Nedeljski gost

Anja Rupel: Ni planetov, ki bi se zložili, da bi se Videosex ponovno zbral

Sun, 19 Mar 2023 09:45:00 +0000

Anja Rupel. Glasbenica. O Videosexu pred leti ni želela ne poslušati, ne govoriti. Zdaj opisuje tisti čas z distanco, ki je posledica nekdanje popolne pripadnosti. V osemdesetih prejšnjega stoletja je bila del alternativne alternative, čeprav je vedno najbolj čutila pop in zato po Videosexu zelo uspešna solistična kariera. Zaveda se, da je glasba zaradi načina podajanja izgubila del čara, a še ni zapela zadnje, ker so petje, odri in občinstvo pod njimi še vedno del nje. Fotografija: Osebni Facebook profil

Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano

Sun, 12 Mar 2023 09:45:00 +0000

Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke.

Ljudje si težko predstavljamo, kako je vesolje urejeno. Ampak če je kaj replika vesolja, je to odprt klavir.

Milan Dekleva

Zapiski

www.sazu.si

Peter Slatnar: Šel bom skozi zid, nimam časa ovinkariti

Sun, 26 Feb 2023 09:45:36 +0000

Tokratnega nedeljskega gosta ljubitelji smučarskih skokov zelo dobro poznajo. Če ne drugače, pa po priimku. Pa ni skakalec, no, vsaj že dolgo ne. Si pa brez njega in njegovih inovacij v opremi modernega skakalnega športa pravzaprav ni več mogoče predstavljati.

Vsak izdelek, ki ga ustvarimo, testiramo. Ga zlomimo, razbijemo. Vedno se da nekaj izboljšati. Veliko pomeni povratna informacija, ki jo dobimo od naših skakalcev. Brez tega ne gre.

Peter Slatnar

Peter Slatnar, inženir, inovator, podjetnik, je bil v terenskem studiu na prizorišču nordijskega svetovnega prvenstva v Planici gost Anje Hlača Ferjančič in Aleša Smrekarja.

Marko Jaklič: Dostopnost v zdravstvu je javni interes

Sun, 19 Feb 2023 09:45:00 +0000

Dr. Marko Jaklič, Redni profesor poslovne ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, sedaj član Strateškega sveta vlade za zdravstvo pravi, da moramo najprej dobro premisliti, kaj je javni interes v zdravstvu, saj populizem, ki ga je vse več, prispeva le k razgradnji sistema.

Ti naši akterji, politiki, gospodarstveniki, na nek način, naše elite, niso tiste prave elite, ki bi odgovornost dolgoročnejšega razvoja družbe nosile na svojih ramenih.

dr. Marko Jaklič

V pogovoru izpostavi različne zdravstvene sisteme, ki bi jim morebiti lahko sledili, dotakne se aktualne slike slovenskega gospodarstva in položaja Evrope v svetovnih tokovih, pa tudi drugačne regulacije energetskega trga in voditeljstva ter odlik pravih vodij, ki pa jih v javnem sektorju pri nas primanjkuje.

Celovito je potrebno pogledat na sistem. Manj ko poznamo sistem, več je možnosti za populizme.

dr. Marko Jaklič

Glasba:

Fotograf Matjaž Krivic

Sun, 12 Feb 2023 09:45:00 +0000

Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.

Dušan Hauptman: Nisem bil strašno talentiran igralec, vse sem dosegel z delom in s trmo

Sun, 05 Feb 2023 09:45:00 +0000

V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev.

Prejšnjo nedeljo je bilo na košarkarski tekmi Olimpije več gledalcev kot običajno. 5.000 ljudi je bilo na slavnosti ob upokojitvi dresa nekdanjega kapetana moštva Dušana Hauptmana, v čustvenem razpoloženju so navijači prepevali in skandirali njegovo ime. Spominjalo je na stare, evforične košarkarske čase.

Popularni Dule je bil velikokrat pred našim mikrofonom, nekaj časa tudi kot radijski strokovni komentator.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zaščitni znak košarkarske Olimpije. Kot odličen strelec je postal ljubljenec občinstva, hkrati pa je bil kapetan ljubljanskega moštva v izredno uspešnem obdobju, ko je osvojilo evropski pokal in tretje mesto v evroligi.

25-let po koncu njegove kariere so njegov dres upokojili v dvorani Stožice – v nostalgičnem razpoloženju.

Mikuláš Peksa: Tu smo, da bi osvežili našo demokracijo

Sun, 29 Jan 2023 09:45:00 +0000

O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.

To so teme, ki med drugim zaposlujejo enega najmlajših poslancev v Evropskem parlamentu, člana češke Piratske stranke in predsednika Evropske stranke piratov Mikuláša Pekso. Preden se je podal v politiko se je ukvarjal z biofiziko, njegovo področje raziskovanja je bila nuklearna magnetna resonanca. Z nedeljskim gostom se je med novembrskim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu pogovarjal Miha Švalj.

Foto: Mikuláš Peksa

Eva Pogačar: Ne veste, kako zelo imam rada življenje!

Sun, 22 Jan 2023 09:45:00 +0000

Rdeča nit kariere doktorice Eve Pogačar, pravzaprav njenega življena nasploh, je prva pomoč. Zadnja leta vodi Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu, v jeseniški bolnišnici pa opravlja službo anesteziologinje. Že leta si prizadeva, da bi prva pomoč postala del učnega procesa v osnovni šoli. Sama pa je veščine enega od najdragocenejših in najplemenitejših dejanj, ki ga lahko nudimo pomoči potrebnim, vpeljala v proces usposabljanja gorskih reševalcev, kar je dolga leta tudi sama. Več kot 20 let je bila del posadke Helikopterske nujne medicinske pomoči, enkrat se je nepričakovano znašla tudi na drugi strani – kot ponesrečenka.

Natalija Spark: Družba veliko lažje kot gluhoto sprejema druge invalidnosti

Sun, 15 Jan 2023 09:45:00 +0000

Natalija Spark, andragoginja, pedagoginja, psihoterapevtka in tolmačka slovenskega znakovnega jezika, se je rodila gluhim staršem. Zaradi tega je v otroštvu doživela tudi veliko težkih in bolečih trenutkov. "Kdo ste vi, ki govorite, da iz mene nič ne bo," si je mislila. In zmagala!

Natalija Spark vsak dan gradi mostove med gluhim in slišečim svetom. Družba veliko lažje kot gluhoto sprejema druge invalidnosti. "V zibelko mi je bil dan poklic, ki ga zdaj opravljam z velikim veseljem."

Odigrala je zelo pomembno vlogo v borbi za priznavanje slovenskega znakovnega jezika kot maternega jezika gluhih oseb.

Tolmačke in tolmači slovenskega znakovnega jezika so vedno oblečeni v črna oblačila in brez nakita. "To je zelo barvit poklic. Naše poslušalke in poslušalci nas poslušajo z očmi. Če bi imeli mi na sebi kaj zanimivega, lepega, svetlečega, nas ne bi poslušali, zato smo čim bolj nevtralni. Kot nekakšni črni kosi …"

Po pogovoru priporočamo odlomek iz filma Glas družine Belier. Glavna junakinja je slišeča hči, ki se rodi gluhim staršem.

Jurij Zrnec: Prepričljiv igralec mora kopati tudi po neprijetnih sferah svoje biti

Sun, 01 Jan 2023 06:15:00 +0000

Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Silva Čušin in Janez Škof: Na odru se samo pogledava in veva vse, kaj hočeva

Sun, 25 Dec 2022 09:45:00 +0000

Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.

Anita Ogulin: Kako naj se navadiš na to, da otrok noče več živeti?

Sun, 18 Dec 2022 09:45:00 +0000

Tudi z neutrudnim odpiranjem oči javnosti in odločevalcem, da je revščina povsod med nami, da predvsem otroke močno zaznamuje in usodno razslojuje, je Anita Ogulin postala najbolj prepoznavna borka za pomoč otrokom iz finančno najšibkejših družin pri nas. V več kot 60 letih vselej prostovoljnega, nikoli plačanega humanitarnega dela je družbi podarila številne programe pomoči, soustvarila otroški parlament, bila pobudnica in soustanoviteljica kriznega centra za otroke Palčica, trdna opora neštetim otrokom v najhujših stiskah in mentorica ter zgled rodovom vzgojiteljev, prostovoljcev in humanitarnih delavcev, ki zdaj tudi poklicno prevzemajo njena bremena skrbi za druge. Čez nekaj dni bo naziv Ime leta na Valu 202 predala novemu izbrancu ali izbranki, sama pa se bo kljub bolezni še naprej razdajala drugim, predvsem otrokom.

Jasmina Cibic: Vse, kar naredimo, je politično

Sun, 11 Dec 2022 09:45:00 +0000

Jasmina Cibic je slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Kot videastka in filmska režiserka pooseblja nove umetniške prakse, hkrati pa je tudi širše družbeno angažirana. Zanimajo jo odnosi med kulturo in politično močjo, v zadnjem času raziskuje umetnost neuvrščenih držav. Spomin in zgodbe polpreteklosti na novo interpretira in prevaja v sedanjost.

Elza Budau: Ko nič ne pišem, najbrž nisem dovolj nesrečna

Sun, 04 Dec 2022 09:45:00 +0000

"Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez

Primož Roglič: Vsepovsod gre lahko dobro, vsepovsod pa gre lahko tudi slabo

Sun, 27 Nov 2022 09:45:00 +0000

Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje.

Katja Zabukovec Kerin: Reagirati na področju nasilja je pogumno dejanje

Sun, 20 Nov 2022 10:45:00 +0000

Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.

Boris Čibej: Produkcija v medijih se je povečala, časa za preučevanje pa je vedno manj

Sun, 13 Nov 2022 09:45:00 +0000

Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.

Dušan Klenovšek

Sun, 06 Nov 2022 09:45:39 +0000

Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.

Dušan Vesić: Imeli smo občutek, da so vsi iz Slovenije nori

Sun, 30 Oct 2022 09:45:00 +0000

Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.

Gojko Zalokar: Ljubljančani so prireditev vzeli za svojo.

Sun, 23 Oct 2022 08:45:00 +0000

Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.

Nina Pejič: Ne čakajmo na spremembo, ker nimamo časa za to

Sun, 16 Oct 2022 08:45:00 +0000

Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog.

O zatonu pravic in vzponu varnosti, o opazovanju družbe na različnih koncih sveta in o neskončnem trenutku miru v novem domu na Braču.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec: Nikoli nismo bili medicinska provinca

Sun, 09 Oct 2022 08:45:00 +0000

Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.

Iz arhiva: Jure Robežnik, 1933–2022

Fri, 07 Oct 2022 10:00:00 +0000

Umrl je velikan zlate dobe slovenske popevke

V 90. letu starosti je umrl skladatelj džezovske in zabavne glasbe ter pianist Jure Robežnik. Njegov opus obsega več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke. Tudi zapuščina radijskega arhiva je bogata z njegovimi deli. Obsega 121 avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester in 67 del za plesni orkester. Njegovo ustvarjanje je segalo tudi na področje scenske glasbe in glasbenih avizov, pa tudi na področje lahke orkestralne glasbe. Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, ki jo društvo namenja svojim članom za zaokroženi opus.

Arhivski posnetek intervjuja z Juretom Robežnikom smo na Valu 202 sicer objavili v oddaji Nedeljski gost 18. maja 2003. Z njim se je pogovarjala Mija Škrabec Arbanas.

Katarina Bervar Sternad: Kultura molka je močna

Sun, 02 Oct 2022 11:39:00 +0000

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom.

Nasilje nad ženskami in v družini sta večja problema te družbe, čeprav se ju poriva v ozadje. Študije kažejo, da je vsaka 4. ženska žrtev ene izmed oblik nasilja. Kot družba se moramo lotiti vsakega spektra ozaveščanja, preventive in pomoči tem žrtvam, da bomo, čeprav bo še trajalo, dosegli ničelno toleranco.

Katarina Bervar Sternad

Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta

Sun, 25 Sep 2022 08:45:00 +0000

dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

"Zelo velike težave imam s pojmovanjem, da so za svojo izobrazbo, znanje in za svojo učno uspešnost odgovorni učenci sami in posledično njihovi starši, ki se premalo ali ne ukvarjajo dovolj z otroki. Jasno moram povedati: za rezultate, uspešnost, bi morala poskrbeti šola," je odločen dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in glavni urednik revije Sodobna pedagogika.

Bil je med redkimi, ki so v času epidemije koronavirusa na glas opozarjali na nedomišljene poteze v sistemu vzgoje in izobraževanja, svarili pred upadom znanja in razvrednotenjem ocen, predvsem pa opozarjali na vse večjo razslojenost in ranljivost otrok iz nespodbudnih okolij, ki v vse bolj tekmovalnem in individualiziranem svetu že tako plačujejo visoko ceno.

Kako ocenjuje vlogo učiteljev in kako vse močnejši vpliv staršev v šolskem sistemu, ki že vsaj dve desetletji ni doživel domišljene reforme? Zakaj so šolska kosila veliko več kot le obrok? Ali šolski sistem vsebine, ki bi prispevale k razvoju kritične, razmišljujoče in široko izobražene osebnosti podreja vsebinam, ki mlade usmerjajo v uporabno delovno silo, tudi za ceno tega, da dobivamo izobražence, ne pa nujno intelektualcev, so bile med drugim teme pogovora, v katerem je povedal tudi:"Težava je, da zlasti nižje poklicno izobraževanje postaja sistemski kot oz. zatočišče, kjer se zberejo tisti, ki jim nismo uspeli v zadostni meri omogočiti, da skozi osnovno izobraževanje razvijejo svoje potenciale."

O tem, da NPZji (nacionalno preverjanje znanja) niso zaznali velikih razlik v uspešnosti šolanja pred epidemijo in v času šolanja na daljavo: "Kaj NPZji merijo in kako občutljivi so? Če jih razumemo tudi kot pokazatelja nihanja v kakovosti izvajanja izobraževanja in izobrazbe, potem morajo taka nihanja zaznati. Sicer bi lahko kdo izpeljal, da pravzaprav ni nobene razlike, ali so otroci v šoli ali doma. Ne bi želel, da pride na oblast kak politik, ki bi mu bilo tako razmišljanje v kakšni ekonomski krizi blizu."

Klemen Klemen: Odpri oči, sreča si ti

Sun, 18 Sep 2022 08:45:00 +0000

Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.”

Jim Al Khalili: Priznanje napak te lahko opolnomoči

Sun, 11 Sep 2022 08:45:00 +0000

Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.

Če ne bi priznavali svojih napak, ne bi nikoli napredovali, še vedno bi bili na ravni znanja in prepričanja Starih Grkov. Če te priznanje napak v znanosti lahko opolnomoči, pa je v politiki seveda res nasprotno, da je priznanje napak izraz šibkosti. Priznaj, če ugotoviš, da ima nasprotnik prav in da si bil sam v zmoti, priznaj, lahko je zelo osvežujoče.

Jim Al Khalili

Bogdan Tanjević: Dončić je najboljši že od 13. leta

Sun, 04 Sep 2022 08:45:00 +0000

Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.

Anka Lipušček Miklavič: Brez ekipe, ki me je podpirala tudi v norih idejah, bi težko uspela

Sun, 28 Aug 2022 08:45:00 +0000

Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.

Iz arhiva: Niki Lauda

Sun, 21 Aug 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti.

Iz arhiva: Marina Abramović

Wed, 17 Aug 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.

Iz arhiva: Reinhold Messner

Sun, 14 Aug 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih.

Iz arhiva: Tomaž Humar

Wed, 10 Aug 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji.

Iz arhiva: Jurij Gustinčič

Sun, 07 Aug 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes.

Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane

Sun, 31 Jul 2022 08:45:00 +0000

Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.

Iz arhiva: Uma Thurman

Wed, 27 Jul 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.

Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen

Sun, 24 Jul 2022 08:45:00 +0000

Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.

"Več kot imaš znanja, bolj čudežno in čarobno je hoditi po svetu. Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen. Bolj kot smo radovedni, globlje doživljamo kraje, v katere gremo. Če o kraju kaj vemo, dobimo še kulturne dimenzije in se - vsaj jaz – z njim bolj povežemo.” - Irena Cerar

Iz arhiva: Dušan Jovanovič

Wed, 20 Jul 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem.

Goran Dragić: Košarka mi je dala vse

Sun, 17 Jul 2022 10:45:00 +0000

Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju.

Iz arhiva: Peter Greenaway

Wed, 13 Jul 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.

Boris A. Novak: Zgodbe nam osmišljajo svet

Sun, 10 Jul 2022 08:45:00 +0000

Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.

“Z epom Vrata nepovrata absolutno računam na sleherno bralko, bralca in sem glede tega popolnoma miren. Na tej ravni verjamem, bo zvenelo neskromno, na drugih področjih imam dvome, tu pa absolutno čutim, da se tikam z ‘vserimjem’, kot jaz temu pravim."

Boris A. Novak

Boris A. Novak je svojo politično etiko je nazadnje predstavil v pesniški zbirki Svoboda je glagol, sicer pa je v minulih dveh letih svojo uporniško držo in prizadevanje za človekove pravice med drugim potrjeval z branjem svoje pesmi “Izdajalci z veliko začetnico P” pred slovenskim parlamentom, zavzemanjem proti izročitvi žvižgača Juliana Assangea ameriškim oblastem in kmalu po začetku napada na Ukrajino, tudi za protestni večer branja poezije v prostorih slovenskega centra PEN.

Glede javnih branj epa Vrata nepovrata sem sadističen. Smešno se mi zdi imeti literarne večere in prebrati pesmi v treh, štirih minutah. Stavim na maratonska branja. Potem ko presežemo te zelo ozke časovne meje današnjega hitenja, se odpremo poslušanju in čas teče drugače.

Boris A. Novak

Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer

Wed, 06 Jul 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer

Kristina Kuzmič: Želim za nekoga biti nekdo, kot sem ga potrebovala sama, ko sem bila na dnu

Sun, 03 Jul 2022 08:45:00 +0000

Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih.

Iz arhiva: Tomaž Pengov

Wed, 29 Jun 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.

Marco te Brömmelstroet: Movement (English version)

Sun, 26 Jun 2022 10:38:00 +0000

A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.

Marco te Brömmelstroet is the Cycling Professor. During the Velo City Conference, he visited Ljubljana to talk about the book Movement, which he wrote with a Dutch journalist Thalia Verkade.

Prevod v slovenski jezik je prav tako na voljo v podkastu Nedeljski gost.

Marco te Brömmelstroet, Kolesarski profesor

Sun, 26 Jun 2022 08:40:00 +0000

Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.

Prijel se ga je tudi vzdevek @fiestsprofessor - kolesarski profesor.

Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo Movement (Gibanje).

Na voljo je tudi različica brez prevoda, v angleščini.

Iz arhiva: Françoise Gilot

Wed, 22 Jun 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-

Marko Mandič, igralec

Sun, 19 Jun 2022 10:45:00 +0000

Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.

Iz arhiva: Leon Štukelj

Wed, 15 Jun 2022 06:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer.

Dr. Mladen Dolar: Več kot je informacij, manj je vednosti

Sun, 12 Jun 2022 08:45:00 +0000

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Mladen Dolar je eden najvidnejših in najbolj uveljavljenih slovenskih filozofov

Dr. Mladen Dolar je eden bolj izpostavljenih sodobnih slovenskih filozofov. Je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, gostuje pa tudi na drugih univerzah v Združenih državah in Evropi.

Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih soustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo, ki je na svojstven način povezalo lakanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Ob sedanjem jedru tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize pa moramo omeniti še dr. Alenko Zupančič. Dolar, Žižek, Zupančič, Ljubljanska trojka, za katero pa so tudi že mlajše generacije prodornih filozofov in filozofinj. Dr. Mladen Dolar pa, čeprav ne nastopa rad v medijih, vse od konca sedemdesetih let deluje tudi kot angažiran ter kritičen intelektualec in premišljevalec časa.

Knjižne reference, omenjene v pogovoru:

Mark Fisher: Kapitalistični realizem;
Shoshana Zuboff: The Age of Surveillance Capitalism;
Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: kaj je razsvetljenstvo?;
Mladen Dolar: Od kod prihaja oblast? ter O skoposti.

Filma, omenjena v pogovoru:

Don't look up in
Izgubljene iluzije (Illusions Perdues).

Glasbeni izbor dr. Mladena Dolarja je sestavljen iz dveh ženskih glasov, ki sta vsak po svoje zarezala v svoj čas: Janis Joplin in nekdanja Dolarjeva študentka Irena Tomažin.

Iz arhiva: Tone Pavček

Wed, 08 Jun 2022 04:45:00 +0000

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar.

Mitja Petrovič: Prihodnost radia bo glasna in ne bojim se zanj

Sun, 05 Jun 2022 10:45:00 +0000

Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.

Mitja Petrovič tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi

Nedeljski gost Mitja Petrovič že tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jih je popisal v knjigi Povem vam na uho!

Boris Pahor (1913-2022)

Mon, 30 May 2022 07:25:00 +0000

V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.

V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008

Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti.

Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje.

Z Borisom Pahorjem se je maja 2009 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.

Dr. Borut Škodlar: Drvimo v razpršenost, vse težje se srečujemo sami s sabo

Sun, 29 May 2022 08:45:00 +0000

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Borut Škodlar je psihiater, psihoterapevt in avtor nedavno izdane knjige Samoumiritev

Nedeljski gost psihiater in psihoterapevt dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, ni tipičen psihiater, ampak se v svoji dolgoletni terapevtski praksi naslanja tudi na tisočletna znanja vzhodne in zgodnjekrščanskih kultur. V kaotičnem času epidemije je poslušalce radia Prvi nagovarjal k prizemljitvi misli, k samoumiritvi, zdaj, v obdobju ko se družba posledično že boleče polarizira, zagovarja skupno refleksijo. Več o tem, kako pomembno se je večkrat zavestno zasidrati v tukaj in zdaj in kakšno opustošenje je na mentalnem zdravju ljudi pustila epidemija.

Dr. Gabrijela Simetinger: "Bistvo spolnosti je užitek"

Sun, 22 May 2022 08:45:00 +0000

Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.

Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja

Gabrijela Simetinger je ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.

"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."

Pogovarjajmo se o spolnosti, pravicah, splavu, tabletki ...

Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.

"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."

Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. "Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res," razlaga dr. Simetinger.

"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."

Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij, v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. "Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo," je prepričana Gabrijela Simetinger. "V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...

"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."

Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti, med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.

"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."

Bistven je užitek, če uživamo, se zgodi tudi orgazem

Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? "Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."

Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?

"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."

Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. "Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati. "To ne drži," poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.

"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."

Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. "Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."

Zakaj toliko zaigranih orgazmov? "Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa," pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.

"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."

Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. "V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.

"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."

Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: "Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."

Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja? "Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo. Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem," pravi dr. Simetinger.

Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.

"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."

Potrebujemo primerno spolno vzgojo

Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … "Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."

Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.

"Ko se mora pogledati v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."

Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. "Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."

V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. "Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."

Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?

"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."

Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«

Sem feministka in vedno bom

Lansko leto je dr. Simetinger prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.

"Jaz sem feministka in vedno bom!"

Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: "Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.

"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."

Aleksander Doplihar (1930–2022)

Tue, 17 May 2022 11:10:00 +0000

Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.

V 92. letu starosti je umrl zdravnik in ustanovitelj ambulante Pro bono v Ljubljani. Ime leta 2011.

Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki.

Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.

Dr. Boris Kolar: Naš nos je najboljši merilni detektor za smrad

Sun, 15 May 2022 10:45:00 +0000

Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.

Dr. Boris Kolar, kmet, znanstvenik, lovec, potapljač, pisatelj, scenarist. Raziskovalec z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano

Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.

"Naša voda je čudovita. Ne samo, da je čista, tudi kakovostna je."

Gregor Deleja: Novi šolski minister naj bo človek iz prakse, ki bo šel na teren

Sun, 08 May 2022 10:42:00 +0000

Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?

Izstopajoči ravnatelj Gregor Deleja o maturi, nujnih spremembah šolskega sistema, novem ministru, gimnaziji kot odprtem prostoru in o fenomenu LPS, bendu iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na eurosongu

Delohobik. Tako se označi ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Delo mu namreč predstavlja hobi. Postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. “Idealna šola ne sme biti storilno naravnana, usmerjena izključno v ocene in v otroka. Dobra šola je usmerjena v svet in v lokalno okolje, prepoznati mora slehernika.”

“V šoli začasno stanuje ukrajinski kitarist, po prvomajskih počitnicah se nam je pridružila še ena ukrajinska dijakinja. Mladim ljudem, ki bežijo pred vojno vihro, moramo pomagati!”

Je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Še vedno kot glasbeni pedagog tudi poučuje, aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. “Na čelu ministrstva potrebujemo nekoga, ki šolstvo čuti. Nekoga, ki ima izkušnje iz prakse in bo šel na teren med učence, dijake, učitelje in profesorje. Distanca med prakso in odločevalskim delom je tako velika, da postaja sistemu izredno nevarna.”

“Pravim si delohobik. Delohobik je vsak, ki mu je delo hobi.”

Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?

Tej Gonza: Podjetja v lasti zaposlenih dosegajo večjo produktivnost

Sun, 01 May 2022 10:45:00 +0000

Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, o demokratični ekonomiji v absurdnem svetu, pa tudi razlikah med delavskim solastništvom in samoupravljanjem

Tej Gonza je mladi raziskovalec na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji ter kako kot pripadnik generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na prvi maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.

"Ko pogledaš, kako se je premoženje najbogatejših dvignilo v zadnjih dveh, treh letih, je to samo bizarno. Moja generacija se lahko proti temu bori samo z memi. Edini način, kar lahko naredimo, je, da delamo meme, zasmehujemo absurdnost tega sveta. Te stvari, ki jih delamo z delavskim lastništvom, so pljunek v morje v primerjavi s koncentracijo tega kapitala. Korporacije pač nikakor ne bodo šle v to. Ti modeli, s katerimi se ukvarjamo v Sloveniji, so predvsem narejeni za mala in srednja podjetja, za lastnike, ki so odgovorni in so še vedno del nekih lokalnih skupnosti in želijo svojo zapuščino nadaljevati tako, da prodajo svoje podjetje zaposlenim. Ko pa pridemo v sfero velikega kapitala, pa tukaj ni modela, ki bi decentraliziral to lastništvo. Dogaja se obratno. Musku so ravno sprejeli ponudbo za Twitter. To je bizarno, kako ti ljudje iz Silicijeve doline prevzemajo nadzor nad informacijami in praktično nad vsem."

Zdenka Badovinac: Muzej ne more živeti naprej, če ohranja eno obliko

Sun, 24 Apr 2022 10:45:00 +0000

Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.

Janez Cerar: Pokonci me drži empatija srčnih ljudi

Sun, 17 Apr 2022 10:45:00 +0000

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo, soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji

Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.

"Ne samo, da je včasih najlažje molčati, človek se zateče v svoj notranji svet tudi zato, da se zavaruje, včasih je molk priložnost, če govorimo o žrtvi in preživelem zlorabe, da v sebi postavi stvari na pravo mesto. Druga stvar je pa molk, ki prihaja s strani institucij ali družbe, ali molk, ki prihaja s strani odgovornih, ki bi se morali s to zlorabo soočiti. In najvišja stopnja tega molka je slavni mafijski izraz za molčečnost, molk omerta."

Marca 2020 je Janeza Cerarja poklical papež in ga povabil k sebi: "Srečanje mi je ostalo v izjemnem spominu, ker je bil Frančišek prvi predstojnik Katoliške cerkve, ki me je poslušal. Poslušal in slišal."

Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar o življenju med JAZ in ICH

Sun, 10 Apr 2022 10:45:00 +0000

V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.

Kako pomembna je kultura, ki nas povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami, pripovedujeta zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar

V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, sicer fizioterapevtka, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal: "Pri meni je jasno, da je najprej jaz, ta ich je prišel kasneje, saj smo v naši vasi govorili samo slovensko." Rozi pripoveduje, kako pomembna je v teh krajih kultura, ki povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami ...

Rozi in Marjan sta se spoznala in zaljubila, ko sta bila dijaka na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Takrat je začel Marjan razmišljati, da bi se začel resno ukvarjati s teatrom: "Bil sem član gledališke skupine Oder mladih in do danes me to ni več izpustilo." Rozi prepeva v Ženskem zboru Rož in v glasbenem triu Praprotnice, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož v Šentjakobu.

Po zaslugi Marjana so številni koncerti, ki jih režira, veliko več kot koncerti, pripoveduje Rozi: "Marjan zna naši pesmi na odru dodati še sliko."

Glasbeni trio Praprotnice, v katerem poje Rozi, je v sodelovanju z Marjanom Štikarjem pripravil odmeven projekt Pesmi upora, zdaj pa že nastaja nov projekt, to so Pesmi pregona. Ravno v teh dneh obeležujemo 80-letnico pregona koroških Slovencev z njihovih domačij na južnem Koroškem. Nacisti so aprila 1942 pregnali okrog 200 slovenskih družin, med njimi so bili tudi Štikarjevi.

"Te družine so na seznam za pregon dali domačini. V naši družini smo vedeli, da nam je to naredil človek iz sosednje vasi, ki je mislil, da bo dobil našo kmetijo."

Marjan Štikar, pobudnik ustanovitve Teatra Trotamora, ki deluje od 1993, je takrat, ko je za svoje delo v letu 2014 prejel prestižno nagrado za človekove pravice, dejal, da ima morda gledališče res večji vpliv, kot si včasih upa misliti, da ga ima. S svojimi predstavami namreč odpira boleče teme, opozarja na krivice, dotika se tudi globalnih problemov: "Pri tem sem razdvojen, po eni strani mislim, da gledališče kaj pomaga, po drugi strani pa podvomim, ko vidim, kaj ljudje delajo in govorijo."

Rozi Tratar Sticker se spominja, kako je kot desetletnica jokala, ko jo je ravnatelj šole grobo potegnil za lase in v nemščini dejal, da imajo šoli spet Tratarjevo "čefurko", izrekel je grdo žaljivko Tschusch (čuš). Mama ji je razložila, da je to naredil zato, ker govorijo slovensko.

"To je moj jezik! Mi smo doma peli in govorili v slovenščini, mi smo se imeli radi v slovenščini. Ta dogodek je v meni prebudil upor. Rekla sem, da bom ostala Slovenka."

Marjan se je nemško naučil šele v prvem razredu, saj so do takrat doma in na vasi govorili slovensko: "Ko sem prišel na slovensko gimnazijo, so na nas čakale skupine fantov, ki so nas hoteli pretepati. Takrat smo začeli slovensko govoriti bolj potiho ali pa smo preklopili na nemščino. V višjih razredih pa se je to spremenilo v upor, začeli smo se braniti in boriti za naše pravice."

Obudili smo tudi spomin na obeleževanje stote obletnice koroškega plebiscita v Šentjakobu (oktober 2020), ko so z rdečim trakom označili mejo, ki razdvaja ljudi. "S tem smo razburili duhove, eni so bili za, drugi proti," je povedal Marjan Štikar. Ali je gledališče tudi lahko upor? "Zame je gledališče vedno predstavljalo upor. Morda z leti nisem več tako radikalen, osnovna smer je pa ostala."

Rozi in Marjan sta človeka odprtih rok in src, ki pogosto pomagata ljudem v stiski. Rozi pripoveduje, kako so pri njih živeli begunci iz Sirije, zdaj sta svoj dom odprla Svitlani in njenemu 17-letnemu sinu, ki sta pribežala iz Ukrajine."Če se ljudje povežemo, nam je lažje," je prepričana Rozi Tratar Sticker.

Marjan nam ob koncu pove nekaj besed v rožanščini in pojasni, da beseda trotamora, kot se imenuje teater, ki ga vodi, po rožansko pomeni nočna mora. Za to ime se je odločil, ker želi tudi s svojimi predstavami preganjati nočne more, ki bremenijo Slovenke in Slovence na avstrijskem Koroškem.

Ko se dotaknemo mladih in prihodnosti, sta nam Rozi in Marjan še zaupala, da se o svojih morah, bitkah in zmagah veliko pogovarjata tudi s hčerko Ajdo in sinovoma Lanom in Izidorjem.

Dr. Ksenija Vidmar Horvat: Pojmi, kot so svoboda, emancipacija, demokracija, nimajo več istega pomena

Sun, 03 Apr 2022 10:45:00 +0000

Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.

dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica za študijske zadeve in študentska vprašanja na Univerzi v Ljubljani

“Politična elita je ob vojni v Ukrajini zaznala, da so vrednote, kot so patriotizem in nacionalizem, lahko kalibrirane s pozitivnim sporočilom in imajo moč, da mobilizirajo ljudstvo. V preteklosti smo te vrednote žal prepuščali populistom, zato upam, da se bomo iz tega kaj naučili.”

Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.

Priča smo zgodovinskem paradoksu: nova protestniška gibanja govorijo o opolnomočenju, o svobodi govora, o pravici do glasu, kar je besednjak gibanj iz 60ih in 70ih let, ki so se borila za opolnomočenje manjšin na margini. Danes se ta isti besednjak uporablja za zagovarjanje rasizma in izgon migrantov. Glede slovenske zgodovine in obetov pa: “Pomembno je najti skupne cilje, ki zadevajo našo prihodnost. Sploh ker se v preteklosti precej izčrpavamo.”

Knjige, ki jih dr. Ksenija Vidmar Horvat priporoča v branje za boljše razumevanje časa in prostora, v katerem živimo:

Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica 2018

Čas skrajnosti, Eric Hobsbawm, Sophia 2017

Izvori totalitarizma, Hannah Arendt, Študentska založba 2003

Glasbeni izbor:

Dalibor Matanić: Tišina je lahko ubijalsko orožje

Sun, 20 Mar 2022 10:45:00 +0000

Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida.

Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev s svojimi filmi in televizijskimi serijami razkriva prikrita in večkrat zamolčana kriminalna ozadja na Hrvaškem

Še junija smo snemali na cestah tega velikega mesta, kjer se danes pomikajo tanki. Tudi mi smo doživeli kaos v devetdesetih, ki se ga spominjam kot v snu. Med snemanjem Šutnje oziroma Molka je v Ukrajini vse delovalo normalno, tudi sodelovanje med Ukrajinci in Rusi ... to, kar se dogaja zdaj, je izključno posledica bolnega uma in ne posledica ruske volje, res je pretresljivo.

Trenutno se na hrvaški radioteleviziji HRT predvaja njegova najnovejša serija Šutnja/ Molk, ki razkriva afero zlorabljanja mladoletnih deklic, serijo Novine je že pred časom odkupil Netflix in je na seznamu najboljših filmov, ki so bili kadarkoli posneti na temo preiskovalnega novinarstva, serija Območje brez signala, ki jo gledamo pa HBO-ju pa je lani na prestižnem mednarodnem festivalu Series Mania v Lille-u, prejela Grand Prix med največjimi serijami na svetu.

Rekel sem jim, da se nisem vpisal na akademijo, da bi dobival najvišje ocene, ampak zato, da lahko snemam filme! Ni se mi dalo izgubljati časa. Vrnil sem se desetletje pozneje, ko so me prosili, naj diplomiram, to sem storil za očeta in za mamo.

Branko Soban: Evropa o evropskih vrednotah preveč govori in nič naredi

Sun, 13 Mar 2022 07:15:00 +0000

Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.

Branko Soban, nekdanji dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator o tem, da živimo v zelo brutalnem času, ko se odločamo med demokracijo in avtoritarizmom

"Ne vem, če bi v Evropi danes našli politika, ki bi se v takšni situaciji tako znašel, kot se je Zelenski. To, kar počne, je herojsko! Te dni so se pojavile tudi ideje - kar je žalostno -, da je treba Zelenskemu ta hip podeliti Nobelovo nagrado za mir, ker ga jeseni ne bo več."

Branko Soban v branje za boljše razumevanje aktualnih razmer v Ukrajini in Rusiji priporoča spodnje naslove. Nekaj jih je v slovenščini, večina v angleščini. V vsakem primeru zelo priporočamo!

Svetlana Aleksijevič : v slovenščino sta prevedeni Černobilska molitev in Vojna nima ženskega obraza. Brati pa je treba tudi vsa druga njena dela (v angleščini ali ruščini).
Taras Ševčenko & Ivan Franko kot glavna ukrajinska klasika.
Andrej Kurkov, Jurij Andruhovič (dobitnik Vilenice) & Sergij Žadan kot najbolj znani ukrajinski pisatelji nove generacije, prevedeni v slovenščino.
Stanislav Aseyev: The Torture Camp on Paradise Street
Oleg Sencov: The Second One’s Also Worth Buying
Andrew Wilson: The Ukrainians, Unexpected Nation
Serhii Plokhy: The Gates of Europe
Anna Reid: Borderland
Anne Applebaum: Red Famine
Mychailo Wynnyckij: Ukraine’s Maidan, Russia’s War
Catherine Belton: Putin’s People
Peter Pomerantsev: This is NOT Propaganda
Heidi Blake: From Russia With Blood
Mikhail Zygar: All the Kremlin’s Men
Nina Jankowicz: How to Lose the Information War
Masha Gessen: The Man Without a Face
Timothy Snyder: The Road To Unfreedom; Bloodlands
Sam Greene: Putin v People
Gari Kasparov: Winter is Coming (tudi v slovenščini)
Gulnaz Sharafutdinova: The Red Mirror

Glasbeni izbor Branka Sobana:

JAMALA: 1944

JADRANKA STOJAKOVIĆ: Što te nema

DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: Valček št. 2

Prof dr. Boris Kryštufek: Mi razkrajamo na vseh možnih strukturnih ravneh, od klime tam gor in potem navzdol

Sun, 06 Mar 2022 10:45:00 +0000

Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.

Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi?

"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."

Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.

"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."

Glasbeni izbor:

Zabranjeno pušenje – Zenica blues

Pro Arte – Nemoj draga plakati

Bijelo dugme – Lipe cvatu

Vandana Shiva: Valuta življenja je življenje samo

Sun, 27 Feb 2022 10:45:00 +0000

Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.

Vandana Shiva je svetovno znana okoljska aktivistka in prejemnica alternativne Nobelove nagrade

Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.

Tone Vogrinec: Jaz bom pa kar naprej Tona!

Sun, 30 Jan 2022 10:45:00 +0000

Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.

Starosta alpskega smučanja Tone Vogrinec o poti od Innsbrucka 1976 do Sočija 2014, kamor so ga povabili Hrvati. Od Bojana Križaja do Mateje Svet. Od The Supremes do Bilečanke. Pa tudi o kombiju za 700 nemških mark

Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu je bil nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Tone Vogrinec - Tona – sinonim za slovensko alpsko smučanje, ki ga je zastrupilo že zelo zgodaj in postalo njegovo življenje. Mogoče bi bilo drugače, če ne bi za 700 nemških mark v 60-ih kupil kombija.

"Kombi mi je olajšal in omogočil več nastopov v smučarski reprezentanci. Trenerji so se odločali ali v ekipo vzamejo Vogrinca in gre ekipa na pot s kombijem, ali pa se na tekme odpravijo z vlakom."

Od tekmovalca, trenerja, do dolgoletnega direktorja reprezentanc. Od olimpijskega Innsbrucka 76'… "To so bile skromne igre, organizirane v korist samega športa. Olimpijski duh je bil veliko bolj prisoten kot je danes. Sploh v Pekingu bodo športniki živeli v mehurčku, zanima me kako bodo sploh lahko dihali." ... do Sočija 2014, kamor so ga v delegacijo povabili Hrvati, ne Slovenci.

"Po 11-ih igrah, na katerih sem bil aktivni udeleženec, sem pričakoval, da bom ob vseh funkcionarjih in sponzorjih, povabljen v Soči tudi sam. Pa me OKS ni povabil, kar me je zelo razočaralo. Ko so to izvedeli Hrvati, so me povabili oni in bil sem del njihove delegacije."

O (ne)cepljenih športnikih, ki ne gredo na igre ali velika tekmovanja. "Jaz tega enostavno ne razumem. Da športniki zaradi nasprotovanja cepljenju uničujejo svojo kariero, mi res ne gre v račun. Konec koncev je poseg v telo tudi intenzivno treniranje."

O Bojanu Križaju

"Ko sem ob pripravljanju knjige eno leto brskal po papirjih, mi je bilo vsak dan bolj jasno, da je mejnik v razvoju jugoslovanskega, slovenskega alpskega smučanja prav Bojan Križaj. Če ne bi bilo njegove zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu, bi se žalostna zgodba smučarije pri nas nadaljevala še naprej."

O razpadu dveh družin zaradi smučanja

"Jaz sem bil zastrupljen z alpskim smučanjem, ki je bilo pri meni na prvem, drugem, pa tudi dvajsetem mestu. Vse drugo sem dal na stran. To pa je bilo za vse, ki so takrat živeli ob meni, zelo slabo."

O slovesu Mateje Svet

"Moja želja je, da bi se enkrat lahko srečala, si pogledala v oči in si dala roko. Nikakršnega razloga ni, da bi ta zamera trajala še naprej. Jaz ne vem zakaj je jezna name."

GLASBENI IZBOR TONETA VOGRINCA

Queen - We Are The Champions

Lačni Franz − Kaj bi mi brez nas

Vlado Kreslin - Tvoje jutro

Ervin Hladnik Milharčič: Vlada me spominja na starce, ki gredo v disko

Sun, 23 Jan 2022 09:45:00 +0000

Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren

Ervin Hladnik Milharčič s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v novinarstvu še vedno postavlja najvišje standarde v svojih primarnih žanrih - kolumnah in novinarskih reportažah. Najbolje se znajde na terenu, v pogovoru z ljudmi. Goričan v Ljubljani, Slovenec v svetu.

O tem, zakaj vztrajati v novinarstvu, zakaj je na besedilo treba gledati kot na rock’n’roll, o radiu z nostalgijo, o brezrokavniku z žepi in robustnem zelenem terencu.

Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je mislil, da smo na poti v evropskost, zdaj priznava, da se je zmotil. Kot novinar opaža, da se v njegovi domovini dogaja desna revolucija: "Na oblasti niso konservativci. To so nevarni revolucionarji, ki globinsko spreminjajo ne samo politično strukturo države, ampak tudi ekonomska razmerja, šolski sistem, potiskajo javno zdravstvo v zasebne roke."

"Zdajšnja vlada me spominja na starce, ki gredo v disko. Tam so osemnajstletniki, potem pa imaš v kotu neko skupino 50-, 60-letnikov, ki so si razpeli srajce in plešejo. Ko jih pogledaš, ti pomaga edino pieteta."

Tomaž Rotar: Strah moramo jemati kot zdravilo

Sun, 16 Jan 2022 10:45:00 +0000

Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.

Tomaž Rotar. Doktor dentalne medicine. Alpinist, ki je osvojil tri najvišje gore sveta. Egoist, ki ima neizmerno rad družino. Smrt je zanj najboljši izum življenja

Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico."

Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njeg sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.

Sergej Trifunović: Edinstven balkanski magični realizem

Sun, 09 Jan 2022 10:45:00 +0000

Sergej Trifunović. Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj. V Beogradu se je z njim pogovarjal Gašper Andrinek. Pri pripravi besedila je sodelovala Jana Vidic. Lektorirala Saša Grčman. Prevode je bral Jure Franko, izseke iz knjige Ivan Lotrič. Posebna zahvala Goranu Vojnoviću in Radku Poliču.

Sergej Trifunović. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj

Sergeja Trifunovića so nekoč označili za največjega talenta srbskega gledališča. Sam komplimente zavrača. Vseeno gre verjetno za enega najbolj znanih gledaliških in filmskih igralcev na Balkanu, ki pa mu je uspelo tudi v tujini. Močna družbena angažiranost ga je med drugim potegnila v politiko. Če se je pred več kot 20 leti boril proti režimu Slobodana Miloševića, je zdaj oster kritik Aleksandra Vučića. Vseeno sebe še vedno najprej vidi kot umetnika.

Mateja Ratej: Ključne resnice družbe so zmeraj na njenem obrobju

Sun, 19 Dec 2021 10:45:00 +0000

Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.

Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom

Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "Čutim, da sem, kjer moram biti," pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.

"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."

Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."

V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.

"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."

Ob pogovoru Mateja Ratej priporoča dve skladbi:

EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO

LEOPOLD I. – EDINO

Pediatrinja Jasna Čuk Rupnik: V epidemiji trpimo vsi razen dobičkarji

Sun, 12 Dec 2021 10:45:00 +0000

Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.

Prim. Jasna Čuk Rupnik je aktivna na več področjih, med drugim je tudi članica skupine za primarno pediatrijo

“Nekateri ljudje ne morejo prisluhniti stroki, ampak so popolnoma omreženi s teorijami zarot. Ne razumejo, da se v tej proticepilski industriji obrača veliko denarja in je cilj dobiček nekaterih izbrancev.”

V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu, je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom, da resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je na Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.

“Moja ocena je, gledam celostno, da smo v epidemiji delovali tako shizofreno, da smo s tem povzročili otrokom bistveno večje travme, kot bi jih, če bi ustvarjali sistem trdno, z jasnimi usmeritvami in jasnimi navodili. Raziskave so pokazale, da so otroci utrpeli manj škode tam, kjer so bili postopki varovanja pred okužbami bolj rigorozni, vendar so stali in ni bilo v okolju brezplodnega, škodljivega in destruktivnega upiranja.”

Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko

Sun, 05 Dec 2021 10:45:00 +0000

Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.

Erica Johnson Debeljak je pisateljica, prevajalka in avtorica naj knjige 2021

Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak se je rodila v San Franciscu, pozneje pa je živela v New Yorku, kjer je leta 1991, ko je spoznala pesnika Aleša Debeljaka, delala na francoski banki. Aleš je takrat ravno dokončeval doktorski študij v New Yorku in tri mesece po njunem srečanju, iz katerega je nastala velika ljubezen, se mu je izteklo bivanje v Združenih državah. Erica se je v Slovenijo preselila leta 1993, poročila sta se, rodili so se jima trije otroci, Klara, Simon, Lukas, in Erica, nekdanja bančnica, je začela v Sloveniji pisati, najprej feljton za Delo, kmalu so izšle njene prve knjige.

28. januarja 2016 je Aleš Debeljak nenadoma umrl. "Njegova duša se je odpravila na potovanje po neznanski in skrivnostni pokrajini, kjer ga ne morem spremljati," je zapisala Erica. Nastopilo je obdobje žalovanja, Erica se je poglobila v to tematiko, pa tudi, ker kar naenkrat ni bila več Aleševa žena, v fenomen vdovstva. Pisanje je bilo najprej terapevtsko, a iz tega je nastala njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, ki je izšla letos. Knjiga je ravno v teh dneh postala naj knjiga 2021. Predloge, za katere so glasovali obiskovalci knjižnega sejma, so izbrali založniki in knjigotržci, največ glasov pa je prejela prav knjiga Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, ki je zagotovo vrhunec njenega dosedanjega pisateljskega opusa.

Kdo ste? Kako bi Erica odgovorila na to vprašanje?

"Pogosto me sprašujejo, ali sem bolj Slovenka ali bolj Američanka. Seveda sem oboje. Res pa je, da mesece ali celo leta po Aleševi smrti, ko sem se zjutraj zbudila, nisem vedela, kam spadam. Zdaj sem bolje, tu se počutim doma, ko se zjutraj prebudim, vem, da spadam sem in da je to moje življenje."

Erica Johnson Debeljak piše v angleščini, njena besedila so prevedena v slovenščino, saj ima veliko navdušenih slovenskih bralk in bralcev. Za naš radijski intervju se je odločila, da bo govorila slovensko. Oddaja je nastajala nekaj tednov, saj sva se srečevali ob različnih priložnostih in na štirih skrbno izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in navdihe.

Mesta, ki Erici prebujajo spomine in navdihe

Zakaj je predlagala, da se dobiva blizu toplarne, ob moščanski tržnici, na Proletarski 2 v Ljubljani?

"V tej stolpnici je bil moj prvi dom v Sloveniji. Tudi zdaj živim zelo blizu in se pogosto v bližini sprehajam s psom, pridem na tržnico …"

Drugič sva se skupaj odpeljali na literarni večer v kranjsko knjižnico, tretjič sva se dobili v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer je razstava razglednic Aleša Debeljaka, pesnika, esejista, profesorja, vsestranskega misleca, ki je tudi njej napisal veliko razglednic v petindvajsetih letih skupnega življenja, če k triindvajsetim letom njunega zakona prištejemo še čas dvorjenja.

"Ta razstava in knjiga, ki je izšla leta 2018, kmalu je bila razprodana, zato je letos doživela ponatis, sta zame najbolj ganljiva stvar, ki sem jo za Aleša naredila po njegovi smrti."

Četrti del terenskega intervjuja z Erico Johnson Debeljak je nastal v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. "V prostorih ZRC SAZU imam na voljo pisalno mizo, za katero lahko delam nekaj ur na dan, tu sem tudi doktorska študentka. ZRC SAZU je postal moj prostor v Ljubljani, kjer se počutim zelo dobrodošlo."

Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati

Na slovenska tla je Erica prvič stopila 13. marca 1993, takrat je prišla na obisk k Alešu. Njun prvi dom je bila garsonjera v devetem nadstropju nebotičnika na Proletarski cesti v Ljubljani, in Erica je, potem ko se je nekaj mesecev pozneje preselila v Ljubljano, začela spoznavati novo okolje, ljudi, navade, kulturo … Kmalu je na primer opazila, da v Sloveniji delimo tujce na dobre in slabe.

"Ja, to je bilo med vojno, ko je bil težak čas za Slovenijo, ki se je kot mlada država odločala, kdo smo mi, kdo so oni … Zakoni, ki so obravnavali tujce, so bili strogi, pa tudi čudni. Pred poroko sem morala priložiti dokument, da ameriška vlada ne nasprotuje moji poroki s Slovencem. Te izkušnje sem opisala v knjigi Prepovedani kruh. Ko sem na uradu za tujce ugotovila, da že uro ali dve čakam v napačni vrsti, me je uradnica, ko je videla moj ameriški potni list, peljala mimo vseh, ki so imeli v rokah tiste rdeče jugoslovanske potne liste. Do mene, ki sem bila tudi tujka, so se vedno lepše vedli kot do nekdanjih Jugoslovanov."

Z Alešem sta se spoznala, ko je Slovenija postajala samostojna država, v Ljubljano se je preselila, ko je na Balkanu divjala vojna. Kako jo je doživljala?

"Slovenci niso veliko govorili o tej vojni, so gledali stran, proti zahodu, niso želeli biti povezani z Balkanom. V KUD France Prešeren je takrat nastopil Željko Bebek. Ko je zapel Selmo, je vsa dvorana v joku pela z njim. Nisem razumela te jugonostalgije. Imam kar kurjo polt, ko govorim o tem. Začutila sem dojemanje skupne preteklosti, čeprav vse skupaj zveni protislovno. Sicer pa je bil to najlepši čas v Sloveniji, čas novega sistema, pričakovanja lepše prihodnosti, optimizma, na drugi strani pa smo imeli še stare socialistične navade, ko se ni preveč delalo, ni bilo take tekmovalnosti kot je zdaj, vsi smo imeli ob treh doma kosilo. Življenje je bilo sproščeno. Hkrati pa je bila v bližini grozna vojna, zaradi katere smo vedeli ne le, kaj je pomembno v življenju, imeli smo moralno jasnost, ki je danes nimamo."

Erici je neki prijatelj dejal, da je imela v Združenih državah zanimivo življenje, najprej je hotela postati poklicna plesalka, zato je v San Franciscu pustila srednjo šolo, ko pa se je odločila, da bo raje študirala francoščino in francosko literaturo, je naredila diferencialne izpite in se vpisala na fakulteto.

"Moja mama je bila ločenka. Z očetom sta se razšla, sem imela dve leti. Mama je bila v zgodnjih tridesetih, bila je pametna ženska, hotela je postati odvetnica in je šla študirat pravo. To je bilo v tistem času za mamo samohranilko s tremi otroki nenavadno, a je bilo mogoče. Dobro je, če imaš možnosti, da lahko samega sebe odkrivaš na novo. Tu se moraš po osnovni šoli ali vsaj po fakulteti odločiti, kaj boš. Včasih človek pri tridesetih ni zadovoljen s tistim, kar je, to je normalno. Če bi bila takrat, ko sem v New Yorku srečala Aleša, zadovoljnejša s svojim delom, ki sem ga opravljala na francoski banki, bi se težje odločila za odhod. Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati, to je bilo zame zelo pomembno. Postala sem Slovenka, imela sem nov poklic, življenje z Alešem. To je bilo tako bogato življenje."

O pisanju, bralkah in bralcih

Pri pisanju je zelo iskrena in zato je imela tudi nekaj težav.

"V glavnem sem pisala prijazno o ljudeh. Sem se pa odločila, da bom otrokom, Alešu, prijateljem, če jih bom omenjala, ta besedila pokazala in jih prosila za dovoljenje. Tega sem se držala do knjige Devica, kraljica, vdova, prasica, takrat sem prvič v življenju vedela, da sem na nevarnem terenu. Pisanje je nevarno. Pri tej knjigi sem najprej razmišljala o fikciji, ker bi bila varnejši žanr, a moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko."

Njena knjiga Prepovedani kruh je najprej izšla v angleščini, takrat je ugotovila, da velikost trga ni tako zelo pomembna. Erica pravi, da je prednost malega slovenskega knjižnega trga to, da se lahko pisateljice in pisatelji srečujejo s svojimi bralkami in bralci.

"Nekoč sem prebrala, da je slava, če te bere en človek. Spomnim se, ko sem pred leti ležala ob bazenu in videla gospo, ki je brala mojo knjigo. Takrat sem si rekla, da sem slavna." (smeh)

Njena knjiga Devica, kraljica, vdova prasica je izšla v času epidemije, zato se najprej ni mogla osebno srečevati s svojimi bralkami in bralci. Ko so bila srečanja v knjižnicah spet dovoljena, se jih je zelo razveselila. Včasih pogreša, ker jo obiskovalke in obiskovalci literarnih večerov premalo sprašujejo, Erica bi se z njimi rada pogovarjala.

"Zdi se mi, da so v zadnjem času še bolj sramežljivi."

Po izidu knjige Devica, kraljica, vdova, prasica je dobila največ pisem. Vsebina knjige se je še posebno dotaknila bralk in bralcev, ki so doživeli travme zaradi izgub svojih bližnjih.

"Želijo si predvsem izpovedati svojo izkušnjo, ker je to zanje pomembno. Če dobim pismo, se mi zdi, da moram odpisati."

Prijatelje in sošolce svojih otrok je pogosto spraševala, kateri je njihov najljubši slovenski pisatelj. Povedali so ji, da ne berejo radi slovenske literature.

"Takrat sem pomislila, da bi morali na šolah najti nov način učenja slovenske literature. Morda bi lahko vanj vključili tudi mojo knjigo Prepovedani kruh, ki je dobro izhodišče za pogovor o Sloveniji in tujcih v Sloveniji."

Zakaj njenih knjig včasih ne najdemo na policah knjigarn in knjižnic, kjer so dela slovenskih avtorjev?

"To je problem v Sloveniji. Uradno si slovenski pisatelj, če imaš tu stalno bivališče ali če pišeš v slovenščini. Ko smo Lidija Dimkovska, Stanislava Repar in jaz postale članice Društva slovenskih pisateljev, je to sprožilo polemiko. Nekateri so menili, da ni tako pomembno, če živimo tukaj, niso se strinjali, da so naše knjige del slovenskega literarnega tkiva. Razmere še vedno niso prijazne, morala sem se boriti za knjižnično nadomestilo, štipendijo sem dobila s pomočjo odvetnice, še vedno nimamo istih možnosti kot drugi pisatelji. Nekateri hočejo zaščititi svoj teren, morda tudi svoje denarne tokove, ta čistost, ki jo zagovarjajo, je zanje nekakšna tolažba. Kategoriziranje pomeni velik problem. Sem slovenska državljanka, sem slovenska pisateljica, a sem tudi hibridna."

Aleševe razglednice

V etnološkem muzeju Erica opiše, kako je nastala zamisel za knjigo Aleševih razglednic, popelje nas po razstavi in pove:

"Neki mladenič je dejal, da ta razstava najlepše pokaže, kako je Aleš negoval svoja prijateljstva."

Aleš Debeljak je sinu Simonu 15. novembra 2015 na razglednico napisal:

"Pravijo, da se izgovorjena beseda izgubi, napisana pa ostane. Ampak glavni razlog je, da se pusti neka sled ljubezni in pozornosti."

Erica k temu doda: "To je bila Aleševa etika. Vse je zapisal. List papirja je imel vedno tudi zraven postelje. Včasih misli pridejo ponoči, potem se jih pa zjutraj ne spomniš."

Ob sliki skupine IRWIN, ki jo je pred desetimi leti Andrej Savski podaril Alešu Debeljaku za njegov 50. rojstni dan, se je Erica spomnila, da sta se z Alešem spoznala ravno na zabavi skupine IRWIN, ki je leta 1991 razstavljala v New Yorku.

"Celo noč sva klepetala, dala sem mu telefonsko številko, a me ni poklical tri tedne. Ko me je poklical, naju je zadelo kot strela. Skupaj sva preživela njegove zadnje tri, štiri mesece, preden se je po petih letih vrnil v Slovenijo …"

Aleš je Erici 6. junija 1993 poslal razglednico, na katero je napisal odlomek iz pesmi Leonarda Cohena Waiting for the Miracle: "Ah baby, let's get married. We've been alone too long..." Poročiva se, predolgo sva že sama ... Erica pravi, da jo je ta razglednica, ko je bila ona v New Yorku, Aleš pa v Ljubljani, zelo vznemirila.

Kako je Erica na novo odkrivala samo sebe

V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je tri tedne po Aleševi smrti s pomočjo prijatelja Ota Lutharja dobila na razpolago pisalno mizo in delovni prostor, da je lahko šla od doma, Erica podrobneje predstavi svojo poslovno kariero, srednješolsko željo, da bi postala poklicna plesalka, študij francoščine in francoske literature v San Franciscu, New Yorku in Parizu, po katerem je dobila službe z zvenečim nazivom poslovna asistentka, v resnici pa je opravljala delo tajnice. Da bi se ji odprle boljše poslovne poti, je končala še študij ekonomije in se zaposlila v francoski banki. Tam je opravljala pomembno delo, šlo ji je dobro, a ni bila najzadovoljnejša, saj si ni želela vse življenje delati v finančnem svetu.

"Pišem doktorat o avtobiografskem pisanju. Moja prva knjiga Tujka v hiši domačinov je bila avtobiografska, pa tudi ozadje knjige o Srečku Kosovelu je bilo avtobiografsko. Raziskujem nekoliko drugačne, hibridne oblike avtobiografskega pisanja. Tudi za knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica pravijo, da je hibridna, ker ima antropološke in esejistične elemente, združuje tragedijo, ki ima svojo literarno moč, mene, avtobiografsko pisateljico, ki pišem odprto in se ne bojim pisati o občutljivih temah, in novo obliko, ki sem jo našla, v katero sem vključevala zgodovinske vdove. Ta projekt je bil poseben, zato mislim, da je nekakšen moj vrhunec. Ne vem, kaj bo v prihodnosti. Mislim, da je bolje napisati eno mojstrovino kot sto knjig, ki jih napišeš prisiljeno."

Kako piše? Potrebuje mir?

"Kombiniram. Prevajam, pišem, kuham kosilo. Velikokrat pišem v glavi, razmišljam, ko se sprehajam."

Pa doktorski študij?

"Pišem seminarje, veliko berem. Ko sem prišla na informativni dan, sem rekla, da nisem le dvajset let starejša od drugih študentov, ampak sem dvajset let starejša tudi od profesorjev. (smeh) Zdaj sem v tretjem letniku in sem v glavnem opravila vse obveznosti, le doktorske teze še nisem napisala."

Prekinila sem molk

Knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica nakazuje, da želi Erica odpirati vprašanja starejših žensk, in tudi starejših žensk in njihove spolnosti, to pa je v družbi pogosto tabu.

"Če bi bila še vedno poročena, verjetno o tem ne bi razmišljala. Želela sem, da bi bila v tej knjigi ženska v središču. Starejše ženske so pogosto nevidne v naši družbi, včasih ženske to vlogo celo same sprejemajo. Ne vem, ali je nevidnost najboljša stvar. To so teme, ki me zanimajo … "

Kakšni so odmevi na poglavja v knjigi, v katerih piše o spolnosti in starejših ženskah?

"Čeprav sem prekinila molk, ta še vedno obstaja. Govorijo mi o vsem drugem, o tem pa ne. Vseeno mi pa sporočajo, da je dobro, ker sem molk prekinila. Literatura mora odpirati pomembne teme tudi v interesu bralk in bralcev, moramo biti glasni."

V knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica je napisala, da piše iz jeze, maščevanja, da piše za mrhovinarje.

"To zveni nekoliko grdo, saj sem pisala tudi iz ljubezni. Ko je nastajala ta knjiga, sem bila jezna, jeza je tudi del žalovanja. Takrat sem bila jezna na slovensko družbo, počutila sem se kot glavna igralka v drami, a sem bila brez glasu, da bi odgovorila na govorice, ki sem jih poslušala vsak dan. Analizirala sem, zakaj so se ljudje tako odzvali. Res je, da je bila Aleševa smrt skrivnostna, nenadna, težko je razložiti, kaj se je zgodilo, saj še danes ne vemo povsem točno."

V tem trenutku izrečem besede iz njene knjige: "Ne vem, kaj se je zgodilo, a verjela bom, kar verjame Erica."

Na koncu o začetkih in koncih

Januarja 2022 bo šest let od Aleševe smrti, ki je tako grobo zarezala v življenja njegove družine, prijateljev, 25. decembra, na božični dan, bi bil Aleš star šestdeset let. Erica se spominja, kako so združili božič in Alešev rojstni dan ter praznovali Merry Alešmas.

"Zdaj praznujemo bolj njegov rojstni dan kot božič, letos bo še posebno praznično, saj bo izšla pesniška zbirka treh Aleševih knjig Zamenjava zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine."

Knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica se konča takole:

– zbogom –

– zbogom, zbogom, zbogom –

Zazveni zadnji akord. Telo mi preneha vibrirati.

Odprem oči.

Prebudim se.

Erica pravi, da s pisanjem koncev svojih knjig nima težav.

" ... ampak danes raje razmišljam o lepih začetkih kot o lepih koncih."

Simona Bennett, Slovenka v Veliki Britaniji: O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji

Sun, 28 Nov 2021 10:45:00 +0000

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.

Anglistka in germanistka Simona Bennett že 60 let živi v Veliki Britaniji. O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje.

Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov: “London je bil v šestdesetih letih zaradi industrijske megle praktično črn. Začeli so uvajati tako imenovane brezdimne cone. Na drugi strani pa je bilo to obdobje rahljanja angleških tradicij in spolne togosti. Pojavila so se mini krila.”

Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si v predmestju Londona ustvarila družino s štirimi sinovi. “Moj sin Chris, ki govori zelo dobro slovensko, je kot mlad novinar pokrival osamosvajanje Slovenije. Ostal je na Balkanu, spremljal je vojno na Hrvaškem in BIH. Tam je bil kasneje svetovalec Valentina Inzka, zdaj dela v Haagu.”

“Življenje je dar, tudi če je težko. Ključen je posluh za druge ljudi. Važna je misel na sočloveka, važno je prijateljstvo.”

O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju. “Pokojni mož David se je zelo aktivno vključil v življenje naše gorenjske vasice Poljšica. Lepo se je naučil slovensko, kot lingvista so ga zanimali dialekti, enkrat je sosed celo mislil, da je domačin.”

Dr. Mirjana Ule: Iz vzorne skupnosti smo postali problem

Sun, 21 Nov 2021 10:45:00 +0000

Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.

Mirjana Ule je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja

“Jaz bi rekla, da se moralni zlom ne dogaja med ljudmi, ampak na ravni politike in vodilnih institucij, vsak dan ga opažamo - z neprimernimi sporočili in načinom obnašanja. Na strani ljudstva gre kvečjemu za moralno zgroženost, kar sproža veliko nezaupanje med ljudmi in skepso v ukrepe.”

Posledično se trgajo vezi med državo in državljani. “Temeljno zaupanje v institucije predstavlja neko stališče do sveta kot pravega in pravičnega ter pomirja čustva strahu, predstavlja neke vrste zaščito in varnosti med državljani in državo.” Rušijo se tudi razmerja med državo in družino, ki postaja vedno bolj zaščitniška in v Sloveniji posebna še v nečem: v (pre)velikem vpletanju staršev v izobraževanje otrok.

“To pomeni, da so starši tudi šolsko delo prevzeli na svoja pleča, se vtikajo, kjer ni njihovo mesto. Do neke mere šolam oziroma tistim, ki vodijo šolsko politiko, to ustreza. Po drugi strani pa pomeni, da se razmerja med družino in šolo rušijo.”

Kot pravi, jo je ključno formiralo študentsko gibanje in leto 1968, zato je skladba Imagine Johna Lennona zanjo še vedno neke vrste himna. Predstavlja namreč vrednote, za katere se je zavzemala še kot študentka in za katere se zavzema vse življenje.

“Naučili smo se, da nobena pravica ni do konca obranjena.”

V duhu pogovora in vrednot je tudi glasbeni izbor tokratne nedeljske gostje Mirjane Ule:

Molk in profiti: Jani Kovačič

Imagine: John Lennon

Bella Ciao: v izvedbi Kombinatk

Dr. Mojmir Mrak: Živimo na izposojenem času

Sun, 14 Nov 2021 09:45:00 +0000

Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.

Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani

Nedeljski gost je dr. Mojmir Mrak, profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije številnim institucijam in vladam držav osrednje in JV Evrope.

"V Evropski uniji smo desetletja živeli pod nekim varnostnim dežnikom Nata in s tem tudi ZDA. Zdaj je jasno, da tega dežnika ni več. Sosedje Evropske unije dobivajo večjo težo v svetovni ekonomiji in gospodarstvu. Vse bolj prihaja do izraza, da imamo v Evropski uniji problem s svojo identifikacijo in spopadanjem z izzivi."

Še vedno upa, da bomo v Sloveniji stvari peljali v želeno smer. Spominja se zanosnega obdobja v času neodvisnosti in prvega desetletja, ko smo relativno jasno vedeli, kaj hočemo. Takrat je bilo po njegovem mnenju tudi malo napak na področju ekonomske politike.

"Velika stvar, ki jo pogrešam in se je res spremenila, je, da se med sabo več ne pogovarjamo. To, kar se dogaja v politiki – če mnenje ni moje, potem ga je treba ubiti – to ni sistem, v katerem lahko normalna država deluje dolgoročno. Ta del me resnično skrbi."

Govoril je tudi o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti.

Milena Zupančič

Sun, 07 Nov 2021 10:45:00 +0000

Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).

Legendarna gledališka in filmska igralka Milena Zupančič o teatru včasih in danes, sodelovanju z režiserji, svojih prvih vlogah ter nepalskem srečanju s Tadejem Golobom

Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala).

"Že celo življenje živim eno tako dvojno življenje. Ko pridem domov, pozabim na teater. Ukvarjam se z drugimi stvarmi, z drugimi ljudmi. Če bi bila samo doma, pa bi bila zelo nezadovoljna. Kombinacija obojega mi ustreza, da lahko sploh tako dolgo zdržim. Ne vem, ali bi bilo drugače, pri teh letih mogoče ne bi bila tako pripravljena delati."

Ko je končala Akademijo, je dobila povabilo obeh teatrov, Drame in Mestnega gledališča. "Seveda je treba vedeti, da je bila takrat Drama nekaj čisto drugega, da se je tja zelo težko prišlo. Kje pa, da boš ti z Akademije kar glavno vlogo igral, to ni bilo mogoče." Svojo igralsko pot je za nekaj dni res začela v ljubljanski Drami, a je bila ugotovitev, da bo nekaj časa zgolj hodila čez oder, povod, kot pravi, za njeno najboljšo karierno odločitev. V Drami je dala odpoved in se za skoraj enajst let zaposlila v Mestnem gledališču, ki ga je takrat vodil umetniški direktor Lojze Filipič. Prav njemu pripisuje izključne zasluge za Mileno Zupančič kot igralko.

"Zelo dobro se spomnim nastopa v prvi Partljičevi igri. On je bil takrat še učitelj na Sladkem Vrhu. Igrala sem učiteljico Veroniko, z belo baretko na glavi in ozko obleko. Spomladi smo začeli vaje, do konca junija je bila predstava že končana. Milena se je čez poletje malo zredila. Pridemo jeseni v teater in treba se je bilo obleči v kostume. Meni je bilo vse premajhno in vse pretesno. Takrat me je gospod Lojze Filipič, ne morem mu drugače reči kot gospod, ker je bil res velik gospod, kar lepo okaral. Je rekel: 'Kako si drznete kot mlada igralka privoščiti, da se čez poletje zredite.' Zapomnila sem si, da se moraš v tem poklicu določenim stvarem odpovedati. Ni vse krasno in enostavno. Največ sem z Akademije odnesla od gospe Vide Juvan. Ona je rekla: 'Igralec nikoli ne reče, da nečesa ne zna, nikoli ne reče, da nečesa ne zmore, in nikoli ne zboli.' Tega se še danes držim."

Prizna tudi, da jo je občinstvo vedno imelo rado. Ob letošnjem gostovanju v Beogradu jo je najbolj skrbelo to, da bi je druge generacije občinstva ne sprejele. "Kako bo pa zdaj? To so nove generacije in vse to. V hipu je bilo vse tako kot včasih. Oni v primerjavi s številnimi našimi nimajo izgube spomina, takoj so vedeli, kdo sem in kaj sem delala v življenju. Lepo smo delali, a bilo je tudi zelo naporno." Letošnje leto je bilo zanjo prelomno tudi v pogledu, da je v SNG Drama Maribor prvič delala kot njihova in ne gostujoča igralka. Pove, da jim ni bilo nič naklonjeno, od vročinskih valov do mraza, a kljub temu: "Vaja je dolga, po štiri ure. Perfektno smo se razumeli in delali skupaj. Po domače rečeno, ni bilo 'špilferderberja'. Za mariborsko občinstvo nisem pričakovala, da bo tako imenitno gledalo predstavo. Bilo je tako tiho, da si lahko miško slišal. Bomo videli, kako bo na gostovanjih."

Vsekakor posebna pa je zanjo še vedno predstava Boris, Milena, Radko. "Bili smo pravi kolegi, marsikaj smo preživeli skupaj. To še vedno, a zdaj moramo žal kaj zdržati brez Dušana." Z Dušanom Jovanovićem je sicer uprizorila 15 predstav, čeprav je v zavest ljudi prišlo, da sta veliko delala skupaj. "Nikoli me ni zasedel, da zdaj bo pa Milena igrala v moji predstavi. Vedno me je zasedel le takrat, ko se mu je zdelo, da sem najboljša izbira za določeno vlogo." Ko gredo igralci v pokoj, je navada, da dobijo poslovilno predstavo. Boris Cavazza, ona in Radko Polič - Rac je niso dobili. Potem je v Drami Eduard Miller prosil prav Dušana Jovanovića, da za njih nekaj napiše.

"Ljudje so pričakovali, da bodo na odru gledali neko rumeno tabloidno zgodbo, v resnici pa je šlo za to, kar je sicer še zmeraj malo tabujska tema, da se na stara leta erotika ne spodobi."

Iz gledališke predstave so pozneje naredili tudi film. "Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje."

Tudi življenje teatra se je spremenilo. Veliko je mladih ustvarjalcev gledališča, ki ne le igrajo, ampak tudi pišejo dramska besedila. "O mladih, s katerimi sem sodelovala, imam zelo dobro mnenje. O predstavah, ki sem jih gledala, pa imam zelo redko dobro mnenje. Prav je, da mora vse biti, in zavedam se tudi, da sem v drugem času, mogoče je to krivo."

"Zdi se mi, da je teater preveč zapadel v projekte. Mislim, da nimajo poguma ali pa ne znajo delati velikih besedil, ki jih lahko absolutno zelo moderno narediš, če je misel moderna, klasični kostumi so lahko še vedno zraven. Zdaj pa se nenadoma bolj ali manj samo sprehajamo od enega projekta do drugega. Vsi igralci pišejo besedila, ne vem, jaz sem najbrž prestara, da bi mi to ustrezalo. Mislim, da je tukaj več neznanja in strahu se spopasti z nekim resnim besedilom."

Domen Kokalj

Sun, 31 Oct 2021 10:45:00 +0000

Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.

Delo pogrebnika te nenehno uči, da je treba živeti vsak dan kot da je zadnji in da za svoje ljube naredite čim več - dokler so še živi

Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.

Kaj Domna Kokalja po vseh letih vsakodnevnega stika s smrtjo ta še lahko nauči, kako razume nesmrtnost, zakaj življenja kljub vsemu ne jemlje smrtno resno in ali lahko izkušnje pogrebnika pomagajo premagati strah pred smrtjo tistim, ki jih je smrti na smrt strah?

Glasbeni izbor:

Enzo Smrekar

Sun, 24 Oct 2021 08:45:00 +0000

Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.

Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske

Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil Enzo Smrekar, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.

"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."

Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.

"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."

Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv menedžer leta 2020. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.

"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."

Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.

"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."

Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…

"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."

Slavenka Drakulić

Sun, 17 Oct 2021 10:45:00 +0000

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije

Pisala je o padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. Nazadnje je v Ljubljani predstavila svojo deveto knjigo, prevedeno v slovenščino Dora in Minotaver (Beletrina) s podnaslovom Moje življenje s Picassom. Pred večerom predstavitve so v naši prestolnici potekali prvi nasilnejši protesti proti covidnim ukrepom …

"Ne vem, katere bolezni ima Slovenija, a mislim, da gre pri protestih za izraz splošnega nezadovoljstva. Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo."

Tudi v slovenščini smo lahko brali njen zapis o tem, kako je prebolela covid. A covid ni edina bolezen, s katero se svet spopada.

"Menim, da je največja in najbolj bistvena razlika med vzhodno in zahodno Evropo, ki je bila in ki še vedno obstaja, korupcija. Seveda, tudi na zahodu poznajo korupcijo, ravno zdaj je bil Sarkozy zaradi nje obsojen na leto dni. Ampak v vzhodnoevropskih državah, v državah, ki so imele v preteklosti komunistične režime, je korupcija sistem."

V kavarni sredi Zagreba se je Nataša Štefe s Slavenko Drakulić pogovarjala tudi o Evropi, o družbenih spremembah, o pasivnosti ljudi ter o pravicah žensk in dejstvu, da te niso nikoli za vedno zagotovljene. Ter tudi o tem, ali ima pisateljsko rutino in ali je mogoče povsem ločiti umetnika od umetnosti, ki jo ustvarja.

In še pripis. Kot je v elektronskem sporočilu napisala Slavenka Drakulić, je njena izbira glasbe zelo "staromodna": Bob Dylan (Blowin' in the Wind), Leonard Cohen (Susan) in The Beatles (Yesterday).

Filozof Umberto Galimberti

Sun, 10 Oct 2021 10:45:00 +0000

Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.

Filozof Umberto Galimberti pravi, da za mlade prihodnost ni obljuba, prej nepredvidljiva grožnja. Trdi, da demokracija nikoli ni zares obstajala, razlaga o propadu civilizacij ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene

Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Veliko razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.

"Jaz sem doživel noro ljubezen s svojo ženo, ki je bila izjemna ženska. Fantastična. In to je bila tudi moja poguba, kajti po njeni smrti nisem našel ničesar niti podobnega. Tako se ti maščujejo ljudje, ki v tvojem življenju nekaj štejejo. Skupaj sva bila 41 let, med drugim je bila Slovenka."

IZBOR GLASBE UMBERTA GALIMBERTIJA

Domenico Modugno - Volare

Adriano Celentano - Il ragazzo della via Gluck

Lucio Dalla - L'anno che verra'

Žiga Divjak, režiser

Sun, 03 Oct 2021 11:05:00 +0000

Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.

Družbeno angažirani režiser Žiga Divjak o podnebnih spremembah, kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost.

Vročina. Gejm. 6. Človek, ki je gledal svet. Kons: Novi dobi. Hlapec Jernej.

Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.

“Tako optimizem kot pesimizem sta lahko nevarna. Oba nas lahko uspavata. Vseeno verjamem, da lahko zmagamo, čeprav se zavedam, da gre za neskončni proces. Zmaga je že vsak človek, ki ne umre. Zmaga je vsako trpljenje, ki ga uspemo preprečiti.”

Ece Temelkuran

Sun, 26 Sep 2021 10:45:00 +0000

Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.

Turška novinarka in pisateljica Ece Temelkuran o tem zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah samo Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo?

Nedeljska gostja je turška novinarka in pisateljica Ece Temelkuran. Razmišljala predvsem o temi, ki jo že nekaj časa podrobno spremlja, to je desničarski populizem. Pa tudi o Turčiji, Evropski uniji, krizi trenutnega sistema in institucij, pa tudi o njeni družini, s katero se lahko srečuje samo na grških otokih, saj je Turčija zanjo prenevarna.

"Vsak status quo ima to magično sposobnost, da ljudi prepriča, da smo dosegli konec razvoja. In če propade status quo, bo propadlo tudi vse drugo. Kar pa ni res. To je bil tudi strah pomorščakov, torej da bodo padli z roba sveta, preden so ugotovili, da je svet okrogel."

Miloš Kosec

Sun, 19 Sep 2021 10:45:00 +0000

Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.

Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času

Arhitekt Miloš Kosec meni, da je primarna naloga arhitekta danes osveščanje, komunikacija in interpretacija možnosti, ki so v prostoru, ki bi omogočil dejansko solidarno, odprto in demokratično družbo: "Če se hočeš ukvarjati z arhitekturo, pomeni, da moraš o njej nenehno razmišljati, da jo moraš spajati z drugimi družbenimi problemi, da moraš o njen komunicirati s svojimi kolegi in ljudmi izven stroke. Šele na vseh teh temeljih lahko poskušaš ustvarjati arhitekturo, ki je primerna svetu, v katerem živiš. Nikoli ne gre samo za ponavljanje preteklih vzorcev ali za izumljanje nečesa novega na prazni mizi ali na praznem ekranu."

Kosec pravi, da je slepa pega arhitektov ta, da se prevečkrat razume spremembo namena uporabe stavb kot da gre za počasen propad tiste prve arhitektove ideje. A dodaja, da to ni res, saj gre za eno najbolj fascinantnih lastnosti arhitekture, za njeno prilagodljivost in odpornost, ki traja: "Zato so stavbe, katerih izvorni naročniki in uporabniki, ki so že davno pod rušo, pa kljub temu stavbe odlično živijo, spreminjajo funkcije in na tak način zrcalijo nenehno se spreminjajočo se družbo okoli sebe, izredno zanimivi objekti raziskovanja."

"Pandemija je spremenila stvari, ker jih je pospešila. Pandemija ni uvedla novih oblik bivanja, dela, nadzora. Vse to je obstajalo že prej. Jih je pa radikalno pospešila in naredila vidne za tiste sloje prebivalstva, ki o tem niso vedeli ali jim ni bilo treba vedeti ničesar."

Miloš Kosec je tudi pisec in soustarjalec revije Outsider: "Pisanje ni samo sporočanje, pisanje je komunikacija. Noben članek, ki sem ga napisal, ni bil napisan z željo, da bi jaz svetu sporočil, kaj si mislim, ampak da bi se skupaj z ostalimi kolegi in družbo pogovarjal o dilemah, ki jih drugače nisem mogel razrešiti."

Samuel Goldman, ameriški politolog

Sun, 12 Sep 2021 10:45:00 +0000

"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.

O iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih in o tem, ali so Združene države še obljubljena dežela je govoril ameriški politolog Samuel Goldman

"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo.

Američani menijo, da imajo izoblikovano mnenje o sebi in svoji identiteti, a vse bolj očitno je, da to mnenje ni enotno. Po 11. septembru, ko se je do temeljev spremenila ne le Amerika, ampak ves svet, se je tudi v ZDA razdvojenost le še povečala. Kako na težavni umik 20 let po 11. septembru 2001 gleda nanj politolog Samuel Goldman? Spregovoril je o iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih, o tem, ali so Združene države Amerike še obljubljena dežela ter o svoji najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.

Ivan Lorenčič, ravnatelj

Sun, 05 Sep 2021 10:45:00 +0000

Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.

Ivan Lorenčič je bil več kot trideset let ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru

“Ne otepam se elitizma. To je elitizem v pozitivnem smislu. Na vsakem področju dobite najbolj uspešne ljudi. Če gre za elitizem znanja, ne vidim nobenega problema.”

Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.

“Šolski minister mora biti močan, mora imeti jasne odločitve, da mu vsi sledijo in verjamejo. Zdaj pa se pojavlja preveč ljudi. Najprej ministrica, potem pride nekdo drug, pa tretji, pa še četrti. Moramo imeti enega človeka, ki mu res verjamemo.”

Kdaj je Druga v Mariboru postala prva? Kaj naredi gimnazijo elitno - dijaki, učitelji ali vodstvo? Ali se je šolska in politika nasploh ustrezno odzvala na izzive, ki jih je pred njo postavila pandemija koronavirusa? Ali je šolski sistem, kakršnega je pomagal zasnovati v 90ih, še primeren za izzive sodobnega časa? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril tokratni Nedeljski gost, Ivan Lorenčič, sveže upokojeni ravnatelj Druge gimnazije iz Maribora.

“Ne vidim težave, če nam najboljši odhajajo na študij v tujino. Saj vsem najboljši odhajajo. Težava je potem, ali jih znamo, potem ko so zunaj, povabiti nazaj.”

Aleš Winkler

Sun, 29 Aug 2021 10:45:00 +0000

Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.

“Ljudje veliko razmišljajo in si premalo upajo,” pravi Aleš Winkler, slovenski kozjerejec in sirar iz okolice Pulja. Pred dobrim desetletjem se je z družino iz ljubljanskega mestnega okolja preselil v hrvaško Istro in tam postavil sirarno Stancija Kumparička. Nekoč se je ukvarjal z nepremičninami, zdaj so v središču njegove pozornosti premičnine, in to hitre premičnine: koze!

"Veš kaj, ta nepremičninski posel je grozno dolgočasen, saj imaš le dve enoti: ena je kvadratni meter, druga pa količina denarja za kvadratni meter. To je zelo depresiven posel. Seveda ima svoje prednosti, zato se kar nekaj ljudi s tem še ukvarja, jaz več ne. Ampak mislim, da smo ljudje sposobni v življenju narediti še kaj več."

Pravi, da ga umetne delitve ne zanimajo, meje so konstrukt, ljudje pa na eni in drugi strani povsem enaki. Aleš Winkler si ne dovoli, da bi se obremenjeval "z banalnostmi, kot je politika," sicer pa se koze požvižgajo na to, čigava je zemlja, zanima jih le, kaj na njej raste.

"Koze problemov z mejami ne razumejo, sem jim probal razložiti, pa ne gre. Govoriti o nacionalnih okvirijih me nikoli ni kaj dosti zanimalo. Meje so umetne. Vse. vedno. Ljudje, ki pa živijo na teh območjih, ne verjamem, da so na tej strani črte ljudje drugačni kot na oni. Tukaj živijo tisočletja, s tem ne bi smeli imeti velikih problemov. Imajo jih pa, ampak to zato, ker jih sami hočejo imeti."

V sirarni, ki diši po "gromozanskih kupih starega mleka", vlada anarhistični pristop, pojasnjuje sirar. "Pri nas so v sirarni siri od včeraj, pa tisti, ki so stari pet let. Tukaj sva v prostoru, v katerem se vodi konstantna vojna med mikroorganizmi. Kot v človeški civilizaciji, vsi poskušajo nadvladati druge in pokazati prevlado na koščku starega mleka."

Sir, ki ga izdeluje družina Winkler s šestimi zaposlenimi, je prejel številne nagrade, posestvo pa je obiskal tudi znani kuharski šef Gordon Ramsay. Presenečen je bil, kako kakovostne mlečne izdelke izdelujejo v hrvaški Istri, saj je bil prepričan, da so največji mojstri Italijani in Francozi.

"Seveda delamo boljše sire kot Italijani, halo, saj imamo boljše pogoje! 180 bilk raste na našem posestvu, koze same izbirajo, kaj bodo jedle, tako mora na koncu izpasti nekaj dobrega! Sicer pa ... Bolj kot so ‘fancy’ restavracije, manjši so koščki sira! Tanka rezina na penici, z, ob, na posteljici, ti izrazi so super!"

Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.

Miroslav Miro Cerar

Sun, 18 Jul 2021 10:45:00 +0000

V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.

Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Slovenske olimpijske akademije

V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. Sedeminpetdeset let pozneje, pri 81 letih, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred odprtjem pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu.

O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem, ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.

Tobias Putrih

Sun, 04 Jul 2021 10:45:00 +0000

Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

O povezavi umetnosti z arhitekturo in znanostjo, dialogu med umetnikom in kuratorjem ter razstavi Perceptron v Moderni galeriji

Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen vizualni umetnik. V Moderni galeriji se predstavlja z razstavo Perceptron, ki zajema doslej najcelovitejši pregled njegovih del. Perceptron je bil konec petdesetih let prvi računalnik, zasnovan na podlagi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, večkrat uporablja računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora.

"Arhitektura in umetnost sta dve zgodovini, ki sta potekali v vzporednem prostoru. Kaj je ta vmesni prostor? Velikokrat je problematičen, ker ni institucij in kulture za spodbujanje stanj, odklonov od normalnega, ki so zelo zanimivi."

Diplomiral je na ALUO, smer kiparstvo. Bil je rezident podiplomskega študija na akademiji v Düsseldorfu, pri znamenitem britanskem kiparju Tonyju Craggu. Zadnji dve desetletji je razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom. Njegova dela so vključena v številne muzejske zbirke: MoMA, New York, MACBA, Barcelona, Fondazione Prada, Milano. Redno je vabljen na bienale in v najprestižnejše galerije po svetu. Živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer od leta 2015 na eni od univerz študentom arhitekture predava o umetniškem ustvarjanju.

"Umetnost je treba prodajati, to prinese s sabo probleme, ki niso tako enostavni."

Perceptron si bo zaradi velikega zanimanja v Moderni galeriji mogoče ogledati do 29. avgusta.

Glasbeni izbor:

Liquid Liquid – Optimo

DJ Maphorisa – Midnight Starring

Nu – Who Loves the Sun

Dušan Jelinčič

Sun, 27 Jun 2021 10:45:00 +0000

Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.

Novinar in pisatelj Dušan Jelinčič o tržaških prikaznih, Sloveniji, očetu Zorku, Jamesu Joycu, gorah in morju

Dušan Jelinčič je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst.

Kako je bila videti osamosvojitev Slovenije iz Trsta, kako ga je zaznamoval alpinizem ter kakšen vpliv ima nanj James Joyce?

Moj Trst je mesto burje, ki čisti zrak in prevetri srce, mesto morja, mesto moje slovenske duše, vtkane v mozaik duš drugih narodnosti, ki oblikujejo multietičnost tega prostora, mesto socialnih in političnih bojev, mesto bohotne kulture in prodorne večjezične književnosti, s katero naphano do svojega zadnjega vlakna. - odlomek iz zbirke kratkih zgodb Tržaške prikazni

Ana Vilhelmina Verdnik, Mark Jacob Cavazza, Anja Mager

Sun, 20 Jun 2021 10:45:00 +0000

Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.

Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik in glasbenik Mark Jacob Cavazza ter kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost

Pred 30. rojstnim dnevom Republike Slovenije gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Prvi je glas Ane Vilhelmine Verdnik, diplomantke z Oxforda, ki bo po končanem magistrskem študiju na prestižni univerzi nadaljevala doktorat. Ukvarjala se bo s povojno rekonstrukcijo na območju zahodnega balkana. Ima 22 let, a razmišlja zrelo in kritično, v maniri dolgoletnega izobraževanja na področju debaterstva.

Mark Jacob Cavazza je 22-letni umetnik, ki se je posvetil poeziji, glasbi in dramski igri. Na svet ves čas gleda s kritičnimi očmi in poskuša vsaj približno orisati razmere generacije, ki ji pripada. Zanj je bogat besedni zaklad ena najpomembnejših stvari v življenju. Z vzdevkom Mladi Prešeren se je najprej posvetil poeziji, ki ji je pozneje dodal še ritem. Pa, kot poet, ve svoj dolg?

“Tega dolga se zavedam. Zavedno ali nezavedno namreč vplivam na generacijo poslušalcev. Hkrati pa se mi zdi pomembno, da se izražam v svojem maternem jeziku, kritično razmišljam in zrcalim položaj družbe.”

Svoje razmišljanje je podala tudi mlada koroška kmetica Anja Mager. Ponosna je, da je kmetica in si želi, da bi kmetica tudi ostala. Tudi zato se zadnje leto, odkar je postala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, bolj kot s kmetovanjem ukvarja z 'administrativnim' kmetijstvom. Trudi se izboljšati pogoje za mlade kmete in vplivati na sprejem sistemskih ukrepov, ki bi mlade s podeželja spodbudili, naj ostanejo doma in svoje življenje posvetijo pridelavi hrane.

"Generacija, ki prihaja, razmišlja drugače. Na kmetijstvo gledamo skozi oči podjetništva. Kmetovali bomo, če se nam bo na koncu to izplačalo, želimo si zelenih številk, iščemo nove poti in priložnosti. Ko opazujem predstavnike znotraj našega članstva, lahko rečem, da prihaja nova miselnost, zelo dobrodošla in tudi zelo potrebna."

Albin Keuc

Sun, 13 Jun 2021 10:45:00 +0000

Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.

Albin Keuc o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij

Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija.

Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga bo govoril tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij.

Jedrsko energijo razume kot izraz vere v tehnologijo in zmožnost človeškega razuma, da obvladuje naravne procese. "Vseeno govorimo o tehnologiji, ki za seboj pušča deset tisočletja trajajoče odpadke, ki jih moramo varovati in spraviti tako, da nikoli ne bodo škodovali prihodnjim generacijam. To pomeni, da je jedrska tehnologija eksplicitno in implicitno zoper načelo trajnostnega razvoja. Današnje generacije nimamo pravice porabiti ali obremeniti prihodnjih generacij."

Ko govorimo o podnebnih spremembah in jedrski energiji, je tukaj veliko dejavnikov. "Danes težko ocenjujemo, kaj se bo dogajalo s padavinami, kaj bo polnilo slovenske reke. Če se danes odločamo o jedrski elektrarni, se moramo odločiti, kako jo bomo hladili. Tukaj je še veliko drugih vprašanj. Pokazalo se je, da se je potresna dinamika v tem okolju spremenila. Tukaj je veliko tveganj, o katerih bi morali javno razpravljati. Mene žalosti, da je bilo v osemdesetih celo lažje biti medijsko prisoten z različnimi mnenji kot v današnji medijski krajini. Kar pa seveda kaže tudi na to, da se s strani jedrskega lobija preprečuje ljudi na zelo fine načine. Danes imamo na voljo tehnologije in tehnike, s katerimi lahko vplivamo na naše vsakdanje vedenje in izbire in kdor ima sredstva, da to lahko tudi počne. Zato je tudi tako pomembno, da se civilna družba organizira."

Rudi Vouk

Sun, 06 Jun 2021 10:45:00 +0000

Tokratni Nedeljski gost bo ikona zamejskega odvetništva na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk. Že kot deček je postal aktivist za manjšinjske pravice, saj mu ni šlo v glavo, kako lahko nemško govoreči sošolci nekaznovano pljuvajo po njem - in to v sicer zgledni in spoštovani državi. Zdaj, v zrelih letih, se lahko kot pravnik čudi še nad kakšnimi drugimi primerjavami: denimo, koliko časa bi potreboval v počasnem slovenskem sodstvu, da bi mu uspela najbolj znana pravniška ukana, ko mu zaradi kršenja ustavne pravice do rabe materinščine ni bilo treba plačati glob za prehitre vožnje.

Rudi Vouk o problemu pozabe, učenju iz zgodovine, odgovornosti zakonodajalcev pri sprejemanju zakonov in avstrijski Koroški kot evropskem laboratoriju

Rudi Vouk je celovški odvetnik, ki je že vse življenje družbeno dejaven. Pravi, da v manjšinskih zadevah denar ne more biti vse. Koroški Slovenci so se 10. oktobra, ko zaznamujejo obletnico koroškega plebiscita, vedno bali, hkrati pa so veseli, da je 100. obletnica mimo, ker takšna praznovanja ne prinašajo nič dobrega.

"Imamo problem, da za naša vprašanja ni več nobene pozornosti in da počasi tonemo v pozabo. To je za manjšino najhuje, kar se ji lahko zgodi. Če hočeš reševati odprte zadeve, moraš najprej ustvariti pripravljenost politike, da se malo premakne."

Že v mladosti ga je za branje navdušil njegov oče, ki je bil učitelj. Vedel je, katere knjige bi ga zanimale in takšne mu je prinašal. Tudi v slovenskem jeziku. Rudi Vouk pa ni bil nikoli odporen na krivice in ravnanje z manjšinami. Zanimala so ga ravnanja držav do manjšin, še posebno Avstrija, ki se je iz male države prelevila v velikanski historični mastodont in potem zopet nazaj na prvo, manjšo točko.

"Nisem razumel, kako to, da država, kot je Avstrija, ki dobro funkcionira in je pravna država, zapostavlja manjšinsko področje, na katerem se čisto nič ne premakne. To mi ni šlo v glavo, sem trmast človek in to je bil samo motiv za poznejšo poklicno odločitev."

Ob slovenski samostojnosti je bila na avstrijskem Koroškem velika evforija, navdušenje nad spremembami na bolje, nad partnerstvom z Avstrijo. Ljubljana je avstrijsko Koroško videla kot neke vrste zunanjepolitično berglo, kot edino možnost, kjer je lahko v času Jugoslavije izvajala samostojno politiko, po osamosvojitvi pa se je to hitro nehalo. Ni se sicer zgodila razdvojenost pri zastopstvu, se je pa začela kazati delitev na dve struji. Problem, ki je še danes dobro poznan v marsikateri državi.

"Mi se pustimo razdvajati. Mislim, da bi lahko tudi na tem področju Slovenija naredila kaj več. Ta razdvojenost je prišla najprej iz Ljubljane, ni bila naša iznajdba. Ideologija pri tem ne igra nobene vloge. Vse se vrti okoli pravic, ali si ali pa nisi zanje. Te pravice niso leve in desne, ampak kratko malo so za to, da se jih upošteva. Danes imamo opravka s čisto drugimi izzivi. Ni več delitve na levo in desno, ampak na to, ali se priznavamo k demokratičnemu liberalnemu sistemu in mišljenju ali pa k nekemu avtoritarno populističnemu. Mislim, da je danes to tisti glavni razkol v številnih državah."

Glasbeni izbor nedeljskega gosta:

Pepel in kri – Naj bo baby

Magnifico – Land of Champions

Laibach – The Whistleblowers

Prof. dr. Lev Kreft

Sun, 30 May 2021 10:45:00 +0000

Dr. Lev Kreft je filozof in sociolog, dolgoleten profesor estetike na filozofski fakulteti, pionir filozofije športa pri nas. Pa tudi nekdanji politik. Pred tridesetimi leti poslanec prvega sklica parlamenta, pred skoraj dvajsetimi pa neuspešen predsedniški kandidat. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.

Prof. dr. Lev Kreft je filozof, sociolog, nekdanji politik, urednik, publicist, ki se še vedno drži življenjskega vodila, da je najpomembnejše, da se občinstvo ne dolgočasi

Profesor dr. Lev Kreft je filozof, sociolog, publicist, urednik, nekdanji politik. Je dolgoleten profesor estetike na Oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi še vedno predava na Akademiji za likovno umetnost in Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Pionirsko se je pri nas posvečal filozofiji športa. Do leta 2012 je bil direktor Mirovnega inštituta.

"Kar zadeva stanje v kulturi, je najbolj vidno to, da po nepotrebnem spreminjamo Cukrarno v moderno razstavišče. Mirno bi se lahko vrnila nazaj v ubožnico za umetnice in umetnike, ker so ti med epidemijo obubožali. Vidi se sovraštvo nad tisto umetnostjo, ki se je ne da nadzorovati."

Med epidemijo smo izkusili globalno izredno stanje, je prepričan Kreft. In to stanje razume kot manevre "za prihodnost tistih sil, ki svet držijo v pesti". Epidemiološka stroka vse bolj postaja politična stroka za nadzor nad upornimi množicami, ki se upirajo bogatenju peščice in tudi uničevanju okolja. Edino rešitev vidi v globalni solidarnosti, ne glede na dobrodelno reševanje okolja à la Bill Gates, brez angažiranja množic ne bo sprememb pri vprašanjih človeštva.

"Teorije zarot nastajajo zato, ker ljudje niso neumni, vedo, da zarote obstajajo. Seveda si jih predstavljajo drugje, a zarota obstaja in znanost je dobro orodje za njeno razkrivanje."

Kot politik je bil dr. Lev Kreft poslanec v prvih sklicih slovenskega parlamenta, pred skoraj dvajsetimi leti je neuspešno kandidiral za predsednika države. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo, pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra.

"Značilnost tistih, ki so v politiki, je, da jim je strašno prijetno, saj jim politika pomeni moč in vpliv, morda celo slavo. Od zunaj se zdi politika nekaj gnusnega. Obe predstavi sta politično slabi, druga je še slabša, saj omogoča prvo."

Kot pravi dr. Kreft, je pri spremembah rad zraven, ne da bi hlepel po položaju in vodenju. Kritičen je do zdajšnje vlade in sestave parlamenta, v katerem je edina večina tistih, ki si želijo ostati na položaju, ni pa v parlamentu mogoča kakovostna konfliktna diskusija, iz katere bi z argumenti prišli do večinskega stališča.

"Ljudje so razumeli, da je politika tista, ki jim edina lahko vrne javno dostojanstvo in moč, ki so jim ju vzeli."

Glasbeni izbor nedeljskega gosta

Patti Smith – Gloria

Velvet Underground/Nico – I'll be Your Mirror

September – Kolo

Miha Škerlavaj

Sun, 23 May 2021 10:45:00 +0000

Profesor Miha Škerlavaj poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi, postherojske nacine vodenja. Za svoje delo je prejel Zoisovo priznanje. Je soavtor članka o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov. Članek je bil objavljen v prestižni reviji Harvard Bussines Review. Miha Škerlavaj o tem, kako lahko vodje in organizacije krepijo svojo odpornost ter se pripravijo na izzive hibridnega dela. Razkril je tudi, kaj se je naučil v Oslu in kakšne izzive mu predstavlja delo prodekana na ljubljanski Ekonomski fakulteti.

Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom

Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj Vodenje s posluhom, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji Harvard Business Review o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.

"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."

Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.

"Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno."

Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.

"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika."

Ivo Boscarol

Sun, 16 May 2021 08:38:00 +0000

Pipistrelovo letalo je prvo certificirano električno letalo za prevoz potnikov, šolanje in komercialne lete in kot pravi Ivo Boscarol: "Prvi je samo eden, drugi so lahko vsi." O ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila, o specialnih naročnikih (tudi vojaških) in o začetkih poslovne poti, med drugim je bil menedžer glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, fotografiral je več kot 1000 glasbenih koncertov. Ivo Boscarol je konstruktor in proizvajalec manjših letal.

Ivo Boscarol o ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija, kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila in o specialnih naročnikih

Ivo Boscarol je konstruktor, podjetnik in lastnik podjetja Pipistrel, ki se je v dobrih treh desetletjih razvilo v enega izmed globalno najbolj priznanih izdelovalcev manjših letal, ki jih poganjajo alternativni pogoni. Na svoji poslovni poti je bil Ivo Boscarol med drugim tudi manager glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, kar 11 let se je preživljal s fotografiranjem in fotografiral več kot 1000 glasbenih koncertov. Zgodba podjetja Pipistrel pa se je z motornim zmajem začela v garaži.

Podjetje Pipistrel je eno redkih slovenskih podjetij, ki v 32 letih svojega delovanja niti eno leto ni poslovalo z izgubo: "Vedno smo imeli pozitivno rast in tako je bilo tudi lani, leta 2020. Imamo srečo, da znamo predvidevati trende, da širimo svoj program, tako da smo manj ranljivi. Širimo se tudi na področja, ki so mogoče bolj zahtevna, a zaradi tega bolj dolgoročna."

"Če Krka ali Lek odpreta tovarno v Rusiji, je to mega dogodek za Slovenijo, vsi so zadovoljni. Če pa Pipistrel odpre tovarno na Kitajskem ali v Italiji, je pa to katastrofa, vsi nam to očitajo."

Pipistrel svoj uspeh gradi na zadovoljnih kupcih, zadovoljnih dobaviteljih, zadovoljnem kolektivu in na vrednotah:

"Uspeh da, ampak ne za vsako ceno. Radi smo prvi, ker vemo, da prvi je lahko samo eden, drugi so lahko vsi, ampak ne na račun okolja niti ne na račun socialne odgovornosti niti ne na račun zaposlenih."

Politika podjetja je, da se ne ukvarja z orožjem:

"Nobeno naše letalo nima agresivnih sredstev, nima niti možnosti pritrditve. Ampak so namenjena nadzoru iz zraka. Nadzor iz zraka je danes pomemben predvsem za obrambne namene. Dandanes je ta svet tako nor, da nadziramo drug drugega. Nenazadnje vsak telefon, vsak računalnik, vsaka televizija nad nadzira in če nad nadzira še nekdo iz zraka, to verjetno ni tako velik greh. Je pa res, da bo tega več, ali se bo to dogajalo iz letal ali iz satelitov, je samo vprašanje denarja."

Boštjan Narat, glasbenik in filozof

Sun, 09 May 2021 10:45:00 +0000

Ob njegovem imenu bo največkrat pisalo: glasbenik in filozof. Boštjan Narat je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma, piše glasbo za gledališke predstave... Lahko bi dodali tudi, da je samostojni performer, pa tudi publicist in moderator ter kritični premišljevalec družbe. Umetnik, morda z eno besedo. Še bolje ustvarjalec in ne pozabimo: tudi filozof, v obdobju, v katerem filozofiji in ustvarjanju - milo rečeno - ni najbolj naklonjeno. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.

Boštjan Narat je glasbenik in filozof, je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma

Z glasbenikom, filozofom, kolumnistom, esejistom, performerjem Boštjanom Naratom se ni težko pogovarjati. V publicističnem jeziku bi lahko rekli, da je hvaležen sogovornik. Sploh, če si z njim na "ti".

O kamnih, ki jih vzamemo za svoje in težko pustimo na tleh.

O koncu epidemije, ki ga - kot trenutka olajšanja - morda sploh ne bo.

O normalnosti, ki je postala zlorabljena.

O ministru Zdravku, ki je poučil umetnike, da, »kdor ne dela, naj ne je«.

O prepletenosti glasbene scene ter o familiarnosti, z vsem dobrim in slabim, kar se lahko zgodi v družini.

O besedah na koncu jezika.

Pa o dialogu, npr.:

Boštjan: "Samo zato, ker prihajaš iz Slovenije, nisi za nikogar zanimiv. Morda, kdo zastriže z ušesi, če rečeš, da prihajaš iz dežele Slavoja Žižka. A tudi to, ti ne bo ravno prineslo bajne pogodbe s tujim založnikom"

Nataša: "Saj morda pa se kaj spremeni in bo to zarečeni kruh ter bo Slovenija postala drugače prepoznavna …"

Boštjan: "Po predsedovanju bo vse drugače. Vsi vedo vedno več o nas"

Pa o Kataleni, ki praznuje 20.letnico. Ter o albumih, ki jih ne moreš več spreminjati.

O ustvarjalnem pogovoru s preteklostjo. In o pretirani glorifikaciji preteklosti, vlivanju v bron in »nesrečnem« muzeju osamosvojitve.

O domoljubju.

O tem, zakaj je pomembno "iti na pir".

"Ko se ljudje začnejo pogovarjat, obstaja možnost, da se nekaj zgodi."

Pa o gledališču, o učenju filozofije, o stricu Googlu in o tem, kako nas uporabljajo družbena omrežja. Ter o sodobnem ekonomsko političnem modelu imeti "čim manj države".

In še o čem. Marsičem.

Pa na Blaža sva se tudi spomnila, na obema dragega Blaža Tišlerja.

Toplo vabljeni h poslušanju pogovora.

Če si boste zraven zaželeli muzike, Boštjan priporoča:

Pavle Čelik

Sun, 02 May 2021 10:45:00 +0000

Magister Pavle Čelik je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline. Z njim se je pogovarjal Damjan Zorc.

Magister Pavle Čelik je med večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih

Ksenija Benedetti

Sun, 25 Apr 2021 10:45:00 +0000

Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje pove, kaj se je v zadnjem času zgodilo s politično omiko in kje naj si domači politiki sešijejo sakoje, da jim bodo že enkrat prav. Razloži, da ni spodrsnilo Erdoganu, pač pa evropskemu dženetelmenstvu, ki dami ni odstopilo mesta in samo sedlo na kavč. Optimistično verjame, da bo testosteronskim političnim kavbojcem brez manir prej ali slej odklenkalo. Morda pa svet tegob lahko odreši le politčni matriarhat. Ker pa smo ravno pri tem, Ksenija odgovori tudi na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico republike. Bolj firbčnim pa na koncu izda, pod katerim hribom je Borisu prvič posodila pohodne palice. Z nedeljsko gostjo se je pogovarjal Miha Šalehar.

Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje, o spremenjeni politični omiki, političnem matriarhatu, komunikaciji na družabnih omrežjih in o tem, ali bo kandidirala za predsednico

Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje Ksenija Benedetti se je znašla na tej karierni poti, saj so protokolarna pravila po njenih besedah poštena in ne dopuščajo krivic, kar ji je blizu. Čeprav se v zadnjem času zdi, da se politična omika temeljito spreminja, pravi, da so se pravila vedenja spreminjala ves čas, ne samo zdaj. Prilagajajo se namreč času, v katerem živimo. Poleg tega pa si tudi vsak politik protokol v določeni meri priredi. A kadar gre za državni protokol, ni zelo veliko prostora za prilagajanje, saj protokol v nasprotnem primeru ne bi imel smisla.

"Krilo mora biti dolgo za prst nad koleni, ko sedete, ne sme zlesti preveč navzgor. Primeren dekolte je do podpazduhe, črtice vmes se ne sme videti," je samo eno izmed pravil, ki se jih morajo na protokolih držati visoke predstavnice institucij.

Kritična je tudi do komunikacije politikov na družabnih omrežjih. Svoj račun na Twitterju je zaprla prav zaradi številnih neprimernih komentarjev, ki so jo preveč vznemirili.