News & Politics (C) RTVSLO 2017 Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. https://val202.rtvslo.si/gost/ Nedeljski gost https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/135/nedeljskigost1400x1400_ng.jpg "Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174918484 RTVSLO – Val 202 2141 clean "Rada plešem. Rada ljubim. Rada imam življenje." To je v svojem romanu Ljubezen v F-molu napisala Elza Budau, pisateljica, pesnica, avtorica besedil številnih zimzelenih slovenskih popevk in novinarka, ki je na Radiu Slovenija pripravljala izjemne oddaje. Nedeljska gostja, ki jo je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zmore z besedami in domišljijo turoben zimski dan spremeniti v poletno noč … Foto: Vjekoslav Mikez<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 04 Dec 2022 09:45:00 +0000 Elza Budau: Ko nič ne pišem, najbrž nisem dovolj nesrečna Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174917052 RTVSLO – Val 202 2039 clean Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič ni znan po dolgih intervjujih. Kar ima povedati, raje pove na dirkah na kolesu. Vseeno si je ob okrevanju po operaciji rame vzel nekaj več minut za pogovor, ki smo ga že dolgo načrtovali. Ob nedeljah nas običajno razveseljuje na dirkah, tokrat je nedeljski gost. V pogovoru z Igorjem Tomincem je povedal, kakšne rezultate bi moral dosegati v smučarskih skokih, da se kolesarska zgodba sploh nikoli ne bi zgodila. Kako se bo ‘spoprijel’ z letošnjim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom za kapetansko vlogo v moštvu Jumbo Visma. Kaj razmišlja, ko padci vedno znova ustavljajo njegovo zmagovito pot, in kako blizu slovesu je bil, ko je letos doživel bridko razočaranje na Vuelti. Pa poleg padcev seveda tudi o vzponih v njegovi karieri, denimo o zakulisju dogajanja na poti do zlate olimpijske medalje. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 27 Nov 2022 09:45:00 +0000 Primož Roglič: Vsepovsod gre lahko dobro, vsepovsod pa gre lahko tudi slabo Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174915147 RTVSLO – Val 202 3526 clean Z društvom, ki ga je ustanovila in mu predseduje, Katja Zabukovec Kerin dobrih 25 let glasno opozarja na problem nasilja in na to, da tisoče žrtev, pretežno žensk in otrok, nenehno zadeva ob zidove družbene tolerance nasilja, brezbrižnosti in okorelega sistema. Ob tem se vse bolj kažejo posledice epidemičnih ukrepov: povečano nasilje in letos že 12 poskusov umora ter pet smrtnih žrtev partnerskega nasilja, kar je skoraj podvojeno število siceršnjega povprečja. Pred skorajšnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami se z Jano Vidic pogovarjata tudi o tem, kako delo z žrtvami vpliva na tiste, ki jim pomagajo, da se dvignejo iz dna. In takih je veliko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 20 Nov 2022 09:45:00 +0000 Katja Zabukovec Kerin: Reagirati na področju nasilja je pogumno dejanje Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174913213 RTVSLO – Val 202 2424 clean Boris Čibej se je iz svetovnih prestolnic preselil v malo domačo vasico na Goričkem - v Domanjševce. Dolgoletni dopisnik iz Moskve in Washingtona se s pomočjo novih tehnologij in starih poznanstev, pa tudi vse bolj izmuzljivih modernih virov informacij, tudi pri poročanju na daljavo počuti kot riba v vodi. Včasih Idrijčanu pri tem pomagajo celo novi prekmurski sosedje. O medijih, virih, kmetovanju in fičku, ki mu je za rojstni dan privoščil prav posebno darilo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 13 Nov 2022 09:45:00 +0000 Boris Čibej: Produkcija v medijih se je povečala, časa za preučevanje pa je vedno manj Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911578 RTVSLO – Val 202 2384 clean Dušan Klenovšek je tenkočutni opazovalec narave, ki pozna vsak okljuk Spodnje Save, ki rešuje nesrečno poškodovane sove in vidre, bedi nad populacijo encijanov na posavskih vršacih in z naravo plete prav poseben odnos. Biolog, ki okoljevarstvu posveča življenje in v prostem času ustavlja elektrarne, bo tokratni nedeljski gost na Valu 202. A intervju bo malo drugačen, osvobojen studijskih sten. Posneli smo ga namreč nekje med Savo in posavskim Svetim Lovrencem, tako da se je zraven kot tretji sogovornik prikradla še narava.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 06 Nov 2022 09:45:39 +0000 Dušan Klenovšek Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909991 RTVSLO – Val 202 3515 clean Dušan Vesić je srbski zgodovinar, režiser in publicist, sopotnik punkovske in novovalovske scene iz osemdesetih let. Od blizu je s kulturnega in glasbenega vidika spremljal, kako je razpadala Jugoslavija. Kako so se gradile in rušile generacije mladih, z njimi pa tudi sistem. Države. Upanje. Govori tudi o drogi in aidsu, o različnih vidikih omejitev in svobode. Posnel je dokumentarec o kultni beograjski skupini Ekatarina Velika in napisal biografijo o njeni klaviaturistki Margiti Stefanović - Magi. Še vedno trdi, da so bili Pankrti ena izmed ključnih gonil sprememb v jugoslovanski družbi, ceni Marka Breclja, Petra Lovšina, Zorana Predina … Gorana Bregovića po vplivu primerja celo s Titom. Tudi o tem, zakaj rokenrol ni več privlačen in kritičen, kakšno je danes dojemanje svobode, kje so se izgubili mladi, zakaj praktično ni več protivojnih gibanj in koncertov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 30 Oct 2022 09:45:00 +0000 Dušan Vesić: Imeli smo občutek, da so vsi iz Slovenije nori Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174908194 RTVSLO – Val 202 2313 clean Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 23 Oct 2022 08:45:00 +0000 Gojko Zalokar: Ljubljančani so prireditev vzeli za svojo. Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O zatonu pravic in vzponu varnosti, o opazovanju družbe na različnih koncih sveta in o neskončnem trenutku miru v novem domu na Braču.</p> </body> </html> 174906039 RTVSLO – Val 202 2247 clean Nedeljska gostja Vala 202 je mlada raziskovalka in podjetnica Nina Pejič. Skorajšnja doktorica mednarodnih odnosov se ukvarja tudi z vzponom Kitajske, pravi, da jo nasploh privlači razumevanje tujega. Kot soustanoviteljica Inštituta za preučevanje enakosti spolov razmišlja o nujnih spremembah tradicionalnih spolnih vlog. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>O zatonu pravic in vzponu varnosti, o opazovanju družbe na različnih koncih sveta in o neskončnem trenutku miru v novem domu na Braču.</p> </body> </html> Sun, 16 Oct 2022 08:45:00 +0000 Nina Pejič: Ne čakajmo na spremembo, ker nimamo časa za to Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904260 RTVSLO – Val 202 2576 clean Ena največjih poznavalk zgodovine medicine v Sloveniji prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec se je raziskovanju in poučevanju zapisala po tem, ko ni dobila specializacije iz interne medicine. V svoji karieri je napisala že več kot 60 knjig, pri njej pa je neizbrisno sled pustila mariborska kirurginja Zora Janžekovič - sama jo celo označi za največjo zvezdo ženske medicine v Sloveniji. V pogovoru med drugim spregovori o letošnji Nobelovi nagradi za medicino, napovedani stavki zdravnikov, o patriarhalnem svetu, v katerem ženska - tudi v medicini - težko pride do položaja, o pogledu na zgodovinske dosežke na področju reproduktivnih pravic žensk in o vnetih kitah na rokah zaradi dolgournega tipkanja v želji, da bi v medicini pustila svoj pečat.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 09 Oct 2022 08:45:00 +0000 Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec: Nikoli nismo bili medicinska provinca Umrl je velikan zlate dobe slovenske popevke<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V 90. letu starosti je umrl skladatelj džezovske in zabavne glasbe ter pianist <strong>Jure Robežnik</strong>. Njegov opus obsega več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke. Tudi zapuščina radijskega arhiva je bogata z njegovimi deli. Obsega 121 avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester in 67 del za plesni orkester. Njegovo ustvarjanje je segalo tudi na področje scenske glasbe in glasbenih avizov, pa tudi na področje lahke orkestralne glasbe. Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, ki jo društvo namenja svojim članom za zaokroženi opus.</p> <p><em>Arhivski posnetek intervjuja z Juretom Robežnikom smo na Valu 202 sicer objavili v oddaji Nedeljski gost 18. maja 2003. Z njim se je pogovarjala Mija Škrabec Arbanas.</em></p> </body> </html> 174904248 RTVSLO – Val 202 3252 clean Umrl je velikan zlate dobe slovenske popevke<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V 90. letu starosti je umrl skladatelj džezovske in zabavne glasbe ter pianist <strong>Jure Robežnik</strong>. Njegov opus obsega več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane slovenske popevke. Tudi zapuščina radijskega arhiva je bogata z njegovimi deli. Obsega 121 avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester in 67 del za plesni orkester. Njegovo ustvarjanje je segalo tudi na področje scenske glasbe in glasbenih avizov, pa tudi na področje lahke orkestralne glasbe. Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev, ki jo društvo namenja svojim članom za zaokroženi opus.</p> <p><em>Arhivski posnetek intervjuja z Juretom Robežnikom smo na Valu 202 sicer objavili v oddaji Nedeljski gost 18. maja 2003. Z njim se je pogovarjala Mija Škrabec Arbanas.</em></p> </body> </html> Fri, 07 Oct 2022 08:00:00 +0000 Iz arhiva: Jure Robežnik, 1933–2022 Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Nasilje nad ženskami in v družini sta večja problema te družbe, čeprav se ju poriva v ozadje. Študije kažejo, da je vsaka 4. ženska žrtev ene izmed oblik nasilja. Kot družba se moramo lotiti vsakega spektra ozaveščanja, preventive in pomoči tem žrtvam, da bomo, čeprav bo še trajalo, dosegli ničelno toleranco.</p> <footer>Katarina Bervar Sternad</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174903051 RTVSLO – Val 202 2263 clean Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je nevladnica, ki jo zanima predvsem, kako doseči sistemske spremembe skozi zakonodajo, politike in prakso. Še posebej jo prizadene in hkrati motivira za delo področje nasilja nad ženskami. Tudi o grožnjah in pritiskih, nevladnemu sektorju, žrtvah žice na južni meji, monitoringu protestov in odgovornosti za protiustavne ukrepe v pogovoru z Gorazdom Rečnikom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Nasilje nad ženskami in v družini sta večja problema te družbe, čeprav se ju poriva v ozadje. Študije kažejo, da je vsaka 4. ženska žrtev ene izmed oblik nasilja. Kot družba se moramo lotiti vsakega spektra ozaveščanja, preventive in pomoči tem žrtvam, da bomo, čeprav bo še trajalo, dosegli ničelno toleranco.</p> <footer>Katarina Bervar Sternad</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Sun, 02 Oct 2022 09:39:00 +0000 Katarina Bervar Sternad: Kultura molka je močna dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Zelo velike težave imam s pojmovanjem, da so za svojo izobrazbo, znanje in za svojo učno uspešnost odgovorni učenci sami in posledično njihovi starši, ki se premalo ali ne ukvarjajo dovolj z otroki. Jasno moram povedati: za rezultate, uspešnost, bi morala poskrbeti šola,"</em> je odločen dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in glavni urednik <a href="https://www.sodobna-pedagogika.net/o-reviji/urednistvo/">revije Sodobna pedagogika</a>.</p> <p>Bil je med redkimi, ki so v času epidemije koronavirusa na glas opozarjali na nedomišljene poteze v sistemu vzgoje in izobraževanja, svarili pred upadom znanja in razvrednotenjem ocen, predvsem pa opozarjali na vse večjo razslojenost in ranljivost otrok iz nespodbudnih okolij, ki v vse bolj tekmovalnem in individualiziranem svetu že tako plačujejo visoko ceno.</p> <p>Kako ocenjuje vlogo učiteljev in kako vse močnejši vpliv staršev v šolskem sistemu, ki že vsaj dve desetletji ni doživel domišljene reforme? Zakaj so šolska kosila veliko več kot le obrok? Ali šolski sistem vsebine, ki bi prispevale k razvoju kritične, razmišljujoče in široko izobražene osebnosti podreja vsebinam, ki mlade usmerjajo v uporabno delovno silo, tudi za ceno tega, da dobivamo izobražence, ne pa nujno intelektualcev, so bile med drugim teme pogovora, v katerem je povedal tudi:<em>"Težava je, da zlasti nižje poklicno izobraževanje postaja sistemski kot oz. zatočišče, kjer se zberejo tisti, ki jim nismo uspeli v zadostni meri omogočiti, da skozi osnovno izobraževanje razvijejo svoje potenciale."</em></p> <p>O tem, da NPZji (nacionalno preverjanje znanja) niso zaznali velikih razlik v uspešnosti šolanja pred epidemijo in v času šolanja na daljavo: <em>"Kaj NPZji merijo in kako občutljivi so? Če jih razumemo tudi kot pokazatelja nihanja v kakovosti izvajanja izobraževanja in izobrazbe, potem morajo taka nihanja zaznati. Sicer bi lahko kdo izpeljal, da pravzaprav ni nobene razlike, ali so otroci v šoli ali doma. Ne bi želel, da pride na oblast kak politik, ki bi mu bilo tako razmišljanje v kakšni ekonomski krizi blizu."</em></p> </body> </html> 174901531 RTVSLO – Val 202 3577 clean dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete ter glavni urednik revije Sodobna pedagogika.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Zelo velike težave imam s pojmovanjem, da so za svojo izobrazbo, znanje in za svojo učno uspešnost odgovorni učenci sami in posledično njihovi starši, ki se premalo ali ne ukvarjajo dovolj z otroki. Jasno moram povedati: za rezultate, uspešnost, bi morala poskrbeti šola,"</em> je odločen dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete in glavni urednik <a href="https://www.sodobna-pedagogika.net/o-reviji/urednistvo/">revije Sodobna pedagogika</a>.</p> <p>Bil je med redkimi, ki so v času epidemije koronavirusa na glas opozarjali na nedomišljene poteze v sistemu vzgoje in izobraževanja, svarili pred upadom znanja in razvrednotenjem ocen, predvsem pa opozarjali na vse večjo razslojenost in ranljivost otrok iz nespodbudnih okolij, ki v vse bolj tekmovalnem in individualiziranem svetu že tako plačujejo visoko ceno.</p> <p>Kako ocenjuje vlogo učiteljev in kako vse močnejši vpliv staršev v šolskem sistemu, ki že vsaj dve desetletji ni doživel domišljene reforme? Zakaj so šolska kosila veliko več kot le obrok? Ali šolski sistem vsebine, ki bi prispevale k razvoju kritične, razmišljujoče in široko izobražene osebnosti podreja vsebinam, ki mlade usmerjajo v uporabno delovno silo, tudi za ceno tega, da dobivamo izobražence, ne pa nujno intelektualcev, so bile med drugim teme pogovora, v katerem je povedal tudi:<em>"Težava je, da zlasti nižje poklicno izobraževanje postaja sistemski kot oz. zatočišče, kjer se zberejo tisti, ki jim nismo uspeli v zadostni meri omogočiti, da skozi osnovno izobraževanje razvijejo svoje potenciale."</em></p> <p>O tem, da NPZji (nacionalno preverjanje znanja) niso zaznali velikih razlik v uspešnosti šolanja pred epidemijo in v času šolanja na daljavo: <em>"Kaj NPZji merijo in kako občutljivi so? Če jih razumemo tudi kot pokazatelja nihanja v kakovosti izvajanja izobraževanja in izobrazbe, potem morajo taka nihanja zaznati. Sicer bi lahko kdo izpeljal, da pravzaprav ni nobene razlike, ali so otroci v šoli ali doma. Ne bi želel, da pride na oblast kak politik, ki bi mu bilo tako razmišljanje v kakšni ekonomski krizi blizu."</em></p> </body> </html> Sun, 25 Sep 2022 08:45:00 +0000 Damijan Štefanc: Napaka v bolnišnici se pozna v nekaj dneh, tista v izobraževalnem sistemu pa čez leta Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.” 174899926 RTVSLO – Val 202 2770 clean Ni umetniško ime, dejansko ima v osebnih dokumentih zapisano Klemen Klemen. Še vedno fant iz ljubljanskega Trnovega, ki je ob prelomu tisočletij posnel kultno rapersko ploščo Trnow stajl. Na njej je tudi oda Nataši iz Depale vasi, Klemnovi prvi ljubezni. Še kako je živ, čeprav je že nekajkrat zrl smrti v oči. Ozdravil se je odvisnosti od alkohola, normaliziral družinske odnose, sinhronizira se tudi s kuhanjem v svoji kabriolet hiši in s košnjo trave na Dolenjskem. O klepanju stihov, poetiki, domišljiji, vzgojiteljski karieri, politiki, spoštovanju, odnosih, odvisnosti … O sreči in prazni vreči. Klemen stajl. V prostem pogovoru ob Ljubljanici, tam, “kjer trnovskih vrb se preja k zemlji sklanja.” Sun, 18 Sep 2022 08:45:00 +0000 Klemen Klemen: Odpri oči, sreča si ti Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Če ne bi priznavali svojih napak, ne bi nikoli napredovali, še vedno bi bili na ravni znanja in prepričanja Starih Grkov. Če te priznanje napak v znanosti lahko opolnomoči, pa je v politiki seveda res nasprotno, da je priznanje napak izraz šibkosti. Priznaj, če ugotoviš, da ima nasprotnik prav in da si bil sam v zmoti, priznaj, lahko je zelo osvežujoče.</p> <footer>Jim Al Khalili</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174897925 RTVSLO – Val 202 2493 clean Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Če ne bi priznavali svojih napak, ne bi nikoli napredovali, še vedno bi bili na ravni znanja in prepričanja Starih Grkov. Če te priznanje napak v znanosti lahko opolnomoči, pa je v politiki seveda res nasprotno, da je priznanje napak izraz šibkosti. Priznaj, če ugotoviš, da ima nasprotnik prav in da si bil sam v zmoti, priznaj, lahko je zelo osvežujoče.</p> <footer>Jim Al Khalili</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Sun, 11 Sep 2022 08:45:00 +0000 Jim Al Khalili: Priznanje napak te lahko opolnomoči Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174896701 RTVSLO – Val 202 2588 clean Sodi med najuspešnejše košarkarske trenerje v Evropi. S sarajevsko Bosno je že kot mlad trener postal evropski klubski prvak, uspešno je deloval v Italiji, Franciji in Turčiji. Je sopotnik velikih košarkarskih legend nekdanje Jugoslavije, je pripadnik stare šole, slovel je po strogosti. Brez dlake na jeziku pripoveduje o svojih trenerskih metodah, poln je anekdot o košarkarjih. Ne skriva svojih pogledov na družbo, politiko, svet. Ustalil se je v Trstu, kjer uživa v košarkarskem pokoju, a še naprej zelo pozorno spremlja dogajanje, redno se druži tudi s slovenskimi prijatelji. Zakaj ga je slovenska košarkarska reprezentanca očarala, kako vidi Luko Dončića, kako se spominja Iva Daneva, Petra Vilfana, Boruta Bassina in drugih legend jugoslovanske košarke. Zakaj Michael Jordan ni postal prvi temnopolti predsednik ZDA, o izkušnjah s turškim predsednikom Erdoganom, zakaj ceni slovenske zdravnike in obožuje slikarja Jožeta Ciuho. Z Bogdanom Tanjevićem sta se v Trstu pogovarjala Gašper Andrinek in Luka Hvalc.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 04 Sep 2022 08:45:00 +0000 Bogdan Tanjević: Dončić je najboljši že od 13. leta Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174895147 RTVSLO – Val 202 2453 clean Nedeljska gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije ji bodo konec avgusta podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 28 Aug 2022 08:45:00 +0000 Anka Lipušček Miklavič: Brez ekipe, ki me je podpirala tudi v norih idejah, bi težko uspela 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti. 174893776 RTVSLO – Val 202 1736 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. julija 2012 je bil nedeljski gost en izmed najbolj legendarnih dirkačev Formule 1. Avstrijec Niki Lauda. Z vmesnim dveletnim premorom je dirkal od leta 1971 do leta 1985 in osvojil 3 naslove svetovnega prvaka. Miran Ališič ga je v pogovoru spraševal tudi o njegovem odraščanju, o tem, kako je takrat videl formulo 1 pa tudi o njegovi poslovni poti. Sun, 21 Aug 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Niki Lauda 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi. 174891356 RTVSLO – Val 202 1995 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi. Wed, 17 Aug 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Marina Abramović 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih. 174891353 RTVSLO – Val 202 2543 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Mož, ki je konec prejšnjega stoletja premikal meje mogočega v svetovnem alpinizmu, se povzpel na vse najvišje vrhove planeta, prehodil puščave in bil na Antarktiki. Napisal je več kot 60 knjig, ki so jih prodali v več kot pet milijonih izvodov. Nekdanji poslanec evropskega parlamenta, graščak in biokmetovalec. Vse to je veliki Reinhold Messner. Franci Pavšer ga je 7. februarja 2016 spraševal o slovenskem alpinizmu, ki je nanj naredil velik vtis, o ustvarjanju filmov, o evropski politiki in njegovih zgodovinskih podvigih. Sun, 14 Aug 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Reinhold Messner 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji. 174891354 RTVSLO – Val 202 2292 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Tomaž Humar je s svojimi vzponi zagotovo zaznamoval svetovni himalajizem. Opravil je okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu. 2. aprila leta 2000 je bil Tomaž Humar gost Danile Hradil Kuplen. Tomaž Humar, eden največjih alpinistov vseh časov se je devet let pozneje po pogovoru smrtno ponesrečil ob sestopu z gore Langtang Lirung v nepalski Himalaji. Wed, 10 Aug 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Tomaž Humar 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes. 174891135 RTVSLO – Val 202 2486 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 4. aprila 1999 se je Darja Groznik pogovarjala z dolgoletnim novinarjem Jurijem Gustinčičem. Njegovi biografski podatki so daleč od suhoparnega: rodil se je leta 1921 v Trstu, živel v Ljubljani in se pri 11 letih preselil k očetu v Moskvo. Ob začetku 2. svetovne vojne se je želel kot prostovoljec pridružiti Rdeči armadi, ki pa takrat ni sprejemala tujcev. Zato je začel delati na Radiu Moskva in vsak dan vodil slovenske oddaje. Po vojni in resoluciji Informbiroja se je preselil v Beograd in delal kot birokrat, kar pa mu ni preveč dišalo. Večino pogovora sicer namenita takratnemu bombardiranju Nata v Srbiji. Gustinčičev pronicljiv komentar je zagotovo aktualen še danes. Sun, 07 Aug 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Jurij Gustinčič Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174889894 RTVSLO – Val 202 2458 clean Na svetu v zadnjih letih zaznavamo čedalje več vremenskih ekstremov. Vroča in suha poletja ter snežne meteže, kjer jih nismo nikoli pričakovali. Eden izmed glavnih dejavnikov svetovnega vremenskega sistema je severni pol oziroma Arktika, ki se segreva tudi do trikrat hitreje kot preostali planet. Arktični podnebni sistem podrobno proučuje nemški profesor Marcus Rex z Univerze v Potsdamu. Pred kratkim je vodil najdaljšo neprekinjeno znanstveno ekspedicijo, ki je podrobno raziskovala arktični sistem. Zakaj dogajanje na Arktiki tako vpliva na naše življenje, kako so živeli znanstveniki v popolni temi, kakšne zvoke lahko slišimo kljub popolni akrtični tišini, pa o vremenu in podnebni krizi se z njim pogovarja Gašper Andrinek.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 31 Jul 2022 08:45:00 +0000 Markus Rex: Kar se zgodi na Arktiki, tam ne ostane 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman. 174887774 RTVSLO – Val 202 1123 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman. Wed, 27 Jul 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Uma Thurman Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Več kot imaš znanja, bolj čudežno in čarobno je hoditi po svetu. Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen. Bolj kot smo radovedni, globlje doživljamo kraje, v katere gremo. Če o kraju kaj vemo, dobimo še kulturne dimenzije in se - vsaj jaz – z njim bolj povežemo.”</em> <strong>- Irena Cerar</strong></p> </body> </html> 174888516 RTVSLO – Val 202 2758 clean Da vidiš in uživaš v majhnih stvareh, moraš imeti duha in srce kot mali princ, bi lahko pripisali Ireni Cerar, pripovedovalki ljudskih pravljic in avtorici številnih knjižnih popotniških uspešnic. Potem ko je s svojimi prvimi knjigami dodobra prekrižarila Slovenijo, je nazadnje pravljičnih sedem let raziskovala zamejski prostor in spletla unikaten in navdihujoč vodnik po krajih tam onkraj. O tem, kako je kot dekletce živela na šoli, nasproti knjižnice, kako jo je za pripovedovanje in skrivnosten svet pripovedk okužil njen ded in kam se splača v Sloveniji zaviti te vroče julijske dni, je kot Nedeljska gostja razkrila na Valu 202.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><em>"Več kot imaš znanja, bolj čudežno in čarobno je hoditi po svetu. Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen. Bolj kot smo radovedni, globlje doživljamo kraje, v katere gremo. Če o kraju kaj vemo, dobimo še kulturne dimenzije in se - vsaj jaz – z njim bolj povežemo.”</em> <strong>- Irena Cerar</strong></p> </body> </html> Sun, 24 Jul 2022 08:45:00 +0000 Irena Cerar: Bolj kot smo nevedni, bolj je svet enodimenzionalen 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem. 174887621 RTVSLO – Val 202 3007 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. marca 2003 se je Danila Hradil Kuplen pogovarjala z režiserjem Dušanom Jovanovičem. Wed, 20 Jul 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Dušan Jovanovič Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju. 174887185 RTVSLO – Val 202 2116 clean Nedeljski gost Vala 202 je kapetan zlate slovenske košarkarske reprezentance in najboljši košarkar evropskega prvenstva leta 2017. Goran Dragić, ki je zadnji junijski dan v Stožicah odigral zadnjo reprezentančno tekmo pred domačimi gledalci. Košarkar, ki je z značajem in delom presegel svoje predhodnike in postal prvi slovenski košarkarski zvezdnik v Združenih državah Amerike. Goran Dragič, v Ameriki Dragon, v pogovoru z Boštjanom Reberšakom razkrije poklic vrhunskega športa, to, da bo kariero zanesljivo končal v ligi NBA in da je njegovo srce v Kosezah, dom pa v Miamiju. Sun, 17 Jul 2022 08:45:00 +0000 Goran Dragić: Košarka mi je dala vse 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883132 RTVSLO – Val 202 1408 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 13 Jul 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Peter Greenaway Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>“Z epom Vrata nepovrata absolutno računam na sleherno bralko, bralca in sem glede tega popolnoma miren. Na tej ravni verjamem, bo zvenelo neskromno, na drugih področjih imam dvome, tu pa absolutno čutim, da se tikam z ‘vserimjem’, kot jaz temu pravim."</p> <footer>Boris A. Novak</footer></blockquote> </figure> <p><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_A._Novak"><strong>Boris A. Novak</strong></a> je svojo politično etiko je nazadnje predstavil v pesniški zbirki Svoboda je glagol, sicer pa je v minulih dveh letih svojo uporniško držo in prizadevanje za človekove pravice med drugim potrjeval z branjem svoje pesmi “Izdajalci z veliko začetnico P” pred slovenskim parlamentom, zavzemanjem proti izročitvi žvižgača Juliana Assangea ameriškim oblastem in kmalu po začetku napada na Ukrajino, tudi za protestni večer branja poezije v prostorih slovenskega centra PEN.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Glede javnih branj epa Vrata nepovrata sem sadističen. Smešno se mi zdi imeti literarne večere in prebrati pesmi v treh, štirih minutah. Stavim na maratonska branja. Potem ko presežemo te zelo ozke časovne meje današnjega hitenja, se odpremo poslušanju in čas teče drugače.</p> <footer>Boris A. Novak</footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174885680 RTVSLO – Val 202 2241 clean Po več kot dveh desetletjih se kot Nedeljski gost Vala 202 znova vrača avtor obsežnega epa Vrata nepovrata, znani književnik, verzolog in družbeni aktivist Boris A. Novak.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>“Z epom Vrata nepovrata absolutno računam na sleherno bralko, bralca in sem glede tega popolnoma miren. Na tej ravni verjamem, bo zvenelo neskromno, na drugih področjih imam dvome, tu pa absolutno čutim, da se tikam z ‘vserimjem’, kot jaz temu pravim."</p> <footer>Boris A. Novak</footer></blockquote> </figure> <p><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_A._Novak"><strong>Boris A. Novak</strong></a> je svojo politično etiko je nazadnje predstavil v pesniški zbirki Svoboda je glagol, sicer pa je v minulih dveh letih svojo uporniško držo in prizadevanje za človekove pravice med drugim potrjeval z branjem svoje pesmi “Izdajalci z veliko začetnico P” pred slovenskim parlamentom, zavzemanjem proti izročitvi žvižgača Juliana Assangea ameriškim oblastem in kmalu po začetku napada na Ukrajino, tudi za protestni večer branja poezije v prostorih slovenskega centra PEN.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Glede javnih branj epa Vrata nepovrata sem sadističen. Smešno se mi zdi imeti literarne večere in prebrati pesmi v treh, štirih minutah. Stavim na maratonska branja. Potem ko presežemo te zelo ozke časovne meje današnjega hitenja, se odpremo poslušanju in čas teče drugače.</p> <footer>Boris A. Novak</footer></blockquote> </figure> </body> </html> Sun, 10 Jul 2022 08:45:00 +0000 Boris A. Novak: Zgodbe nam osmišljajo svet 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer 174883135 RTVSLO – Val 202 2723 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 10. 2. 2019 je Maja Ratej obiskala prof. dr. Aleksandro Kornhauser Frazer Wed, 06 Jul 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174884393 RTVSLO – Val 202 2638 clean Zdelo se je, da je danes 43-letna Kristina Kuzmič življenjski jackpot osvojila leta 2011, ko jo je slavna ameriška televizijska voditeljica Oprah Winfrey med 20 tisoč prijavljenimi kandidati prepoznala kot najbolj obetavno kandidatko za televizijko voditeljico in ji dodelila svojo lastno oddajo. Za vojno begunko iz Hrvaške in samohranilko, ki je po mučni ločitvi zapadla v revščino in komaj zmogla preživeti svoja otroka, bilo je to nedvomno izjemno priznanje, a oddaja ni dočakala niti druge sezona. Resničen uspeh je nato prišel naključno, ko je z domačo kamero začela snemati iskrene, odprte in s humorjem podprte izpovedi vsakdanjega življenja. Njena avtentičnost, odkritost, nenehno detabuiziranje popolnega starševstva in razkrivanje vsakodnevnega sprenevedanja o navidezno popolnih življenjih so ji prinesli več kot 3 milijone sledilcev na družabnih omrežjih, več kot milijardo ogledov njenih videoposnetkov, knjižno uspešnico, gostovanja na ameriških odrih in v številnih medijih. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 03 Jul 2022 08:45:00 +0000 Kristina Kuzmič: Želim za nekoga biti nekdo, kot sem ga potrebovala sama, ko sem bila na dnu 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883133 RTVSLO – Val 202 2048 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 2. 11. 1997 se je Damjan Zorc pogovarjal s kantavtorjem in Ježkovim nagrajencem Tomažem Pengovom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Tomaž Pengov Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prijel se ga je tudi vzdevek <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">@fiestsprofessor</a> - kolesarski profesor.</p> <p>Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo <a href="https://www.goodreads.com/book/show/58745510-movement">Movement</a> (Gibanje).<br /><br />Na voljo je tudi različica brez prevoda, v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174882909">angleščini</a>. </p> </body> </html> 174882757 RTVSLO – Val 202 2107 clean Kolo je nekaj, a skoraj nič. Nizozemski stavek najbolje razloži dr. Marco te Brömmelstroet, raziskovalec na Univerzi v Amsterdamu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Prijel se ga je tudi vzdevek <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">@fiestsprofessor</a> - kolesarski profesor.</p> <p>Kolo je orodje, ki nam pomaga mobilnost razumeti drugače. Prevladujoči pogledi poudarjajo hitrost. Mobilnost pa je lahko tudi druženje, igra ter skrb za okolje, kjer se ljudem ne nujno mudi. Kolesarski profesor je Ljubljano obiskal v času konference Velo-City, kjer je predstavil knjigo <a href="https://www.goodreads.com/book/show/58745510-movement">Movement</a> (Gibanje).<br /><br />Na voljo je tudi različica brez prevoda, v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174882909">angleščini</a>. </p> </body> </html> Sun, 26 Jun 2022 08:40:00 +0000 Marco te Brömmelstroet, Kolesarski profesor A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Marco te Brömmelstroet is the <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">Cycling Professor</a>. During the Velo City Conference, he visited Ljubljana to talk about the book <a href="https://www.goodreads.com/book/show/58745510-movement">Movement</a>, which he wrote with a Dutch journalist Thalia Verkade.</p> <p>Prevod v slovenski jezik je prav tako na voljo v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174882757">podkastu</a> Nedeljski gost.</p> <p> </p> </body> </html> 174882909 RTVSLO – Val 202 2456 clean A bicycle is almost nothing but also a symbol of change. It is a simple means to achieve complex goals and better life. But first, let's talk about the prevailing narration of mobility and how traffic updates on the radio keep reinforcing that.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Marco te Brömmelstroet is the <a href="https://twitter.com/fietsprofessor">Cycling Professor</a>. During the Velo City Conference, he visited Ljubljana to talk about the book <a href="https://www.goodreads.com/book/show/58745510-movement">Movement</a>, which he wrote with a Dutch journalist Thalia Verkade.</p> <p>Prevod v slovenski jezik je prav tako na voljo v <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174882757">podkastu</a> Nedeljski gost.</p> <p> </p> </body> </html> Sun, 26 Jun 2022 08:38:00 +0000 Marco te Brömmelstroet: Movement (English version) 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot- 174882370 RTVSLO – Val 202 1479 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot- Wed, 22 Jun 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Françoise Gilot Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202. 174881316 RTVSLO – Val 202 2425 clean Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202. Sun, 19 Jun 2022 08:45:00 +0000 Marko Mandič, igralec 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer. 174880457 RTVSLO – Val 202 1443 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 14. 11. 1993 je nedeljski gost bil olimpionik Leon Štukelj, ki je takrat praznoval 95 let. Z njim se je pogovarjal legendarni športni novinar in komentator Franci Pavšer. Wed, 15 Jun 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Leon Štukelj Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Mladen Dolar je eden najvidnejših in najbolj uveljavljenih slovenskih filozofov</p> <p><strong>Dr. Mladen Dolar</strong> je eden bolj izpostavljenih sodobnih slovenskih filozofov. Je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, gostuje pa tudi na drugih univerzah v Združenih državah in Evropi.</p> <p>Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih soustanovil <a href="https://www.drustvo-dtp.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za teoretsko psihoanalizo</a>, ki je na svojstven način povezalo lakanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Ob sedanjem jedru tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize pa moramo omeniti še dr. Alenko Zupančič. Dolar, Žižek, Zupančič, Ljubljanska trojka, za katero pa so tudi že mlajše generacije prodornih filozofov in filozofinj. Dr. Mladen Dolar pa, čeprav ne nastopa rad v medijih, vse od konca sedemdesetih let deluje tudi kot angažiran ter kritičen intelektualec in premišljevalec časa.</p> <p><strong>Knjižne reference, omenjene v pogovoru:</strong></p> <ul> <li>Mark Fisher: Kapitalistični realizem;</li> <li>Shoshana Zuboff: The Age of Surveillance Capitalism;</li> <li>Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: kaj je razsvetljenstvo?;</li> <li>Mladen Dolar: Od kod prihaja oblast? ter O skoposti.</li> </ul> <p><strong>Filma, omenjena v pogovoru:</strong></p> <ul> <li>Don't look up in</li> <li>Izgubljene iluzije (Illusions Perdues).</li> </ul> <p><strong>Glasbeni izbor</strong> dr. Mladena Dolarja je sestavljen iz dveh ženskih glasov, ki sta vsak po svoje zarezala v svoj čas: Janis Joplin in nekdanja Dolarjeva študentka Irena Tomažin.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174879966 RTVSLO – Val 202 3496 clean Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Mladen Dolar je eden najvidnejših in najbolj uveljavljenih slovenskih filozofov</p> <p><strong>Dr. Mladen Dolar</strong> je eden bolj izpostavljenih sodobnih slovenskih filozofov. Je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, gostuje pa tudi na drugih univerzah v Združenih državah in Evropi.</p> <p>Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih soustanovil <a href="https://www.drustvo-dtp.si/" target="_blank" rel="noopener">Društvo za teoretsko psihoanalizo</a>, ki je na svojstven način povezalo lakanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Ob sedanjem jedru tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize pa moramo omeniti še dr. Alenko Zupančič. Dolar, Žižek, Zupančič, Ljubljanska trojka, za katero pa so tudi že mlajše generacije prodornih filozofov in filozofinj. Dr. Mladen Dolar pa, čeprav ne nastopa rad v medijih, vse od konca sedemdesetih let deluje tudi kot angažiran ter kritičen intelektualec in premišljevalec časa.</p> <p><strong>Knjižne reference, omenjene v pogovoru:</strong></p> <ul> <li>Mark Fisher: Kapitalistični realizem;</li> <li>Shoshana Zuboff: The Age of Surveillance Capitalism;</li> <li>Immanuel Kant: Odgovor na vprašanje: kaj je razsvetljenstvo?;</li> <li>Mladen Dolar: Od kod prihaja oblast? ter O skoposti.</li> </ul> <p><strong>Filma, omenjena v pogovoru:</strong></p> <ul> <li>Don't look up in</li> <li>Izgubljene iluzije (Illusions Perdues).</li> </ul> <p><strong>Glasbeni izbor</strong> dr. Mladena Dolarja je sestavljen iz dveh ženskih glasov, ki sta vsak po svoje zarezala v svoj čas: Janis Joplin in nekdanja Dolarjeva študentka Irena Tomažin.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Sun, 12 Jun 2022 08:45:00 +0000 Dr. Mladen Dolar: Več kot je informacij, manj je vednosti 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar. 174878470 RTVSLO – Val 202 3166 clean 50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 27. januarja 1985 je nedeljski gost bil pesnik Tone Pavček. Z njim se je pogovarjal igralec in takratni voditelj nedeljskih dopoldnevov Brane Grubar. Wed, 08 Jun 2022 04:45:00 +0000 Iz arhiva: Tone Pavček Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.<p>Mitja Petrovič tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi</p><p><p>Nedeljski gost <strong>Mitja Petrovič</strong> že tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jih je popisal v knjigi Povem vam na uho!</p></p> 174877714 RTVSLO – Val 202 2137 clean Mitja Perovič, tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jihje popisal v knjigi Povem vam na uho!.<p>Mitja Petrovič tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi</p><p><p>Nedeljski gost <strong>Mitja Petrovič</strong> že tri desetletja dela v oglaševanju, bil je avtor, kreativni direktor in izvršni direktor velike oglaševalske agencije, legendarni so njegovi radijski oglasi, ki jih je popisal v knjigi Povem vam na uho!</p></p> Sun, 05 Jun 2022 08:45:00 +0000 Mitja Petrovič: Prihodnost radia bo glasna in ne bojim se zanj V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah. <p>V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008</p><p><p>Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti.</p> <p><strong>Boris Pahor</strong> je postal tudi <a href="https://www.mladina.si/79729/19-12-2008-ime_leta_vala_202_je_boris_pahor/?utm_source=dnevnik%2F19-12-2008-ime_leta_vala_202_je_boris_pahor%2F&amp;utm_medium=web&amp;utm_campaign=oldLink" target="_blank" rel="noopener">Ime leta 2008</a> na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje.</p> <p>Z Borisom Pahorjem se je maja 2009 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.</p></p> 174876566 RTVSLO – Val 202 2655 clean V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008. Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti. Boris Pahor je postal tudi Ime leta 2008 na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Z Borisom Pahorjem se je 9. maja 2010 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah. <p>V 109. letu je svojo življenjsko pot sklenil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev Boris Pahor. Ime leta 2008</p><p><p>Boris Pahor je bil dobitnik številnih domačih in tujih literarnih nagrad. V svojih delih je obravnaval grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se je dotikal tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je bil tudi po svoji družbeni in politični angažiranosti.</p> <p><strong>Boris Pahor</strong> je postal tudi <a href="https://www.mladina.si/79729/19-12-2008-ime_leta_vala_202_je_boris_pahor/?utm_source=dnevnik%2F19-12-2008-ime_leta_vala_202_je_boris_pahor%2F&amp;utm_medium=web&amp;utm_campaign=oldLink" target="_blank" rel="noopener">Ime leta 2008</a> na Valu 202. Za svoj roman Nekropola 8. novembra 2008 v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji. Bil je prvi ambasador slovenske kulture v Italiji. Večkrat kandidiral za tudi Nobelovo nagrado, leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje.</p> <p>Z Borisom Pahorjem se je maja 2009 pogovarjala dr. Tatjana Rojc iz Nabrežine, publicistka, avtorica številnih oddaj na Radiu Trst A in Pahorjeva sodelavka pri številnih knjižnih izdajah.</p></p> Mon, 30 May 2022 07:25:00 +0000 Boris Pahor (1913-2022) Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dr. Borut Škodlar je psihiater, psihoterapevt in avtor nedavno izdane knjige Samoumiritev</p> <p>Nedeljski gost psihiater in psihoterapevt dr. <strong>Borut Škodlar</strong>, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, ni tipičen psihiater, ampak se v svoji dolgoletni terapevtski praksi naslanja tudi na tisočletna znanja vzhodne in zgodnjekrščanskih kultur. V kaotičnem času epidemije je poslušalce radia Prvi nagovarjal k prizemljitvi misli, k <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/samoumiritev/">samoumiritvi</a>, zdaj, v obdobju ko se družba posledično že boleče polarizira, zagovarja skupno refleksijo. Več o tem, kako pomembno se je večkrat zavestno zasidrati v tukaj in zdaj in kakšno opustošenje je na mentalnem zdravju ljudi pustila epidemija.</p> </body> </html> 174876286 RTVSLO – Val 202 2421 clean Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dr. Borut Škodlar je psihiater, psihoterapevt in avtor nedavno izdane knjige Samoumiritev</p> <p>Nedeljski gost psihiater in psihoterapevt dr. <strong>Borut Škodlar</strong>, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, ni tipičen psihiater, ampak se v svoji dolgoletni terapevtski praksi naslanja tudi na tisočletna znanja vzhodne in zgodnjekrščanskih kultur. V kaotičnem času epidemije je poslušalce radia Prvi nagovarjal k prizemljitvi misli, k <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/samoumiritev/">samoumiritvi</a>, zdaj, v obdobju ko se družba posledično že boleče polarizira, zagovarja skupno refleksijo. Več o tem, kako pomembno se je večkrat zavestno zasidrati v tukaj in zdaj in kakšno opustošenje je na mentalnem zdravju ljudi pustila epidemija.</p> </body> </html> Sun, 29 May 2022 08:45:00 +0000 Dr. Borut Škodlar: Drvimo v razpršenost, vse težje se srečujemo sami s sabo Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja</p> <p><strong>Gabrijela Simetinger </strong>je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.</p> <blockquote> <p>"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."</p> </blockquote> <h3><strong>Pogovarjajmo se o spolnosti,  pravicah, splavu, tabletki ...</strong></h3> <p>Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.</p> <blockquote> <p>"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."</p> </blockquote> <p>Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. <em>"Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res,"</em> razlaga dr. Simetinger.</p> <blockquote> <p>"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."</p> </blockquote> <p>Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij,  v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. <em>"Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo,"</em> je prepričana Gabrijela Simetinger. <em>"V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." </em>Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...</p> <blockquote> <p>"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."</p> </blockquote> <p>Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji  nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti,  med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.</p> <blockquote> <p>"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."</p> </blockquote> <h3><strong>Bistven je užitek, če uživamo, se zgodi tudi orgazem</strong></h3> <p>Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? <em>"Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."</em></p> <p>Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?</p> <blockquote> <p>"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."</p> </blockquote> <p>Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. <em>"Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." </em>Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati.<em> "To ne drži,"</em> poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več  pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.</p> <blockquote> <p>"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."</p> </blockquote> <p>Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. <em>"Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."</em></p> <p>Zakaj toliko zaigranih orgazmov? <em>"Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa,"</em> pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.</p> <blockquote> <p>"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."</p> </blockquote> <p>Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. <em>"V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." </em>Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.</p> <blockquote> <p>"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."</p> </blockquote> <p>Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: <em>"Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."</em></p> <p>Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja?  <em>"Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo.  Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem,"</em> pravi dr. Simetinger.</p> <p>Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.</p> <blockquote> <p>"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."</p> </blockquote> <h3><strong>Potrebujemo primerno spolno vzgojo</strong></h3> <p>Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … <em>"Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."</em></p> <p>Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje  s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.</p> <blockquote> <p>"Ko se mora pogledati  v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."</p> </blockquote> <p>Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. <em>"Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."</em></p> <p>V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. <em>"Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."</em></p> <p>Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?</p> <blockquote> <p>"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."</p> </blockquote> <p>Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«</p> <h3><strong>Sem feministka in vedno bom</strong></h3> <p>Lansko leto je dr. Simetinger  prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.</p> <blockquote> <p>"Jaz sem feministka in vedno bom!"</p> </blockquote> <p>Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: <em>"Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." </em>Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno  razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.</p> <blockquote> <p>"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."</p> </blockquote> </body> </html> 174874525 RTVSLO – Val 202 2443 clean Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Dr. Gabrijela Simetinger, ginekologinja, porodničarka in klinična seksologinja</p> <p><strong>Gabrijela Simetinger </strong>je  ginekologinja, porodničarka, socialna delavka, specialistka spolne medicine z evropskim izpitom, klinična seksologinja, ima tudi doktorat iz sociologije. Pravi, da se je za medicino odločila že v vrtcu, ginekologija pa jo je navdušila na vajah na medicinski fakulteti, ko je ugotovila, kako široka in dinamična je. Medicinsko prakso je opravila v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk, takrat se je začela strokovno ukvarjati z obravnavo zlorabljenih travmatiziranih žensk. Na področju spolne medicine se je šolala v Oxfordu, naredila specialistični izpit iz spolne medicine, leta 2015 je doktorirala, predava na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu, je asistentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zaposlena je kot ginekologinja in porodničarka v novomeški splošni bolnišnici, dela v seksološki ambulanti … Hkrati z medicino je uspešno zaključila tudi študij na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.</p> <blockquote> <p>"Spoznala sem, da mi študij na medicinski fakulteti ne daje dovolj znanja za delo z ljudmi, zato sem se v četrtem letniku vzporedno vpisala na socialno delo in z znanjem, ki sem ga pridobila na tej fakulteti, sem bila zelo zadovoljna."</p> </blockquote> <h3><strong>Pogovarjajmo se o spolnosti,  pravicah, splavu, tabletki ...</strong></h3> <p>Ženske imamo v Sloveniji prost dostop do ginekologa na primarni ravni, to pravico sicer imamo, je pa ne morejo uresničiti vse ženske. Dr. Simetinger razlaga, da so normativi še vedno isti kot pred leti in da na primarni ravni dela približno toliko ginekologov kot v preteklosti.</p> <blockquote> <p>"Ženske so vedno bolj ozaveščene, na preventivne preglede jih kličejo tudi v okviru programa Zora, za mlade pa ni dovolj prostora. Mislim, da bi morali povečati število teh mest na primarni ravni in bi se verjetno našli tudi ginekologi. To je sistemski problem, da ni dovolj ginekologov, pa je izgovor."</p> </blockquote> <p>Naše reproduktivne in seksualne pravice so nedvomno civilizacijski dosežek, bitka zanje ni nikoli končana, marsikaj bo treba še izbojevati in uresničiti, tudi vse že doseženo je treba še vedno in nenehno braniti. Gabrijelo Simetinger poskusi konzervativcev, da bi te pravice, kot je pravica do splava in še številne druge, omejevali in celo ukinjali, zelo žalostijo. <em>"Tisti, ki smo drugače misleči, bomo morali o tem več govoriti, razlagati, saj se vse bolj vrivajo razmišljanja, kako ženske, ki prekinejo nosečnost na lastno željo, pozneje trpijo. To sploh ni res,"</em> razlaga dr. Simetinger.</p> <blockquote> <p>"Če nosečnost ni zaželena, si vsaka ženska, ko konča postopek, kvečjemu oddahne."</p> </blockquote> <p>Večjo pozornost bi morali posvečati tudi pogovorom o kontracepciji, saj o njej še vedno kroži veliko napačnih informacij,  v zadnjem času o njenih domnevnih stranskih učinkih in posledicah predavajo nekompetentni ljudje, ki o kontracepciji širijo laži. <em>"Stroka bi morala poskrbeti, da se to ne bi dogajalo,"</em> je prepričana Gabrijela Simetinger. <em>"V družbi se vse bolj uveljavlja nova religija, da je vse naravno boljše, a statistika kaže, da imamo po zaslugi naravnih metod kontracepcije v Sloveniji največ neželenih nosečnosti in tudi največ prekinitev nosečnosti." </em>Mladi imajo zadržke do hormonskih tabletk, ki so sicer dobro raziskane in varne, a jim pripisujejo vse mogoče, da zmanjšujejo spolno željo, povzročajo slabo počutje, žalost, depresijo ...</p> <blockquote> <p>"Ne vprašajo pa se, kaj se dogaja v njihovem razmerju. Na začetku, ko si zaljubljen, je vse v redu, ko nastopijo v odnosih težave, je pa za vse kriva kontracepcijska tabletka."</p> </blockquote> <p>Ginekologi in ugovor vesti. Kako gre to dvoje skupaj? Po podatkih zdravniške zbornice je v Sloveniji  nekaj več kot 170 zdravnikov, ki imajo vpisan ugovor vesti,  med njimi je približno deset specialistov ginekologije in porodništva z ugovorom vesti, ki ne želijo opravljati splava.</p> <blockquote> <p>"Večina ginekologov nas prav gotovo ni navdušenih nad tem, da obstaja možnost ugovora vesti, je pa na srečo v Sloveniji urejeno tako, da to ne gre na škodo pacientk."</p> </blockquote> <h3><strong>Bistven je užitek, če uživamo, se zgodi tudi orgazem</strong></h3> <p>Menda obstaja 275 razlogov, zaradi katerih vstopamo v spolnost. V knjigi, v kateri so ti razlogi opisani, so razdeljeni na tri glavne skupine (biološki, materialni in čustveni). Dr. Simetinger pravi, da za seks nismo nikoli prestari. Zakaj to posebej poudarja? <em>"Ker vsi verjamemo v koitalni imperativ. Vaginalni seks ni edini pravi seks, obstaja več vrst seksa in uživamo lahko na različne načine."</em></p> <p>Razvijamo nanomateriale, pošiljamo rakete na Mars, spolnost je pa še vedno tabu. Zakaj?</p> <blockquote> <p>"Zato, ker se že v otroštvu nismo naučili pogovarjati o tem, kaj početi s svojim telesom. Spolna vzgoja temelji na telesni in spolni identiteti. ... Znati bi morali ozavestiti svoje spolne želje in jih povedati na glas. Zato je tako pomembna primerna spolna vzgoja. Nič ni narobe z mojo spolno identiteto, če je malo drugačna od večine."</p> </blockquote> <p>Nizozemci, ki imajo celovito spolno vzgojo, so s tem dosegli, da mladi začenjajo s spolnimi odnosi pozneje. <em>"Mlade je treba naučiti, da te potrebe lahko zadovoljijo tudi na druge načine, ne le s spolnimi odnosi." </em>Stereotipi, molk in tabuji povzročijo veliko težav in škode. Ljudje na primer verjamejo, da mora moški pri vsakem spolnem odnosu doseči orgazem in ejakulirati.<em> "To ne drži,"</em> poudarja dr. Simetinger, ki med pojasnjevanjem, kakšno škodo povzročajo tabuji, omeni, da bi se morali več  pogovarjati o vsem, tudi o spolnosti invalidov.</p> <blockquote> <p>"Seksualna terapevtka, ki je invalidka, je povedala, da sta z možem v hotelu najela sobo in dobila ločeni postelji. Ker je invalidna, jo ljudje gledajo kot nespolno bitje."</p> </blockquote> <p>Pravico do orgazma so si ženske priborile s seksualno revolucijo. <em>"Zdaj se orgazem pričakuje na vsakem koraku, kar pa ni bistvo spolnosti. Bistvo je užitek. Če uživamo, se zgodi tudi orgazem."</em></p> <p>Zakaj toliko zaigranih orgazmov? <em>"Nek profesor je na izobraževanju povedal, da ženske zaigrajo orgazem, ker moški zaigrajo predigro. Oseba svojemu partnerju ne pove, kaj ji je všeč, morda celo sama ne ve, kaj si želi, če ne pozna svojega telesa. On se trudi, zato ga je treba nagraditi z lažnim orgazmom. Zakaj to naredi, pa je vprašanje njunega odnosa,"</em> pojasnjuje sogovornica, ki dodaja še, da je masturbiranje čisti užitek, saj je namenjeno samo užitku.</p> <blockquote> <p>"Morda je bilo samozadovoljevanje v zgodovini prepovedano prav zaradi tega. Zdaj pa se vedno več govori o užitku. Bistvo spolnosti je užitek, ne orgazem. Orgazem je končna zadovoljitev, če ga ni, ni nič narobe z nami, to ni katastrofa."</p> </blockquote> <p>Klitopismenost se imenuje tisti del spolnega opismenjevanja, s katerim spoznavamo klitoris. Poznamo le vrh te gore, saj je njegov največji del očem skrit. <em>"V medicini dobro poznamo klitoris, ne držijo tiste trditve v medijih, da ga je pred leti odkrila neka sociologinja. Klitoris je organ za užitek, z njim se posebej ne ukvarjamo, ker nima patologije, ki bi povzročala probleme. Če bi klitoris razgrnili, pa bi bila njegova velikost podobna velikosti moškega spolnega uda." </em>Tudi pri nas je vsak dan večja in bogatejša ponudba estetske ginekologije in genitalne kirurgije. Nagovarjajo tiste, ki z videzom spolovil niso zadovoljne.</p> <blockquote> <p>"Tega ne podpiram, tudi evropsko in svetovno združenje za spolno medicino tega ne odobravata, saj ne drži, kar pravijo, da se po posegih spolnost izboljša. To je zgolj propaganda zaradi boljše prodaje."</p> </blockquote> <p>Današnja družbena konstrukcija spolnosti je zelo falocentrično usmerjena, vse je osredotočeno na moški spolni ud, ki mora vedno in povsod brezhibno funkcionirati, ženske pa morajo doživljati pri tem orgazme: <em>"Moški so s tem trenutno še bolj obremenjeni kot ženske. Ni pravih informacij, včasih veliko narediš že s tem, ko jim poveš, da ni nič narobe, če ne gre vse po načrtih."</em></p> <p>Naše znanje o spolnih identitetah, transspolnih osebah je pomanjkljivo. Kako pogosto se s tem v svoji ordinaciji sreča slovenski ginekolog, ali zna pomagati, usmeriti, odgovoriti na vprašanja?  <em>"Se ne zgodi pogosto, je pa odvisno tudi od tega, o katerih spolnih identitetah govorimo.  Vsi ginekologi niso usposobljeni za delo s to populacijo. Se bo pa marsikaj dalo rešiti s primernim izobraževanjem ginekologov, da bodo te osebe lahko dobile obravnavo, če jo bodo iskale. Večina je ne išče, to je večji problem,"</em> pravi dr. Simetinger.</p> <p>Koža je največji spolni organ. S pravimi dotiki lahko celo brazgotine spremenimo v erogene cone.</p> <blockquote> <p>"Kožo lahko naučimo, da prej neprijetni dotik postane prijeten. To lahko dosežemo z vajo, delom in raziskovanjem."</p> </blockquote> <h3><strong>Potrebujemo primerno spolno vzgojo</strong></h3> <p>Menda Slovenci nimamo slabega spolnega življenja … <em>"Ja, tako mislim. Malo preveč smo obremenjeni s tem, tako kot smo obremenjeni z vsem živim. Zdi se mi, da smo zelo obremenjen narod. Radi se primerjamo z večjimi, to je naš glavni problem. O spolnosti dobivamo napačne informacije, kar pa je težava vsega sveta."</em></p> <p>Zdravljenja spolnih motenj se dr. Gabrijela Simetinger loteva tudi s kognitivno vedenjsko metodo, ki je v okviru psihoseksualne terapije najbolj priznana in zelo uspešna. Po tej metodi spreminjajo vedenje  s spreminjanjem vzorcev mišljenja. Dr. Simetinger pa lahko kot ginekologinja pristopa tudi obratno. Blokade, ki jih ima ženska, išče s pregledom spolovila in s tem, da jo postavi pred ogledalo.</p> <blockquote> <p>"Ko se mora pogledati  v ogledalo, opazujem, ali to zmore, ji je težko, katera čustva se ji zbujajo ob pogledu na lastno spolovilo, kasneje pa blokade ugotavljam še z dotikom … Z določenimi prijemi in vajami začnemo blokade odpravljati. Ženska s spremenjenim vedenjem sprejme svoje spolovilo, s tem se spremeni njen odnos do spolnosti. To je zelo preprosta razlaga kognitivne vedenjske metode."</p> </blockquote> <p>Najhujša ženska spolna motnja je vaginizem. <em>"Zaradi krča mišic medeničnega dna je ženski onemogočena penetracija, tudi ginekološki pregled ni mogoč. Poudariti je še treba, da si ta ženska želi spolni odnos in da ima katastrofičen strah pred penetracijo in bolečino. Tega sploh ni malo. Že leta predavam o vaginizmu, ker želim to motnjo detabuizirati, da se ženske ne bi počutile stigmatizirane in osamljene."</em></p> <p>V medeničnem dnu se kopičijo vsi naši življenjski strahovi, kar nam lahko povzroči hudo in bolečo težavo. Dr. Simetinger pojasni, da ti strahovi zakrčijo mišice medeničnega dna, zaradi česar pride do bolečine pri spolnih odnosih. <em>"Tiste, ki imajo take težave, se ne zmorejo spontano sprostiti, naučimo jih ozavestiti in nadzirati medenično dno."</em></p> <p>Nedeljska gostja Vala 202 dr. Gabrijela Simetinger je še povedala, da bi moral v vsaki spolni terapiji sodelovati tudi partner, razen takrat, ko se ženska odloči, da bi rada sama spoznala svoje telo. Če pa želita razrešiti motnjo, je psihoseksualna terapija uspešnejša, če sodelujeta oba. Ali bi na tem področju potrebovali več strokovnjakov in svetovalcev?</p> <blockquote> <p>"Potrebovali bi predvsem primerno spolno vzgojo, s katero človek že v otroštvu dobi pravilne informacije, potem bi dolgoročno potrebovali manj svetovalcev."</p> </blockquote> <p>Dr. Gabrijela Simetinger je članica evropskih in mednarodnih organizacij na področju spolne medicine in seksologije, članica izobraževalnega odbora evropskega združenja za spolno medicino (ESSM) in supervizorka kandidatov za evropski izpit iz spolne medicine. Da so jo v evropskih okvirih prepoznali kot strokovnjakinjo na tem področju, je velik uspeh, saj je poleg nje v dvajsetčlanski skupini izobraževalnega odbora ESSM le še en ginekolog, ostali so urologi, psihologi, endokrinologi, zadolženi pa so za izobraževanje strokovne in laične javnosti. Na mednarodnih kongresih dr. Gabrijela Simetinger predava in vodi delavnice, dejavna je v slovenski sekciji za spolno medicino, je tudi predsednica Slovenskega seksološkega društva: »To društvo je interdisciplinarno, ne ukvarjamo se le s seksologijo, ampak tudi s študijami spolov. Član društva je lahko tisti, ki aktivno deluje na tem področju, raziskuje, zdravi, svetuje po pravilih znanosti. Smo bolj speče društvo, ker smo vsi zelo zaposleni, morali bi se pogosteje odzivati na izjave in dogajanja, verjamem, da se bo v prihodnosti v zvezi s tem kaj spremenilo …«</p> <h3><strong>Sem feministka in vedno bom</strong></h3> <p>Lansko leto je dr. Simetinger  prejela pomembno in prestižno feministično nagrado Women on Women. Ob tem je dejala, da danes, če glasno poveš, da si feministka, to v določenih okoljih deluje kot psovka.</p> <blockquote> <p>"Jaz sem feministka in vedno bom!"</p> </blockquote> <p>Povedala je še, da je feministka še najbolje sprejeta znotraj proletariata: <em>"Ne meščanstvo, proletarke so bile vedno najbolj napredne. One so zahtevale kontracepcijo, one so zahtevale pravico do splava. Današnje elite feministke obravnavajo kot nekaj manjvrednega. Tako občutim na lastni koži." </em>Dr. Gabrijela Simetinger, ki je doma iz Črne na Koroškem, nam je še zaupala, da ima zelo močno  razvito koroško identiteto, povsod govori v svojem narečju, v duši ima koroško narodno pesem. Krajevne navezanosti pa ne čuti.</p> <blockquote> <p>"Tudi Ljubljana je zame premajhna, najraje imam večmilijonska umazana mesta, kjer lahko srečaš zanimive ljudi. To mi je pomembneje kot zelena narava, kar je verjetno tudi moja posebnost oziroma drugačnost od večine Slovencev."</p> </blockquote> </body> </html> Sun, 22 May 2022 08:45:00 +0000 Dr. Gabrijela Simetinger: "Bistvo spolnosti je užitek" Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.<p>V 92. letu starosti je umrl zdravnik in ustanovitelj ambulante Pro bono v Ljubljani. Ime leta 2011. </p><p><p>Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo.</p> <p><strong>Aleksander Doplihar</strong> pa je bil leta 2011 tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2011/12/razglasitev-ime-leta-2011-v-sredo-21-decembra-ob-18-00-2/"><strong>Ime leta na Valu 202</strong></a>. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki.</p> <p>Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.</p></p> 174873150 RTVSLO – Val 202 2166 clean Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo, Aleksander Doplihar pa je bil leta 2011 tudi Ime leta na Valu 202. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki. Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.<p>V 92. letu starosti je umrl zdravnik in ustanovitelj ambulante Pro bono v Ljubljani. Ime leta 2011. </p><p><p>Bogato zdravniško kariero je izoblikoval v povojnih desetletjih, med drugim je deloval na Celjskem, v Domžalah, Kamniku in Ljubljani, Leta 1993 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva. Še leta po upokojitvi je brezplačno pomagal ljudem brez zdravstvenega zavarovanja, leta 2015 mu je predsednik republike podelil odlikovanje za požrtvovalno delo.</p> <p><strong>Aleksander Doplihar</strong> pa je bil leta 2011 tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/2011/12/razglasitev-ime-leta-2011-v-sredo-21-decembra-ob-18-00-2/"><strong>Ime leta na Valu 202</strong></a>. Gostili smo ga takrat tudi kot Nedeljskega gosta, ko je povedal, da v Pro Bono ambulante ne prihajajo samo brezdomci in prosilci za azil, temveč tudi podjetniki.</p> <p>Velik človek, ki je pustil velik pečat v številnih življenjih, je več kot 60 let deloval kot prostovoljec.</p></p> Tue, 17 May 2022 09:10:00 +0000 Aleksander Doplihar (1930–2022) Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij. <p>Dr. Boris Kolar, kmet, znanstvenik, lovec, potapljač, pisatelj, scenarist. Raziskovalec z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano</p><p><p>Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. <strong>Boris Kolar</strong> iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.</p> <blockquote><p><em>"Naša voda je čudovita. Ne samo, da je čista, tudi kakovostna je."</em></p></blockquote></p> 174872631 RTVSLO – Val 202 2343 clean Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. Boris Kolar iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij. <p>Dr. Boris Kolar, kmet, znanstvenik, lovec, potapljač, pisatelj, scenarist. Raziskovalec z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano</p><p><p>Bi ta trenutek bolj potrebovali nasvet kmeta ali znanstvenika? Bi raje kaj povprašali lovca ali potapljača? Vas bolj zanima onesnaženje podtalnice ali smrad v zraku? Vas bolj prepričajo pisatelji ali scenaristi? Nič hudega, te dileme sploh niso problem, na vsa podobna vprašanja vam lahko odgovori en sam nedeljski gost, to je dr. <strong>Boris Kolar</strong> iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, pa seveda tudi član številnih drugih organizacij.</p> <blockquote><p><em>"Naša voda je čudovita. Ne samo, da je čista, tudi kakovostna je."</em></p></blockquote></p> Sun, 15 May 2022 08:45:00 +0000 Dr. Boris Kolar: Naš nos je najboljši merilni detektor za smrad Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?<p>Izstopajoči ravnatelj Gregor Deleja o maturi, nujnih spremembah šolskega sistema, novem ministru, gimnaziji kot odprtem prostoru in o fenomenu LPS, bendu iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na eurosongu</p><p><p>Delohobik. Tako se označi ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Delo mu namreč predstavlja hobi. Postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. <em><span>“Idealna šola ne sme biti storilno naravnana, usmerjena izključno v ocene in v otroka. Dobra šola je usmerjena v svet in v lokalno okolje, prepoznati mora slehernika.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“V šoli začasno stanuje ukrajinski kitarist, po prvomajskih počitnicah se nam je pridružila še ena ukrajinska dijakinja. Mladim ljudem, ki bežijo pred vojno vihro, moramo pomagati!”</span></p></blockquote> <p>Je konstruktivno kritičen, <span>z dijakinjami in dijaki je odkrit. Še vedno kot glasbeni pedagog tudi poučuje, a</span>ktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. <em><span>“Na čelu ministrstva potrebujemo nekoga, ki šolstvo čuti. Nekoga, ki ima izkušnje iz prakse in bo šel na teren med učence, dijake, učitelje in profesorje. Distanca med prakso in odločevalskim delom je tako velika, da postaja sistemu izredno nevarna.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“Pravim si delohobik. Delohobik je vsak, ki mu je delo hobi.”</span></p></blockquote> <p>Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?</p></p> 174870537 RTVSLO – Val 202 2297 clean Gregor Deleja je ravnatelj Gimnazije Celje Center. Profesor glasbene pedagogike postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. Ni pragmatik, je konstruktivno kritičen, z dijakinjami in dijaki je odkrit. Aktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?<p>Izstopajoči ravnatelj Gregor Deleja o maturi, nujnih spremembah šolskega sistema, novem ministru, gimnaziji kot odprtem prostoru in o fenomenu LPS, bendu iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na eurosongu</p><p><p>Delohobik. Tako se označi ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja. Delo mu namreč predstavlja hobi. Postavlja nove standarde vodenja srednje šole, uvaja moderne pristope, dijake usmerja na različna kreativna področja, premišljeno in argumentirano želi prenoviti šolski sistem. <em><span>“Idealna šola ne sme biti storilno naravnana, usmerjena izključno v ocene in v otroka. Dobra šola je usmerjena v svet in v lokalno okolje, prepoznati mora slehernika.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“V šoli začasno stanuje ukrajinski kitarist, po prvomajskih počitnicah se nam je pridružila še ena ukrajinska dijakinja. Mladim ljudem, ki bežijo pred vojno vihro, moramo pomagati!”</span></p></blockquote> <p>Je konstruktivno kritičen, <span>z dijakinjami in dijaki je odkrit. Še vedno kot glasbeni pedagog tudi poučuje, a</span>ktiven je kot kulturnik in glasbenik, ima izkušnje iz turizma. <em><span>“Na čelu ministrstva potrebujemo nekoga, ki šolstvo čuti. Nekoga, ki ima izkušnje iz prakse in bo šel na teren med učence, dijake, učitelje in profesorje. Distanca med prakso in odločevalskim delom je tako velika, da postaja sistemu izredno nevarna.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“Pravim si delohobik. Delohobik je vsak, ki mu je delo hobi.”</span></p></blockquote> <p>Z Gregorjem Delejo o maturi, šolanju med in po koroni, kakovostnem in pravičnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, stanovanju, ki čaka na kitajskega učitelja in o fenomenu LPS, benda iz gimnazijske glasbene sobe, ki nas zastopa na Eurosongu v Italiji. Bi se jim ravnatelj pridružil na odru?</p></p> Sun, 08 May 2022 08:42:00 +0000 Gregor Deleja: Novi šolski minister naj bo človek iz prakse, ki bo šel na teren Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. <p>Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, o demokratični ekonomiji v absurdnem svetu, pa tudi razlikah med delavskim solastništvom in samoupravljanjem</p><p><p><span><strong>Tej Gonza</strong> je mladi raziskovalec na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji ter kako kot pripadnik generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na prvi maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Ko pogledaš, kako se je premoženje najbogatejših dvignilo v zadnjih dveh, treh letih, je to samo bizarno. Moja generacija se lahko proti temu bori samo z memi. Edini način, kar lahko naredimo, je, da delamo meme, zasmehujemo absurdnost tega sveta. Te stvari, ki jih delamo z delavskim lastništvom, so pljunek v morje v primerjavi s koncentracijo tega kapitala. Korporacije pač nikakor ne bodo šle v to. Ti modeli, s katerimi se ukvarjamo v Sloveniji, so predvsem narejeni za mala in srednja podjetja, za lastnike, ki so odgovorni in so še vedno del nekih lokalnih skupnosti in želijo svojo zapuščino nadaljevati tako, da prodajo svoje podjetje zaposlenim. Ko pa pridemo v sfero velikega kapitala, pa tukaj ni modela, ki bi decentraliziral to lastništvo. Dogaja se obratno. Musku so ravno sprejeli ponudbo za Twitter. To je bizarno, kako ti ljudje iz Silicijeve doline prevzemajo nadzor nad informacijami in praktično nad vsem." </em> </span></p></blockquote></p> 174868997 RTVSLO – Val 202 2294 clean Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. <p>Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, o demokratični ekonomiji v absurdnem svetu, pa tudi razlikah med delavskim solastništvom in samoupravljanjem</p><p><p><span><strong>Tej Gonza</strong> je mladi raziskovalec na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji ter kako kot pripadnik generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na prvi maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Ko pogledaš, kako se je premoženje najbogatejših dvignilo v zadnjih dveh, treh letih, je to samo bizarno. Moja generacija se lahko proti temu bori samo z memi. Edini način, kar lahko naredimo, je, da delamo meme, zasmehujemo absurdnost tega sveta. Te stvari, ki jih delamo z delavskim lastništvom, so pljunek v morje v primerjavi s koncentracijo tega kapitala. Korporacije pač nikakor ne bodo šle v to. Ti modeli, s katerimi se ukvarjamo v Sloveniji, so predvsem narejeni za mala in srednja podjetja, za lastnike, ki so odgovorni in so še vedno del nekih lokalnih skupnosti in želijo svojo zapuščino nadaljevati tako, da prodajo svoje podjetje zaposlenim. Ko pa pridemo v sfero velikega kapitala, pa tukaj ni modela, ki bi decentraliziral to lastništvo. Dogaja se obratno. Musku so ravno sprejeli ponudbo za Twitter. To je bizarno, kako ti ljudje iz Silicijeve doline prevzemajo nadzor nad informacijami in praktično nad vsem." </em> </span></p></blockquote></p> Sun, 01 May 2022 08:45:00 +0000 Tej Gonza: Podjetja v lasti zaposlenih dosegajo večjo produktivnost Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174867283 RTVSLO – Val 202 2128 clean Nedeljska gostja je Zdenka Badovinac, mednarodno uveljavljena kustosinja in teoretičarka, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj direktorica zagrebškega muzeja sodobne umetnosti. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav doma in v tujini. Od leta 2011 je poleg Moderne galerije vodila tudi Muzej sodobne umetnosti Metelkova, zasnovala je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti. Večkrat je bila slovenska komisarka na beneškem bienali in enkrat kot avstrijska komisarka na Bienalu v Sao Paulu. Kot kustosinja in teoretičarka je vabljena v številne muzejske in galerijske hiše ter na razne likovne manifestacije. Je tudi avtorica dveh zbirk esejev o kuratorstvu ter številnih teoretskih razprav o umetnosti, na primer, kako lahko umetniški arhivi vplivajo na drugačno razumevanje zgodovinjenja in s tem tudi muzeja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Sun, 24 Apr 2022 08:45:00 +0000 Zdenka Badovinac: Muzej ne more živeti naprej, če ohranja eno obliko Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek. <p>Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo, soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji</p><p><p>Duhovnik <strong>Janez Cerar</strong> je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.</p> <blockquote><p><em>"Ne samo, da je včasih najlažje molčati, človek se zateče v svoj notranji svet tudi zato, da se zavaruje, včasih je molk priložnost, če govorimo o žrtvi in preživelem zlorabe, da v sebi postavi stvari na pravo mesto. Druga stvar je pa molk, ki prihaja s strani institucij ali družbe, ali molk, ki prihaja s strani odgovornih, ki bi se morali s to zlorabo soočiti. In najvišja stopnja tega molka je slavni mafijski izraz za molčečnost, molk omerta." </em></p></blockquote> <p>Marca 2020 je Janeza Cerarja poklical papež in ga povabil k sebi: <em>"Srečanje mi je ostalo v izjemnem spominu, ker je bil Frančišek prvi predstojnik Katoliške cerkve, ki me je poslušal. Poslušal in slišal."</em></p></p> 174865531 RTVSLO – Val 202 2109 clean Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek. <p>Duhovnik Janez Cerar je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo, soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji</p><p><p>Duhovnik <strong>Janez Cerar</strong> je član misijonske družbe lazaristov, ki je preživel spolno zlorabo. Je soustanovitelj in koordinator zavoda Dovolj je, katerega poslanstvo je zaščita žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi v Sloveniji. Z Gorazdom Rečnikom sta se pogovarjala tudi o veselju zmage nad smrtjo, dialogu, kjer ni na prvem mestu nauk, še manj ideologija, ampak človek, pa tudi o telefonskem klicu, ko je bil na drugi strani papež Frančišek.</p> <blockquote><p><em>"Ne samo, da je včasih najlažje molčati, človek se zateče v svoj notranji svet tudi zato, da se zavaruje, včasih je molk priložnost, če govorimo o žrtvi in preživelem zlorabe, da v sebi postavi stvari na pravo mesto. Druga stvar je pa molk, ki prihaja s strani institucij ali družbe, ali molk, ki prihaja s strani odgovornih, ki bi se morali s to zlorabo soočiti. In najvišja stopnja tega molka je slavni mafijski izraz za molčečnost, molk omerta." </em></p></blockquote> <p>Marca 2020 je Janeza Cerarja poklical papež in ga povabil k sebi: <em>"Srečanje mi je ostalo v izjemnem spominu, ker je bil Frančišek prvi predstojnik Katoliške cerkve, ki me je poslušal. Poslušal in slišal."</em></p></p> Sun, 17 Apr 2022 08:45:00 +0000 Janez Cerar: Pokonci me drži empatija srčnih ljudi V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.<p>Kako pomembna je kultura, ki nas povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami, pripovedujeta zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar</p><p><p>V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca <strong>Rozi Tratar Sticker</strong>, sicer fizioterapevtka, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser <strong>Marjan Štikar</strong>, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal: "<em>Pri meni je jasno, da je najprej jaz, ta ich je prišel kasneje, saj smo v naši vasi govorili samo slovensko.</em>" Rozi pripoveduje, kako pomembna je v teh krajih kultura, ki povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami ...</p> <p>Rozi in Marjan sta se spoznala in zaljubila, ko sta bila dijaka na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Takrat je začel Marjan razmišljati, da bi se začel resno ukvarjati s teatrom: "<em>Bil sem član gledališke skupine Oder mladih in do danes me to ni več izpustilo.</em>" Rozi prepeva v Ženskem zboru Rož in v glasbenem triu Praprotnice, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož v Šentjakobu.</p> <p>Po zaslugi Marjana so številni koncerti, ki jih režira, veliko več kot koncerti, pripoveduje Rozi: "<em>Marjan zna naši pesmi na odru dodati še sliko.</em>"</p> <p>Glasbeni trio Praprotnice, v katerem poje Rozi, je v sodelovanju z Marjanom Štikarjem pripravil odmeven projekt Pesmi upora, zdaj pa že nastaja nov projekt, to so Pesmi pregona. Ravno v teh dneh obeležujemo 80-letnico pregona koroških Slovencev z njihovih domačij na južnem Koroškem. Nacisti so aprila 1942 pregnali okrog 200 slovenskih družin, med njimi so bili tudi Štikarjevi.</p> <blockquote><p>"<em>Te družine so na seznam za pregon dali domačini. V naši družini smo vedeli, da nam je to naredil </em><em>človek iz sosednje vasi, ki je mislil, da bo dobil našo kmetijo.</em>"</p> </blockquote> <p>Marjan Štikar, pobudnik ustanovitve Teatra Trotamora, ki deluje od 1993, je takrat, ko je za svoje delo v letu 2014 prejel prestižno nagrado za človekove pravice, dejal, da ima morda gledališče res večji vpliv, kot si včasih upa misliti, da ga ima.  S svojimi predstavami namreč odpira boleče teme, opozarja na krivice, dotika se tudi globalnih problemov: "<em>Pri tem sem razdvojen, po eni strani mislim, da gledališče kaj pomaga, po drugi strani pa podvomim, ko vidim, kaj ljudje delajo in govorijo.</em>"</p> <p>Rozi Tratar Sticker se spominja, kako je kot desetletnica jokala, ko jo je ravnatelj šole grobo potegnil za lase in v nemščini dejal, da imajo šoli spet Tratarjevo "čefurko", izrekel je grdo žaljivko Tschusch (čuš). Mama ji je razložila, da je to naredil zato, ker govorijo slovensko.</p> <blockquote><p>"<em>To je moj jezik! Mi smo doma peli in govorili v slovenščini, mi smo se imeli radi v slovenščini. Ta dogodek je v meni prebudil upor. Rekla sem, da bom ostala Slovenka</em>."</p></blockquote> <p>Marjan se je nemško naučil šele v prvem razredu, saj so do takrat doma in na vasi govorili slovensko: "<em>Ko sem prišel na slovensko gimnazijo, so na nas čakale skupine fantov, ki so nas hoteli pretepati. Takrat smo začeli slovensko govoriti bolj potiho ali pa smo preklopili na nemščino. V višjih razredih pa se je to spremenilo v upor, začeli smo se braniti in boriti za naše pravice.</em>"</p> <p>Obudili smo tudi spomin na obeleževanje stote obletnice koroškega plebiscita v Šentjakobu (oktober 2020), ko so z rdečim trakom označili mejo, ki razdvaja ljudi. "<em>S tem smo razburili duhove, eni so bili za, drugi proti,"</em> je povedal Marjan Štikar. Ali je gledališče tudi lahko upor? <em>"Zame je gledališče vedno predstavljalo upor.  Morda z leti nisem več tako radikalen, osnovna smer je pa ostala.</em>"</p> <p>Rozi in Marjan sta človeka odprtih rok in src, ki pogosto pomagata ljudem v stiski. Rozi pripoveduje, kako so pri njih živeli begunci iz Sirije, zdaj sta svoj dom odprla Svitlani in njenemu 17-letnemu sinu, ki sta pribežala iz Ukrajine."<em>Če se ljudje povežemo, nam je lažje,</em>" je prepričana Rozi Tratar Sticker.</p> <p>Marjan nam ob koncu pove nekaj besed v rožanščini in pojasni, da beseda trotamora, kot se imenuje teater, ki ga vodi, po rožansko pomeni nočna mora. Za to ime se je odločil, ker želi tudi s svojimi predstavami preganjati nočne more, ki bremenijo Slovenke in Slovence na avstrijskem Koroškem.</p> <p>Ko se dotaknemo mladih in prihodnosti, sta nam Rozi in Marjan še zaupala, da se o svojih morah, bitkah in zmagah veliko pogovarjata tudi s hčerko Ajdo in sinovoma Lanom in Izidorjem.</p></p> 174863612 RTVSLO – Val 202 2197 clean V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser Marjan Štikar, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal, da je zanj vedno na prvem mestu jaz, z ich se je srečal kasneje, saj so v njegovi vasi govorili samo slovensko. Rozi Tratar Sticker pa poudarja, kako pomembna je kultura, ki briše in podira meje med jeziki, državami in ljudmi. Na vrata njune hiše v Rožu sta potrkala tehnik Damjan Rostan in novinarka Tatjana Pirc.<p>Kako pomembna je kultura, ki nas povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami, pripovedujeta zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar</p><p><p>V Šentpetru pri Šentjakobu na avstrijskem Koroškem živita zavedna Slovenca in vsestranska kulturna ustvarjalca <strong>Rozi Tratar Sticker</strong>, sicer fizioterapevtka, ki jo poznamo tudi kot odlično pevko, in igralec ter režiser <strong>Marjan Štikar</strong>, ki je o življenju med JAZ in ICH povedal: "<em>Pri meni je jasno, da je najprej jaz, ta ich je prišel kasneje, saj smo v naši vasi govorili samo slovensko.</em>" Rozi pripoveduje, kako pomembna je v teh krajih kultura, ki povezuje in briše meje med ljudmi, jeziki, državami ...</p> <p>Rozi in Marjan sta se spoznala in zaljubila, ko sta bila dijaka na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Takrat je začel Marjan razmišljati, da bi se začel resno ukvarjati s teatrom: "<em>Bil sem član gledališke skupine Oder mladih in do danes me to ni več izpustilo.</em>" Rozi prepeva v Ženskem zboru Rož in v glasbenem triu Praprotnice, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva Rož v Šentjakobu.</p> <p>Po zaslugi Marjana so številni koncerti, ki jih režira, veliko več kot koncerti, pripoveduje Rozi: "<em>Marjan zna naši pesmi na odru dodati še sliko.</em>"</p> <p>Glasbeni trio Praprotnice, v katerem poje Rozi, je v sodelovanju z Marjanom Štikarjem pripravil odmeven projekt Pesmi upora, zdaj pa že nastaja nov projekt, to so Pesmi pregona. Ravno v teh dneh obeležujemo 80-letnico pregona koroških Slovencev z njihovih domačij na južnem Koroškem. Nacisti so aprila 1942 pregnali okrog 200 slovenskih družin, med njimi so bili tudi Štikarjevi.</p> <blockquote><p>"<em>Te družine so na seznam za pregon dali domačini. V naši družini smo vedeli, da nam je to naredil </em><em>človek iz sosednje vasi, ki je mislil, da bo dobil našo kmetijo.</em>"</p> </blockquote> <p>Marjan Štikar, pobudnik ustanovitve Teatra Trotamora, ki deluje od 1993, je takrat, ko je za svoje delo v letu 2014 prejel prestižno nagrado za človekove pravice, dejal, da ima morda gledališče res večji vpliv, kot si včasih upa misliti, da ga ima.  S svojimi predstavami namreč odpira boleče teme, opozarja na krivice, dotika se tudi globalnih problemov: "<em>Pri tem sem razdvojen, po eni strani mislim, da gledališče kaj pomaga, po drugi strani pa podvomim, ko vidim, kaj ljudje delajo in govorijo.</em>"</p> <p>Rozi Tratar Sticker se spominja, kako je kot desetletnica jokala, ko jo je ravnatelj šole grobo potegnil za lase in v nemščini dejal, da imajo šoli spet Tratarjevo "čefurko", izrekel je grdo žaljivko Tschusch (čuš). Mama ji je razložila, da je to naredil zato, ker govorijo slovensko.</p> <blockquote><p>"<em>To je moj jezik! Mi smo doma peli in govorili v slovenščini, mi smo se imeli radi v slovenščini. Ta dogodek je v meni prebudil upor. Rekla sem, da bom ostala Slovenka</em>."</p></blockquote> <p>Marjan se je nemško naučil šele v prvem razredu, saj so do takrat doma in na vasi govorili slovensko: "<em>Ko sem prišel na slovensko gimnazijo, so na nas čakale skupine fantov, ki so nas hoteli pretepati. Takrat smo začeli slovensko govoriti bolj potiho ali pa smo preklopili na nemščino. V višjih razredih pa se je to spremenilo v upor, začeli smo se braniti in boriti za naše pravice.</em>"</p> <p>Obudili smo tudi spomin na obeleževanje stote obletnice koroškega plebiscita v Šentjakobu (oktober 2020), ko so z rdečim trakom označili mejo, ki razdvaja ljudi. "<em>S tem smo razburili duhove, eni so bili za, drugi proti,"</em> je povedal Marjan Štikar. Ali je gledališče tudi lahko upor? <em>"Zame je gledališče vedno predstavljalo upor.  Morda z leti nisem več tako radikalen, osnovna smer je pa ostala.</em>"</p> <p>Rozi in Marjan sta človeka odprtih rok in src, ki pogosto pomagata ljudem v stiski. Rozi pripoveduje, kako so pri njih živeli begunci iz Sirije, zdaj sta svoj dom odprla Svitlani in njenemu 17-letnemu sinu, ki sta pribežala iz Ukrajine."<em>Če se ljudje povežemo, nam je lažje,</em>" je prepričana Rozi Tratar Sticker.</p> <p>Marjan nam ob koncu pove nekaj besed v rožanščini in pojasni, da beseda trotamora, kot se imenuje teater, ki ga vodi, po rožansko pomeni nočna mora. Za to ime se je odločil, ker želi tudi s svojimi predstavami preganjati nočne more, ki bremenijo Slovenke in Slovence na avstrijskem Koroškem.</p> <p>Ko se dotaknemo mladih in prihodnosti, sta nam Rozi in Marjan še zaupala, da se o svojih morah, bitkah in zmagah veliko pogovarjata tudi s hčerko Ajdo in sinovoma Lanom in Izidorjem.</p></p> Sun, 10 Apr 2022 08:45:00 +0000 Rozi Tratar Sticker in Marjan Štikar o življenju med JAZ in ICH Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.<p>dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica za študijske zadeve in študentska vprašanja na Univerzi v Ljubljani</p><p><blockquote><p>“Politična elita je ob vojni v Ukrajini zaznala, da so vrednote, kot so patriotizem in nacionalizem, lahko kalibrirane s pozitivnim sporočilom in imajo moč, da mobilizirajo ljudstvo. V preteklosti smo te vrednote žal prepuščali populistom, zato upam, da se bomo iz tega kaj naučili.”</p></blockquote> <p>Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje <strong>dr. Ksenija Vidmar Horvat</strong> o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.</p> <p>Priča smo zgodovinskem paradoksu: nova protestniška gibanja govorijo o opolnomočenju, o svobodi govora, o pravici do glasu, kar je besednjak gibanj iz 60ih in 70ih let, ki so se borila za opolnomočenje manjšin na margini. Danes se ta isti besednjak uporablja za zagovarjanje rasizma in izgon migrantov. Glede slovenske zgodovine in obetov pa: <em>“Pomembno je najti skupne cilje, ki zadevajo našo prihodnost. Sploh ker se v preteklosti precej izčrpavamo.”</em></p> <p>--</p> <p dir="ltr">Knjige, ki jih dr. Ksenija Vidmar Horvat priporoča v branje za boljše razumevanje časa in prostora, v katerem živimo:</p> <p dir="ltr"><strong>Dnevnik cesarja Marka Avrelija</strong>, Slovenska matica 2018</p> <p dir="ltr"><strong>Čas skrajnosti</strong>, Eric Hobsbawm, Sophia 2017</p> <p dir="ltr"><strong>Izvori totalitarizma</strong>, Hannah Arendt, Študentska založba 2003</p> <p dir="ltr">Glasbeni izbor:</p> </p> 174861694 RTVSLO – Val 202 2272 clean Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.<p>dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica za študijske zadeve in študentska vprašanja na Univerzi v Ljubljani</p><p><blockquote><p>“Politična elita je ob vojni v Ukrajini zaznala, da so vrednote, kot so patriotizem in nacionalizem, lahko kalibrirane s pozitivnim sporočilom in imajo moč, da mobilizirajo ljudstvo. V preteklosti smo te vrednote žal prepuščali populistom, zato upam, da se bomo iz tega kaj naučili.”</p></blockquote> <p>Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje <strong>dr. Ksenija Vidmar Horvat</strong> o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.</p> <p>Priča smo zgodovinskem paradoksu: nova protestniška gibanja govorijo o opolnomočenju, o svobodi govora, o pravici do glasu, kar je besednjak gibanj iz 60ih in 70ih let, ki so se borila za opolnomočenje manjšin na margini. Danes se ta isti besednjak uporablja za zagovarjanje rasizma in izgon migrantov. Glede slovenske zgodovine in obetov pa: <em>“Pomembno je najti skupne cilje, ki zadevajo našo prihodnost. Sploh ker se v preteklosti precej izčrpavamo.”</em></p> <p>--</p> <p dir="ltr">Knjige, ki jih dr. Ksenija Vidmar Horvat priporoča v branje za boljše razumevanje časa in prostora, v katerem živimo:</p> <p dir="ltr"><strong>Dnevnik cesarja Marka Avrelija</strong>, Slovenska matica 2018</p> <p dir="ltr"><strong>Čas skrajnosti</strong>, Eric Hobsbawm, Sophia 2017</p> <p dir="ltr"><strong>Izvori totalitarizma</strong>, Hannah Arendt, Študentska založba 2003</p> <p dir="ltr">Glasbeni izbor:</p> </p> Sun, 03 Apr 2022 08:45:00 +0000 Dr. Ksenija Vidmar Horvat: Pojmi, kot so svoboda, emancipacija, demokracija, nimajo več istega pomena Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida. <p>Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev s svojimi filmi in televizijskimi serijami razkriva prikrita in večkrat zamolčana kriminalna ozadja na Hrvaškem</p><p><blockquote><p><span>Še junija smo snemali na cestah tega velikega mesta, kjer se danes pomikajo tanki. Tudi mi smo doživeli kaos v devetdesetih, ki se ga spominjam kot v snu. Med snemanjem Šutnje oziroma Molka je v Ukrajini vse delovalo normalno, tudi sodelovanje med Ukrajinci in Rusi ... to, kar se dogaja zdaj, je izključno posledica bolnega uma in ne posledica ruske volje, res je pretresljivo.</span></p></blockquote> <p>Trenutno se na hrvaški radioteleviziji HRT predvaja njegova najnovejša <a href="https://hrtprikazuje.hrt.hr/serije/sutnja-5791090">serija Šutnja/ Molk</a>, ki razkriva afero zlorabljanja mladoletnih deklic, serijo Novine je že pred časom odkupil Netflix in je na seznamu najboljših filmov, ki so bili kadarkoli posneti na temo preiskovalnega novinarstva, serija <a href="https://voyo.si/poster/CAT_1227">Območje brez signala</a>, ki jo gledamo pa HBO-ju pa je lani na prestižnem mednarodnem festivalu Series Mania v Lille-u, prejela Grand Prix med največjimi serijami na svetu.</p> <blockquote><p>Rekel sem jim, da se nisem vpisal na akademijo, da bi dobival najvišje ocene, ampak zato, da lahko snemam filme! Ni se mi dalo izgubljati časa. Vrnil sem se desetletje pozneje, ko so me prosili, naj diplomiram, to sem storil za očeta in za mamo.</p></blockquote></p> 174857460 RTVSLO – Val 202 2611 clean Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev. Avtor serije Novine, ki jo je odkupil Netflix, njegovo serijo Območje brez signala pa HBO. Trenutno se na HR1 predvaja najnovejša serija Šutnja/ Molk, o razkriti aferi zlorabljanja mladoletnih deklic, ki so jih iz Osjeka vozili v Kijev, kjer so tudi snemali serijo v času covida. <p>Dalibor Matanić je eden najuspešnejših sodobnih hrvaških filmskih režiserjev s svojimi filmi in televizijskimi serijami razkriva prikrita in večkrat zamolčana kriminalna ozadja na Hrvaškem</p><p><blockquote><p><span>Še junija smo snemali na cestah tega velikega mesta, kjer se danes pomikajo tanki. Tudi mi smo doživeli kaos v devetdesetih, ki se ga spominjam kot v snu. Med snemanjem Šutnje oziroma Molka je v Ukrajini vse delovalo normalno, tudi sodelovanje med Ukrajinci in Rusi ... to, kar se dogaja zdaj, je izključno posledica bolnega uma in ne posledica ruske volje, res je pretresljivo.</span></p></blockquote> <p>Trenutno se na hrvaški radioteleviziji HRT predvaja njegova najnovejša <a href="https://hrtprikazuje.hrt.hr/serije/sutnja-5791090">serija Šutnja/ Molk</a>, ki razkriva afero zlorabljanja mladoletnih deklic, serijo Novine je že pred časom odkupil Netflix in je na seznamu najboljših filmov, ki so bili kadarkoli posneti na temo preiskovalnega novinarstva, serija <a href="https://voyo.si/poster/CAT_1227">Območje brez signala</a>, ki jo gledamo pa HBO-ju pa je lani na prestižnem mednarodnem festivalu Series Mania v Lille-u, prejela Grand Prix med največjimi serijami na svetu.</p> <blockquote><p>Rekel sem jim, da se nisem vpisal na akademijo, da bi dobival najvišje ocene, ampak zato, da lahko snemam filme! Ni se mi dalo izgubljati časa. Vrnil sem se desetletje pozneje, ko so me prosili, naj diplomiram, to sem storil za očeta in za mamo.</p></blockquote></p> Sun, 20 Mar 2022 09:45:00 +0000 Dalibor Matanić: Tišina je lahko ubijalsko orožje Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.<p>Branko Soban, nekdanji dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator o tem, da živimo v zelo brutalnem času, ko se odločamo med demokracijo in avtoritarizmom</p><p><p>Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.</p> <blockquote><p>"Ne vem, če bi v Evropi danes našli politika, ki bi se v takšni situaciji tako znašel, kot se je Zelenski. To, kar počne, je herojsko! Te dni so se pojavile tudi ideje - kar je žalostno -, da je treba Zelenskemu ta hip podeliti Nobelovo nagrado za mir, ker ga jeseni ne bo več."</p></blockquote> <p><span><strong>Branko Soban</strong> v branje za boljše razumevanje aktualnih razmer v Ukrajini in Rusiji priporoča spodnje naslove. Nekaj jih je v slovenščini, večina v angleščini. V vsakem primeru zelo priporočamo! </span></p> <ul> <li><b><span><span>Svetlan</span><span>a Aleksijevič : </span></span></b><span>v slovenščino sta prevedeni Č</span><span>ernobilska molitev in Vojna nima ženskega obraza. Brati pa je treba </span><span>tudi vsa druga njena dela (v angleščini ali ruščini).</span></li> <li><strong>Taras Ševčenko </strong>&amp;<strong> Ivan Franko </strong>kot <span>glavna ukrajinska klasika.</span></li> <li><strong>Andrej Kurkov, Jurij Andruhovič </strong>(dobitnik Vilenice)<strong> &amp; Sergij Žadan </strong>kot najbolj <span>znani ukrajinski pisatelji nove generacije, prevedeni v slovenščino.</span></li> <li><strong>Stanislav Aseyev: </strong><span>The Torture Camp on Paradise Street</span></li> <li><strong>Oleg Sencov: </strong><span>The Second One’s Also Worth Buying</span></li> <li><strong>Andrew Wilson: </strong><span>The Ukrainians, Unexpected Nation</span></li> <li><strong>Serhii Plokhy: </strong><span>The Gates of Europe</span></li> <li><strong>Anna Reid: </strong><span>Borderland</span></li> <li><strong>Anne Applebaum: </strong><span>Red Famine</span></li> <li><strong>Mychailo Wynnyckij: </strong>Ukraine’s Maidan, Russia’s War<b> </b></li> <li><strong>Catherine Belton: </strong><span>Putin’s People</span></li> <li><strong>Peter Pomerantsev: </strong><span>This is NOT Propaganda</span></li> <li><strong>Heidi Blake: </strong><span>From Russia With Blood</span></li> <li><strong>Mikhail Zygar: </strong><span>All the Kremlin’s Men</span></li> <li><strong>Nina Jankowicz: </strong><span>How to Lose the Information War</span></li> <li><strong>Masha Gessen: </strong><span>The Man Without a Face</span></li> <li><strong>Timothy Snyder: </strong><span>The Road To Unfreedom; Bloodlands</span></li> <li><strong>Sam Greene: </strong><span>Putin v People</span></li> <li><strong>Gari Kasparov: </strong>Winter is Coming (<span>tudi v slovenščini)</span></li> <li><strong>Gulnaz Sharafutdinova: </strong><span>The Red Mirror</span></li> </ul> <h3>Glasbeni izbor Branka Sobana:</h3> <p dir="ltr"><b>JAMALA: </b>1944</p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><b>JADRANKA STOJAKOVIĆ: </b>Što te nema</p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><b>DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: </b>Valček št. 2<b></b></p> </p> 174855826 RTVSLO – Val 202 2237 clean Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.<p>Branko Soban, nekdanji dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator o tem, da živimo v zelo brutalnem času, ko se odločamo med demokracijo in avtoritarizmom</p><p><p>Nedeljski gost je Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice in zunanjepolitični komentator, ki so mu ruske oblasti leta 2005 zaradi njegovega pisanja o Čečeniji prepovedale vstop v državo. Zahod, kot pravi, tudi zaradi lastne preračunljivosti ni znal ali želel razumeti Rusije, v kateri leta 2022 vlada diktatura: obstaja samo imitacija volitev, v zaporih pa je več kot 1000 političnih zapornikov.</p> <blockquote><p>"Ne vem, če bi v Evropi danes našli politika, ki bi se v takšni situaciji tako znašel, kot se je Zelenski. To, kar počne, je herojsko! Te dni so se pojavile tudi ideje - kar je žalostno -, da je treba Zelenskemu ta hip podeliti Nobelovo nagrado za mir, ker ga jeseni ne bo več."</p></blockquote> <p><span><strong>Branko Soban</strong> v branje za boljše razumevanje aktualnih razmer v Ukrajini in Rusiji priporoča spodnje naslove. Nekaj jih je v slovenščini, večina v angleščini. V vsakem primeru zelo priporočamo! </span></p> <ul> <li><b><span><span>Svetlan</span><span>a Aleksijevič : </span></span></b><span>v slovenščino sta prevedeni Č</span><span>ernobilska molitev in Vojna nima ženskega obraza. Brati pa je treba </span><span>tudi vsa druga njena dela (v angleščini ali ruščini).</span></li> <li><strong>Taras Ševčenko </strong>&amp;<strong> Ivan Franko </strong>kot <span>glavna ukrajinska klasika.</span></li> <li><strong>Andrej Kurkov, Jurij Andruhovič </strong>(dobitnik Vilenice)<strong> &amp; Sergij Žadan </strong>kot najbolj <span>znani ukrajinski pisatelji nove generacije, prevedeni v slovenščino.</span></li> <li><strong>Stanislav Aseyev: </strong><span>The Torture Camp on Paradise Street</span></li> <li><strong>Oleg Sencov: </strong><span>The Second One’s Also Worth Buying</span></li> <li><strong>Andrew Wilson: </strong><span>The Ukrainians, Unexpected Nation</span></li> <li><strong>Serhii Plokhy: </strong><span>The Gates of Europe</span></li> <li><strong>Anna Reid: </strong><span>Borderland</span></li> <li><strong>Anne Applebaum: </strong><span>Red Famine</span></li> <li><strong>Mychailo Wynnyckij: </strong>Ukraine’s Maidan, Russia’s War<b> </b></li> <li><strong>Catherine Belton: </strong><span>Putin’s People</span></li> <li><strong>Peter Pomerantsev: </strong><span>This is NOT Propaganda</span></li> <li><strong>Heidi Blake: </strong><span>From Russia With Blood</span></li> <li><strong>Mikhail Zygar: </strong><span>All the Kremlin’s Men</span></li> <li><strong>Nina Jankowicz: </strong><span>How to Lose the Information War</span></li> <li><strong>Masha Gessen: </strong><span>The Man Without a Face</span></li> <li><strong>Timothy Snyder: </strong><span>The Road To Unfreedom; Bloodlands</span></li> <li><strong>Sam Greene: </strong><span>Putin v People</span></li> <li><strong>Gari Kasparov: </strong>Winter is Coming (<span>tudi v slovenščini)</span></li> <li><strong>Gulnaz Sharafutdinova: </strong><span>The Red Mirror</span></li> </ul> <h3>Glasbeni izbor Branka Sobana:</h3> <p dir="ltr"><b>JAMALA: </b>1944</p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><b>JADRANKA STOJAKOVIĆ: </b>Što te nema</p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><b>DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: </b>Valček št. 2<b></b></p> </p> Sun, 13 Mar 2022 07:15:00 +0000 Branko Soban: Evropa o evropskih vrednotah preveč govori in nič naredi Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.<p>Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi? </p><p><blockquote><p><em><span>"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."</span></em></p></blockquote> <p>Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v <a href="https://www.pms-lj.si/si/o-muzeju/zaposleni/prof--dr--boris-krystufek">Prirodoslovnem muzeju Slovenije</a>, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor <strong>Boris Kryštufek</strong>, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.</p> <blockquote><p><em>"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."</em></p></blockquote> <h3><strong>Glasbeni izbor:</strong></h3> <p><span>Zabranjeno pušenje – Zenica blues</span></p> <p><span>Pro Arte – Nemoj draga plakati</span></p> <p><span>Bijelo dugme – Lipe cvatu</span></p> </p> 174853872 RTVSLO – Val 202 2152 clean Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biodiverzitete sesalcev. Ob tem pa profesor doktor Boris Kryštufek, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.<p>Muzejski zoolog in velik poznavalec sesalcev, profesor Boris Kryštufek: Kaj bo hitrejše; destrukcija ali protiukrepi? </p><p><blockquote><p><em><span>"Slovenija nima javno dostopne biodiverzitetne baze, čeprav se je že zavezala, da bo to naredila."</span></em></p></blockquote> <p>Sesalci, predvsem mali, so ga začeli zanimati že v gimnazijskih letih, ko je začel raziskovati, da ni vsaka miš le miška. Ko se je zaposlil v <a href="https://www.pms-lj.si/si/o-muzeju/zaposleni/prof--dr--boris-krystufek">Prirodoslovnem muzeju Slovenije</a>, je kot muzejski zoolog začel pripravljati zbirko sesalcev, za katero še vedno skrbi in je danes največja te vrste v Jugovzhodni Evropi. Tudi sam je opisal štiri nove vrste sesalcev in leta 2020 prejel Zoisovo priznanje za pomembne dosežke pri raziskovanju biotske raznovrstnosti sesalcev. Ob tem pa profesor doktor <strong>Boris Kryštufek</strong>, ki je tudi znanstveni svetnik v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, že leta opozarja na prostorsko stisko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, na neustrezne prostore za shranjevanje naravoslovnih zbirk, ki so nacionalnega pomena in arhiv žive narave.</p> <blockquote><p><em>"Pri prirodoslovnih zbirkah gre za organsko gradivo, ki je občutljivejši material, kot so umetniški in arheološki predmeti, kot so zgodovisnke listine, kovine, papir, kar koli, kar hranijo drugi muzeji, galerije, arhivi. Standardi so pa daleč najslabši ravno v Prirodoslovnem muzeju, ampak to je balkanoidnost."</em></p></blockquote> <h3><strong>Glasbeni izbor:</strong></h3> <p><span>Zabranjeno pušenje – Zenica blues</span></p> <p><span>Pro Arte – Nemoj draga plakati</span></p> <p><span>Bijelo dugme – Lipe cvatu</span></p> </p> Sun, 06 Mar 2022 09:45:00 +0000 Prof dr. Boris Kryštufek: Mi razkrajamo na vseh možnih strukturnih ravneh, od klime tam gor in potem navzdol Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.<p>Vandana Shiva je svetovno znana okoljska aktivistka in prejemnica alternativne Nobelove nagrade</p><p><p><a href="https://twitter.com/drvandanashiva"><strong>Dr. Vandana Shiva</strong></a> večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174851850 RTVSLO – Val 202 2083 clean Dr. Vandana Shiva večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.<p>Vandana Shiva je svetovno znana okoljska aktivistka in prejemnica alternativne Nobelove nagrade</p><p><p><a href="https://twitter.com/drvandanashiva"><strong>Dr. Vandana Shiva</strong></a> večino časa preživi na kmetiji gibanja Navdanya, ki ga je ustanovila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gibanje se zgleduje po Gandhijevih metodah nenasilnega upora. Združuje ženske in kmete za zaščito biološke in kulturne raznovrstnosti. Človeka ne ločuje od narave, ne priznava pa tudi hierarhij med kulturami, spoli, rasami in verami. Navdanya pomeni »devet semen« in simbolizira zaščito biotske in kulturne raznovrstnosti, ki poudarja, da hrana ni blago, proizvedeno s strupenimi umetnimi kemikalijami, zaradi katerih izumirajo številne vrste. Industrijska hrana pospešuje podnebne spremembe, povzroča bolezni in prispeva k njihovemu širjenju, zato v gibanju Navdanya hrano pridelujejo ekološko in skrbijo za regeneracijo zemlje, vode in biodiverziteto. V več kot 150 skupnostnih bankah semen ohranjajo bogato naravno dediščino in raznovrstnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 27 Feb 2022 09:45:00 +0000 Vandana Shiva: Valuta življenja je življenje samo Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar. <p>Starosta alpskega smučanja Tone Vogrinec o poti od Innsbrucka 1976 do Sočija 2014, kamor so ga povabili Hrvati. Od Bojana Križaja do Mateje Svet. Od The Supremes do Bilečanke. Pa tudi o kombiju za 700 nemških mark</p><p><p>Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu je bil nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja <strong>Tone Vogrinec</strong>. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Tone Vogrinec - Tona – sinonim za slovensko alpsko smučanje, ki ga je zastrupilo že zelo zgodaj in postalo njegovo življenje. Mogoče bi bilo drugače, če ne bi za 700 nemških mark v 60-ih kupil kombija.</p> <blockquote><p>"Kombi mi je olajšal in omogočil več nastopov v smučarski reprezentanci. Trenerji so se odločali ali v ekipo vzamejo Vogrinca in gre ekipa na pot s kombijem, ali pa se na tekme odpravijo z vlakom."</p></blockquote> <p>Od tekmovalca, trenerja, do dolgoletnega direktorja reprezentanc. Od olimpijskega Innsbrucka 76'… <em>"To so bile skromne igre, organizirane v korist samega športa. Olimpijski duh je bil veliko bolj prisoten kot je danes. Sploh v Pekingu bodo športniki živeli v mehurčku, zanima me kako bodo sploh lahko dihali." ..</em>. do Sočija 2014, kamor so ga v delegacijo povabili Hrvati, ne Slovenci.</p> <blockquote><p>"Po 11-ih igrah, na katerih sem bil aktivni udeleženec, sem pričakoval, da bom ob vseh funkcionarjih in sponzorjih, povabljen v Soči tudi sam. Pa me OKS ni povabil, kar me je zelo razočaralo. Ko so to izvedeli Hrvati, so me povabili oni in bil sem del njihove delegacije."</p></blockquote> <p>O (ne)cepljenih športnikih, ki ne gredo na igre ali velika tekmovanja.<em> "Jaz tega enostavno ne razumem. Da športniki zaradi nasprotovanja cepljenju uničujejo svojo kariero, mi res ne gre v račun. Konec koncev je poseg v telo tudi intenzivno treniranje."</em></p> <h5>O Bojanu Križaju</h5> <p><em>"Ko sem ob pripravljanju knjige eno leto brskal po papirjih, mi je bilo vsak dan bolj jasno, da je mejnik v razvoju jugoslovanskega, slovenskega alpskega smučanja prav Bojan Križaj. Če ne bi bilo njegove zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu, bi se žalostna zgodba smučarije pri nas nadaljevala še naprej."</em></p> <h5>O razpadu dveh družin zaradi smučanja</h5> <p><em>"Jaz sem bil zastrupljen z alpskim smučanjem, ki je bilo pri meni na prvem, drugem, pa tudi dvajsetem mestu. Vse drugo sem dal na stran. To pa je bilo za vse, ki so takrat živeli ob meni, zelo slabo."</em></p> <h5>O slovesu Mateje Svet</h5> <p><em>"Moja želja je, da bi se enkrat lahko srečala, si pogledala v oči in si dala roko. Nikakršnega razloga ni, da bi ta zamera trajala še naprej. Jaz ne vem zakaj je jezna name."</em></p> <h3>GLASBENI IZBOR TONETA VOGRINCA</h3> <p><strong>Queen - We Are The Champions</strong></p> <p><strong><span>Lačni Franz − Kaj bi mi brez nas</span></strong></p> <p><strong>Vlado Kreslin - Tvoje jutro</strong></p> </p> 174843304 RTVSLO – Val 202 2249 clean Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu bo nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja, Tone Vogrinec. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Te bo obujal tudi v tokratnem pogovoru, v katerem bo razmišljal o globalni krizi smučarskega športa, o prihodnosti olimpijskih iger, o zapletih z necepljenimi športniki, o Bojanu Križaju, o dveh izgubljenih družinah, o očitkih na račun njegovega dela, o Mateji Svet, pa tudi o kombiju za 700 nemških mark. In o petju "Bilečanke" tudi. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar. <p>Starosta alpskega smučanja Tone Vogrinec o poti od Innsbrucka 1976 do Sočija 2014, kamor so ga povabili Hrvati. Od Bojana Križaja do Mateje Svet. Od The Supremes do Bilečanke. Pa tudi o kombiju za 700 nemških mark</p><p><p>Pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu je bil nedeljski gost starosta slovenskega alpskega smučanja <strong>Tone Vogrinec</strong>. Popularni Tona bo po koncu iger, 24. februarja, praznoval 80. rojstni dan, ob tem jubileju bo izšla tudi skoraj 500 strani dolga knjiga spominov. Tone Vogrinec - Tona – sinonim za slovensko alpsko smučanje, ki ga je zastrupilo že zelo zgodaj in postalo njegovo življenje. Mogoče bi bilo drugače, če ne bi za 700 nemških mark v 60-ih kupil kombija.</p> <blockquote><p>"Kombi mi je olajšal in omogočil več nastopov v smučarski reprezentanci. Trenerji so se odločali ali v ekipo vzamejo Vogrinca in gre ekipa na pot s kombijem, ali pa se na tekme odpravijo z vlakom."</p></blockquote> <p>Od tekmovalca, trenerja, do dolgoletnega direktorja reprezentanc. Od olimpijskega Innsbrucka 76'… <em>"To so bile skromne igre, organizirane v korist samega športa. Olimpijski duh je bil veliko bolj prisoten kot je danes. Sploh v Pekingu bodo športniki živeli v mehurčku, zanima me kako bodo sploh lahko dihali." ..</em>. do Sočija 2014, kamor so ga v delegacijo povabili Hrvati, ne Slovenci.</p> <blockquote><p>"Po 11-ih igrah, na katerih sem bil aktivni udeleženec, sem pričakoval, da bom ob vseh funkcionarjih in sponzorjih, povabljen v Soči tudi sam. Pa me OKS ni povabil, kar me je zelo razočaralo. Ko so to izvedeli Hrvati, so me povabili oni in bil sem del njihove delegacije."</p></blockquote> <p>O (ne)cepljenih športnikih, ki ne gredo na igre ali velika tekmovanja.<em> "Jaz tega enostavno ne razumem. Da športniki zaradi nasprotovanja cepljenju uničujejo svojo kariero, mi res ne gre v račun. Konec koncev je poseg v telo tudi intenzivno treniranje."</em></p> <h5>O Bojanu Križaju</h5> <p><em>"Ko sem ob pripravljanju knjige eno leto brskal po papirjih, mi je bilo vsak dan bolj jasno, da je mejnik v razvoju jugoslovanskega, slovenskega alpskega smučanja prav Bojan Križaj. Če ne bi bilo njegove zmage na mladinskem svetovnem prvenstvu, bi se žalostna zgodba smučarije pri nas nadaljevala še naprej."</em></p> <h5>O razpadu dveh družin zaradi smučanja</h5> <p><em>"Jaz sem bil zastrupljen z alpskim smučanjem, ki je bilo pri meni na prvem, drugem, pa tudi dvajsetem mestu. Vse drugo sem dal na stran. To pa je bilo za vse, ki so takrat živeli ob meni, zelo slabo."</em></p> <h5>O slovesu Mateje Svet</h5> <p><em>"Moja želja je, da bi se enkrat lahko srečala, si pogledala v oči in si dala roko. Nikakršnega razloga ni, da bi ta zamera trajala še naprej. Jaz ne vem zakaj je jezna name."</em></p> <h3>GLASBENI IZBOR TONETA VOGRINCA</h3> <p><strong>Queen - We Are The Champions</strong></p> <p><strong><span>Lačni Franz − Kaj bi mi brez nas</span></strong></p> <p><strong>Vlado Kreslin - Tvoje jutro</strong></p> </p> Sun, 30 Jan 2022 09:45:00 +0000 Tone Vogrinec: Jaz bom pa kar naprej Tona! Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Ervin Hladnik Milharčič</strong> s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v novinarstvu še vedno postavlja najvišje standarde v svojih primarnih žanrih - kolumnah in novinarskih reportažah. Najbolje se znajde na terenu, v pogovoru z ljudmi. Goričan v Ljubljani, Slovenec v svetu.</p> <blockquote> <p>O tem, zakaj vztrajati v novinarstvu, zakaj je na besedilo treba gledati kot na rock’n’roll, o radiu z nostalgijo, o brezrokavniku z žepi in robustnem zelenem terencu.</p> </blockquote> <p>Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je mislil, da smo na poti v evropskost, zdaj priznava, da se je zmotil. Kot novinar opaža, da se v njegovi domovini dogaja desna revolucija: "<em>Na oblasti niso konservativci. To so nevarni revolucionarji, ki globinsko spreminjajo ne samo politično strukturo države, ampak tudi ekonomska razmerja, šolski sistem, potiskajo javno zdravstvo v zasebne roke."</em></p> <blockquote> <p><em>"Zdajšnja vlada me spominja na starce, ki gredo v disko. Tam so osemnajstletniki, potem pa imaš v kotu neko skupino 50-, 60-letnikov, ki so si razpeli srajce in plešejo. Ko jih pogledaš, ti pomaga edino pieteta."</em></p> </blockquote> </body> </html> 174841817 RTVSLO – Val 202 2426 clean Ervin Hladnik Milharčič. Kolumnist. Satirik. Predvsem pa novinar. Terenski. Eden tistih, ki ima že dolgo oznako: legendaren<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p><strong>Ervin Hladnik Milharčič</strong> s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v novinarstvu še vedno postavlja najvišje standarde v svojih primarnih žanrih - kolumnah in novinarskih reportažah. Najbolje se znajde na terenu, v pogovoru z ljudmi. Goričan v Ljubljani, Slovenec v svetu.</p> <blockquote> <p>O tem, zakaj vztrajati v novinarstvu, zakaj je na besedilo treba gledati kot na rock’n’roll, o radiu z nostalgijo, o brezrokavniku z žepi in robustnem zelenem terencu.</p> </blockquote> <p>Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je mislil, da smo na poti v evropskost, zdaj priznava, da se je zmotil. Kot novinar opaža, da se v njegovi domovini dogaja desna revolucija: "<em>Na oblasti niso konservativci. To so nevarni revolucionarji, ki globinsko spreminjajo ne samo politično strukturo države, ampak tudi ekonomska razmerja, šolski sistem, potiskajo javno zdravstvo v zasebne roke."</em></p> <blockquote> <p><em>"Zdajšnja vlada me spominja na starce, ki gredo v disko. Tam so osemnajstletniki, potem pa imaš v kotu neko skupino 50-, 60-letnikov, ki so si razpeli srajce in plešejo. Ko jih pogledaš, ti pomaga edino pieteta."</em></p> </blockquote> </body> </html> Sun, 23 Jan 2022 09:45:00 +0000 Ervin Hladnik Milharčič: Vlada me spominja na starce, ki gredo v disko Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.<p>Tomaž Rotar. Doktor dentalne medicine. Alpinist, ki je osvojil tri najvišje gore sveta. Egoist, ki ima neizmerno rad družino. Smrt je zanj najboljši izum življenja</p><p><p>Nedeljski gost <strong>Tomaž Rotar</strong> je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "<em>Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico."</em></p> <p>Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njeg sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.</p></p> 174839704 RTVSLO – Val 202 2516 clean Nedeljski gost Tomaž Rotar je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico." Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njega sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.<p>Tomaž Rotar. Doktor dentalne medicine. Alpinist, ki je osvojil tri najvišje gore sveta. Egoist, ki ima neizmerno rad družino. Smrt je zanj najboljši izum življenja</p><p><p>Nedeljski gost <strong>Tomaž Rotar</strong> je doktor dentalne medicine in alpinist, ki je stal na vseh treh najvišjih vrhovih sveta. Februarja bo minilo leto dni odkar se je vrnil v življenje – ob zimskem vzponu na K2 je še pravočasno odnehal, trije njegovi soplezalci pa ne. "<em>Mene je očitno ena nevidna roka ali pa neviden glas, božji ali pa od kogarkoli že, postavil k pameti…Odločil sem se očitno pravilno in zato lahko še vedno ob nedeljah obiskujem Kredarico in Begunjščico."</em></p> <p>Dr. Rotar je delil svoja razmišljanja o ekstremnih alpinističnih podvigih, o egoizmu, o smrti, ki je zanj najboljši izum življenja. Pa o čustvih v Himalaji. Pravi, da moramo strah jemati kot zdravilo. Če ga je preveč nam bo škodoval, če ga je ravno prav pa nas bo varoval, zaradi strahu smo potem še vedno živi. Njeg sicer bolj kot strah varuje želja, da bi še kdaj prišel domov.</p></p> Sun, 16 Jan 2022 09:45:00 +0000 Tomaž Rotar: Strah moramo jemati kot zdravilo Sergej Trifunović. Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj. V Beogradu se je z njim pogovarjal Gašper Andrinek. Pri pripravi besedila je sodelovala Jana Vidic. Lektorirala Saša Grčman. Prevode je bral Jure Franko, izseke iz knjige Ivan Lotrič. Posebna zahvala Goranu Vojnoviću in Radku Poliču. <p>Sergej Trifunović. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj</p><p><p><strong>Sergeja Trifunovića</strong> so nekoč označili za največjega talenta srbskega gledališča. Sam komplimente zavrača. Vseeno gre verjetno za enega najbolj znanih gledaliških in filmskih igralcev na Balkanu, ki pa mu je uspelo tudi v tujini. Močna družbena angažiranost ga je med drugim potegnila v politiko. Če se je pred več kot 20 leti boril proti režimu Slobodana Miloševića, je zdaj oster kritik Aleksandra Vučića. Vseeno sebe še vedno najprej vidi kot umetnika.</p></p> 174837651 RTVSLO – Val 202 2605 clean Sergej Trifunović. Letnik 1972. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj. V Beogradu se je z njim pogovarjal Gašper Andrinek. Pri pripravi besedila je sodelovala Jana Vidic. Lektorirala Saša Grčman. Prevode je bral Jure Franko, izseke iz knjige Ivan Lotrič. Posebna zahvala Goranu Vojnoviću in Radku Poliču. <p>Sergej Trifunović. Gledališki in filmski igralec. Pesnik. Aktivist. Dobrodelnež. Priložnostni politik. Včasih provokator. Zdaj tudi pisatelj</p><p><p><strong>Sergeja Trifunovića</strong> so nekoč označili za največjega talenta srbskega gledališča. Sam komplimente zavrača. Vseeno gre verjetno za enega najbolj znanih gledaliških in filmskih igralcev na Balkanu, ki pa mu je uspelo tudi v tujini. Močna družbena angažiranost ga je med drugim potegnila v politiko. Če se je pred več kot 20 leti boril proti režimu Slobodana Miloševića, je zdaj oster kritik Aleksandra Vučića. Vseeno sebe še vedno najprej vidi kot umetnika.</p></p> Sun, 09 Jan 2022 09:45:00 +0000 Sergej Trifunović: Edinstven balkanski magični realizem Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.<p>Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom</p><p><p>Dr. <strong>Mateja Ratej</strong> je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "<em>Čutim, da sem, kjer moram biti,"</em> pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.</p> <blockquote><p>"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."</p></blockquote> <p>Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.</p> <blockquote><p>"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."</p></blockquote> <p>V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.</p> <blockquote><p>"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."</p></blockquote> <h5>Ob pogovoru Mateja Ratej priporoča dve skladbi:</h5> <p><strong>EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO</strong></p> <p><strong>LEOPOLD I. – EDINO</strong></p> </p> 174832371 RTVSLO – Val 202 2546 clean Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.<p>Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom</p><p><p>Dr. <strong>Mateja Ratej</strong> je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "<em>Čutim, da sem, kjer moram biti,"</em> pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.</p> <blockquote><p>"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."</p></blockquote> <p>Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.</p> <blockquote><p>"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."</p></blockquote> <p>V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.</p> <blockquote><p>"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."</p></blockquote> <h5>Ob pogovoru Mateja Ratej priporoča dve skladbi:</h5> <p><strong>EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO</strong></p> <p><strong>LEOPOLD I. – EDINO</strong></p> </p> Sun, 19 Dec 2021 09:45:00 +0000 Mateja Ratej: Ključne resnice družbe so zmeraj na njenem obrobju Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj. <p>Prim. Jasna Čuk Rupnik je aktivna na več področjih, med drugim je tudi članica skupine za primarno pediatrijo</p><p><blockquote><p>“Nekateri ljudje ne morejo prisluhniti stroki, ampak so popolnoma omreženi s teorijami zarot. Ne razumejo, da se v tej proticepilski industriji obrača veliko denarja in je cilj dobiček nekaterih izbrancev.”</p></blockquote> <p>V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu, je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom, da resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je na Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.</p> <blockquote><p><span>“Moja ocena je, gledam celostno, da smo v epidemiji delovali tako shizofreno, da smo s tem povzročili otrokom bistveno večje travme, kot bi jih, če bi ustvarjali sistem trdno, z jasnimi usmeritvami in jasnimi navodili. Raziskave so pokazale, da so otroci utrpeli manj škode tam, kjer so bili postopki varovanja pred okužbami bolj rigorozni, vendar so stali in ni bilo v okolju brezplodnega, škodljivega in destruktivnega upiranja.”</span></p></blockquote></p> 174829969 RTVSLO – Val 202 2298 clean Jasna Čuk Rupnik je dejavna na mnogih področjih, med drugim tudi članica skupine za primarno pediatrijo. V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom: Resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj. <p>Prim. Jasna Čuk Rupnik je aktivna na več področjih, med drugim je tudi članica skupine za primarno pediatrijo</p><p><blockquote><p>“Nekateri ljudje ne morejo prisluhniti stroki, ampak so popolnoma omreženi s teorijami zarot. Ne razumejo, da se v tej proticepilski industriji obrača veliko denarja in je cilj dobiček nekaterih izbrancev.”</p></blockquote> <p>V centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki ga je ustanovila v Logatcu, je spoznala vse stranpoti odvisnosti, a paciente navdajala z optimizmom in jim moč dajala z motom, da resnica boli samo na začetku, potem ti da močna, široka krila za življenje. Preselila se je na Kras, kot prostovoljka je sodelovala v mobilni cepilni enoti in se pridružila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovelj.</p> <blockquote><p><span>“Moja ocena je, gledam celostno, da smo v epidemiji delovali tako shizofreno, da smo s tem povzročili otrokom bistveno večje travme, kot bi jih, če bi ustvarjali sistem trdno, z jasnimi usmeritvami in jasnimi navodili. Raziskave so pokazale, da so otroci utrpeli manj škode tam, kjer so bili postopki varovanja pred okužbami bolj rigorozni, vendar so stali in ni bilo v okolju brezplodnega, škodljivega in destruktivnega upiranja.”</span></p></blockquote></p> Sun, 12 Dec 2021 09:45:00 +0000 Pediatrinja Jasna Čuk Rupnik: V epidemiji trpimo vsi razen dobičkarji Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.<p>Erica Johnson Debeljak je pisateljica, prevajalka in avtorica naj knjige 2021</p><p><p>Pisateljica in prevajalka <strong>Erica Johnson Debeljak</strong> se je rodila v San Franciscu, pozneje pa je živela v New Yorku, kjer je leta 1991, ko je spoznala pesnika Aleša Debeljaka, delala na francoski banki. Aleš je takrat ravno dokončeval doktorski študij v New Yorku in tri mesece po njunem srečanju, iz katerega je nastala velika ljubezen, se mu je izteklo bivanje v Združenih državah.  Erica se je v Slovenijo preselila leta 1993, poročila sta se, rodili so se jima trije otroci, Klara, Simon, Lukas, in Erica, nekdanja bančnica, je začela v Sloveniji pisati, najprej feljton za Delo, kmalu so izšle njene prve knjige.</p> <p>28. januarja 2016 je Aleš Debeljak nenadoma umrl. <em>"Njegova duša se je odpravila na potovanje po neznanski in skrivnostni pokrajini, kjer ga ne morem spremljati,"</em> je zapisala Erica. Nastopilo je obdobje žalovanja, Erica se je poglobila v to tematiko, pa tudi, ker kar naenkrat ni bila več Aleševa žena, v fenomen vdovstva. Pisanje je bilo najprej terapevtsko, a iz tega je nastala njena knjiga <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em>, ki je izšla letos. Knjiga je ravno v teh dneh postala naj knjiga 2021. Predloge, za katere so glasovali obiskovalci knjižnega sejma, so izbrali založniki in knjigotržci, največ glasov pa je prejela prav knjiga Erice Johnson Debeljak <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em>, ki je zagotovo vrhunec njenega dosedanjega pisateljskega opusa.</p> <h3><strong>Kdo ste? Kako bi Erica odgovorila na to vprašanje?</strong></h3> <blockquote><p><em>"Pogosto me sprašujejo, ali sem bolj Slovenka ali bolj Američanka. Seveda sem oboje. Res pa je, da mesece ali celo leta po Aleševi smrti, ko sem se zjutraj zbudila, nisem vedela, kam spadam. Zdaj sem bolje, tu se počutim doma, ko se zjutraj prebudim, vem, da spadam sem in da je to moje življenje."</em></p></blockquote> <p>Erica Johnson Debeljak piše v angleščini, njena besedila so prevedena v slovenščino, saj ima veliko navdušenih slovenskih bralk in bralcev. Za naš radijski intervju se je odločila, da bo  govorila slovensko. Oddaja je nastajala nekaj tednov, saj sva se srečevali ob različnih priložnostih in na štirih skrbno izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in navdihe.</p> <h3><strong>Mesta, ki Erici prebujajo spomine in navdihe</strong></h3> <p>Zakaj je predlagala, da se dobiva blizu toplarne, ob moščanski tržnici, na Proletarski 2 v Ljubljani?</p> <p><em>"V tej stolpnici je bil moj prvi dom v Sloveniji. Tudi zdaj živim zelo blizu in se pogosto v bližini sprehajam s psom, pridem na tržnico …"</em></p> <p>Drugič sva se skupaj odpeljali na literarni večer v kranjsko knjižnico, tretjič sva se dobili v Slovenskem etnografskem muzeju,<strong>  </strong>kjer je razstava razglednic Aleša Debeljaka, pesnika, esejista, profesorja, vsestranskega misleca, ki je tudi njej napisal veliko razglednic v petindvajsetih letih skupnega življenja, če k triindvajsetim letom njunega zakona prištejemo še čas dvorjenja.</p> <blockquote><p><em>"Ta razstava in knjiga, ki je izšla leta 2018, kmalu je bila razprodana, zato je letos doživela ponatis, sta zame najbolj ganljiva stvar, ki sem jo za Aleša naredila po njegovi smrti."</em></p></blockquote> <p>Četrti del terenskega intervjuja z Erico Johnson Debeljak je nastal v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. "V prostorih ZRC SAZU imam na voljo pisalno mizo, za katero lahko delam nekaj ur na dan, tu sem tudi doktorska študentka. ZRC SAZU je postal moj prostor v Ljubljani, kjer se počutim zelo dobrodošlo."</p> <h3><strong>Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati</strong></h3> <p>Na slovenska tla je Erica prvič stopila 13. marca 1993, takrat je prišla na obisk k Alešu. Njun prvi dom je bila garsonjera v devetem nadstropju nebotičnika na Proletarski cesti v Ljubljani, in Erica je, potem ko se je nekaj mesecev pozneje preselila v Ljubljano, začela spoznavati novo okolje, ljudi, navade, kulturo … Kmalu je na primer opazila, da v Sloveniji delimo tujce na dobre in slabe.</p> <p><em>"Ja, to je bilo med vojno, ko je bil težak čas za Slovenijo, ki se je kot mlada država odločala, kdo smo mi, kdo so oni … Zakoni, ki so obravnavali tujce, so bili strogi, pa tudi čudni. Pred poroko sem morala priložiti dokument, da ameriška vlada ne nasprotuje moji poroki s Slovencem. Te izkušnje sem opisala v knjigi Prepovedani kruh. Ko sem na uradu za tujce ugotovila, da že uro ali dve čakam v napačni vrsti, me je uradnica, ko je videla moj ameriški potni list, peljala mimo vseh, ki so imeli v rokah tiste rdeče jugoslovanske potne liste. Do mene, ki sem bila tudi tujka, so se vedno lepše vedli kot do nekdanjih Jugoslovanov."</em></p> <p>Z Alešem sta se spoznala, ko je Slovenija postajala samostojna država, v Ljubljano se je preselila, ko je na Balkanu divjala vojna. Kako jo je doživljala?</p> <p><em>"Slovenci niso veliko govorili o tej vojni, so gledali stran, proti zahodu, niso želeli biti povezani z Balkanom. V KUD France Prešeren je takrat nastopil Željko Bebek. Ko je zapel Selmo, je vsa dvorana v joku pela z njim. Nisem razumela te jugonostalgije. Imam kar kurjo polt, ko govorim o tem.  Začutila sem dojemanje skupne preteklosti, čeprav vse skupaj zveni protislovno. Sicer pa je bil to najlepši čas v Sloveniji, čas novega sistema, pričakovanja lepše prihodnosti, optimizma, na drugi strani pa smo imeli še stare socialistične navade, ko se ni preveč delalo, ni bilo take tekmovalnosti kot je zdaj, vsi smo imeli ob treh doma kosilo. Življenje je bilo sproščeno. Hkrati pa je bila v bližini grozna vojna, zaradi katere smo vedeli ne le, kaj je pomembno v življenju, imeli smo moralno jasnost, ki je danes nimamo."</em></p> <p>Erici je neki prijatelj dejal, da je imela v Združenih državah zanimivo življenje, najprej je hotela postati poklicna plesalka, zato je v San Franciscu pustila srednjo šolo, ko pa se je odločila, da bo raje študirala francoščino in francosko literaturo, je naredila diferencialne izpite in se vpisala na fakulteto.</p> <p><em>"Moja mama je bila ločenka. Z očetom sta se razšla, sem imela dve leti. Mama je bila v zgodnjih tridesetih, bila je pametna ženska, hotela je postati odvetnica  in je šla študirat pravo. To je bilo v tistem času za mamo samohranilko s tremi otroki nenavadno, a je bilo mogoče. Dobro je, če imaš možnosti, da lahko samega sebe odkrivaš na novo. Tu se moraš po osnovni šoli ali vsaj po fakulteti odločiti, kaj boš.  Včasih človek pri tridesetih ni zadovoljen s tistim, kar je, to je normalno. Če bi bila takrat, ko sem v New Yorku srečala Aleša, zadovoljnejša s svojim delom, ki sem ga opravljala na francoski banki, bi se težje odločila za odhod. Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati, to je bilo zame zelo pomembno. Postala sem Slovenka, imela sem nov poklic, življenje z Alešem. To je bilo tako bogato življenje."</em></p> <h3><strong>O pisanju, bralkah in bralcih</strong></h3> <p>Pri pisanju je zelo iskrena in zato je imela tudi nekaj težav.</p> <p><em>"V glavnem sem pisala prijazno o ljudeh. Sem se pa odločila, da bom otrokom, Alešu, prijateljem, če jih bom omenjala, ta besedila pokazala in jih prosila za dovoljenje. Tega sem se držala do knjige Devica, kraljica, vdova, prasica, takrat sem prvič v življenju vedela, da sem na nevarnem terenu. Pisanje je nevarno. Pri tej knjigi sem najprej razmišljala o fikciji, ker bi bila varnejši žanr, a moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko."</em></p> <p>Njena knjiga <em>Prepovedani kruh</em> je najprej izšla v angleščini, takrat je ugotovila, da velikost trga ni tako zelo pomembna. Erica pravi, da je prednost malega slovenskega knjižnega trga to, da se lahko pisateljice in pisatelji srečujejo s svojimi bralkami in bralci.</p> <blockquote><p><em>"Nekoč sem prebrala, da je slava, če te bere en človek. Spomnim se, ko sem pred leti ležala ob bazenu in videla gospo, ki je brala mojo knjigo. Takrat sem si rekla, da sem slavna." (smeh)</em></p></blockquote> <p>Njena knjiga <em>Devica, kraljica, vdova prasica</em> je izšla v času epidemije, zato se najprej ni mogla osebno srečevati s svojimi bralkami in bralci. Ko so bila srečanja v knjižnicah spet dovoljena, se jih je zelo razveselila. Včasih pogreša, ker jo obiskovalke in obiskovalci literarnih večerov premalo sprašujejo, Erica bi se z njimi rada pogovarjala.</p> <p><em>"Zdi se mi, da so v zadnjem času še bolj sramežljivi."</em></p> <p>Po izidu knjige <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> je dobila največ pisem. Vsebina knjige se je še posebno dotaknila bralk in bralcev, ki so doživeli travme zaradi izgub svojih bližnjih.</p> <blockquote><p><em>"Želijo si predvsem izpovedati svojo izkušnjo, ker je to zanje pomembno. Če dobim pismo, se mi zdi, da moram odpisati."</em></p></blockquote> <p>Prijatelje in sošolce svojih otrok je pogosto spraševala, kateri je njihov najljubši slovenski pisatelj. Povedali so ji, da ne berejo radi slovenske literature.</p> <p><em>"Takrat sem pomislila, da bi morali na šolah najti nov način učenja slovenske literature. Morda bi lahko vanj vključili tudi mojo knjigo Prepovedani kruh, ki je dobro izhodišče za pogovor o Sloveniji in tujcih v Sloveniji."</em></p> <p>Zakaj njenih knjig včasih ne najdemo na policah knjigarn in knjižnic, kjer so dela slovenskih avtorjev?</p> <p><em>"To je problem v Sloveniji. Uradno si slovenski pisatelj, če imaš tu stalno bivališče ali če pišeš v slovenščini. Ko smo Lidija Dimkovska, Stanislava Repar in jaz postale članice Društva slovenskih pisateljev, je to sprožilo polemiko. Nekateri so menili, da ni tako pomembno, če živimo tukaj, niso se strinjali, da so naše knjige del slovenskega literarnega tkiva. Razmere še vedno niso prijazne, morala sem se boriti za knjižnično nadomestilo, štipendijo sem dobila s pomočjo odvetnice, še vedno nimamo istih možnosti kot drugi pisatelji. Nekateri hočejo zaščititi svoj teren, morda tudi svoje denarne tokove, ta čistost, ki jo zagovarjajo, je zanje nekakšna tolažba. Kategoriziranje pomeni velik problem. Sem slovenska državljanka, sem slovenska pisateljica, a sem tudi hibridna."</em></p> <h3><strong>Aleševe razglednice</strong></h3> <p>V etnološkem muzeju Erica opiše, kako je nastala zamisel za knjigo Aleševih razglednic, popelje nas po razstavi in pove:</p> <blockquote><p><em>"Neki mladenič je dejal, da ta razstava najlepše pokaže, kako je Aleš negoval svoja prijateljstva."</em></p></blockquote> <p>Aleš Debeljak je sinu Simonu 15. novembra 2015 na razglednico napisal:</p> <blockquote><p><em>"Pravijo, da se izgovorjena beseda izgubi, napisana pa ostane. Ampak glavni razlog je, da se pusti neka sled ljubezni in pozornosti."</em></p></blockquote> <p>Erica k temu doda: "To je bila Aleševa etika. Vse je zapisal. List papirja je imel vedno tudi zraven postelje. Včasih misli pridejo ponoči, potem se jih pa zjutraj ne spomniš."</p> <p>Ob sliki skupine IRWIN, ki jo je pred desetimi leti Andrej Savski podaril Alešu Debeljaku za njegov 50. rojstni dan, se je  Erica spomnila, da sta se z Alešem spoznala ravno na zabavi skupine IRWIN, ki je leta 1991 razstavljala v New Yorku.</p> <blockquote><p><em>"Celo noč sva klepetala, dala sem mu telefonsko številko, a me ni poklical tri tedne. Ko me je poklical, naju je zadelo kot strela. Skupaj sva preživela njegove zadnje tri, štiri mesece, preden se je po petih letih vrnil v Slovenijo …"</em></p></blockquote> <p>Aleš je Erici 6. junija 1993 poslal razglednico, na katero je napisal odlomek iz pesmi Leonarda Cohena <em>Waiting for the Miracle</em>: "Ah baby, let's get married. We've been alone too long..." Poročiva se, predolgo sva že sama ... Erica pravi, da jo je ta razglednica, ko je bila ona v New Yorku, Aleš pa v Ljubljani, zelo vznemirila.</p> <h3><strong>Kako je Erica na novo odkrivala samo sebe</strong></h3> <p>V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je tri tedne po Aleševi smrti  s pomočjo prijatelja Ota Lutharja dobila na razpolago pisalno mizo in delovni prostor, da je lahko šla od doma, Erica podrobneje predstavi svojo poslovno kariero, srednješolsko željo, da bi postala poklicna plesalka, študij francoščine in francoske literature v San Franciscu, New Yorku in Parizu, po katerem je dobila službe z zvenečim nazivom poslovna asistentka, v resnici pa je opravljala delo tajnice. Da bi se ji odprle boljše poslovne poti, je končala še študij ekonomije in se zaposlila v francoski banki. Tam je opravljala pomembno delo, šlo ji je dobro, a ni bila najzadovoljnejša, saj si ni želela vse življenje delati v finančnem svetu.</p> <p><em>"Pišem doktorat o avtobiografskem pisanju. Moja prva knjiga Tujka v hiši domačinov je bila avtobiografska, pa tudi ozadje knjige o Srečku Kosovelu je bilo avtobiografsko. Raziskujem nekoliko drugačne, hibridne oblike avtobiografskega pisanja. Tudi za knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica pravijo, da je hibridna, ker ima antropološke in esejistične elemente, združuje tragedijo, ki ima svojo literarno moč, mene, avtobiografsko pisateljico, ki pišem odprto in se ne bojim pisati o občutljivih temah, in novo obliko, ki sem jo našla, v katero sem vključevala zgodovinske vdove. Ta projekt je bil poseben, zato mislim, da je nekakšen moj vrhunec. Ne vem, kaj bo v prihodnosti. Mislim, da je bolje napisati eno mojstrovino kot sto knjig, ki jih napišeš prisiljeno."</em></p> <p>Kako piše? Potrebuje mir?</p> <blockquote><p><em>"Kombiniram. Prevajam, pišem, kuham kosilo. Velikokrat pišem v glavi, razmišljam, ko se sprehajam."</em></p></blockquote> <p>Pa doktorski študij?</p> <p><em>"Pišem seminarje, veliko berem. Ko sem prišla na informativni dan, sem rekla, da nisem le dvajset let starejša od drugih študentov, ampak sem dvajset let starejša tudi od profesorjev. (smeh) Zdaj sem v tretjem letniku in sem v glavnem opravila vse obveznosti, le doktorske teze še nisem napisala."</em></p> <h3><strong>Prekinila sem molk</strong></h3> <p>Knjiga <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> nakazuje, da želi Erica odpirati vprašanja starejših žensk, in tudi starejših žensk in njihove spolnosti, to pa je v družbi pogosto tabu.</p> <p><em>"Če bi bila še vedno poročena, verjetno o tem ne bi razmišljala. Želela sem, da bi bila v tej knjigi ženska v središču. Starejše ženske so pogosto nevidne v naši družbi, včasih ženske to vlogo celo same sprejemajo. Ne vem, ali je nevidnost najboljša stvar. To so teme, ki me zanimajo … "</em></p> <p>Kakšni so odmevi na poglavja v knjigi, v katerih piše o spolnosti in starejših ženskah?</p> <blockquote><p><em>"Čeprav sem prekinila molk, ta še vedno obstaja. Govorijo mi o vsem drugem, o tem pa ne. Vseeno mi pa sporočajo, da je dobro, ker sem molk prekinila. Literatura mora odpirati pomembne teme tudi v interesu bralk in bralcev, moramo biti glasni."</em></p></blockquote> <p>V knjigi <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> je napisala, da piše iz jeze, maščevanja, da piše za mrhovinarje.</p> <p><em>"To zveni nekoliko grdo, saj sem pisala tudi iz ljubezni. Ko je nastajala ta knjiga, sem bila jezna, jeza je tudi del žalovanja. Takrat sem bila jezna na slovensko družbo, počutila sem se kot glavna igralka v drami, a sem bila brez glasu, da bi odgovorila na govorice, ki sem jih poslušala vsak dan. Analizirala sem, zakaj so se ljudje tako odzvali. Res je,  da je bila Aleševa smrt skrivnostna, nenadna, težko je razložiti, kaj se je zgodilo, saj še danes ne vemo povsem točno."</em></p> <p>V tem trenutku izrečem besede iz njene knjige: <em>"Ne vem, kaj se je zgodilo, a verjela bom, kar verjame Erica."</em></p> <h3><strong>Na koncu o začetkih in koncih</strong></h3> <p>Januarja 2022 bo šest let od Aleševe smrti, ki je tako grobo zarezala v življenja njegove družine, prijateljev, 25. decembra, na božični dan, bi bil Aleš star šestdeset let. Erica se spominja, kako so združili božič in Alešev rojstni dan ter praznovali Merry Alešmas.</p> <p><em>"Zdaj praznujemo bolj njegov rojstni dan kot božič, letos bo še posebno praznično, saj bo izšla pesniška zbirka treh Aleševih knjig Zamenjava zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine."</em></p> <p>Knjiga <em>Devica, kraljica, vdova<span>,</span> prasica se konča takole: </em></p> <p><em>– zbogom <span>–</span></em></p> <p><em>– zbogom, zbogom, zbogom <span>–</span></em></p> <p><em>      Zazveni zadnji akord. Telo mi preneha vibrirati. </em></p> <p><em>      Odprem oči. </em></p> <p><em>      Prebudim se.</em></p> <p>Erica pravi, da s pisanjem koncev svojih knjig nima težav.</p> <blockquote><p><em>" ... ampak danes raje razmišljam o lepih začetkih kot o lepih koncih."</em></p></blockquote></p> 174828319 RTVSLO – Val 202 2339 clean Pisateljica in prevajalka Erica Johnson Debeljak, avtorica naj knjige 2021, to je njena knjiga Devica, kraljica, vdova, prasica, pripoveduje o ljubezni, izgubi, žalovanju, rasti in ustvarjanju, ko se s Tatjano Pirc ustavljata na posebej izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in porajajo navdihe.<p>Erica Johnson Debeljak je pisateljica, prevajalka in avtorica naj knjige 2021</p><p><p>Pisateljica in prevajalka <strong>Erica Johnson Debeljak</strong> se je rodila v San Franciscu, pozneje pa je živela v New Yorku, kjer je leta 1991, ko je spoznala pesnika Aleša Debeljaka, delala na francoski banki. Aleš je takrat ravno dokončeval doktorski študij v New Yorku in tri mesece po njunem srečanju, iz katerega je nastala velika ljubezen, se mu je izteklo bivanje v Združenih državah.  Erica se je v Slovenijo preselila leta 1993, poročila sta se, rodili so se jima trije otroci, Klara, Simon, Lukas, in Erica, nekdanja bančnica, je začela v Sloveniji pisati, najprej feljton za Delo, kmalu so izšle njene prve knjige.</p> <p>28. januarja 2016 je Aleš Debeljak nenadoma umrl. <em>"Njegova duša se je odpravila na potovanje po neznanski in skrivnostni pokrajini, kjer ga ne morem spremljati,"</em> je zapisala Erica. Nastopilo je obdobje žalovanja, Erica se je poglobila v to tematiko, pa tudi, ker kar naenkrat ni bila več Aleševa žena, v fenomen vdovstva. Pisanje je bilo najprej terapevtsko, a iz tega je nastala njena knjiga <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em>, ki je izšla letos. Knjiga je ravno v teh dneh postala naj knjiga 2021. Predloge, za katere so glasovali obiskovalci knjižnega sejma, so izbrali založniki in knjigotržci, največ glasov pa je prejela prav knjiga Erice Johnson Debeljak <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em>, ki je zagotovo vrhunec njenega dosedanjega pisateljskega opusa.</p> <h3><strong>Kdo ste? Kako bi Erica odgovorila na to vprašanje?</strong></h3> <blockquote><p><em>"Pogosto me sprašujejo, ali sem bolj Slovenka ali bolj Američanka. Seveda sem oboje. Res pa je, da mesece ali celo leta po Aleševi smrti, ko sem se zjutraj zbudila, nisem vedela, kam spadam. Zdaj sem bolje, tu se počutim doma, ko se zjutraj prebudim, vem, da spadam sem in da je to moje življenje."</em></p></blockquote> <p>Erica Johnson Debeljak piše v angleščini, njena besedila so prevedena v slovenščino, saj ima veliko navdušenih slovenskih bralk in bralcev. Za naš radijski intervju se je odločila, da bo  govorila slovensko. Oddaja je nastajala nekaj tednov, saj sva se srečevali ob različnih priložnostih in na štirih skrbno izbranih mestih, ki Erici prebujajo spomine in navdihe.</p> <h3><strong>Mesta, ki Erici prebujajo spomine in navdihe</strong></h3> <p>Zakaj je predlagala, da se dobiva blizu toplarne, ob moščanski tržnici, na Proletarski 2 v Ljubljani?</p> <p><em>"V tej stolpnici je bil moj prvi dom v Sloveniji. Tudi zdaj živim zelo blizu in se pogosto v bližini sprehajam s psom, pridem na tržnico …"</em></p> <p>Drugič sva se skupaj odpeljali na literarni večer v kranjsko knjižnico, tretjič sva se dobili v Slovenskem etnografskem muzeju,<strong>  </strong>kjer je razstava razglednic Aleša Debeljaka, pesnika, esejista, profesorja, vsestranskega misleca, ki je tudi njej napisal veliko razglednic v petindvajsetih letih skupnega življenja, če k triindvajsetim letom njunega zakona prištejemo še čas dvorjenja.</p> <blockquote><p><em>"Ta razstava in knjiga, ki je izšla leta 2018, kmalu je bila razprodana, zato je letos doživela ponatis, sta zame najbolj ganljiva stvar, ki sem jo za Aleša naredila po njegovi smrti."</em></p></blockquote> <p>Četrti del terenskega intervjuja z Erico Johnson Debeljak je nastal v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. "V prostorih ZRC SAZU imam na voljo pisalno mizo, za katero lahko delam nekaj ur na dan, tu sem tudi doktorska študentka. ZRC SAZU je postal moj prostor v Ljubljani, kjer se počutim zelo dobrodošlo."</p> <h3><strong>Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati</strong></h3> <p>Na slovenska tla je Erica prvič stopila 13. marca 1993, takrat je prišla na obisk k Alešu. Njun prvi dom je bila garsonjera v devetem nadstropju nebotičnika na Proletarski cesti v Ljubljani, in Erica je, potem ko se je nekaj mesecev pozneje preselila v Ljubljano, začela spoznavati novo okolje, ljudi, navade, kulturo … Kmalu je na primer opazila, da v Sloveniji delimo tujce na dobre in slabe.</p> <p><em>"Ja, to je bilo med vojno, ko je bil težak čas za Slovenijo, ki se je kot mlada država odločala, kdo smo mi, kdo so oni … Zakoni, ki so obravnavali tujce, so bili strogi, pa tudi čudni. Pred poroko sem morala priložiti dokument, da ameriška vlada ne nasprotuje moji poroki s Slovencem. Te izkušnje sem opisala v knjigi Prepovedani kruh. Ko sem na uradu za tujce ugotovila, da že uro ali dve čakam v napačni vrsti, me je uradnica, ko je videla moj ameriški potni list, peljala mimo vseh, ki so imeli v rokah tiste rdeče jugoslovanske potne liste. Do mene, ki sem bila tudi tujka, so se vedno lepše vedli kot do nekdanjih Jugoslovanov."</em></p> <p>Z Alešem sta se spoznala, ko je Slovenija postajala samostojna država, v Ljubljano se je preselila, ko je na Balkanu divjala vojna. Kako jo je doživljala?</p> <p><em>"Slovenci niso veliko govorili o tej vojni, so gledali stran, proti zahodu, niso želeli biti povezani z Balkanom. V KUD France Prešeren je takrat nastopil Željko Bebek. Ko je zapel Selmo, je vsa dvorana v joku pela z njim. Nisem razumela te jugonostalgije. Imam kar kurjo polt, ko govorim o tem.  Začutila sem dojemanje skupne preteklosti, čeprav vse skupaj zveni protislovno. Sicer pa je bil to najlepši čas v Sloveniji, čas novega sistema, pričakovanja lepše prihodnosti, optimizma, na drugi strani pa smo imeli še stare socialistične navade, ko se ni preveč delalo, ni bilo take tekmovalnosti kot je zdaj, vsi smo imeli ob treh doma kosilo. Življenje je bilo sproščeno. Hkrati pa je bila v bližini grozna vojna, zaradi katere smo vedeli ne le, kaj je pomembno v življenju, imeli smo moralno jasnost, ki je danes nimamo."</em></p> <p>Erici je neki prijatelj dejal, da je imela v Združenih državah zanimivo življenje, najprej je hotela postati poklicna plesalka, zato je v San Franciscu pustila srednjo šolo, ko pa se je odločila, da bo raje študirala francoščino in francosko literaturo, je naredila diferencialne izpite in se vpisala na fakulteto.</p> <p><em>"Moja mama je bila ločenka. Z očetom sta se razšla, sem imela dve leti. Mama je bila v zgodnjih tridesetih, bila je pametna ženska, hotela je postati odvetnica  in je šla študirat pravo. To je bilo v tistem času za mamo samohranilko s tremi otroki nenavadno, a je bilo mogoče. Dobro je, če imaš možnosti, da lahko samega sebe odkrivaš na novo. Tu se moraš po osnovni šoli ali vsaj po fakulteti odločiti, kaj boš.  Včasih človek pri tridesetih ni zadovoljen s tistim, kar je, to je normalno. Če bi bila takrat, ko sem v New Yorku srečala Aleša, zadovoljnejša s svojim delom, ki sem ga opravljala na francoski banki, bi se težje odločila za odhod. Bilo mi je usojeno, da sem prišla v Slovenijo in da sem začela pisati, to je bilo zame zelo pomembno. Postala sem Slovenka, imela sem nov poklic, življenje z Alešem. To je bilo tako bogato življenje."</em></p> <h3><strong>O pisanju, bralkah in bralcih</strong></h3> <p>Pri pisanju je zelo iskrena in zato je imela tudi nekaj težav.</p> <p><em>"V glavnem sem pisala prijazno o ljudeh. Sem se pa odločila, da bom otrokom, Alešu, prijateljem, če jih bom omenjala, ta besedila pokazala in jih prosila za dovoljenje. Tega sem se držala do knjige Devica, kraljica, vdova, prasica, takrat sem prvič v življenju vedela, da sem na nevarnem terenu. Pisanje je nevarno. Pri tej knjigi sem najprej razmišljala o fikciji, ker bi bila varnejši žanr, a moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko."</em></p> <p>Njena knjiga <em>Prepovedani kruh</em> je najprej izšla v angleščini, takrat je ugotovila, da velikost trga ni tako zelo pomembna. Erica pravi, da je prednost malega slovenskega knjižnega trga to, da se lahko pisateljice in pisatelji srečujejo s svojimi bralkami in bralci.</p> <blockquote><p><em>"Nekoč sem prebrala, da je slava, če te bere en človek. Spomnim se, ko sem pred leti ležala ob bazenu in videla gospo, ki je brala mojo knjigo. Takrat sem si rekla, da sem slavna." (smeh)</em></p></blockquote> <p>Njena knjiga <em>Devica, kraljica, vdova prasica</em> je izšla v času epidemije, zato se najprej ni mogla osebno srečevati s svojimi bralkami in bralci. Ko so bila srečanja v knjižnicah spet dovoljena, se jih je zelo razveselila. Včasih pogreša, ker jo obiskovalke in obiskovalci literarnih večerov premalo sprašujejo, Erica bi se z njimi rada pogovarjala.</p> <p><em>"Zdi se mi, da so v zadnjem času še bolj sramežljivi."</em></p> <p>Po izidu knjige <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> je dobila največ pisem. Vsebina knjige se je še posebno dotaknila bralk in bralcev, ki so doživeli travme zaradi izgub svojih bližnjih.</p> <blockquote><p><em>"Želijo si predvsem izpovedati svojo izkušnjo, ker je to zanje pomembno. Če dobim pismo, se mi zdi, da moram odpisati."</em></p></blockquote> <p>Prijatelje in sošolce svojih otrok je pogosto spraševala, kateri je njihov najljubši slovenski pisatelj. Povedali so ji, da ne berejo radi slovenske literature.</p> <p><em>"Takrat sem pomislila, da bi morali na šolah najti nov način učenja slovenske literature. Morda bi lahko vanj vključili tudi mojo knjigo Prepovedani kruh, ki je dobro izhodišče za pogovor o Sloveniji in tujcih v Sloveniji."</em></p> <p>Zakaj njenih knjig včasih ne najdemo na policah knjigarn in knjižnic, kjer so dela slovenskih avtorjev?</p> <p><em>"To je problem v Sloveniji. Uradno si slovenski pisatelj, če imaš tu stalno bivališče ali če pišeš v slovenščini. Ko smo Lidija Dimkovska, Stanislava Repar in jaz postale članice Društva slovenskih pisateljev, je to sprožilo polemiko. Nekateri so menili, da ni tako pomembno, če živimo tukaj, niso se strinjali, da so naše knjige del slovenskega literarnega tkiva. Razmere še vedno niso prijazne, morala sem se boriti za knjižnično nadomestilo, štipendijo sem dobila s pomočjo odvetnice, še vedno nimamo istih možnosti kot drugi pisatelji. Nekateri hočejo zaščititi svoj teren, morda tudi svoje denarne tokove, ta čistost, ki jo zagovarjajo, je zanje nekakšna tolažba. Kategoriziranje pomeni velik problem. Sem slovenska državljanka, sem slovenska pisateljica, a sem tudi hibridna."</em></p> <h3><strong>Aleševe razglednice</strong></h3> <p>V etnološkem muzeju Erica opiše, kako je nastala zamisel za knjigo Aleševih razglednic, popelje nas po razstavi in pove:</p> <blockquote><p><em>"Neki mladenič je dejal, da ta razstava najlepše pokaže, kako je Aleš negoval svoja prijateljstva."</em></p></blockquote> <p>Aleš Debeljak je sinu Simonu 15. novembra 2015 na razglednico napisal:</p> <blockquote><p><em>"Pravijo, da se izgovorjena beseda izgubi, napisana pa ostane. Ampak glavni razlog je, da se pusti neka sled ljubezni in pozornosti."</em></p></blockquote> <p>Erica k temu doda: "To je bila Aleševa etika. Vse je zapisal. List papirja je imel vedno tudi zraven postelje. Včasih misli pridejo ponoči, potem se jih pa zjutraj ne spomniš."</p> <p>Ob sliki skupine IRWIN, ki jo je pred desetimi leti Andrej Savski podaril Alešu Debeljaku za njegov 50. rojstni dan, se je  Erica spomnila, da sta se z Alešem spoznala ravno na zabavi skupine IRWIN, ki je leta 1991 razstavljala v New Yorku.</p> <blockquote><p><em>"Celo noč sva klepetala, dala sem mu telefonsko številko, a me ni poklical tri tedne. Ko me je poklical, naju je zadelo kot strela. Skupaj sva preživela njegove zadnje tri, štiri mesece, preden se je po petih letih vrnil v Slovenijo …"</em></p></blockquote> <p>Aleš je Erici 6. junija 1993 poslal razglednico, na katero je napisal odlomek iz pesmi Leonarda Cohena <em>Waiting for the Miracle</em>: "Ah baby, let's get married. We've been alone too long..." Poročiva se, predolgo sva že sama ... Erica pravi, da jo je ta razglednica, ko je bila ona v New Yorku, Aleš pa v Ljubljani, zelo vznemirila.</p> <h3><strong>Kako je Erica na novo odkrivala samo sebe</strong></h3> <p>V atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, kjer je tri tedne po Aleševi smrti  s pomočjo prijatelja Ota Lutharja dobila na razpolago pisalno mizo in delovni prostor, da je lahko šla od doma, Erica podrobneje predstavi svojo poslovno kariero, srednješolsko željo, da bi postala poklicna plesalka, študij francoščine in francoske literature v San Franciscu, New Yorku in Parizu, po katerem je dobila službe z zvenečim nazivom poslovna asistentka, v resnici pa je opravljala delo tajnice. Da bi se ji odprle boljše poslovne poti, je končala še študij ekonomije in se zaposlila v francoski banki. Tam je opravljala pomembno delo, šlo ji je dobro, a ni bila najzadovoljnejša, saj si ni želela vse življenje delati v finančnem svetu.</p> <p><em>"Pišem doktorat o avtobiografskem pisanju. Moja prva knjiga Tujka v hiši domačinov je bila avtobiografska, pa tudi ozadje knjige o Srečku Kosovelu je bilo avtobiografsko. Raziskujem nekoliko drugačne, hibridne oblike avtobiografskega pisanja. Tudi za knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica pravijo, da je hibridna, ker ima antropološke in esejistične elemente, združuje tragedijo, ki ima svojo literarno moč, mene, avtobiografsko pisateljico, ki pišem odprto in se ne bojim pisati o občutljivih temah, in novo obliko, ki sem jo našla, v katero sem vključevala zgodovinske vdove. Ta projekt je bil poseben, zato mislim, da je nekakšen moj vrhunec. Ne vem, kaj bo v prihodnosti. Mislim, da je bolje napisati eno mojstrovino kot sto knjig, ki jih napišeš prisiljeno."</em></p> <p>Kako piše? Potrebuje mir?</p> <blockquote><p><em>"Kombiniram. Prevajam, pišem, kuham kosilo. Velikokrat pišem v glavi, razmišljam, ko se sprehajam."</em></p></blockquote> <p>Pa doktorski študij?</p> <p><em>"Pišem seminarje, veliko berem. Ko sem prišla na informativni dan, sem rekla, da nisem le dvajset let starejša od drugih študentov, ampak sem dvajset let starejša tudi od profesorjev. (smeh) Zdaj sem v tretjem letniku in sem v glavnem opravila vse obveznosti, le doktorske teze še nisem napisala."</em></p> <h3><strong>Prekinila sem molk</strong></h3> <p>Knjiga <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> nakazuje, da želi Erica odpirati vprašanja starejših žensk, in tudi starejših žensk in njihove spolnosti, to pa je v družbi pogosto tabu.</p> <p><em>"Če bi bila še vedno poročena, verjetno o tem ne bi razmišljala. Želela sem, da bi bila v tej knjigi ženska v središču. Starejše ženske so pogosto nevidne v naši družbi, včasih ženske to vlogo celo same sprejemajo. Ne vem, ali je nevidnost najboljša stvar. To so teme, ki me zanimajo … "</em></p> <p>Kakšni so odmevi na poglavja v knjigi, v katerih piše o spolnosti in starejših ženskah?</p> <blockquote><p><em>"Čeprav sem prekinila molk, ta še vedno obstaja. Govorijo mi o vsem drugem, o tem pa ne. Vseeno mi pa sporočajo, da je dobro, ker sem molk prekinila. Literatura mora odpirati pomembne teme tudi v interesu bralk in bralcev, moramo biti glasni."</em></p></blockquote> <p>V knjigi <em>Devica, kraljica, vdova, prasica</em> je napisala, da piše iz jeze, maščevanja, da piše za mrhovinarje.</p> <p><em>"To zveni nekoliko grdo, saj sem pisala tudi iz ljubezni. Ko je nastajala ta knjiga, sem bila jezna, jeza je tudi del žalovanja. Takrat sem bila jezna na slovensko družbo, počutila sem se kot glavna igralka v drami, a sem bila brez glasu, da bi odgovorila na govorice, ki sem jih poslušala vsak dan. Analizirala sem, zakaj so se ljudje tako odzvali. Res je,  da je bila Aleševa smrt skrivnostna, nenadna, težko je razložiti, kaj se je zgodilo, saj še danes ne vemo povsem točno."</em></p> <p>V tem trenutku izrečem besede iz njene knjige: <em>"Ne vem, kaj se je zgodilo, a verjela bom, kar verjame Erica."</em></p> <h3><strong>Na koncu o začetkih in koncih</strong></h3> <p>Januarja 2022 bo šest let od Aleševe smrti, ki je tako grobo zarezala v življenja njegove družine, prijateljev, 25. decembra, na božični dan, bi bil Aleš star šestdeset let. Erica se spominja, kako so združili božič in Alešev rojstni dan ter praznovali Merry Alešmas.</p> <p><em>"Zdaj praznujemo bolj njegov rojstni dan kot božič, letos bo še posebno praznično, saj bo izšla pesniška zbirka treh Aleševih knjig Zamenjava zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine."</em></p> <p>Knjiga <em>Devica, kraljica, vdova<span>,</span> prasica se konča takole: </em></p> <p><em>– zbogom <span>–</span></em></p> <p><em>– zbogom, zbogom, zbogom <span>–</span></em></p> <p><em>      Zazveni zadnji akord. Telo mi preneha vibrirati. </em></p> <p><em>      Odprem oči. </em></p> <p><em>      Prebudim se.</em></p> <p>Erica pravi, da s pisanjem koncev svojih knjig nima težav.</p> <blockquote><p><em>" ... ampak danes raje razmišljam o lepih začetkih kot o lepih koncih."</em></p></blockquote></p> Sun, 05 Dec 2021 09:45:00 +0000 Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.<p>Anglistka in germanistka Simona Bennett že 60 let živi v Veliki Britaniji. O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu</p><p><p><strong>Simona Bennett</strong> je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje.</p> <p>Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov: <em>“London je bil v šestdesetih letih zaradi industrijske megle praktično črn. Začeli so uvajati tako imenovane brezdimne cone. Na drugi strani pa je bilo to obdobje rahljanja angleških tradicij in spolne togosti. Pojavila so se mini krila.”</em></p> <p>Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si v predmestju Londona ustvarila družino s štirimi sinovi. <em>“Moj sin Chris, ki govori zelo dobro slovensko, je kot mlad novinar pokrival osamosvajanje Slovenije. Ostal je na Balkanu, spremljal je vojno na Hrvaškem in BIH. Tam je bil kasneje svetovalec Valentina Inzka, zdaj dela v Haagu.”</em></p> <blockquote><p>“Življenje je dar, tudi če je težko. Ključen je posluh za druge ljudi. Važna je misel na sočloveka, važno je prijateljstvo.”</p></blockquote> <p>O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju. <em>“Pokojni mož David se je zelo aktivno vključil v življenje naše gorenjske vasice Poljšica. Lepo se je naučil slovensko, kot lingvista so ga zanimali dialekti, enkrat je sosed celo mislil, da je domačin.”</em></p></p> 174825854 RTVSLO – Val 202 1970 clean Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.<p>Anglistka in germanistka Simona Bennett že 60 let živi v Veliki Britaniji. O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu</p><p><p><strong>Simona Bennett</strong> je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje.</p> <p>Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov: <em>“London je bil v šestdesetih letih zaradi industrijske megle praktično črn. Začeli so uvajati tako imenovane brezdimne cone. Na drugi strani pa je bilo to obdobje rahljanja angleških tradicij in spolne togosti. Pojavila so se mini krila.”</em></p> <p>Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si v predmestju Londona ustvarila družino s štirimi sinovi. <em>“Moj sin Chris, ki govori zelo dobro slovensko, je kot mlad novinar pokrival osamosvajanje Slovenije. Ostal je na Balkanu, spremljal je vojno na Hrvaškem in BIH. Tam je bil kasneje svetovalec Valentina Inzka, zdaj dela v Haagu.”</em></p> <blockquote><p>“Življenje je dar, tudi če je težko. Ključen je posluh za druge ljudi. Važna je misel na sočloveka, važno je prijateljstvo.”</p></blockquote> <p>O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju. <em>“Pokojni mož David se je zelo aktivno vključil v življenje naše gorenjske vasice Poljšica. Lepo se je naučil slovensko, kot lingvista so ga zanimali dialekti, enkrat je sosed celo mislil, da je domačin.”</em></p></p> Sun, 28 Nov 2021 09:45:00 +0000 Simona Bennett, Slovenka v Veliki Britaniji: O odprtosti Londona, politiki, brexitu in pandemiji Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.<p>Mirjana Ule je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja</p><p><p dir="ltr">Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“Jaz bi rekla, da se moralni zlom ne dogaja med ljudmi, ampak na ravni politike in vodilnih institucij, vsak dan ga opažamo - z neprimernimi sporočili in načinom obnašanja. Na strani ljudstva gre kvečjemu za moralno zgroženost, kar sproža veliko nezaupanje med ljudmi in skepso v ukrepe.”</p> </blockquote> <p dir="ltr">Posledično se trgajo vezi med državo in državljani. “<em>Temeljno zaupanje v institucije predstavlja neko stališče do sveta kot pravega in pravičnega ter pomirja čustva strahu, predstavlja neke vrste zaščito in varnosti med državljani in državo.” </em>Rušijo se tudi razmerja med državo in družino, ki postaja vedno bolj zaščitniška in v Sloveniji posebna še v nečem: v (pre)velikem vpletanju staršev v izobraževanje otrok.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“To pomeni, da so starši tudi šolsko delo prevzeli na svoja pleča, se vtikajo, kjer ni njihovo mesto. Do neke mere šolam oziroma tistim,  ki vodijo šolsko politiko, to ustreza. Po drugi strani pa pomeni, da se razmerja med družino in šolo rušijo.”</p> </blockquote> <p dir="ltr">Kot pravi, jo je ključno formiralo študentsko gibanje in leto 1968, zato je skladba Imagine Johna Lennona zanjo še vedno neke vrste himna. Predstavlja namreč vrednote, za katere se je zavzemala še kot študentka in za katere se zavzema vse življenje.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“Naučili smo se, da nobena pravica ni do konca obranjena.”</p> </blockquote> <h5 dir="ltr">V duhu pogovora in vrednot je tudi glasbeni izbor tokratne nedeljske gostje Mirjane Ule:</h5> <p dir="ltr"><strong>Molk in profiti: Jani Kovačič </strong></p> <p dir="ltr"><strong>Imagine: John Lennon </strong></p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><strong>Bella Ciao: v izvedbi Kombinatk </strong></p> </p> 174824276 RTVSLO – Val 202 2198 clean Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.<p>Mirjana Ule je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja</p><p><p dir="ltr">Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule se s ključnimi družbenimi premiki nikoli ni ukvarjala zgolj kot raziskovalka, ampak jih je vedno naslavljala tudi kot aktivna državljanka. Je utemeljiteljica študija socialne psihologije in znanstvenega magistrskega študija Sociologija vsakdanjega življenja. Oboje na Fakulteti za družbene vede, kjer je leta 1994 ustanovila tudi Center za socialno psihologijo in ga vodila vse do upokojitve leta 2017. Od letošnjega junija je tudi izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sicer pa avtorica vrste temeljnih znanstvenih monografij, v katerih se je poleg že omenjenega ukvarjala z identiteto, življenjskimi poteki, družino, starševstvom in ženskami.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“Jaz bi rekla, da se moralni zlom ne dogaja med ljudmi, ampak na ravni politike in vodilnih institucij, vsak dan ga opažamo - z neprimernimi sporočili in načinom obnašanja. Na strani ljudstva gre kvečjemu za moralno zgroženost, kar sproža veliko nezaupanje med ljudmi in skepso v ukrepe.”</p> </blockquote> <p dir="ltr">Posledično se trgajo vezi med državo in državljani. “<em>Temeljno zaupanje v institucije predstavlja neko stališče do sveta kot pravega in pravičnega ter pomirja čustva strahu, predstavlja neke vrste zaščito in varnosti med državljani in državo.” </em>Rušijo se tudi razmerja med državo in družino, ki postaja vedno bolj zaščitniška in v Sloveniji posebna še v nečem: v (pre)velikem vpletanju staršev v izobraževanje otrok.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“To pomeni, da so starši tudi šolsko delo prevzeli na svoja pleča, se vtikajo, kjer ni njihovo mesto. Do neke mere šolam oziroma tistim,  ki vodijo šolsko politiko, to ustreza. Po drugi strani pa pomeni, da se razmerja med družino in šolo rušijo.”</p> </blockquote> <p dir="ltr">Kot pravi, jo je ključno formiralo študentsko gibanje in leto 1968, zato je skladba Imagine Johna Lennona zanjo še vedno neke vrste himna. Predstavlja namreč vrednote, za katere se je zavzemala še kot študentka in za katere se zavzema vse življenje.</p> <blockquote> <p dir="ltr">“Naučili smo se, da nobena pravica ni do konca obranjena.”</p> </blockquote> <h5 dir="ltr">V duhu pogovora in vrednot je tudi glasbeni izbor tokratne nedeljske gostje Mirjane Ule:</h5> <p dir="ltr"><strong>Molk in profiti: Jani Kovačič </strong></p> <p dir="ltr"><strong>Imagine: John Lennon </strong></p> <p>&nbsp;</p> <p dir="ltr"><strong>Bella Ciao: v izvedbi Kombinatk </strong></p> </p> Sun, 21 Nov 2021 09:45:00 +0000 Dr. Mirjana Ule: Iz vzorne skupnosti smo postali problem Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.<p>Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Nedeljski gost je dr. <strong>Mojmir Mrak</strong>, profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije številnim institucijam in vladam držav osrednje in JV Evrope.</p> <blockquote><p><em>"V Evropski uniji smo desetletja živeli pod nekim varnostnim dežnikom Nata in s tem tudi ZDA. Zdaj je jasno, da tega dežnika ni več. Sosedje Evropske unije dobivajo večjo težo v svetovni ekonomiji in gospodarstvu. Vse bolj prihaja do izraza, da imamo v Evropski uniji problem s svojo identifikacijo in spopadanjem z izzivi."</em></p></blockquote> <p>Še vedno upa, da bomo v Sloveniji stvari peljali v želeno smer. Spominja se zanosnega obdobja v času neodvisnosti in prvega desetletja, ko smo relativno jasno vedeli, kaj hočemo. Takrat je bilo po njegovem mnenju tudi malo napak na področju ekonomske politike.</p> <blockquote><p><em>"Velika stvar, ki jo pogrešam in se je res spremenila, je, da se med sabo več ne pogovarjamo. To, kar se dogaja v politiki – če mnenje ni moje, potem ga je treba ubiti – to ni sistem, v katerem lahko normalna država deluje dolgoročno. Ta del me resnično skrbi."</em></p></blockquote> <p>Govoril je tudi o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti.</p></p> 174821985 RTVSLO – Val 202 2294 clean Dr. Mojmir Mrak je profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije mnogim institucijam in vladam držav centralne in JV Evrope. Govori o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti. Dr. Mojmir Mrak, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in gostujoči profesor na več tujih univerzah. Z njim se pogovarja Nataša Zanuttini.<p>Dr. Mojmir Mrak je redni profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Nedeljski gost je dr. <strong>Mojmir Mrak</strong>, profesor za mednarodne finance in ekonomske politike Evropske unije. Vodil je pogajanja Republike Slovenije o prevzemu dela dolga nekdanje SFRJ, bil svetovalec vlade za finančna vprašanja ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, pa tudi svetovalec za mednarodne finance in evropske integracije številnim institucijam in vladam držav osrednje in JV Evrope.</p> <blockquote><p><em>"V Evropski uniji smo desetletja živeli pod nekim varnostnim dežnikom Nata in s tem tudi ZDA. Zdaj je jasno, da tega dežnika ni več. Sosedje Evropske unije dobivajo večjo težo v svetovni ekonomiji in gospodarstvu. Vse bolj prihaja do izraza, da imamo v Evropski uniji problem s svojo identifikacijo in spopadanjem z izzivi."</em></p></blockquote> <p>Še vedno upa, da bomo v Sloveniji stvari peljali v želeno smer. Spominja se zanosnega obdobja v času neodvisnosti in prvega desetletja, ko smo relativno jasno vedeli, kaj hočemo. Takrat je bilo po njegovem mnenju tudi malo napak na področju ekonomske politike.</p> <blockquote><p><em>"Velika stvar, ki jo pogrešam in se je res spremenila, je, da se med sabo več ne pogovarjamo. To, kar se dogaja v politiki – če mnenje ni moje, potem ga je treba ubiti – to ni sistem, v katerem lahko normalna država deluje dolgoročno. Ta del me resnično skrbi."</em></p></blockquote> <p>Govoril je tudi o velikih količinah denarja, ki se porabljajo za reševanje zdravstvene krize, o domačih financah, o razvojnih ukrepih Slovenije, pa tudi o tem, kako je poučevati, ko nimaš neposrednega stika s študenti.</p></p> Sun, 14 Nov 2021 09:45:00 +0000 Dr. Mojmir Mrak: Živimo na izposojenem času Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala). <p>Legendarna gledališka in filmska igralka Milena Zupančič o teatru včasih in danes, sodelovanju z režiserji, svojih prvih vlogah ter nepalskem srečanju s Tadejem Golobom</p><p><p>Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka <strong>Milena Zupančič </strong>ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. <span>Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. <em>"Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." </em>Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi <em>Cement Beograd</em>, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi <em>To noč sem jo videl</em>, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki <em>Područje bez signala</em> (Območje brez signala). </span></p> <blockquote><p><em><span>"Že celo življenje živim eno tako dvojno življenje. Ko pridem domov, pozabim na teater. Ukvarjam se z drugimi stvarmi, z drugimi ljudmi. Če bi bila samo doma, pa bi bila zelo nezadovoljna. Kombinacija obojega mi ustreza, da lahko sploh tako dolgo zdržim. Ne vem, ali bi bilo drugače, pri teh letih mogoče ne bi bila tako pripravljena delati."</span></em></p></blockquote> <p><span>Ko je končala Akademijo, je dobila povabilo obeh teatrov, Drame in Mestnega gledališča. <em>"Seveda je treba vedeti, da je bila takrat Drama nekaj čisto drugega, da se je tja zelo težko prišlo. Kje pa, da boš ti z Akademije kar glavno vlogo igral, to ni bilo mogoče."</em> Svojo igralsko pot je za nekaj dni res začela v ljubljanski Drami, a je bila ugotovitev, da bo nekaj časa zgolj hodila čez oder, povod, kot pravi, za njeno najboljšo karierno odločitev. V Drami je dala odpoved in se za skoraj enajst let zaposlila v Mestnem gledališču, ki ga je takrat vodil umetniški direktor Lojze Filipič. Prav njemu pripisuje izključne zasluge za Mileno Zupančič kot igralko. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Zelo dobro se spomnim nastopa v prvi Partljičevi igri. On je bil takrat še učitelj na Sladkem Vrhu. Igrala sem učiteljico Veroniko, z belo baretko na glavi in ozko obleko. Spomladi smo začeli vaje, do konca junija je bila predstava že končana. Milena se je čez poletje malo zredila. Pridemo jeseni v teater in treba se je bilo obleči v kostume. Meni je bilo vse premajhno in vse pretesno. Takrat me je gospod Lojze Filipič, ne morem mu drugače reči kot gospod, ker je bil res velik gospod, kar lepo okaral. Je rekel: 'Kako si drznete kot mlada igralka privoščiti, da se čez poletje zredite.' Zapomnila sem si, da se moraš v tem poklicu določenim stvarem odpovedati. Ni vse krasno in enostavno. Največ sem z Akademije odnesla od gospe Vide Juvan. Ona je rekla: 'Igralec nikoli ne reče, da nečesa ne zna, nikoli ne reče, da nečesa ne zmore, in nikoli ne zboli.' Tega se še danes držim."</span></em></p></blockquote> <p>Prizna tudi, da jo je občinstvo vedno imelo rado. Ob letošnjem gostovanju v Beogradu jo je najbolj skrbelo to, da bi je druge generacije občinstva ne sprejele. <em>"K<span>ako bo pa zdaj? To so nove generacije in vse to. V hipu je bilo vse tako kot včasih. Oni v primerjavi s številnimi našimi nimajo izgube spomina, takoj so vedeli, kdo sem in kaj sem delala v življenju. Lepo smo delali, a bilo je tudi zelo naporno." </span></em><span>Letošnje leto je bilo zanjo prelomno tudi v pogledu, da je v SNG Drama Maribor prvič delala kot njihova in ne gostujoča igralka. Pove, da jim ni bilo nič naklonjeno, od vročinskih valov do mraza, a kljub temu: <em>"Vaja je dolga, po štiri ure. Perfektno smo se razumeli in delali skupaj. Po domače rečeno, ni bilo 'špilferderberja'. Za mariborsko občinstvo nisem pričakovala, da bo tako imenitno gledalo predstavo. Bilo je tako tiho, da si lahko miško slišal. Bomo videli, kako bo na gostovanjih."</em></span></p> <p>Vsekakor posebna pa je zanjo še vedno predstava Boris, Milena, Radko. <em><span>"Bili smo pravi kolegi, marsikaj smo preživeli skupaj. To še vedno, a zdaj moramo žal kaj zdržati brez Dušana." </span></em><span>Z </span><span>Dušanom Jovanovićem je sicer uprizorila 15 predstav, čeprav je v zavest ljudi prišlo, da sta veliko delala skupaj. <em>"Nikoli me ni zasedel, da zdaj bo pa Milena igrala v moji predstavi. Vedno me je zasedel le takrat, ko se mu je zdelo, da sem najboljša izbira za določeno vlogo." </em>Ko gredo igralci v pokoj, je navada, da dobijo poslovilno predstavo. Boris Cavazza, ona in Radko Polič - Rac je niso dobili. Potem je v Drami Eduard Miller prosil prav Dušana Jovanovića, da za njih nekaj napiše. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ljudje so pričakovali, da bodo na odru gledali neko rumeno tabloidno zgodbo, v resnici pa je šlo za to, kar je sicer še zmeraj malo tabujska tema, da se na stara leta erotika ne spodobi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Iz gledališke predstave so pozneje naredili tudi film. <em>"Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje." </em></span></p> <p><span>Tudi življenje teatra se je spremenilo. Veliko je mladih ustvarjalcev gledališča, ki ne le igrajo, ampak tudi pišejo dramska besedila. <em>"O mladih, s katerimi sem sodelovala, imam zelo dobro mnenje. O predstavah, ki sem jih gledala, pa imam zelo redko dobro mnenje. Prav je, da mora vse biti, in zavedam se tudi, da sem v drugem času, mogoče je to krivo."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Zdi se mi, da je teater preveč zapadel v projekte. Mislim, da nimajo poguma ali pa ne znajo delati velikih besedil, ki jih lahko absolutno zelo moderno narediš, če je misel moderna, klasični kostumi so lahko še vedno zraven. Zdaj pa se nenadoma bolj ali manj samo sprehajamo od enega projekta do drugega. Vsi igralci pišejo besedila, ne vem, jaz sem najbrž prestara, da bi mi to ustrezalo. Mislim, da je tukaj več neznanja in strahu se spopasti z nekim resnim besedilom."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174820740 RTVSLO – Val 202 2302 clean Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. "Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi Cement Beograd, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi To noč sem jo videl, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki Područje bez signala (Območje brez signala). <p>Legendarna gledališka in filmska igralka Milena Zupančič o teatru včasih in danes, sodelovanju z režiserji, svojih prvih vlogah ter nepalskem srečanju s Tadejem Golobom</p><p><p>Ognjevita, hkrati nežna in brezčasna. Gledališka in filmska igralka <strong>Milena Zupančič </strong>ima od vseh letnih časov najraje čarobno jesen. <span>Njen opus obsega več kot 120 gledaliških in 80 filmskih vlog. <em>"Bil je splet srečnih okoliščin, ker sem delala v takem gledališču, s takimi režiserji in ker sem imela take vloge." </em>Letos jo lahko gledamo v beograjskem gledališču v vlogi Sonje v predstavi <em>Cement Beograd</em>, za katero je septembra prejela najvišjo nagrado na Bifetu. Režiser Janez Pipan ji je ponudil vlogo mame Veronike Zarnik, Jančarjeve tragične junakinje, v predstavi <em>To noč sem jo videl</em>, hrvaški režiser Dalibor Matanić pa jo je angažiral v televizijski nadaljevanki <em>Područje bez signala</em> (Območje brez signala). </span></p> <blockquote><p><em><span>"Že celo življenje živim eno tako dvojno življenje. Ko pridem domov, pozabim na teater. Ukvarjam se z drugimi stvarmi, z drugimi ljudmi. Če bi bila samo doma, pa bi bila zelo nezadovoljna. Kombinacija obojega mi ustreza, da lahko sploh tako dolgo zdržim. Ne vem, ali bi bilo drugače, pri teh letih mogoče ne bi bila tako pripravljena delati."</span></em></p></blockquote> <p><span>Ko je končala Akademijo, je dobila povabilo obeh teatrov, Drame in Mestnega gledališča. <em>"Seveda je treba vedeti, da je bila takrat Drama nekaj čisto drugega, da se je tja zelo težko prišlo. Kje pa, da boš ti z Akademije kar glavno vlogo igral, to ni bilo mogoče."</em> Svojo igralsko pot je za nekaj dni res začela v ljubljanski Drami, a je bila ugotovitev, da bo nekaj časa zgolj hodila čez oder, povod, kot pravi, za njeno najboljšo karierno odločitev. V Drami je dala odpoved in se za skoraj enajst let zaposlila v Mestnem gledališču, ki ga je takrat vodil umetniški direktor Lojze Filipič. Prav njemu pripisuje izključne zasluge za Mileno Zupančič kot igralko. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Zelo dobro se spomnim nastopa v prvi Partljičevi igri. On je bil takrat še učitelj na Sladkem Vrhu. Igrala sem učiteljico Veroniko, z belo baretko na glavi in ozko obleko. Spomladi smo začeli vaje, do konca junija je bila predstava že končana. Milena se je čez poletje malo zredila. Pridemo jeseni v teater in treba se je bilo obleči v kostume. Meni je bilo vse premajhno in vse pretesno. Takrat me je gospod Lojze Filipič, ne morem mu drugače reči kot gospod, ker je bil res velik gospod, kar lepo okaral. Je rekel: 'Kako si drznete kot mlada igralka privoščiti, da se čez poletje zredite.' Zapomnila sem si, da se moraš v tem poklicu določenim stvarem odpovedati. Ni vse krasno in enostavno. Največ sem z Akademije odnesla od gospe Vide Juvan. Ona je rekla: 'Igralec nikoli ne reče, da nečesa ne zna, nikoli ne reče, da nečesa ne zmore, in nikoli ne zboli.' Tega se še danes držim."</span></em></p></blockquote> <p>Prizna tudi, da jo je občinstvo vedno imelo rado. Ob letošnjem gostovanju v Beogradu jo je najbolj skrbelo to, da bi je druge generacije občinstva ne sprejele. <em>"K<span>ako bo pa zdaj? To so nove generacije in vse to. V hipu je bilo vse tako kot včasih. Oni v primerjavi s številnimi našimi nimajo izgube spomina, takoj so vedeli, kdo sem in kaj sem delala v življenju. Lepo smo delali, a bilo je tudi zelo naporno." </span></em><span>Letošnje leto je bilo zanjo prelomno tudi v pogledu, da je v SNG Drama Maribor prvič delala kot njihova in ne gostujoča igralka. Pove, da jim ni bilo nič naklonjeno, od vročinskih valov do mraza, a kljub temu: <em>"Vaja je dolga, po štiri ure. Perfektno smo se razumeli in delali skupaj. Po domače rečeno, ni bilo 'špilferderberja'. Za mariborsko občinstvo nisem pričakovala, da bo tako imenitno gledalo predstavo. Bilo je tako tiho, da si lahko miško slišal. Bomo videli, kako bo na gostovanjih."</em></span></p> <p>Vsekakor posebna pa je zanjo še vedno predstava Boris, Milena, Radko. <em><span>"Bili smo pravi kolegi, marsikaj smo preživeli skupaj. To še vedno, a zdaj moramo žal kaj zdržati brez Dušana." </span></em><span>Z </span><span>Dušanom Jovanovićem je sicer uprizorila 15 predstav, čeprav je v zavest ljudi prišlo, da sta veliko delala skupaj. <em>"Nikoli me ni zasedel, da zdaj bo pa Milena igrala v moji predstavi. Vedno me je zasedel le takrat, ko se mu je zdelo, da sem najboljša izbira za določeno vlogo." </em>Ko gredo igralci v pokoj, je navada, da dobijo poslovilno predstavo. Boris Cavazza, ona in Radko Polič - Rac je niso dobili. Potem je v Drami Eduard Miller prosil prav Dušana Jovanovića, da za njih nekaj napiše. </span></p> <blockquote><p><em><span>"Ljudje so pričakovali, da bodo na odru gledali neko rumeno tabloidno zgodbo, v resnici pa je šlo za to, kar je sicer še zmeraj malo tabujska tema, da se na stara leta erotika ne spodobi."</span></em></p></blockquote> <p><span>Iz gledališke predstave so pozneje naredili tudi film. <em>"Vsaka dobra zgodba je tudi ljubezenska zgodba, malo žalostna, malo bridka, malo smešna, tako kot življenje." </em></span></p> <p><span>Tudi življenje teatra se je spremenilo. Veliko je mladih ustvarjalcev gledališča, ki ne le igrajo, ampak tudi pišejo dramska besedila. <em>"O mladih, s katerimi sem sodelovala, imam zelo dobro mnenje. O predstavah, ki sem jih gledala, pa imam zelo redko dobro mnenje. Prav je, da mora vse biti, in zavedam se tudi, da sem v drugem času, mogoče je to krivo."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"Zdi se mi, da je teater preveč zapadel v projekte. Mislim, da nimajo poguma ali pa ne znajo delati velikih besedil, ki jih lahko absolutno zelo moderno narediš, če je misel moderna, klasični kostumi so lahko še vedno zraven. Zdaj pa se nenadoma bolj ali manj samo sprehajamo od enega projekta do drugega. Vsi igralci pišejo besedila, ne vem, jaz sem najbrž prestara, da bi mi to ustrezalo. Mislim, da je tukaj več neznanja in strahu se spopasti z nekim resnim besedilom."</span></em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 07 Nov 2021 09:45:00 +0000 Milena Zupančič Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.<p>Delo pogrebnika te nenehno uči, da je treba živeti vsak dan kot da je zadnji in da za svoje ljube naredite čim več - dokler so še živi</p><p><p><strong>Domen Kokalj</strong> je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.</p> <blockquote><p>Kaj Domna Kokalja po vseh letih vsakodnevnega stika s smrtjo ta še lahko nauči, kako razume nesmrtnost, zakaj življenja kljub vsemu ne jemlje smrtno resno in ali lahko izkušnje pogrebnika pomagajo premagati strah pred smrtjo tistim, ki jih je smrti na smrt strah?</p></blockquote> <p>Glasbeni izbor:</p> </p> 174818328 RTVSLO – Val 202 2280 clean Domen Kokalj je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.<p>Delo pogrebnika te nenehno uči, da je treba živeti vsak dan kot da je zadnji in da za svoje ljube naredite čim več - dokler so še živi</p><p><p><strong>Domen Kokalj</strong> je dolgoletni vodja pisarne in pogrebniške dejavnosti na ljubljanskih Žalah. Morda so mu rojenice že z datumom rojstva namignile, kaj mu bo zaznamovalo življenjsko pot, a uradno velja, da ga je v pogrebništvo pripeljalo naključje. Med nočno čuvajsko službo in vodenjem sprejemne pisarne mu je na različnih delovnih mestih minilo skoraj trideset let in se nabralo veliko izkušenj z najbolj stresnimi, žalostnimi, tragičnimi življenjskimi trenutki. In življenjskimi lekcijami.</p> <blockquote><p>Kaj Domna Kokalja po vseh letih vsakodnevnega stika s smrtjo ta še lahko nauči, kako razume nesmrtnost, zakaj življenja kljub vsemu ne jemlje smrtno resno in ali lahko izkušnje pogrebnika pomagajo premagati strah pred smrtjo tistim, ki jih je smrti na smrt strah?</p></blockquote> <p>Glasbeni izbor:</p> </p> Sun, 31 Oct 2021 09:45:00 +0000 Domen Kokalj Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.<p>Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske</p><p><p>Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil <strong>Enzo Smrekar</strong>, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.</p> <blockquote><p><em>"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."</em></p></blockquote> <p>Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.</p> <blockquote><p><em>"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."</em></p></blockquote> <p>Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv <em>menedžer leta 2020</em>. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.</p> <blockquote><p><em>"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."</em></p></blockquote> <p>Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.</p> <blockquote><p><em>"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."</em></p></blockquote> <p>Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…</p> <blockquote><p><em>"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."</em></p></blockquote></p> 174815959 RTVSLO – Val 202 2430 clean Enzo Smrekar je predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, član IO Mednarodne smučarske organizacije, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, predvsem pa vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske. Z njim se pogovarja Aleš Smrekar.<p>Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki se je pod njegovim vodstvom rešila nakopičenih dolgov, podpredsednik OKS, vrhunski menedžer, slovenski menedžer leta 2020, direktor Atlantic Droge Kolinske</p><p><p>Smučarska zveza Slovenije je rezultatsko najuspešnejša športna zveza pri nas, za Nogometno zvezo druga po prihodkih, prva po organizaciji tekem svetovnega formata, ena najbolj tradicionalnih. Pred osmimi leti, ko je za krmilo zveze stopil <strong>Enzo Smrekar</strong>, je bila v nezavidljivem položaju, imela je več kot tri milijone dolga, odnosi med zaposlenimi so bili slabi. Zdaj, po dveh Smrekarjevih mandatih, za tretjega se bo potegoval januarja, je obdobje sanacije končano, poslovanje pozitivno, zato se lahko začenja obdobje rasti. Na prvi pogled se vlogi vrhunskega menedžerja in predsednika športne zveze zelo prepletata.</p> <blockquote><p><em>"Šport je ena od najhitreje rastočih industrij, na drugi strani pa vsebuje ogromno strasti, čustev. In umetnost je ti dve strani harmonično uglasiti."</em></p></blockquote> <p>Enzo Smrekar pravi, da bi se morala država veliko bolj zavedati pozitivnih, multiplikativnih, učinkov športa. Sistemskih sredstev za šport je premalo, zato se je Smučarska zveza reorganizirala in poiskala še druge vire financiranja. Po drugi strani pa preko davkov plača več sredstev kot jih od države dobi. Že z drugačno davčno politiko bi bilo športnim zvezam veliko lažje.</p> <blockquote><p><em>"Tretirati panožne športne zveze kot profitne organizacije ni najbolj modro."</em></p></blockquote> <p>Atlantic Droga Kolinska je eno od vodilnih prehrambenih podjetij v regiji, direktor Enzo Smrekar pa eden najuspešnejših menedžerjev te regije. Lani so mu nadeli naziv <em>menedžer leta 2020</em>. Dodana vrednost na zaposlenega v družbi, ki jo vodi, znaša kar dobrih 100 tisoč evrov, plače zaposlenih so za 44 odstotkov višje od povprečja panoge, ob tem že leta prejemajo enega najvišjih regresov in nagrade za poslovno uspešnost. Njegov poslovni otrok je pašteta Argeta, ki je številka 1 v Evropi, cilja pa tudi na mesto najuspešnejše blagovne znamke svojega segmenta v svetu.</p> <blockquote><p><em>"V ozadju blagovne znamke morajo biti vrednote, mora biti iskrenost."</em></p></blockquote> <p>Enzo Smrekar je v bistvu samouk, pot do najboljšega menedžerja v Sloveniji je začel z ustanovitvijo in vodenjem plesne in manekenske skupine v rani mladosti, zato vse nakopičene izkušnje rad predaja mladim poslovnežem, z ženo sta ustanovila fundacijo s katero pomagata vrhunskim športnikom, da zaživijo po koncu kariere.</p> <blockquote><p><em>"Uspešen, pravi menedžer vrača družbi z delovanjem izven podjetja."</em></p></blockquote> <p>Glede na posebno analizo, v kateri so ga primerjali s 40 tisoč menedžerji po svetu, je Enzo Smrekar bolj karizmatičen od večine vodij. Pravi pa, da do te karizme lahko prideš le z avtentičnostjo, s svojim mišljenjem, pogledi na stvari in sodelovanjem z različnimi profili ljudi, strokovnjaki na svojih področjih. V Sloveniji pogreša raznolikost, ki edina lahko pripelje do novih idej, inovacij…</p> <blockquote><p><em>"V najvišji menedžerski ekipi imam več kot 70 odstotkov žensk. Zato nisem za uvedbo kvot, ker bi se potem moral posloviti od 20 odstotkov vrhunskih sodelavk."</em></p></blockquote></p> Sun, 24 Oct 2021 08:45:00 +0000 Enzo Smrekar Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.<p>Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije</p><p><p>Pisala je o padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. Nazadnje je v Ljubljani predstavila svojo deveto knjigo, prevedeno v slovenščino Dora in Minotaver (Beletrina) s podnaslovom Moje življenje s Picassom. Pred večerom predstavitve so v naši prestolnici potekali prvi nasilnejši protesti proti covidnim ukrepom …</p> <blockquote><p><em>"Ne vem, katere bolezni ima Slovenija, a mislim, da gre pri protestih za izraz splošnega nezadovoljstva. Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo."</em></p></blockquote> <p>Tudi v slovenščini smo lahko brali <a href="https://www.disenz.net/kako-sem-prebolela-korono/">njen zapis</a> o tem, kako je prebolela covid. A covid ni edina bolezen, s katero se svet spopada.</p> <blockquote><p><em>"Menim, da je največja in najbolj bistvena razlika med vzhodno in zahodno Evropo, ki je bila in ki še vedno obstaja, korupcija. Seveda, tudi na zahodu poznajo korupcijo, ravno zdaj je bil Sarkozy zaradi nje obsojen na leto dni. Ampak v vzhodnoevropskih državah, v državah, ki so imele v preteklosti komunistične režime, je korupcija sistem."</em></p></blockquote> <p>V kavarni sredi Zagreba se je Nataša Štefe s <a href="https://slavenkadrakulic.com/"><strong>Slavenko Drakulić</strong> </a>pogovarjala tudi o Evropi, o družbenih spremembah, o pasivnosti ljudi ter o pravicah žensk in dejstvu, da te niso nikoli za vedno zagotovljene. Ter tudi o tem, ali ima pisateljsko rutino in ali je mogoče povsem ločiti umetnika od umetnosti, ki jo ustvarja.</p> <blockquote><p>In še pripis. Kot je v elektronskem sporočilu napisala Slavenka Drakulić, je njena izbira glasbe zelo "staromodna": Bob Dylan (Blowin' in the Wind), Leonard Cohen (Susan) in The Beatles (Yesterday).</p></blockquote></p> 174814381 RTVSLO – Val 202 2795 clean Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.<p>Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najbolj prepoznavnih avtoric z območja nekdanje Jugoslavije</p><p><p>Pisala je o padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. Nazadnje je v Ljubljani predstavila svojo deveto knjigo, prevedeno v slovenščino Dora in Minotaver (Beletrina) s podnaslovom Moje življenje s Picassom. Pred večerom predstavitve so v naši prestolnici potekali prvi nasilnejši protesti proti covidnim ukrepom …</p> <blockquote><p><em>"Ne vem, katere bolezni ima Slovenija, a mislim, da gre pri protestih za izraz splošnega nezadovoljstva. Ljudje ne protestirajo le proti cepljenju ali ukrepom proti covidu, pač pa tudi zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nezadovoljstva z vlado in zdravstvenim sistemom ... Vse to jih tako frustrira, da gredo na ceste. In v tem ne vidim ničesar slabega. Se mi pa zdi slabo, da se ljudje ne cepijo."</em></p></blockquote> <p>Tudi v slovenščini smo lahko brali <a href="https://www.disenz.net/kako-sem-prebolela-korono/">njen zapis</a> o tem, kako je prebolela covid. A covid ni edina bolezen, s katero se svet spopada.</p> <blockquote><p><em>"Menim, da je največja in najbolj bistvena razlika med vzhodno in zahodno Evropo, ki je bila in ki še vedno obstaja, korupcija. Seveda, tudi na zahodu poznajo korupcijo, ravno zdaj je bil Sarkozy zaradi nje obsojen na leto dni. Ampak v vzhodnoevropskih državah, v državah, ki so imele v preteklosti komunistične režime, je korupcija sistem."</em></p></blockquote> <p>V kavarni sredi Zagreba se je Nataša Štefe s <a href="https://slavenkadrakulic.com/"><strong>Slavenko Drakulić</strong> </a>pogovarjala tudi o Evropi, o družbenih spremembah, o pasivnosti ljudi ter o pravicah žensk in dejstvu, da te niso nikoli za vedno zagotovljene. Ter tudi o tem, ali ima pisateljsko rutino in ali je mogoče povsem ločiti umetnika od umetnosti, ki jo ustvarja.</p> <blockquote><p>In še pripis. Kot je v elektronskem sporočilu napisala Slavenka Drakulić, je njena izbira glasbe zelo "staromodna": Bob Dylan (Blowin' in the Wind), Leonard Cohen (Susan) in The Beatles (Yesterday).</p></blockquote></p> Sun, 17 Oct 2021 08:45:00 +0000 Slavenka Drakulić Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.<p>Filozof Umberto Galimberti pravi, da za mlade prihodnost ni obljuba, prej nepredvidljiva grožnja. Trdi, da demokracija nikoli ni zares obstajala, razlaga o propadu civilizacij ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene</p><p><p><span><strong>Umberto Galimberti</strong> je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: </span><i><span>Grozljivi gost: nihilizem in mladi</span></i><span>, </span><i><span>Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. </span></i><span>Veliko razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.</span></p> <blockquote><p><span>"Jaz sem doživel noro ljubezen s svojo ženo, ki je bila izjemna ženska. Fantastična. In to je bila tudi moja poguba, kajti po njeni smrti nisem našel ničesar niti podobnega. Tako se ti maščujejo ljudje, ki v tvojem življenju nekaj štejejo. Skupaj sva bila 41 let, med drugim je bila Slovenka."</span></p></blockquote> <h5>IZBOR GLASBE UMBERTA GALIMBERTIJA</h5> <p><strong>Domenico Modugno - Volare</strong></p> <p><strong>Adriano Celentano - Il ragazzo della via Gluck</strong></p> <p><strong>Lucio Dalla - L'anno che verra'</strong></p> </p> 174811572 RTVSLO – Val 202 2435 clean Umberto Galimberti je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: Grozljivi gost: nihilizem in mladi, Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. Umberto Galimberti razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.<p>Filozof Umberto Galimberti pravi, da za mlade prihodnost ni obljuba, prej nepredvidljiva grožnja. Trdi, da demokracija nikoli ni zares obstajala, razlaga o propadu civilizacij ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene</p><p><p><span><strong>Umberto Galimberti</strong> je ugleden italijanski filozof, antropolog, psihoanalitik in mislec sodobnega časa. Je avtor številnih razmislekov, esejev in izvirnih del, v slovenščino imamo prevedene štiri njegove knjige: </span><i><span>Grozljivi gost: nihilizem in mladi</span></i><span>, </span><i><span>Besedo imajo mladi: dialog z generacijo dejavnega nihilizma, Miti našega časa in O ljubezni. </span></i><span>Veliko razmišlja o sodobni družbi, veliko piše o mladih, za katere pravi, da prihodnost zanje ni nikakršna obljuba, ampak prej nepredvidljiva grožnja. Trdi tudi, da je naše človeštvo v tem trenutku bolj ranljivo od tistega, ki je izšlo iz druge svetovne vojne, razlaga o novi realnosti življenja z virusom, o demokraciji, ki po njegovem nikoli ni zares obstajala, ter o nori ljubezni, ki jo je čutil do žene.</span></p> <blockquote><p><span>"Jaz sem doživel noro ljubezen s svojo ženo, ki je bila izjemna ženska. Fantastična. In to je bila tudi moja poguba, kajti po njeni smrti nisem našel ničesar niti podobnega. Tako se ti maščujejo ljudje, ki v tvojem življenju nekaj štejejo. Skupaj sva bila 41 let, med drugim je bila Slovenka."</span></p></blockquote> <h5>IZBOR GLASBE UMBERTA GALIMBERTIJA</h5> <p><strong>Domenico Modugno - Volare</strong></p> <p><strong>Adriano Celentano - Il ragazzo della via Gluck</strong></p> <p><strong>Lucio Dalla - L'anno che verra'</strong></p> </p> Sun, 10 Oct 2021 08:45:00 +0000 Filozof Umberto Galimberti Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.<p>Družbeno angažirani režiser Žiga Divjak o podnebnih spremembah, kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost.</p><p><p><em>Vročina. Gejm. 6. Človek, ki je gledal svet. Kons: Novi dobi. Hlapec Jernej. </em></p> <p>Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe.</p> <p>Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.</p> <blockquote><p><span>“Tako optimizem kot pesimizem sta lahko nevarna. Oba nas lahko uspavata. Vseeno verjamem, da lahko zmagamo, čeprav se zavedam, da gre za neskončni proces. Zmaga je že vsak človek, ki ne umre. Zmaga je vsako trpljenje, ki ga uspemo preprečiti.”</span></p></blockquote></p> 174810436 RTVSLO – Val 202 2293 clean Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe. Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.<p>Družbeno angažirani režiser Žiga Divjak o podnebnih spremembah, kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost.</p><p><p><em>Vročina. Gejm. 6. Človek, ki je gledal svet. Kons: Novi dobi. Hlapec Jernej. </em></p> <p>Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe.</p> <p>Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.</p> <blockquote><p><span>“Tako optimizem kot pesimizem sta lahko nevarna. Oba nas lahko uspavata. Vseeno verjamem, da lahko zmagamo, čeprav se zavedam, da gre za neskončni proces. Zmaga je že vsak človek, ki ne umre. Zmaga je vsako trpljenje, ki ga uspemo preprečiti.”</span></p></blockquote></p> Sun, 03 Oct 2021 09:05:00 +0000 Žiga Divjak, režiser Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.<p>Turška novinarka in pisateljica Ece Temelkuran o tem zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah samo Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo?</p><p><p>Nedeljska gostja je turška novinarka in pisateljica<a href="https://twitter.com/ETemelkuran"><strong> Ece Temelkuran</strong></a>. Razmišljala predvsem o temi, ki jo že nekaj časa podrobno spremlja, to je desničarski populizem. Pa tudi o Turčiji, Evropski uniji, krizi trenutnega sistema in institucij, pa tudi o njeni družini, s katero se lahko srečuje samo na grških otokih, saj je Turčija zanjo prenevarna.</p> <blockquote><p><em>"Vsak status quo ima to magično sposobnost, da ljudi prepriča, da smo dosegli konec razvoja. In če propade status quo, bo propadlo tudi vse drugo. Kar pa ni res. To je bil tudi strah pomorščakov, torej da bodo padli z roba sveta, preden so ugotovili, da je svet okrogel."</em></p></blockquote></p> 174808481 RTVSLO – Val 202 2599 clean Zakaj ima demokracija danes vonj poceni parfuma, zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo? Letos je minilo pet let, odkar je del turške vojske poskušal izvesti državni udar in prevzeti oblast avtokratskemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Ta je poskus grobo zatrl in udar izkoristil za napad na svoje nasprotnike: študente, intelektualce, novinarje in nevladne organizacije. Med njimi je tudi novinarka in ena najbolj znanih turških političnih kolumnistk Ece Temelkuran, ki se je po teh dogodkih raje umaknila iz Turčije. Od 2016 živi in dela v Zagrebu. Obiskal jo je Gašper Andrinek. Prevode je brala Lidija Hartman.<p>Turška novinarka in pisateljica Ece Temelkuran o tem zakaj je Evropa preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili v rokah samo Evropejcev in zakaj, ko je ogrožen status quo, moški ponorijo?</p><p><p>Nedeljska gostja je turška novinarka in pisateljica<a href="https://twitter.com/ETemelkuran"><strong> Ece Temelkuran</strong></a>. Razmišljala predvsem o temi, ki jo že nekaj časa podrobno spremlja, to je desničarski populizem. Pa tudi o Turčiji, Evropski uniji, krizi trenutnega sistema in institucij, pa tudi o njeni družini, s katero se lahko srečuje samo na grških otokih, saj je Turčija zanjo prenevarna.</p> <blockquote><p><em>"Vsak status quo ima to magično sposobnost, da ljudi prepriča, da smo dosegli konec razvoja. In če propade status quo, bo propadlo tudi vse drugo. Kar pa ni res. To je bil tudi strah pomorščakov, torej da bodo padli z roba sveta, preden so ugotovili, da je svet okrogel."</em></p></blockquote></p> Sun, 26 Sep 2021 08:45:00 +0000 Ece Temelkuran Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.<p>Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času</p><p><p>Arhitekt <strong>Miloš Kosec</strong> meni, da je primarna naloga arhitekta danes <span>osveščanje, komunikacija in interpretacija možnosti, ki so v prostoru, ki bi omogočil dejansko solidarno, odprto in demokratično družbo: <em>"</em></span><em><span>Če se hočeš ukvarjati z arhitekturo, pomeni, da moraš o njej nenehno razmišljati, da jo moraš spajati z drugimi družbenimi problemi, da moraš o njen komunicirati s svojimi kolegi in ljudmi izven stroke. Šele na vseh teh temeljih lahko poskušaš ustvarjati arhitekturo, ki je primerna svetu, v katerem živiš. Nikoli ne gre samo za ponavljanje preteklih vzorcev ali za izumljanje nečesa novega na prazni mizi ali na praznem ekranu."</span></em></p> <p>Kosec pravi, da je slepa pega arhitektov ta, da se prevečkrat razume spremembo namena uporabe stavb kot da gre za počasen propad tiste prve arhitektove ideje. A dodaja, da to ni res, saj gre za eno najbolj fascinantnih lastnosti arhitekture, za njeno prilagodljivost in odpornost, ki traja: <em>"<span>Zato so stavbe, katerih izvorni naročniki in uporabniki, ki so že davno pod rušo, pa kljub temu stavbe odlično živijo, spreminjajo funkcije in na tak način zrcalijo nenehno se spreminjajočo se</span><span> družbo okoli sebe, izredno zanimivi objekti raziskovanja." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Pandemija je spremenila stvari, ker jih je pospešila. Pandemija ni uvedla novih oblik bivanja, dela, nadzora. Vse to je obstajalo že prej. Jih je pa radikalno pospešila in naredila vidne za tiste sloje prebivalstva, ki o tem niso vedeli ali jim ni bilo treba vedeti ničesar."</span></em></p></blockquote> <p>Miloš Kosec je tudi pisec in soustarjalec revije <a href="https://outsider.si/" target="_blank" rel="noopener">Outsider</a>: <em>"<span>Pisanje ni samo sporočanje, pisanje je komunikacija. Noben članek, ki sem ga napisal, ni bil napisan z željo, da bi jaz svetu sporočil, kaj si mislim, ampak da bi se skupaj z ostalimi kolegi in družbo pogovarjal o dilemah, ki jih drugače nisem mogel razrešiti."</span></em></p></p> 174806310 RTVSLO – Val 202 2494 clean Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.<p>Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času</p><p><p>Arhitekt <strong>Miloš Kosec</strong> meni, da je primarna naloga arhitekta danes <span>osveščanje, komunikacija in interpretacija možnosti, ki so v prostoru, ki bi omogočil dejansko solidarno, odprto in demokratično družbo: <em>"</em></span><em><span>Če se hočeš ukvarjati z arhitekturo, pomeni, da moraš o njej nenehno razmišljati, da jo moraš spajati z drugimi družbenimi problemi, da moraš o njen komunicirati s svojimi kolegi in ljudmi izven stroke. Šele na vseh teh temeljih lahko poskušaš ustvarjati arhitekturo, ki je primerna svetu, v katerem živiš. Nikoli ne gre samo za ponavljanje preteklih vzorcev ali za izumljanje nečesa novega na prazni mizi ali na praznem ekranu."</span></em></p> <p>Kosec pravi, da je slepa pega arhitektov ta, da se prevečkrat razume spremembo namena uporabe stavb kot da gre za počasen propad tiste prve arhitektove ideje. A dodaja, da to ni res, saj gre za eno najbolj fascinantnih lastnosti arhitekture, za njeno prilagodljivost in odpornost, ki traja: <em>"<span>Zato so stavbe, katerih izvorni naročniki in uporabniki, ki so že davno pod rušo, pa kljub temu stavbe odlično živijo, spreminjajo funkcije in na tak način zrcalijo nenehno se spreminjajočo se</span><span> družbo okoli sebe, izredno zanimivi objekti raziskovanja." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Pandemija je spremenila stvari, ker jih je pospešila. Pandemija ni uvedla novih oblik bivanja, dela, nadzora. Vse to je obstajalo že prej. Jih je pa radikalno pospešila in naredila vidne za tiste sloje prebivalstva, ki o tem niso vedeli ali jim ni bilo treba vedeti ničesar."</span></em></p></blockquote> <p>Miloš Kosec je tudi pisec in soustarjalec revije <a href="https://outsider.si/" target="_blank" rel="noopener">Outsider</a>: <em>"<span>Pisanje ni samo sporočanje, pisanje je komunikacija. Noben članek, ki sem ga napisal, ni bil napisan z željo, da bi jaz svetu sporočil, kaj si mislim, ampak da bi se skupaj z ostalimi kolegi in družbo pogovarjal o dilemah, ki jih drugače nisem mogel razrešiti."</span></em></p></p> Sun, 19 Sep 2021 08:45:00 +0000 Miloš Kosec "Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.<p>O iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih in o tem, ali so Združene države še obljubljena dežela je govoril ameriški politolog Samuel Goldman</p><p><p><em>"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti,"</em> pravi ameriški politolog <strong><a href="https://politicalscience.columbian.gwu.edu/samuel-goldman">Samuel Goldman</a></strong>, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo.</p> <p>Američani menijo, da imajo izoblikovano mnenje o sebi in svoji identiteti, a vse bolj očitno je, da to mnenje ni enotno.  Po 11. septembru, ko se je do temeljev spremenila ne le Amerika, ampak ves svet, se je tudi v ZDA razdvojenost  le še povečala. Kako na težavni umik 20 let po 11. septembru 2001 gleda nanj politolog Samuel Goldman? Spregovoril je o iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih, o tem, ali so Združene države Amerike še obljubljena dežela ter o svoji najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.</p></p> 174804691 RTVSLO – Prvi 2340 clean "Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti," pravi ameriški politolog Samuel Goldman, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo. Poleg aktualnega političnega dogajanja in umiku ZDA iz Afganistana 20 let po 11. septembru 2001 sta z Andrejem Stoparjem govorila tudi o njegovi najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.<p>O iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih in o tem, ali so Združene države še obljubljena dežela je govoril ameriški politolog Samuel Goldman</p><p><p><em>"Preden se bo začelo obračati na bolje, se bo politična kriza v ZDA morala še zaostriti,"</em> pravi ameriški politolog <strong><a href="https://politicalscience.columbian.gwu.edu/samuel-goldman">Samuel Goldman</a></strong>, profesor na Oddelku za politične vede Univerze Georga Washingtona in direktor tamkajšnjega programa Polika in vrednote. Je avtor številnih knjig o iskanju ameriške identitete in vplivu 11. septembra na ameriško politiko in družbo.</p> <p>Američani menijo, da imajo izoblikovano mnenje o sebi in svoji identiteti, a vse bolj očitno je, da to mnenje ni enotno.  Po 11. septembru, ko se je do temeljev spremenila ne le Amerika, ampak ves svet, se je tudi v ZDA razdvojenost  le še povečala. Kako na težavni umik 20 let po 11. septembru 2001 gleda nanj politolog Samuel Goldman? Spregovoril je o iskanju ameriške identitete, stereotipih o Američanih, o tem, ali so Združene države Amerike še obljubljena dežela ter o svoji najnovejši knjigi Po nacionalizmu: Biti Američan v času delitev.</p></p> Sun, 12 Sep 2021 08:45:00 +0000 Samuel Goldman, ameriški politolog Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.<p>Ivan Lorenčič je bil več kot trideset let ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru</p><p><blockquote><p><span>“Ne otepam se elitizma. To je elitizem v pozitivnem smislu. Na vsakem področju dobite najbolj uspešne ljudi. Če gre za elitizem znanja, ne vidim nobenega problema.”</span></p></blockquote> <p>Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost <strong>Ivan Lorenčič</strong> ravnatelj <a href="https://www.druga.si/" target="_blank" rel="noopener">Druge gimnazije v Mariboru</a>, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.</p> <blockquote><p><span>“Šolski minister mora biti močan, mora imeti jasne odločitve, da mu vsi sledijo in verjamejo. Zdaj pa se pojavlja preveč ljudi. Najprej ministrica, potem pride nekdo drug, pa tretji, pa še četrti. Moramo imeti enega človeka, ki mu res verjamemo.”</span></p></blockquote> <p>Kdaj je Druga v Mariboru postala prva? Kaj naredi gimnazijo elitno - dijaki, učitelji ali vodstvo? Ali se je šolska in politika nasploh ustrezno odzvala na izzive, ki jih je pred njo postavila pandemija koronavirusa? Ali je šolski sistem, kakršnega je pomagal zasnovati v 90ih, še primeren za izzive sodobnega časa? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril tokratni Nedeljski gost, Ivan Lorenčič, sveže upokojeni ravnatelj Druge gimnazije iz Maribora.</p> <blockquote><p><span>“Ne vidim težave, če nam najboljši odhajajo na študij v tujino. Saj vsem najboljši odhajajo. Težava je potem, ali jih znamo, potem ko so zunaj, povabiti nazaj.”</span></p></blockquote></p> 174802844 RTVSLO – Val 202 1968 clean Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.<p>Ivan Lorenčič je bil več kot trideset let ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru</p><p><blockquote><p><span>“Ne otepam se elitizma. To je elitizem v pozitivnem smislu. Na vsakem področju dobite najbolj uspešne ljudi. Če gre za elitizem znanja, ne vidim nobenega problema.”</span></p></blockquote> <p>Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost <strong>Ivan Lorenčič</strong> ravnatelj <a href="https://www.druga.si/" target="_blank" rel="noopener">Druge gimnazije v Mariboru</a>, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.</p> <blockquote><p><span>“Šolski minister mora biti močan, mora imeti jasne odločitve, da mu vsi sledijo in verjamejo. Zdaj pa se pojavlja preveč ljudi. Najprej ministrica, potem pride nekdo drug, pa tretji, pa še četrti. Moramo imeti enega človeka, ki mu res verjamemo.”</span></p></blockquote> <p>Kdaj je Druga v Mariboru postala prva? Kaj naredi gimnazijo elitno - dijaki, učitelji ali vodstvo? Ali se je šolska in politika nasploh ustrezno odzvala na izzive, ki jih je pred njo postavila pandemija koronavirusa? Ali je šolski sistem, kakršnega je pomagal zasnovati v 90ih, še primeren za izzive sodobnega časa? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril tokratni Nedeljski gost, Ivan Lorenčič, sveže upokojeni ravnatelj Druge gimnazije iz Maribora.</p> <blockquote><p><span>“Ne vidim težave, če nam najboljši odhajajo na študij v tujino. Saj vsem najboljši odhajajo. Težava je potem, ali jih znamo, potem ko so zunaj, povabiti nazaj.”</span></p></blockquote></p> Sun, 05 Sep 2021 08:45:00 +0000 Ivan Lorenčič, ravnatelj Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.<p>Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir</p><p><p><em>“Ljudje veliko razmišljajo in si premalo upajo,” </em>pravi<strong> Aleš Winkler</strong>, slovenski kozjerejec in sirar iz okolice Pulja. Pred dobrim desetletjem se je z družino iz ljubljanskega mestnega okolja preselil v hrvaško Istro in tam postavil sirarno <a href="https://www.kumparicka.com/">Stancija Kumparička</a>. Nekoč se je ukvarjal z nepremičninami, zdaj so v središču njegove pozornosti premičnine, in to hitre premičnine: koze!</p> <blockquote><p><em>"Veš kaj, ta nepremičninski posel je grozno dolgočasen, saj imaš le dve enoti: ena je kvadratni meter, druga pa količina denarja za kvadratni meter. To je zelo depresiven posel. Seveda ima svoje prednosti, zato se kar nekaj ljudi s tem še ukvarja, jaz več ne. Ampak mislim, da smo ljudje sposobni v življenju  narediti še kaj več."</em></p></blockquote> <p>Pravi, da ga umetne delitve ne zanimajo, meje so konstrukt, ljudje pa na eni in drugi strani povsem enaki. Aleš Winkler si ne dovoli, da bi se obremenjeval "z banalnostmi, kot je politika," sicer pa se koze požvižgajo na to, čigava je zemlja, zanima jih le, kaj na njej raste.</p> <blockquote><p><em>"Koze problemov z mejami ne razumejo, sem jim probal razložiti, pa ne gre. Govoriti o nacionalnih okvirijih me nikoli ni kaj dosti zanimalo. Meje so umetne. Vse. vedno. Ljudje, ki pa živijo na teh območjih, ne verjamem, da so na tej strani črte ljudje drugačni kot na oni. Tukaj živijo tisočletja, s tem ne bi smeli imeti velikih problemov. Imajo jih pa, ampak to zato, ker jih sami hočejo imeti."</em></p></blockquote> <p>V sirarni, ki diši po "gromozanskih kupih starega mleka", vlada anarhistični pristop, pojasnjuje sirar. <em>"Pri nas so v sirarni siri od včeraj, pa tisti, ki so stari pet let. Tukaj sva v prostoru, v katerem se vodi konstantna vojna med mikroorganizmi. Kot v človeški civilizaciji, vsi poskušajo nadvladati druge in pokazati prevlado na koščku starega mleka."</em></p> <p>Sir, ki ga izdeluje družina Winkler s šestimi zaposlenimi, je prejel številne nagrade, posestvo pa je obiskal tudi znani kuharski šef <a href="https://www.gordonramsay.com/">Gordon Ramsay</a>. Presenečen je bil, kako kakovostne mlečne izdelke izdelujejo v hrvaški Istri, saj je bil prepričan, da so največji mojstri Italijani in Francozi.</p> <blockquote><p><em>"Seveda delamo boljše sire kot Italijani, halo, saj imamo boljše pogoje! 180 bilk raste na našem posestvu, koze same izbirajo, kaj bodo jedle, tako mora na koncu izpasti nekaj dobrega! Sicer pa ... Bolj kot so ‘fancy’ restavracije, manjši so koščki sira! Tanka rezina na penici, z, ob, na posteljici, ti izrazi so super!"</em></p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></p></p> 174800780 RTVSLO – Val 202 2267 clean Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir.<p>Aleš Winkler je pred 13 leti opustil delo z nepremičninami, se z družino iz Ljubljane preselil v hrvaško Istro, kupil koze in postavil sirarno. Danes iz mleka več kot 250 koz izdeluje nagrajeni sir</p><p><p><em>“Ljudje veliko razmišljajo in si premalo upajo,” </em>pravi<strong> Aleš Winkler</strong>, slovenski kozjerejec in sirar iz okolice Pulja. Pred dobrim desetletjem se je z družino iz ljubljanskega mestnega okolja preselil v hrvaško Istro in tam postavil sirarno <a href="https://www.kumparicka.com/">Stancija Kumparička</a>. Nekoč se je ukvarjal z nepremičninami, zdaj so v središču njegove pozornosti premičnine, in to hitre premičnine: koze!</p> <blockquote><p><em>"Veš kaj, ta nepremičninski posel je grozno dolgočasen, saj imaš le dve enoti: ena je kvadratni meter, druga pa količina denarja za kvadratni meter. To je zelo depresiven posel. Seveda ima svoje prednosti, zato se kar nekaj ljudi s tem še ukvarja, jaz več ne. Ampak mislim, da smo ljudje sposobni v življenju  narediti še kaj več."</em></p></blockquote> <p>Pravi, da ga umetne delitve ne zanimajo, meje so konstrukt, ljudje pa na eni in drugi strani povsem enaki. Aleš Winkler si ne dovoli, da bi se obremenjeval "z banalnostmi, kot je politika," sicer pa se koze požvižgajo na to, čigava je zemlja, zanima jih le, kaj na njej raste.</p> <blockquote><p><em>"Koze problemov z mejami ne razumejo, sem jim probal razložiti, pa ne gre. Govoriti o nacionalnih okvirijih me nikoli ni kaj dosti zanimalo. Meje so umetne. Vse. vedno. Ljudje, ki pa živijo na teh območjih, ne verjamem, da so na tej strani črte ljudje drugačni kot na oni. Tukaj živijo tisočletja, s tem ne bi smeli imeti velikih problemov. Imajo jih pa, ampak to zato, ker jih sami hočejo imeti."</em></p></blockquote> <p>V sirarni, ki diši po "gromozanskih kupih starega mleka", vlada anarhistični pristop, pojasnjuje sirar. <em>"Pri nas so v sirarni siri od včeraj, pa tisti, ki so stari pet let. Tukaj sva v prostoru, v katerem se vodi konstantna vojna med mikroorganizmi. Kot v človeški civilizaciji, vsi poskušajo nadvladati druge in pokazati prevlado na koščku starega mleka."</em></p> <p>Sir, ki ga izdeluje družina Winkler s šestimi zaposlenimi, je prejel številne nagrade, posestvo pa je obiskal tudi znani kuharski šef <a href="https://www.gordonramsay.com/">Gordon Ramsay</a>. Presenečen je bil, kako kakovostne mlečne izdelke izdelujejo v hrvaški Istri, saj je bil prepričan, da so največji mojstri Italijani in Francozi.</p> <blockquote><p><em>"Seveda delamo boljše sire kot Italijani, halo, saj imamo boljše pogoje! 180 bilk raste na našem posestvu, koze same izbirajo, kaj bodo jedle, tako mora na koncu izpasti nekaj dobrega! Sicer pa ... Bolj kot so ‘fancy’ restavracije, manjši so koščki sira! Tanka rezina na penici, z, ob, na posteljici, ti izrazi so super!"</em></p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.</em></p></p> Sun, 29 Aug 2021 08:45:00 +0000 Aleš Winkler V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.<p>Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Slovenske olimpijske akademije </p><p><p>V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. Sedeminpetdeset let pozneje, pri 81 letih, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. <strong>Miroslav Miro Cerar</strong>, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred odprtjem pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu.</p> <p>O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem, ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.</p> </p> 174791533 RTVSLO – Val 202 2242 clean V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. 57 let kasneje, pri 81, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred otvoritvijo pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu. O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi Olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.<p>Miroslav Miro Cerar, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Slovenske olimpijske akademije </p><p><p>V Tokiu, na svojih drugih olimpijskih igrah, je osvojil prvo olimpijsko zlato na konju z ročaji, za povrhu pa še bron za nastop na drogu. Sedeminpetdeset let pozneje, pri 81 letih, bo v japonski prestolnici vodja slovenske olimpijske odprave. <strong>Miroslav Miro Cerar</strong>, zlati konjenik, ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play v Svetu Evrope, soustanovitelj Olimpijskega komiteja Slovenije, predsednik Slovenske olimpijske akademije bo nedeljski gost Vala 202, pet dni pred odprtjem pandemičnih olimpijskih iger v Tokiu.</p> <p>O spominih na olimpijski amaterizem, o smiselnosti olimpijskih iger brez gledalcev na tribunah, o odnosu naše države do športa, o pričakovanjih ob ustanovitvi olimpijskega komiteja in samostojne države, o fair playu in dopingu, ki je v bistvu prototip sodobnega časa, o visoki politiki, v kateri sta bila tudi pokojna žena Zdenka in sin Miro ml., pa o hladilniku, ki ga je obljubil bodoči ženi, pa tudi o tem, ali verjame v usodo, ga sprašuje Aleš Smrekar.</p> </p> Sun, 18 Jul 2021 08:45:00 +0000 Miroslav Miro Cerar Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.<p>O povezavi umetnosti z arhitekturo in znanostjo, dialogu med umetnikom in kuratorjem ter razstavi Perceptron v Moderni galeriji</p><p><p><strong>Tobias Putrih</strong> je mednarodno uveljavljen vizualni umetnik. V <a href="http://www.mg-lj.si/" target="_blank" rel="noopener">Moderni galeriji</a> se predstavlja z razstavo <a href="http://www.mg-lj.si/si/razstave/3328/razstava-tobias-putrih-perceptron/" target="_blank" rel="noopener"><em>Perceptron</em></a>, ki zajema doslej najcelovitejši pregled njegovih del. <em>Perceptron je bil konec petdesetih let prvi računalnik, zasnovan na podlagi nevronskih mrež.</em> Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, večkrat uporablja računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora.</p> <blockquote><p><em><span>"Arhitektura in umetnost sta dve zgodovini, ki sta potekali v vzporednem prostoru. Kaj je ta vmesni prostor? Velikokrat je problematičen, ker ni institucij in kulture za spodbujanje stanj, odklonov od normalnega, ki so zelo zanimivi."</span></em></p></blockquote> <p>Diplomiral je na ALUO, smer kiparstvo. Bil je rezident podiplomskega študija na akademiji v Düsseldorfu, pri znamenitem britanskem kiparju Tonyju Craggu. Zadnji dve desetletji je razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom. Njegova dela so vključena v številne muzejske zbirke: <a href="https://www.moma.org/" target="_blank" rel="noopener">MoMA</a>, New York, <a href="https://www.macba.cat/en" target="_blank" rel="noopener">MACBA</a>, Barcelona, <a href="https://www.fondazioneprada.org/" target="_blank" rel="noopener">Fondazione Prada</a>, Milano. Redno je vabljen na bienale in v najprestižnejše galerije po svetu. Živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer od leta 2015 na eni od univerz študentom arhitekture predava o umetniškem ustvarjanju.</p> <blockquote><p><em>"Umetnost je treba prodajati, to prinese s sabo probleme, ki niso tako enostavni."</em></p></blockquote> <p>Perceptron si bo zaradi velikega zanimanja v Moderni galeriji mogoče ogledati do 29. avgusta.</p> <h4>Glasbeni izbor:</h4> <p>Liquid Liquid – Optimo</p> <p>DJ Maphorisa – Midnight Starring</p> <p>Nu – Who Loves the Sun</p> <p>&nbsp;</p></p> 174788219 RTVSLO – Val 202 1941 clean Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.<p>O povezavi umetnosti z arhitekturo in znanostjo, dialogu med umetnikom in kuratorjem ter razstavi Perceptron v Moderni galeriji</p><p><p><strong>Tobias Putrih</strong> je mednarodno uveljavljen vizualni umetnik. V <a href="http://www.mg-lj.si/" target="_blank" rel="noopener">Moderni galeriji</a> se predstavlja z razstavo <a href="http://www.mg-lj.si/si/razstave/3328/razstava-tobias-putrih-perceptron/" target="_blank" rel="noopener"><em>Perceptron</em></a>, ki zajema doslej najcelovitejši pregled njegovih del. <em>Perceptron je bil konec petdesetih let prvi računalnik, zasnovan na podlagi nevronskih mrež.</em> Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, večkrat uporablja računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora.</p> <blockquote><p><em><span>"Arhitektura in umetnost sta dve zgodovini, ki sta potekali v vzporednem prostoru. Kaj je ta vmesni prostor? Velikokrat je problematičen, ker ni institucij in kulture za spodbujanje stanj, odklonov od normalnega, ki so zelo zanimivi."</span></em></p></blockquote> <p>Diplomiral je na ALUO, smer kiparstvo. Bil je rezident podiplomskega študija na akademiji v Düsseldorfu, pri znamenitem britanskem kiparju Tonyju Craggu. Zadnji dve desetletji je razpet med Ljubljano, New Yorkom in Bostonom. Njegova dela so vključena v številne muzejske zbirke: <a href="https://www.moma.org/" target="_blank" rel="noopener">MoMA</a>, New York, <a href="https://www.macba.cat/en" target="_blank" rel="noopener">MACBA</a>, Barcelona, <a href="https://www.fondazioneprada.org/" target="_blank" rel="noopener">Fondazione Prada</a>, Milano. Redno je vabljen na bienale in v najprestižnejše galerije po svetu. Živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer od leta 2015 na eni od univerz študentom arhitekture predava o umetniškem ustvarjanju.</p> <blockquote><p><em>"Umetnost je treba prodajati, to prinese s sabo probleme, ki niso tako enostavni."</em></p></blockquote> <p>Perceptron si bo zaradi velikega zanimanja v Moderni galeriji mogoče ogledati do 29. avgusta.</p> <h4>Glasbeni izbor:</h4> <p>Liquid Liquid – Optimo</p> <p>DJ Maphorisa – Midnight Starring</p> <p>Nu – Who Loves the Sun</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 04 Jul 2021 08:45:00 +0000 Tobias Putrih Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.<p>Novinar in pisatelj Dušan Jelinčič o tržaških prikaznih, Sloveniji, očetu Zorku, Jamesu Joycu, gorah in morju</p><p><p><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1an_Jelin%C4%8Di%C4%8D"><strong>Dušan Jelinčič</strong></a> je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst.</p> <p>Kako je bila videti osamosvojitev Slovenije iz Trsta, kako ga je zaznamoval alpinizem ter kakšen vpliv ima nanj James Joyce?</p> <blockquote><p><em>Moj Trst je mesto burje, ki čisti zrak in prevetri srce, mesto morja, mesto moje slovenske duše, vtkane v mozaik duš drugih narodnosti, ki oblikujejo multietičnost tega prostora, mesto socialnih in političnih bojev, mesto bohotne kulture in prodorne večjezične književnosti, s katero naphano do svojega zadnjega vlakna. -</em> odlomek iz zbirke kratkih zgodb Tržaške prikazni</p></blockquote></p> 174785909 RTVSLO – Val 202 2505 clean Nedeljski gost je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist Dušan Jelinčič. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst. O tržaških prikaznih, Sloveniji, Jamesu Joycu, gorah in morju. Z Dušanom Jelinčičem se na treh različnih lokacijah v Trstu pogovarja Gašper Andrinek.<p>Novinar in pisatelj Dušan Jelinčič o tržaških prikaznih, Sloveniji, očetu Zorku, Jamesu Joycu, gorah in morju</p><p><p><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Du%C5%A1an_Jelin%C4%8Di%C4%8D"><strong>Dušan Jelinčič</strong></a> je tržaški novinar, pisatelj, popotnik in alpinist. Nedavno je napisal literarni roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču enem izmed ustanovnih članov organizacije TIGR. Sicer pa raziskuje legendarne zgodbe, ki jih je lahko izluščilo samo mesto, kot je Trst.</p> <p>Kako je bila videti osamosvojitev Slovenije iz Trsta, kako ga je zaznamoval alpinizem ter kakšen vpliv ima nanj James Joyce?</p> <blockquote><p><em>Moj Trst je mesto burje, ki čisti zrak in prevetri srce, mesto morja, mesto moje slovenske duše, vtkane v mozaik duš drugih narodnosti, ki oblikujejo multietičnost tega prostora, mesto socialnih in političnih bojev, mesto bohotne kulture in prodorne večjezične književnosti, s katero naphano do svojega zadnjega vlakna. -</em> odlomek iz zbirke kratkih zgodb Tržaške prikazni</p></blockquote></p> Sun, 27 Jun 2021 08:45:00 +0000 Dušan Jelinčič Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.<p>Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik in glasbenik Mark Jacob Cavazza ter kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost</p><p><p>Pred 30. rojstnim dnevom Republike Slovenije gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Prvi je glas <strong>Ane Vilhelmine Verdnik</strong>, diplomantke z Oxforda, ki bo po končanem magistrskem študiju na prestižni univerzi nadaljevala doktorat. Ukvarjala se bo s povojno rekonstrukcijo na območju zahodnega balkana. Ima 22 let, a razmišlja zrelo in kritično, v maniri dolgoletnega izobraževanja na področju debaterstva.</p> <blockquote> </blockquote> <p><span><strong>Mark Jacob Cavazza</strong> je 22-letni umetnik, ki se je posvetil poeziji, glasbi in dramski igri. Na svet ves čas gleda s kritičnimi očmi in poskuša vsaj približno orisati razmere generacije, ki ji pripada. Zanj je bogat besedni zaklad ena najpomembnejših stvari v življenju. Z vzdevkom Mladi Prešeren se je najprej posvetil poeziji, ki ji je pozneje dodal še ritem. Pa, kot poet, ve svoj dolg?</span></p> <blockquote><p><em>“Tega dolga se zavedam. Zavedno ali nezavedno namreč vplivam na generacijo poslušalcev. Hkrati pa se mi zdi pomembno, da se izražam v svojem maternem jeziku, kritično razmišljam in zrcalim položaj družbe.”</em></p></blockquote> <p>Svoje razmišljanje je podala tudi mlada koroška kmetica <strong>Anja Mager</strong>. Ponosna je, da je kmetica in si želi, da bi kmetica tudi ostala. Tudi zato se zadnje leto, odkar je postala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, bolj kot s kmetovanjem ukvarja z 'administrativnim' kmetijstvom. Trudi se izboljšati pogoje za mlade kmete in vplivati na sprejem sistemskih ukrepov, ki bi mlade s podeželja spodbudili, naj ostanejo doma in svoje življenje posvetijo pridelavi hrane.</p> <blockquote><p><em>"Generacija, ki prihaja, razmišlja drugače. Na kmetijstvo gledamo skozi oči podjetništva. Kmetovali bomo, če se nam bo na koncu to izplačalo, želimo si zelenih številk, iščemo nove poti in priložnosti. Ko opazujem predstavnike znotraj našega članstva, lahko rečem, da prihaja nova miselnost, zelo dobrodošla in tudi zelo potrebna."</em></p></blockquote></p> 174785023 RTVSLO – Val 202 2258 clean Ob 30-letnici države gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik ter glasbenik Marc Jacob Cavazza in kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost.<p>Diplomantka z Oxforda Ana Vilhelmina Verdnik, pesnik in glasbenik Mark Jacob Cavazza ter kmetica iz Koroške Anja Mager. Trije mladi posamezniki. Zazrti v prihodnost</p><p><p>Pred 30. rojstnim dnevom Republike Slovenije gostimo mlado in s preteklostjo neobremenjeno generacijo, ki jo predstavljajo trije prodorni razmišljujoči glasovi. Prvi je glas <strong>Ane Vilhelmine Verdnik</strong>, diplomantke z Oxforda, ki bo po končanem magistrskem študiju na prestižni univerzi nadaljevala doktorat. Ukvarjala se bo s povojno rekonstrukcijo na območju zahodnega balkana. Ima 22 let, a razmišlja zrelo in kritično, v maniri dolgoletnega izobraževanja na področju debaterstva.</p> <blockquote> </blockquote> <p><span><strong>Mark Jacob Cavazza</strong> je 22-letni umetnik, ki se je posvetil poeziji, glasbi in dramski igri. Na svet ves čas gleda s kritičnimi očmi in poskuša vsaj približno orisati razmere generacije, ki ji pripada. Zanj je bogat besedni zaklad ena najpomembnejših stvari v življenju. Z vzdevkom Mladi Prešeren se je najprej posvetil poeziji, ki ji je pozneje dodal še ritem. Pa, kot poet, ve svoj dolg?</span></p> <blockquote><p><em>“Tega dolga se zavedam. Zavedno ali nezavedno namreč vplivam na generacijo poslušalcev. Hkrati pa se mi zdi pomembno, da se izražam v svojem maternem jeziku, kritično razmišljam in zrcalim položaj družbe.”</em></p></blockquote> <p>Svoje razmišljanje je podala tudi mlada koroška kmetica <strong>Anja Mager</strong>. Ponosna je, da je kmetica in si želi, da bi kmetica tudi ostala. Tudi zato se zadnje leto, odkar je postala predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, bolj kot s kmetovanjem ukvarja z 'administrativnim' kmetijstvom. Trudi se izboljšati pogoje za mlade kmete in vplivati na sprejem sistemskih ukrepov, ki bi mlade s podeželja spodbudili, naj ostanejo doma in svoje življenje posvetijo pridelavi hrane.</p> <blockquote><p><em>"Generacija, ki prihaja, razmišlja drugače. Na kmetijstvo gledamo skozi oči podjetništva. Kmetovali bomo, če se nam bo na koncu to izplačalo, želimo si zelenih številk, iščemo nove poti in priložnosti. Ko opazujem predstavnike znotraj našega članstva, lahko rečem, da prihaja nova miselnost, zelo dobrodošla in tudi zelo potrebna."</em></p></blockquote></p> Sun, 20 Jun 2021 08:45:00 +0000 Ana Vilhelmina Verdnik, Mark Jacob Cavazza, Anja Mager Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.<p>Albin Keuc o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij</p><p><p><strong>Albin Keuc</strong> je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija.</p> <p>Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč <a href="https://sloga-platform.org/">Sloga</a> bo govoril tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij.</p> <p>Jedrsko energijo razume kot izraz vere v tehnologijo in zmožnost človeškega razuma, da obvladuje naravne procese. "<em>Vseeno govorimo o tehnologiji, ki za seboj pušča deset tisočletja trajajoče odpadke, ki jih moramo varovati in spraviti tako, da nikoli ne bodo škodovali prihodnjim generacijam. To pomeni, da je jedrska tehnologija eksplicitno in implicitno zoper načelo trajnostnega razvoja. Današnje generacije nimamo pravice porabiti ali obremeniti prihodnjih generacij.</em>"</p> <p>Ko govorimo o podnebnih spremembah in jedrski energiji, je tukaj veliko dejavnikov. "<em>Danes težko ocenjujemo, kaj se bo dogajalo s padavinami, kaj bo polnilo slovenske reke. Če se danes odločamo o jedrski elektrarni, se moramo odločiti, kako jo bomo hladili. Tukaj je še veliko drugih vprašanj. Pokazalo se je, da se je potresna dinamika v tem okolju spremenila. Tukaj je veliko tveganj, o katerih bi morali javno razpravljati. Mene žalosti, da je bilo v osemdesetih celo lažje biti medijsko prisoten z različnimi mnenji kot v današnji medijski krajini. Kar pa seveda kaže tudi na to, da se s strani jedrskega lobija preprečuje ljudi na zelo fine načine. Danes imamo na voljo tehnologije in tehnike, s katerimi lahko vplivamo na naše vsakdanje vedenje in izbire in kdor ima sredstva, da to lahko tudi počne. Zato je tudi tako pomembno, da se civilna družba organizira.</em>"</p></p> 174783161 RTVSLO – Val 202 2160 clean Albin Keuc je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija. Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sloga govori tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij. Z njim se pogovarja Gorazd Rečnik.<p>Albin Keuc o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij</p><p><p><strong>Albin Keuc</strong> je bil dejaven član okoljskih in mirovnih gibanj v osemdesetih, potem je deloval v Zelenih in doživel tudi njihov razpad. V devetdesetih je pomagal pri vrnitvi 97 ton nevarnih odpadkov, ki so jih želeli odložiti v neko vas v Kolumbiji, sodeloval pa je tudi pri pomembnem evropskem civilnodružbenem podvigu, ki se imenuje Aarhurška konvencija.</p> <p>Današnji predsednik platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč <a href="https://sloga-platform.org/">Sloga</a> bo govoril tudi o izkušnjah spoznavanja sistema od znotraj, nevarnostih graditve nove jedrske elektrarne v obdobju podnebnih sprememb, pa tudi naivnosti verovanja v samodejnost demokratičnih institucij.</p> <p>Jedrsko energijo razume kot izraz vere v tehnologijo in zmožnost človeškega razuma, da obvladuje naravne procese. "<em>Vseeno govorimo o tehnologiji, ki za seboj pušča deset tisočletja trajajoče odpadke, ki jih moramo varovati in spraviti tako, da nikoli ne bodo škodovali prihodnjim generacijam. To pomeni, da je jedrska tehnologija eksplicitno in implicitno zoper načelo trajnostnega razvoja. Današnje generacije nimamo pravice porabiti ali obremeniti prihodnjih generacij.</em>"</p> <p>Ko govorimo o podnebnih spremembah in jedrski energiji, je tukaj veliko dejavnikov. "<em>Danes težko ocenjujemo, kaj se bo dogajalo s padavinami, kaj bo polnilo slovenske reke. Če se danes odločamo o jedrski elektrarni, se moramo odločiti, kako jo bomo hladili. Tukaj je še veliko drugih vprašanj. Pokazalo se je, da se je potresna dinamika v tem okolju spremenila. Tukaj je veliko tveganj, o katerih bi morali javno razpravljati. Mene žalosti, da je bilo v osemdesetih celo lažje biti medijsko prisoten z različnimi mnenji kot v današnji medijski krajini. Kar pa seveda kaže tudi na to, da se s strani jedrskega lobija preprečuje ljudi na zelo fine načine. Danes imamo na voljo tehnologije in tehnike, s katerimi lahko vplivamo na naše vsakdanje vedenje in izbire in kdor ima sredstva, da to lahko tudi počne. Zato je tudi tako pomembno, da se civilna družba organizira.</em>"</p></p> Sun, 13 Jun 2021 08:45:00 +0000 Albin Keuc Tokratni Nedeljski gost bo ikona zamejskega odvetništva na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk. Že kot deček je postal aktivist za manjšinjske pravice, saj mu ni šlo v glavo, kako lahko nemško govoreči sošolci nekaznovano pljuvajo po njem - in to v sicer zgledni in spoštovani državi. Zdaj, v zrelih letih, se lahko kot pravnik čudi še nad kakšnimi drugimi primerjavami: denimo, koliko časa bi potreboval v počasnem slovenskem sodstvu, da bi mu uspela najbolj znana pravniška ukana, ko mu zaradi kršenja ustavne pravice do rabe materinščine ni bilo treba plačati glob za prehitre vožnje.<p>Rudi Vouk o problemu pozabe, učenju iz zgodovine, odgovornosti zakonodajalcev pri sprejemanju zakonov in avstrijski Koroški kot evropskem laboratoriju</p><p><p><strong>Rudi Vouk</strong> je celovški odvetnik, ki je že vse življenje družbeno dejaven. Pravi, da v manjšinskih zadevah denar ne more biti vse. Koroški Slovenci so se 10. oktobra, ko zaznamujejo obletnico koroškega plebiscita, vedno bali, hkrati pa so veseli, da je 100. obletnica mimo, ker takšna praznovanja ne prinašajo nič dobrega.</p> <blockquote><p><em>"Imamo problem, da za naša vprašanja ni več nobene pozornosti in da počasi tonemo v pozabo. To je za manjšino najhuje, kar se ji lahko zgodi. Če hočeš reševati odprte zadeve, moraš najprej ustvariti pripravljenost politike, da se malo premakne." </em></p></blockquote> <p>Že v mladosti ga je za branje navdušil njegov oče, ki je bil učitelj. Vedel je, katere knjige bi ga zanimale in takšne mu je prinašal. Tudi v slovenskem jeziku. Rudi Vouk pa ni bil nikoli odporen na krivice in ravnanje z manjšinami. Zanimala so ga ravnanja držav do manjšin, še posebno Avstrija, ki se je iz male države prelevila v velikanski historični mastodont in potem zopet nazaj na prvo, manjšo točko.</p> <blockquote><p><em>"Nisem razumel, kako to, da država, kot je Avstrija, ki dobro funkcionira in je pravna država, zapostavlja manjšinsko področje, na katerem se čisto nič ne premakne. To mi ni šlo v glavo, sem trmast človek in to je bil samo motiv za poznejšo poklicno odločitev."</em></p></blockquote> <p>Ob slovenski samostojnosti je bila na avstrijskem Koroškem velika evforija, navdušenje nad spremembami na bolje, nad partnerstvom z Avstrijo. Ljubljana je avstrijsko Koroško videla kot neke vrste zunanjepolitično berglo, kot edino možnost, kjer je lahko v času Jugoslavije izvajala samostojno politiko, po osamosvojitvi pa se je to hitro nehalo. Ni se sicer zgodila razdvojenost pri zastopstvu, se je pa začela kazati delitev na dve struji. Problem, ki je še danes dobro poznan v marsikateri državi.</p> <blockquote><p><em>"Mi se pustimo razdvajati. Mislim, da bi lahko tudi na tem področju Slovenija naredila kaj več. Ta razdvojenost je prišla najprej iz Ljubljane, ni bila naša iznajdba. Ideologija pri tem ne igra nobene vloge. Vse se vrti okoli pravic, ali si ali pa nisi zanje. Te pravice niso leve in desne, ampak kratko malo so za to, da se jih upošteva. Danes imamo opravka s čisto drugimi izzivi. Ni več delitve na levo in desno, ampak na to, ali se priznavamo k demokratičnemu liberalnemu sistemu in mišljenju ali pa k nekemu avtoritarno populističnemu. Mislim, da je danes to tisti glavni razkol v številnih državah."</em></p></blockquote> <p></p> <h4>Glasbeni izbor nedeljskega gosta:</h4> <p>Pepel in kri – Naj bo baby</p> <p>Magnifico – Land of Champions</p> <p>Laibach – The Whistleblowers</p> <p>&nbsp;</p></p> 174781042 RTVSLO – Val 202 2853 clean Tokratni Nedeljski gost bo ikona zamejskega odvetništva na avstrijskem Koroškem Rudi Vouk. Že kot deček je postal aktivist za manjšinjske pravice, saj mu ni šlo v glavo, kako lahko nemško govoreči sošolci nekaznovano pljuvajo po njem - in to v sicer zgledni in spoštovani državi. Zdaj, v zrelih letih, se lahko kot pravnik čudi še nad kakšnimi drugimi primerjavami: denimo, koliko časa bi potreboval v počasnem slovenskem sodstvu, da bi mu uspela najbolj znana pravniška ukana, ko mu zaradi kršenja ustavne pravice do rabe materinščine ni bilo treba plačati glob za prehitre vožnje.<p>Rudi Vouk o problemu pozabe, učenju iz zgodovine, odgovornosti zakonodajalcev pri sprejemanju zakonov in avstrijski Koroški kot evropskem laboratoriju</p><p><p><strong>Rudi Vouk</strong> je celovški odvetnik, ki je že vse življenje družbeno dejaven. Pravi, da v manjšinskih zadevah denar ne more biti vse. Koroški Slovenci so se 10. oktobra, ko zaznamujejo obletnico koroškega plebiscita, vedno bali, hkrati pa so veseli, da je 100. obletnica mimo, ker takšna praznovanja ne prinašajo nič dobrega.</p> <blockquote><p><em>"Imamo problem, da za naša vprašanja ni več nobene pozornosti in da počasi tonemo v pozabo. To je za manjšino najhuje, kar se ji lahko zgodi. Če hočeš reševati odprte zadeve, moraš najprej ustvariti pripravljenost politike, da se malo premakne." </em></p></blockquote> <p>Že v mladosti ga je za branje navdušil njegov oče, ki je bil učitelj. Vedel je, katere knjige bi ga zanimale in takšne mu je prinašal. Tudi v slovenskem jeziku. Rudi Vouk pa ni bil nikoli odporen na krivice in ravnanje z manjšinami. Zanimala so ga ravnanja držav do manjšin, še posebno Avstrija, ki se je iz male države prelevila v velikanski historični mastodont in potem zopet nazaj na prvo, manjšo točko.</p> <blockquote><p><em>"Nisem razumel, kako to, da država, kot je Avstrija, ki dobro funkcionira in je pravna država, zapostavlja manjšinsko področje, na katerem se čisto nič ne premakne. To mi ni šlo v glavo, sem trmast človek in to je bil samo motiv za poznejšo poklicno odločitev."</em></p></blockquote> <p>Ob slovenski samostojnosti je bila na avstrijskem Koroškem velika evforija, navdušenje nad spremembami na bolje, nad partnerstvom z Avstrijo. Ljubljana je avstrijsko Koroško videla kot neke vrste zunanjepolitično berglo, kot edino možnost, kjer je lahko v času Jugoslavije izvajala samostojno politiko, po osamosvojitvi pa se je to hitro nehalo. Ni se sicer zgodila razdvojenost pri zastopstvu, se je pa začela kazati delitev na dve struji. Problem, ki je še danes dobro poznan v marsikateri državi.</p> <blockquote><p><em>"Mi se pustimo razdvajati. Mislim, da bi lahko tudi na tem področju Slovenija naredila kaj več. Ta razdvojenost je prišla najprej iz Ljubljane, ni bila naša iznajdba. Ideologija pri tem ne igra nobene vloge. Vse se vrti okoli pravic, ali si ali pa nisi zanje. Te pravice niso leve in desne, ampak kratko malo so za to, da se jih upošteva. Danes imamo opravka s čisto drugimi izzivi. Ni več delitve na levo in desno, ampak na to, ali se priznavamo k demokratičnemu liberalnemu sistemu in mišljenju ali pa k nekemu avtoritarno populističnemu. Mislim, da je danes to tisti glavni razkol v številnih državah."</em></p></blockquote> <p></p> <h4>Glasbeni izbor nedeljskega gosta:</h4> <p>Pepel in kri – Naj bo baby</p> <p>Magnifico – Land of Champions</p> <p>Laibach – The Whistleblowers</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 06 Jun 2021 08:45:00 +0000 Rudi Vouk Dr. Lev Kreft je filozof in sociolog, dolgoleten profesor estetike na filozofski fakulteti, pionir filozofije športa pri nas. Pa tudi nekdanji politik. Pred tridesetimi leti poslanec prvega sklica parlamenta, pred skoraj dvajsetimi pa neuspešen predsedniški kandidat. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe. <p>Prof. dr. Lev Kreft je filozof, sociolog, nekdanji politik, urednik, publicist, ki se še vedno drži življenjskega vodila, da je najpomembnejše, da se občinstvo ne dolgočasi </p><p><p><strong>Profesor dr. Lev Kreft</strong> je filozof, sociolog, publicist, urednik, nekdanji politik. Je dolgoleten profesor estetike na Oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi še vedno predava na Akademiji za likovno umetnost in Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Pionirsko se je pri nas posvečal filozofiji športa. Do leta 2012 je bil direktor Mirovnega inštituta.</p> <blockquote><p><em>"Kar zadeva stanje v kulturi, je najbolj vidno to, da po nepotrebnem spreminjamo Cukrarno v moderno razstavišče. Mirno bi se lahko vrnila nazaj v ubožnico za umetnice in umetnike, ker so ti med epidemijo obubožali. Vidi se sovraštvo nad tisto umetnostjo, ki se je ne da nadzorovati."</em></p></blockquote> <p>Med epidemijo smo izkusili globalno izredno stanje, je prepričan Kreft. In to stanje razume kot manevre <em>"za prihodnost tistih sil, ki svet držijo v pesti".</em> Epidemiološka stroka vse bolj postaja politična stroka za nadzor nad upornimi množicami, ki se upirajo bogatenju peščice in tudi uničevanju okolja. Edino rešitev vidi v globalni solidarnosti, ne glede na dobrodelno reševanje okolja à la Bill Gates, brez angažiranja množic ne bo sprememb pri vprašanjih človeštva.</p> <blockquote> <p><em>"</em><em>Teorije zarot nastajajo zato, ker ljudje niso neumni, vedo, da zarote obstajajo. Seveda si jih predstavljajo drugje, a zarota obstaja in znanost je dobro orodje za njeno razkrivanje." </em></p> </blockquote> <p>Kot politik je bil dr. Lev Kreft poslanec v prvih sklicih slovenskega parlamenta, pred skoraj dvajsetimi leti je neuspešno kandidiral za predsednika države. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo, pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra.</p> <blockquote> <p><em>"Značilnost tistih, ki so v politiki, je, da jim je strašno prijetno, saj jim politika pomeni moč in vpliv, morda celo slavo. Od zunaj se zdi politika nekaj gnusnega. Obe predstavi sta politično slabi, druga je še slabša, saj omogoča prvo." </em></p> </blockquote> <p>Kot pravi dr. Kreft, je pri spremembah rad zraven, ne da bi hlepel po položaju in vodenju. Kritičen je do zdajšnje vlade in sestave parlamenta, v katerem je edina večina tistih, ki si želijo ostati na položaju, ni pa v parlamentu mogoča kakovostna konfliktna diskusija, iz katere bi z argumenti prišli do večinskega stališča.</p> <blockquote> <p><em>"Ljudje so razumeli, da je politika tista, ki jim edina lahko vrne javno dostojanstvo in moč, ki so jim ju vzeli." </em></p> </blockquote> <h4>Glasbeni izbor nedeljskega gosta</h4> <p><span>Patti Smith – Gloria </span></p> <p><span>Velvet Underground/Nico – I'll be Your Mirror </span></p> <p><span>September – Kolo </span></p> <p>&nbsp;</p></p> 174779376 RTVSLO – Val 202 2781 clean Dr. Lev Kreft je filozof in sociolog, dolgoleten profesor estetike na filozofski fakulteti, pionir filozofije športa pri nas. Pa tudi nekdanji politik. Pred tridesetimi leti poslanec prvega sklica parlamenta, pred skoraj dvajsetimi pa neuspešen predsedniški kandidat. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe. <p>Prof. dr. Lev Kreft je filozof, sociolog, nekdanji politik, urednik, publicist, ki se še vedno drži življenjskega vodila, da je najpomembnejše, da se občinstvo ne dolgočasi </p><p><p><strong>Profesor dr. Lev Kreft</strong> je filozof, sociolog, publicist, urednik, nekdanji politik. Je dolgoleten profesor estetike na Oddelku za filozofijo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi še vedno predava na Akademiji za likovno umetnost in Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Pionirsko se je pri nas posvečal filozofiji športa. Do leta 2012 je bil direktor Mirovnega inštituta.</p> <blockquote><p><em>"Kar zadeva stanje v kulturi, je najbolj vidno to, da po nepotrebnem spreminjamo Cukrarno v moderno razstavišče. Mirno bi se lahko vrnila nazaj v ubožnico za umetnice in umetnike, ker so ti med epidemijo obubožali. Vidi se sovraštvo nad tisto umetnostjo, ki se je ne da nadzorovati."</em></p></blockquote> <p>Med epidemijo smo izkusili globalno izredno stanje, je prepričan Kreft. In to stanje razume kot manevre <em>"za prihodnost tistih sil, ki svet držijo v pesti".</em> Epidemiološka stroka vse bolj postaja politična stroka za nadzor nad upornimi množicami, ki se upirajo bogatenju peščice in tudi uničevanju okolja. Edino rešitev vidi v globalni solidarnosti, ne glede na dobrodelno reševanje okolja à la Bill Gates, brez angažiranja množic ne bo sprememb pri vprašanjih človeštva.</p> <blockquote> <p><em>"</em><em>Teorije zarot nastajajo zato, ker ljudje niso neumni, vedo, da zarote obstajajo. Seveda si jih predstavljajo drugje, a zarota obstaja in znanost je dobro orodje za njeno razkrivanje." </em></p> </blockquote> <p>Kot politik je bil dr. Lev Kreft poslanec v prvih sklicih slovenskega parlamenta, pred skoraj dvajsetimi leti je neuspešno kandidiral za predsednika države. Danes še kdaj podpiše kakšno peticijo, pa tudi marksist je še, čeprav že dolgo ni več direktor Marksističnega centra.</p> <blockquote> <p><em>"Značilnost tistih, ki so v politiki, je, da jim je strašno prijetno, saj jim politika pomeni moč in vpliv, morda celo slavo. Od zunaj se zdi politika nekaj gnusnega. Obe predstavi sta politično slabi, druga je še slabša, saj omogoča prvo." </em></p> </blockquote> <p>Kot pravi dr. Kreft, je pri spremembah rad zraven, ne da bi hlepel po položaju in vodenju. Kritičen je do zdajšnje vlade in sestave parlamenta, v katerem je edina večina tistih, ki si želijo ostati na položaju, ni pa v parlamentu mogoča kakovostna konfliktna diskusija, iz katere bi z argumenti prišli do večinskega stališča.</p> <blockquote> <p><em>"Ljudje so razumeli, da je politika tista, ki jim edina lahko vrne javno dostojanstvo in moč, ki so jim ju vzeli." </em></p> </blockquote> <h4>Glasbeni izbor nedeljskega gosta</h4> <p><span>Patti Smith – Gloria </span></p> <p><span>Velvet Underground/Nico – I'll be Your Mirror </span></p> <p><span>September – Kolo </span></p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 May 2021 08:45:00 +0000 Prof. dr. Lev Kreft Profesor Miha Škerlavaj poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi, postherojske nacine vodenja. Za svoje delo je prejel Zoisovo priznanje. Je soavtor članka o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov. Članek je bil objavljen v prestižni reviji Harvard Bussines Review. Miha Škerlavaj o tem, kako lahko vodje in organizacije krepijo svojo odpornost ter se pripravijo na izzive hibridnega dela. Razkril je tudi, kaj se je naučil v Oslu in kakšne izzive mu predstavlja delo prodekana na ljubljanski Ekonomski fakulteti.<p>Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom</p><p><p>Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj <a href="https://val202.rtvslo.si/vodenje-s-posluhom/">Vodenje s posluhom</a>, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji <a href="https://hbr.org/2019/07/marvels-blockbuster-machine">Harvard Business Review</a> o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.</p> <blockquote><p><em>"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."</em></p></blockquote> <p>Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.</p> <blockquote><p><em>"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika." </em></p></blockquote></p> 174777409 RTVSLO – Val 202 2163 clean Profesor Miha Škerlavaj poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi, postherojske nacine vodenja. Za svoje delo je prejel Zoisovo priznanje. Je soavtor članka o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov. Članek je bil objavljen v prestižni reviji Harvard Bussines Review. Miha Škerlavaj o tem, kako lahko vodje in organizacije krepijo svojo odpornost ter se pripravijo na izzive hibridnega dela. Razkril je tudi, kaj se je naučil v Oslu in kakšne izzive mu predstavlja delo prodekana na ljubljanski Ekonomski fakulteti.<p>Miha Škerlavaj je prodekan za raziskovalno delo in doktorski študij na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter pridruženi profesor na norveški poslovni šoli v Oslu, bil je tudi naš sodelavec v oddajah Vodenje s posluhom</p><p><p>Miha Škerlavaj, ki se ga morda spomnite kot strokovnega sodelavca naših oddaj <a href="https://val202.rtvslo.si/vodenje-s-posluhom/">Vodenje s posluhom</a>, poudarja, da je raziskovanje timski šport. V ospredje svojih raziskav na področju menedžmenta postavlja inovativnost, ravnanje z zaposlenimi in postherojske načine vodenja, za svoje delo pa je prejel Zoisovo priznanje. Je tudi soavtor članka v prestižni reviji <a href="https://hbr.org/2019/07/marvels-blockbuster-machine">Harvard Business Review</a> o inovativnosti v korporaciji Marvel, ki je mešanica stabilnostih in pritoka svežih pristopov.</p> <blockquote><p><em>"Za stalno inoviranje potrebujemo tako stabilnost kot tudi spremembe. Inovativnost smo vedno povezovali s stalnimi spremembami, ampak graditi moramo na tem, kar nas je delalo uspešne v preteklosti, na intelektualnem kapitalu, ki ga imamo. Tistemu, kar nam je predhodno zagotavljalo uspehe, moramo dodati ravno prav novega, da smo zanimivi za ciljna občinstva."</em></p></blockquote> <p>Škerlavaj je zaposlen na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze in na norveški poslovni šoli v Oslu. Skandinavija je v globalnem merilu prepoznana kot center znanja s področja organizacijske psihologije. Na katedri, znotraj katere je deloval, je zaposlenih kar 60 organizacijskih psihologov. Samo predstavljamo si lahko globino specializacije in ekspertiz, ki tam obstajajo. Sam svojo izkušnjo življenja v tujini dojema kot velik in koristen korak na karierni poti.</p> <blockquote><p><em>"</em><em>Raziskave na širših vzorcih kažejo, da ekspati, ljudje, ki gredo v tujino za daljše časovno obdobje, dejansko razvijejo spretnosti in veščine strateškega razmišljanja, ustvarjalnost, inovativnost. Priporočam malo kroženja možganov. Ne priporočam bega možganov, kroženje pa definitivno.</em><em>"</em></p></blockquote> <p>Kljub življenju zunaj slovenskih meja pa še vedno zelo ceni domače okolje in svoj materni jezik.</p> <blockquote><p><em>"Moja družina izhaja iz Opčin nad Trstom. Upam, da je večini Slovencev ta zgodovina poznana. Vemo, koliko truda, napora in boja je bilo treba vložiti, da smo lahko ta vidik svoje identitete ohranili. Morda od tod izvira moje spoštovanje do maternega jezika." </em></p></blockquote></p> Sun, 23 May 2021 08:45:00 +0000 Miha Škerlavaj Pipistrelovo letalo je prvo certificirano električno letalo za prevoz potnikov, šolanje in komercialne lete in kot pravi Ivo Boscarol: "Prvi je samo eden, drugi so lahko vsi." O ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila, o specialnih naročnikih (tudi vojaških) in o začetkih poslovne poti, med drugim je bil menedžer glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, fotografiral je več kot 1000 glasbenih koncertov. Ivo Boscarol je konstruktor in proizvajalec manjših letal.<p>Ivo Boscarol o ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija, kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila in o specialnih naročnikih</p><p><p><strong>Ivo Boscarol</strong> je konstruktor, podjetnik in lastnik podjetja Pipistrel, ki se je v dobrih treh desetletjih razvilo v enega izmed globalno najbolj priznanih izdelovalcev manjših letal, ki jih poganjajo alternativni pogoni. Na svoji poslovni poti je bil Ivo Boscarol med drugim tudi manager glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, kar 11 let se je preživljal s fotografiranjem in fotografiral več kot 1000 glasbenih koncertov. Zgodba podjetja Pipistrel pa se je z motornim zmajem začela v garaži.</p> <p>Podjetje Pipistrel je eno redkih slovenskih podjetij, ki v 32 letih svojega delovanja niti eno leto ni poslovalo z izgubo: <em>"Vedno smo imeli pozitivno rast in tako je bilo tudi lani, leta 2020. <span>Imamo srečo, da znamo predvidevati trende, da širimo svoj program, tako da smo manj ranljivi. Širimo se tudi na področja, ki so mogoče bolj zahtevna, a zaradi tega bolj dolgoročna." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Če Krka ali Lek odpreta tovarno v Rusiji, je to mega dogodek za Slovenijo, vsi so zadovoljni. Če pa Pipistrel odpre tovarno na Kitajskem ali v Italiji, je pa to katastrofa, vsi nam to očitajo."</span></em></p></blockquote> <p>Pipistrel svoj uspeh gradi na zadovoljnih kupcih, zadovoljnih dobaviteljih, zadovoljnem kolektivu in na vrednotah:</p> <blockquote><p><em>"<span>Uspeh da, ampak ne za vsako ceno. Radi smo prvi, ker vemo, da prvi je lahko samo eden, drugi so lahko vsi, ampak ne na račun okolja niti ne na račun socialne odgovornosti niti ne na račun zaposlenih."</span></em></p></blockquote> <p><span>Politika podjetja je, da se ne ukvarja z orožjem:</span></p> <blockquote><p><em><span>"Nobeno naše letalo nima agresivnih sredstev, nima niti možnosti pritrditve. Ampak so namenjena nadzoru iz zraka. Nadzor iz zraka je danes pomemben predvsem za obrambne namene. Dandanes je ta svet tako nor, da nadziramo drug drugega. Nenazadnje vsak telefon, vsak računalnik, vsaka televizija nad nadzira in če nad nadzira še nekdo iz zraka, to verjetno ni tako velik greh. Je pa res, da bo tega več, ali se bo to dogajalo iz letal ali iz satelitov, je samo vprašanje denarja."</span></em></p></blockquote></p> 174775958 RTVSLO – Val 202 2255 clean Pipistrelovo letalo je prvo certificirano električno letalo za prevoz potnikov, šolanje in komercialne lete in kot pravi Ivo Boscarol: "Prvi je samo eden, drugi so lahko vsi." O ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila, o specialnih naročnikih (tudi vojaških) in o začetkih poslovne poti, med drugim je bil menedžer glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, fotografiral je več kot 1000 glasbenih koncertov. Ivo Boscarol je konstruktor in proizvajalec manjših letal.<p>Ivo Boscarol o ustvarjanju prihodnosti letalstva in mobilnosti, o tem, kakšna je Slovenija, kot poslovno okolje, zakaj se mu je politika zamerila in o specialnih naročnikih</p><p><p><strong>Ivo Boscarol</strong> je konstruktor, podjetnik in lastnik podjetja Pipistrel, ki se je v dobrih treh desetletjih razvilo v enega izmed globalno najbolj priznanih izdelovalcev manjših letal, ki jih poganjajo alternativni pogoni. Na svoji poslovni poti je bil Ivo Boscarol med drugim tudi manager glasbenih skupin, tiskal je plakate, v Slovenijo prinesel priponke, kar 11 let se je preživljal s fotografiranjem in fotografiral več kot 1000 glasbenih koncertov. Zgodba podjetja Pipistrel pa se je z motornim zmajem začela v garaži.</p> <p>Podjetje Pipistrel je eno redkih slovenskih podjetij, ki v 32 letih svojega delovanja niti eno leto ni poslovalo z izgubo: <em>"Vedno smo imeli pozitivno rast in tako je bilo tudi lani, leta 2020. <span>Imamo srečo, da znamo predvidevati trende, da širimo svoj program, tako da smo manj ranljivi. Širimo se tudi na področja, ki so mogoče bolj zahtevna, a zaradi tega bolj dolgoročna." </span></em></p> <blockquote><p><em><span>"Če Krka ali Lek odpreta tovarno v Rusiji, je to mega dogodek za Slovenijo, vsi so zadovoljni. Če pa Pipistrel odpre tovarno na Kitajskem ali v Italiji, je pa to katastrofa, vsi nam to očitajo."</span></em></p></blockquote> <p>Pipistrel svoj uspeh gradi na zadovoljnih kupcih, zadovoljnih dobaviteljih, zadovoljnem kolektivu in na vrednotah:</p> <blockquote><p><em>"<span>Uspeh da, ampak ne za vsako ceno. Radi smo prvi, ker vemo, da prvi je lahko samo eden, drugi so lahko vsi, ampak ne na račun okolja niti ne na račun socialne odgovornosti niti ne na račun zaposlenih."</span></em></p></blockquote> <p><span>Politika podjetja je, da se ne ukvarja z orožjem:</span></p> <blockquote><p><em><span>"Nobeno naše letalo nima agresivnih sredstev, nima niti možnosti pritrditve. Ampak so namenjena nadzoru iz zraka. Nadzor iz zraka je danes pomemben predvsem za obrambne namene. Dandanes je ta svet tako nor, da nadziramo drug drugega. Nenazadnje vsak telefon, vsak računalnik, vsaka televizija nad nadzira in če nad nadzira še nekdo iz zraka, to verjetno ni tako velik greh. Je pa res, da bo tega več, ali se bo to dogajalo iz letal ali iz satelitov, je samo vprašanje denarja."</span></em></p></blockquote></p> Sun, 16 May 2021 08:38:00 +0000 Ivo Boscarol Ob njegovem imenu bo največkrat pisalo: glasbenik in filozof. Boštjan Narat je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma, piše glasbo za gledališke predstave... Lahko bi dodali tudi, da je samostojni performer, pa tudi publicist in moderator ter kritični premišljevalec družbe. Umetnik, morda z eno besedo. Še bolje ustvarjalec in ne pozabimo: tudi filozof, v obdobju, v katerem filozofiji in ustvarjanju - milo rečeno - ni najbolj naklonjeno. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe. <p>Boštjan Narat je glasbenik in filozof, je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma</p><p><p>Z glasbenikom, filozofom, kolumnistom, esejistom, performerjem <strong>Boštjanom Naratom</strong> se ni težko pogovarjati. V publicističnem jeziku bi lahko rekli, da je hvaležen sogovornik. Sploh, če si z njim na "ti".</p> <p>O kamnih, ki jih vzamemo za svoje in težko pustimo na tleh.</p> <p>O koncu epidemije, ki ga  - kot trenutka olajšanja  - morda sploh ne bo.</p> <p>O normalnosti, ki je postala zlorabljena.</p> <p>O ministru Zdravku, ki je poučil umetnike, da, »kdor ne dela, naj ne je«.</p> <p>O prepletenosti glasbene scene ter o familiarnosti, z vsem dobrim in slabim, kar se lahko zgodi v družini.</p> <p>O besedah na koncu jezika.</p> <p>Pa o dialogu, npr.:</p> <p>Boštjan: <em>"Samo zato, ker prihajaš iz Slovenije, nisi za nikogar zanimiv. Morda, kdo zastriže z ušesi, če rečeš, da prihajaš iz dežele Slavoja Žižka. A tudi to, ti ne bo ravno prineslo bajne pogodbe s tujim založnikom"</em></p> <p>Nataša: <em>"Saj morda pa se kaj spremeni in bo to zarečeni kruh ter bo Slovenija postala drugače prepoznavna …"</em></p> <p>Boštjan: <em>"Po predsedovanju bo vse drugače. Vsi vedo vedno več o nas"</em></p> <p>Pa o Kataleni, ki praznuje 20.letnico. Ter o albumih, ki jih ne moreš več spreminjati.</p> <p>O ustvarjalnem pogovoru s preteklostjo. In o pretirani glorifikaciji preteklosti, vlivanju v bron in »nesrečnem« muzeju osamosvojitve.</p> <p>O domoljubju.</p> <p>O tem, zakaj je pomembno "iti na pir".</p> <blockquote><p>"Ko se ljudje začnejo pogovarjat, obstaja možnost, da se nekaj zgodi."</p></blockquote> <p>Pa o gledališču, o učenju filozofije, o stricu Googlu in o tem, kako nas uporabljajo družbena omrežja. Ter o sodobnem ekonomsko političnem modelu imeti "čim manj države".</p> <p>In še o čem. Marsičem.</p> <p>Pa na Blaža sva se tudi spomnila, na obema dragega Blaža Tišlerja.</p> <p>Toplo vabljeni h poslušanju pogovora.</p> <p>Če si boste zraven zaželeli muzike, Boštjan priporoča:</p> <p>&nbsp;</p></p> 174774209 RTVSLO – Val 202 2430 clean Ob njegovem imenu bo največkrat pisalo: glasbenik in filozof. Boštjan Narat je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma, piše glasbo za gledališke predstave... Lahko bi dodali tudi, da je samostojni performer, pa tudi publicist in moderator ter kritični premišljevalec družbe. Umetnik, morda z eno besedo. Še bolje ustvarjalec in ne pozabimo: tudi filozof, v obdobju, v katerem filozofiji in ustvarjanju - milo rečeno - ni najbolj naklonjeno. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe. <p>Boštjan Narat je glasbenik in filozof, je soustanovitelj in gonilna sila skupine Katalena, na svoji samostojni kantavtorski poti pa je izdal že dva albuma</p><p><p>Z glasbenikom, filozofom, kolumnistom, esejistom, performerjem <strong>Boštjanom Naratom</strong> se ni težko pogovarjati. V publicističnem jeziku bi lahko rekli, da je hvaležen sogovornik. Sploh, če si z njim na "ti".</p> <p>O kamnih, ki jih vzamemo za svoje in težko pustimo na tleh.</p> <p>O koncu epidemije, ki ga  - kot trenutka olajšanja  - morda sploh ne bo.</p> <p>O normalnosti, ki je postala zlorabljena.</p> <p>O ministru Zdravku, ki je poučil umetnike, da, »kdor ne dela, naj ne je«.</p> <p>O prepletenosti glasbene scene ter o familiarnosti, z vsem dobrim in slabim, kar se lahko zgodi v družini.</p> <p>O besedah na koncu jezika.</p> <p>Pa o dialogu, npr.:</p> <p>Boštjan: <em>"Samo zato, ker prihajaš iz Slovenije, nisi za nikogar zanimiv. Morda, kdo zastriže z ušesi, če rečeš, da prihajaš iz dežele Slavoja Žižka. A tudi to, ti ne bo ravno prineslo bajne pogodbe s tujim založnikom"</em></p> <p>Nataša: <em>"Saj morda pa se kaj spremeni in bo to zarečeni kruh ter bo Slovenija postala drugače prepoznavna …"</em></p> <p>Boštjan: <em>"Po predsedovanju bo vse drugače. Vsi vedo vedno več o nas"</em></p> <p>Pa o Kataleni, ki praznuje 20.letnico. Ter o albumih, ki jih ne moreš več spreminjati.</p> <p>O ustvarjalnem pogovoru s preteklostjo. In o pretirani glorifikaciji preteklosti, vlivanju v bron in »nesrečnem« muzeju osamosvojitve.</p> <p>O domoljubju.</p> <p>O tem, zakaj je pomembno "iti na pir".</p> <blockquote><p>"Ko se ljudje začnejo pogovarjat, obstaja možnost, da se nekaj zgodi."</p></blockquote> <p>Pa o gledališču, o učenju filozofije, o stricu Googlu in o tem, kako nas uporabljajo družbena omrežja. Ter o sodobnem ekonomsko političnem modelu imeti "čim manj države".</p> <p>In še o čem. Marsičem.</p> <p>Pa na Blaža sva se tudi spomnila, na obema dragega Blaža Tišlerja.</p> <p>Toplo vabljeni h poslušanju pogovora.</p> <p>Če si boste zraven zaželeli muzike, Boštjan priporoča:</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 09 May 2021 08:45:00 +0000 Boštjan Narat, glasbenik in filozof Magister Pavle Čelik je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline. Z njim se je pogovarjal Damjan Zorc.<p>Magister Pavle Čelik je med večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih</p><p><p>Magister<strong> Pavle Čelik</strong> je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline.</p> </p> 174772574 RTVSLO – Val 202 2196 clean Magister Pavle Čelik je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline. Z njim se je pogovarjal Damjan Zorc.<p>Magister Pavle Čelik je med večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih</p><p><p>Magister<strong> Pavle Čelik</strong> je med veliko večino Slovencev z naskokom najbolj poznan kot policist, nekoč miličnik. Kot strokovnjak in "naturščik" pa že 80 let kaže svoj talent tudi na drugih področjih: kot sociolog, zgodovinopisec, novinar, književni kritik, vrtičkar ... Težko ga je scela opisati in ga približati kot osebnost bežnim poznavalcem, a spomnite se tiste šale o miličnikih iz časov rajnke države, zakaj morata biti v patroli vedno najmanj dva? Ja, zato, ker zna eden brati, drugi pa pisati! No, to šalo je Pavle Čelik vso poklicno dobo postavljal na laž. Tudi kot dolgoletni upokojenec o policijskem delu razmišlja analitično in kritično, čeprav s kančkom njemu lastne topline.</p> </p> Sun, 02 May 2021 08:45:00 +0000 Pavle Čelik Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje pove, kaj se je v zadnjem času zgodilo s politično omiko in kje naj si domači politiki sešijejo sakoje, da jim bodo že enkrat prav. Razloži, da ni spodrsnilo Erdoganu, pač pa evropskemu dženetelmenstvu, ki dami ni odstopilo mesta in samo sedlo na kavč. Optimistično verjame, da bo testosteronskim političnim kavbojcem brez manir prej ali slej odklenkalo. Morda pa svet tegob lahko odreši le politčni matriarhat. Ker pa smo ravno pri tem, Ksenija odgovori tudi na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico republike. Bolj firbčnim pa na koncu izda, pod katerim hribom je Borisu prvič posodila pohodne palice. Z nedeljsko gostjo se je pogovarjal Miha Šalehar. <p>Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje, o spremenjeni politični omiki, političnem matriarhatu, komunikaciji na družabnih omrežjih in o tem, ali bo kandidirala za predsednico</p><p><p>Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje <strong>Ksenija Benedetti</strong> se je znašla na tej karierni poti, saj so protokolarna pravila po njenih besedah poštena in ne dopuščajo krivic, kar ji je blizu. Čeprav se v zadnjem času zdi, da se politična omika temeljito spreminja, pravi, da so se pravila vedenja spreminjala ves čas, ne samo zdaj. Prilagajajo se namreč času, v katerem živimo. Poleg tega pa si tudi vsak politik protokol v določeni meri priredi. A kadar gre za državni protokol, ni zelo veliko prostora za prilagajanje, saj protokol v nasprotnem primeru ne bi imel smisla.</p> <p><em>"Krilo mora biti dolgo za prst nad koleni, ko sedete, ne sme zlesti preveč navzgor. Primeren dekolte je do podpazduhe, črtice vmes se ne sme videti,"</em> je samo eno izmed pravil, ki se jih morajo na protokolih držati visoke predstavnice institucij.</p> <p>Kritična je tudi do komunikacije politikov na družabnih omrežjih. Svoj račun na Twitterju je zaprla prav zaradi številnih neprimernih komentarjev, ki so jo preveč vznemirili.</p> </p> 174770956 RTVSLO – Val 202 2375 clean Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje pove, kaj se je v zadnjem času zgodilo s politično omiko in kje naj si domači politiki sešijejo sakoje, da jim bodo že enkrat prav. Razloži, da ni spodrsnilo Erdoganu, pač pa evropskemu dženetelmenstvu, ki dami ni odstopilo mesta in samo sedlo na kavč. Optimistično verjame, da bo testosteronskim političnim kavbojcem brez manir prej ali slej odklenkalo. Morda pa svet tegob lahko odreši le politčni matriarhat. Ker pa smo ravno pri tem, Ksenija odgovori tudi na vprašanje, ali bo kandidirala za predsednico republike. Bolj firbčnim pa na koncu izda, pod katerim hribom je Borisu prvič posodila pohodne palice. Z nedeljsko gostjo se je pogovarjal Miha Šalehar. <p>Ksenija Benedetti, strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje, o spremenjeni politični omiki, političnem matriarhatu, komunikaciji na družabnih omrežjih in o tem, ali bo kandidirala za predsednico</p><p><p>Strokovnjakinja za protokol in poslovno komuniciranje <strong>Ksenija Benedetti</strong> se je znašla na tej karierni poti, saj so protokolarna pravila po njenih besedah poštena in ne dopuščajo krivic, kar ji je blizu. Čeprav se v zadnjem času zdi, da se politična omika temeljito spreminja, pravi, da so se pravila vedenja spreminjala ves čas, ne samo zdaj. Prilagajajo se namreč času, v katerem živimo. Poleg tega pa si tudi vsak politik protokol v določeni meri priredi. A kadar gre za državni protokol, ni zelo veliko prostora za prilagajanje, saj protokol v nasprotnem primeru ne bi imel smisla.</p> <p><em>"Krilo mora biti dolgo za prst nad koleni, ko sedete, ne sme zlesti preveč navzgor. Primeren dekolte je do podpazduhe, črtice vmes se ne sme videti,"</em> je samo eno izmed pravil, ki se jih morajo na protokolih držati visoke predstavnice institucij.</p> <p>Kritična je tudi do komunikacije politikov na družabnih omrežjih. Svoj račun na Twitterju je zaprla prav zaradi številnih neprimernih komentarjev, ki so jo preveč vznemirili.</p> </p> Sun, 25 Apr 2021 08:45:00 +0000 Ksenija Benedetti Dr. Tone Kregar je bil pred dnevi potrjen za nov mandat direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, raziskoval je v Bratislavi in doktoriral o Slovencih in Slovakih med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, vseskozi je družbeno angažiran, veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku. Širši javnosti je znan kot pevec in avtor besedil skupine Mi2, ki je na slovenski glasbeni sceni s prepoznavnim slogom prisotna že več kot 25 let. Pod štajerskim nebom v Celju se pogovarjamo o tragičnosti in farsah zgodovine, muzeju osamosvojitve in revolucije, kulturni politiki, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. Čavunih. O velikih zgodbah malega človeka.<p>Tone Kregar o tragičnosti in farsah zgodovine, kulturni politiki, muzeju osamosvojitve in revolucije, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. O velikih zgodbah malega človeka</p><p><p>Dr.<strong> Tone Kregar</strong> je bil pred dnevi potrjen za nov mandat direktorja <a href="https://www.muzej-nz-ce.si/">Muzeja novejše zgodovine v Celju</a>. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, raziskoval je v Bratislavi in doktoriral o Slovencih in Slovakih med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, vseskozi je družbeno angažiran, veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku. Širši javnosti je znan kot pevec in avtor besedil <a href="https://www.youtube.com/user/Val2o2/search?query=mi2">skupine Mi2</a>, ki je na slovenski glasbeni sceni s prepoznavnim slogom prisotna že več kot 25 let.</p> <blockquote><p><span>“Odraščal sem v osemdesetih letih v Rogatcu, v naše ruralno okolje se je širila urbana miselnost. Žal moram danes ugotoviti, da prepogosto ruralna miselnost vstopa v urbana okolja. To ni dobro.”</span></p></blockquote> <p>Spomin je luknjičasta kategorija, politiki pa preteklost še vedno prevečkrat zlorabljajo, predvsem zaradi čustev in mobilizacijskega potenciala: <em><span>“V tridesetih letih samostojnosti smo podrli številne zidove, a hkrati sezidali nove, predvsem v mentalnem in kulturnem pogledu. Naša majhnost, ki bi lahko bila naša prednost, se vse bolj kaže kot slabost.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“Kulturni boj je del političnega boja. V določenem obsegu smo mu nedvomno priča prav zdaj. Tudi nedavne menjave vodstev nekaterih kulturnih ustanov izhajajo iz tega dejstva. Nepravoverne kadre se zamenja z <em>našimi</em>.”</span></p></blockquote> <p>Pod štajerskim nebom v Celju se pogovarjamo o tragičnosti in farsah zgodovine, kulturnih revolucijah, politiki, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. Čavunih. O velikih zgodbah malega človeka: <em><span>“Uporništva in kritičnosti je med mladimi morda res premalo, a tudi današnja mlada generacija ima potencial. Morda razmere še niso dozorele, a poglejmo samo jasen upor mariborskih dijakov. </span><span>Sem legalist in spoštujem vse epidemiološke ukrepe, ki so v polju zdrave pameti. A po drugi strani s kaznimi nastopamo do dobronamernih, celo domoljubnih dijakov, ki zahtevajo šolo. Že v kali jim strižemo peruti.”  </span></em></p> <blockquote><p><span>“O muzeju osamosvojitve je znanega zelo malo. Nujen bi bil konsenz stroke in umestitev v širši historični kontekst. Vse skupaj preveč diši po preteklih časih, ko so ustanavljali muzeje revolucije. Bojim se, da gre poskus selektivnega pogleda na preteklost in ozke strankarske interese.”</span></p></blockquote> <h3><strong>Glasbeni izbor: </strong></h3> <p>&nbsp;</p></p> 174769380 RTVSLO – Val 202 2521 clean Dr. Tone Kregar je bil pred dnevi potrjen za nov mandat direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, raziskoval je v Bratislavi in doktoriral o Slovencih in Slovakih med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, vseskozi je družbeno angažiran, veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku. Širši javnosti je znan kot pevec in avtor besedil skupine Mi2, ki je na slovenski glasbeni sceni s prepoznavnim slogom prisotna že več kot 25 let. Pod štajerskim nebom v Celju se pogovarjamo o tragičnosti in farsah zgodovine, muzeju osamosvojitve in revolucije, kulturni politiki, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. Čavunih. O velikih zgodbah malega človeka.<p>Tone Kregar o tragičnosti in farsah zgodovine, kulturni politiki, muzeju osamosvojitve in revolucije, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. O velikih zgodbah malega človeka</p><p><p>Dr.<strong> Tone Kregar</strong> je bil pred dnevi potrjen za nov mandat direktorja <a href="https://www.muzej-nz-ce.si/">Muzeja novejše zgodovine v Celju</a>. Zgodovino je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, raziskoval je v Bratislavi in doktoriral o Slovencih in Slovakih med avtonomijo in centralizmom. Postavil je nekaj odmevnih razstav, vseskozi je družbeno angažiran, veliko piše in javno razmišlja, pogosto brez dlake na jeziku. Širši javnosti je znan kot pevec in avtor besedil <a href="https://www.youtube.com/user/Val2o2/search?query=mi2">skupine Mi2</a>, ki je na slovenski glasbeni sceni s prepoznavnim slogom prisotna že več kot 25 let.</p> <blockquote><p><span>“Odraščal sem v osemdesetih letih v Rogatcu, v naše ruralno okolje se je širila urbana miselnost. Žal moram danes ugotoviti, da prepogosto ruralna miselnost vstopa v urbana okolja. To ni dobro.”</span></p></blockquote> <p>Spomin je luknjičasta kategorija, politiki pa preteklost še vedno prevečkrat zlorabljajo, predvsem zaradi čustev in mobilizacijskega potenciala: <em><span>“V tridesetih letih samostojnosti smo podrli številne zidove, a hkrati sezidali nove, predvsem v mentalnem in kulturnem pogledu. Naša majhnost, ki bi lahko bila naša prednost, se vse bolj kaže kot slabost.”</span></em></p> <blockquote><p><span>“Kulturni boj je del političnega boja. V določenem obsegu smo mu nedvomno priča prav zdaj. Tudi nedavne menjave vodstev nekaterih kulturnih ustanov izhajajo iz tega dejstva. Nepravoverne kadre se zamenja z <em>našimi</em>.”</span></p></blockquote> <p>Pod štajerskim nebom v Celju se pogovarjamo o tragičnosti in farsah zgodovine, kulturnih revolucijah, politiki, uporništvu, (ne)varnih razmerjih harmonike in kitare. Čavunih. O velikih zgodbah malega človeka: <em><span>“Uporništva in kritičnosti je med mladimi morda res premalo, a tudi današnja mlada generacija ima potencial. Morda razmere še niso dozorele, a poglejmo samo jasen upor mariborskih dijakov. </span><span>Sem legalist in spoštujem vse epidemiološke ukrepe, ki so v polju zdrave pameti. A po drugi strani s kaznimi nastopamo do dobronamernih, celo domoljubnih dijakov, ki zahtevajo šolo. Že v kali jim strižemo peruti.”  </span></em></p> <blockquote><p><span>“O muzeju osamosvojitve je znanega zelo malo. Nujen bi bil konsenz stroke in umestitev v širši historični kontekst. Vse skupaj preveč diši po preteklih časih, ko so ustanavljali muzeje revolucije. Bojim se, da gre poskus selektivnega pogleda na preteklost in ozke strankarske interese.”</span></p></blockquote> <h3><strong>Glasbeni izbor: </strong></h3> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 18 Apr 2021 08:45:00 +0000 Tone Kregar, zgodovinar in glasbenik Andrej Blatnik, doktor komunikologije, univerzitetni profesor, pisatelj, urednik, kolumnist, ki je za Fakulteto za humanistične študije v Kopru zasnoval predmet Kreativno pisanje, za LUD Literatura je petnajst let vodil delavnico pisanja kratke zgodbe, objavil je petnajst knjig v Sloveniji in več kot trideset v tujini, njegove kratke zgodbe so uvrščene v prestižne mednarodne antologije, je vabljen gost svetovnih literarnih festivalov. O tem, zakaj je kratka zgodba bolj zanimiva kot roman, o ustvarjalnem paradoksu današnjega časa in položaju kulture v Sloveniji. <p>Pisatelj Andrej Blatnik o uživanju knjig na drugačen način, ustvarjalnem paradoksu današnjega časa in položaju kulture</p><p><p><strong>Andrej Blatnik</strong>, doktor komunikologije, univerzitetni profesor, pisatelj, urednik in kolumnist v današnjem času vidi zanimiv paradoks. Pravi, da ga od časa do časa prime, da bi si rekel 'Joj, je ustvarjalnost sploh potrebna, kdo pa še zaspi s knjigo v roki?' Po drugi strani pa so to časi, ko priti do kulture ni več tako samoumevno.</p> <blockquote><p><em>"Malce srhljivo je, da knjižnice niso tisto nujno za preživetje. Mogoče se znanje komu zdi ogrožujoče obstoječe stanje, kajti znanje vedno sili človeka v to, da išče drugačne možnosti, da išče spremembe."</em></p></blockquote> <p>Zgodbe mojstra kratkih zgodb so uvrščene v vrsto antologij, med drugim v <em>Best European</em><em> </em><em>Writing 2010 </em><em>in </em><em>Short</em><em>: </em><em>Five Centuries of Short Short Stories</em><em>.</em> Za literarno delo je prejel nagrado Zlata ptica (1984), Župančičevo nagrado (1991), nagrado Prešernovega sklada (2002), leta 2016 pa rusko nagrado za najboljšo prevedeno knjigo slovanske kratke proze Premje Jugra. Bil je vabljeni gost na vrsti osrednjih svetovnih literarnih festivalov: PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors, Cosmopolis v Barceloni, Jaipur Literary Festival v Indiji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/andrej-blatnik-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493498'> Andrej Blatnik na avtobusu v Indiji.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/skopje-2016-andrej-blatnik-georgi-gospodinov-aleksandar-prokopiev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493499'> Andrej Blatnik, Georgi Gospodinov in Aleksandar Prokopiev.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/jaipur-reading-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493500'> Literarni festival v Jaipurju. <span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/nyrb.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493501'> V družbi Draga Jančarja, Tomaža Šalamuna in Marka Sosiča na zadnji strani ugledne revije New York Review of Books.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> 174767551 RTVSLO – Val 202 2313 clean Andrej Blatnik, doktor komunikologije, univerzitetni profesor, pisatelj, urednik, kolumnist, ki je za Fakulteto za humanistične študije v Kopru zasnoval predmet Kreativno pisanje, za LUD Literatura je petnajst let vodil delavnico pisanja kratke zgodbe, objavil je petnajst knjig v Sloveniji in več kot trideset v tujini, njegove kratke zgodbe so uvrščene v prestižne mednarodne antologije, je vabljen gost svetovnih literarnih festivalov. O tem, zakaj je kratka zgodba bolj zanimiva kot roman, o ustvarjalnem paradoksu današnjega časa in položaju kulture v Sloveniji. <p>Pisatelj Andrej Blatnik o uživanju knjig na drugačen način, ustvarjalnem paradoksu današnjega časa in položaju kulture</p><p><p><strong>Andrej Blatnik</strong>, doktor komunikologije, univerzitetni profesor, pisatelj, urednik in kolumnist v današnjem času vidi zanimiv paradoks. Pravi, da ga od časa do časa prime, da bi si rekel 'Joj, je ustvarjalnost sploh potrebna, kdo pa še zaspi s knjigo v roki?' Po drugi strani pa so to časi, ko priti do kulture ni več tako samoumevno.</p> <blockquote><p><em>"Malce srhljivo je, da knjižnice niso tisto nujno za preživetje. Mogoče se znanje komu zdi ogrožujoče obstoječe stanje, kajti znanje vedno sili človeka v to, da išče drugačne možnosti, da išče spremembe."</em></p></blockquote> <p>Zgodbe mojstra kratkih zgodb so uvrščene v vrsto antologij, med drugim v <em>Best European</em><em> </em><em>Writing 2010 </em><em>in </em><em>Short</em><em>: </em><em>Five Centuries of Short Short Stories</em><em>.</em> Za literarno delo je prejel nagrado Zlata ptica (1984), Župančičevo nagrado (1991), nagrado Prešernovega sklada (2002), leta 2016 pa rusko nagrado za najboljšo prevedeno knjigo slovanske kratke proze Premje Jugra. Bil je vabljeni gost na vrsti osrednjih svetovnih literarnih festivalov: PEN World Voices v New Yorku, Toronto International Festival of Authors, Cosmopolis v Barceloni, Jaipur Literary Festival v Indiji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/andrej-blatnik-2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493498'> Andrej Blatnik na avtobusu v Indiji.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/skopje-2016-andrej-blatnik-georgi-gospodinov-aleksandar-prokopiev-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493499'> Andrej Blatnik, Georgi Gospodinov in Aleksandar Prokopiev.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/jaipur-reading-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493500'> Literarni festival v Jaipurju. <span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/nyrb.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-493501'> V družbi Draga Jančarja, Tomaža Šalamuna in Marka Sosiča na zadnji strani ugledne revije New York Review of Books.<span>Foto: osebni arhiv</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 11 Apr 2021 08:45:00 +0000 Andrej Blatnik Čeprav je Nace Breitenberger zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava. Precejšen del svojega je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca TOM telefona. Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.<p>Nace Breitenberger je učitelj stare šole, tiste, ki je učila, da se delo ne konča, ko je konec pouka. Že 50 let je mentor mladim planincem, ima pa tudi najdaljši staž svetovalca TOM telefona</p><p><p>Čeprav je <strong>Nace Breitenberger</strong> zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava.</p> <p>Precejšen del svojega življenja je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca <strong><a href="https://www.e-tom.si/">TOM telefona</a></strong> (tel. št.: 116 111). Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.</p></p> 174766088 RTVSLO – Val 202 2323 clean Čeprav je Nace Breitenberger zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava. Precejšen del svojega je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca TOM telefona. Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.<p>Nace Breitenberger je učitelj stare šole, tiste, ki je učila, da se delo ne konča, ko je konec pouka. Že 50 let je mentor mladim planincem, ima pa tudi najdaljši staž svetovalca TOM telefona</p><p><p>Čeprav je <strong>Nace Breitenberger</strong> zdaj že nekaj let upokojen, je še vedno zelo dejaven in še vedno predaja znanje mladim generacijam. Na idrijski osnovni šoli otroke priseljenih staršev uči slovenskega jezika, pa tudi otroci njega naučijo kakšno besedo iz svojega jezika. Predvsem pa so ga mladi naučili, da jih posluša, da jih poskuša razumeti in da jih skuša peljati na tisto pot, za katero misli, da je prava.</p> <p>Precejšen del svojega življenja je namenil udejstvovanju v Zvezi prijateljev mladine in ima najdaljši staž svetovalca <strong><a href="https://www.e-tom.si/">TOM telefona</a></strong> (tel. št.: 116 111). Pravi da so pomembne prave besede, ne lepe, lepih je hitro dovolj in preveč. Za njim je veliko lepih planinskih tur, že 50 let pa je tudi mentor mladim planincem, za kar mu je Planinska zveza Slovenija pred leti podelila najvišje nacionalno priznanje za delo z mladimi. Kot vse bolj ugotavlja Nace Breitenberger, dolgoletni pedagog, prostovoljec, ki se že več kot 50 let ukvarja z mladimi, se mu bo njegova delovna doba iztekla z njegovim življenjem.</p></p> Sun, 04 Apr 2021 08:45:00 +0000 Nace Breitenberger Nataša Pirc Musar je zdaj odvetnica. S strankami, ki jih zastopa, in s svojim mnenjem o dogajanju v družbi pogosto dviguje prah. Njena karierna pot je pestra: bila je novinarka, voditeljica, informacijska pooblaščenka, spoznala je delo v gospodarstvu in javni upravi. O človekovih pravicah, negativnih kampanjah, nujni uvedbi pravil na spletu, pa tudi o seznamu držav, težkem motorju, bowlingu in ruski glasbi - doktorica Nataša Pirc Musar v pogovoru z Natašo Zanuttini.<p>Nataša Pirc Musar, pravnica in dolgoletna informacijska pooblaščenka o pravici do svobode izražanja, pravici do zasebnosti, pasteh interneta, Edwardu Snowdnu in zaupanju v ukrepe</p><p><blockquote><p>“Prva v vrsti sem, ki spoštuje vse ukrepe in če vsi ne bomo stisnili zob, tega ne bo kmalu konec. Res pa je, da je večja odgovornost na vladni strani kot na strani posameznikov, ki morajo zaupati temu, kar vlada reče. To zaupanje pa je zaradi slabe komunikacije zelo porušeno.”</p></blockquote> <p><a href="https://pirc-musar.si/sl/ekipa/natasa-pirc-musar/"><strong>Nataša Pirc Musar</strong></a> je zdaj odvetnica. S strankami, ki jih zastopa, in s svojim mnenjem o dogajanju v družbi pogosto dviguje prah. Njena karierna pot je pestra: bila je novinarka, voditeljica, informacijska pooblaščenka, spoznala je delo v gospodarstvu in javni upravi. O človekovih pravicah, negativnih kampanjah, nujni uvedbi pravil na spletu in ruski glasbi.</p> <blockquote><p><span>"Celo poklicno življenje se ukvarjam z dvema temeljnima človekovima pravicama, s pravico do svobode izražanja in na drugi strani s pravico do zasebnosti. Z žalostjo opažam, da v slovenskem medijskem prostoru ni dovolj kakovostnega razumevanja, kaj se dogaja, ko ti dve pravici trčita druga ob drugo."</span></p></blockquote> <p>Izbrana glasba:</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174762500 RTVSLO – Val 202 2232 clean Nataša Pirc Musar je zdaj odvetnica. S strankami, ki jih zastopa, in s svojim mnenjem o dogajanju v družbi pogosto dviguje prah. Njena karierna pot je pestra: bila je novinarka, voditeljica, informacijska pooblaščenka, spoznala je delo v gospodarstvu in javni upravi. O človekovih pravicah, negativnih kampanjah, nujni uvedbi pravil na spletu, pa tudi o seznamu držav, težkem motorju, bowlingu in ruski glasbi - doktorica Nataša Pirc Musar v pogovoru z Natašo Zanuttini.<p>Nataša Pirc Musar, pravnica in dolgoletna informacijska pooblaščenka o pravici do svobode izražanja, pravici do zasebnosti, pasteh interneta, Edwardu Snowdnu in zaupanju v ukrepe</p><p><blockquote><p>“Prva v vrsti sem, ki spoštuje vse ukrepe in če vsi ne bomo stisnili zob, tega ne bo kmalu konec. Res pa je, da je večja odgovornost na vladni strani kot na strani posameznikov, ki morajo zaupati temu, kar vlada reče. To zaupanje pa je zaradi slabe komunikacije zelo porušeno.”</p></blockquote> <p><a href="https://pirc-musar.si/sl/ekipa/natasa-pirc-musar/"><strong>Nataša Pirc Musar</strong></a> je zdaj odvetnica. S strankami, ki jih zastopa, in s svojim mnenjem o dogajanju v družbi pogosto dviguje prah. Njena karierna pot je pestra: bila je novinarka, voditeljica, informacijska pooblaščenka, spoznala je delo v gospodarstvu in javni upravi. O človekovih pravicah, negativnih kampanjah, nujni uvedbi pravil na spletu in ruski glasbi.</p> <blockquote><p><span>"Celo poklicno življenje se ukvarjam z dvema temeljnima človekovima pravicama, s pravico do svobode izražanja in na drugi strani s pravico do zasebnosti. Z žalostjo opažam, da v slovenskem medijskem prostoru ni dovolj kakovostnega razumevanja, kaj se dogaja, ko ti dve pravici trčita druga ob drugo."</span></p></blockquote> <p>Izbrana glasba:</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 21 Mar 2021 09:45:00 +0000 Dr. Nataša Pirc Musar Vprašanje kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega, alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. Utrl je smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče, s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po svoji lastni državi. In zaznamoval eno lepo obdobje, tudi obdobje Pokala Vitranc, ki ga spremljamo ta konec tedna. Bojan Križaj. Z njim se je srečal Aleš Smrekar. <p>Legendarni Bojan Križaj o smučarskih spominih, zmagah v Kranjski Gori, življenju in delu po karieri ter odnosu do novinarjev</p><p><p>Vprašanje, kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. <strong>Bojan Križaj</strong> je utrl smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče ter s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po lastni državi. Pomembno je zaznamoval tudi obdobje Pokala Vitranc, ki letos doživlja svojo 60. izvedbo. V živo je spremljal prvo izvedbo Pokala Vitranc. Takrat je imel štiri leta in je navijal za svojega očeta Petra, ki je bil takrat naš najboljši predstavnik, dosegel je 12. mesto. Pravi, da se tega ne spomni, ne spominja se niti svojih prvih korakov na smučeh, se pa zelo dobro spomni svojih začetkov na Pokalu Vitranc, kjer je tekmoval na vseh razen na aktualni progi v Podkorenu.</p> <blockquote><p><em>"Ko smo potovali po svetu in tekmovali, praktično nismo imeli stika z domom. Nismo vedeli, kaj se dogaja. Edina vez so bili novinarji. Ta odnos z novinarji je bil takrat verjetno bolj pristen in bolj direkten."</em></p></blockquote> <p>Bojan je na Pokalu Vitranc zmagal dvakrat. Prvič leta 1982, leta 1986 pa sta skupaj z Rokom Petrovičem spisala zgodovino in dosegla dvojno zmago. O tem, kako velik met jima je uspel, priča dejstvo, da je bil na tretjem mestu Ingemar Stenmark, smučar z največ zmagami v zgodovini svetovnega pokala: <em>"Da sva leta 1986 oba z Rokom premagala Stenmarka, je bil toliko večji uspeh. Res nora zgodba. Ni bila lahka tekma, drugi tek se je že prediral, proga ni bila več enostavna za peljat. Ampak enostavno se je izšlo."</em></p> <blockquote><p><em>"Lažje je živeti, če te ljudje vzpodbujajo, te imajo radi, so s teboj, navijajo zate, živijo s tabo, kot pa da si nekje peto kolo, pozabljen od vsega. Moramo vedeti, da tudi tisti, ki niso tako uspešni, pustijo dušo in telo na treningih in tekmah."</em></p></blockquote> <p>V svoji karieri je Križaj na stopničke svetovnega pokala stopil 33-krat, 8-krat je zmagal. V sezoni 1986/87 je osvojil slalomski kristalni globus, leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu postal svetovni podprvak v slalomu. Ali kaj iz časa svoje športne kariere obžaluje?</p> <blockquote><p><em>"Obžalujem ne, bi si pa želel imeti še olimpijsko medaljo, ne glede na to, kakšne barve bi bila. Sploh ob dejstvu, da mi je ušla samo za dve stotinki."</em></p></blockquote> <p>O tem, ali je kdaj zaradi množice gledalcev, ki ga je spremljala na domačih tekmah, čutil poseben pritisk, razmišlja: <em>"Če si v formi, če si prepričan vase, je strah na startu manjši, sicer pa je to vedno prisotno. Tudi strah pred uspehom." </em>Dodaja, da v profesionalnem športu glava igra tako veliko vlogo, da človek težko verjame.</p> <blockquote><p><em>"Živeli smo v obdobju, ko profesionalizma še ni bilo oz. je bil prepovedan. To je bila tabu tema. Do konca moje kariere smo imeli amaterski status. Nemogoče je bilo zamenjati opremo, čeprav bi se pojavil nekdo, ki bi ponudil več denarja." </em></p></blockquote> <p>Z izjavo, da kot športnik tekmuje najprej zase, potem šele za vse ostale, je takrat dvignil veliko prahu, sploh v reprezentanci so bili jezni nanj. Pravi, da za svojo izjavo še vedno stoji, a poudarja, da za vsako vožnjo, ki jo posameznik opravi na tekmovanju, stoji marsikaj. Na štartu si res sam, a za tabo stoji velika ekipa ljudi in brez ekipe je nemogoče uspeti:<em> "Za tabo je cela ekipa sotekmovalcev, ki te motivira, ti daje impulz na treningih in je indikator tega, kako dober si. Eno brez drugega enostavno ne gre."</em></p> <blockquote><p><em>"Ob koncu kariere nisem bil sam. To je bila moja prednost. Drugi so mi tlakovali prve korake in to je bila moja sreča. Če bi bil odvisen sam od sebe, vprašanje, kako bi se to končalo oz. kaj bi sploh počel."</em></p></blockquote> <h3><strong>Podkast 60 let vitranških legend</strong></h3> <p>Tekmovanje za Pokal Vitranc je bilo pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS prvič na sporedu 4. marca 1961. Aleš Smrekar je ob 60. jubileju tekmovanj za Pokal Vitranc pripravil dva dela posebnega podkasta, kjer se s sogovorniki spominja razvoja tekmovanja in največjih slovenskih uspehov. Vabljeni k poslušanju!</p> <ol> <li>del: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/60-let-pokala-vitranc-1/">60 let vitranških legend: Od prvih točk za svetovni pokal do dvojne slovenske zmage</a></li> <li>del: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/pokal-vitranc-2/">60 let vitranških legend: Včasih so bili zmagovalci narodni heroji</a></li> </ol></p> 174760481 RTVSLO – Val 202 2616 clean Vprašanje kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega, alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. Utrl je smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče, s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po svoji lastni državi. In zaznamoval eno lepo obdobje, tudi obdobje Pokala Vitranc, ki ga spremljamo ta konec tedna. Bojan Križaj. Z njim se je srečal Aleš Smrekar. <p>Legendarni Bojan Križaj o smučarskih spominih, zmagah v Kranjski Gori, življenju in delu po karieri ter odnosu do novinarjev</p><p><p>Vprašanje, kam bi zašla pot slovenskega, takrat še jugoslovanskega alpskega smučanja, če ne bi bilo njega in njegovih uspehov. <strong>Bojan Križaj</strong> je utrl smer na vrh svojim smučarskim vrstnikom in njihovim naslednikom, zedinil slovenski narod kot že dolgo prej nihče ter s sotekmovalci spisal zelo pomembno poglavje zgodbe o težnjah po lastni državi. Pomembno je zaznamoval tudi obdobje Pokala Vitranc, ki letos doživlja svojo 60. izvedbo. V živo je spremljal prvo izvedbo Pokala Vitranc. Takrat je imel štiri leta in je navijal za svojega očeta Petra, ki je bil takrat naš najboljši predstavnik, dosegel je 12. mesto. Pravi, da se tega ne spomni, ne spominja se niti svojih prvih korakov na smučeh, se pa zelo dobro spomni svojih začetkov na Pokalu Vitranc, kjer je tekmoval na vseh razen na aktualni progi v Podkorenu.</p> <blockquote><p><em>"Ko smo potovali po svetu in tekmovali, praktično nismo imeli stika z domom. Nismo vedeli, kaj se dogaja. Edina vez so bili novinarji. Ta odnos z novinarji je bil takrat verjetno bolj pristen in bolj direkten."</em></p></blockquote> <p>Bojan je na Pokalu Vitranc zmagal dvakrat. Prvič leta 1982, leta 1986 pa sta skupaj z Rokom Petrovičem spisala zgodovino in dosegla dvojno zmago. O tem, kako velik met jima je uspel, priča dejstvo, da je bil na tretjem mestu Ingemar Stenmark, smučar z največ zmagami v zgodovini svetovnega pokala: <em>"Da sva leta 1986 oba z Rokom premagala Stenmarka, je bil toliko večji uspeh. Res nora zgodba. Ni bila lahka tekma, drugi tek se je že prediral, proga ni bila več enostavna za peljat. Ampak enostavno se je izšlo."</em></p> <blockquote><p><em>"Lažje je živeti, če te ljudje vzpodbujajo, te imajo radi, so s teboj, navijajo zate, živijo s tabo, kot pa da si nekje peto kolo, pozabljen od vsega. Moramo vedeti, da tudi tisti, ki niso tako uspešni, pustijo dušo in telo na treningih in tekmah."</em></p></blockquote> <p>V svoji karieri je Križaj na stopničke svetovnega pokala stopil 33-krat, 8-krat je zmagal. V sezoni 1986/87 je osvojil slalomski kristalni globus, leta 1982 je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu postal svetovni podprvak v slalomu. Ali kaj iz časa svoje športne kariere obžaluje?</p> <blockquote><p><em>"Obžalujem ne, bi si pa želel imeti še olimpijsko medaljo, ne glede na to, kakšne barve bi bila. Sploh ob dejstvu, da mi je ušla samo za dve stotinki."</em></p></blockquote> <p>O tem, ali je kdaj zaradi množice gledalcev, ki ga je spremljala na domačih tekmah, čutil poseben pritisk, razmišlja: <em>"Če si v formi, če si prepričan vase, je strah na startu manjši, sicer pa je to vedno prisotno. Tudi strah pred uspehom." </em>Dodaja, da v profesionalnem športu glava igra tako veliko vlogo, da človek težko verjame.</p> <blockquote><p><em>"Živeli smo v obdobju, ko profesionalizma še ni bilo oz. je bil prepovedan. To je bila tabu tema. Do konca moje kariere smo imeli amaterski status. Nemogoče je bilo zamenjati opremo, čeprav bi se pojavil nekdo, ki bi ponudil več denarja." </em></p></blockquote> <p>Z izjavo, da kot športnik tekmuje najprej zase, potem šele za vse ostale, je takrat dvignil veliko prahu, sploh v reprezentanci so bili jezni nanj. Pravi, da za svojo izjavo še vedno stoji, a poudarja, da za vsako vožnjo, ki jo posameznik opravi na tekmovanju, stoji marsikaj. Na štartu si res sam, a za tabo stoji velika ekipa ljudi in brez ekipe je nemogoče uspeti:<em> "Za tabo je cela ekipa sotekmovalcev, ki te motivira, ti daje impulz na treningih in je indikator tega, kako dober si. Eno brez drugega enostavno ne gre."</em></p> <blockquote><p><em>"Ob koncu kariere nisem bil sam. To je bila moja prednost. Drugi so mi tlakovali prve korake in to je bila moja sreča. Če bi bil odvisen sam od sebe, vprašanje, kako bi se to končalo oz. kaj bi sploh počel."</em></p></blockquote> <h3><strong>Podkast 60 let vitranških legend</strong></h3> <p>Tekmovanje za Pokal Vitranc je bilo pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS prvič na sporedu 4. marca 1961. Aleš Smrekar je ob 60. jubileju tekmovanj za Pokal Vitranc pripravil dva dela posebnega podkasta, kjer se s sogovorniki spominja razvoja tekmovanja in največjih slovenskih uspehov. Vabljeni k poslušanju!</p> <ol> <li>del: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/60-let-pokala-vitranc-1/">60 let vitranških legend: Od prvih točk za svetovni pokal do dvojne slovenske zmage</a></li> <li>del: <a href="https://val202.rtvslo.si/2021/03/pokal-vitranc-2/">60 let vitranških legend: Včasih so bili zmagovalci narodni heroji</a></li> </ol></p> Sun, 14 Mar 2021 09:45:00 +0000 Bojan Križaj Profesionalno in ustvarjalno življenje doktorice Jane Javornik je dinamično in se razteza na več kontinentih: Združeno kraljestvo, Islandija, Kanada, Japonska, Južna Azija. In čeprav se odlično znajde v različnih akademskih okoljih sveta, je bila po dobrem letu nedavno razrešena z mesta generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo - ker tako možnost dopušča zakon. Kot pravi, ji izkušnja vseeno ne bo pustila grenkega priokusa. V pogovoru Nataše Štefe z doktorico Jano Javornik o visokem šolstvu pri nas in po svetu, o postpandemični realnosti ter o enakosti med spoloma pa tudi o Sloveniji ob 30-letnici države. <p>Dr Jana Javornik o visokem šolstvu pri nas in po svetu, o popandemični resničnosti in o enakosti med spoloma, pa tudi o Sloveniji ob 30-letnici države</p><p><p>Kot pravo globalno državljanko doktorice sociologije <strong>Jane Javornik</strong> nikoli niso opredeljevale mikrolokacije. Njeno profesionalno in ustvarjalno življenje je dinamično in se razteza na več celinah: Združeno kraljestvo, Islandija, Kanada, Japonska, Južna Azija. In čeprav se odlično znajde v različnih akademskih okoljih sveta, je bila po dobrem letu nedavno razrešena z mesta generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo - ker tako možnost dopušča zakon. Kot pravi, ji izkušnja vseeno ne bo pustila grenkega priokusa.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Trenutno živimo v obdobju naraščajočega popularizma v politiki, nacionalizma, ksenofobije, tudi rasizma, ki se zelo očitno širi in nenazadnje tudi mizoginije. Ta patriarhalni duh recikliran v sodobni čas postaja vse bolj akuten in problematičen."</em></p> </blockquote> <p lang="sl">Dr Jana Javornik pravi, da je negotovosti v družbi vedno več, hkrati pa je bistveno več tudi konkurence. Praviloma to pomeni, da je vedno manj solidarnosti. Dodaja, da višja, kot je stopnja zaupanja v javne institucije in splošno zaupanje v neke anonimne druge, bolj odprta je družba, lažje funkcionira na način nepisanih pravil.</p> <blockquote><p><em>"Kam točno gre Slovenija pa ne vem. Ker tudi ne vem točno, kakšna je naša razvojna vizija, jaz je ne razumem in ne vidim. Pa sem sodelovala pri pripravi razvojnih strategij v preteklosti, a se mi zdi, da vizije ne znamo ubesediti, morda zato, ker smo tako asinhroni."</em></p></blockquote> <h4>Glasbeni izbor Nedeljske gostje</h4> </p> 174758872 RTVSLO – Val 202 2513 clean Profesionalno in ustvarjalno življenje doktorice Jane Javornik je dinamično in se razteza na več kontinentih: Združeno kraljestvo, Islandija, Kanada, Japonska, Južna Azija. In čeprav se odlično znajde v različnih akademskih okoljih sveta, je bila po dobrem letu nedavno razrešena z mesta generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo - ker tako možnost dopušča zakon. Kot pravi, ji izkušnja vseeno ne bo pustila grenkega priokusa. V pogovoru Nataše Štefe z doktorico Jano Javornik o visokem šolstvu pri nas in po svetu, o postpandemični realnosti ter o enakosti med spoloma pa tudi o Sloveniji ob 30-letnici države. <p>Dr Jana Javornik o visokem šolstvu pri nas in po svetu, o popandemični resničnosti in o enakosti med spoloma, pa tudi o Sloveniji ob 30-letnici države</p><p><p>Kot pravo globalno državljanko doktorice sociologije <strong>Jane Javornik</strong> nikoli niso opredeljevale mikrolokacije. Njeno profesionalno in ustvarjalno življenje je dinamično in se razteza na več celinah: Združeno kraljestvo, Islandija, Kanada, Japonska, Južna Azija. In čeprav se odlično znajde v različnih akademskih okoljih sveta, je bila po dobrem letu nedavno razrešena z mesta generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo - ker tako možnost dopušča zakon. Kot pravi, ji izkušnja vseeno ne bo pustila grenkega priokusa.</p> <blockquote> <p lang="sl"><em>"Trenutno živimo v obdobju naraščajočega popularizma v politiki, nacionalizma, ksenofobije, tudi rasizma, ki se zelo očitno širi in nenazadnje tudi mizoginije. Ta patriarhalni duh recikliran v sodobni čas postaja vse bolj akuten in problematičen."</em></p> </blockquote> <p lang="sl">Dr Jana Javornik pravi, da je negotovosti v družbi vedno več, hkrati pa je bistveno več tudi konkurence. Praviloma to pomeni, da je vedno manj solidarnosti. Dodaja, da višja, kot je stopnja zaupanja v javne institucije in splošno zaupanje v neke anonimne druge, bolj odprta je družba, lažje funkcionira na način nepisanih pravil.</p> <blockquote><p><em>"Kam točno gre Slovenija pa ne vem. Ker tudi ne vem točno, kakšna je naša razvojna vizija, jaz je ne razumem in ne vidim. Pa sem sodelovala pri pripravi razvojnih strategij v preteklosti, a se mi zdi, da vizije ne znamo ubesediti, morda zato, ker smo tako asinhroni."</em></p></blockquote> <h4>Glasbeni izbor Nedeljske gostje</h4> </p> Sun, 07 Mar 2021 09:45:00 +0000 Dr Jana Javornik Fotografinja Manca Juvan pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja. Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji? Z njo se pogovarja Gašper Andrinek.<p>Fotografinja Manca Juvan o tem, zakaj se oblast počuti ogrožena s strani kulture, zakaj za solidarnost potrebujemo več napora kot za dobrodelnost in kaj bi se zgodilo, če bi ji oče v mladosti kupil konja</p><p><p>Fotografinja <a href="https://mancajuvan.com/"><strong>Manca Juvan</strong></a> pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja.</p> <p>Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji?</p> </p> 174755720 RTVSLO – Val 202 2783 clean Fotografinja Manca Juvan pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja. Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji? Z njo se pogovarja Gašper Andrinek.<p>Fotografinja Manca Juvan o tem, zakaj se oblast počuti ogrožena s strani kulture, zakaj za solidarnost potrebujemo več napora kot za dobrodelnost in kaj bi se zgodilo, če bi ji oče v mladosti kupil konja</p><p><p>Fotografinja <a href="https://mancajuvan.com/"><strong>Manca Juvan</strong></a> pravi, da je kultura področje, ki je lahko na vsakem koraku kontroverzna. Mednarodno priznana in večkrat nagrajena umetnica se je po večletnem skoraj nomadskem življenju vrnila med domača hribovja.</p> <p>Kako se je soočila z ustvarjanjem med epidemijo, zakaj moramo vedno znova naslavljati problematiko že priborjenih človekovih pravic, kakšno je danes družbeno odgovorno delovanje, zakaj ji kot fotografinji oprema ni na prvem mestu in kakšno vlogo v njenem življenju igrajo konji?</p> </p> Sun, 28 Feb 2021 09:45:00 +0000 Manca Juvan Ko so jo večkrat vprašali, ali bi bila pripravljena postati ministrica, je odgovorila z vprašanjem, ali želijo popraviti sistem ali samo listke na drevesu. Odgovor je bil, da listke. Toda čakalnih dob ni mogoče reševati brez izboljšanja sistema. Njenih pogojev, tudi tega, da se politika ne sme mešati v sistem, ni sprejel nihče. S predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doktorico Metodo Dodič Fikfak se bo Gorazd Rečnik pogovarjal tudi o eksperimentih na ljudeh, azbestu, Anhovem, formaldehidu, pa tudi o nujnosti fizičnega napora in mačehovskem odnosu do zgodovine.<p>Dr. Metoda Dodič Fikfak se že dolgo bori, da bi se v Sloveniji priznale poklicne bolezni. Zavzema se za čimvečjo svobodo načina dela in opozarja na neprofesionalnost v javnem zdravju </p><p><p>Ko so jo večkrat vprašali, ali bi bila pripravljena postati ministrica, je odgovorila z vprašanjem, ali želijo popraviti sistem ali samo listke na drevesu. Odgovor je bil, da listke. Toda čakalnih dob ni mogoče reševati brez izboljšanja sistema. Njenih pogojev, tudi tega, da se politika ne sme mešati v sistem, ni sprejel nihče.</p> <p>Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong> pravi, da bomo še dolgo morali varovati drugega in samega sebe. "<em>Popolnoma smo bili nepripravljeni na virus. Nadaljuje se drugačna realnost, ki je nismo bili vajeni, s to oddaljenostjo, ki ne pomeni samo telesno, ampak velikokrat tudi duhovno oddaljenost. Človek je socialno bitje in brez tega socialnega, duhovnega, telesnega, čustvenega dotika zelo težko živi."</em></p> <p>Formaldehid, ki je v maskah, ki jih nosimo, je izjemno alergen in tudi kancerogen. "<em>Pri številnih ljudeh, ki redno nosijo maske, ugotavljamo, da se pojavljajo dermatitisi na področju nošenja maske. To so pretežno alergijske reakcije, ki so hujše, ker pod masko ni predihana koža. Zaradi kancerogenost me pri maskah ni tako zelo strah, ampak predvsem zaradi alergenosti in tudi zato, ker gre za povzročanje astme. Katerokoli snov imamo v rokah, je bila nekako narejena in pri tem so se uporabljale določene snovi."</em></p> <p>Glede hitrih antigenskih testov je mnenje specialistov medicine dela enotno, da so priporočljivi in ustrezni v okoljih, kjer je pogostost okuženosti zelo visoka, kot so zdravstvene skupnosti in domovi upokojencev. Kjer je pričakovan nižji odstotek okuženih, kot pri splošni populaciji, je uporabnost hitrih testov bistveno bolj vprašljiva. "<em>Imeli smo primere abnormno velikega števila jemanja. Imeli smo gospoda, ki je poročal, da so mu vzeli vzorec 40-krat. Tako pogosto brskanje po katerikoli sluznici tako pogosto v relativno kratkem času ne more koristiti nobeni sluznici. Testiranje mora biti načrtovano, strokovno vodeno in strokovno odvzeto."</em></p> <blockquote><p><em>"Poklicnih bolezni v Sloveniji sploh ne priznavamo. Že od 1990 leta se borimo za to, da bi se priznavale kot poklicne. Gre za bolezen, ki je zelo verjetno nastala na delovnem mestu. Gre za dokument, ki ga predpisuje in priporoča EU. Kot pravilnik smo ga sprejeli leta 2003 vendar ga v celoti ignoriramo, razen za azbestne bolezni."</em></p></blockquote> <p>V doktorsko temo je šla zato, ker jo je razjezila t.i. amfibolna teorija glede azbesta, ki je bila podkupljena in zelo politično sprovocirana. "<em>Kupilo se je skupino izjemno dobrih strokovnjakov, izjemno dobrih epidemiologov, ki so lahko tako napisali članek, da nisi mogel ugotoviti, da je z njim kaj narobe, in v njem dokazovali, da več desetletna izpostavljenost belemu azbestu ne pomeni nič."</em></p> <p>Glede Anhovega in doline Soče je Metoda Dodič Fikfak prepričana, da bi tem krajem morali omogočiti ozdravljenje, da si opomorejo od travme. Pa niso bili niti sistematično očiščeni. "<em>Na to bolno področje damo sosežigalnico, ki ima bistveno manj stroge normative od sežigalnic, zdaj se pa pogovarjamo o kilogramih živega srebra, težkih kovin, organskih topil. Kot človeka me to boli</em>."</p> <p>Dokazovanje povezave med izpostavljenostjo in boleznijo je izjemno težko. Glede izpustov formaldehida meni, da bi se država morala vprašati, ali bo res dopuščala izpust kancerogenov v zrak. "<em>Za leta nazaj si lahko ogledamo podatke o tonah formaldehida, ki je bil izpuščen v zrak. Zame kot zdravnico je to nekaj popolnoma nedopustnega. Ugotoviti v naselju Godešič, ali so ti ljudje dejansko zboleli zaradi formaldehida, vam že zdaj povem, da je nemogoče. Poudarjam pa, da ne smemo čakati z normativi na to, da se pojavi to, kar se nam je pojavilo v Anhovem. To je neodgovorno. Ker to pomeni eksperiment na človeku. Mi moramo ukrepati prej."</em></p> <blockquote><p><em>"Nobena politika doslej ni bila pripravljena priznati poklicnih bolezni. Poklicna bolezen ni medicinski termin, ampak mora biti vedno tudi politični konsenz. Katerokoli bolezen, ki jo imamo, je lahko tudi poklicna."</em></p></blockquote> <p>Človek mora vedeti zaradi česa je zbolel, opozarja. "<em>Mora biti tudi zaščiten, da ne zboli. Pri nas pa imamo še vedno primere, da tudi sam delodajalec ne ve, da je snov rakotvorna in sodelavci izpostavljeni. Če ne bomo ukrepali na delovnem mestu, na ta način omogočamo nastajanje bolezni, namesto da bi jih preprečevali."</em></p> <blockquote><p><em>"Javno zdravje je nekaj, česar se ne morete naučiti na internetu. Treba ga je študirati. Pri nas je na žalost prepogosto tako, da se organizacijo javnega zdravja jemlje … smo izraziti neprofesionalci."</em></p></blockquote> <p>Slovenci imamo relativno majhno avtonomijo na delovnem mestu, intenziteto dela pa čutimo, da je velika. "<em>To je najslabša kombinacija: nisi avtonomen in moraš veliko narediti. Za somatsko zdravje je to najhujša kombinacija. V določenem času moraš narediti določeno številko izdelkov, ne sprašuj kako, samo naredi.</em>"</p> </p> 174755391 RTVSLO – Val 202 3391 clean Ko so jo večkrat vprašali, ali bi bila pripravljena postati ministrica, je odgovorila z vprašanjem, ali želijo popraviti sistem ali samo listke na drevesu. Odgovor je bil, da listke. Toda čakalnih dob ni mogoče reševati brez izboljšanja sistema. Njenih pogojev, tudi tega, da se politika ne sme mešati v sistem, ni sprejel nihče. S predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doktorico Metodo Dodič Fikfak se bo Gorazd Rečnik pogovarjal tudi o eksperimentih na ljudeh, azbestu, Anhovem, formaldehidu, pa tudi o nujnosti fizičnega napora in mačehovskem odnosu do zgodovine.<p>Dr. Metoda Dodič Fikfak se že dolgo bori, da bi se v Sloveniji priznale poklicne bolezni. Zavzema se za čimvečjo svobodo načina dela in opozarja na neprofesionalnost v javnem zdravju </p><p><p>Ko so jo večkrat vprašali, ali bi bila pripravljena postati ministrica, je odgovorila z vprašanjem, ali želijo popraviti sistem ali samo listke na drevesu. Odgovor je bil, da listke. Toda čakalnih dob ni mogoče reševati brez izboljšanja sistema. Njenih pogojev, tudi tega, da se politika ne sme mešati v sistem, ni sprejel nihče.</p> <p>Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. <strong>Metoda Dodič Fikfak</strong> pravi, da bomo še dolgo morali varovati drugega in samega sebe. "<em>Popolnoma smo bili nepripravljeni na virus. Nadaljuje se drugačna realnost, ki je nismo bili vajeni, s to oddaljenostjo, ki ne pomeni samo telesno, ampak velikokrat tudi duhovno oddaljenost. Človek je socialno bitje in brez tega socialnega, duhovnega, telesnega, čustvenega dotika zelo težko živi."</em></p> <p>Formaldehid, ki je v maskah, ki jih nosimo, je izjemno alergen in tudi kancerogen. "<em>Pri številnih ljudeh, ki redno nosijo maske, ugotavljamo, da se pojavljajo dermatitisi na področju nošenja maske. To so pretežno alergijske reakcije, ki so hujše, ker pod masko ni predihana koža. Zaradi kancerogenost me pri maskah ni tako zelo strah, ampak predvsem zaradi alergenosti in tudi zato, ker gre za povzročanje astme. Katerokoli snov imamo v rokah, je bila nekako narejena in pri tem so se uporabljale določene snovi."</em></p> <p>Glede hitrih antigenskih testov je mnenje specialistov medicine dela enotno, da so priporočljivi in ustrezni v okoljih, kjer je pogostost okuženosti zelo visoka, kot so zdravstvene skupnosti in domovi upokojencev. Kjer je pričakovan nižji odstotek okuženih, kot pri splošni populaciji, je uporabnost hitrih testov bistveno bolj vprašljiva. "<em>Imeli smo primere abnormno velikega števila jemanja. Imeli smo gospoda, ki je poročal, da so mu vzeli vzorec 40-krat. Tako pogosto brskanje po katerikoli sluznici tako pogosto v relativno kratkem času ne more koristiti nobeni sluznici. Testiranje mora biti načrtovano, strokovno vodeno in strokovno odvzeto."</em></p> <blockquote><p><em>"Poklicnih bolezni v Sloveniji sploh ne priznavamo. Že od 1990 leta se borimo za to, da bi se priznavale kot poklicne. Gre za bolezen, ki je zelo verjetno nastala na delovnem mestu. Gre za dokument, ki ga predpisuje in priporoča EU. Kot pravilnik smo ga sprejeli leta 2003 vendar ga v celoti ignoriramo, razen za azbestne bolezni."</em></p></blockquote> <p>V doktorsko temo je šla zato, ker jo je razjezila t.i. amfibolna teorija glede azbesta, ki je bila podkupljena in zelo politično sprovocirana. "<em>Kupilo se je skupino izjemno dobrih strokovnjakov, izjemno dobrih epidemiologov, ki so lahko tako napisali članek, da nisi mogel ugotoviti, da je z njim kaj narobe, in v njem dokazovali, da več desetletna izpostavljenost belemu azbestu ne pomeni nič."</em></p> <p>Glede Anhovega in doline Soče je Metoda Dodič Fikfak prepričana, da bi tem krajem morali omogočiti ozdravljenje, da si opomorejo od travme. Pa niso bili niti sistematično očiščeni. "<em>Na to bolno področje damo sosežigalnico, ki ima bistveno manj stroge normative od sežigalnic, zdaj se pa pogovarjamo o kilogramih živega srebra, težkih kovin, organskih topil. Kot človeka me to boli</em>."</p> <p>Dokazovanje povezave med izpostavljenostjo in boleznijo je izjemno težko. Glede izpustov formaldehida meni, da bi se država morala vprašati, ali bo res dopuščala izpust kancerogenov v zrak. "<em>Za leta nazaj si lahko ogledamo podatke o tonah formaldehida, ki je bil izpuščen v zrak. Zame kot zdravnico je to nekaj popolnoma nedopustnega. Ugotoviti v naselju Godešič, ali so ti ljudje dejansko zboleli zaradi formaldehida, vam že zdaj povem, da je nemogoče. Poudarjam pa, da ne smemo čakati z normativi na to, da se pojavi to, kar se nam je pojavilo v Anhovem. To je neodgovorno. Ker to pomeni eksperiment na človeku. Mi moramo ukrepati prej."</em></p> <blockquote><p><em>"Nobena politika doslej ni bila pripravljena priznati poklicnih bolezni. Poklicna bolezen ni medicinski termin, ampak mora biti vedno tudi politični konsenz. Katerokoli bolezen, ki jo imamo, je lahko tudi poklicna."</em></p></blockquote> <p>Človek mora vedeti zaradi česa je zbolel, opozarja. "<em>Mora biti tudi zaščiten, da ne zboli. Pri nas pa imamo še vedno primere, da tudi sam delodajalec ne ve, da je snov rakotvorna in sodelavci izpostavljeni. Če ne bomo ukrepali na delovnem mestu, na ta način omogočamo nastajanje bolezni, namesto da bi jih preprečevali."</em></p> <blockquote><p><em>"Javno zdravje je nekaj, česar se ne morete naučiti na internetu. Treba ga je študirati. Pri nas je na žalost prepogosto tako, da se organizacijo javnega zdravja jemlje … smo izraziti neprofesionalci."</em></p></blockquote> <p>Slovenci imamo relativno majhno avtonomijo na delovnem mestu, intenziteto dela pa čutimo, da je velika. "<em>To je najslabša kombinacija: nisi avtonomen in moraš veliko narediti. Za somatsko zdravje je to najhujša kombinacija. V določenem času moraš narediti določeno številko izdelkov, ne sprašuj kako, samo naredi.</em>"</p> </p> Sun, 21 Feb 2021 09:45:00 +0000 dr. Metoda Dodič Fikfak Brita Krebs je slovenska humanitarka v afriški Gambiji. Zaradi različnih življenjskih prigod in nezgod je zaživela z več imeni. Brez pustnih mask je že bila Jelka, Brina in mama Minty, trenutno se Brita Krebs spet mudi v rodnem Zalogu pri Ljubljani. Z Damjanom Zorcem se pogovarjata o pričakovanih medsebojnih razlikah ter nepričakovanih podobnostih med Gambijo in Slovenijo.<p>Brita Krebs je humanitarka po srcu, ki brez javne prepoznavnosti skrbi za revne Gambijce, z malenkostmi, ki znajo biti v najmanjši afriški državi velike kot Triglav</p><p><p><strong>Brita Krebs</strong> je slovenska humanitarka v afriški Gambiji. Zaradi različnih življenjskih prigod in nezgod je zaživela z več imeni. Brez pustnih mask je že bila Jelka, Brina in mama Minty. <span>V Gambijo je prišla na povabilo prijateljice, ki je bila tam na dopustu, se v državo zaljubila in tam ostala. Nekaj takega se je zgodilo tudi njej.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tam sem spoznala skupino New school, ki jo sestavljajo mladi, večinoma sirote od 15 do 40 let. Med sabo so se povezali in si pomagali v kontekstu osnovnega preživetja. Delajo glasbo in polagajo ploščice. Ti otroci so me z navdušenjem sprejeli kot idejno vodjo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Enega večjih problemov v Gambiji predstavlja tudi pridobitev poklica. Obvezno vajeništvo je drago, zanj je potrebno plačati in tega denarja ni. Zato je Brita Krebs Gambijce naučila peči kruh in pecivo, marmelado so skuhali iz indijskih oreščkov. V Gambiji je s skupino mladine ustvarili neke vrste šolski bife. Tudi slovensko znanje prve pomoči presega znanje lokalnega zdravnika. Brita Krebs pravi, <em>"da si ljudje v Gambiji delijo vse."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"V Gambiji, kamorkoli boš prišel, boš dobil hrano. Če ni kosila, si bomo delili ples ali petje. Ne bomo jokali tako kot Slovenci. Tam dobiš občutek hvaležnosti za vsak kozarec vode, ker ni tako samoumevna, kot je pri nas."</span></em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20200303_094414-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20200506_083559-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174753723 RTVSLO – Val 202 2322 clean Brita Krebs je slovenska humanitarka v afriški Gambiji. Zaradi različnih življenjskih prigod in nezgod je zaživela z več imeni. Brez pustnih mask je že bila Jelka, Brina in mama Minty, trenutno se Brita Krebs spet mudi v rodnem Zalogu pri Ljubljani. Z Damjanom Zorcem se pogovarjata o pričakovanih medsebojnih razlikah ter nepričakovanih podobnostih med Gambijo in Slovenijo.<p>Brita Krebs je humanitarka po srcu, ki brez javne prepoznavnosti skrbi za revne Gambijce, z malenkostmi, ki znajo biti v najmanjši afriški državi velike kot Triglav</p><p><p><strong>Brita Krebs</strong> je slovenska humanitarka v afriški Gambiji. Zaradi različnih življenjskih prigod in nezgod je zaživela z več imeni. Brez pustnih mask je že bila Jelka, Brina in mama Minty. <span>V Gambijo je prišla na povabilo prijateljice, ki je bila tam na dopustu, se v državo zaljubila in tam ostala. Nekaj takega se je zgodilo tudi njej.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Tam sem spoznala skupino New school, ki jo sestavljajo mladi, večinoma sirote od 15 do 40 let. Med sabo so se povezali in si pomagali v kontekstu osnovnega preživetja. Delajo glasbo in polagajo ploščice. Ti otroci so me z navdušenjem sprejeli kot idejno vodjo."</span></em></p></blockquote> <p><span>Enega večjih problemov v Gambiji predstavlja tudi pridobitev poklica. Obvezno vajeništvo je drago, zanj je potrebno plačati in tega denarja ni. Zato je Brita Krebs Gambijce naučila peči kruh in pecivo, marmelado so skuhali iz indijskih oreščkov. V Gambiji je s skupino mladine ustvarili neke vrste šolski bife. Tudi slovensko znanje prve pomoči presega znanje lokalnega zdravnika. Brita Krebs pravi, <em>"da si ljudje v Gambiji delijo vse."</em></span></p> <blockquote><p><em><span>"V Gambiji, kamorkoli boš prišel, boš dobil hrano. Če ni kosila, si bomo delili ples ali petje. Ne bomo jokali tako kot Slovenci. Tam dobiš občutek hvaležnosti za vsak kozarec vode, ker ni tako samoumevna, kot je pri nas."</span></em></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20200303_094414-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/20200506_083559-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 14 Feb 2021 09:45:00 +0000 Brita Krebs, humanitarka v Gambiji Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica, se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj, kjer zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja. Od leta 2019 je tudi predsednica društva likovnih umetnic in umetnikov Avstrije. V prenovljeni dunajski palači Künstlerhaus, v domu umetnikov, jo je obiskala Tatjana Pirc. <p>Slovenska zemlja me navdihuje, pravi zavedna koroška Slovenka Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica</p><p><p><strong>Tanja Prušnik</strong> se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj.</p> <h4><strong>Kdo sem, od kod prihajam</strong></h4> <p>Tanja Prušnik je zavedna koroška Slovenka, zelo prizemljena, morda pa prav zaradi tega vedno ustvarja na tleh, pogosto tudi na slovenski zemlji.</p> <blockquote><p><em>"Našla sem svoj način dela, s katerim se vračam na določeno točko, se osredotočam na to, kdo sem, od kod prihajam."</em></p></blockquote> <p>Že dolgo v središču njene pozornosti ni samostojna slika, ustvarja v ciklih, serijah, zanimajo jo raziskovanje, proces in razvoj. Nekateri njeni cikli trajajo že desetletja, v njih nastajajo serije, tudi poimenuje jih tako, da vidimo, v kakšnem stanju je bila, ko so nastajali. V imenih ciklov in serij je vedno koda. <strong>UTOPIJA__gnp</strong> na primer nosi zelo pomemben osebni pečat. Njen stari oče Karel Prušnik – Gašper, koroški partizan, je napisal izjemno pomembno zgodovinsko in avtobiografsko delo o uporu, ponosu in partizanstvu na Koroškem. To je knjiga Gamsi na plazu in s to serijo je začela leta 2004, ko je ustvarjala naslovnico za nemški prevod te knjige. Zakaj je naslovu dodala utopijo?</p> <blockquote><p><em>"To je bila utopija svobode, za katero so se naši predniki borili in trpeli, da so lahko svobodo predali naslednjim generacijam. V tem smislu delam tudi jaz, v vseh mojih serijah je prisotno vprašanje, kaj ostane za nami. Svoboda, ki jo imamo, ni več utopija, moramo pa se zavedati, kako smo prišli do nje."</em></p></blockquote> <p><strong>Pomembni koraki so bili narejeni, a pot še ni končana</strong></p> <p>Koliko je še vedno zamolčanega, ko se spominjamo upora koroških Slovencev proti nacizmu, pritiskom in krivicam?</p> <blockquote><p><em>"Bila je dolga, težka pot, a mislim, da smo v zadnjem obdobju na Koroškem naredili veliko korakov naprej. Če pomislim na svojo mamo, je bila zelo pogumna, prišla je iz nemško govoreče družine, se naučila slovensko, da je s svojimi otroci govorila v tem jeziku. Slovenščina je bila vedno naš družinski jezik."</em></p></blockquote> <p>Tanja Prušnik razlaga, da je tudi globalizacija vplivala na večjezičnost, a opozarja, da moramo biti pri tem pazljivi.</p> <blockquote><p><em>"Ta pot še ni končana. Zelo pomembno je, da se zavedamo, kakšen pomen in težo ima kateri izmed jezikov. Vsak Slovenec na Koroškem zna nemško, pri dvojezičnih napisih ne gre za to, temveč za enakopravnost jezikov. Samoumevno bi moralo biti, da je vse dvojezično, ne pa, da se vsakič razpravlja o tem, zakaj …"</em></p></blockquote> <p>Njen delovni prostor zajema Avstrijo in Slovenijo. Svoj cikel <strong>Voda, vino, kri </strong> je na primer začela v Sloveniji, umetniški projekt <strong>Sledi</strong> , v katerem se ukvarja s tem, kaj ostane za nami,  ima korenine v Novem mestu, kjer je sodelovala na mednarodnih likovnih dnevih, na katere ima zelo lepe spomine.</p> <blockquote><p><em>"Slovenska zemlja me navdihuje."</em></p></blockquote> <h4><strong>Umetnost spodbuja razpravo in pomaga iskati rešitve</strong></h4> <p>Kot angažirana sodobna umetnica je nase opozorila tudi z odmevnimi socialnimi projekti, saj po njenem mnenju lahko umetnost odpira teme, ki niso prijetne, o katerih se sicer ne govori. Projekt <strong>Odpreti pogled – <em>Den Blick öffnen</em></strong> je leta 2018 dobil nagrado za človekove pravice, ki jo podeljuje zvezna dežela Koroška. Z  njim Tanja Prušnik in umetnica Ina Loitzl že od leta 2008 opozarjata na težave otrok in mladostnikov, ki so pogosto povezane z nasiljem. Vsako leto pripravljata dobro obiskane prodajne razstave, ki potujejo po Avstriji, zaslužek donirajo organizacijam, ki pomagajo mladim, svoj delež pa dobijo tudi umetniki, ki sodelujejo.</p> <blockquote><p><em>''Veliko ustvarjalcev živi v prekarnih razmerah, zato je pomembna tudi solidarnost z umetniki.''</em></p></blockquote> <p>Kako pa gresta skupaj arhitektura in likovna umetnost?</p> <blockquote><p><em>"Arhitektura ima meje, ki jih je treba upoštevati, v likovni umetnosti pa je več svobode, meje si postavljaš sam. Arhitektura in likovno ustvarjanje gresta pri meni vzporedno, z roko v roki. Po končanem študiju sem se osredotočila na arhitekturo, potem pa sem spoznala, da me zelo vleče k likovni umetnosti. Arhitektura me zanima, me včasih najde, je ne iščem, v središču mojega dela pa je likovno ustvarjanje."</em></p></blockquote> <h4><strong>Umetnost nas določa</strong></h4> <p>Tanja Prušnik je prepričana, da nas bo obdobje osamitve in socialnih izolacij še dolgo spremljalo.</p> <blockquote><p><em>"S to tematiko se bomo še ukvarjali, odprla se bodo številna vprašanja, tudi o umetnosti. Nekateri pravijo, da potrebujemo umetnost kot vsakdanji kruh. Umetnost je bistvena, nas določa, praljudje so se najprej likovno izražali. Zame je umetnost tretji jezik, ki ga obvladam."</em></p></blockquote> <p>Kako pa nanjo in na njeno delovanje vpliva pandemija, kako sprejema izolacijo?</p> <blockquote><p><em>"Umetnice in umetniki večinoma delamo tako, da se osamimo v svojih ateljejih, za nas to ni nič novega, se znamo izolirati. Sem bila pa poleti vesela, ker sem lahko z mladimi v Piranu pripravljala svojo sedemkilometrsko instalacijo."</em></p></blockquote> <p>Postavitev, ki jo je pripravljala v Piranu, gre za sedem kilometrov ročno napisanih odlomkov iz knjige Gamsi na plazu, bi morala biti del deželne razstave ob stoti obletnici plebiscita, zaradi pandemije pa je bila otvoritev prestavljena in bo v Železni Kapli uresničena aprila letos.</p> <h4><em><strong>"Vedno znova odpirajo naše skeleče rane ...''</strong></em></h4> <p>Njen stari oče Karel Prušnik - Gašper, koroški partizan in borec za pravice Slovencev  na Koroškem, se je v knjigi Gamsi na plazu, ko je nekdo s simpatijo omenil plebiscit, spomnil besed svojega očeta: <em>"Vedno znova odpirajo naše skeleče rane …"</em> Kako sta državi izkoristili stoto obletnico koroškega plebiscita, ki smo jo obeleževali lani? Ali smo bili dovolj kritični, je bil program preveč okrnjen tudi zaradi pandemije? Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je na osrednji slovesnosti v Celovcu koroškim Slovencem v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic.  Tanja Prušnik ocenjuje, da je bilo to dejanje pogumno, njegove besede pa so bile zdravilne.</p> <blockquote><p><em>"Sem se mu osebno zahvalila, ko je bil v domu umetnikov. Dolgo smo čakali, da smo slišali te besede. Za tiste, ki na eni in na drugi strani razmišljajo bolj radikalno, je pa vedno premalo. Tudi pandemija je vplivala na izvedbo programa. Ker je nekaj projektov prestavljenih na letošnje leto, to pomeni, da se bomo o plebiscitu pogovarjali tudi v letu 2021. Imamo torej možnost, da še govorimo o tem, če smo bili lani premalo ostri. Priložnost torej ni zamujena."</em></p></blockquote> <p>Dialog je edina rešitev, pravi Tanja Prušnik.</p> <blockquote><p><em>"Ker živimo skupaj, je dialog rešitev. Dialog, v katerem se zgodovina ne piše na novo. V tem, da bi se pisala na novo, vidim veliko nevarnost. Zato mora biti naša zgodovina vidna, o njej je treba govoriti, ne smemo je zatajiti. Če jo pozabimo, je ne bo več."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <h4><strong>Prva ženska, ki vodi avstrijsko društvo likovnih umetnic in umetnikov</strong></h4> <p>Sredi leta 2019 so članice in člani društva avstrijskih likovnih umetnic in umetnikov Tanjo Prušnik izvolili za svojo predsednico. Ta pomembna organizacija, ki ima sedež v palači <a href="https://www.k-haus.at/">Künstlerhaus</a>, je bila ustanovljena 1861, sto let pa se vanjo ženske niso smele včlaniti. Tanja Prušnik je prva predsednica, prva ženska na čelu tega društva.</p> <blockquote><p><em>"Verjetno je res storjen velik skok naprej, ker je ženska na tem mestu. Zgodilo se je, da sem to jaz. Vse, kar naredim, pa naredim s strastjo. Veseli me, da nam je že marsikaj uspelo uresničiti. Spet smo prisotni s svojim delom, programom, z našimi dobrimi razstavami ..."</em></p></blockquote> <p>Društvo avstrijskih likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev v svoji prenovljeni galeriji  Künstlerhaus nase opozarja tudi z razstavo <strong>Ko gesta postane dogodek</strong>, ki je nastala v letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo. <em>"Ta razstava išče odgovore na vprašanja solidarnosti, dialoga, tudi med generacijami, vprašanja o gradnji mostov med različnimi umetniškimi in družbenimi stališči, med ljudmi in državami, ustanovami kulturnega življenja in med spoli,"</em> je v publikaciji o razstavi zapisala Tanja Prušnik, ki se je odzvala na pobude, da bi v dialoškem letu nekaj pripravila, s svojo idejo, da bi bila to ženska razstava, je navdušila kuratorki Felicitas Thun-Hohenstein in Alenko Gregorič.</p> <blockquote><p><em>"Razstava ima sodobni fokus, išče odgovor na vprašanje, kaj danes pomeni solidarnost. Menim, da se družba vedno bolj zaveda, da se bomo brez solidarnosti izgubili, saj živimo v svetu, ki je samouničujoč."</em></p></blockquote> <p>Tanja Prušnik je ponosna na to, da je odraščala z dvema jezikoma.</p> <blockquote><p><em>"Jezik je vedno osnova.  Slovenščine bo v svetovnih okvirih vedno manj, zato je tako zelo pomembno, da se koroški Slovenci izpostavimo in se kot avtohtona skupnost borimo za svoje preživetje."</em></p></blockquote> <p>Ko javno nastopa na Dunaju, pogosto v svoje govore vplete tudi kakšno slovensko besedo.</p> <blockquote><p><em><strong>"Naj vsak ve, kdo sem!"</strong></em></p></blockquote></p> 174752048 RTVSLO – Val 202 2477 clean Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica, se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj, kjer zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja. Od leta 2019 je tudi predsednica društva likovnih umetnic in umetnikov Avstrije. V prenovljeni dunajski palači Künstlerhaus, v domu umetnikov, jo je obiskala Tatjana Pirc. <p>Slovenska zemlja me navdihuje, pravi zavedna koroška Slovenka Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica</p><p><p><strong>Tanja Prušnik</strong> se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj.</p> <h4><strong>Kdo sem, od kod prihajam</strong></h4> <p>Tanja Prušnik je zavedna koroška Slovenka, zelo prizemljena, morda pa prav zaradi tega vedno ustvarja na tleh, pogosto tudi na slovenski zemlji.</p> <blockquote><p><em>"Našla sem svoj način dela, s katerim se vračam na določeno točko, se osredotočam na to, kdo sem, od kod prihajam."</em></p></blockquote> <p>Že dolgo v središču njene pozornosti ni samostojna slika, ustvarja v ciklih, serijah, zanimajo jo raziskovanje, proces in razvoj. Nekateri njeni cikli trajajo že desetletja, v njih nastajajo serije, tudi poimenuje jih tako, da vidimo, v kakšnem stanju je bila, ko so nastajali. V imenih ciklov in serij je vedno koda. <strong>UTOPIJA__gnp</strong> na primer nosi zelo pomemben osebni pečat. Njen stari oče Karel Prušnik – Gašper, koroški partizan, je napisal izjemno pomembno zgodovinsko in avtobiografsko delo o uporu, ponosu in partizanstvu na Koroškem. To je knjiga Gamsi na plazu in s to serijo je začela leta 2004, ko je ustvarjala naslovnico za nemški prevod te knjige. Zakaj je naslovu dodala utopijo?</p> <blockquote><p><em>"To je bila utopija svobode, za katero so se naši predniki borili in trpeli, da so lahko svobodo predali naslednjim generacijam. V tem smislu delam tudi jaz, v vseh mojih serijah je prisotno vprašanje, kaj ostane za nami. Svoboda, ki jo imamo, ni več utopija, moramo pa se zavedati, kako smo prišli do nje."</em></p></blockquote> <p><strong>Pomembni koraki so bili narejeni, a pot še ni končana</strong></p> <p>Koliko je še vedno zamolčanega, ko se spominjamo upora koroških Slovencev proti nacizmu, pritiskom in krivicam?</p> <blockquote><p><em>"Bila je dolga, težka pot, a mislim, da smo v zadnjem obdobju na Koroškem naredili veliko korakov naprej. Če pomislim na svojo mamo, je bila zelo pogumna, prišla je iz nemško govoreče družine, se naučila slovensko, da je s svojimi otroci govorila v tem jeziku. Slovenščina je bila vedno naš družinski jezik."</em></p></blockquote> <p>Tanja Prušnik razlaga, da je tudi globalizacija vplivala na večjezičnost, a opozarja, da moramo biti pri tem pazljivi.</p> <blockquote><p><em>"Ta pot še ni končana. Zelo pomembno je, da se zavedamo, kakšen pomen in težo ima kateri izmed jezikov. Vsak Slovenec na Koroškem zna nemško, pri dvojezičnih napisih ne gre za to, temveč za enakopravnost jezikov. Samoumevno bi moralo biti, da je vse dvojezično, ne pa, da se vsakič razpravlja o tem, zakaj …"</em></p></blockquote> <p>Njen delovni prostor zajema Avstrijo in Slovenijo. Svoj cikel <strong>Voda, vino, kri </strong> je na primer začela v Sloveniji, umetniški projekt <strong>Sledi</strong> , v katerem se ukvarja s tem, kaj ostane za nami,  ima korenine v Novem mestu, kjer je sodelovala na mednarodnih likovnih dnevih, na katere ima zelo lepe spomine.</p> <blockquote><p><em>"Slovenska zemlja me navdihuje."</em></p></blockquote> <h4><strong>Umetnost spodbuja razpravo in pomaga iskati rešitve</strong></h4> <p>Kot angažirana sodobna umetnica je nase opozorila tudi z odmevnimi socialnimi projekti, saj po njenem mnenju lahko umetnost odpira teme, ki niso prijetne, o katerih se sicer ne govori. Projekt <strong>Odpreti pogled – <em>Den Blick öffnen</em></strong> je leta 2018 dobil nagrado za človekove pravice, ki jo podeljuje zvezna dežela Koroška. Z  njim Tanja Prušnik in umetnica Ina Loitzl že od leta 2008 opozarjata na težave otrok in mladostnikov, ki so pogosto povezane z nasiljem. Vsako leto pripravljata dobro obiskane prodajne razstave, ki potujejo po Avstriji, zaslužek donirajo organizacijam, ki pomagajo mladim, svoj delež pa dobijo tudi umetniki, ki sodelujejo.</p> <blockquote><p><em>''Veliko ustvarjalcev živi v prekarnih razmerah, zato je pomembna tudi solidarnost z umetniki.''</em></p></blockquote> <p>Kako pa gresta skupaj arhitektura in likovna umetnost?</p> <blockquote><p><em>"Arhitektura ima meje, ki jih je treba upoštevati, v likovni umetnosti pa je več svobode, meje si postavljaš sam. Arhitektura in likovno ustvarjanje gresta pri meni vzporedno, z roko v roki. Po končanem študiju sem se osredotočila na arhitekturo, potem pa sem spoznala, da me zelo vleče k likovni umetnosti. Arhitektura me zanima, me včasih najde, je ne iščem, v središču mojega dela pa je likovno ustvarjanje."</em></p></blockquote> <h4><strong>Umetnost nas določa</strong></h4> <p>Tanja Prušnik je prepričana, da nas bo obdobje osamitve in socialnih izolacij še dolgo spremljalo.</p> <blockquote><p><em>"S to tematiko se bomo še ukvarjali, odprla se bodo številna vprašanja, tudi o umetnosti. Nekateri pravijo, da potrebujemo umetnost kot vsakdanji kruh. Umetnost je bistvena, nas določa, praljudje so se najprej likovno izražali. Zame je umetnost tretji jezik, ki ga obvladam."</em></p></blockquote> <p>Kako pa nanjo in na njeno delovanje vpliva pandemija, kako sprejema izolacijo?</p> <blockquote><p><em>"Umetnice in umetniki večinoma delamo tako, da se osamimo v svojih ateljejih, za nas to ni nič novega, se znamo izolirati. Sem bila pa poleti vesela, ker sem lahko z mladimi v Piranu pripravljala svojo sedemkilometrsko instalacijo."</em></p></blockquote> <p>Postavitev, ki jo je pripravljala v Piranu, gre za sedem kilometrov ročno napisanih odlomkov iz knjige Gamsi na plazu, bi morala biti del deželne razstave ob stoti obletnici plebiscita, zaradi pandemije pa je bila otvoritev prestavljena in bo v Železni Kapli uresničena aprila letos.</p> <h4><em><strong>"Vedno znova odpirajo naše skeleče rane ...''</strong></em></h4> <p>Njen stari oče Karel Prušnik - Gašper, koroški partizan in borec za pravice Slovencev  na Koroškem, se je v knjigi Gamsi na plazu, ko je nekdo s simpatijo omenil plebiscit, spomnil besed svojega očeta: <em>"Vedno znova odpirajo naše skeleče rane …"</em> Kako sta državi izkoristili stoto obletnico koroškega plebiscita, ki smo jo obeleževali lani? Ali smo bili dovolj kritični, je bil program preveč okrnjen tudi zaradi pandemije? Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je na osrednji slovesnosti v Celovcu koroškim Slovencem v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic.  Tanja Prušnik ocenjuje, da je bilo to dejanje pogumno, njegove besede pa so bile zdravilne.</p> <blockquote><p><em>"Sem se mu osebno zahvalila, ko je bil v domu umetnikov. Dolgo smo čakali, da smo slišali te besede. Za tiste, ki na eni in na drugi strani razmišljajo bolj radikalno, je pa vedno premalo. Tudi pandemija je vplivala na izvedbo programa. Ker je nekaj projektov prestavljenih na letošnje leto, to pomeni, da se bomo o plebiscitu pogovarjali tudi v letu 2021. Imamo torej možnost, da še govorimo o tem, če smo bili lani premalo ostri. Priložnost torej ni zamujena."</em></p></blockquote> <p>Dialog je edina rešitev, pravi Tanja Prušnik.</p> <blockquote><p><em>"Ker živimo skupaj, je dialog rešitev. Dialog, v katerem se zgodovina ne piše na novo. V tem, da bi se pisala na novo, vidim veliko nevarnost. Zato mora biti naša zgodovina vidna, o njej je treba govoriti, ne smemo je zatajiti. Če jo pozabimo, je ne bo več."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <h4><strong>Prva ženska, ki vodi avstrijsko društvo likovnih umetnic in umetnikov</strong></h4> <p>Sredi leta 2019 so članice in člani društva avstrijskih likovnih umetnic in umetnikov Tanjo Prušnik izvolili za svojo predsednico. Ta pomembna organizacija, ki ima sedež v palači <a href="https://www.k-haus.at/">Künstlerhaus</a>, je bila ustanovljena 1861, sto let pa se vanjo ženske niso smele včlaniti. Tanja Prušnik je prva predsednica, prva ženska na čelu tega društva.</p> <blockquote><p><em>"Verjetno je res storjen velik skok naprej, ker je ženska na tem mestu. Zgodilo se je, da sem to jaz. Vse, kar naredim, pa naredim s strastjo. Veseli me, da nam je že marsikaj uspelo uresničiti. Spet smo prisotni s svojim delom, programom, z našimi dobrimi razstavami ..."</em></p></blockquote> <p>Društvo avstrijskih likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev v svoji prenovljeni galeriji  Künstlerhaus nase opozarja tudi z razstavo <strong>Ko gesta postane dogodek</strong>, ki je nastala v letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo. <em>"Ta razstava išče odgovore na vprašanja solidarnosti, dialoga, tudi med generacijami, vprašanja o gradnji mostov med različnimi umetniškimi in družbenimi stališči, med ljudmi in državami, ustanovami kulturnega življenja in med spoli,"</em> je v publikaciji o razstavi zapisala Tanja Prušnik, ki se je odzvala na pobude, da bi v dialoškem letu nekaj pripravila, s svojo idejo, da bi bila to ženska razstava, je navdušila kuratorki Felicitas Thun-Hohenstein in Alenko Gregorič.</p> <blockquote><p><em>"Razstava ima sodobni fokus, išče odgovor na vprašanje, kaj danes pomeni solidarnost. Menim, da se družba vedno bolj zaveda, da se bomo brez solidarnosti izgubili, saj živimo v svetu, ki je samouničujoč."</em></p></blockquote> <p>Tanja Prušnik je ponosna na to, da je odraščala z dvema jezikoma.</p> <blockquote><p><em>"Jezik je vedno osnova.  Slovenščine bo v svetovnih okvirih vedno manj, zato je tako zelo pomembno, da se koroški Slovenci izpostavimo in se kot avtohtona skupnost borimo za svoje preživetje."</em></p></blockquote> <p>Ko javno nastopa na Dunaju, pogosto v svoje govore vplete tudi kakšno slovensko besedo.</p> <blockquote><p><em><strong>"Naj vsak ve, kdo sem!"</strong></em></p></blockquote></p> Sun, 07 Feb 2021 09:45:00 +0000 Tanja Prušnik Matea Benedetti, modna oblikovalka, kostumografka, ki z uporabo inovativnih materialov, kot recimo ananasovo in jabolčno usnje, svila iz lesa v modi odkriva nove dimenzije in opozarja na nujnost trajnostnega razmisleka. Epidemija je modo upočasnila, se bomo v prihodnje drugače obnašali? Matejina oblačila govorijo v imenu živali, saj ogrožene vrste, kot recimo papige, hobotnice, z unikatnimi digitalnimi potiski domujejo na njenih kreacijah. Za svojega oblikovanja in uporabe inovativnih materialov ter celovitega pristopa k modi je prejela mnogo nagrad doma in v tujini, njena obleka je bila predstavljena tudi na gala dogodku Red Carpet Green Dress pred Oskarji v Los Angelesu. Z nogometnim vratarjem Janom Oblakom pa je združila moči pri seriji izdelkov z ekološko in dobrodelno noto.<p>Matea Benedetti je modna oblikovalka, kostumografka, ki z uporabo inovativnih materialov, kot so ananasovo in jabolčno usnje ali svila iz lesa, v modi odkriva nove dimenzije in opozarja na nujnost trajnostnega razmisleka</p><p><blockquote><p><span>"Čas epidemije jemljem samo kot eno obdobje in kot vsako, bo tudi to minilo. Je pa res, da se sedaj zavedamo, koliko stvari preveč imamo, kako pomembni so nam ljudje, ki so nam blizu in se soočili s spoznanjem, kako nestrpna družba smo."</span></p></blockquote> <p>Epidemija je modo upočasnila, se bomo v prihodnje drugače obnašali? <span>Oblačila Matee Benedetti </span><span>govorijo v imenu živali, saj ogrožene vrste, kot so papige in hobotnice, z unikatnimi digitalnimi potiski domujejo na njenih kreacijah. Za svoje oblikovanje in uporabo inovativnih materialov ter celovit pristop k modi je prejela mnogo nagrad doma in v tujini, njena obleka je bila predstavljena tudi na gala dogodku Red Carpet Green Dress pred Oskarji v Los Angelesu. </span>Z nogometnim vratarjem Janom Oblakom pa je združila moči pri seriji izdelkov z ekološko in dobrodelno noto.</p> <blockquote><p><span>“Vsaka kolekcija je posvečena eni ogroženi živalski vrsti. In to zato, da dam na neverbalni način tem živalim besedo, skozi oblačila želim govoriti o njih in njihovih čustvih.”</span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/joxmba1106-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/c360_2019-09-07-15-31-07-727-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ej9a6385-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174750129 RTVSLO – Val 202 2114 clean Matea Benedetti, modna oblikovalka, kostumografka, ki z uporabo inovativnih materialov, kot recimo ananasovo in jabolčno usnje, svila iz lesa v modi odkriva nove dimenzije in opozarja na nujnost trajnostnega razmisleka. Epidemija je modo upočasnila, se bomo v prihodnje drugače obnašali? Matejina oblačila govorijo v imenu živali, saj ogrožene vrste, kot recimo papige, hobotnice, z unikatnimi digitalnimi potiski domujejo na njenih kreacijah. Za svojega oblikovanja in uporabe inovativnih materialov ter celovitega pristopa k modi je prejela mnogo nagrad doma in v tujini, njena obleka je bila predstavljena tudi na gala dogodku Red Carpet Green Dress pred Oskarji v Los Angelesu. Z nogometnim vratarjem Janom Oblakom pa je združila moči pri seriji izdelkov z ekološko in dobrodelno noto.<p>Matea Benedetti je modna oblikovalka, kostumografka, ki z uporabo inovativnih materialov, kot so ananasovo in jabolčno usnje ali svila iz lesa, v modi odkriva nove dimenzije in opozarja na nujnost trajnostnega razmisleka</p><p><blockquote><p><span>"Čas epidemije jemljem samo kot eno obdobje in kot vsako, bo tudi to minilo. Je pa res, da se sedaj zavedamo, koliko stvari preveč imamo, kako pomembni so nam ljudje, ki so nam blizu in se soočili s spoznanjem, kako nestrpna družba smo."</span></p></blockquote> <p>Epidemija je modo upočasnila, se bomo v prihodnje drugače obnašali? <span>Oblačila Matee Benedetti </span><span>govorijo v imenu živali, saj ogrožene vrste, kot so papige in hobotnice, z unikatnimi digitalnimi potiski domujejo na njenih kreacijah. Za svoje oblikovanje in uporabo inovativnih materialov ter celovit pristop k modi je prejela mnogo nagrad doma in v tujini, njena obleka je bila predstavljena tudi na gala dogodku Red Carpet Green Dress pred Oskarji v Los Angelesu. </span>Z nogometnim vratarjem Janom Oblakom pa je združila moči pri seriji izdelkov z ekološko in dobrodelno noto.</p> <blockquote><p><span>“Vsaka kolekcija je posvečena eni ogroženi živalski vrsti. In to zato, da dam na neverbalni način tem živalim besedo, skozi oblačila želim govoriti o njih in njihovih čustvih.”</span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/joxmba1106-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/c360_2019-09-07-15-31-07-727-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/01/ej9a6385-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 31 Jan 2021 09:45:00 +0000 Matea Benedetti, modna oblikovalka, kostumografka Nina Zagoričnik se je v Zagrebu v dvorani Lisinski pogovarjala s svetovno znanim pianistom - Ivom Pogorelićem.<p>Vrhunski pianist Ivo Pogorelić o svobodi, disciplini, odgovornosti, delu in ... klavirju</p><p><blockquote><p><em><span>"Ptica ne more brez perja. Pero pa ne more poleteti z zemlje, razen če ga ne odnese veter. Pero ne more odpotovati iz Evrope v Afriko. Ptica pa lahko. Svoboda ne obstaja. Obstaja kanon. Relativna svoboda, to že. Ampak obstaja kanon obnašanja, to je zelo ozek hodnik, skozi katerega se gre, na vseh straneh je odgovornost: odgovornost do skladatelja, odgovornost do instrumenta, odgovornost do sebe, odgovornost do ljudi, za katere igramo, do občinstva. Obstaja več vrst odgovornosti."</span></em></p></blockquote> <p><strong>Ivo Pogorelić</strong>, svetovno znani pianist, med pandemijo ni popolnoma prenehal s svojo koncertno dejavnostjo. Njegova življenjska in umetniška zgodba virtuoza je čisti film. Že pri petindvajsetih letih ga je poznal ves svet, osvajal in osvaja vse prestižne glasbene odre, koncertno elito in dirigente. Zanj se potegujejo vsi mediji, on pa se je ogradil v svoj svet glasbe, v popoln mir in koncentracijo za igranje. <em>"<span>Življenje, kakršno živim že dolga desetletja, je zelo urejeno in zelo vojaško. V njem ni nobene svobode. Niste pričakovali takšnega odgovora?"</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"O mojem poklicu po navadi mislijo, umetnik, aha, to je navdih, gledanje v oblake, preblisk čudežne lepote. Toda igranje klavirja je disciplina, ki je tudi fizična in atletska. Treba je biti v formi. Tako kot mora biti v formi nekdo, ki se pripravlja na tekmovanje v karateju ali kakšnem drugem športu. Gre torej za fizični pojav, to je zelo gimnastična disciplina, atletska, akrobatska, če hočete."</span></em></p></blockquote></p> 174748669 RTVSLO – Val 202 2605 clean Nina Zagoričnik se je v Zagrebu v dvorani Lisinski pogovarjala s svetovno znanim pianistom - Ivom Pogorelićem.<p>Vrhunski pianist Ivo Pogorelić o svobodi, disciplini, odgovornosti, delu in ... klavirju</p><p><blockquote><p><em><span>"Ptica ne more brez perja. Pero pa ne more poleteti z zemlje, razen če ga ne odnese veter. Pero ne more odpotovati iz Evrope v Afriko. Ptica pa lahko. Svoboda ne obstaja. Obstaja kanon. Relativna svoboda, to že. Ampak obstaja kanon obnašanja, to je zelo ozek hodnik, skozi katerega se gre, na vseh straneh je odgovornost: odgovornost do skladatelja, odgovornost do instrumenta, odgovornost do sebe, odgovornost do ljudi, za katere igramo, do občinstva. Obstaja več vrst odgovornosti."</span></em></p></blockquote> <p><strong>Ivo Pogorelić</strong>, svetovno znani pianist, med pandemijo ni popolnoma prenehal s svojo koncertno dejavnostjo. Njegova življenjska in umetniška zgodba virtuoza je čisti film. Že pri petindvajsetih letih ga je poznal ves svet, osvajal in osvaja vse prestižne glasbene odre, koncertno elito in dirigente. Zanj se potegujejo vsi mediji, on pa se je ogradil v svoj svet glasbe, v popoln mir in koncentracijo za igranje. <em>"<span>Življenje, kakršno živim že dolga desetletja, je zelo urejeno in zelo vojaško. V njem ni nobene svobode. Niste pričakovali takšnega odgovora?"</span></em></p> <blockquote><p><em><span>"O mojem poklicu po navadi mislijo, umetnik, aha, to je navdih, gledanje v oblake, preblisk čudežne lepote. Toda igranje klavirja je disciplina, ki je tudi fizična in atletska. Treba je biti v formi. Tako kot mora biti v formi nekdo, ki se pripravlja na tekmovanje v karateju ali kakšnem drugem športu. Gre torej za fizični pojav, to je zelo gimnastična disciplina, atletska, akrobatska, če hočete."</span></em></p></blockquote></p> Sun, 24 Jan 2021 09:45:00 +0000 Ivo Pogorelić Pozdravljeni, tokrat z druge strani Atlantika, iz Washingtona, ki tedne in mesece, sploh pa zadnje dni, vzbuja nenavadne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani je ameriško glavno mesto izjemno umirjeno, prazno, a pod to površino vre. Jeza, zavračanje, tesnoba, strah pred ponovitvijo prizorov, ki so Ameriko pretresli 6. januarja, ko je množica podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje kongresa na Kapitolskem griču. V sredo je predstavniški doma ameriškega kongresa, tudi s simbolično republikansko podporo, Donalda Trumpa drugič ustavno obtožil. Predsednik, ki je ves čas poudarjal svojo izjemnost v ameriški zgodovini, je dejansko zasedel posebno mesto: še nikoli se ni noben ameriški predsednik z ustavno obtožbo soočil dvakrat. Kdo bi lahko bil ob takšni priložnosti primernejši sogovornik od soavtorja knjige o prvi ustavni obtožbi Trump na preizkušnji (Trump On Trial), ki je izšla lani jeseni, tik pred ameriškimi volitvami? Novinarski tandem Washington Posta Kevin Sullivan in Mary Jordan, zakonski par, ki je deloval tudi kot dopisniški tandem tega časopisa iz Londona, Tokia in Mexico Cityja in skupaj napisal nekaj knjig, leta 2003 pa sta prejela tudi Pulitzerjevo nagrado za mednarodno poročanje, sodi v krog mojih washingtonskih znancev. Zgolj v pojasnilo, če boste začutili nekoliko večjo bližino s sogovornikom od običajne, čeprav smo v prevodu ohranili vikalno obliko. Moje ime je Andrej Stopar, vesel sem, da se lahko na Valu 202 spet pojavim v vlogi voditelja pogovora, ki je sicer nastal tik pred glasovanjem v kongresu. To, kar je izrečeno v prihodnjiku, se je popolnoma potrdilo, kar ne kaže le na predvidljivost dogajanja, ampak tudi na sogovornikovo dobro poznavanje materije. <p>Kevin Sullivan je novinar Washington Posta, prejemnik Pulitzerjeve nagrade za mednarodno poročanje in soavtor knjige Trump na preizkušnji </p><p><p>Washington, prestolnica Združenih držav Amerike, zadnje tedne in mesece, sploh pa zadnje dni, vzbuja nenavadne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani je ameriško glavno mesto izjemno umirjeno, prazno, a pod to površino vre. Jeza, zavračanje, tesnoba, strah pred ponovitvijo prizorov, ki so Ameriko pretresli 6. januarja, ko je množica podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje kongresa na Kapitolskem griču. V sredo je predstavniški doma ameriškega kongresa, tudi s simbolično republikansko podporo, Donalda Trumpa drugič ustavno obtožil. Predsednik, ki je ves čas poudarjal svojo izjemnost v ameriški zgodovini, je dejansko zasedel posebno mesto: še nikoli se ni noben ameriški predsednik z ustavno obtožbo soočil dvakrat. Kdo bi lahko bil ob takšni priložnosti primernejši sogovornik od soavtorja knjige o prvi ustavni obtožbi <strong>Trump na preizkušnji</strong> (<a href="https://www.washingtonpost.com/outlook/the-story-of-trumps-impeachment-and-what-it-says-about-our-democracy/2020/08/19/68a7c17a-d76d-11ea-aff6-220dd3a14741_story.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Trump On Trial</a>), ki je izšla lani jeseni, tik pred ameriškimi volitvami? Novinar Washington Posta <a href="https://twitter.com/sullivank" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Kevin Sullivan</strong></a>, po rodu iz Maina, je Pulitzerjev nagrajenec za mednarodno poročanje. Knjigo sta napisala skupaj z ženo, novinarko Mary Jordan.</p> <blockquote><p><em>"Napisala sva jo, ker je to pomemben dogodek v zgodovini te države. Washington Post je želel na tem pustiti svoj pečat. Zgodbo smo hoteli povedati v tradiciji našega novinarstva.  Pisala sva skupaj z Mary, ampak pri tem nama je pomagal niz kolegov s Posta. Vemo, da se bodo po desetih, petdesetih, stotih letih ljudje želeli ozreti in vedeti, kaj je vse to pomenilo in zakaj je pomembno. Ne gre samo za besedilo, pomembno v zgodovinskem kontekstu."</em> - Kevin Sullivan o tem, zakaj sta z ženo napisala knjigo o ustavni obtožbi Donalda Trumpa</p></blockquote> <p>Ustava postaja zelo zanimivo branje. Zdi se, da so še sami Američani presenečeni, kaj vse je v njej zapisano. Kot da bi vsak dan našli nekaj novega. Ustava je starejša od 250 let, v njej pa je ogromno delov, ki v praksi niso bili še nikoli uveljavljeni oz. preizkušeni.</p> <blockquote><p><em>"Ustava ne govori, da je črno – črno in belo – belo. Napisana je v jeziku, ki je star 250 let, načela, ki jih uveljavlja, so čudovita in zelo dobro so vzdržala pritisk zadnjih stoletij. Obstaja pa posebna področna »industrija«, ustavno pravo, na polju katerega delujejo zelo bistri, izobraženi ljudje, ki iste dele ustave lahko razumejo in interpretirajo zelo različno. Ali naj verjamemo, da je ustavi in njeni dikciji treba slediti natančno tako, kot so jima sledili 250 let nazaj? Stvari se spreminjajo. Ustanovitveni očetje niso mogli predvideti spleta, na primer, ali poletov v vesolje."</em></p></blockquote> <p>Pogosto je slišati ocene, da so demokrati z enostrankarsko prvo ustavno obtožbo v predstavniškem domu razvrednotili ta institut. Sullivan se ne strinja s tem, da so ga razvrednotili, ampak da so prej razkrili, da ustavna obtožba ni to, kar so si predstavljali ustanovitveni očetje ZDA, ki so jo razumeli kot izjemno močno, praktično orodje za odstranitev neprimernega predsednika s položaja.</p> <blockquote><p><em>"Država je globoko razdeljena približno na dve polovici. V praksi zato ustavna obtožba dejansko ni način odstavitve predsednika, ampak način, kako jasno in glasno v kongresu izrazijo globoko nestrinjanje s predsednikom in njegovimi dejanji. Klofuta, ne odstavitev. Ustavna obtožba lani je to zgovorno pokazala."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174746638 RTVSLO – Val 202 2231 clean Pozdravljeni, tokrat z druge strani Atlantika, iz Washingtona, ki tedne in mesece, sploh pa zadnje dni, vzbuja nenavadne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani je ameriško glavno mesto izjemno umirjeno, prazno, a pod to površino vre. Jeza, zavračanje, tesnoba, strah pred ponovitvijo prizorov, ki so Ameriko pretresli 6. januarja, ko je množica podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje kongresa na Kapitolskem griču. V sredo je predstavniški doma ameriškega kongresa, tudi s simbolično republikansko podporo, Donalda Trumpa drugič ustavno obtožil. Predsednik, ki je ves čas poudarjal svojo izjemnost v ameriški zgodovini, je dejansko zasedel posebno mesto: še nikoli se ni noben ameriški predsednik z ustavno obtožbo soočil dvakrat. Kdo bi lahko bil ob takšni priložnosti primernejši sogovornik od soavtorja knjige o prvi ustavni obtožbi Trump na preizkušnji (Trump On Trial), ki je izšla lani jeseni, tik pred ameriškimi volitvami? Novinarski tandem Washington Posta Kevin Sullivan in Mary Jordan, zakonski par, ki je deloval tudi kot dopisniški tandem tega časopisa iz Londona, Tokia in Mexico Cityja in skupaj napisal nekaj knjig, leta 2003 pa sta prejela tudi Pulitzerjevo nagrado za mednarodno poročanje, sodi v krog mojih washingtonskih znancev. Zgolj v pojasnilo, če boste začutili nekoliko večjo bližino s sogovornikom od običajne, čeprav smo v prevodu ohranili vikalno obliko. Moje ime je Andrej Stopar, vesel sem, da se lahko na Valu 202 spet pojavim v vlogi voditelja pogovora, ki je sicer nastal tik pred glasovanjem v kongresu. To, kar je izrečeno v prihodnjiku, se je popolnoma potrdilo, kar ne kaže le na predvidljivost dogajanja, ampak tudi na sogovornikovo dobro poznavanje materije. <p>Kevin Sullivan je novinar Washington Posta, prejemnik Pulitzerjeve nagrade za mednarodno poročanje in soavtor knjige Trump na preizkušnji </p><p><p>Washington, prestolnica Združenih držav Amerike, zadnje tedne in mesece, sploh pa zadnje dni, vzbuja nenavadne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani je ameriško glavno mesto izjemno umirjeno, prazno, a pod to površino vre. Jeza, zavračanje, tesnoba, strah pred ponovitvijo prizorov, ki so Ameriko pretresli 6. januarja, ko je množica podpornikov odhajajočega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje kongresa na Kapitolskem griču. V sredo je predstavniški doma ameriškega kongresa, tudi s simbolično republikansko podporo, Donalda Trumpa drugič ustavno obtožil. Predsednik, ki je ves čas poudarjal svojo izjemnost v ameriški zgodovini, je dejansko zasedel posebno mesto: še nikoli se ni noben ameriški predsednik z ustavno obtožbo soočil dvakrat. Kdo bi lahko bil ob takšni priložnosti primernejši sogovornik od soavtorja knjige o prvi ustavni obtožbi <strong>Trump na preizkušnji</strong> (<a href="https://www.washingtonpost.com/outlook/the-story-of-trumps-impeachment-and-what-it-says-about-our-democracy/2020/08/19/68a7c17a-d76d-11ea-aff6-220dd3a14741_story.html" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Trump On Trial</a>), ki je izšla lani jeseni, tik pred ameriškimi volitvami? Novinar Washington Posta <a href="https://twitter.com/sullivank" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><strong>Kevin Sullivan</strong></a>, po rodu iz Maina, je Pulitzerjev nagrajenec za mednarodno poročanje. Knjigo sta napisala skupaj z ženo, novinarko Mary Jordan.</p> <blockquote><p><em>"Napisala sva jo, ker je to pomemben dogodek v zgodovini te države. Washington Post je želel na tem pustiti svoj pečat. Zgodbo smo hoteli povedati v tradiciji našega novinarstva.  Pisala sva skupaj z Mary, ampak pri tem nama je pomagal niz kolegov s Posta. Vemo, da se bodo po desetih, petdesetih, stotih letih ljudje želeli ozreti in vedeti, kaj je vse to pomenilo in zakaj je pomembno. Ne gre samo za besedilo, pomembno v zgodovinskem kontekstu."</em> - Kevin Sullivan o tem, zakaj sta z ženo napisala knjigo o ustavni obtožbi Donalda Trumpa</p></blockquote> <p>Ustava postaja zelo zanimivo branje. Zdi se, da so še sami Američani presenečeni, kaj vse je v njej zapisano. Kot da bi vsak dan našli nekaj novega. Ustava je starejša od 250 let, v njej pa je ogromno delov, ki v praksi niso bili še nikoli uveljavljeni oz. preizkušeni.</p> <blockquote><p><em>"Ustava ne govori, da je črno – črno in belo – belo. Napisana je v jeziku, ki je star 250 let, načela, ki jih uveljavlja, so čudovita in zelo dobro so vzdržala pritisk zadnjih stoletij. Obstaja pa posebna področna »industrija«, ustavno pravo, na polju katerega delujejo zelo bistri, izobraženi ljudje, ki iste dele ustave lahko razumejo in interpretirajo zelo različno. Ali naj verjamemo, da je ustavi in njeni dikciji treba slediti natančno tako, kot so jima sledili 250 let nazaj? Stvari se spreminjajo. Ustanovitveni očetje niso mogli predvideti spleta, na primer, ali poletov v vesolje."</em></p></blockquote> <p>Pogosto je slišati ocene, da so demokrati z enostrankarsko prvo ustavno obtožbo v predstavniškem domu razvrednotili ta institut. Sullivan se ne strinja s tem, da so ga razvrednotili, ampak da so prej razkrili, da ustavna obtožba ni to, kar so si predstavljali ustanovitveni očetje ZDA, ki so jo razumeli kot izjemno močno, praktično orodje za odstranitev neprimernega predsednika s položaja.</p> <blockquote><p><em>"Država je globoko razdeljena približno na dve polovici. V praksi zato ustavna obtožba dejansko ni način odstavitve predsednika, ampak način, kako jasno in glasno v kongresu izrazijo globoko nestrinjanje s predsednikom in njegovimi dejanji. Klofuta, ne odstavitev. Ustavna obtožba lani je to zgovorno pokazala."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 17 Jan 2021 09:45:00 +0000 Kevin Sullivan, Washington Post RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo. sl Sun, 04 Dec 2022 09:45:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/gost/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 04 Dec 2022 09:45:00 +0000 Nedeljski gost