Nedeljski gost

Dalaj Eegol: Prezrt sem bil, ker rad povem!

Sun, 07 Jun 2026 08:00:00 +0000

Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je po nekaj letih in nekaj ne preveč lepih izkušnjah vrnil, danes rapa kot Recycleman in sliši na ime Dalaj Eegol. Poleg glasbe ga zanima tudi film, kot didžej pa ne vrti slovenske in balkanske glasbe.

Dr. Gordon Neufeld: Igra je razkošje in inkubator otrokove dobrobiti

Sun, 31 May 2026 08:35:00 +0000

Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.

Andrej Košak: Nekoč si imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem

Sat, 23 May 2026 22:05:45 +0000

Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljano in Skopjem. Rad uživa, ne skriva svojega meščanskega porekla in statusa. S celovečernim dokumentarcem Punk pod komunističnim režimom spet osvaja nekdanjo skupno državo. Pravi, da si nekoč imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem in sedemkrat več težav. Za Košaka politiki niso in ne bodo zvezdniki. Občuduje Luko Dončića, ki je zanj filmski lik, nekoč je na letališču s kamero in limuzino vizionarsko pričakal mlado Melanijo Trump kot fiktivno prvo ameriško damo.

Glasbeni izbor:

Zapiski:

Peter Kozmus: V čebeljem panju vlada idealna demokracija

Sun, 17 May 2026 08:40:00 +0000

Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih.

Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani čebelarski strokovnjak, temveč tudi vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, mednarodne čebelarske zveze, kar velja za eno najvišjih funkcij na področju čebelarstva na svetu. Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer vodi rejski program za kranjsko čebelo, pa je bil tudi vodja projekta svetovni dan čebel, ki smo ga prvič zaznamovali leta 2018.

Načine čebelarjenja je spoznaval skoraj po vsem svetu, od Afrike, Južne Amerike, severnih držav do Azije. Kot pravi, je ena glavnih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi državami predvsem v odnosu do čebel. Pri nas zanje dobro skrbimo, medtem ko se ponekod čebelarstva lotevajo predvsem kot velikega posla.

Za moje pojme niso čebelarji, ampak čebele le izkoriščajo. Izračunali so, da imajo večji ekonomski izkupiček, če čebele na začetku sezone kupijo, jih izrabijo, po koncu sezone pa zanje ne skrbijo več.

Peter Kozmus

Katja Franko: Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence

Sat, 09 May 2026 22:30:47 +0000

Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav.

Glasbeni izbor:

Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino

Sun, 03 May 2026 08:40:00 +0000

Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.

Mirko Cigler: Ameriški interes se je iz Evrope dokončno preselil v Azijo in se ne bo vrnil

Sun, 26 Apr 2026 08:40:00 +0000

Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.

Glasbena priporočila:

Uporabne povezave:

POPRAVEK: V intervjuju je v kontekstu spora z ameriškim obrambnim ministrstvom napačno omenjeno podjetje Palantir, dejansko pa je bilo vpleteno podjetje Anthropic. Za napako se opravičujemo.

Poglavja: 00:00:01 Uvod in geopolitične spremembe današnjega časa 00:01:48 Aroganca in nespoštovanje mednarodnih norm v sodobni politiki 00:03:21 Pomen mednarodnega prava za majhne države in nujnost posodobitve 00:04:38 Umetna inteligenca, algoritmi in etika v sodobnem vojskovanju 00:06:57 Notranji pritiski in menjave v ameriških oboroženih silah 00:08:01 Samozavest avtokratov in njihova fascinacija nad vojaško silo 00:11:17 Vojna v Iranu kot primer vojaške superiornosti brez politične zmage 00:14:02 Umetnost barantanja in strategija izčrpavanja 00:15:18 Skriti strateški cilji: slabitev Kitajske in Evropske unije 00:18:26 Konec transatlantske dobe: selitev ameriškega interesa v Azijo 00:20:43 Potreba po avtonomni Evropski obrambni uniji 00:21:51 Pogoji za morebiten izstop Slovenije iz Nata 00:24:34 Evropa kot četrti steber nove svetovne ureditve 00:26:01 Osebne izkušnje z misije Združenih narodov na iransko-iraški meji 00:29:51 Vzpon Kitajske: od zaprte države do nepredstavljivega razvoja 00:32:11 Preseganje evrocentrizma in novi odnosi s svetovnimi velesilami 00:35:46 Soočenje z upokojitvijo in nova publicistična faza življenja

Fulvio Dovgan: Namesto zločincem bi morali pozornost posvečati žrtvam (o primeru M. Trobec)

Sun, 19 Apr 2026 08:45:29 +0000

Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.

Miloš Bavec: Tudi ribe lahko v milijon letih pridejo na vrh Triglava

Sun, 12 Apr 2026 04:35:39 +0000

Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.

Poslušajte še:

Kako smo jemali mero plazu

Nedeljski gost Andrej Šmuc

Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer?

Po sledi pradavnih megapotresov

Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?

Vlado Novak: Od prodajalca rezervnih delov v TAM-u do igralske legende

Sun, 05 Apr 2026 08:30:38 +0000

Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.

Maja Vardjan: Muzej se mora odzivati na aktualna družbena vprašanja

Sun, 22 Mar 2026 09:45:00 +0000

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Ana Schnabl: Nisem optimistka, sem žalostna socialistka

Sat, 14 Mar 2026 23:03:07 +0000

Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.

Glasbeni izbor:

Salome: Ugotovila sem, da je ženska eno veliko srce

Sun, 08 Mar 2026 09:45:00 +0000

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Mateja Koležnik: Politična korektnost je absolutna smrt umetnosti

Sun, 01 Mar 2026 09:44:02 +0000

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.

Mark Pleško: Na Krasu pozabim na vse težave sveta

Sun, 22 Feb 2026 08:05:00 +0000

Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.

Izbor skladb:

Zlatko in Flamie: SPOMNIM SE
Pat Metheny Band: PHASE DANCE
Carmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI

Primož Suhodolčan: Tudi vnuka želim navdušiti za šport in radovednost

Sun, 15 Feb 2026 10:45:47 +0000

Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.

Vesna Slapar: Bolj kot publika se je spremenilo gledališče samo

Sun, 08 Feb 2026 09:58:38 +0000

Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.

Miha Haas: Beethoven bi bil šokiran

Sun, 01 Feb 2026 09:45:00 +0000

"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.

Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.

Silvo Karo: Duša alpinizma se je izgubila, ko je prišla vremenska napoved

Sun, 25 Jan 2026 09:45:00 +0000

Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist.

Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma.
Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba.

Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.

Jani Kovačič: Brez angažiranosti in humanizma umetnost ne preživi dolgo

Sun, 18 Jan 2026 09:45:57 +0000

Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."

Franjo Husam Naji: Zdravstveni sistem naj se vrti okoli pacienta, ne pa ustanov

Sun, 11 Jan 2026 09:40:00 +0000

Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Glasbena priporočila:

Knjige Franja H. Najija:

Tina Skubic: Ne sme nam zmanjkati poguma

Sun, 04 Jan 2026 09:45:00 +0000

"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke.

V pogovoru pripoveduje o slabih in nevarnih delovnih razmerah, velikem nezadovoljstvu zaposlenih, prenizkih plačah, pritiskih delodajalcev, trgovskih šolah, ki izgubljajo svoj pomen, razmišlja tudi o trgovini in sindikatih v prihodnosti.

Dostojno življenje ne sme biti privilegij, temveč pravica.

Tina Skubic

Tomaž Mihelič: Že zdavnaj sem se utrudil ugajati sistemu

Sun, 28 Dec 2025 09:30:00 +0000

Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.

Tomaž Mihelič je predvsem človek jasnih in glasnih stališč, vedno na strani človekovih pravic. Samemu sebi pravi ozdravljen kontrol frik, drugi ga vidijo kot magnet za ljudi.

V letu 2026 nam kot družbi želi predvsem več prizadevanja za dobrobit sočloveka.

Igor Bračič: V Sloveniji se ne smeš norčevati iz športnikov

Sun, 21 Dec 2025 09:45:00 +0000

Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.

Ivan Trajkovič: V območju udobja ne moreš napredovati

Sun, 14 Dec 2025 09:40:00 +0000

Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.

Boštjan Vuga: Vsak prostor je lahko darilo javnosti

Sun, 07 Dec 2025 09:35:00 +0000

Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.

Marina Abramovič: Sovražim ateljeje, z Ulayem sva želela ustvarjati življenje!

Sun, 30 Nov 2025 09:06:00 +0000

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

Robert Medle: Zaupam svojim občutkom in tudi hitrim odločitvam

Sun, 23 Nov 2025 09:45:00 +0000

Robert Medle že dve desetletji vodi eno najbolj prepoznavnih slovenskih družinskih podjetij na področju senčil. Iskreno pripoveduje o tem, kako je odraščati v hiši, kjer je bila delavnica del doma, kako je prevzeti posel, ki nosi številne spomine in kaj se zgodi, ko te realnost prve krize prisili v odločitve, ki si jih noben vodja ne želi.

Robert Medle je lastnik in direktor podjetja Roletarstvo Medle. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, izbran je bil tudi za podjetnika leta.

Zelo neposredno govori tudi o aktualnih temah, božičnici in pogojih za podjetništvo v Sloveniji. Razkriva, da so kilometri na kolesu zanj zdravilni in da že na daleč prepozna izdelke svojega podjetja.

Andraž Zorko: Volilne napovedi me vznemirjajo

Sun, 16 Nov 2025 09:45:00 +0000

Specialist za številke, ki ima najraje osmico, opazovalec družbenih dogajanj, komentator, politični analitik, strokovnjak na področju medijskih, komunikacijskih, javnomnenjskih in predvolilnih raziskav, pripoveduje o oglasih, potrošnikih, anketiranju, volilnih napovedih, medijih in o sebi.

Foto: Tatjana Pirc

Uroš Seljak: Neverjetno je, da vesolje sploh obstaja – in da smo del njega.

Sun, 09 Nov 2025 05:31:28 +0000

Nedeljski gost na Valu 202 je astrofizik in kozmolog svetovnega slovesa dr. Uroš Seljak, sicer profesor fizike na univerzi Berkeley v Kaliforniji, član ameriške Nacionalne akademije znanosti in dobitnik prestižne Gruberjeve nagrade za kozmologijo, ki raziskuje nekatera najbolj temeljna vprašanja človeštva – kako je nastalo vesolje, iz česa je sestavljeno in kakšna bo njegova usoda. Njegove metode so spremenile način, kako znanstveniki po svetu razbirajo prasevanje – svetlobo, ki je nastala komaj nekaj sto tisoč let po velikem poku in še danes nosi informacije o rojstvu prostora in časa. V zadnjem obdobju pa se dr. Seljak posveča tudi iskanju planetov, podobnih Zemlji, ter uporabi umetne inteligence pri analizi ogromnih količin podatkov, ki jih zbirajo sateliti in teleskopi. Njegove ideje segajo daleč prek meja kozmologije – uporablja jih tudi pri analizi širjenja epidemij in v ekonomskih modelih. Foto: Matjaž Tavčar

Bronja Žakelj: Tišina je najslabša možna pot

Sun, 02 Nov 2025 09:30:00 +0000

Po izidu avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset leta 2018 je dejala, da sta dve možnosti: da se bodo bralci zvrnili v zgodbo ali pa knjigo vrgli v kot. A iskrena zgodba o krasnem otroštvu v času poznega socializma, ki ga prelomi mamina smrt in zaznamuje pravilo tišine, o tem, kako je bila dolga leta samo Bronja brez mame, o tragični izgubi brata in o tem, kako jo je življenje želelo zabrisati iz igre, je našla pot do bralcev.

Tišina je v resnici najslabša možna pot, ki žalovanje zelo zaplete in tako kot veselje potrebuje neke priče, tudi žalost potrebuje nekoga na drugi strani.

Bronja Žakelj

Roman je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta, do zdaj je bilo prodanih že več kot 22 tisoč izvodov knjige, prevedena je v osem jezikov, obstaja v zvočni obliki.

Po življenju Bronje Žakelj so zdaj posneli film v režiji Marka Naberšnika. Svetovno premiero je doživel avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, bo otvoritveni film festivala Liffe in tako kot knjiga, je tudi film udaril silovito.

Foto: osebni arhiv Bronje Žakelj

Rob Rosenthal: Radio je dotik na daljavo

Sun, 26 Oct 2025 06:10:00 +0000

Ameriški novinar in urednik Rob Rosenthal je svoje življenje posvetil radiu. Prepričan je, da radio predstavlja dotik na daljavo. Čeprav je dokaj mlad medij, predstavlja starodavno moč, ki se čuti še danes. Kot učitelj novinarskega pripovedovanja in ustvarjanja radijskih zgodb velja za enega najboljših na svetu. Tako ga je označil sloviti Ira Glass, vplivni voditelj podkasta This American Life. Rob Rosenthal je zelo zaskrbljen zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Razpoloženje opisuje kot drakonsko. Na področju človekovih pravic. In tudi novinarstva, ki je ključno za delovanje demokracije. Prepričan je, da se moramo novinarji nehati skrivati za masko objektivnosti in jasno povedati, kaj je prav. V pogovoru se spominja tudi svojega otroštva, kako je prek kratkih radijskih valov poslušal neznane svetove in tako pobegnil pred starši, ki so bili alkoholiki. Pred nekaj leti pa se je odločil poiskati tudi svojo biološko mamo, bil je namreč posvojen. Našel jo je, napisal ji je pismo in prejel odgovor.

Zapiski:

Desa Muck: V naslednjem življenju bi bila rada raca

Sun, 19 Oct 2025 08:45:00 +0000

Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.

Drugo polovico osemdesetih je zaznamovala kot sovoditeljica mladinske televizijske oddaje Periskop, v drugi polovici devetdesetih in v prvem desetletju tretjega tisočletja nas je zabavala v nedeljskih večernih oddajah na Televiziji Slovenija, napisala je na tone scenarijev, predvsem za televizijske oddaje in za filme, v katerih je včasih tudi igrala - zadnje mesece v komediji Ženske brez filtra nastopa na odrih po vsej Sloveniji. Vse to in še več je - Desa Muck.

Vzgib za njen izjemni opus je bil pravzaprav boj za golo preživetje. Do 70-ih, ki jih je nedavno praznovala, je napisala že več kot 70 knjig, za marsikoga pa je še vedno predvsem Desa s televizije, iz filma, gledališča. Desa, ki rada zabava druge. Je pa pretočila tudi reke solz, pravzaprav sama vzgojila tri hčerke, nedavno postala babica in končno našla mir v družbi četrtega moža. Prav veliko želja nima več. No ja, vsaj še eno, omenjeno v naslovu. Nevsakdanjo. Kot je tudi sama.

Foto: Katja Kodba

Sonja Novak Lukanović: Spoštujmo različnost

Sun, 12 Oct 2025 08:45:00 +0000

Inštitut za narodnostna vprašanja, ki se je razvil v enega pomembnejših evropskih in svetovnih centrov za proučevanje manjšinskih in etničnih tematik, letos praznuje stoto obletnico.

Prof. dr. Sonja Novak Lukanović, dolgoletna direktorica inštituta, raziskovalka, tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripoveduje o manjšinah, večinah, jezikih, položaju družboslovja in humanistike ter pomenu znanstvenega raziskovanja.

Letošnje praznično in zelo delovno leto nam je potrdilo, da so naše usmeritve pravilne. Čeprav včasih mislimo, da smo že vse raziskali, to ne drži. Čaka nas še ogromno dela.

Sonja Novak Lukanović

dr. Tomo Potokar: Še nikoli nisem videl toliko amputacij kot v Gazi

Sun, 05 Oct 2025 04:10:00 +0000

Dr. Tomo Potokar je izkušen britanski plastični kirurg slovenskih korenin. V svoji dolgoletni karieri je delal na številnih vojnih območjih. V devetdesetih je bil v Kambodži in Bosni in Hercegovini. Bil je tudi v Iraku ter Demokratični republiki Kongo, seznam misij, kjer je bil, je zelo dolg. Največkrat, šestnajstkrat, je bil v Gazi. V zadnjih dveh letih, odkar poteka agresija izraelske vojske na to palestinsko enklavo, je tam bil dvakrat. Pravi, da je trenutno Gaza brez vseh primer v svetovni zgodovini. Dr. Tomo Potokar je razočaran nad svetom. Preveva ga občutek sramu nad človeško vrsto, ki tako neizprosno ubija. Priznava, da najtežje prizore pometa pod preprogo, kljub temu pa si trenutke lajša s pisanjem kratkih zgodb in poezije, ki jo je ekskluzivno prebral za ta pogovor.

Prevode je bral Igor Velše. Poezijo je prevedel Gregor Podlogar, prebral pa Jure Franko. Lektorirala je Saša Grčman. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek. Odzive ter ideje za morebitne naslednje nedeljske gostje ali goste sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Nada Pretnar: Palestinci se nikoli ne vdajo

Sun, 28 Sep 2025 05:12:35 +0000

Nada Pretnar je borka za pravice Palestincev. Pravi, da gre za zelo gostoljuben narod, ki se nikoli ne vda. Dokler ji Izrael ni prepovedal vstopa, je redno obiskovala Palestino in je še vedno v stikih s tamkajšnjimi prijatelji. S palestinskimi trgovci s pomarančami je bil povezan že njen oče, družina Abdulrahim je v gorenjskih gozdovih pridobivala les za zaboje. Nada Pretnar je odločna in ostra sogovornica s trdnimi stališči. Nekateri naklonjeni govori v Združenih narodih in priznanja Palestine s strani tudi pomembnih držav je ne prepričajo: dokler ne bo vojaškega embarga in drugih sankcij, Izrael po njenem mnenju ne bo odnehal, genocid se bo nadaljeval. O boju za pravice Palestincev in aktivizmu, vlogi Slovenije, ločnici med judovstvom in sionizmom, zakaj rešitev dveh držav nikoli ni bila in ni realna. Tudi o svetovljanstvu in življenju med Ljubljano in Trstom, kjer je bila do upokojitve profesorica angleščine v slovenskih šolah.

Zvezdan Pirtošek: Rad bi živel 140 let, a pod enim pogojem

Sun, 21 Sep 2025 10:59:32 +0000

Zvezdan Pirtošek, zdravnik, specialist nevrologije, raziskovalec, profesor, predavatelj, publicist, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden naših največjih strokovnjakov na področju nevrodegenerativnih bolezni in tudi izvrsten sogovornik, ki nam vsakič pove kaj novega o možganih. »Demenca je klic k odgovornosti,« pravi prof. Pirtošek, ki je v pogovoru povedal, da bo čez dvajset let pri nas sto tisoč bolnikov z demenco, za katere bo moralo skrbeti 150.000 ljudi.

Nejc Pohar: Fanatično se je treba boriti proti vsem fanatizmom

Sun, 14 Sep 2025 04:12:00 +0000

Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše o filmu za reviji Kino in Ekran. Poudarja, da ima Slovenija velik filmski potencial. Poleg filma je velik navdušenec tudi nad Jadranskim morjem, kamor zahaja že od ranega otroštva. Opaža, da se na morju ene stvari vidijo bolj jasne, ko se vidijo prej. Kljub temu, da imajo Slovenci ob hrvaški obali 110 tisoč nepremičnin, za vsakogar letovanje ni samoumevno. Svojo novo knjigo je posvetil morju in odnosu do njega, ki ga imajo Slovenci, ki se tja množično selijo tja predvsem poleti. Zakaj nostalgija ni nič dobrega, zakaj se je treba fanatično boriti proti vsem fanatizmom in zakaj zdaj uživa v ribolovu? Nedeljski gost je režiser in publicist Nejc Pohar.

Glasbeni izbor Nejca Poharja:

Kuća pored mora - Gabi Novak
Blojska rapsodija - Valentino Bošković
There is no time - Lou Reed

Odzive lahko sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Miha Kramli: Telefoni, računalniki in konzole v otroških sobah so jedrsko orožje

Sun, 07 Sep 2025 04:05:00 +0000

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami. Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja nevarnosti, in ob pomoči slikovitih primerov in opravljenih študij opozarja na, kot ji pravi, vojno za bistrost možganov.

Tina Bončina: Stres je vrhunski odgovor telesa, ki nas opremi z energijo, da prebrodimo izziv

Sun, 31 Aug 2025 07:05:00 +0000

Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na nas, zakaj se zdi, da je vedno več izgorelosti, zakaj smo naučeni, da vseskozi opozarjamo le na napake, pohvale pa težko sprejmemo, pa o izjemnem pomenu počitka in spanja, problematiki perfekcionizma, tesnobi ob trenutnem dogajanju v svetu in gonji po nenehni rasti.

Aljoša Žorga: Življenje je lahko čudovita šala

Sun, 24 Aug 2025 04:10:00 +0000

Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in veliko drugih šaljivih potegavščin. Po košarkarski karieri je bil Žorga uspešen menedžer in podjetnik, danes uživa v rekreaciji in fotografiranju. Kakšen rezultat napoveduje slovenski košarkarski reprezentanci, zakaj je Luka Dončić tako dober, o specifičnosti vodenja klubov in zvez v sodobnem športu. Kako (ne) gresta skupaj politika in šport, zakaj je življenje velika šala, pa tudi o razgibavanju telesa in možganov v zrelih letih.

Glasbeni izbor Aljoše Žorga:

Mohamad Abul Monaem: Čez nekaj minut ni bilo več nobenih glasov, vse naokrog je bila tišina

Sun, 17 Aug 2025 10:00:00 +0000

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Dejan Vinčič: Najbolj me je izoblikovalo to, da sem bil za šport popolnoma netalentiran

Sun, 10 Aug 2025 08:30:00 +0000

Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi izzivi. Kako je netalentiran mladenič iz delavske družine na robu, postal zgled, mentor in odgovoren oče in kaj je zaznamovalo enega najbolj markantnih slovenskih odbojkarjev?

Foto: alesfevzer.com

dr. Mihael Toman: Naše vode so povsem drugače onesnažene kot nekoč

Sun, 03 Aug 2025 08:45:00 +0000

Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, predavatelj na več fakultetah, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je vodam posvetil že več kot 40 let svojega življenja in od nedavnega tudi častni občan Radovljice. Prav na dan druge obletnice začetka katastrofalnih poplav v Sloveniji se bo Miha Švalj z njim v poletju, v katerem ne mine teden, da ne bi poročali o takšnih in drugačnih zastrupitvah in onesnaženjih voda pogovarjal o stanju slovenskih kopalnih in vseh ostalih voda, sanaciji po poplavah in ostalih ‘tekočih’ aktulnih temah. Foto: Klemen Razinger, www.sdzv-drustvo.si

Bogdan Fink: Ni konec, dokler ni zares konec

Sun, 27 Jul 2025 08:45:00 +0000

Bogdan Fink že več kot dve desetletji pomembno sooblikuje podobo slovenskega športa. S predanostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo je Dirko po Sloveniji postavil na zemljevid pomembnih športnih prireditev. Mantro, da se »kolesarstvo začne takrat, ko ne moreš več«, je s tekmovanj prenesel tudi v organizacijske vode. Bogdan Fink zelo neposredno o izzivih organizacije, o prihodu Toura na slovenska tla pa tudi o osebni poti, hudi poškodbi, predanosti, dvomih. Ter o ponosu in prihodnosti slovenskega kolesarstva.

Foto: www.alesfevzer.com

Francesca Albanese: Nočem Nobelove nagrade za mir, želim si konec pobijanja Palestincev

Sun, 20 Jul 2025 05:05:00 +0000

Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska ozemlja je nehote postala kronistka genocida. Ne glede na silovite pritiske, svoje delo nadaljuje. Pravi, da počne to, kar bi moral vsak dostojen človek.

Njeno zadnje poročilo, ki jo je tudi zelo pretreslo, nosi naslov Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida.

Dodatne povezave:

Poglavja: 00:00:31 Točka preloma 00:04:04 Kaj je skupno vsem genocidom 00:09:12 Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida 00:12:33 Česa se lahko naučimo od vzpona italijanske skrajne desnice 00:16:08 Si želi Nobelove nagrade za mir? 00:22:02 Srebrenica 00:25:35 Potresi in pretresi 00:28:09 Se lahko kdaj odklopi?

Hrvoje Klasić: Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina

Sat, 12 Jul 2025 22:22:16 +0000

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Nina Rajić Kranjac: Zmota, pomota in napaka so ključne za razvoj

Sun, 06 Jul 2025 08:40:00 +0000

Nina Rajić Kranjac je gledališka režiserka, ki je že v času študija naredila izjemen preboj in zelo zgodaj postala najbolj uveljavljena režiserka v slovenskem prostoru. Je tudi najmlajša predavateljica v zgodovini Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Skoraj vse njene uprizoritve so nagrajene, letos pa je tretje leto zapored prejemnica Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Veliko pozornost ji je namenila tudi vodilna britanska gledališka revija The Stage in jo uvrstila med pet najbolj obetavnih mladih evropskih režiserjev.

Foto: BoBo/Borut Živulović

Dr. Metka Mencin: Z molkom problema ne rešiš

Sun, 29 Jun 2025 08:45:00 +0000

Samostojna Slovenija, državne proslave, 55. člen ustave; njen amandma, ki bi preprečil izbris, če bi bil sprejet, a je za sprejem zmanjkal en glas; vojska, oboroževanje, referendum; sovražni govor in ustanavljanje četrte univerze.

Nedeljska gostja je dr. Metka Mencin, socialna psihologinja, predavateljica, raziskovalka in aktivistka, ki se ukvarja z družbenimi neenakostmi, pravicami žensk, manjšin, spregledanih in zapostavljenih.

Foto: Mateja Jordovič

Miha Lobnik: Ni dovolj, da samo govorimo, da smo enakopravna družba

Sun, 22 Jun 2025 08:45:41 +0000

Miha Lobnik je sociolog, prvi Zagovornik načela enakosti, ki opozarja na diskriminacijo v družbi, v kateri vsak peti vprašani meni, da je že bil diskriminiran. Kjer ženske na razgovorih za delo, tudi v javnem sektorju, še vedno dobivajo vprašanja o morebitnih načrtih za nosečnost in kjer vsi objekti v javni rabi še vedno niso prilagojeni gibalno oviranim. Z Miho Lobnikom, ki je med drugim ustanovitelj Legebitre in skupnostnega testiranja na HIV, se je tudi o tem, ali se je homofobija od takrat, ko je organiziral prvo Parado ponosa, spremenila, ter zakaj ni dovolj, da samo govorimo, da smo tolerantna in enakopravna družba, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Jure Dolenec: Rokomet me je izoblikoval kot osebo

Sun, 15 Jun 2025 08:45:00 +0000

Jure Dolenec, tisti svetlolasi slovenski rokometaš, ki je zabil največ golov v zgodovini slovenske reprezentance, bil njen kapetan tudi ob polfinalu na lanskih olimpijskih igrah in je bil eden ključnih igralcev zadnjih petnajstih let. Po novem tekmovalni upokojenec, ki pa je že pred novim profesionalnim izzivom je Nedeljski gost na Valu 202.

Matjaž Berger: Goli otok ni prostor spomina, tam so ostanki vseh možnih ran

Sun, 08 Jun 2025 08:45:00 +0000

Nedeljski gost je gledališki režiser, dramaturg in filozof Matjaž Berger, soustanovitelj in ravnatelj APT Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu, profesor teorije gledališke režije na AGRFT-ju, velik pristaš Brechta, režiser, ki v svojih uprizoritvah poleg genialnih osebnosti iz zgodovine človeštva velikokrat artikulira vrhunske športnike in športne discipline. V okviru njegovega gledališkega ustvarjanja v APT gledališču so se zvrstili najrazličnejši koncepti, režije in spektakli. Matjaž Berger je prepoznaven tudi kot režiser treh proslav osamosvojitve Slovenije, poslovilne tekme košarkarja Jureta Zdovca, odprtja Gira d'Italia v Kranju, kar dvakrat je slavil tudi našega olimpionika Leona Štuklja.

Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan

Sun, 01 Jun 2025 08:45:00 +0000

Izolska maskota, ikona, legenda Drago Mislej Mef bo jeseni praznoval tričetrt stoletja – a nikar ne mislite, da kaže svoja leta. Ne po videzu ne po razmišljanju ne po obnašanju mu jih nihče ne bi pripisal. Večni novinar, neusahljivi besedilopisec, aktivni kulturnik in še marsikaj zraven – ni človek, ki bi ga lahko ujelo dolgočasje. Če ne gre drugače, bo pa domačo Ljubljansko ulico v Izoli - prepredel z vrvjo, na kateri plapolajo vse zastave sveta - in bo tako zelo ozka uličica nenadoma postala široka in svetovljanska. Ali pa se bo domislil Knjižnice pod glicinijo, kjer lahko vsak kaj čitljivega prinese ali odnese. Prav tam, kar na omenjeni ulici, med obiskovalci bifeja in sprehajalci, ga je Damjan Zorc povabil na pogovor.

Foto: Jani Ugrin

Zvonka Pangerc Pahernik: Včasih je očitno namen vzgojiti predvsem poslušne državljane

Sun, 25 May 2025 08:45:00 +0000

Svoje poklicno življenje je posvetila razvoju vseživljenjskega izobraževanja in spodbujanju odraslih k nadaljevanju formalnega izobraževanja ali pa neformalnega bogatenja znanja s tečaji, delavnicami oziroma zelo priljubljenimi študijskimi krožki. Prepričana je namreč, da le znanje oziroma izobrazba človeku omogoča svobodo pri suverenem odločanju o svoji življenjski poti. Čeprav se zdi, da sistem ne želi vzgojiti celostno izobraženih državljanov, pač pa predvsem poslušne, ki se znajo hitro prilagoditi potrebam tistih, ki vladajo – na trgu dela ali kje drugje, razmišlja sogovornica.

Mreža izvajalcev različnih oblik formalnega učenja za odrasle in vseživljenjskega za vse generacije je razpredena po vsej državi in daje priložnost za rast tudi ranljivim skupinam, ki sicer težje pridobivajo nove veščine. In nekateri uporabniki so s temi, praviloma brezplačno pridobljenimi novimi znanji, korenito spremenili svoja življenja, dobili zagon na prej nepredstavljive življenjske korake in postali tudi sami vzor drugim.

Pomembno je sooblikovala evropske smernice razvoja izobraževanja odraslih in prejela tudi prestižno svetovno priznanje: sprejeli so jo v "dvorano slavnih za izobraževanje odraslih in nadaljevalno izobraževanje". Zvonka Pangerc Pahernik z Andragoškega centra Slovenije, je tudi gonilna sila 30. Tednov vseživljenjskega učenja, pravega vseslovenskega praznika učenja, ki pravkar potekajo.

Samo Kopač: Merimo vse – tudi takrat, ko se tega ne zavedamo

Sun, 18 May 2025 08:45:00 +0000

Ste kdaj podvomili v to, ali sta kilogram ali pa meter, ki ju uporabljamo kot enoto, enaka kjerkoli po svetu? Ali pa v vesolju? Še stoletje in pol nazaj so različne enote vnašale hude konflikte in zmedo med ljudi in države, danes pa živimo v povsem drugačnem svetu. Prav v teh dneh zaznamujemo 150 let, odkar smo na svetu začeli vzpostavljati enoten sistem merjenja in dandanes za to, da so vse naprave umerjene pravilno, samo v Sloveniji skrbi konkretna množica ljudi. Kaj pomeni meriti zanesljivo – pa ne le v laboratoriju, temveč tudi v trgovini, na bencinski črpalki, v zdravstvu in sodobni industriji –, bo razložil tokratni nedeljski gost Samo Kopač, ki že poldrugo desetletje vodi Urad za meroslovje. O goljufivih pekih, kozarcih v barih, prakilogramih, prekratkih ravnilih v šolah in tudi o tem, ali obstaja kaj, kar se v resnici ne da izmeriti. Foto: Urad za meroslovje

Marko Mušič: Arhitekt mora hkrati stati na tleh in segati za oblaki

Sun, 11 May 2025 05:40:57 +0000

Marko Mušič je arhitekt in akademik. Za njim je več kot 60-letni ustvarjalni opus. Še vedno vsak dan prihaja v svoj atelje v Stari Ljubljani, v hišo, kjer je nekoč živela pesnica Lili Novy. Z očetom je obiskoval Jožeta Plečnika, učil se je pri kultnih arhitektih. Ustvaril je številne javne zgradbe, kulturne domove in sakralne objekte, v samostojni Sloveniji se je proslavil z novo cerkvijo v ljubljanskih Dravljah in s spominskim parkom na Teharjah. Njegovi brutalistični arhitekturni motivi so bili razstavljeni v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA) in se znašli v eni izmed ameriških TV-serij.

Akademik rad igra na klavir, uživa ob cigarah, pomirja ga 10-kilogramski maček, ki pogosto počiva kar med skicami. Marko Mušič razmišlja o arhitekturi nekoč in danes, gradnji in rušenju, avtoritetah in kapitalu. Kritikah. Tudi o odstranitvi njegove ureditve notranjosti stare železniške postaje v Ljubljani in o tem, zakaj mora arhitekt hkrati stati na tleh in segati za oblaki.

Duška Knežević Hočevar: Kmečki poklic je način življenja

Sun, 04 May 2025 08:45:00 +0000

Statistike, povezane z zdravjem in varnostjo kmetov in kmetic pri nas, so dramatične, uradne pa predvsem nepopolne. Kot pravi dr. Duška Knežević Hočevar z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, so številke pomembno izhodišče. A ne kričijo. Zato je treba na teren. Že približno dve desetletji raziskuje počutje kmetov in kmetic na slovenskem podeželju. Kot antropologinja se v njihovo vsakdanjost ne vključuje le z opazovanjem – z njimi pakira moko, gre na žetev, k nedeljski maši, na veselico, ali pa ob slabi vremenski napovedi skupaj načrtujejo dan. Predvsem pa posluša in razpravlja, pri čemer se poskuša vživeti v pripovedi preučevane populacije. Opozarja, da so z vidika odločevalcev kmetje in kmetice danes predvsem izjemno sposobni podjetniki. Biti kmet ni zgolj poklic, je prepričana Knežević Hočevar, je način življenja, močna identiteta.

Zoran Predin: Vedno bom upornik proti vsem krivicam in neumnostim

Sun, 27 Apr 2025 08:45:00 +0000

Ob dnevu upora proti okupatorju je Nedeljski gost kontroverzni slovenski poet, glasbenik in pisatelj, ki je občasno tudi filmski igralec, predvsem pa neuklonljiv upornik in po svojih lastnih besedah nagajivec Zoran Predin. Z njim se pogovarjamo o vzponih in padcih ter uspehih in spodrsljajih v njegovi več kot 40 let trajajoči karieri, ki jo v teh mesecih v slovenskih kinematografih celovito upodablja biografski dokumentarni film Praslovan. Pa tudi o prihodnosti, saj gre Zoranu “kopanje po preteklosti in navduševanje nad zlatimi časi” na živce.

Christian Moe: Na Norveškem na veliko noč beremo kriminalke in jemo čokoladna jajca

Sun, 20 Apr 2025 08:45:00 +0000

Christian Moe je Norvežan, ki že 30 let živi v Sloveniji. Religiolog in prevajalec, ki je otroštvo preživel v Oslu, pa tudi Nigeriji, kjer so se novice o čarovništvu znašle na prvih straneh časopisov, in na Filipinih med Marcosovo diktaturo, verjame v razum, nekoliko manj pa v prihodnost prevajalskega poklica v obdobju umetne inteligence, ki si izmišlja tudi svoje bogove. Kako je na njegovo religiološko pot vplival Leteči cirkus Montyja Pythona, in o tem, kaj za veliko noč počnejo in jedo Norvežani, se je s Christianom Moejem pogovarjal Gorazd Rečnik.

dr. Sonja Merljak Zdovc: Otrok ne poslušamo in sploh ne vemo kaj se jim dogaja na spletu

Sun, 13 Apr 2025 05:10:00 +0000

Je ustanoviteljica in odgovorna urednica Časorisa, prvega spletnega časopisa za otroke pri nas, ki konec aprila zaznamuje deseti rojstni dan. V tem času se je uveljavila kot aktivna promotorka medijske pismenosti tako za otroke kot za odrasle. Sicer pa je po srcu še vedno novinarka, ki verjame, da lahko novinarke in novinarji spreminjajo svet na bolje.

Nedeljska gostja dr. Sonja Merljak Zdovc govori tudi o problematiki medijskega poročanja o medvrstniškem nasilju.

Zapiski:

Časoris, prvi spletni časopis za otroke v Sloveniji
Kako govoriti o težkih in zahtevnih temah, ki se pojavijo v medijih, z otroki?

Odzivi na pogovor, temo ali za ideje novih gostov: gasper.andrinek@rtvslo.si

Zora Stančič: Sem vizualna umetnica, vendar je moj medij grafika

Sun, 06 Apr 2025 08:45:00 +0000

Zora Stančič spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske umetnice. V Mestni galeriji Ljubljana se z razstavo Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, prvič predstavlja s celovitim izborom svojih grafičnih del. Poleg grafike deluje še na mnogih drugih področjih kot so oblikovanje, arhitektura in film. Njeno poslanstvo pa je tudi delo s študenti na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer kot izredna profesorica vodi katedro za grafiko.

Foto: Urša Premik

Tomi Meglič: Imam to lastnost, da hranim stvari, tako fizične kot tudi prijateljstva.

Sun, 23 Mar 2025 09:45:00 +0000

Njegov glas gotovo poznate, njegova besedila so vam znana, njegov notranji svet ostaja skrivnosten. Kdo je Tomi Meglič, ko ni pevec in kitarist zasedbe Siddharta? Kako so se njegove najstniške sanje, da bi bil »le« kitarist, spremenile v zvezdniško kariero? Eden redkih rokovskih zvezdnikov pri nas, je zelo iskreno spregovoril o izkušnjah, ki so ga izoblikovale, o hrepenenju, družini. Zase pravi, da je romantična duša, ki težko koga načrtno prečrta. S Tomijem Megličem se je v tednu, ko je minilo 30 let od prvega koncerta zasedbe Siddharta, pogovarjala Anja Hlača Ferjančič:

Feđa Štukan: Življenjska zgodba, morda preveč nora celo za Hollywood

Sun, 16 Mar 2025 09:05:00 +0000

Verjetnost, da bi se najstnik brez končane srednje šole, ki je kot vojni specialec služil na bojni fronti, od tam za skoraj leto dni prostovoljno odšel v psihiatrično bolnišnico in kasneje v največje globine heroinske in drugih odvisnosti, kadarkoli lahko nadejal svetovno uspešne kariere, je bila tako rekoč nična.

A Feđa Štukan je preživel vse, kariero v gledališču pa nadgradil s snemanjem filmov tudi v hollywoodski A produkciji z oskarjevci in največjimi zvezdami filmskega sveta kot so Colin Firth, Ben Kingsley, Gary Oldman, Tim Robbins, Benicio del Toro. Je igralec, ki ga je veliki režiser Terrence Mallick osebno prosil, naj sprejme vlogo v filmu, postal pa je tudi zvezda regijskih filmov in televizijskih nadaljevank. Spletel prijateljstva s člani skupine Iron Maiden, postal pilot, padalec in nato še pisatelj.

Na nagovor Brada Pitta in Angeline Jolie je svojo zgodbo začel zapisovati z namenom, da postane filmski scenarij, a ker za snemanje še ni dobil prepričljive ponudbe, jo je po devetih letih izdal v knjigi z naslovom Blank. Ta avtobiografija, v kateri je z brutalno in nebrzdano iskrenostjo popisal svojih deset krogov pekla, je postala ne le ena najbolj branih knjig zadnjih let, ki prevedena celo v kitajščino kroži po svetu, pač pa je tudi izjemno dragocena protivojna knjiga.

Morda snemanje filma o njegovi življenjski zgodbi že skoraj desetletje zamuja zato, ker je preveč neverjetna celo za vsega vajeni Hollywood, je pa pred dnevi doživela prvo izvedbo v Štukanovem matičnem gledališču Kamerni teater 55 v Sarajevu, Feđa Štukan pa je zanjo spisal glasbo.

dr. Ada Vidovič Muha: Izrazje ne spreminja vsebine

Sun, 09 Mar 2025 09:45:00 +0000

Včeraj je praznovala svoj 85. rojstni dan – 8. marec je naš kolektivni in njen osebni praznik. Ne zameri, če jo kdo naslovi z "doktor" Ada Vidovič Muha, in dodaja, da smo kot družba včasih pretirano zavezani izrazu, pozornost pa bi si medtem bolj zaslužila vsebina.

Med pogovorom jo je večkrat zaskrbelo, da nastopa ekspresivno, a zdi se, da to prej prispeva k njeni markantnosti in kaže na izoblikovano znanstveno držo. Spominjala se je njenega študijskega obiska Karlove univerze, kjer se je seznanila s tedanjim praškim jezikoslovnim krožkom, nato pa se v Ljubljano vrnila opremljena z modernim pristopom k slovaropisju in se zaposlila v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

Sodelovala je pri oblikovanju koncepta prvega Slovarja slovenskega knjižnega jezika; je tudi soavtorica prvih treh knjig. Dalje jo je pot vodila v predavalnico, bila je prva predstojnica ljubljanskega Oddelka za slovenistiko. Njeni deli Slovensko leksikalno pomenoslovje in Slovensko skladenjsko besedotvorje sta danes obvezno študijsko gradivo bodočih slovenistov.

Zaslužna prof. dr. Ada Vidovič Muha največ časa preživi v svojem domačem kabinetu, kjer ima, pravi, svoj red – na delovni mizi jo te dni čakajo korekture novega zbornika njenih razprav iz zadnjega desetletja z naslovom Slovarska slovnica.

Andreja Čerenak: Hmelj ali zeleno zlato si v Sloveniji zasluži posebno mesto

Sun, 02 Mar 2025 09:45:00 +0000

Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.

Marko Lukić: Ko goriš in ne izgoriš

Sun, 23 Feb 2025 09:45:00 +0000

Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.

Nataša Kramberger: Če kmetovanje ni poezija, potem ni vredno

Sun, 09 Feb 2025 06:10:00 +0000

Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.

Nataša Kramberger je prepričana, da lahko spremenimo naš odnos do prehranjevanja, če bomo v ospredje postavili male mešane kmetije ter jih dodatno podprli. Kljub temu, da so kmetje največji povzročitelji ter največje žrtve podnebne krize, zanika, da je za ukrepanje prepozno.

Odrasla na kmetiji, postala meščanka velikih evropskih mest, se je zaradi dolžnosti do planeta pred leti vrnila na vas, kjer skuša spreminjati ustaljene družbene vzorce in s kulturno mešano, ampak povezano sestrsko skupnostjo vaditi sobivanje, tovarištvo in solidarnost.

Na kmetiji v Jurovskem Dolu jo je obiskal Gašper Andrinek (gasper.andrinek@rtvslo.si).

Neda Rusjan Bric: Še zdaleč nismo brezmejni, niti čezmejni, to pa lahko premakne kultura

Sun, 02 Feb 2025 09:45:00 +0000

Je umetniška svetovalka manifestacije Evropska prestolnica kulture GO!2025, dveh obmejnih mest Nove Gorice in Gorice, ki se uradno začne v soboto, 8. februarja, na Prešernov dan. Neda Rusjan je predvsem izjemna gledališka ustvarjalka, ki je svojo pot začela v Mladinskem teatru, danes pa predstavlja jedro SNG Nova Gorica. Kot režiserka, scenaristka in igralka je po svojih dramskih predlogah osvetlila življenske zgodbe znanih Slovencev, kot sta brata Rusjan, svetovno uveljavljena in pozabljena igralka Nora Gregor, pesnik in duhovnik Simon Gregorčič ter naš poet France Prešeren. Je tudi avtorica mednarodnega projekta Zrno soli, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Narodnim gledališčem Tuzla. Svoj režijski debi, zgodbo o Aleksandrinkah, je doživela, ko je prebrala babičina pisma dedku.

Neda Rusjan Bric se že devet let posveča slovenski evropski prestolnici kulture, najprej je prvi korak naredila za kandidaturo in drugi, ko je prav ona k rojektu povabila italijansko Gorico. Režirala bo tudi slovesno otvoritev.

Andrej Šmuc: Geologi smo kot veliki otroci – še vedno skrivamo kamne po žepih

Sun, 26 Jan 2025 07:00:00 +0000

Andrej Šmuc je doktor geologije, redni profesor in raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Je geolog, ki do obisti pozna svet naših visokogorskih jezer, pa tudi v puščave ujetega krasa v Avstraliji, in je neke vrste detektiv, ki skuša iz prastarih sedimentnih arhivov spisati zgodovino našega planeta v zadnjih nekaj 10 000 letih. Je pa tudi glasbenik, ki se z muzikalno navdihnjenimi geologi povezuje v tako imenovano Geobandi, in prekaljen popularizator geologije, v katero ga je zaneslo čisto po naključju.

Več o odkritju v avstralski puščavi Pinnacles Desert lahko preberete tu.

Ugriznimo znanost: Kaj je na dnu Bohinjskega jezera?

O tovorjenju čolna k jezerom pod Triglavom.

Ljubica Marjanovič Umek: Otrok se mora dolgočasiti, saj tako razvija svojo domišljijo

Sun, 19 Jan 2025 06:25:00 +0000

Dr. Ljubica Marjanovič Umek je redna profesorica za razvojno psihologijo, doktorica znanosti in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani ter lanska Zoisova nagrajenka za življenjsko delo. Posebej se je specializirala na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih, poudarja, da je govorni razvoj otroka treba gojiti že od rojstva, pri tem igrata ključno vlogo skupno branje in pogovor. Izpostavlja pomen navezanosti otroka na starše in to, da morajo biti starši avtoriteta in ne prijatelji. Poleg tega se ji zdi pri razvoju domišljije ključno tudi to, da se otrok dolgočasi. Govorila je še o pomenu intuicije pri vzgoji, o pasteh digitalnih naprav ter o tem, koliko je upoštevala teorijo pri vzgoji hčerke.

Jasmila Žbanić: Govoriti o miru je postalo politično nekorektno

Sun, 12 Jan 2025 06:15:00 +0000

Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Jasmila Žbanić je o poboju več kot 8 tisoč muslimanov posnela pretresljiv film Quo Vadis, Aida. Za film Grbavica, ki odpira temo posilstev med vojno v nekdanji Jugoslaviji, je v Berlinu prejela Zlatega medveda. Sodeluje pri odmevnih mednarodnih produkcijah, režirala je eno izmed epizod postapokaliptične serije Zadnji med nami (The Last of Us).

Diplomirala je med obleganjem Sarajeva, spominja se, da so bili na zagovoru njene diplome tudi člani skupine Laibach. S svojim delom skuša preseči omejena razmišljanja na Balkanu, razbija tabuje, opozarja na pravice žensk. In še vedno tudi na posledice vojne, navkljub temu, da svetovnih producentov ta tema ne zanima (več), nekateri ob tem celo zadremajo. Na Balkanu tudi zaradi vojnih travm še vedno ne gospodarijo z lastno sedanjostjo in prihodnostjo, Evropi pa ustrezajo avtoritarni voditelji. Govoriti o miru je postalo politično nekorektno. Tudi o norih kontrastih Sarajeva, mesta s posebno energijo, ki ga je na čelu z olimpijado pomagal vzpostaviti tudi Emerik Blum, junak aktualnega dokumentarnega filma Jasmile Žbanić.

Z njo sta se v Sarajevu pogovarjala Luka Hvalc (luka.hvalc@rtvslo.si) in Gašper Andrinek (gasper.andrinek@rtvslo.si). Kmalu pripravljata tudi posebno serijo reportaž ob že omenjenih obletnicah. Če imate kakšno posebno zgodbo ali primer, kaj je lepilo miru na vedno nemirnem Balkanu, se priporočata za odziv.

Petra Vladimirov: Verjeti v otroke do neskončnosti in nekaj spremeniti

Sun, 05 Jan 2025 09:45:00 +0000

V prostem času teče in hodi po več desetkilometrskih poteh, pozimi turno smuča, poleti vesla in pleza. Avantura se zanjo začne ob odhodu od doma. Doživetij ji ni več treba iskati daleč stran, četudi je strastna popotnica, pred leti pa je pretekla tudi ekstremno ultramaratonsko preizkušnjo v Andori.

S partnerko Žano Andreevo sta takrat premagali dobrih 230 kilometrov, spotoma pa 20.000 metrov višine, o čemer je napisala knjigo Evforija.

Petra Vladimirov je tudi vzgojiteljica v strokovnem centru, nekoč vzgojnem zavodu Kranj. Strast do odkrivanja narave in spoznavanja svojih lastnih meja prenaša na otroke. Tudi tako, da jih poleti iz Gorenjske vodi peš do Pirana, pri čemer se morajo spoprijeti z marsikatero prepreko, ne le fizično.

Glasbena priporočila:

Samo in Renate Rugelj: Na katerikoli točki življenja si, so v knjigi odgovori

Sun, 29 Dec 2024 09:45:00 +0000

Samo in Renate Rugelj. Morda bi ju lahko označili za najvplivnejši založniški par v Sloveniji. On je avtor številnih knjig različnih žanrov, od strokovno založniških do potopisno izpovednih in leposlovnih. Ona zagotovo vsako prej prebere, če že ni tudi njena urednica. S soustvarjanjem revije Bukla pomembno prispevata k popularizaciji knjižne in bralne kulture pri nas. Ob knjigah in družini je njun prosti čas zapolnjen s tekom, zadnja leta pa predvsem z večdnevnimi pohodi. Sta tudi založnika leta Društva slovenskih založnikov in soustanovitelja založbe UMco. Med pogovorom sta si zaželela slišati Chrisa Stapletona v duetu z Duo lipo (Think I'm in love with you), Bruca Springsteena (I forgot to be your Lover) in skladbo Tisoč let, ki so jo na Izštekanih 10 leta 2023 izvedli Vlado Kreslin, Urban Lutman in Tokac. Na mizi v studiu je bila množica knjig Sama Ruglja in njune založbe UMco. Od Soncu naproti (Peš v dvoje po najbolj samotnem delu Krete) pa do njegovega zadnjega romana Samo močni preživijo.

Ana Kolar: Od deklice s smetišča do uspešne podjetnice

Sun, 22 Dec 2024 09:45:00 +0000

"Ko sem šla s starši v mesto in nihče od nas ni znal prebrati napisov na trgovinah, uradih, na trgovskih policah ali avtobusih, sem se trdno odločila, da se bom jaz čim prej naučila brati." Vstop v šolo, kamor so jo vpisali leto prej, ker da bo najbrž prvi razred ponavljala, je bil zanjo prelomen trenutek, a je poleg znanja tam dobila tudi občutek manjvrednosti, zasmehovanje in nesprejetost.

Z nepismenima staršema, ki sta pri kmetih služila kot dekla in hlapec, je živela v izjemno skromni neizolirani baraki brez tekoče vode in sanitarij. Zaradi revščine je bila osamljen otrok, ki pa je tako predmete za vsakdanjo rabo kot tudi navdih za izobraževanje in ljubezen do poezije našla na - mestnem smetišču. Čeprav je bila vedoželjna, uspešna in z veliko željo postati zdravnica, spodbude za vpis v srednjo šolo ni dobila ne doma in ne v šoli, kjer so kar sami ocenili, da naj se raje čim prej zaposli. Kar je pri petnajstih letih tudi storila, neusahljivo željo po šolanju pa je uresničila šele nekaj let kasneje, po rojstvu prvega sina. In šolanje končala v rekordnem času, čeprav je ob tem hodila še v službo in skrbela hkrati za dojenčka in za nepokretnega očeta.

Danes je uspešna podjetnica in mama treh sinov, ki prav zaradi lastnih izkušenj lažje svetuje ljudem, živečim v energetski revščini, na odraščanje ob najdbah iz smetišča pa se danes ozira brez grenkobe in z razumevanjem, da je to bilo največ, kar sta ji starša zmogla dati.

Metod Ropret: Na odbojko ne gledam samo kot na posel

Sun, 15 Dec 2024 09:45:00 +0000

Pred dnevi je praznoval stoletnico! Ne svoje, temveč športa, ki mu je predan vse življenje. Metod Ropret, dolgoletni predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, je z drznimi odločitvami, jasno vizijo in občasno tudi s tveganjem slovensko odbojko postavil na svetovni zemljevid. Kako mu izkušnje iz vodenja občine pridejo prav na svetovnem parketu, kaj je v ozadju lobiranja za funkcije v mednarodnih športnih zvezah in kaj najbolj ceni pri svojih sodelavcih?

Jernej Šček: V razredu čutim, da je usoda sveta na mojih ramenih

Sun, 08 Dec 2024 06:15:00 +0000

Tržaški profesor in filozof Jernej Šček se je v zadnjih nekaj letih v našem prostoru uveljavil kot izvrsten mislec, ki svoja razmišljanja najraje predstavlja skozi druge, sogovornice in sogovornike, ki jih domiselno sprašuje v svojih obsežnih intervjujih in načeloma objavlja v Sobotni prilogi časnika Delo. Zdaj pa je pri Založništvu tržaškega tiska izšla že njegova druga zbirka intervjujev z naslovom Kavarna odprta.

Pogovor o trenutnem stanju sveta, kot ga vidi filozof, o smislu poučevanja, kakor čuti profesor, ter tudi o tem, zakaj je v teh strašno nehumanih časih vredno ostati humanist, smo z Jernejem Ščekom posneli na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma, v sredo, 27. novembra 2024.

Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek (gasper.andrinek@rtvslo.si).

Katjuša Popović: Na duši mi je ostal primer petih sester, ki jih je oče drugo za drugo prodajal

Sun, 01 Dec 2024 09:45:00 +0000

Trgovanje z ljudmi je ena najhujših kršitev človekovih pravic in na področju preprečevanja trgovanja z ljudmi in pomoči žrtvam pri nas od leta 2001 deluje Društvo Ključ. Soustanoviteljica Katjuša Popović se je s to problematiko srečevala že kot kriminalistka. Če je bila večina primerov, s katerimi se je Društvo Ključ ukvarjalo pred 23 leti, povezna z izkoriščanjem žensk in prisilno prostitucijo, je z leti več tudi drugih oblik izkoriščanja. Za zdaj so v varni hiši društva nastanjeni izkoriščani delavci iz tujine. Katjušo Popović še vedno najbolj prizadenejo primeri, v katere so vpleteni zlorabljeni otroci, za katere se nihče ne pobriga, na cedilu pa jih pusti tudi sistem. O trgovini z ljudmi, o zlorabi otrok za prostitucijo, pa tudi o tem, zakaj se je vedno počutila kot doma ob morju, čeprav je rojena Ljubljančanka.

Aleš Berger: Distanca do sebe in neka samoironija, to se mi zdi res pogoj

Sun, 24 Nov 2024 09:45:00 +0000

Aleš Berger je francist in komparativist. Bil je novinar v kulturni redakciji takrat še ljubljanskega radia, med letoma 1978 in 2008 pa urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga. Uveljavil se je tudi kot gledališki kritik, predvsem pa kot prevajalec iz francoščine in španščine in nekoliko pozneje kot pisatelj in pesnik.

Letos je prejel Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo. Queneaujeve Vaje v slogu (za prevod je prejel Sovretovo nagrado), pravi, so po eni strani svoboda, da se ne da ničesar do konca povedati, po drugi pa so rahlo grozljive v tem, da ene edine resnice ni. Paradoks je najbrž tudi to, da ga je španski kantavtor 20. stoletja, potem ko se je že odrekel svojemu delu, navdihnil k prevajanju srednjeveškega avtorja. In kakšna je razlika med prevajanjem in izvirnim ustvarjanjem kratkih in še krajših zgodb, kakšen je bil knjižni sejem nekoč in danes, in zakaj je razstava o njem v novogoriški knjižnici v znamenju Noči bliskov?

Foto: Tomi Lombar

Ljudmil Dimitrov: V Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša

Sun, 17 Nov 2024 09:02:34 +0000

Ljudmil Dimitrov je bil dva mandata lektor bolgarskega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Je profesor ruske književnosti na univerzi v Sofiji in prevajalec slovenskega leposlovja v bolgarski jezik. Najbolj je ponosen na prevod Prešernove Zdravljice, prevajal pa je tudi Ivana Cankarja, Zofko Kveder, Evalda Flisarja, Anjo Golob, Simono Semenič, Draga Jančarja ... Z ženo sta odkrila, da se v Jančarjevem romanu To noč sem jo videl pojavi tudi največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana, ki je imela tesne stike s Slovenijo. Kako je s kulturno izmenjavo med dvema slovanskima narodoma, o primerjavi življenja v Ljubljani in Sofiji, zakaj v Bolgariji in Sloveniji pada dež, vmes pa kiša. Tudi o filmu Sreča na vrvici, ki ga je Ljudmil Dimitrov gledal že kot najstnik.

Dejan Fabčič: Vedno sem si želel, da bi bil vrhunski športnik, zato mi v zvezi s športom ni nič težko

Sun, 10 Nov 2024 09:45:00 +0000

Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.

Maruša Zorec: S tem, kar počnem, skušam odpirati prostor

Sun, 03 Nov 2024 09:45:00 +0000

Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.

Denis Jašarević, Gramatik: Otroško sanjarjenje je zdaj realnost

Sun, 27 Oct 2024 09:45:00 +0000

Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.

Matic Osovnikar, še vedno najhitrejši Slovenec

Sun, 20 Oct 2024 08:45:00 +0000

Pred dvanajstimi leti je z atletskih stez odtekel v zobozdravniško ordinacijo, a Matic Osovnikar še vedno ostaja najhitrejši Slovenec. Vrhunski atlet, sprinter, tudi finalist svetovnega prvenstva v kraljevski disciplini – teku na 100 metrov – danes doktor dentalne medicine, obuja spomine na uspešno športno pot, razmišlja o pasteh vrhunskega športa, o prehodu iz ene v drugo kariero, o adrenalinu, ki ga je treba najti nekje drugje, pa tudi o belih zalivkah, katerih cena dviguje prah. Na dan Ljubljanskega maratona se je v nedeljskem terenskem studiu Vala 202 Maticem Osovnikarjem pogovarjal Aleš Smrekar.

Kozma Ahačič: Ljudje smo si knjižni jezik ustvarili zato, da bi nam bilo lažje

Sun, 13 Oct 2024 08:45:00 +0000

O znoju in solzah. Tistih v fitnesu in na nogometu, pa hkrati o onih, ki jih je komaj zadržal, ko je v tresočih rokah držal prvo slovensko knjigo. Zakaj je bil Koseski v svojem času veliko bolj kul od poštirkanega Prešerna in ali bi si nekoč želel biti omenjen v istem stavku z Ramovšem in Toporišičem. Pa seveda Fran, Franček in prihajajoča Franja, kakšen učitelj latinščine je bil, zakaj se je učil umetnih jezikov in - nenazadnje - o jecljanju, ki je del njegove javne podobe. Doktor Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, če omenimo samo njegov trenutno najvišji čin, je tokratni nedeljski gost.

Nina Gunde Cimerman: Ekstremna okolja so jo od nekdaj očarovala

Sun, 06 Oct 2024 04:54:00 +0000

Nina Gunde Cimerman je mikrobiologinja, Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo, raziskovalka na področju ekstremofilnih gliv. Te rastejo pri nas doma - na marmeladi, na pršutu, njo pa je zanimalo, ali uspevajo tudi v naravi. Je vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti, razlaga o vse bolj prijateljskem odnosu s študenti, spominja se svojih začetkov in tudi otroštva, del katerega je preživela v Libiji. Spregovori o seksizmu v znanosti, frustracijah pri raziskovanju, estetiki gliv, njihovi uporabnosti v kmetijstvu in pri boju z mikroplastiko.

Tomaž Domicelj: Preveč nas je!

Sun, 29 Sep 2024 08:45:00 +0000

Samo še en mesec bo aktualni prejemnik Ježkove nagrade 2023 eden najbolj prepoznavnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. Tomaž Domicelj je že skoraj 60 let na odrih in približno pol stoletja v naših zvočnikih. Vprašanje je samo, ali je bolj popularen ali bolj razvpit?

Izbrane skladbe:

Banane
Ker te nima rad
Kaj naj jem

7. oktobra 2024 vsi ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in povezava do brezplačnih vstopnic na POVEZAVI.

Jasmina Jerant: Preden so otroci upihnili svečke, so s torte morali odpihniti azbestni prah iz cementarne

Sun, 22 Sep 2024 08:45:00 +0000

Najbrž knjige "Primer Anhovo", ki jo je Boštjan Videmšek označil za "eno najboljših domačih stvarnih knjig v zadnjih desetletjih" ne bi bilo, če ne bi Jasmina Jerant doživela tragične izgube brata, ene številnih žrtev bolezni, nastalih zaradi uporabe azbesta.

Za dve leti se je preselila v najbolj prizadete kraje med ljudi, ki so še žive priče in vestni kronisti ene največjih okolijskih tragedij pri nas in spisala izjemno, z dokumenti in pričevanji podprto zgodbo o dobrem stoletju cementarstva v soški dolini, polni ne le azbesta, hrupa in prahu, pač pa tudi zavajanja, laži, pohlepa ter strokovnih napak ali bolje - kolaboracij. A ki je hkrati tudi zgodba o pomenu upora posameznika in skupnosti, žvižgaštva, aktivizma in vztrajanja pri skupnih ciljih in veri v družbeno dobro.

Socialna pravičnost je vseskozi tudi rdeča nit njene študijske poti, od diplome v Ljubljani, magisterija na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti do doktorata, posvečenega univerzalnemu temeljnemu dohodku, ki ga bo opravlja na finski Univerzi Tampere in zaradi katerega se v kratkem na Finsko tudi seli.

Foto: Saša Kovačič

Sandi Horvat: V romščini beseda Rom pomeni človek

Sun, 15 Sep 2024 08:45:00 +0000

Kaj pomeni biti Rom? To je eno od vprašanj, s katerimi se je v življenju, ko je pri 13. letih izvedel, da je Rom, moral soočiti radijski in televizijski novinar in voditelj, avtor več knjig in predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat. Kako ga je življenje najprej moralo sesuti, da se je pobral, visoko izobrazil in postal predstavnik prve linije visoko izobraženih Romov, pa tudi o matriarhatu v njegovi vasi, medijskem poročanju in romskih vražah.

Mojca Pišek: Ob kakšni progresivni ideji nas svarijo z zgodbo o bananah

Sun, 08 Sep 2024 08:45:00 +0000

Esejistka, kolumnistka in novinarka Mojca Pišek v svojih delih večkrat samokritično posega v teme, ki v slovenski kolektivni zavesti zbujajo najrazličnejša čustva. Od osamosvojitvenega mita do jugoslovanskega socializma. Zadnja leta je preživela v Latinski Ameriki, kjer je odkrivala neslutene podobnosti z Jugovzhodno Evropo. O vsem tem, pa tudi o morju in domnevni mistiki Dravskega polja.

Slavko Gaber: V šolah ni čakalnih vrst

Sun, 01 Sep 2024 07:42:16 +0000

Slavko Gaber je bil šolski minister z najdaljšim, skoraj 10-letnim stažem. V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Še vedno je aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem. Kakšna je današnja šola, zakaj vlada pomanjkanje učiteljev, katere spremembe so nujne? "Razmere so težje kot v zdravstvu, moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Za vstop v vlado ga je pred tremi desetletji prepričal Janez Drnovšek, prepričan je, da v politiko ne smeš zaradi selfijev ali ker se ti potuje. Kako vidi sedanjega premierja Goloba? Tudi o časovni banki, izmenjavi zelenjave, poletnih pohodih s sinom in Kosovelu v kabinetu.

Andrej Velkavrh: Močnejši mora biti strpen do šibkejšega

Sun, 25 Aug 2024 08:45:00 +0000

Kolesarji so zadnja leta v Sloveniji največji asi, sodijo med najbolj znane in prepoznavne javne osebnosti. Andrej Velkavrh je zagrizen kolesar. Širša javnost pa ga pozna po predpogoju za uživanje na kolesu, torej vremenu. In kaj je lahko na svetu hujšega kot to, da se meteorolog zmoti? Vreme napoveduje že štiri desetletja.

Apolonija Oblak Flander: Statistika je ženskega spola

Sun, 18 Aug 2024 08:45:00 +0000

Se zavedamo, kako zelo pomembna je državna statistika? Se tega zavedajo predvsem tisti, katerih odločitve bi morale temeljiti tudi na statističnih podatkih in rezultatih raziskovanj? Aprila letos je Apolonija Oblak Flander postala generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Že 25 let je zaposlena na Sursu in ima za seboj lepo kariero. Zase pravi, da je vključujoča, zahtevna, večopravilna, empatična in hkrati zelo stroga. Osemdeseta obletnica statističnega urada je bila povod, razlogov za pogovor z Apolonijo Oblak Flander pa je še veliko več.

Prislunite tudi seriji oddaj, ki smo jo pripravili ob 80. obletnici Sursa:

Foto: SURS

Bratje Jezeršek: Ko pride do nesporazumov, se lahko usedemo za isto mizo, se pogovorimo in gremo naprej

Sun, 04 Aug 2024 08:45:00 +0000

Rok, Jure, Luka in Martin Jezeršek so solastniki družinskega podjetja, navdušeni jadralci in kolesarji ter ljubitelji dobre hrane. Ponosni so, da so razvili posel, ki sta jim ga predala starša in še bolj, da kljub zahtevnemu delu najdejo čas za druženje in da so kot bratje zelo povezani. Redko se v medijih pojavljajo vsi skupaj, Anja Hlača Ferjančič pa jih je ujela v Parizu.

Romana Lesjak: En človek ne zmore vsega, vsi pa zmoremo

Sun, 21 Jul 2024 08:45:00 +0000

Tik pred prvo obletnico zgodovinske naravne katastrofe, ki je lani v začetku avgusta opustošila velik del Slovenije, je nedeljska gostja Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem. Spregovori o tem, kako poteka sanacija in obnova? Zakaj so od tehnične pisarne na terenu pričakovali več? Kako razume politiko? Jo kdaj, potem ko je na čelu občine že četrti mandat, prevzame tudi moč? Kako gredo skupaj nogomet, karate in poezija? Se boji prihodnosti in podnebnih sprememb? Jo je strah naslednjih mesecev? In zakaj še ne misli odnehati?

Robert Lešnik: Avtomobil ima neverjetno svetlo prihodnost

Sun, 14 Jul 2024 08:45:00 +0000

Nedeljski gost je Robert Lešnik, vodja zunanjega oblikovanja vozil prestižne avtomobilske znamke Mercedes-Benz. Pri nemškem avtomobilskem gigantu je sodeloval pri oblikovanju mnogih pomembnih, tudi kultnih avtomobilov. Z oblikovanjem avtomobilov se je želel ukvarjati že v mladosti, zato se je odpravil na študij v Nemčijo. Kot oblikovalec avtomobilov vedno razmišlja o naslednji generaciji vozil. Zdaj vozi električne avtomobile, ki lahko zvenijo kot vesoljske ladje. Verjame, da imajo avtomobili lepo prihodnost, ki pa naj bi bila v veliki meri električna.

Mohamed Jodeh: Družini v Gazi sem lahko vedno pomagal, zdaj je to nemogoče

Sun, 07 Jul 2024 08:44:00 +0000

Mohamed Jodeh je v prvi vrsti podjetnik. Že vse življenje se ukvarja s prodajo, uvozom in izvozom. Na nekaterih področjih je bil pionir in tako med prvimi začel z uvozom konzol za igranje videoiger ter kasneje toplotnih črpalk. Sicer pa je Mohamed Jodeh uglajen gospod, ki mirno pripoveduje svojo zgodbo ter predvsem skuša razložiti dojemanje položaja Palestincev. Rodil se je v Gazi. Tam preživel otroštvo, kot mladenič je prišel v Jugoslavijo, kjer se je šolal, zaljubil in ostal. Živel na Hrvaškem, ustalil se v Sloveniji. Večji del njegove ožje družine pa je še vedno v Gazi. Kljub temu, da jim je Mohamed Jodeh vedno na vsak način pomagal, jim zdaj ne more več, saj je to praktično nemogoče. Nedeljski gost Mohamed Jodeh odkrito spregovori o razmerah v Gazi, zakaj se zgodovina ponavlja, zakaj je “nikoli več” samo farsa in zakaj na območju, kjer živijo Palestinci, miru še dolgo ne bo.

Zlatko Burić - Kićo: Ni človeka, ki bi se manj bal postati velika zvezda

Sun, 30 Jun 2024 08:45:00 +0000

Čeprav že dolgo živi na Danskem, je Zlatko Burić - Kićo prvi hrvaški igralec, ki je pred dvema letoma prejel nagrado za najboljšega evropskega igralca za vlogo v filmu Rubena Östlunda Trikotnik žalosti. Odraščal je v Osijeku, v času, ko so vsi poslušali punk in v kinematografih gledali filme z Jean-Paulom Belmondojem.

Spominja se alternativne kulturne scene, ki se je oblikovala okoli eksperimentalne gledališke skupine Kugla glumište, prijateljstva z Markom Brecljem, igranja v svojem bandu Telepatska Internacionalna Grupa T.I.G., kuhanja sarme, glasnega poslušanja glasbe na radiu in čudenja nad tem, da ga imajo na severu rade tudi babice.

Gostov glasbeni izbor:

Branko Šturbej: Čisti užitek se je prepustiti vlogi za vlogo

Sun, 23 Jun 2024 08:45:00 +0000

Branko Šturbej, prvak ljubljanske Drame, je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Je eden najvidnejših in najbolj vsestranskih igralcev v slovenskem gledališču. Njegov umetniški opus obsega več kot sto različnih gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog. Največ, devetnajst, jih je ustvaril s poljskim režiserjem Januszem Kico, najbolj ustvarjalno obdobje pa je bilo sedemletno sodelovanje v mariborskem teatru z režiserjem Tomažem Pandurjem.

Glasbeni izbor gosta:

Ivo Milovanovič: Delati po nareku nekoga je nesprejemljivo

Sun, 16 Jun 2024 08:45:00 +0000

Na dan prve "slovenske" tekme evropskega prvenstva v Nemčiji bomo gostili nekdanjega televizijskega komentatorja in športnega novinarja, ki je bil dolgo časa sinonim za spremljanje nogometa. Pa ne samo nogometa, čeprav je bil v mladosti tudi sam dokaj uspešen nogometaš. V 46 letih dela na Televiziji Slovenija je naštel kar 2335 prenosov, v času olimpijskih iger v Sarajevu je bil urednik športnega programa, oglašal se je s 6 poletnih olimpijskih iger. Bil je tudi vodja televizijske programske enote, svetovalec direktorja in vodja službe za trženje TV-programov.

ddr. Hans Zollner: Rane se lahko zaprejo, toda brazgotine ostanejo

Sun, 09 Jun 2024 08:45:00 +0000

Ddr. Hans Zollner, jezuit, psiholog in psihoterapevt, vodi Inštitut za antropologijo na rimski Papeški univerzi Gregoriana. Mednarodno priznani strokovnjak za soočanje s spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, ki je med drugim izstopil iz papeške komisije za zaščito otrok in mladih, ker ni dobil pojasnil glede pristojnosti, odgovornosti in finančnega poslovanja. Je človek s karizmo, ki zna prisluhniti, pa tudi slišati. Tudi žrtvam spolnih zlorab v cerkvi, s katerimi se je nedavno srečal v Sloveniji. Pri tem ne prodaja lažnega upanja, da se da to bolečino pozdraviti, je pa rano mogoče zaceliti. Spregovori tudi o tem, koliko je pedofilov med duhovniki, kakšni so finančni tokovi v Vatikanu, o papežu in razkoraku med načeli in resničnostjo.