človek v morju – v njem živo pripoveduje o resničnem dogodku, ko je kot študent sredi oceana z ladje padel v morje. V monoprojektu Človek v morju Lotos Vincenc Šparovec prvič stoji sam na odru, pravi. O njegovih vlogah, igranju in odnosu do gledališča se je z njim pogovarjala Staša Grahek.</p></p> Sat, 21 May 2022 09:05:00 +0000 Lotos Vincenc Šparovec 25. aprila 2022 je umrl akademski slikar France Slana, star petindevetdeset let. Bil je eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev. Poznamo ga po značilnih motivih mest in krajin, živali – mnogim je bil znan kot slikar petelinov, mačk ali rib –, ženskih aktov, Don Kihotov, tihožitij ali čolnov in je bil izjemno priljubljen. Skupaj s slikarji kot so Vida Fakin, Milan Rijavec, Milan Bizovičar in drugi, je bil prva povojna generacija, ki je študirala na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Njegov profesor je bil, med drugimi, Gabrijel Stupica. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V svojem intimističnem, čustveno doživetem slikarstvu variira motive, ki so nemalokrat zasidrani v domači slovenski tradiciji. Čeprav preizkuša najrazličnejše tehnike, se v abstrakcijo spusti le redko. Temelj njegovega slikarstva je risba. Naslikal je številne oljne slike, velika ljubezen pa je bil predvsem akvarel. Slana je imel številne razstave doma in v tujini. Razstavljal je v Zimbabveju, Kairu, na Malti ter širom po ZDA. Bostonska Art Grallery je odkupila njegov akvarel. 174871908 RTVSLO – Ars 933 clean 25. aprila 2022 je umrl akademski slikar France Slana, star petindevetdeset let. Bil je eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev. Poznamo ga po značilnih motivih mest in krajin, živali – mnogim je bil znan kot slikar petelinov, mačk ali rib –, ženskih aktov, Don Kihotov, tihožitij ali čolnov in je bil izjemno priljubljen. Skupaj s slikarji kot so Vida Fakin, Milan Rijavec, Milan Bizovičar in drugi, je bil prva povojna generacija, ki je študirala na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Njegov profesor je bil, med drugimi, Gabrijel Stupica. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V svojem intimističnem, čustveno doživetem slikarstvu variira motive, ki so nemalokrat zasidrani v domači slovenski tradiciji. Čeprav preizkuša najrazličnejše tehnike, se v abstrakcijo spusti le redko. Temelj njegovega slikarstva je risba. Naslikal je številne oljne slike, velika ljubezen pa je bil predvsem akvarel. Slana je imel številne razstave doma in v tujini. Razstavljal je v Zimbabveju, Kairu, na Malti ter širom po ZDA. Bostonska Art Grallery je odkupila njegov akvarel. Thu, 12 May 2022 12:00:00 +0000 Akademski slikar France Slana Dramski igralec Marko Mandić, prvak ljubljanske Drame, je eden tistih odrskih umetnikov, ki je tudi iskalec razsežnosti in možnosti človeka na odru - pred očmi gledalca, drugega človeka. To uresničuje z vsako vlogo, ki jo odigra, prav posebej pa z različnimi projekti zunaj matičnega gledališča ali v povezavi z Dramo. Tako je že pred več kot desetimi leti nastal performans MandićStroj; do zdaj ga je odigral že skoraj stokrat, zanj dobil številne nagrade, 6. maja 2022 pa je na velikem odru ljubljanske Drame uprizoril novi performans MandićCirkus, v katerem je z režiserjem Bojanom Jablanovcem in v koprodukciji Drame z društvom Via Negativa nanizal nanovo premišljene in obdelane delce predstav od prve Indijc hoče v Bronx Israela Horovitza v režiji Mateje Koležnik leta 1996 do lanskega Nočnega pisca Jana Fabra. Dan pred premiero je Marka Mandića v studio povabila Tadeja Krečič.<p>"Ekshibicionist, narcis, norec, intelektualec, žival, egoist, artist." Velik umetnik.</p><p><p>Dramski igralec Marko Mandić, prvak ljubljanske Drame, je eden tistih odrskih umetnikov, ki je tudi iskalec razsežnosti in možnosti človeka na odru – pred očmi gledalca, drugega človeka. To uresničuje z vsako vlogo, ki jo odigra, prav posebej pa z različnimi projekti zunaj matičnega gledališča ali v povezavi z Dramo. Tako je že pred več kot desetimi leti nastal performans MandićStroj; do zdaj ga je odigral že skoraj stokrat, zanj dobil številne nagrade, 6. maja 2022 pa je na velikem odru ljubljanske Drame uprizoril novi performans MandićCirkus, v katerem je z režiserjem Bojanom Jablanovcem in v koprodukciji Drame z društvom Via Negativa nanizal nanovo premišljene in obdelane delce predstav od prve Indijc hoče v Bronx Israela Horovitza v režiji Mateje Koležnik leta 1996 do lanskega Nočnega pisca Jana Fabra. Dan pred premiero je Marka Mandića v studio povabila Tadeja Krečič.</p></p> 174870215 RTVSLO – Ars 1226 clean Dramski igralec Marko Mandić, prvak ljubljanske Drame, je eden tistih odrskih umetnikov, ki je tudi iskalec razsežnosti in možnosti človeka na odru - pred očmi gledalca, drugega človeka. To uresničuje z vsako vlogo, ki jo odigra, prav posebej pa z različnimi projekti zunaj matičnega gledališča ali v povezavi z Dramo. Tako je že pred več kot desetimi leti nastal performans MandićStroj; do zdaj ga je odigral že skoraj stokrat, zanj dobil številne nagrade, 6. maja 2022 pa je na velikem odru ljubljanske Drame uprizoril novi performans MandićCirkus, v katerem je z režiserjem Bojanom Jablanovcem in v koprodukciji Drame z društvom Via Negativa nanizal nanovo premišljene in obdelane delce predstav od prve Indijc hoče v Bronx Israela Horovitza v režiji Mateje Koležnik leta 1996 do lanskega Nočnega pisca Jana Fabra. Dan pred premiero je Marka Mandića v studio povabila Tadeja Krečič.<p>"Ekshibicionist, narcis, norec, intelektualec, žival, egoist, artist." Velik umetnik.</p><p><p>Dramski igralec Marko Mandić, prvak ljubljanske Drame, je eden tistih odrskih umetnikov, ki je tudi iskalec razsežnosti in možnosti človeka na odru – pred očmi gledalca, drugega človeka. To uresničuje z vsako vlogo, ki jo odigra, prav posebej pa z različnimi projekti zunaj matičnega gledališča ali v povezavi z Dramo. Tako je že pred več kot desetimi leti nastal performans MandićStroj; do zdaj ga je odigral že skoraj stokrat, zanj dobil številne nagrade, 6. maja 2022 pa je na velikem odru ljubljanske Drame uprizoril novi performans MandićCirkus, v katerem je z režiserjem Bojanom Jablanovcem in v koprodukciji Drame z društvom Via Negativa nanizal nanovo premišljene in obdelane delce predstav od prve Indijc hoče v Bronx Israela Horovitza v režiji Mateje Koležnik leta 1996 do lanskega Nočnega pisca Jana Fabra. Dan pred premiero je Marka Mandića v studio povabila Tadeja Krečič.</p></p> Fri, 06 May 2022 08:50:00 +0000 Marko Mandić Tržaški pisatelj Milan Lipovec ni zelo znano ime slovenske književnosti. Rodil se je leta 1912 v Trstu, kjer je večinoma tudi živel. V Trstu je končal meščansko in eno leto trgovske šole, leta 1929 je odšel v Ljubljano, najprej je delal kot knjigovodja, pozneje pa kot stavec. Med vojno je bil interniran, tudi po vojni je delal kot stavec. Pisati in objavljati je začel leta 1938 – predvsem novele in črtice. Sodeloval je pri časopisu Zaliv, tudi kot urednik. Napisal je dva romana: Ljudje ob cesti leta 1961 in Leseno jadro leta 1976, štiri leta prej pa zgodovinsko pripoved Čubejska prigoda. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem Milanom Lipovcem leta 1997, samo nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, posnela Tadeja Krečič. Pogovoru pa smo dodali še odlomek iz Lipovčeve Čubejske prigode, ki govori o Janezu iz Kastva, avtorju znamenitega Mrtvaškega plesa, Hrastoveljske freske iz leta 1490. 174867558 RTVSLO – Ars 1111 clean Tržaški pisatelj Milan Lipovec ni zelo znano ime slovenske književnosti. Rodil se je leta 1912 v Trstu, kjer je večinoma tudi živel. V Trstu je končal meščansko in eno leto trgovske šole, leta 1929 je odšel v Ljubljano, najprej je delal kot knjigovodja, pozneje pa kot stavec. Med vojno je bil interniran, tudi po vojni je delal kot stavec. Pisati in objavljati je začel leta 1938 – predvsem novele in črtice. Sodeloval je pri časopisu Zaliv, tudi kot urednik. Napisal je dva romana: Ljudje ob cesti leta 1961 in Leseno jadro leta 1976, štiri leta prej pa zgodovinsko pripoved Čubejska prigoda. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem Milanom Lipovcem leta 1997, samo nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, posnela Tadeja Krečič. Pogovoru pa smo dodali še odlomek iz Lipovčeve Čubejske prigode, ki govori o Janezu iz Kastva, avtorju znamenitega Mrtvaškega plesa, Hrastoveljske freske iz leta 1490. Sat, 30 Apr 2022 09:05:00 +0000 Pisatelj Milan Lipovec (1912-1997) Kamila Volčanšek je avtorica, ki slovenski likovni prostor že več desetletij bogati kot slikarka in ilustratorka sveže igrivih podob. Konec lanskega leta je za svoj obširen življenjski opus prejela nagrado Ivane Kobilca, ki jo podeljuje Društvo likovnih umetnikov Ljubljana. Njeno delo je v tem času na ogled v sklopu skupinske razstave Vračanje pogleda v Galeriji Cukrarna. Kamilo Volčanšek je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Aleksandra Saška Gruden. 174866999 RTVSLO – Ars 1303 clean Kamila Volčanšek je avtorica, ki slovenski likovni prostor že več desetletij bogati kot slikarka in ilustratorka sveže igrivih podob. Konec lanskega leta je za svoj obširen življenjski opus prejela nagrado Ivane Kobilca, ki jo podeljuje Društvo likovnih umetnikov Ljubljana. Njeno delo je v tem času na ogled v sklopu skupinske razstave Vračanje pogleda v Galeriji Cukrarna. Kamilo Volčanšek je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Aleksandra Saška Gruden. Sat, 23 Apr 2022 09:05:00 +0000 Kamila Volčanšek Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard. Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega. Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk. Foto: Amir Muratović, RTV Slovenija<p>Ni bil le ustvarjalec, bil je tudi poglobljen premišljevalec umetnosti.</p><p><p>Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard.<br /> Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega.<br /> Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk. </p></p> 174864774 RTVSLO – Ars 876 clean Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard. Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega. Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk. Foto: Amir Muratović, RTV Slovenija<p>Ni bil le ustvarjalec, bil je tudi poglobljen premišljevalec umetnosti.</p><p><p>Drugega aprila je umrl slikar, akademik Emerik Bernard.<br /> Rodil se je leta 1937 v Celju. Leta 1965 je končal Akademijo za likovno umestnost v Ljubljani in tri leta pozneje specialko pri profesorju Gabrielu Stupici. Do upokojitve leta 2006 je bil na tej ustanovi redni profesor za slikarstvo. 2001 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 2007 za rednega.<br /> Prejel je veliko priznanj in nagrad – med njimi leta 1997 Prešernovo nagrado; takrat se je z umetnikom pogovarjala Vida Curk. </p></p> Sat, 16 Apr 2022 09:05:00 +0000 In memoriam Emerik Bernard Dramski in filmski igralec Vlado Novak je bil odličen že leta 1990 v svoji prvi filmski vlogi kot Karol Gatnik v Umetnem raju Karpa Godine, tako kot veliko prej na gledaliških deskah predvsem mariborskega gledališča (prvo Borštnikovo nagrado je dobil leta 1985 za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja), pozneje pa se je zmerom znova potrjeval kot vrhunski karakterni igralec, kateremu gledalke in gledalci verjamemo in si ga tudi zapomnimo. Več o sebi, svojem otroštvu, študiju in oblikovanju vloge, bo priljubljeni igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Igor Napast https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vlado_Novak_2019.jpg<p>"Kamera je veliko oko, zato velja: Manj je več."</p><p><p>Dramski in filmski igralec Vlado Novak je bil odličen že leta 1990 v svoji prvi filmski vlogi kot Karol Gatnik v Umetnem raju Karpa Godine, tako kot veliko prej na gledaliških deskah predvsem mariborskega gledališča (prvo Borštnikovo nagrado je dobil leta 1985 za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja), pozneje pa se je zmerom znova potrjeval kot vrhunski karakterni igralec, kateremu gledalke in gledalci verjamemo in si ga tudi zapomnimo. Več o sebi, svojem otroštvu, študiju in oblikovanju vloge, bo priljubljeni igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> 174863066 RTVSLO – Ars 1322 clean Dramski in filmski igralec Vlado Novak je bil odličen že leta 1990 v svoji prvi filmski vlogi kot Karol Gatnik v Umetnem raju Karpa Godine, tako kot veliko prej na gledaliških deskah predvsem mariborskega gledališča (prvo Borštnikovo nagrado je dobil leta 1985 za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja), pozneje pa se je zmerom znova potrjeval kot vrhunski karakterni igralec, kateremu gledalke in gledalci verjamemo in si ga tudi zapomnimo. Več o sebi, svojem otroštvu, študiju in oblikovanju vloge, bo priljubljeni igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Igor Napast https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vlado_Novak_2019.jpg<p>"Kamera je veliko oko, zato velja: Manj je več."</p><p><p>Dramski in filmski igralec Vlado Novak je bil odličen že leta 1990 v svoji prvi filmski vlogi kot Karol Gatnik v Umetnem raju Karpa Godine, tako kot veliko prej na gledaliških deskah predvsem mariborskega gledališča (prvo Borštnikovo nagrado je dobil leta 1985 za vlogo Simona Vebra v Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja), pozneje pa se je zmerom znova potrjeval kot vrhunski karakterni igralec, kateremu gledalke in gledalci verjamemo in si ga tudi zapomnimo. Več o sebi, svojem otroštvu, študiju in oblikovanju vloge, bo priljubljeni igralec, dobitnik Borštnikovega prstana, povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo.</p></p> Sat, 09 Apr 2022 09:00:00 +0000 Vlado Novak: "Kamera je veliko oko, zato velja: Manj je več." Olga Kacjan se je rodila v Zemunu v Srbiji leta 1952. Diplomirala je na AGRFT v Ljubljani, že kot študentka je nastopala v filmu in postala prepoznavna predvsem zaradi vloge Katice v filmu Povest o dobrih ljudeh. Kot svobodna umetnica je gostovala v številnih slovenskih in tujih gledaliških, tudi v eksperimentalnih, in v okviru jugoslovanske zunajinstitucionalne skupine Kazalište, pozorište, gledališče, teater s sedežem v Zagrebu. Največji del svojega štiridesetletnega gledališkega ustvarjanja je preživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Olga Kacjan je prejela številne nagrade, leta 2012 Župančičevo za življenjsko delo, leto pozneje pa tudi Borštnikov prstan, največje priznanje, kar jih na Slovenskem lahko dobi dramska igralka ali igralec iz rok svojih kolegov. Takrat se je z igralko Olgo Kacjan pogovarjala Tadeja Krečič. 174861246 RTVSLO – Ars 976 clean Olga Kacjan se je rodila v Zemunu v Srbiji leta 1952. Diplomirala je na AGRFT v Ljubljani, že kot študentka je nastopala v filmu in postala prepoznavna predvsem zaradi vloge Katice v filmu Povest o dobrih ljudeh. Kot svobodna umetnica je gostovala v številnih slovenskih in tujih gledaliških, tudi v eksperimentalnih, in v okviru jugoslovanske zunajinstitucionalne skupine Kazalište, pozorište, gledališče, teater s sedežem v Zagrebu. Največji del svojega štiridesetletnega gledališkega ustvarjanja je preživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Olga Kacjan je prejela številne nagrade, leta 2012 Župančičevo za življenjsko delo, leto pozneje pa tudi Borštnikov prstan, največje priznanje, kar jih na Slovenskem lahko dobi dramska igralka ali igralec iz rok svojih kolegov. Takrat se je z igralko Olgo Kacjan pogovarjala Tadeja Krečič. Sat, 02 Apr 2022 09:05:00 +0000 OLGA KACJAN, dramska igralka Jette Ostan Vejrup je nagrado Prešernovega sklada dobila za več premiernih vlog v zadnjih treh letih. Bila je, na primer Klitajmestra v uprizoritvi Ta nesrečni rod Zinnie Harris, v režiji Ivane Djilas, Imelda Marcos v uprizoritvi Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser, v režiji Borisa Ostana, nastopila je v več vlogah v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka, v režiji Žige Divjaka, pa tudi v več vlogah v uprizoritvi 2020 po motivih Yuvala Noaha Hararija, v režiji Ivice Buljana. V obrazložitvi nagrade je zapisano, da Jette Ostan Vejrup »razpira prostore umetniških kreacij z nezgrešljivo melodiko odrske pojavnosti, ki sloni na izčiščeni formi igralske pripovednosti in je s svojim pretehtano niansiranim izrazom tudi izrazito detajlna, subtilna in globoko izpovedna. Zdi se, da igro organsko nosi v sebi, odlikuje jo tenkočutno upravljanje z igralsko energijo, kjer so premišljeni vsaka gesta in pogled, besede in gib, v njih pa odmeva tudi pronicljiva uglašenost z igralskimi partnerji in celostno logiko uprizoritve.« 174859009 RTVSLO – Ars 1211 clean Jette Ostan Vejrup je nagrado Prešernovega sklada dobila za več premiernih vlog v zadnjih treh letih. Bila je, na primer Klitajmestra v uprizoritvi Ta nesrečni rod Zinnie Harris, v režiji Ivane Djilas, Imelda Marcos v uprizoritvi Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser, v režiji Borisa Ostana, nastopila je v več vlogah v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka, v režiji Žige Divjaka, pa tudi v več vlogah v uprizoritvi 2020 po motivih Yuvala Noaha Hararija, v režiji Ivice Buljana. V obrazložitvi nagrade je zapisano, da Jette Ostan Vejrup »razpira prostore umetniških kreacij z nezgrešljivo melodiko odrske pojavnosti, ki sloni na izčiščeni formi igralske pripovednosti in je s svojim pretehtano niansiranim izrazom tudi izrazito detajlna, subtilna in globoko izpovedna. Zdi se, da igro organsko nosi v sebi, odlikuje jo tenkočutno upravljanje z igralsko energijo, kjer so premišljeni vsaka gesta in pogled, besede in gib, v njih pa odmeva tudi pronicljiva uglašenost z igralskimi partnerji in celostno logiko uprizoritve.« Thu, 24 Mar 2022 11:00:00 +0000 Jette Ostan Vejrup Na dan začetka 25. pripovedovalskega festivala v ljubljanskem Cankarjevem domu, je uvodni dogodek pripravila pobudnica festivala in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja Anja Štefan, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. »Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke,« poudarja utemeljitev nagrade in dodaja, da je Anja Štefan »s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor«. Ob podelitivi nagrade se je z Anjo Štefan pogovarjal Vlado Motnikar.<p>Dobitnica nagrade Prešernovega sklada 2022</p><p><p>Na dan začetka 25. pripovedovalskega festivala v ljubljanskem Cankarjevem domu, je uvodni dogodek pripravila pobudnica festivala in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja Anja Štefan, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. »Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke,« poudarja utemeljitev nagrade in dodaja, da je Anja Štefan »s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor«. Ob podelitivi nagrade se je z Anjo Štefan pogovarjal Vlado Motnikar.</p></p> 174857266 RTVSLO – Ars 1372 clean Na dan začetka 25. pripovedovalskega festivala v ljubljanskem Cankarjevem domu, je uvodni dogodek pripravila pobudnica festivala in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja Anja Štefan, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. »Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke,« poudarja utemeljitev nagrade in dodaja, da je Anja Štefan »s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor«. Ob podelitivi nagrade se je z Anjo Štefan pogovarjal Vlado Motnikar.<p>Dobitnica nagrade Prešernovega sklada 2022</p><p><p>Na dan začetka 25. pripovedovalskega festivala v ljubljanskem Cankarjevem domu, je uvodni dogodek pripravila pobudnica festivala in ena od začetnic profesionalnega pripovedovanja Anja Štefan, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. »Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke,« poudarja utemeljitev nagrade in dodaja, da je Anja Štefan »s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor«. Ob podelitivi nagrade se je z Anjo Štefan pogovarjal Vlado Motnikar.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 07:30:00 +0000 Anja Štefan, pisateljica, pesnica, pripovedovalka Skladatelj in dirigent Damijan Močnik je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec. Letos je prejel nagrado Prešernovega sklada za bogat opus vokalne in vokalno inštrumentalne glasbe, ki jo je ustvaril v zadnjih treh letih. Predstavitve njegovih skladb sta pripravila Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj jo je bilo mogoče slišati tudi v več državah po Evropi. Z Damijanom Močnikom se je pogovarja la Anamarija Štukelj Cusma.<p>Nagrajenec Prešernovega sklada 2022</p><p><p>Skladatelj in dirigent<strong> Damijan Močnik</strong> je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec. Letos je prejel nagrado Prešernovega sklada za bogat opus vokalne in vokalno inštrumentalne glasbe, ki jo je ustvaril v zadnjih treh letih. Predstavitve njegovih skladb sta pripravila Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj jo je bilo mogoče slišati tudi v več državah po Evropi. Z Damijanom Močnikom se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.</p></p> 174855368 RTVSLO – Ars 1244 clean Skladatelj in dirigent Damijan Močnik je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec. Letos je prejel nagrado Prešernovega sklada za bogat opus vokalne in vokalno inštrumentalne glasbe, ki jo je ustvaril v zadnjih treh letih. Predstavitve njegovih skladb sta pripravila Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj jo je bilo mogoče slišati tudi v več državah po Evropi. Z Damijanom Močnikom se je pogovarja la Anamarija Štukelj Cusma.<p>Nagrajenec Prešernovega sklada 2022</p><p><p>Skladatelj in dirigent<strong> Damijan Močnik</strong> je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec. Letos je prejel nagrado Prešernovega sklada za bogat opus vokalne in vokalno inštrumentalne glasbe, ki jo je ustvaril v zadnjih treh letih. Predstavitve njegovih skladb sta pripravila Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj jo je bilo mogoče slišati tudi v več državah po Evropi. Z Damijanom Močnikom se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.</p></p> Fri, 11 Mar 2022 12:00:00 +0000 Damijan Močnik »Ni preproste in kratke definicije, ki bi me označevala, razen morda te, da sem težko ulovljiv«, pravi umetnik Dušan Kirbiš. Neoekspresionizem, modernizem in postmodernizem je nekaj oznak, s katerimi pisci povezujejo njegovo delo, a zdi se, da te ne povedo dovolj. Med drugim tudi zato, ker je akademski slikar v štirih desetletjih svojega ustvarjanja prešel različne pristope – od tesnobnih krajin v osemdesetih do bolj poudarjenega razmišljanja o statusu umetnosti in mediju slike, kamor lahko umestimo tako zanj značilno vpeljavo besed na slikarsko površino, kot različne oblike mrež, ki lomijo enotnost naslikane podobe. Po izobrazbi je akademski slikar, a posega po različnih medijih – poleg slik so to še objekti, skulpture, instalacije in fotografije. S svojimi najnovejšimi slikami-objekti posega v samo bistvo in na začetek likovne misli, piše v obrazložitvi strokovne komisije, ki mu je nagrado Prešernovega sklada namenila za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, na kateri je predstavil dela iz štirih desetletij svojega ustvarjanja. Foto: Galerija mesta Ptuj<p>Štiri desetletja ustvarjanja na razstavi O izvoru podob, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada, je težko enoznačno opredeliti </p><p><p>»Ni preproste in kratke definicije, ki bi me označevala, razen morda te, da sem težko ulovljiv«, pravi umetnik Dušan Kirbiš. Neoekspresionizem, modernizem in postmodernizem je nekaj oznak, s katerimi pisci povezujejo njegovo delo, a zdi se, da te ne povedo dovolj. Med drugim tudi zato, ker je akademski slikar v štirih desetletjih svojega ustvarjanja prešel različne pristope – od tesnobnih krajin v osemdesetih do bolj poudarjenega razmišljanja o statusu umetnosti in mediju slike, kamor lahko umestimo tako zanj značilno vpeljavo besed na slikarsko površino, kot različne oblike mrež, ki lomijo enotnost naslikane podobe. Po izobrazbi je akademski slikar, a posega po različnih medijih – poleg slik so to še objekti, skulpture, instalacije in fotografije. S svojimi najnovejšimi slikami-objekti posega v samo bistvo in na začetek likovne misli, piše v obrazložitvi strokovne komisije, ki mu je nagrado Prešernovega sklada namenila za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, na kateri je predstavil dela iz štirih desetletij svojega ustvarjanja.</p></p> 174851120 RTVSLO – Ars 2693 clean »Ni preproste in kratke definicije, ki bi me označevala, razen morda te, da sem težko ulovljiv«, pravi umetnik Dušan Kirbiš. Neoekspresionizem, modernizem in postmodernizem je nekaj oznak, s katerimi pisci povezujejo njegovo delo, a zdi se, da te ne povedo dovolj. Med drugim tudi zato, ker je akademski slikar v štirih desetletjih svojega ustvarjanja prešel različne pristope – od tesnobnih krajin v osemdesetih do bolj poudarjenega razmišljanja o statusu umetnosti in mediju slike, kamor lahko umestimo tako zanj značilno vpeljavo besed na slikarsko površino, kot različne oblike mrež, ki lomijo enotnost naslikane podobe. Po izobrazbi je akademski slikar, a posega po različnih medijih – poleg slik so to še objekti, skulpture, instalacije in fotografije. S svojimi najnovejšimi slikami-objekti posega v samo bistvo in na začetek likovne misli, piše v obrazložitvi strokovne komisije, ki mu je nagrado Prešernovega sklada namenila za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, na kateri je predstavil dela iz štirih desetletij svojega ustvarjanja. Foto: Galerija mesta Ptuj<p>Štiri desetletja ustvarjanja na razstavi O izvoru podob, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada, je težko enoznačno opredeliti </p><p><p>»Ni preproste in kratke definicije, ki bi me označevala, razen morda te, da sem težko ulovljiv«, pravi umetnik Dušan Kirbiš. Neoekspresionizem, modernizem in postmodernizem je nekaj oznak, s katerimi pisci povezujejo njegovo delo, a zdi se, da te ne povedo dovolj. Med drugim tudi zato, ker je akademski slikar v štirih desetletjih svojega ustvarjanja prešel različne pristope – od tesnobnih krajin v osemdesetih do bolj poudarjenega razmišljanja o statusu umetnosti in mediju slike, kamor lahko umestimo tako zanj značilno vpeljavo besed na slikarsko površino, kot različne oblike mrež, ki lomijo enotnost naslikane podobe. Po izobrazbi je akademski slikar, a posega po različnih medijih – poleg slik so to še objekti, skulpture, instalacije in fotografije. S svojimi najnovejšimi slikami-objekti posega v samo bistvo in na začetek likovne misli, piše v obrazložitvi strokovne komisije, ki mu je nagrado Prešernovega sklada namenila za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, na kateri je predstavil dela iz štirih desetletij svojega ustvarjanja.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 10:05:00 +0000 Dušan Kirbiš, umetnik, ki ga nikoli ni zanimalo iskanje lastnega prepoznavnega sloga Steakhouse, animirana mojstrovina Špele Čadež se loteva zahtevne teme družinskega nasilja, psihičnega nasilja, ki je nekaj nevidnega. S filmom je želela pogledata v zasebnost para, v ozračje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in strahu. Zanj je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. »Špela Čadež potencial animacije in brezmejnih svetov, ki jih ta ponuja, izkoristi v celoti, in ga velikopotezno postreže gledalcu. Kratki film Steakhouse je obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek,« je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti Prešernovega sklada. Režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež je za film prejela vrsto mednarodnih nagrad. Steakhouse je bil prikazan, nagrajen ali nominiran na festivalih v Locarnu, na Festivalu slovenskega filma, Liffu, Ottawi, na vodilnih ameriških nagradah za animirani film Annie, zadnja in deseta v vrsti nagrad je posebna omemba mednarodne žirije na največjem festivalu kratkega filma na svetu, v Clermont-Ferrandu. Špelo Čadež je pred mikrofon povabil Urban Tarman <p>Nagrajenka Prešernovega sklada za kratki animirani film Steakhouse</p><p><p>Steakhouse, animirana mojstrovina Špele Čadež se loteva zahtevne teme družinskega nasilja, psihičnega nasilja, ki je nekaj nevidnega. S filmom je želela pogledata v zasebnost para, v ozračje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in strahu. Zanj je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. »Špela Čadež potencial animacije in brezmejnih svetov, ki jih ta ponuja, izkoristi v celoti, in ga velikopotezno postreže gledalcu. Kratki film Steakhouse je obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek,« je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti Prešernovega sklada.<br /> Režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež je za film prejela vrsto mednarodnih nagrad. Steakhouse je bil prikazan, nagrajen ali nominiran na festivalih v Locarnu, na Festivalu slovenskega filma, Liffu, Ottawi, na vodilnih ameriških nagradah za animirani film Annie, zadnja in deseta v vrsti nagrad je posebna omemba mednarodne žirije na največjem festivalu kratkega filma na svetu, v Clermont-Ferrandu. Špelo Čadež je pred mikrofon povabil Urban Tarman.</p></p> 174849321 RTVSLO – Ars 969 clean Steakhouse, animirana mojstrovina Špele Čadež se loteva zahtevne teme družinskega nasilja, psihičnega nasilja, ki je nekaj nevidnega. S filmom je želela pogledata v zasebnost para, v ozračje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in strahu. Zanj je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. »Špela Čadež potencial animacije in brezmejnih svetov, ki jih ta ponuja, izkoristi v celoti, in ga velikopotezno postreže gledalcu. Kratki film Steakhouse je obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek,« je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti Prešernovega sklada. Režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež je za film prejela vrsto mednarodnih nagrad. Steakhouse je bil prikazan, nagrajen ali nominiran na festivalih v Locarnu, na Festivalu slovenskega filma, Liffu, Ottawi, na vodilnih ameriških nagradah za animirani film Annie, zadnja in deseta v vrsti nagrad je posebna omemba mednarodne žirije na največjem festivalu kratkega filma na svetu, v Clermont-Ferrandu. Špelo Čadež je pred mikrofon povabil Urban Tarman <p>Nagrajenka Prešernovega sklada za kratki animirani film Steakhouse</p><p><p>Steakhouse, animirana mojstrovina Špele Čadež se loteva zahtevne teme družinskega nasilja, psihičnega nasilja, ki je nekaj nevidnega. S filmom je želela pogledata v zasebnost para, v ozračje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in strahu. Zanj je letos prejela nagrado Prešernovega sklada. »Špela Čadež potencial animacije in brezmejnih svetov, ki jih ta ponuja, izkoristi v celoti, in ga velikopotezno postreže gledalcu. Kratki film Steakhouse je obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek,« je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti Prešernovega sklada.<br /> Režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež je za film prejela vrsto mednarodnih nagrad. Steakhouse je bil prikazan, nagrajen ali nominiran na festivalih v Locarnu, na Festivalu slovenskega filma, Liffu, Ottawi, na vodilnih ameriških nagradah za animirani film Annie, zadnja in deseta v vrsti nagrad je posebna omemba mednarodne žirije na največjem festivalu kratkega filma na svetu, v Clermont-Ferrandu. Špelo Čadež je pred mikrofon povabil Urban Tarman.</p></p> Fri, 18 Feb 2022 07:25:00 +0000 Špela Čadež "Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine," je med drugim zapisano v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Seznam njegovih prevodov antične književnosti in filozofije ter razlag in študij je izjemen. Kajetan Gantar s svojim prevajalskim delom Slovencem široko odpira vrata v svet antike. Foto: BoBo<p>"Noben prevod ni tako dober, da ne bi mogel nastati boljši."</p><p><p>"Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine," je med drugim zapisano v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Seznam njegovih prevodov antične književnosti in filozofije ter razlag in študij je izjemen. Kajetan Gantar s svojim prevajalskim delom Slovencem široko odpira vrata v svet antike.</p></p> 174847226 RTVSLO – Ars 1274 clean "Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine," je med drugim zapisano v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Seznam njegovih prevodov antične književnosti in filozofije ter razlag in študij je izjemen. Kajetan Gantar s svojim prevajalskim delom Slovencem široko odpira vrata v svet antike. Foto: BoBo<p>"Noben prevod ni tako dober, da ne bi mogel nastati boljši."</p><p><p>"Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine," je med drugim zapisano v utemeljitvi letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Seznam njegovih prevodov antične književnosti in filozofije ter razlag in študij je izjemen. Kajetan Gantar s svojim prevajalskim delom Slovencem široko odpira vrata v svet antike.</p></p> Fri, 11 Feb 2022 10:00:00 +0000 Dr. Kajetan Gantar, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Dr. Mirka Cudermana smo desetletja doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga - posledično - poslušali na številnih posnetkih. Vsepovsod je pustil opazno sled. Portret zbrovodje, dirigenta, muzikologa in duhovnika dr. Mirka Cudermana, ki je, kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade "s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij", predstavlja glasbena urednica Brigita Rovšek.<p>"Delo, delo, še bolj delo."</p><p><p>Dr. Mirka Cudermana smo desetletja doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga - posledično - poslušali na številnih posnetkih. Vsepovsod je pustil opazno sled. Portret zbrovodje, dirigenta, muzikologa in duhovnika dr. Mirka Cudermana, ki je, kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade "s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij", predstavlja glasbena urednica Brigita Rovšek.</p></p> 174845456 RTVSLO – Ars 1189 clean Dr. Mirka Cudermana smo desetletja doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga - posledično - poslušali na številnih posnetkih. Vsepovsod je pustil opazno sled. Portret zbrovodje, dirigenta, muzikologa in duhovnika dr. Mirka Cudermana, ki je, kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade "s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij", predstavlja glasbena urednica Brigita Rovšek.<p>"Delo, delo, še bolj delo."</p><p><p>Dr. Mirka Cudermana smo desetletja doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga - posledično - poslušali na številnih posnetkih. Vsepovsod je pustil opazno sled. Portret zbrovodje, dirigenta, muzikologa in duhovnika dr. Mirka Cudermana, ki je, kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade "s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij", predstavlja glasbena urednica Brigita Rovšek.</p></p> Sat, 05 Feb 2022 10:05:00 +0000 Dr. Mirko Cuderman, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Stanko Kristl se je rodil leta 1922 v Ljutomeru, diplomiral je leta 1954 in bil nato med drugim asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju, v poznejših letih pa profesor na Fakulteti za arhitekturo. S svojimi deli je trajno oblikoval vsakdanji prostor Ljubljane in drugih slovenskih mest; odlikujejo jih skrbno premišljeni tlorisi, ovoji stavb s pretehtanimi likovnimi elementi in funkcionalnost. Ta je posebej izrazita pri javnih stavbah, zlasti bolnišnicah. Med njegova vrhunska dela sodi Klinični center v Ljubljani. Stanko Kristl je Prešernov, Župančičev in Plečnikov nagrajenec, leta 2018 je prejel tudi Srebrni red za zasluge Republike Slovenije. 174843896 RTVSLO – Ars 1403 clean Stanko Kristl se je rodil leta 1922 v Ljutomeru, diplomiral je leta 1954 in bil nato med drugim asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju, v poznejših letih pa profesor na Fakulteti za arhitekturo. S svojimi deli je trajno oblikoval vsakdanji prostor Ljubljane in drugih slovenskih mest; odlikujejo jih skrbno premišljeni tlorisi, ovoji stavb s pretehtanimi likovnimi elementi in funkcionalnost. Ta je posebej izrazita pri javnih stavbah, zlasti bolnišnicah. Med njegova vrhunska dela sodi Klinični center v Ljubljani. Stanko Kristl je Prešernov, Župančičev in Plečnikov nagrajenec, leta 2018 je prejel tudi Srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Sun, 30 Jan 2022 15:46:00 +0000 Arhitekt Stanko Kristl praznuje 100. rojstni dan Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj se je podpisala pod več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.<p>22. januarja umetnica dopolnjuje osemdeset let</p><p><p>Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj je napisala več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mišima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi predvsem dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.</p></p> 174841158 RTVSLO – Ars 1223 clean Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj se je podpisala pod več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.<p>22. januarja umetnica dopolnjuje osemdeset let</p><p><p>Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj je napisala več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mišima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi predvsem dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala slovensko kulturo. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.</p></p> Thu, 20 Jan 2022 17:00:00 +0000 Meta Hočevar Nagrajenka Sklada Staneta Severja 2021 za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih je Marjuta Slamič, dolgoletna članica novogoriškega umetniškega ansambla, za vlogo Bogdane v komediji jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič. Nastala je v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča. »Največja odlika predstave je užitek igranja, veselje do igre, ki ga vseskozi izžarevajo nastopajoči in se preliva v publikum. Zdi se, da je središče te razigranosti Marjuta Slamič v vlogi Bogdane, da je prav ona tista, ki vseskozi poganja dogajanje, mu daje takt in spodbuja radoživost. V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Marjuta Slamič je Bogdano oblikovala s toplino in pretanjenim razumevanjem »malega človeka«,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Z igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik. 174839660 RTVSLO – Ars 1538 clean Nagrajenka Sklada Staneta Severja 2021 za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih je Marjuta Slamič, dolgoletna članica novogoriškega umetniškega ansambla, za vlogo Bogdane v komediji jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič. Nastala je v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Slovenskega mladinskega gledališča. »Največja odlika predstave je užitek igranja, veselje do igre, ki ga vseskozi izžarevajo nastopajoči in se preliva v publikum. Zdi se, da je središče te razigranosti Marjuta Slamič v vlogi Bogdane, da je prav ona tista, ki vseskozi poganja dogajanje, mu daje takt in spodbuja radoživost. V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Marjuta Slamič je Bogdano oblikovala s toplino in pretanjenim razumevanjem »malega človeka«,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Z igralko Marjuto Slamič se pogovarja Ingrid Kašca Bucik. Fri, 14 Jan 2022 22:00:00 +0000 MARJUTA SLAMIČ Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda - Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost.« Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:<p>Dobitnik nagrade Staneta Severja 2021</p><p><p>Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda – Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost«. Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:</p></p> 174837572 RTVSLO – Ars 1172 clean Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda - Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost.« Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:<p>Dobitnik nagrade Staneta Severja 2021</p><p><p>Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda – Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost«. Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:</p></p> Fri, 07 Jan 2022 11:40:00 +0000 Blaž Setnikar, dramski igralec Kristino Brenk, pisateljico, prevajalko in izjemno vplivno urednico na Mladinski knjigi, kjer je desetletja skrbela za otroške knjige, je Pavle Učakar, dolgoletni likovni urednik in letošnji Schwentnerjev nagrajenec, imenoval mamaočka vsega, kar imamo danes na področju knjig za otroke. Kristina Brenk se je rodila pred 110. leti v Horjulu, umrla pa leta 2009. S pogovorom, ki ga je dve leti pred njeno smrtjo posnela Vida Curk, se spominjamo njenega bogatega življenja in dela. Foto: Uredništvo dokumentarnih filmov TVS 174834373 RTVSLO – Ars 1122 clean Kristino Brenk, pisateljico, prevajalko in izjemno vplivno urednico na Mladinski knjigi, kjer je desetletja skrbela za otroške knjige, je Pavle Učakar, dolgoletni likovni urednik in letošnji Schwentnerjev nagrajenec, imenoval mamaočka vsega, kar imamo danes na področju knjig za otroke. Kristina Brenk se je rodila pred 110. leti v Horjulu, umrla pa leta 2009. S pogovorom, ki ga je dve leti pred njeno smrtjo posnela Vida Curk, se spominjamo njenega bogatega življenja in dela. Foto: Uredništvo dokumentarnih filmov TVS Sat, 25 Dec 2021 17:15:00 +0000 Kristina Brenk (1911-2009) Gustav Gnamuš, eden naših najizrazitejših slikarjev, se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado, pogovor z umetnikom pa je takrat posnela Aleksandra Saška Gruden.<p>"Slikanje zahteva celega človeka."</p><p><p>Gustav Gnamuš, eden naših najizrazitejših slikarjev, se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado; takrat je pogovor z umetnikom posnela Aleksandra Saška Gruden.</p></p> 174832700 RTVSLO – Ars 960 clean Gustav Gnamuš, eden naših najizrazitejših slikarjev, se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado, pogovor z umetnikom pa je takrat posnela Aleksandra Saška Gruden.<p>"Slikanje zahteva celega človeka."</p><p><p>Gustav Gnamuš, eden naših najizrazitejših slikarjev, se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Študiral je slikarstvo na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Sedeju, Miheliču in Stupici. Od leta 1978 je bil predavatelj na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado; takrat je pogovor z umetnikom posnela Aleksandra Saška Gruden.</p></p> Mon, 20 Dec 2021 08:14:00 +0000 Akademski sikar Gustav Gnamuš Spominjamo se koroškega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Janka Messnerja – te dni mineva sto let od njegovega rojstva. Messnerja je globoko zaznamovala izkušnja Slovenca med nemško govorečo večino, mu je pa tudi pomagala, da je postal uporen človek in plodovit ustvarjalec. O svoji pretresljivi življenjski zgodbi in ustvarjalni poti je nekaj let pred smrtjo s svojo značilno odkritostjo pripovedoval Vidi Curk.<p>"Če kaj pišem, sem zmeraj tako butast, da vse povem."</p><p><p>Rodil se je v Dobu pri Pliberku, šolal se je v Celovcu, Šentpavlu v Labotski dolini in Mariboru; v Ljubljani je študiral slavistiko, nato poučeval na gimnaziji na Ravnah, se leta 1955 vrnil v Avstrijo in od leta 1963 do 1981 učil na slovenski gimnaziji. Napisal je vrsto proznih, pesniških, dramskih, tudi publicističnih besedil.<br /> O svoji življenjski zgodbi in ustvarjalni izkušnji je nekaj let pred smrtjo s svojo značilno neposrednostjo pripovedoval Vidi Curk. </p></p> 174829880 RTVSLO – Ars 1113 clean Spominjamo se koroškega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Janka Messnerja – te dni mineva sto let od njegovega rojstva. Messnerja je globoko zaznamovala izkušnja Slovenca med nemško govorečo večino, mu je pa tudi pomagala, da je postal uporen človek in plodovit ustvarjalec. O svoji pretresljivi življenjski zgodbi in ustvarjalni poti je nekaj let pred smrtjo s svojo značilno odkritostjo pripovedoval Vidi Curk.<p>"Če kaj pišem, sem zmeraj tako butast, da vse povem."</p><p><p>Rodil se je v Dobu pri Pliberku, šolal se je v Celovcu, Šentpavlu v Labotski dolini in Mariboru; v Ljubljani je študiral slavistiko, nato poučeval na gimnaziji na Ravnah, se leta 1955 vrnil v Avstrijo in od leta 1963 do 1981 učil na slovenski gimnaziji. Napisal je vrsto proznih, pesniških, dramskih, tudi publicističnih besedil.<br /> O svoji življenjski zgodbi in ustvarjalni izkušnji je nekaj let pred smrtjo s svojo značilno neposrednostjo pripovedoval Vidi Curk. </p></p> Sat, 11 Dec 2021 10:05:00 +0000 Janko Messner (1921-2011) Akademska slikarka Mateja Kavčič je umetnica, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Fotografija je z razstave Mateje Kavčič Drevo v gradu Rajhenburg https://matejakavcicslikarka.wordpress.com/<p>"Minljivost se mi zdi pomemben del vsebine."</p><p><p>Predstavljamo umetnico, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Z Matejo Kavčič se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.</p></p> 174827881 RTVSLO – Ars 1199 clean Akademska slikarka Mateja Kavčič je umetnica, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Fotografija je z razstave Mateje Kavčič Drevo v gradu Rajhenburg https://matejakavcicslikarka.wordpress.com/<p>"Minljivost se mi zdi pomemben del vsebine."</p><p><p>Predstavljamo umetnico, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Z Matejo Kavčič se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.</p></p> Sat, 04 Dec 2021 10:05:00 +0000 Mateja Kavčič, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo Uroš Fürst je dramski igralec, eden izmed prvakov ansambla ljubljanske Drame. V več kot dvajsetih letih je odigral številne vloge domače in tuje dramatike sodobnega in preteklih obdobij. To sezono ga gledamo na velikem odru kot Vilija v drami Požigalci, nastali po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci, pa kot pripovedovalca v interaktivni predstavi Vse sijanje stvari Duncana Macmillana. Prav o teh dveh predstavah, pa tudi o tistih, ki še prihajajo, se je z Urošem Fürstom pogovarjala Tadeja Krečič. foto: Peter Uhan 174825750 RTVSLO – Ars 1413 clean Uroš Fürst je dramski igralec, eden izmed prvakov ansambla ljubljanske Drame. V več kot dvajsetih letih je odigral številne vloge domače in tuje dramatike sodobnega in preteklih obdobij. To sezono ga gledamo na velikem odru kot Vilija v drami Požigalci, nastali po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci, pa kot pripovedovalca v interaktivni predstavi Vse sijanje stvari Duncana Macmillana. Prav o teh dveh predstavah, pa tudi o tistih, ki še prihajajo, se je z Urošem Fürstom pogovarjala Tadeja Krečič. foto: Peter Uhan Fri, 26 Nov 2021 10:25:00 +0000 Uroš Fürst, dramski igralec Akademik Zorko Simčič, pisatelj, dramatik, pesnik in esejist, je 19. novembra dopolnil sto let. Ob tem jubileju objavljamo pogovor Tadeje Krečič iz leta 1996. Takrat se je Zorko Simčič po dolgih letih izseljenstva v Argentini vrnil domov v Slovenijo in postal Ljubljančan. Rodil se je v Mariboru, na svoje pisanje je opozoril že v mladih letih, potem je pisal ves čas, za roman Človek na obeh straneh stene je dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 pa Prešernovo nagrado za bogat ustvarjalni opus in letos Srebrni red za zasluge Republike Slovenije. 174823472 RTVSLO – Ars 887 clean Akademik Zorko Simčič, pisatelj, dramatik, pesnik in esejist, je 19. novembra dopolnil sto let. Ob tem jubileju objavljamo pogovor Tadeje Krečič iz leta 1996. Takrat se je Zorko Simčič po dolgih letih izseljenstva v Argentini vrnil domov v Slovenijo in postal Ljubljančan. Rodil se je v Mariboru, na svoje pisanje je opozoril že v mladih letih, potem je pisal ves čas, za roman Človek na obeh straneh stene je dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 2013 pa Prešernovo nagrado za bogat ustvarjalni opus in letos Srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Thu, 18 Nov 2021 11:00:00 +0000 Pisatelj Zorko Simčič Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. 174817909 RTVSLO – Ars 1206 clean Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Sat, 13 Nov 2021 10:25:06 +0000 Manka Kremenšek Križman Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka Natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Mojstrica kratke zgodbe pripoveduje o sebi, predvsem pa o svojih kratkih zgodbah</p><p><p>Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetovi in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb avtorica pove v intervjuju z Markom Goljo.</p></p> 174821706 RTVSLO – Ars 1206 clean Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb (Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetov in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka Natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb pove avtorica v intervjuju z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Mojstrica kratke zgodbe pripoveduje o sebi, predvsem pa o svojih kratkih zgodbah</p><p><p>Pisateljica Manka Kremenšek Križman je avtorica štirih zbirk odličnih kratkih zgodb Odhajanja (2004), Dvoriščna okna (2009), Vzporedni svetovi in Tujci (2021)) ter petkratna zmagovalka natečaja Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo. Več o svojem ustvarjanju čustveno in socialno obarvanih zgodb avtorica pove v intervjuju z Markom Goljo.</p></p> Fri, 12 Nov 2021 08:40:00 +0000 Manka Kremenšek Križman V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog. Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah. Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu. <p>Bil je pronicljiv premišljevalec slovenskega gledališča.</p><p><p>V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog.<br /> Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih.<br /> Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah.<br /> Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu.</p></p> 174820840 RTVSLO – Ars 1257 clean V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog. Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah. Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu. <p>Bil je pronicljiv premišljevalec slovenskega gledališča.</p><p><p>V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog.<br /> Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih.<br /> Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah.<br /> Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu.</p></p> Tue, 09 Nov 2021 14:30:00 +0000 In memoriam Vasja Predan Kdo se boji roza barve? je naslov najnovejše razstave slikarke Ksenije Čerče. V galeriji UGM Studio, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, bo na ogled do 27. novembra. Ksenija Čerče je leta 2002 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je študirala Oblikovanje oblačil in tekstilij, leta 2003 pa je prejela Fulbrightovo štipendijo in je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York v Združenih državah Amerike. V umetniškem izrazu Ksenije Čerče so opazne te izkušnje z različnih področij. Njeno primarno zanimanje za dvodimenzionalno sliko širi naklonjenost performansu in body artu, to pa se nadaljuje v video in zvočni umetnosti. Kot je povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, se z vsakim izmed teh področij ukvarja posebej in jih med sabo ne prepleta. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je avtorica več povedala tudi o razstavi Kdo se boji roza barve?, s katero izpostavlja vprašanje o pomenu slikarstva danes. 174818045 RTVSLO – Ars 1170 clean Kdo se boji roza barve? je naslov najnovejše razstave slikarke Ksenije Čerče. V galeriji UGM Studio, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, bo na ogled do 27. novembra. Ksenija Čerče je leta 2002 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je študirala Oblikovanje oblačil in tekstilij, leta 2003 pa je prejela Fulbrightovo štipendijo in je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York v Združenih državah Amerike. V umetniškem izrazu Ksenije Čerče so opazne te izkušnje z različnih področij. Njeno primarno zanimanje za dvodimenzionalno sliko širi naklonjenost performansu in body artu, to pa se nadaljuje v video in zvočni umetnosti. Kot je povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, se z vsakim izmed teh področij ukvarja posebej in jih med sabo ne prepleta. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je avtorica več povedala tudi o razstavi Kdo se boji roza barve?, s katero izpostavlja vprašanje o pomenu slikarstva danes. Sat, 30 Oct 2021 09:05:00 +0000 Ksenija Čerče Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča - pesnika, pisatelja, prevajalca. Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec - omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana. Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za zapis, h kateremu so Kajetana Koviča leta 1987 povabili tedanji sodelavci radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh. 174815046 RTVSLO – Ars 946 clean Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča - pesnika, pisatelja, prevajalca. Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec - omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana. Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za zapis, h kateremu so Kajetana Koviča leta 1987 povabili tedanji sodelavci radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh. Sat, 23 Oct 2021 09:05:00 +0000 Kajetan Kovič (1931-2014) Milena Usenik (1934) se je po uspešni športni karieri usmerila v slikarstvo, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost. S svojimi slikami je sodelovala na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Je dobitnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z umetnico se je pogovarjala Vida Curk. 174814945 RTVSLO – Ars 1173 clean Milena Usenik (1934) se je po uspešni športni karieri usmerila v slikarstvo, študirala pa je na Akademiji za likovno umetnost. S svojimi slikami je sodelovala na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Je dobitnica nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo. Z umetnico se je pogovarjala Vida Curk. Tue, 19 Oct 2021 07:02:00 +0000 Milena Usenik, akademska slikarka Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.<p>"Človek ima v sebi neko pokrajino; če dovolj hodi okrog, jo tudi vidi."</p><p><p>Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.</p></p> 174813666 RTVSLO – Ars 1257 clean Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.<p>"Človek ima v sebi neko pokrajino; če dovolj hodi okrog, jo tudi vidi."</p><p><p>Mineva 80 let od rojstva slikarke in grafičarke Metke Krašovec. Na slovensko likovno prizorišče je opazno vstopila na začetku 70. let. V slikah, grafikah in risbah je ustvarila obsežen opus logičnih in sklenjenih sklopov. Njena dela so prepoznavna; izoblikovala je izrazito lastno poetiko; pogosto jo označujejo kot samohodko. Leta 2012 ji je Moderna galerija v Ljubljani kot prvi umetnici pripravila veliko pregledno razstavo. Metka Krašovec je bila več kot tri desetletja profesorica na Akademiji za likovno umetnost, leta 2015 je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado, nazadnje pa leta 2017, komaj leto pred smrtjo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z umetnico pogovarjala Maja Žel Nolda.</p></p> Sat, 16 Oct 2021 09:05:00 +0000 Metka Krašovec (1941-2018) Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek je za delo Pejsaži – sanjati na soncu (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. "Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno," piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba. Pisanje esejev dojema na tri načine. "Prvi je senzacionalnističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivistični način pisanja je tak, da se v njem približujemo že  skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo otnološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh," dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev Trk prostorov (LUD Literatura). V utemeljitvi je žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo pretanjeno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bobo<p>"Z eseji se skušam povzpeti nad površino družbe in ostati razumljiv. Eseji nam ne koristijo, če niso razumljivi."</p><p><p>Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar <strong>Robert Simonišek</strong> je za delo <a><em><strong>Pejsaži – sanjati na soncu</strong></em></a> (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. <em>"Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno,"</em> piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba.</p> <p>Pisanje esejev dojema na tri načine. <em>"Prvi je senzacionalističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivističen način pisanja je tak, da se v njem približujemo že skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo ontološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh,"</em> dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev <em>Trk prostorov</em> (LUD Literatura).</p> <blockquote><p>V utemeljitvi je žirija, <span>ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović,</span> zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo izostreno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje.</p></blockquote></p> 174810085 RTVSLO – Ars 1179 clean Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar Robert Simonišek je za delo Pejsaži – sanjati na soncu (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. "Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno," piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba. Pisanje esejev dojema na tri načine. "Prvi je senzacionalnističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivistični način pisanja je tak, da se v njem približujemo že  skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo otnološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh," dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev Trk prostorov (LUD Literatura). V utemeljitvi je žirija, ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović, zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo pretanjeno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Bobo<p>"Z eseji se skušam povzpeti nad površino družbe in ostati razumljiv. Eseji nam ne koristijo, če niso razumljivi."</p><p><p>Pesnik, kritik, pisatelj in umetnostni zgodovinar <strong>Robert Simonišek</strong> je za delo <a><em><strong>Pejsaži – sanjati na soncu</strong></em></a> (Družina) prejel Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev. <em>"Moje življenje je bilo v prehajanju, moje delo je bilo in še zmeraj je začasno,"</em> piše Simonišek o ustvarjanju v eseju Moja soba.</p> <p>Pisanje esejev dojema na tri načine. <em>"Prvi je senzacionalističen, ko si avtor pač izbira teme, ki bodo odmevale. Objektivističen način pisanja je tak, da se v njem približujemo že skoraj znanstveni publicistiki. Zadnji tip pisanja je intimističen. V ospredju intimističnega pisanja so introspekcija, avtorefleksija in osebne skice. Pretekle izkušnje predstavljajo ontološki temelj, je pa tak način vzpostavljanja besedila manj dramatičen od prvih dveh,"</em> dodaja Simonišek, ki je leta 2016 že dobil Rožančevo nagrado za zbirko esejev <em>Trk prostorov</em> (LUD Literatura).</p> <blockquote><p>V utemeljitvi je žirija, <span>ki so jo sestavljali Manca Košir, Vlado Motnikar, Jonatan Vinkler, Nada Šumi in predsednica Ifigenija Simonović,</span> zapisala, da je Simonišek književnik in umetnostni zgodovinar in oboje se vsebinsko in slogovno čuti tudi v njegovih esejih. K tematiki pristopa pesniško svobodno z obilo asociacij in hkrati racionalno premišljeno, besedila zaznamujejo avtorjevo izostreno čutenje, natančno opazovanje, introspekcijo, globinski premislek in pretehtano argumentiranje.</p></blockquote></p> Sat, 02 Oct 2021 09:05:00 +0000 Robert Simonišek, pesnik, pisatelj in esejist, Rožančev nagrajenec 20. septembra 2021 je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80-letnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk 174807674 RTVSLO – Ars 991 clean 20. septembra 2021 je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80-letnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk Thu, 23 Sep 2021 10:05:00 +0000 Slikar Klavdij Palčič Mako Sajko je prejemnik letošnje nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: "Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi je bogati opus Maka Sajka […]: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije. In kljub temu, da so združeni posamezniki političnega sistema Sajkovo ustvarjanje nasilno ovirali in nazadnje prekmalu prekinili, je ustvaril zavidljiv opus (žal le) kratkometražnih filmov." Njegovi filmi še vedno delujejo sveže - tako zaradi tematike, ki si jo je izbiral, kot tudi zaradi filmskega izraza. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Makom Sajkom, ki ga je leta 2007, ob režiserjevi 80-letnici, pripravila Ingrid Kovač Brus. 174805838 RTVSLO – Ars 1136 clean Mako Sajko je prejemnik letošnje nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V utemeljitvi nagrade so med drugim zapisali: "Resnično izjemen v tej za dokumentarce nerodovitni grudi je bogati opus Maka Sajka […]: niz klasik, ogrlica filmskih biserov na nehvaležnem vratu slovenske kinematografije. In kljub temu, da so združeni posamezniki političnega sistema Sajkovo ustvarjanje nasilno ovirali in nazadnje prekmalu prekinili, je ustvaril zavidljiv opus (žal le) kratkometražnih filmov." Njegovi filmi še vedno delujejo sveže - tako zaradi tematike, ki si jo je izbiral, kot tudi zaradi filmskega izraza. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Makom Sajkom, ki ga je leta 2007, ob režiserjevi 80-letnici, pripravila Ingrid Kovač Brus. Sat, 18 Sep 2021 09:05:00 +0000 Mako Sajko V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo vizualno umetnico Zvonko T. Simčič. Ustvarjalka, ki je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študirala slikarstvo, je nato našla svoj izraz v različnih medijih. V svojem ustvarjanju povezuje video, intermedijsko umetnost, instalacijo, performans, fotografijo in petje, povsod je čutiti močan vpliv osebne izkušnje in širšega socialnega prostora. V obsežnem projektu Hiša na hribu, ki ga je leta 2015 zasnovala in izvedla z umetnikom Francem Cegnarjem (ta je letos poleti umrl) in umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer, je svoje ideje združila z vsebino kraja. Povabili so še druge ustvarjalce in letos izpeljali že sedmo izdajo skupinskega umetniškega projekta Hiša na hribu. Ta je do 20. septembra na ogled v hiši pri sv. Marjeti v kraju Žlebe pri Medvodah. Več o projektu in o svojem ustvarjanju je Zvonka Simčič povedala Aleksandri Saški Gruden. 174804320 RTVSLO – Ars 1133 clean V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom predstavljamo vizualno umetnico Zvonko T. Simčič. Ustvarjalka, ki je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani študirala slikarstvo, je nato našla svoj izraz v različnih medijih. V svojem ustvarjanju povezuje video, intermedijsko umetnost, instalacijo, performans, fotografijo in petje, povsod je čutiti močan vpliv osebne izkušnje in širšega socialnega prostora. V obsežnem projektu Hiša na hribu, ki ga je leta 2015 zasnovala in izvedla z umetnikom Francem Cegnarjem (ta je letos poleti umrl) in umetnostno zgodovinarko Petjo Grafenauer, je svoje ideje združila z vsebino kraja. Povabili so še druge ustvarjalce in letos izpeljali že sedmo izdajo skupinskega umetniškega projekta Hiša na hribu. Ta je do 20. septembra na ogled v hiši pri sv. Marjeti v kraju Žlebe pri Medvodah. Več o projektu in o svojem ustvarjanju je Zvonka Simčič povedala Aleksandri Saški Gruden. Sat, 11 Sep 2021 09:05:00 +0000 Zvonka Simčič Letošnji zlatnik poezije so za izjemni pesniški opus pred dnevi v Celju podelili Milanu Jesihu. Prvi zbirki Uran v urinu, gospodar! sta sledili Legende in Usta, nedvomen vrhunec pa je Jesihovo pesnjenje doseglo s knjigami Soneti, Soneti drugi, Jambi in Maršal. S pesnikom se je leta 2012 pogovarjal Marko Golja. 174803197 RTVSLO – Ars 1315 clean Letošnji zlatnik poezije so za izjemni pesniški opus pred dnevi v Celju podelili Milanu Jesihu. Prvi zbirki Uran v urinu, gospodar! sta sledili Legende in Usta, nedvomen vrhunec pa je Jesihovo pesnjenje doseglo s knjigami Soneti, Soneti drugi, Jambi in Maršal. S pesnikom se je leta 2012 pogovarjal Marko Golja. Mon, 06 Sep 2021 11:30:00 +0000 Zlatnik poezije Milanu Jesihu Dirigent Marko Letonja je eden izmed dirigentov, ki stalno gostuje po velikih svetovnih opernih in koncertnih hišah. Svojo profesionalno pot je začel kot šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije, nato je vodil simfonične orkestre v Baslu, na Tasmaniji in v Strasbourgu, zdaj je šef dirigent bremenskega simfoničnega orkestra. Rodil se je avgusta leta 1961 v Mariboru, odraščal je na Ravnah na Koroškem, tam si je pridobil prvo glasbeno izobrazbo, jo nadaljeval v Mariboru in študiral v Ljubljani pri maestru Antonu Nanutu, izpopolnjeval pa na Dunaju pri Otmarju Suitnerju, na primer. Marka Letonjo je leta 2012 pred mikrofon povabila Vida Curk. 174800503 RTVSLO – Ars 1319 clean Dirigent Marko Letonja je eden izmed dirigentov, ki stalno gostuje po velikih svetovnih opernih in koncertnih hišah. Svojo profesionalno pot je začel kot šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije, nato je vodil simfonične orkestre v Baslu, na Tasmaniji in v Strasbourgu, zdaj je šef dirigent bremenskega simfoničnega orkestra. Rodil se je avgusta leta 1961 v Mariboru, odraščal je na Ravnah na Koroškem, tam si je pridobil prvo glasbeno izobrazbo, jo nadaljeval v Mariboru in študiral v Ljubljani pri maestru Antonu Nanutu, izpopolnjeval pa na Dunaju pri Otmarju Suitnerju, na primer. Marka Letonjo je leta 2012 pred mikrofon povabila Vida Curk. Thu, 26 Aug 2021 10:30:00 +0000 Dirigent Marko Letonja Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER, v pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.<p>"Kadar imam možnost, da pišem, itak ničesar ni, razen beline papirja in mojega odpotovanja."</p><p><p>Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER. V pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.</p></p> 174799106 RTVSLO – Ars 1227 clean Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER, v pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.<p>"Kadar imam možnost, da pišem, itak ničesar ni, razen beline papirja in mojega odpotovanja."</p><p><p>Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER. V pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.</p></p> Sat, 21 Aug 2021 09:00:00 +0000 Tomaž Šalamun (1941-2014) Minljivost – hommage Tisnikarju je naslov razstave, ki so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli maja, na ogled pa bo še do 26. septembra. Jože Tisnikar, slikar samouk, ki je živel med letoma 1928 in 1998 je ustvaril izjemen ustvarjalni opus, ki je ves uglašen na minljivost človeškega življenja. Ob razstavi so v Galeriji Slovenj Gradec zapisali: »Samosvoja, neponovljiva in neposnemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence […] je […] neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške galerije z naslovom »HOMMAGE TISNIKARJU«, […] ki v spomin na velikega slikarja združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Zbirka Hommage Tisnikarju vključuje 66 Tisnikarjevih slik in risb, ob njih pa še dela drugih avtorjev, med njimi Mirsada Begića, Bogdana Borčića, Zdenka Huzjana, Zorana Mušiča, Valentina Omana … Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je z umetnikom malo pred smrtjo leta 1998 posnel radijski kolega Ernest Ružič, ki ga od lani tudi ni več med nami. 174798407 RTVSLO – Ars 477 clean Minljivost – hommage Tisnikarju je naslov razstave, ki so jo v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli maja, na ogled pa bo še do 26. septembra. Jože Tisnikar, slikar samouk, ki je živel med letoma 1928 in 1998 je ustvaril izjemen ustvarjalni opus, ki je ves uglašen na minljivost človeškega življenja. Ob razstavi so v Galeriji Slovenj Gradec zapisali: »Samosvoja, neponovljiva in neposnemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence […] je […] neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške galerije z naslovom »HOMMAGE TISNIKARJU«, […] ki v spomin na velikega slikarja združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Zbirka Hommage Tisnikarju vključuje 66 Tisnikarjevih slik in risb, ob njih pa še dela drugih avtorjev, med njimi Mirsada Begića, Bogdana Borčića, Zdenka Huzjana, Zorana Mušiča, Valentina Omana … Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je z umetnikom malo pred smrtjo leta 1998 posnel radijski kolega Ernest Ružič, ki ga od lani tudi ni več med nami. Mon, 16 Aug 2021 11:00:00 +0000 Jože Tisnikar O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk. 174795840 RTVSLO – Ars 1077 clean O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk. Sat, 07 Aug 2021 09:05:00 +0000 Peter Černe (1931-2012) O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom objavljamo pogovor s kiparjem, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk. 174796424 RTVSLO – Ars 1077 clean O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom objavljamo pogovor s kiparjem, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk. Sat, 07 Aug 2021 09:05:00 +0000 Peter Černe (1931-2012) Letos mineva 90 let od rojstva kiparja, slikarja in grafika Janeza Boljke. Rodil se je v Subotici, leta 1956 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, tam je pri profesorjih Riku Debenjaku in Karlu Putrihu končal tudi podiplomski študij. S svojimi kiparskimi deli je najbolj zaznamoval Ljubljano, kjer je živel in ustvarjal. Umrl je leta 2013. V Arsovem arhivu hranimo zanimivo oddajo iz leta 1981, v kateri se je Janez Boljka spominjal svojih ustvarjalnih začetkov, zelo živo pa opisal tudi svoje ustvarjanje znotraj stisk sodobnega časa in oblikovanje upodobitev Cankarja, o katerih so takrat potekale javne polemike. 174794581 RTVSLO – Ars 678 clean Letos mineva 90 let od rojstva kiparja, slikarja in grafika Janeza Boljke. Rodil se je v Subotici, leta 1956 je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, tam je pri profesorjih Riku Debenjaku in Karlu Putrihu končal tudi podiplomski študij. S svojimi kiparskimi deli je najbolj zaznamoval Ljubljano, kjer je živel in ustvarjal. Umrl je leta 2013. V Arsovem arhivu hranimo zanimivo oddajo iz leta 1981, v kateri se je Janez Boljka spominjal svojih ustvarjalnih začetkov, zelo živo pa opisal tudi svoje ustvarjanje znotraj stisk sodobnega časa in oblikovanje upodobitev Cankarja, o katerih so takrat potekale javne polemike. Sat, 31 Jul 2021 09:05:00 +0000 Janez Boljka (1931-2013) Akademski kipar Róman Makšé sodi med vidne slovenske ustvarjalce, ki so zavezani minimalizmu, hkrati pa je za njegova kiparska dela značilna ne le povezanost s prostorom temveč tudi z arhitekturo. Izbor njegovih del smo v začetku leta imeli priložnost videti v sklopu razstave Praznine v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljane, kjer je razstavljal skupaj z Ervinom Potočnikom. Makše je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ves čas je dejaven tudi na področju pedagogike in je od leta 2001 zaposlen kot profesor za področje kiparstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. O svojem življenju in delu je govoril z Aleksandro Saško Gruden. 174792521 RTVSLO – Ars 1444 clean Akademski kipar Róman Makšé sodi med vidne slovenske ustvarjalce, ki so zavezani minimalizmu, hkrati pa je za njegova kiparska dela značilna ne le povezanost s prostorom temveč tudi z arhitekturo. Izbor njegovih del smo v začetku leta imeli priložnost videti v sklopu razstave Praznine v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljane, kjer je razstavljal skupaj z Ervinom Potočnikom. Makše je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ves čas je dejaven tudi na področju pedagogike in je od leta 2001 zaposlen kot profesor za področje kiparstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. O svojem življenju in delu je govoril z Aleksandro Saško Gruden. Wed, 21 Jul 2021 11:00:00 +0000 Roman Makše, akademski kipar 27. junija pred devetdesetimi leti se je v Postojni rodil Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj in pedagog; preminil je konec leta 2010 v Ljubljani. Bil je eden najpomembnejših skladateljev sodobne slovenske resne glasbe. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca, izpopolnjeval se je v Rimu, v Parizu, Londonu in v Sieni. Bil je redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; od upokojitve pa je imel naziv zaslužnega profesorja. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad, tudi največjo pri nas: Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1999, pa tudi Kozinovo in Župančičevo nagrado. S skladateljem Alojzem Srebotnjakom se je leta 1999 pogovarjal Igor Krivokapič. 174791179 RTVSLO – Ars 1064 clean 27. junija pred devetdesetimi leti se je v Postojni rodil Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj in pedagog; preminil je konec leta 2010 v Ljubljani. Bil je eden najpomembnejših skladateljev sodobne slovenske resne glasbe. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca, izpopolnjeval se je v Rimu, v Parizu, Londonu in v Sieni. Bil je redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; od upokojitve pa je imel naziv zaslužnega profesorja. Za svoje delo je prejel mnogo nagrad, tudi največjo pri nas: Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1999, pa tudi Kozinovo in Župančičevo nagrado. S skladateljem Alojzem Srebotnjakom se je leta 1999 pogovarjal Igor Krivokapič. Thu, 15 Jul 2021 09:00:00 +0000 Skladatelj Alojz Srebotnjak Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je dramska igralka Jette Ostan Vejrup dobila Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralski opus na Slovenskem. Nagrajenka, po rodu z Danske, je prišla v Slovenijo že pred več kot tremi desetletji in leta 1989 prvič nastopila v Eksperimentalnem gledališču Glej. V 90. letih 20. stoletja je kot "svobodnjakinja" ustvarjala in nastopala v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Štirinajst let pozneje je postala stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega; dobila je več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Prav v Mestnem gledališču ljubljanskem je pred dvema letoma soustvarila tudi predstavo Sedem dni Katarine Morano in Žiga Divjaka, v kateri igra več vlog, in je bila na tekmovalnem sporedu dan pred zaključno slovesnostjo Borštnikovega srečanja. »Jette Ostan Vejrup je s svojim prodorom v slovenski gledališki prostor nedvomno razširila njegove meje: s človeško toplino in z neulovljivo kompleksnostjo, igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja, z izkušnjo "tujke" v tem, kar se vsem ostalim lahko zdi "domače" ali "samoumevno", je slovensko gledališko krajino obogatila za nove odrske izkušnje, pri tem pa je slovenskemu gledalcu in gledalki ponudila možnost primerjave, širila meje poznavanja sveta okrog nas in na stežaj razprla prostor dialoga, ki je pravzaprav izhodiščni ustvarjalni impulz gledališke umetnosti,« je zapisano v obrazložitvi nagrade. Z dobitnico Borštnikovega prstana se je pogovarjala Tadeja Krečič Scholten: 174788120 RTVSLO – Ars 1150 clean Na 56. Borštnikovem srečanju v Mariboru je dramska igralka Jette Ostan Vejrup dobila Borštnikov prstan, najvišje priznanje za igralski opus na Slovenskem. Nagrajenka, po rodu z Danske, je prišla v Slovenijo že pred več kot tremi desetletji in leta 1989 prvič nastopila v Eksperimentalnem gledališču Glej. V 90. letih 20. stoletja je kot "svobodnjakinja" ustvarjala in nastopala v slovenskih institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih. Štirinajst let pozneje je postala stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega; dobila je več nagrad in priznanj tako v Sloveniji kot v tujini. Prav v Mestnem gledališču ljubljanskem je pred dvema letoma soustvarila tudi predstavo Sedem dni Katarine Morano in Žiga Divjaka, v kateri igra več vlog, in je bila na tekmovalnem sporedu dan pred zaključno slovesnostjo Borštnikovega srečanja. »Jette Ostan Vejrup je s svojim prodorom v slovenski gledališki prostor nedvomno razširila njegove meje: s človeško toplino in z neulovljivo kompleksnostjo, igralskim perfekcionizmom, prepletenim z bolečino samoironije in nalezljivo sproščenostjo humorja, z izkušnjo "tujke" v tem, kar se vsem ostalim lahko zdi "domače" ali "samoumevno", je slovensko gledališko krajino obogatila za nove odrske izkušnje, pri tem pa je slovenskemu gledalcu in gledalki ponudila možnost primerjave, širila meje poznavanja sveta okrog nas in na stežaj razprla prostor dialoga, ki je pravzaprav izhodiščni ustvarjalni impulz gledališke umetnosti,« je zapisano v obrazložitvi nagrade. Z dobitnico Borštnikovega prstana se je pogovarjala Tadeja Krečič Scholten: Fri, 02 Jul 2021 10:06:00 +0000 Jette Ostan Vejrup, dobitnica Borštnikovega prstana Prvi dobitnik nagrade Ita Rina za življenjsko delo, ki jo je podelilo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, je igralec Ivo Barišič, do upokojitve prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Barišičevo poklicno delo je bilo v osnovi posvečeno gledališču, izjemno močan pečat pa je pustil tudi pri filmu. Ob podelitvi nagrade je izšla tudi monografija, pod katero se podpisuje Marcel Štefančič. Iva Barišiča je ob nagradi pred mikrofon povabila Ingrid Kašca Bucik. 174785574 RTVSLO – Ars 986 clean Prvi dobitnik nagrade Ita Rina za življenjsko delo, ki jo je podelilo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, je igralec Ivo Barišič, do upokojitve prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Barišičevo poklicno delo je bilo v osnovi posvečeno gledališču, izjemno močan pečat pa je pustil tudi pri filmu. Ob podelitvi nagrade je izšla tudi monografija, pod katero se podpisuje Marcel Štefančič. Iva Barišiča je ob nagradi pred mikrofon povabila Ingrid Kašca Bucik. Tue, 22 Jun 2021 11:30:00 +0000 Igralec IVO BARIŠIČ Letos mineva 80 let od rojstva pisatelja in nevropsihiatra dr. Jožeta Felca. Bil je izjemno zanimiva in mnogostranska osebnost. Rodil se je v rudarski družini v Idriji, študiral na ljubljanski medicinski fa ku lte ti in postal nevropsihiater. Več kot 40 let je bil zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Bil pa je tu d i pisatelj in pesnik; objavljal je v M ladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih in reviji Kaplje - to je tu d i urejal. Napisal je vrsto odm evnih rom anov in zbirk kratke proze, med njim i om enim o samo novele Dom mojega doma, spom insko prozo Živeti življenje in roman Sova v krošnji. Umrl je leta 2010. Z dr. Jožetom Felcem se je leta 2001 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. 174785564 RTVSLO – Ars 1095 clean Letos mineva 80 let od rojstva pisatelja in nevropsihiatra dr. Jožeta Felca. Bil je izjemno zanimiva in mnogostranska osebnost. Rodil se je v rudarski družini v Idriji, študiral na ljubljanski medicinski fa ku lte ti in postal nevropsihiater. Več kot 40 let je bil zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Bil pa je tu d i pisatelj in pesnik; objavljal je v M ladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih in reviji Kaplje - to je tu d i urejal. Napisal je vrsto odm evnih rom anov in zbirk kratke proze, med njim i om enim o samo novele Dom mojega doma, spom insko prozo Živeti življenje in roman Sova v krošnji. Umrl je leta 2010. Z dr. Jožetom Felcem se je leta 2001 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. Tue, 22 Jun 2021 11:15:00 +0000 Pisatelj Jože Felc Meta Hočevar je ena najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj se je podpisala pod več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, kasneje pa se je pričela vedno bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, kasneje kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori Igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala naše mesto. 174782863 RTVSLO – Ars 2046 clean Meta Hočevar je ena najvidnejših slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj se je podpisala pod več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, kasneje pa se je pričela vedno bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, kasneje kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v ZDA, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori Igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala naše mesto. Fri, 11 Jun 2021 16:10:00 +0000 Meta Hočevar, arhitektka, scenografka, režiserka Renato Quaglia je pesnik, ki piše v enem najbolj svojevrstnih slovenskih narečij, v rezijanščini. Rodil se je v Solbici v Reziji pred osemdesetimi leti. Študiral je bogoslovje v Vidmu in Veroni, več let je živel in delal kot duhovnik – delavec v severni Italiji in drugod po Evropi, po letu 1969 pa se je odpovedal duhovniškemu poklicu. Na Mednarodnem inštitutu ''Lúmen vítae'' in na univerzi v Louvainu v Belgiji je študiral psiho-sociologijo. Od začetka 70-ih let se je v domači dolini angažiral pri obujanju gospodarskega, zlasti pa narodnostnega in duhovnega življenja. Napisal je več pesniških zbirk in knjigo esejev z naslovom Rezija: jezik zemlje, jezik kruha. Z Renatom Quaglio se je pogovarjala Ingrid Kovač Brus. 174780467 RTVSLO – Ars 1187 clean Renato Quaglia je pesnik, ki piše v enem najbolj svojevrstnih slovenskih narečij, v rezijanščini. Rodil se je v Solbici v Reziji pred osemdesetimi leti. Študiral je bogoslovje v Vidmu in Veroni, več let je živel in delal kot duhovnik – delavec v severni Italiji in drugod po Evropi, po letu 1969 pa se je odpovedal duhovniškemu poklicu. Na Mednarodnem inštitutu ''Lúmen vítae'' in na univerzi v Louvainu v Belgiji je študiral psiho-sociologijo. Od začetka 70-ih let se je v domači dolini angažiral pri obujanju gospodarskega, zlasti pa narodnostnega in duhovnega življenja. Napisal je več pesniških zbirk in knjigo esejev z naslovom Rezija: jezik zemlje, jezik kruha. Z Renatom Quaglio se je pogovarjala Ingrid Kovač Brus. Thu, 03 Jun 2021 10:00:00 +0000 Renato Quaglia Od četrtka, 27. maja naprej je v foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom: Nedvomno… Marija Vidau. Na njej bo mogoče videti kostume Marije Vidau, ki je z novogoriškim gledališčem sodelovala vse od leta 1975. Občudovati bo moč njen smisel za kombinacijo različnih, tudi nenavadnih materialov ter posluh za režiserjeve želje in pozornost do zahtev igralcev; zanje mora biti kostum pomoč, ne pa ovira. Marija Vidau je pred dvema letoma prejela nagrado Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije in takrat jo je pred mikrofon povabila Neva Zajc<p>Kostumografka z edinstvenim in prepoznavnim slogom</p><p><p>Od četrtka, 27. maja naprej je v foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom: Nedvomno… Marija Vidau. Na njej bo mogoče videti kostume Marije Vidau, ki je z novogoriškim gledališčem sodelovala vse od leta 1975. Občudovati bo moč njen smisel za kombinacijo različnih, tudi nenavadnih materialov ter posluh za režiserjeve želje in pozornost do zahtev igralcev; zanje mora biti kostum pomoč, ne pa ovira. Marija Vidau je pred dvema letoma prejela nagrado Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije in takrat jo je pred mikrofon povabila Neva Zajc.</p></p> 174778833 RTVSLO – Ars 1231 clean Od četrtka, 27. maja naprej je v foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom: Nedvomno… Marija Vidau. Na njej bo mogoče videti kostume Marije Vidau, ki je z novogoriškim gledališčem sodelovala vse od leta 1975. Občudovati bo moč njen smisel za kombinacijo različnih, tudi nenavadnih materialov ter posluh za režiserjeve želje in pozornost do zahtev igralcev; zanje mora biti kostum pomoč, ne pa ovira. Marija Vidau je pred dvema letoma prejela nagrado Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije in takrat jo je pred mikrofon povabila Neva Zajc<p>Kostumografka z edinstvenim in prepoznavnim slogom</p><p><p>Od četrtka, 27. maja naprej je v foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom: Nedvomno… Marija Vidau. Na njej bo mogoče videti kostume Marije Vidau, ki je z novogoriškim gledališčem sodelovala vse od leta 1975. Občudovati bo moč njen smisel za kombinacijo različnih, tudi nenavadnih materialov ter posluh za režiserjeve želje in pozornost do zahtev igralcev; zanje mora biti kostum pomoč, ne pa ovira. Marija Vidau je pred dvema letoma prejela nagrado Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije in takrat jo je pred mikrofon povabila Neva Zajc.</p></p> Thu, 27 May 2021 12:25:00 +0000 Marija Vidau, kostumografka 20. marca je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil Primož Ramovš in sicer v družini Frana Ramovša, slovenskega slavista, poznejšega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Primož Ramovš sodi med vodilne ustvarjalce sodobne glasbe. Napisal je dolgo vrsto izključno instrumentalnih del - orkestralnih, koncertantnih za najrazličnejše instrumente, komornih in solističnih. Zanj je značilna zelo impulzivna in kontrastov polna, pri tem pa sveža tonska govorica. Njegove začetne kompozicije so nastale v duhu neoklasicizma, kasnejše pod vplivom ekspresionizma in serialne glasbe. Ramovš je začetnik slovenske glasbene avantgarde. Delal je v knjižnici slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi poučeval. Kot organist je leta redno igral pri bogoslužju v uršulinski in frančiškanski cerkvi ter v ljubljanski stolnici. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Za svoje življenjsko delo je prejel Prešernovo in Kozinovo nagrado, leta 1988 je postal častni član Slovenske filharmonije. 174776703 RTVSLO – Ars 762 clean 20. marca je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil Primož Ramovš in sicer v družini Frana Ramovša, slovenskega slavista, poznejšega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Primož Ramovš sodi med vodilne ustvarjalce sodobne glasbe. Napisal je dolgo vrsto izključno instrumentalnih del - orkestralnih, koncertantnih za najrazličnejše instrumente, komornih in solističnih. Zanj je značilna zelo impulzivna in kontrastov polna, pri tem pa sveža tonska govorica. Njegove začetne kompozicije so nastale v duhu neoklasicizma, kasnejše pod vplivom ekspresionizma in serialne glasbe. Ramovš je začetnik slovenske glasbene avantgarde. Delal je v knjižnici slovenske akademije znanosti in umetnosti in tudi poučeval. Kot organist je leta redno igral pri bogoslužju v uršulinski in frančiškanski cerkvi ter v ljubljanski stolnici. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Za svoje življenjsko delo je prejel Prešernovo in Kozinovo nagrado, leta 1988 je postal častni član Slovenske filharmonije. Wed, 19 May 2021 10:00:00 +0000 SKLADATELJ PRIMOŽ RAMOVŠ Slovenski pesnik, novinar in filmski kritik Peter Kolšek se je rodil 17. maja leta 1951 v Celju. Umrl je 3. maja 2019. Je avtor osmih pesniških zbirk, zadnje z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane iz leta 2017, kritiških in kolumnističnih knjig, med njimi zbirke kolumn Vaserkeber in druge zgodbe, epistoralnega romana Navadna razmerja, ki sta ga napisala skupaj z Brino Švigelj-Mérat, več pesniških antologij, pa dokumentarno esejistične monografije Reci tvoji roki, da jo poljubljam, v kateri se je lotil Cankarjevega odnosa do žensk. S Petrom Kolškom se je leta 2011 pogovarjal Marjan Strojan. 174775380 RTVSLO – Ars 922 clean Slovenski pesnik, novinar in filmski kritik Peter Kolšek se je rodil 17. maja leta 1951 v Celju. Umrl je 3. maja 2019. Je avtor osmih pesniških zbirk, zadnje z naslovom Slavospevi, ki jih pojejo vrane iz leta 2017, kritiških in kolumnističnih knjig, med njimi zbirke kolumn Vaserkeber in druge zgodbe, epistoralnega romana Navadna razmerja, ki sta ga napisala skupaj z Brino Švigelj-Mérat, več pesniških antologij, pa dokumentarno esejistične monografije Reci tvoji roki, da jo poljubljam, v kateri se je lotil Cankarjevega odnosa do žensk. S Petrom Kolškom se je leta 2011 pogovarjal Marjan Strojan. Thu, 13 May 2021 16:40:00 +0000 PETER KOLŠEK Dramska igralka Vesna Slapar je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prepričljivo nastopa tudi v filmu, na radiu in televiziji in že zelo dolgo sinhronizira risanke za najmlajše. Je dobitnica Severjeve nagrade, pa nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V pogovoru s Tadejo Krečič razkriva tudi, kako se kot ena izmed igralk Prešernovega gledališča v Kranju sooča s težavami med epidemijo. 174774692 RTVSLO – Ars 1515 clean Dramska igralka Vesna Slapar je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prepričljivo nastopa tudi v filmu, na radiu in televiziji in že zelo dolgo sinhronizira risanke za najmlajše. Je dobitnica Severjeve nagrade, pa nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V pogovoru s Tadejo Krečič razkriva tudi, kako se kot ena izmed igralk Prešernovega gledališča v Kranju sooča s težavami med epidemijo. Mon, 10 May 2021 20:58:00 +0000 Vesna Slapar, dramska igralka Oddajo namenjamo akademskemu slikarju Stojanu Graufu, ki trenutno predstavlja svoja dela v razstavišču Umetnostne galerije Maribor UGM Studio. Naslov razstave je „Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje“ in je del spremljevalnega programa EKO 8, mednarodnega trienala umetnosti in okolja, ki se bo v Mariboru začel v drugi polovici maja. V ustvarjanju Stojana Graufa in tudi na tej razstavi je opazna njegova tesna povezanost z naravo. Ta ni le njegova muza ali občasna spremljevalka, temveč organski del ustvarjalnega procesa in neločljiv del risb, slik in instalacij. 174773829 RTVSLO – Ars 1118 clean Oddajo namenjamo akademskemu slikarju Stojanu Graufu, ki trenutno predstavlja svoja dela v razstavišču Umetnostne galerije Maribor UGM Studio. Naslov razstave je „Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje“ in je del spremljevalnega programa EKO 8, mednarodnega trienala umetnosti in okolja, ki se bo v Mariboru začel v drugi polovici maja. V ustvarjanju Stojana Graufa in tudi na tej razstavi je opazna njegova tesna povezanost z naravo. Ta ni le njegova muza ali občasna spremljevalka, temveč organski del ustvarjalnega procesa in neločljiv del risb, slik in instalacij. Sat, 08 May 2021 09:05:00 +0000 Stojan Grauf Pred dnevi je umrla dramska igralka Ljerka Belak. Po študiju na ljubljanski igralski akademiji je dolgo nastopala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, pozneje tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. V naklonjen spomin gledalcev se je zapisala tudi s televizijskimi in filmskimi vlogami. Njena posebna ljubezen pa je bil radio. Bila je voditeljica radijskih oddaj pa tudi senzibilna interpretka literarnih besedil. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2015 - takrat je Ljerka Belak prejela Borštnikov prstan - z igralko posnela Tadeja Krečič. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik<p>"Jaz mislim, da velja samo poštenje... normalnost..."</p><p><p>Pred dnevi je umrla dramska igralka Ljerka Belak. Po študiju na ljubljanski igralski akademiji je dolgo nastopala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, pozneje tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. V naklonjen spomin gledalcev se je zapisala tudi s televizijskimi in filmskimi vlogami. Njena posebna ljubezen pa je bil radio. Bila je voditeljica radijskih oddaj pa tudi senzibilna interpretka literarnih besedil. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2015 - takrat je Ljerka Belak prejela Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za slovenskega igralca - z igralko posnela Tadeja Krečič.</p></p> 174772228 RTVSLO – Ars 1284 clean Pred dnevi je umrla dramska igralka Ljerka Belak. Po študiju na ljubljanski igralski akademiji je dolgo nastopala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, pozneje tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. V naklonjen spomin gledalcev se je zapisala tudi s televizijskimi in filmskimi vlogami. Njena posebna ljubezen pa je bil radio. Bila je voditeljica radijskih oddaj pa tudi senzibilna interpretka literarnih besedil. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2015 - takrat je Ljerka Belak prejela Borštnikov prstan - z igralko posnela Tadeja Krečič. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik<p>"Jaz mislim, da velja samo poštenje... normalnost..."</p><p><p>Pred dnevi je umrla dramska igralka Ljerka Belak. Po študiju na ljubljanski igralski akademiji je dolgo nastopala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, pozneje tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. V naklonjen spomin gledalcev se je zapisala tudi s televizijskimi in filmskimi vlogami. Njena posebna ljubezen pa je bil radio. Bila je voditeljica radijskih oddaj pa tudi senzibilna interpretka literarnih besedil. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2015 - takrat je Ljerka Belak prejela Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za slovenskega igralca - z igralko posnela Tadeja Krečič.</p></p> Sat, 01 May 2021 09:05:00 +0000 In memoriam Ljerka Belak Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.<p>"Prevrednotiti bomo morali odnose... do vsega... do slikarstva..."</p><p><p>Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe, ki je 12.4. praznoval svoj osebni praznik, je leta 1988 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Zvest ostaja štafelajni sliki, pri čemer vsebinsko črpa navdih iz kaotičnosti sodobnega sveta in pri idolih množične kulture. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.</p></p> 174768526 RTVSLO – Ars 1515 clean Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi, kot malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.<p>"Prevrednotiti bomo morali odnose... do vsega... do slikarstva..."</p><p><p>Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe, ki je 12.4. praznoval svoj osebni praznik, je leta 1988 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Zvest ostaja štafelajni sliki, pri čemer vsebinsko črpa navdih iz kaotičnosti sodobnega sveta in pri idolih množične kulture. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. O svojem delu in življenju pa je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.</p></p> Wed, 14 Apr 2021 17:00:00 +0000 Silvester Plotajs Sicoe, akademski slikar in grafik Nedavno je umrla fotografinja Zora Plešnar, ena najpomembnejših slovenskih fotografinj prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja in vseskozi članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodila je med predstavnice tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je po večini v črno-beli fotografski tehniki. Prav zdaj si je v Pilonovi galeriji v Ajdovščini mogoče ogledati obsežnejši izbor njenih del. Razstava bo odprta do 2. maja. Zora Plešnar je leta 2015 svoje delo in življenje predstavila v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. 174765432 RTVSLO – Ars 1527 clean Nedavno je umrla fotografinja Zora Plešnar, ena najpomembnejših slovenskih fotografinj prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja in vseskozi članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodila je med predstavnice tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je po večini v črno-beli fotografski tehniki. Prav zdaj si je v Pilonovi galeriji v Ajdovščini mogoče ogledati obsežnejši izbor njenih del. Razstava bo odprta do 2. maja. Zora Plešnar je leta 2015 svoje delo in življenje predstavila v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Thu, 01 Apr 2021 20:30:00 +0000 Fotografinja Zora Plešnar Violinistka Lana Trotovšek je mlajša slovenska vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. (Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Kraljevem kolidžu za glasbo in na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity L'aban v Londonu, kjer je že vrsto let profesorica violine.) V duih s klavirjem in v klavirskem Triu Greenwich ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah. Kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri. Februarja letos je prejela nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se je z violinistko Lano Trotovšek pogovarjala o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih. Foto: Alenka Slavinec<p>Violinistka Lana Trotovšek uspešno nastopa kot koncertna solistka z evropskimi orkestri in pogosto igra v komornih skupinah. Nagrado Prešernovega sklada je prejela za umetniške dosežke zadnjih treh let.</p><p><p>Violinistka Lana Trotovšek je mlajša vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Volodji Balžalorskem. Študij je nadaljevala pri profesorju Ruggieru Ricciju na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. Leta 2009 je končala podiplomski študij na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban, kjer je že vrsto let profesorica violine. V duih s klavirjem in v klavirskem<em> Triu Greenwich</em> ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah, kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri, njene komorne in solistične koncerte občinstvo sprejema z navdušenjem po Evropi, na Kitajskem in v ZDA. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se z violinistko Lano Trotovšek pogovarja o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih.</p> </p> 174764095 RTVSLO – Ars 1304 clean Violinistka Lana Trotovšek je mlajša slovenska vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. (Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Kraljevem kolidžu za glasbo in na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity L'aban v Londonu, kjer je že vrsto let profesorica violine.) V duih s klavirjem in v klavirskem Triu Greenwich ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah. Kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri. Februarja letos je prejela nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se je z violinistko Lano Trotovšek pogovarjala o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih. Foto: Alenka Slavinec<p>Violinistka Lana Trotovšek uspešno nastopa kot koncertna solistka z evropskimi orkestri in pogosto igra v komornih skupinah. Nagrado Prešernovega sklada je prejela za umetniške dosežke zadnjih treh let.</p><p><p>Violinistka Lana Trotovšek je mlajša vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Volodji Balžalorskem. Študij je nadaljevala pri profesorju Ruggieru Ricciju na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban in Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu. Leta 2009 je končala podiplomski študij na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban, kjer je že vrsto let profesorica violine. V duih s klavirjem in v klavirskem<em> Triu Greenwich</em> ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah, kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri, njene komorne in solistične koncerte občinstvo sprejema z navdušenjem po Evropi, na Kitajskem in v ZDA. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se z violinistko Lano Trotovšek pogovarja o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih.</p> </p> Sat, 27 Mar 2021 10:00:00 +0000 Lana Trotovšek, violinistka Dr. Brane Senegačnik s sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja, tako da se hkrati vrača tudi k samim izvorom poezije. Pesniška zbirka Pogovori z nikomer, za katero je Senegačnik prejel nagrado Prešernovega sklada, je po mnenju dr. Matije Ogrina vrh njegovega dosedanjega ustvarjanja: je vrhunski glas čiste lirske poezije, ki je hkrati modernistična, impresivna, izpovedna in bivanjska. Z Branetom Senegačnikom tokrat predvsem o liriki in tišini, ki se v njegovi poeziji razrašča v ontološko razsežnost v pogovoru s Tino Kozin.<p>Nagrajenec Prešernovega sklada za zbirko Pogovori z nikomer</p><p><p>Dr. Brane Senegačnik s sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača tudi k samim izvorom poezije. Pesniška zbirka Pogovori z nikomer, za katero je Senegačnik prejel nagrado Prešernovega sklada, po mnenju dr. Matije Ogrina predstavlja vrh njegove dosedanje poezije: je vrhunski glas čiste lirske poezije, ki je hkrati modernistična, impresivna, izpovedna in bivanjska. Z Branetom Senegačnikom tokrat predvsem o liriki in tišini, ki se v njegovi poeziji razrašča v ontološko dimenzijo.</p></p> 174761474 RTVSLO – Ars 1296 clean Dr. Brane Senegačnik s sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja, tako da se hkrati vrača tudi k samim izvorom poezije. Pesniška zbirka Pogovori z nikomer, za katero je Senegačnik prejel nagrado Prešernovega sklada, je po mnenju dr. Matije Ogrina vrh njegovega dosedanjega ustvarjanja: je vrhunski glas čiste lirske poezije, ki je hkrati modernistična, impresivna, izpovedna in bivanjska. Z Branetom Senegačnikom tokrat predvsem o liriki in tišini, ki se v njegovi poeziji razrašča v ontološko razsežnost v pogovoru s Tino Kozin.<p>Nagrajenec Prešernovega sklada za zbirko Pogovori z nikomer</p><p><p>Dr. Brane Senegačnik s sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača tudi k samim izvorom poezije. Pesniška zbirka Pogovori z nikomer, za katero je Senegačnik prejel nagrado Prešernovega sklada, po mnenju dr. Matije Ogrina predstavlja vrh njegove dosedanje poezije: je vrhunski glas čiste lirske poezije, ki je hkrati modernistična, impresivna, izpovedna in bivanjska. Z Branetom Senegačnikom tokrat predvsem o liriki in tišini, ki se v njegovi poeziji razrašča v ontološko dimenzijo.</p></p> Wed, 17 Mar 2021 15:45:00 +0000 Brane Senegačnik Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić<p>"V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati."</p><p><p>Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.</p></p> 174760273 RTVSLO – Ars 1265 clean Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić<p>"V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati."</p><p><p>Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.</p></p> Sat, 13 Mar 2021 10:00:00 +0000 Tomi Janežič: "V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati." Med letošnjimi prejemniki  nagrade Prešernovega sklada je tudi Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.<p>"Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec."</p><p><p>Eden od letošnjih prejemnikov  nagrade Prešernovega sklada je Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.</p></p> 174758236 RTVSLO – Ars 1524 clean Med letošnjimi prejemniki  nagrade Prešernovega sklada je tudi Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.<p>"Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec."</p><p><p>Eden od letošnjih prejemnikov  nagrade Prešernovega sklada je Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.</p></p> Sat, 06 Mar 2021 10:00:00 +0000 Matjaž Ivanišin: "Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec." Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja. Foto: MRTV SLO/ Miloš Ojdanić<p>Ne le umetnik črnine, nagrada Prešernovega sklada je opozorila, da v njegovo delo vstopata tudi vsakdan in humor. </p><p><p>Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja.</p></p> 174756993 RTVSLO – Ars 2288 clean Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja. Foto: MRTV SLO/ Miloš Ojdanić<p>Ne le umetnik črnine, nagrada Prešernovega sklada je opozorila, da v njegovo delo vstopata tudi vsakdan in humor. </p><p><p>Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja.</p></p> Sat, 27 Feb 2021 10:30:00 +0000 Sandi Červek, lovec na svetlobo Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš<p>Nagrajenci Prešernovega sklada 2021</p><p><p>Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš.</p></p> 174754234 RTVSLO – Ars 1496 clean Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš<p>Nagrajenci Prešernovega sklada 2021</p><p><p>Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš.</p></p> Tue, 16 Feb 2021 11:00:00 +0000 Arhitekti: Budja, Jereb, Majoranc Feri Lainšček, avtor okoli tridesetih romanov, desetine pesniških zbirk ter številnih mladinskih knjig in radijskih iger, je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel pri 61 letih. V svojih delih najpogosteje pripoveduje o življenju preprostih ljudi, lirično upodablja njihove ljubezni in hrepenenja ter išče arhetipske značilnosti panonskega sveta. Romani Ki jo je megla prinesla, Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Muriša in drugi, vse do pred nekaj meseci izdanega Kurjega pastirja, so našli pot do različnih bralcev, šest izmed njih tudi s pomočjo filmske priredbe. Svojo literarno pot razgrninja v pogovoru z Vladom Motnikarjem. 174752681 RTVSLO – Ars 1717 clean Feri Lainšček, avtor okoli tridesetih romanov, desetine pesniških zbirk ter številnih mladinskih knjig in radijskih iger, je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel pri 61 letih. V svojih delih najpogosteje pripoveduje o življenju preprostih ljudi, lirično upodablja njihove ljubezni in hrepenenja ter išče arhetipske značilnosti panonskega sveta. Romani Ki jo je megla prinesla, Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Muriša in drugi, vse do pred nekaj meseci izdanega Kurjega pastirja, so našli pot do različnih bralcev, šest izmed njih tudi s pomočjo filmske priredbe. Svojo literarno pot razgrninja v pogovoru z Vladom Motnikarjem. Wed, 10 Feb 2021 10:00:00 +0000 Feri Lainšček, pisatelj, dramatik, pesnik V mnogim neopazni baročni palači v stari Ljubljani ima atelje akademik Marko Mušič. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najplodovitejših arhitektov na Balkanu. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo se bo še naprej zavzemal za pravo mesto arhitekture v družbi. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma. Nedokončanje njegovega projekta za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripisuje »jalovosti« slovenske države. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Žiga Živulovič jr./BOBO<p>Prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi</p><p><p>"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.</p> <p>Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.</p> <p>Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.</p></p> 174751738 RTVSLO – Ars 2334 clean V mnogim neopazni baročni palači v stari Ljubljani ima atelje akademik Marko Mušič. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najplodovitejših arhitektov na Balkanu. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo se bo še naprej zavzemal za pravo mesto arhitekture v družbi. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma. Nedokončanje njegovega projekta za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripisuje »jalovosti« slovenske države. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Žiga Živulovič jr./BOBO<p>Prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi</p><p><p>"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.</p> <p>Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.</p> <p>Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.</p></p> Sat, 06 Feb 2021 10:05:00 +0000 Arhitekt Marko Mušič Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta, kot kronistka je, ki na videz dokumentarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Z Bredo Smolnikar se pogovarja Vlado Motnikar. 174749684 RTVSLO – Ars 1159 clean Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta, kot kronistka je, ki na videz dokumentarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Z Bredo Smolnikar se pogovarja Vlado Motnikar. Thu, 28 Jan 2021 14:40:00 +0000 Pisateljica Breda Smolnikar 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Mojster detektivke pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju</p><p><p>Na začetku leta, natančneje, 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> 174747656 RTVSLO – Ars 1339 clean 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.<p>Mojster detektivke pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju</p><p><p>Na začetku leta, natančneje, 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.</p></p> Thu, 21 Jan 2021 11:00:00 +0000 Avgust Demšar Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz. Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 dokončal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z Bojanom Benso se pogovarja Aleksandra Saška Gruden. 174746644 RTVSLO – Ars 1476 clean Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz. Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 dokončal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z Bojanom Benso se pogovarja Aleksandra Saška Gruden. Fri, 15 Jan 2021 16:15:00 +0000 Bojan Bensa, akademski slikar Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.<p>Priljubljena pesnica je praznovala devetdeset let</p><p><p>Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.</p></p> 174744684 RTVSLO – Ars 1112 clean Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.<p>Priljubljena pesnica je praznovala devetdeset let</p><p><p>Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.</p></p> Thu, 07 Jan 2021 09:15:00 +0000 Pesnica Neža Maurer Sredi decembra je umrl Ivan Marinček - Žan, filmski snemalec, mojster črno-bele fotografije. Rodil se je 25. oktobra leta 1922 v Novi vasi pri Ptuju. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov, njegova filmografija pa obsega prek 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov. Kot direktor fotografije je Ivan Marinček po drugi svetovni vojni s Francetom Štiglicem posnel prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, leta 1951 z Jožetom Galetom prvega Kekca in leta 1963 prvi slovenski barvni film - Srečno, Kekec. Je tudi avtor fotografije prvega črnobelega filma v cinemaskopu Ne joči, Peter in prvega cinemaskopa v barvah, filma Amandus. Vabimo vas k poslušanju ponovitvi oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z Ivanom Marinčkom leta 2011 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. 174743326 RTVSLO – Ars 1197 clean Sredi decembra je umrl Ivan Marinček - Žan, filmski snemalec, mojster črno-bele fotografije. Rodil se je 25. oktobra leta 1922 v Novi vasi pri Ptuju. Kot direktor fotografije je posnel 17 celovečernih igranih filmov, njegova filmografija pa obsega prek 80 kratkih, dokumentarnih in igranih filmov. Kot direktor fotografije je Ivan Marinček po drugi svetovni vojni s Francetom Štiglicem posnel prvi slovenski igrani celovečerec Na svoji zemlji, leta 1951 z Jožetom Galetom prvega Kekca in leta 1963 prvi slovenski barvni film - Srečno, Kekec. Je tudi avtor fotografije prvega črnobelega filma v cinemaskopu Ne joči, Peter in prvega cinemaskopa v barvah, filma Amandus. Vabimo vas k poslušanju ponovitvi oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri se je z Ivanom Marinčkom leta 2011 pogovarjala Ingrid Kovač Brus. Thu, 31 Dec 2020 10:00:00 +0000 In memoriam Ivan Marinček Na začetku decembra je akademik Niko Grafenauer, pesnik, prevajalec, esejist, urednik, dopolnil osemdeset let. Ob tem jubileju mu je namenil posebno pozornost letošnji 36., Slovenski knjižni sejem. Grafenauerjeva pesniška zbirka Štukature iz leta 1975 pomeni vrhunec modernizma na Slovenskem. Z zbirkama Palimpsesti in Izbrisi je soustvarjal postmodemizem ob koncu osemdesetih let. Vsi poznamo njegovega Pedenjpeda in pesmi za otroke, zbirka Skrivnosti pa ne nagovarja le najstnikov, ampak vsakogar posebej, saj upesnjuje neotipljive pojave in občutja, s katerimi je prepreženo človekovo doživljanje resničnosti pa tudi fiktivnih, irealnih vzgibov in predstav. Niko Grafenauer je bil ključna osebnost na poti k samostojni, demokratični Sloveniji. Z umetnikom se je pogovarjal Marko Golja. 174742866 RTVSLO – Ars 1080 clean Na začetku decembra je akademik Niko Grafenauer, pesnik, prevajalec, esejist, urednik, dopolnil osemdeset let. Ob tem jubileju mu je namenil posebno pozornost letošnji 36., Slovenski knjižni sejem. Grafenauerjeva pesniška zbirka Štukature iz leta 1975 pomeni vrhunec modernizma na Slovenskem. Z zbirkama Palimpsesti in Izbrisi je soustvarjal postmodemizem ob koncu osemdesetih let. Vsi poznamo njegovega Pedenjpeda in pesmi za otroke, zbirka Skrivnosti pa ne nagovarja le najstnikov, ampak vsakogar posebej, saj upesnjuje neotipljive pojave in občutja, s katerimi je prepreženo človekovo doživljanje resničnosti pa tudi fiktivnih, irealnih vzgibov in predstav. Niko Grafenauer je bil ključna osebnost na poti k samostojni, demokratični Sloveniji. Z umetnikom se je pogovarjal Marko Golja. Tue, 29 Dec 2020 09:00:00 +0000 PESNIK NIKO GRAFENAUER 13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je rodila Marija Lucija Stupica, slikarka in ilustratorka, v družini likovnih umetnikov Marlenke in Gabrijela Stupica. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada, in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič. <p>Ob sedemdeseti obletnici rojstva</p><p><p>13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila MArija Lucija Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič.</p></p> 174740893 RTVSLO – Ars 721 clean 13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je rodila Marija Lucija Stupica, slikarka in ilustratorka, v družini likovnih umetnikov Marlenke in Gabrijela Stupica. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada, in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič. <p>Ob sedemdeseti obletnici rojstva</p><p><p>13. decembra je minilo sedemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila MArija Lucija Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka. Študirala je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in tam tudi opravila slikarsko specialko. Že med študijem se je začela posvečati knjižni ilustraciji in leta 1973 dobila Levstikovo nagrado za knjigo Kraljična na zrnu graha Hansa Christiana Andersena. Velikim pravljičarjem je sledila tudi pozneje, hkrati pa ilustrirala knjige drugih svetovnih in slovenskih klasikov ter sodobnih pesnikov in pisateljev. Marija Lucija Stupica je eno največjih imen ilustracije na Slovenskem; dobila je vse najpomembnejše nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada in sodelovala na številnih razstavah doma in v tujini. Kot eni najvidnejših svetovnih ilustratorjev so ji na Mednarodni razstavi ilustracij v italijanskem mestecu Sarmede leta 2003 posthumno pripravili veliko retrospektivno razstavo. Z Marijo Lucijo Stupica se je leta 1999 pogovarjala Tadeja Krečič.</p></p> Sat, 19 Dec 2020 14:36:00 +0000 Marija Lucija Stupica, slikarka in ilustratorka Igralka o izzivih igralskega poklica od odločitve za igralstvo do danes, ko je virus zaprl gledališča. Kako se lotiti nove vloge, še posebej zahtevnih likov? Ali vloga osvobaja ali obremenjuje? Kako nastaja predstava Kons: novi dobi z besedili Srečka Kosovela? Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila Katarina Morano in Žiga Divjak. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče Tjaše Mislej. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.« Z Darjo Reichman se pogovarja Tadeja Krečič.<p>Igralka o izzivih igralskega poklica tudi v času epidemije.</p><p><p>Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila <strong>Katarina Morano</strong> in <strong>Žiga Divjak</strong>. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče <strong>Tjaše Mislej</strong>. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.«</p> <p>Igralka o izzivih igralskega poklica od odločitve za igralstvo do danes, ko je virus zaprl gledališča. Kako se lotiti nove vloge, še posebej zahtevnih likov? Ali vloga osvobaja ali obremenjuje? Kako nastaja predstava Kons: novi dobi z besedili Srečka Kosovela?</p></p> 174738460 RTVSLO – Ars 1481 clean Igralka o izzivih igralskega poklica od odločitve za igralstvo do danes, ko je virus zaprl gledališča. Kako se lotiti nove vloge, še posebej zahtevnih likov? Ali vloga osvobaja ali obremenjuje? Kako nastaja predstava Kons: novi dobi z besedili Srečka Kosovela? Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila Katarina Morano in Žiga Divjak. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče Tjaše Mislej. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.« Z Darjo Reichman se pogovarja Tadeja Krečič.<p>Igralka o izzivih igralskega poklica tudi v času epidemije.</p><p><p>Darja Reichman je članica ansambla Prešernovega gledališča v Kranju. Prav zdaj sodeluje pri predstavi Kons: novi dobi, odrski priredbi zapisov Srečka Kosovela, kot sta si jo zamislila <strong>Katarina Morano</strong> in <strong>Žiga Divjak</strong>. To sezono igra tudi v Škofjeloškem pasijonu in v igri Naše skladišče <strong>Tjaše Mislej</strong>. V kranjskem gledališču ustvarja že petindvajset let, pred tem je bila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, igrala je v filmih, na televiziji, naš radijski arhiv hrani veliko oddaj z njenimi interpretacijami. Prejela je več nagrad, med njimi Borštnikovo in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Takrat je bilo v utemeljitvi nagrade zapisano, da je »Darja Reichman ustvarjalka izredno širokega igralskega razpona.«</p> <p>Igralka o izzivih igralskega poklica od odločitve za igralstvo do danes, ko je virus zaprl gledališča. Kako se lotiti nove vloge, še posebej zahtevnih likov? Ali vloga osvobaja ali obremenjuje? Kako nastaja predstava Kons: novi dobi z besedili Srečka Kosovela?</p></p> Thu, 10 Dec 2020 08:07:00 +0000 Darja Reichman: "Gledališče ni moja služba, ampak je del mene" Akademska kiprka Dragica Čadež svoja dela v tem času predstavlja na pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Čadeževa je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani zaključila študij kiparstva in diplomirala ter opravila specialko pri akademskem slikarju Borisu Kalinu. Ustvarja malo in monumentalno plastiko v lesu in glini in sodi med najvidnejše slovenske moderniste. Od leta 1963 je sodelovala na več sto razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in v mednarodnem prostoru. V dosedanjem več kot petdesetletnem ustvarjanju je prejela številne nagrade, med drugimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada in leta 2003 Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva. Od leta 1989 je aktivno delovala na področju pedagogike in leta 2004 prejela naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Je pobudnica, ustanoviteljica in organizatorka Mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. 174737758 RTVSLO – Ars 1431 clean Akademska kiprka Dragica Čadež svoja dela v tem času predstavlja na pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Čadeževa je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani zaključila študij kiparstva in diplomirala ter opravila specialko pri akademskem slikarju Borisu Kalinu. Ustvarja malo in monumentalno plastiko v lesu in glini in sodi med najvidnejše slovenske moderniste. Od leta 1963 je sodelovala na več sto razstavah, umetniških delavnicah in kiparskih simpozijih doma in v mednarodnem prostoru. V dosedanjem več kot petdesetletnem ustvarjanju je prejela številne nagrade, med drugimi leta 1986 nagrado Prešernovega sklada in leta 2003 Žagarjevo nagrado za življenjsko delo na področju šolstva. Od leta 1989 je aktivno delovala na področju pedagogike in leta 2004 prejela naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Je pobudnica, ustanoviteljica in organizatorka Mednarodnega trienala keramike UNICUM. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Mon, 07 Dec 2020 13:01:00 +0000 Akademska kiparka Dragica ČADEŽ 22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st., in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.<p>In memoriam duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu</p><p><p>22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov, kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st. in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.</p></p> 174734943 RTVSLO – Ars 1339 clean 22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st., in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.<p>In memoriam duhovniku, pesniku, pisatelju, prevajalcu</p><p><p>22. novembra je v Lenartu v Slovenskih goricah preminil škof Jožef Smej, star osemindevetdeset let. Poleg opravljanja svojega osnovnega poklica je bil tudi literarni zgodovinar, pisatelj, prevajalec iz francoščine, latinščine, nemščine in madžarščine ter pesnik. Posebej se je ukvarjal z raziskovanjem kulturne in slovstvene zgodovine Prekmurja, prekmurskega jezika in duhovnikov, pisateljev ter politikov, kot so Mikloš Küzmič, Štefan Küzmič, Jožef Klekl st. in drugi. Napisal je biografiji Mikloša Küzmiča in Ivana Baša, župnika v Bogojini, ko je arhitekt Jože Plečnik tam prezidal prejšnjo cerkev in je nastala njegova znamenita arhitektura, kot jo poznamo danes. Z Jožefom Smejem se je leta 1990 pogovarjal Milan Skledar.</p></p> Sat, 28 Nov 2020 10:05:00 +0000 Dr. JOŽEF SMEJ Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in profesor. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je ista galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.<p>Ob umetnikovi sedemdesetletnici</p><p><p>Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset let. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in je bil profesor na ALUO. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je omenjena galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.</p></p> 174733513 RTVSLO – Ars 762 clean Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in profesor. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je ista galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.<p>Ob umetnikovi sedemdesetletnici</p><p><p>Slikar, filozof in teoretik Sergej Kapus je dopolnil sedemdeset let. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti na oddelku za umetnostno zgodovino in sociologijo, ustvarja pa slike, ki v večplastnih gostih nanosih in v igrah s prostorsko iluzijo lovijo gledalčev pogled. Z združevanjem razmišljanja in slikanja poudarja fizično naravo barve in vpeljuje njeno drugačno razumevanje. Je tudi avtor teoretičnih in kritičnih spisov o modernem slikarstvu in je bil profesor na ALUO. Leta 1991 je v Moderni galeriji pripravil razstavo Podoba in snov, leta 1998 pa je omenjena galerija izdala njegovo monografijo o Jožefu Petkovšku. Pregled njegovega ustvarjanja je bil leta 2002 na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani. Takrat je Aleksandra Saška Gruden z umetnikom posnela pogovor.</p></p> Sat, 21 Nov 2020 11:05:00 +0000 Slikar Sergej Kapus Akademski slikar Vojko Pogačar bo dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Krškem, živi in ustvarja v Mariboru. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pozneje pa se je posvetil ne le slikarstvu in grafiki, ampak tudi oblikovanju. Vojko Pogačar je imel več kot 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor in podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se je leta 2010 pogovarjala Vida Curk. 174731813 RTVSLO – Ars 1214 clean Akademski slikar Vojko Pogačar bo dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Krškem, živi in ustvarja v Mariboru. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, pozneje pa se je posvetil ne le slikarstvu in grafiki, ampak tudi oblikovanju. Vojko Pogačar je imel več kot 90 samostojnih in čez 160 skupinskih razstav. Leta 2016 je prejel častni doktorat Univerze v Mariboru. Od leta 2019 je predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor in podpredsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z umetnikom se je leta 2010 pogovarjala Vida Curk. Sat, 14 Nov 2020 10:05:00 +0000 Vojko Pogačar, akademski slikar Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.<p>"Kadar slikam, je to nekakšna molitev, kot očenaš; ko sliko naredim, sem pomirjen."</p><p><p>Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.</p></p> 174730661 RTVSLO – Ars 1229 clean Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.<p>"Kadar slikam, je to nekakšna molitev, kot očenaš; ko sliko naredim, sem pomirjen."</p><p><p>Slikar Klavdij Zornik se je rodil pred 110. leti v Kopru, starši so bili iz vasi Čezsoča pri Bovcu. Leta 1924, v obdobju fašizma, se je družina preselila v Maribor, zato se je imel slikar bolj za Štajerca kot Primorca. Leta 2005 se je s Klavdijem Zornikom o njegovi vznemirljivi in vse prej kot lahki življenjski in umetniški poti pogovarjala Vida Curk. Klavdij Zornik je skoraj stoleten umrl leta 2009.</p></p> Sat, 07 Nov 2020 10:15:00 +0000 Klavdij Zornik – ob 110. obletnici rojstva Nedavno je umrl Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf. Bil je edinstven med slovenskimi likovnimi umetniki je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Osemindvajset let je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pred leti je Jožeta Spacala k oddaji Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. <p>Vsestranski likovni umetnik je preminil 21. oktobra 2020</p><p><p>Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf se je rodil leta 1939 v Kostanjevici na Krasu umrl je oktobra 2020. Rojstni kraj je močno zaznamoval njegovo delo – tako tematsko, motivno kot likovno, saj je za njegovo ustvarjanje značilen poseben istrski kolorit. Strokovnjaki ga imajo za edinstvenega med slovenskimi likovnimi umetniki, ker je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Od leta 1967 do 1995 je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pripravil je več kot 300 scenografij. Jože Spacal je sodeloval na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah. Imel je tudi več samostojnih razstav – v Ljubljani leta 1993 veliko pregledno razstavo TV scenografije in leta 1999 veliko pregledno razstavo grafike. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj doma in v tujini. Pred leti je Jožeta Spacala pred mikrofon povabila Vida Curk.</p></p> 174730150 RTVSLO – Ars 1177 clean Nedavno je umrl Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf. Bil je edinstven med slovenskimi likovnimi umetniki je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Osemindvajset let je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pred leti je Jožeta Spacala k oddaji Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. <p>Vsestranski likovni umetnik je preminil 21. oktobra 2020</p><p><p>Jože Spacal, vsestranski likovni umetnik: slikar, grafik, ustvarjalec mozaikov in scenograf se je rodil leta 1939 v Kostanjevici na Krasu umrl je oktobra 2020. Rojstni kraj je močno zaznamoval njegovo delo – tako tematsko, motivno kot likovno, saj je za njegovo ustvarjanje značilen poseben istrski kolorit. Strokovnjaki ga imajo za edinstvenega med slovenskimi likovnimi umetniki, ker je uspel doseči sintezo klasičnih in sodobnih postopkov. Od leta 1967 do 1995 je deloval kot scenograf v naši RTV hiši. Pripravil je več kot 300 scenografij. Jože Spacal je sodeloval na številnih nacionalnih in mednarodnih razstavah. Imel je tudi več samostojnih razstav – v Ljubljani leta 1993 veliko pregledno razstavo TV scenografije in leta 1999 veliko pregledno razstavo grafike. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj doma in v tujini. Pred leti je Jožeta Spacala pred mikrofon povabila Vida Curk.</p></p> Thu, 05 Nov 2020 10:45:00 +0000 JOŽE SPACAL Niko Kralj je bil eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. Foto: Rex Kralj https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/kraljevi-kozolci-ob-100-letnici-rojstva-poklon-oblikovalcu-stola-rex-v-dezeli-kozolcev/535397<p>Ob stoletnici rojstva enega najvidnejših slovenskih oblikovalcev</p><p><p>Sedmega septembra je minilo sto let od rojstva Nika Kralja, arhitekta, profesorja in enega najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. V arhivu hranimo dragocen posnetek, v katerem je Niko Kralj leta 2000 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. Niko Kralj je umrl leta 2013.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174729395 RTVSLO – Ars 821 clean Niko Kralj je bil eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. Foto: Rex Kralj https://www.rtvslo.si/kultura/arhitektura-in-oblikovanje/kraljevi-kozolci-ob-100-letnici-rojstva-poklon-oblikovalcu-stola-rex-v-dezeli-kozolcev/535397<p>Ob stoletnici rojstva enega najvidnejših slovenskih oblikovalcev</p><p><p>Sedmega septembra je minilo sto let od rojstva Nika Kralja, arhitekta, profesorja in enega najvidnejših slovenskih industrijskih oblikovalcev 20. stoletja. Znan je zlasti njegov naslonjač Rex, ki sodi med najboljše slovenske oblikovalske izdelke dvajsetega stoletja in temelji na iznajdbi krivljenja perforiranih vezanih plošč; tudi Kraljevo drugo pohištvo temelji na sistenih zložljivih elementov v serijski izdelavi in na univerzalnosti montažnih sklopov. Leta 2000 je Niko Kralj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripravil zapis o svojem življenju, v katerem je razmišljal tudi o svojih oblikovalskih izhodiščih. V arhivu hranimo dragocen posnetek, v katerem je Niko Kralj leta 2000 razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju. Niko Kralj je umrl leta 2013.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 02 Nov 2020 11:00:00 +0000 Niko Kralj (1920-2013) Tenorist Rajko Koritnik, operni in koncertni pevec in pedagog, se je rodil 24. avgusta 1930 v Lozicah. Tam je leta 2007 tudi umrl. Bil je skoraj tri desetletja izjemno priljubljeni član ljubljanske Opere. Od leta 1983 naprej je poučeval petje in vzgojil izjemne soliste. Za svoje ustvarjanje je dobil Rajko Koritnik leta 1982 nagrado mesta Ljubljane, deset let pozneje pa Betettovo nagrado. Pogovor z umetnikom je leta 2003 posnela Vida Curk. 174728055 RTVSLO – Ars 1192 clean Tenorist Rajko Koritnik, operni in koncertni pevec in pedagog, se je rodil 24. avgusta 1930 v Lozicah. Tam je leta 2007 tudi umrl. Bil je skoraj tri desetletja izjemno priljubljeni član ljubljanske Opere. Od leta 1983 naprej je poučeval petje in vzgojil izjemne soliste. Za svoje ustvarjanje je dobil Rajko Koritnik leta 1982 nagrado mesta Ljubljane, deset let pozneje pa Betettovo nagrado. Pogovor z umetnikom je leta 2003 posnela Vida Curk. Tue, 27 Oct 2020 11:07:00 +0000 Tenorist Rajko Koritnik Miha Vipotnik je slikar, režiser, videast in večmedijski ustvarjalec. Nekateri ga imajo za pionirja video umetnosti na Slovenskem. Njegov več desetletni avtorski opus sta predstavila Slovenska kinoteka in zavod za sodobno umetnost SCCA. Videti je bilo mogoče njegov eksperimentalni video Videogram 4 iz leta 1976, ki pomeni začetek eksperimentalnega videa in večmedijske umetnosti. Predstavljenih je bilo tudi več Vipotnikovih umetniških inštalacij, multimedijskih in interdisciplinarnih projektov ter dokumentarnih in politično angažiranih filmov. Miha Vipotnika je pred mikrofon povabila Tina Poglajen. 174728047 RTVSLO – Ars 1510 clean Miha Vipotnik je slikar, režiser, videast in večmedijski ustvarjalec. Nekateri ga imajo za pionirja video umetnosti na Slovenskem. Njegov več desetletni avtorski opus sta predstavila Slovenska kinoteka in zavod za sodobno umetnost SCCA. Videti je bilo mogoče njegov eksperimentalni video Videogram 4 iz leta 1976, ki pomeni začetek eksperimentalnega videa in večmedijske umetnosti. Predstavljenih je bilo tudi več Vipotnikovih umetniških inštalacij, multimedijskih in interdisciplinarnih projektov ter dokumentarnih in politično angažiranih filmov. Miha Vipotnika je pred mikrofon povabila Tina Poglajen. Tue, 27 Oct 2020 10:38:00 +0000 Miha Vipotnik Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog. Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji, za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Priznanj je sledilo še veliko, poleg Borštnikovih tudi nagrada Marija Vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal: »Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.« S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.<p>Dobitnik Borštnikovega prstana 2020</p><p><p>Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog.<br /> Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji, za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Priznanj je sledilo še veliko, poleg Borštnikovih tudi nagrada Marija Vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal:</p> <blockquote><p>»Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.«</p></blockquote> <p>S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.</p></p> 174727168 RTVSLO – Ars 1881 clean Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog. Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji, za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Priznanj je sledilo še veliko, poleg Borštnikovih tudi nagrada Marija Vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal: »Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.« S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.<p>Dobitnik Borštnikovega prstana 2020</p><p><p>Letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem je Peter Boštjančič, dramski in filmski igralec ter gledališki mentor. Čeprav je upokojen, še vedno igra, prav zdaj pripravlja Shakespeareovo igro Romeo in Julija v mariborskem gledališču. Tu in v celjskem gledališču je odigral največ vlog.<br /> Svojo igralsko pot je začel že kot dijak, nadaljeval pa na ljubljanski akademiji, za vlogo Hamleta je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Priznanj je sledilo še veliko, poleg Borštnikovih tudi nagrada Marija Vera za življenjsko delo združenja dramskih umetnikov Slovenije. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal:</p> <blockquote><p>»Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.«</p></blockquote> <p>S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.</p></p> Fri, 23 Oct 2020 09:16:00 +0000 PETER BOŠTJANČIČ Med nagrajenci na letošnjem festivalu slovenskega filma je tudi Koni Steinbacher, ki je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Čisto sveži osemdesetletnik - jubilej je obhajal 1. oktobra – ima za seboj polnih 60 let filmskega dela, ki ga je posvetil animiranemu filmu. Odličen mentor in avtor se lahko pohvali z najpomembnejšimi nagradami iz jugoslovanskih časov, a tudi slovenskih ne manjka na seznamu priznanj. Še zmeraj je aktiven, letos ima nov film, v delu pa že naslednjega. Poslušajmo, kaj je o svojem filmskem življenju povedal Nevi Zajc. Foto: FSF/Jožef Fabjan/RTVSLO<p>"Eksperiment sem vedno vključeval v vsakokratno zgodbo."</p><p><p>Med nagrajenci na letošnjem festivalu slovenskega filma je tudi Koni Steinbacher, ki je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Čisto sveži osemdesetletnik - jubilej je obhajal 1. oktobra – ima za seboj polnih 60 let filmskega dela, ki ga je posvetil animiranemu filmu. Odličen mentor in avtor se lahko pohvali z najpomembnejšimi nagradami iz jugoslovanskih časov, a tudi slovenskih ne manjka na seznamu priznanj. Še zmeraj je aktiven, letos ima nov film, v delu pa že naslednjega. Poslušajmo, kaj je o svojem filmskem življenju povedal Nevi Zajc.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174725486 RTVSLO – Ars 1197 clean Med nagrajenci na letošnjem festivalu slovenskega filma je tudi Koni Steinbacher, ki je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Čisto sveži osemdesetletnik - jubilej je obhajal 1. oktobra – ima za seboj polnih 60 let filmskega dela, ki ga je posvetil animiranemu filmu. Odličen mentor in avtor se lahko pohvali z najpomembnejšimi nagradami iz jugoslovanskih časov, a tudi slovenskih ne manjka na seznamu priznanj. Še zmeraj je aktiven, letos ima nov film, v delu pa že naslednjega. Poslušajmo, kaj je o svojem filmskem življenju povedal Nevi Zajc. Foto: FSF/Jožef Fabjan/RTVSLO<p>"Eksperiment sem vedno vključeval v vsakokratno zgodbo."</p><p><p>Med nagrajenci na letošnjem festivalu slovenskega filma je tudi Koni Steinbacher, ki je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Čisto sveži osemdesetletnik - jubilej je obhajal 1. oktobra – ima za seboj polnih 60 let filmskega dela, ki ga je posvetil animiranemu filmu. Odličen mentor in avtor se lahko pohvali z najpomembnejšimi nagradami iz jugoslovanskih časov, a tudi slovenskih ne manjka na seznamu priznanj. Še zmeraj je aktiven, letos ima nov film, v delu pa že naslednjega. Poslušajmo, kaj je o svojem filmskem življenju povedal Nevi Zajc.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sat, 17 Oct 2020 09:05:00 +0000 Koni Steinbacher Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz. Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo: »V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk. Foto: BoBo<p>"Včasih me je že mikalo, da bi kaj napisal v nemščini, vendar sem demonstrativno ostal pri slovenščini. To je moj angažma."</p><p><p>Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz.</p> <p>Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo:</p> <blockquote><p>»V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.«</p></blockquote> <p>Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk.</p></p> 174723288 RTVSLO – Ars 1118 clean Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz. Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo: »V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.« Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk. Foto: BoBo<p>"Včasih me je že mikalo, da bi kaj napisal v nemščini, vendar sem demonstrativno ostal pri slovenščini. To je moj angažma."</p><p><p>Pisatelj Florjan Lipuš se je rodil v bližini Železne Kaple leta 1937; pri šestih letih je izgubil mater, ki so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, od koder se ni vrnila. Šolal se je v marijanišču na Plešivcu in najprej študiral bogoslovje, pozneje pa je končal učiteljišče in do upokojitve delal kot učitelj v slovenskih šolah na avstrijskem Koroškem. Objavljati je začel v šestdesetih letih, dvajset let je urejal revijo Mladje. Čeprav je po izidu romana Boštjanov let leta 2003 rekel, da je napisal že vse, je na srečo vendar zatem izdal še Mirne duše in Gramoz.</p> <p>Florjan Lipuš je za literarno ustvarjanje leta 2004 prejel najvišje slovensko priznanje, Prešernovo nagrado, leta 2018 pa še avstrijsko državno nagrado, ki so jo pospremili z utemeljitvijo:</p> <blockquote><p>»V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto.«</p></blockquote> <p>Zato vas danes, ob 100-letnici koroškega plebiscita, vabimo, da prisluhnete pogovoru s pisateljem, ki ga je pred leti pripravila Vida Curk.</p></p> Sat, 10 Oct 2020 09:00:00 +0000 Florjan Lipuš Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar, posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot. Foto: BoBo<p>Ob stoletnici rojstva slovenjegraškega slikarja, pedagoga in kulturnega delavca</p><p><p><span>Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti,  dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k  uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno  vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar,  posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot.</span></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174721114 RTVSLO – Ars 1204 clean Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti, dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar, posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot. Foto: BoBo<p>Ob stoletnici rojstva slovenjegraškega slikarja, pedagoga in kulturnega delavca</p><p><p><span>Te dni mineva 100 let od rojstva Karla Pečka, slovenjgraškega akademskega slikarja, pedagoga in vsestranskega kulturnega delavca. Poučeval je na nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu, sodeloval je pri ustanovitvi Umetnostnega paviljona - predhodnika Koroške galerije likovnih umetnosti,  dolgo je bil njen ravnatelj. Vodil je tudi Zavod za kulturo v Slovenj Gradcu. Kot ravnatelj je oblikoval mednarodni program in kot mentor prispeval k  uveljavitvi nekaterih koroških umetnikov, med njimi Jožeta Tisnikarja. V svoje okolje je samozavestno  vnašal odprtost, širil mednarodna obzorja in tudi kot likovni umetnik spodbujal svobodno razmišljanje. Kljub angažiranemu delovanju je ostajal ves čas predvsem slikar,  posebej znane so njegove upodobitve bližnje Uršlje gore. Leta 2006 je bila v Koroški galeriji likovnih umetnosti velika pregledna razstava njegovih del; takrat je Karla Pečka k pogovoru povabila Vida Curk. Najprej ga je vprašala, kaj ga je usmerilo na umetniško pot.</span></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 28 Sep 2020 13:45:00 +0000 Karel Pečko - ob 100. obletnici rojstva Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.<p>Režiser, scenarist in vodja animacije risane serije Bizgeci.</p><p><p>Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.</p></p> 174716824 RTVSLO – Ars 1290 clean Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.<p>Režiser, scenarist in vodja animacije risane serije Bizgeci.</p><p><p>Grega Mastnak je akademski slikar in avtor animiranih filmov. Leta 1998 je končal slikarsko specialko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Že med študijem se je izpopolnjeval na Filmski akademiji FAMU v Pragi na oddelku za animirani film. Bil je redni zunanji sodelavec tednika Mladina. Med letoma 2002 in 2009 je bil režiser, scenarist in vodja animacije priljubljene risane serije Bizgeci. Leto pozneje je ustanovil svojo produkcijsko hišo OZOR, zavod za gibljive slike, v okviru katere je pred kratkim nastala nova risana serija Princ Ki-Ki-Do. Ta je bila letos v ospredju natečaja Živel strip! Živela animacija!. Za svoje delo je Mastnak prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi vesno za najboljši animirani film na festivalu slovenskega animiranega filma v Portorožu in nagrado zlata panda za producenta za najbolj inovativen animirani film Bizgeci na televizijskem festivalu v Sečuanu. Umetnika je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.</p></p> Wed, 09 Sep 2020 09:15:00 +0000 Grega Mastnak, slikar in avtor animiranih filmov Vsestranska slovenska umetnica Ema Kugler je lani predstavila svoj peti celovečerni film Človek s senco, ki je pred začetkom pandemije koronavirusne bolezni že obkrožil svet, podelili pa so mu tudi več nagrad. Njene filme pri nas pogosto označujejo za eksperimentalne in za videoart, sama pa obe oznaki odločno zavrača, saj v njih ne eksperimentira s filmskim ali videomedijem, temveč samo pripoveduje z vizualnimi podobami, vsekakor bolj kot z besedami. Nekateri so jo označili tudi za umetnico "renesančnega tipa", saj svoje filme sama ne le napiše in režira, temveč jih tudi montira, producira ter skrbi za kostumografijo, scenografijo, rekvizite in še kaj. V dneh, ko so film Človek s senco predstavili na festivalu Kino Otok v Izoli in Ljubljani, se je z njo o njenem delu, filmskem prostoru, pa tudi problematični zapostavljenosti nekonvencionalnih filmskih pripovedi v mehanizmih financiranja in distribucije pri nas pogovarjala Tina Poglajen<p>Filmska ustvarjalka, umetnica "renesančnega tipa"</p><p><p>Slovenska vsestranska umetnica Ema Kugler je lani predstavila svoj peti celovečerni film Človek s senco, ki je pred začetkom koronakrize že obkrožil svet, podelili pa so mu tudi kar nekaj nagrad. Njene filme pri nas pogosto označujejo za eksperimentalne in za video art, sama pa obe oznaki odločno zavrača, saj v njih ne eksperimentira s filmskim ali video medijem, temveč zgolj pripoveduje skozi vizualne podobe, vsekakor bolj kot skozi besede. Nekateri so jo označili tudi za umetnico "renesančnega tipa", saj svoje filme sama ne le napiše in režira, temveč jih tudi montira, producira, ter skrbi za kostumografijo, scenografijo, rekvizite in še kaj. V dneh, ko so film Človek s senco predstavili na festivalu Kino Otok v Izoli in v Ljubljani, se je z njo o njenem delu, filmskem prostoru, pa tudi problematični zapostavljenosti neknovencionalnih filmskih pripovedi v mehanizmih financiranja in distribucije pri nas, pogovarjala Tina Poglajen.</p></p> 174715866 RTVSLO – Ars 1583 clean Vsestranska slovenska umetnica Ema Kugler je lani predstavila svoj peti celovečerni film Človek s senco, ki je pred začetkom pandemije koronavirusne bolezni že obkrožil svet, podelili pa so mu tudi več nagrad. Njene filme pri nas pogosto označujejo za eksperimentalne in za videoart, sama pa obe oznaki odločno zavrača, saj v njih ne eksperimentira s filmskim ali videomedijem, temveč samo pripoveduje z vizualnimi podobami, vsekakor bolj kot z besedami. Nekateri so jo označili tudi za umetnico "renesančnega tipa", saj svoje filme sama ne le napiše in režira, temveč jih tudi montira, producira ter skrbi za kostumografijo, scenografijo, rekvizite in še kaj. V dneh, ko so film Človek s senco predstavili na festivalu Kino Otok v Izoli in Ljubljani, se je z njo o njenem delu, filmskem prostoru, pa tudi problematični zapostavljenosti nekonvencionalnih filmskih pripovedi v mehanizmih financiranja in distribucije pri nas pogovarjala Tina Poglajen<p>Filmska ustvarjalka, umetnica "renesančnega tipa"</p><p><p>Slovenska vsestranska umetnica Ema Kugler je lani predstavila svoj peti celovečerni film Človek s senco, ki je pred začetkom koronakrize že obkrožil svet, podelili pa so mu tudi kar nekaj nagrad. Njene filme pri nas pogosto označujejo za eksperimentalne in za video art, sama pa obe oznaki odločno zavrača, saj v njih ne eksperimentira s filmskim ali video medijem, temveč zgolj pripoveduje skozi vizualne podobe, vsekakor bolj kot skozi besede. Nekateri so jo označili tudi za umetnico "renesančnega tipa", saj svoje filme sama ne le napiše in režira, temveč jih tudi montira, producira, ter skrbi za kostumografijo, scenografijo, rekvizite in še kaj. V dneh, ko so film Človek s senco predstavili na festivalu Kino Otok v Izoli in v Ljubljani, se je z njo o njenem delu, filmskem prostoru, pa tudi problematični zapostavljenosti neknovencionalnih filmskih pripovedi v mehanizmih financiranja in distribucije pri nas, pogovarjala Tina Poglajen.</p></p> Sat, 05 Sep 2020 03:00:00 +0000 Ema Kugler Pred dnevi so v Ljubljani, na Prekmurskem trgu, odkrili spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Ustvaril ga je Zoran Srdić Janežič; njegovo delo je snovanje in izdelava lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je zaposlen kot vodja delavnic, hkrati pa pripravlja odmevne samostojne razstave in sodeluje v skupinskih predstavitvah. Z Zoranom Srdićem Janežičem se je o njegovem umetniškem razvoju in delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Arhiv MOL; Nik Rovan<p>Avtor spomenika na Prekmurskem trgu v Ljubljani</p><p><p>Pred dnevi so v Ljubljani, na Prekmurskem trgu, odkrili spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Ustvaril ga je Zoran Srdić Janežič; njegovo delo je snovanje in izdelava lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je zaposlen kot vodja delavnic, hkrati pa pripravlja odmevne samostojne razstave in sodeluje v skupinskih predstavitvah. Z Zoranom Srdićem Janežičem se je o njegovem umetniškem razvoju in delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.</p></p> 174713068 RTVSLO – Ars 1362 clean Pred dnevi so v Ljubljani, na Prekmurskem trgu, odkrili spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Ustvaril ga je Zoran Srdić Janežič; njegovo delo je snovanje in izdelava lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je zaposlen kot vodja delavnic, hkrati pa pripravlja odmevne samostojne razstave in sodeluje v skupinskih predstavitvah. Z Zoranom Srdićem Janežičem se je o njegovem umetniškem razvoju in delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Arhiv MOL; Nik Rovan<p>Avtor spomenika na Prekmurskem trgu v Ljubljani</p><p><p>Pred dnevi so v Ljubljani, na Prekmurskem trgu, odkrili spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. Ustvaril ga je Zoran Srdić Janežič; njegovo delo je snovanje in izdelava lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je zaposlen kot vodja delavnic, hkrati pa pripravlja odmevne samostojne razstave in sodeluje v skupinskih predstavitvah. Z Zoranom Srdićem Janežičem se je o njegovem umetniškem razvoju in delu pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.</p></p> Sat, 22 Aug 2020 09:05:00 +0000 Zoran Srdić Janežič: "V kiparstvu vidim veliko polje svobode." Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je letos junija dopolnil 80 let. Živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Pogovor s skladateljem je leta 2018 na Dunaju posnela Polona Gantar; takrat mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge.<p>"Lepota zažari iz disonance, ko se izlije v harmonijo."</p><p><p>Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je letos junija dopolnil 80 let. Živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Pogovor s skladateljem je leta 2018 na Dunaju posnela Polona Gantar; takrat mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge.</p></p> 174711546 RTVSLO – Ars 1379 clean Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je letos junija dopolnil 80 let. Živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Pogovor s skladateljem je leta 2018 na Dunaju posnela Polona Gantar; takrat mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge.<p>"Lepota zažari iz disonance, ko se izlije v harmonijo."</p><p><p>Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, ki je letos junija dopolnil 80 let. Živi in ustvarja na Dunaju, še vedno pa je vpet tudi v duhovniško službo, ki močno zaznamuje njegovo razmišljanje in ustvarjanje. Pogovor s skladateljem je leta 2018 na Dunaju posnela Polona Gantar; takrat mu je predsednik republike Borut Pahor za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini podelil medaljo za zasluge.</p></p> Sat, 15 Aug 2020 09:05:00 +0000 Skladatelj Avgust Ipavec, osemdesetletnik Ladko Korošec je bil eden osrednjih slovenskih opernih pevcev druge polovice prejšnjega stoletja. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, ob tem je obiskoval tudi dramsko šolo. Za svoje ustvarjanje je prejel Betettovo in večkrat Prešernovo nagrado. Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Ladko Korošec zdaj že davnega leta 1980 takole razmišljal o svojem življenju in delu. Foto: https://www.kulturnidom-zagorje.si/o-kcdd/spominska-soba-ladka-korosca.html<p>Ob stoletnici pevčevega rojstva</p><p><p><span>Ladko Korošec je bil eden osrednjih slovenskih opernih pevcev druge polovice prejšnjega stoletja. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, ob tem je obiskoval tudi dramsko šolo.<br /> Za svoje ustvarjanje je prejel Betettovo in večkrat Prešernovo nagrado.<br /> Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Ladko Korošec zdaj že davnega leta 1980 takole razmišljal o svojem življenju in delu. </span></p></p> 174709344 RTVSLO – Ars 906 clean Ladko Korošec je bil eden osrednjih slovenskih opernih pevcev druge polovice prejšnjega stoletja. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, ob tem je obiskoval tudi dramsko šolo. Za svoje ustvarjanje je prejel Betettovo in večkrat Prešernovo nagrado. Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Ladko Korošec zdaj že davnega leta 1980 takole razmišljal o svojem življenju in delu. Foto: https://www.kulturnidom-zagorje.si/o-kcdd/spominska-soba-ladka-korosca.html<p>Ob stoletnici pevčevega rojstva</p><p><p><span>Ladko Korošec je bil eden osrednjih slovenskih opernih pevcev druge polovice prejšnjega stoletja. Petje je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri profesorju Juliju Betettu, ob tem je obiskoval tudi dramsko šolo.<br /> Za svoje ustvarjanje je prejel Betettovo in večkrat Prešernovo nagrado.<br /> Vabimo vas, da prisluhnete arhivski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Ladko Korošec zdaj že davnega leta 1980 takole razmišljal o svojem življenju in delu. </span></p></p> Sat, 08 Aug 2020 09:05:00 +0000 Ladko Korošec (1920-1995) Čez nekaj dni bo dopolnil 80 let eden najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Tone Partljič. Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić<p>Ob 80-letnici pisatelja Toneta Partljiča</p><p><p>Mineva 80 let od rojstva enega najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Toneta Partljiča.<br /> Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica.</p></p> 174708726 RTVSLO – Ars 1377 clean Čez nekaj dni bo dopolnil 80 let eden najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Tone Partljič. Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić<p>Ob 80-letnici pisatelja Toneta Partljiča</p><p><p>Mineva 80 let od rojstva enega najbolj priljubljenih slovenskih prozaistov in dramatikov Toneta Partljiča.<br /> Njegove so med drugim ponarodela komedija Moj ata, socialistični kulak, večkrat ponatisnjena pripovedna zbirka za mlade bralce Hotel sem prijeti sonce ter obsežna zgodovinska romaneskna freska Sebastjan in most. Tone Partljič je po srcu pripovedovalec, kar boste slšali tudi v pogovoru z Markom Goljo, ki je nastal leta 2016, ko je Tone Partljič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avtor še vedno vneto ustvarja – v zadnjih letih so izšle kar tri njegove knjige: Ljudje iz Maribora, Ne bom jih pozabil in Pesnica.</p></p> Sat, 01 Aug 2020 09:05:00 +0000 "Knjige in bel list, to je Tone Partljič - in to je moja edina svoboda." RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost. sl Fri, 01 Jul 2022 13:05:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 01 Jul 2022 13:05:00 +0000 Naši umetniki pred mikrofonom