Education (C) RTVSLO 2017 Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze. https://val202.rtvslo.si/izlet/ Nedeljski izlet https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2912911/logo_4.jpg V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od Tavčarjeve 17 vas vabimo na Erjavčevo 17 v Ljubljani. Odpravljamo se med stene zgradbe, ki odpira vrata ob vsakem državnem prazniku. V skoraj desetih letih si jo je ogledalo že dobrih 27.000 domačih in tujih obiskovalcev. Predsedniško palačo je zgradila takratna Kranjska stavbna družba po načrtih inženirja Rudolfa Bauerja in arhitekta Emila von Försterja. Za sedanji namen so jo začeli uporabljati leta 1898. Velja za kulturni spomenik. To pomeni, da se njena zunanja in notranja podoba v vseh teh letih nista veliko spremenili. Sprehodili smo se po prostorih Urada predsednika Republike Slovenije.</p> </body> </html> 174911259 RTVSLO – Val 202 795 clean V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Od Tavčarjeve 17 vas vabimo na Erjavčevo 17 v Ljubljani. Odpravljamo se med stene zgradbe, ki odpira vrata ob vsakem državnem prazniku. V skoraj desetih letih si jo je ogledalo že dobrih 27.000 domačih in tujih obiskovalcev. Predsedniško palačo je zgradila takratna Kranjska stavbna družba po načrtih inženirja Rudolfa Bauerja in arhitekta Emila von Försterja. Za sedanji namen so jo začeli uporabljati leta 1898. Velja za kulturni spomenik. To pomeni, da se njena zunanja in notranja podoba v vseh teh letih nista veliko spremenili. Sprehodili smo se po prostorih Urada predsednika Republike Slovenije.</p> </body> </html> Sun, 06 Nov 2022 09:00:00 +0000 Po korakih naših predsednikov Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909944 RTVSLO – Val 202 674 clean Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 30 Oct 2022 08:42:49 +0000 Erotični izlet po Ljubljani Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893629 RTVSLO – Val 202 814 clean Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 20 Aug 2022 08:00:00 +0000 Elegije Devinskega gradu Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju. 174891038 RTVSLO – Val 202 899 clean Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju. Sun, 07 Aug 2022 08:00:00 +0000 Železna cesta proti morju Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu … <p>Proti Ormožu bo treba, čisto na hrvaško mejo. Na veliko nedeljo nas je na izlet v zanimiv kraj z imenom v duhu dneva odpeljal Damjan Zorc</p><p><p>Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici  ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko Nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …</p> <p>&nbsp;</p></p> 174865527 RTVSLO – Val 202 846 clean Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu … <p>Proti Ormožu bo treba, čisto na hrvaško mejo. Na veliko nedeljo nas je na izlet v zanimiv kraj z imenom v duhu dneva odpeljal Damjan Zorc</p><p><p>Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici  ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko Nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 17 Apr 2022 08:00:00 +0000 Na veliko nedeljo v Veliko Nedeljo Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.<p>Izlet v spodnjo Vipavsko dolino, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice</p><p><p>Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični ,ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.</p></p> 174861693 RTVSLO – Val 202 737 clean Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.<p>Izlet v spodnjo Vipavsko dolino, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice</p><p><p>Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični ,ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.</p></p> Sun, 03 Apr 2022 08:00:00 +0000 Renče V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p>Lipniška dolina je znana po kovaštvu, ki cveti v Kropi, naš cilj pa je bilo edino smučišče v radovljiški občini. Manjša smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi <a href="https://www.kamna-gorica.si/smucisce" target="_blank" rel="noopener">smučišče Kamna Gorica</a>, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.</p> <blockquote><p> <em>"Smo na osojni legi. Senca tukaj nam dela neko posebno klimo. Ljudje ne verjamejo, kako je mogoče, da imamo tu sploh sneg."</em> - <strong>Andrej Zupan</strong>, član Športnega društva Kamna Gorica</p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p></p> 174849762 RTVSLO – Val 202 407 clean V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p>Lipniška dolina je znana po kovaštvu, ki cveti v Kropi, naš cilj pa je bilo edino smučišče v radovljiški občini. Manjša smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi <a href="https://www.kamna-gorica.si/smucisce" target="_blank" rel="noopener">smučišče Kamna Gorica</a>, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.</p> <blockquote><p> <em>"Smo na osojni legi. Senca tukaj nam dela neko posebno klimo. Ljudje ne verjamejo, kako je mogoče, da imamo tu sploh sneg."</em> - <strong>Andrej Zupan</strong>, član Športnega društva Kamna Gorica</p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p></p> Sat, 19 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Kamna Gorica V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.<p>V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>V Sloveniji je kar precej manjših smučišč, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. </span><span>Člani <a href="https://www.izver.si/smucisce" target="_blank" rel="noopener">Smučarskega kluba Sodražica</a> ob smučišču uredijo tudi tekaško progo, če je na voljo dovolj snega. V teh dneh ga žal ni, zadnji topli dnevi so pobrali še tisti umetni sneg, zaradi katerega je lahko obratovalo smučišče. V tem tednu zato žal ne deluje več, vsekakor pa v Sodražici upajo, da ga bodo letos še lahko zagnali, če bo zima naklonila še kakšno snežinko.</span></p> <blockquote><p><em>"Slike smučišča se pojavijo že pred drugo svetovno vojno, a pravi začetek sega v leto 1969, ko se je kupila švicarska nizkovrvna vlečnica, ki je obratovala do leta 2000. Po tem je smučišče dobilo novo vlečnico, ki deluje še danes."</em> - vodja smučišča in predsednik društva <strong>Marjan Grajš</strong></p></blockquote> <p> </p></p> 174849014 RTVSLO – Val 202 588 clean V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.<p>V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>V Sloveniji je kar precej manjših smučišč, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. </span><span>Člani <a href="https://www.izver.si/smucisce" target="_blank" rel="noopener">Smučarskega kluba Sodražica</a> ob smučišču uredijo tudi tekaško progo, če je na voljo dovolj snega. V teh dneh ga žal ni, zadnji topli dnevi so pobrali še tisti umetni sneg, zaradi katerega je lahko obratovalo smučišče. V tem tednu zato žal ne deluje več, vsekakor pa v Sodražici upajo, da ga bodo letos še lahko zagnali, če bo zima naklonila še kakšno snežinko.</span></p> <blockquote><p><em>"Slike smučišča se pojavijo že pred drugo svetovno vojno, a pravi začetek sega v leto 1969, ko se je kupila švicarska nizkovrvna vlečnica, ki je obratovala do leta 2000. Po tem je smučišče dobilo novo vlečnico, ki deluje še danes."</em> - vodja smučišča in predsednik društva <strong>Marjan Grajš</strong></p></blockquote> <p> </p></p> Thu, 17 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Izver v Sodražici Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><a href="http://scgace.si/zimski-program.php" target="_blank" rel="noopener">Gače</a> so enajsto največje smučišče v Sloveniji ter vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci, Belokranjci, obiskujejo ga tudi Posavci. V začetku 90. let so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni smučišče nudi odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji. Od otvoritve 15. januarja so našteli približno 8000 obiskovalcev. V toplejših mesecih se na smučiščnem prizorišču zgodi koncert Rock Gače.</p> <blockquote><p><em>"Od začetka je bila v Črmošnjicah samo ena vlečnica, ki je vlekla navzgor. Zdaj je zgodba drugačna. Smučanje sem tu začel učiti že na začetku, pred 35 leti."</em> - učitelj smučanja</p></blockquote></p> 174848732 RTVSLO – Val 202 548 clean Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><a href="http://scgace.si/zimski-program.php" target="_blank" rel="noopener">Gače</a> so enajsto največje smučišče v Sloveniji ter vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci, Belokranjci, obiskujejo ga tudi Posavci. V začetku 90. let so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni smučišče nudi odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji. Od otvoritve 15. januarja so našteli približno 8000 obiskovalcev. V toplejših mesecih se na smučiščnem prizorišču zgodi koncert Rock Gače.</p> <blockquote><p><em>"Od začetka je bila v Črmošnjicah samo ena vlečnica, ki je vlekla navzgor. Zdaj je zgodba drugačna. Smučanje sem tu začel učiti že na začetku, pred 35 leti."</em> - učitelj smučanja</p></blockquote></p> Wed, 16 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Gače Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo <a href="https://celjska-koca.si/smucisce-celjska-koca/" target="_blank" rel="noopener">Celjsko kočo</a>, eno izmed najbolj znanih malih smučišč. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah. <em>"Najboljše je pripraviti smučišče takrat, ko je dovolj velika vlaga. Če gre za kombinacijo umetnega in pravega snega, se da progo zelo lepo prirpaviti,"</em> pove vodja obratovanja <strong>Jure Lesjak</strong>. </span></p> <p><span>Smučišče je morda res majhno, a z zmogljivostjo 800 smučarjev na uro in umetnim zasneževanjem prog se lahko postavi ob bok tudi večjim. </span></p> <blockquote><p><em>"Že 28. februarja 1932 je potekala tekma na Celjski koči, tukaj je smučal tudi <strong>Martin Čater</strong>, ki se še vedno rad vrača sem." - </em><span>direktor hotela Celjska koča <strong>Gregor Bezlaj</strong></span></p></blockquote></p> 174848438 RTVSLO – Val 202 589 clean Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo <a href="https://celjska-koca.si/smucisce-celjska-koca/" target="_blank" rel="noopener">Celjsko kočo</a>, eno izmed najbolj znanih malih smučišč. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah. <em>"Najboljše je pripraviti smučišče takrat, ko je dovolj velika vlaga. Če gre za kombinacijo umetnega in pravega snega, se da progo zelo lepo prirpaviti,"</em> pove vodja obratovanja <strong>Jure Lesjak</strong>. </span></p> <p><span>Smučišče je morda res majhno, a z zmogljivostjo 800 smučarjev na uro in umetnim zasneževanjem prog se lahko postavi ob bok tudi večjim. </span></p> <blockquote><p><em>"Že 28. februarja 1932 je potekala tekma na Celjski koči, tukaj je smučal tudi <strong>Martin Čater</strong>, ki se še vedno rad vrača sem." - </em><span>direktor hotela Celjska koča <strong>Gregor Bezlaj</strong></span></p></blockquote></p> Tue, 15 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Celjska koča Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti<p>Številni obiskovalci se smučišča spomnijo po topli malici, ki je bila vključena v smučarsko karto: hrenovka in pomfrit, palačinke ali pol pečenice z zeljem </p><p><p>35 kilometrov iz Ljubljane, pet kilometrov od Geossa, ob cesti, ki povezuje Moravče in Zagorje ob Savi, je tik ob gostišču Pri Vidrgarju urejeno manjše smučišče, namenjeno najmlajšim, <a href="http://vidrgar.si/smucisce-kandrse-vidrga/" target="_blank" rel="noopener">Kandrše-Vidrga</a>.</p> <p>Zamisel o smučišču je pred tridesetimi leti dobil <strong>Franc Vidrgar</strong>, ki je že leta 1966 tam odprl gostilno. Ta je še vedno znana po odlični hrani in menda je tudi na smučanje kdo prišel prav zaradi kulinaričnih razlogov. Zdaj smučišče vodi Vidrgarjev vnuk <strong>Sebastjan Žibert</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Naš ata si je omislil vlečnico, kar je bilo za tiste čase pravi luksuz. Zaradi milih zim smo potrebovali še snežni top. V zadnjih letih smo zasneževalni sistem modernizirali, tako da v nekaj dneh naredimo zadostne količine snega, ki omogočajo sankanje in smučanje za najmanjše obiskovalce. Kot vidite, gre za 180 metrov dolgo progo, ki je namenjena le začetnikom, nezahtevnim smučarjem in tistim, ki želijo znova občutiti smučarske občutke in obnoviti svoje znanje."</em></p></blockquote> <p>Smučišče Kandrše-Vidrga sicer ni edino v Zasavju, je pa edino, ki obratuje ob pomoči umetnega snega, naravnega je tam razmeroma malo. Zanimivost je, da je bilo to smučišče včasih znano kot najnižje ležeče smučišče s 416 metri nadmorske višine. Pozneje mu je ta naziv odvzelo smučišče v Prlekiji.</p> </p> 174847716 RTVSLO – Val 202 581 clean Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti<p>Številni obiskovalci se smučišča spomnijo po topli malici, ki je bila vključena v smučarsko karto: hrenovka in pomfrit, palačinke ali pol pečenice z zeljem </p><p><p>35 kilometrov iz Ljubljane, pet kilometrov od Geossa, ob cesti, ki povezuje Moravče in Zagorje ob Savi, je tik ob gostišču Pri Vidrgarju urejeno manjše smučišče, namenjeno najmlajšim, <a href="http://vidrgar.si/smucisce-kandrse-vidrga/" target="_blank" rel="noopener">Kandrše-Vidrga</a>.</p> <p>Zamisel o smučišču je pred tridesetimi leti dobil <strong>Franc Vidrgar</strong>, ki je že leta 1966 tam odprl gostilno. Ta je še vedno znana po odlični hrani in menda je tudi na smučanje kdo prišel prav zaradi kulinaričnih razlogov. Zdaj smučišče vodi Vidrgarjev vnuk <strong>Sebastjan Žibert</strong>.</p> <blockquote><p><em>"Naš ata si je omislil vlečnico, kar je bilo za tiste čase pravi luksuz. Zaradi milih zim smo potrebovali še snežni top. V zadnjih letih smo zasneževalni sistem modernizirali, tako da v nekaj dneh naredimo zadostne količine snega, ki omogočajo sankanje in smučanje za najmanjše obiskovalce. Kot vidite, gre za 180 metrov dolgo progo, ki je namenjena le začetnikom, nezahtevnim smučarjem in tistim, ki želijo znova občutiti smučarske občutke in obnoviti svoje znanje."</em></p></blockquote> <p>Smučišče Kandrše-Vidrga sicer ni edino v Zasavju, je pa edino, ki obratuje ob pomoči umetnega snega, naravnega je tam razmeroma malo. Zanimivost je, da je bilo to smučišče včasih znano kot najnižje ležeče smučišče s 416 metri nadmorske višine. Pozneje mu je ta naziv odvzelo smučišče v Prlekiji.</p> </p> Sat, 12 Feb 2022 13:59:00 +0000 Smučišče Kandrše Vidrga Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila. <p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico <a href="https://m.facebook.com/profile.php?id=190562330998888&amp;__tn__=C-R" target="_blank" rel="noopener">smučišča Poseka</a>. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena <em>Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori …</em> ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila. </span></p> <blockquote><p><em>"Poseka je nižje ležeče smučišče, ki mu lahko rečemo smučišče v mestu. Imamo dve progi in otroški poligon. Takoj iz naših domov in službe smo lahko na smučišču, to je res biser, ki ga imamo na Ravnah na Koroškem."</em> - <strong>Dejan Pandel</strong>, direktor zavoda</p></blockquote></p> 174847398 RTVSLO – Val 202 359 clean Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila. <p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico <a href="https://m.facebook.com/profile.php?id=190562330998888&amp;__tn__=C-R" target="_blank" rel="noopener">smučišča Poseka</a>. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena <em>Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori …</em> ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila. </span></p> <blockquote><p><em>"Poseka je nižje ležeče smučišče, ki mu lahko rečemo smučišče v mestu. Imamo dve progi in otroški poligon. Takoj iz naših domov in službe smo lahko na smučišču, to je res biser, ki ga imamo na Ravnah na Koroškem."</em> - <strong>Dejan Pandel</strong>, direktor zavoda</p></blockquote></p> Thu, 10 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Poseka Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja <a href="http://www.smucisce-luce.si/" target="_blank" rel="noopener">malo smučišče</a>, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, t</span><span>eptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje. </span>Poleg smučanja se lahko tukaj preizkusite tudi na tekaških progah za skate in klasiko. Začeli so pred 11 leti, ko se je 16 navdušecev zbralo skupaj, pobudnik vsega je <strong>Matjaž Robnik</strong>, ki je zbral ekipo, ki je kupila top za sneg in začela smučarsko pot.</p> <blockquote><p>"Ko sem hodil smučati v tujino, mi ni bilo jasno, zakaj ima vsaka vas manjše smučišče. Potem mi je postalo jasno, da so manjša smučišča generator smučanja."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> 174847399 RTVSLO – Val 202 425 clean Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja <a href="http://www.smucisce-luce.si/" target="_blank" rel="noopener">malo smučišče</a>, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, t</span><span>eptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje. </span>Poleg smučanja se lahko tukaj preizkusite tudi na tekaških progah za skate in klasiko. Začeli so pred 11 leti, ko se je 16 navdušecev zbralo skupaj, pobudnik vsega je <strong>Matjaž Robnik</strong>, ki je zbral ekipo, ki je kupila top za sneg in začela smučarsko pot.</p> <blockquote><p>"Ko sem hodil smučati v tujino, mi ni bilo jasno, zakaj ima vsaka vas manjše smučišče. Potem mi je postalo jasno, da so manjša smučišča generator smučanja."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p> </p></p> Wed, 09 Feb 2022 13:45:00 +0000 Manjša smučišča: Luče V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Manjša smučišča so velikokrat kraj, kjer bodoči smučarski talenti začnejo graditi svoje znanje. Še pred obiskom Kranjske Gore smo ostali na Gorenjskem, kjer smo obiskali Bohinjsko Bistrico. Smučišče <a href="https://www.bergfex.si/kozji-hrbet-2864-bohinj/" target="_blank" rel="noopener">Kozji hrbet</a> oziroma Kobla je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Naše malo smučišče Kozji hrbet je izjemno dobro obiskano za vikende, s čimer smo zelo zadovoljni."</em> -  </span><span><strong>Boštjan Mencinger</strong>, predsednik Turističnega društva Bohinj in zunanji sodelavec smučišča</span></p></blockquote> <p>Proga na Kozjem hrbtu je dolga 440 metrov in po besedah žičničarja Janeza je služba na smučiščiun sanjska, saj si <em>"na svežem zraku in soncu. Naša glavna skrb <span>sta varnost in zadovoljstvo ljudi. Sploh mlajši otroci imajo strah pred sidrom, tako da smo se odločili, da bomo sidra podajali vsem obiskovalcem, ne le najmlajšim,"</span></em><span> pove žičničar Janez, ki dela na smučišču, kjer pretirane gneče ni.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Največ smučarjev je bilo prejšnjo nedeljo, 236 smučarjev. Še vseeno se da dobro nasmučati, ker ni pretirane gneče."</em> - <strong>Igor Sodja</strong>, vodja smučišča</span></p></blockquote> <p><span>Kakšno pa je pravo poimenovanje smučišča: Kobla ali Kozji hrbet?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Kobla je staro smučišče, ki je obratovalo več desetletji. Celotna Kobla je bila do vrha hriba. Obsegala je tri sedežnice in s svojim delovanjem žalostno zaključila leta 2011. Znotraj stečajne mase se je usposobila najnižja vlečnica Kozji hrbet, to pa je zdaj naše smučišče."</span></em></p></blockquote> <p><span></span><em><span></span></em></p></p> 174846043 RTVSLO – Val 202 727 clean V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?<p>V času Pekinga doma smo obiskali manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje</p><p><p><span>Manjša smučišča so velikokrat kraj, kjer bodoči smučarski talenti začnejo graditi svoje znanje. Še pred obiskom Kranjske Gore smo ostali na Gorenjskem, kjer smo obiskali Bohinjsko Bistrico. Smučišče <a href="https://www.bergfex.si/kozji-hrbet-2864-bohinj/" target="_blank" rel="noopener">Kozji hrbet</a> oziroma Kobla je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. </span></p> <blockquote><p><span><em>"Naše malo smučišče Kozji hrbet je izjemno dobro obiskano za vikende, s čimer smo zelo zadovoljni."</em> -  </span><span><strong>Boštjan Mencinger</strong>, predsednik Turističnega društva Bohinj in zunanji sodelavec smučišča</span></p></blockquote> <p>Proga na Kozjem hrbtu je dolga 440 metrov in po besedah žičničarja Janeza je služba na smučiščiun sanjska, saj si <em>"na svežem zraku in soncu. Naša glavna skrb <span>sta varnost in zadovoljstvo ljudi. Sploh mlajši otroci imajo strah pred sidrom, tako da smo se odločili, da bomo sidra podajali vsem obiskovalcem, ne le najmlajšim,"</span></em><span> pove žičničar Janez, ki dela na smučišču, kjer pretirane gneče ni.</span></p> <blockquote><p><span><em>"Največ smučarjev je bilo prejšnjo nedeljo, 236 smučarjev. Še vseeno se da dobro nasmučati, ker ni pretirane gneče."</em> - <strong>Igor Sodja</strong>, vodja smučišča</span></p></blockquote> <p><span>Kakšno pa je pravo poimenovanje smučišča: Kobla ali Kozji hrbet?</span></p> <blockquote><p><em><span>"Kobla je staro smučišče, ki je obratovalo več desetletji. Celotna Kobla je bila do vrha hriba. Obsegala je tri sedežnice in s svojim delovanjem žalostno zaključila leta 2011. Znotraj stečajne mase se je usposobila najnižja vlečnica Kozji hrbet, to pa je zdaj naše smučišče."</span></em></p></blockquote> <p><span></span><em><span></span></em></p></p> Sun, 06 Feb 2022 14:00:00 +0000 Manjša smučišča: Kozji hrbet ali Kobla? Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.<p>Dvorec Rakičan boste zagledali le kakšni dve dobri ognjemetni raketi stran od Murske Sobote, takoj za mestno bolnišnico, desno ob magistralki</p><p><p>Baročni dvorec Rakičan, dokončno prezidan v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol  velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> 174836071 RTVSLO – Val 202 696 clean Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.<p>Dvorec Rakičan boste zagledali le kakšni dve dobri ognjemetni raketi stran od Murske Sobote, takoj za mestno bolnišnico, desno ob magistralki</p><p><p>Baročni dvorec Rakičan, dokončno prezidan v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol  velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.</p> <p>&nbsp;</p> <p><em>Oddaja je bila pripravljena tudi s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.</em></p> <p></p></p> Sun, 02 Jan 2022 08:45:00 +0000 Dvorec Rakičan Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.<p>Tokrat nas pot pelje na jugovzhod Slovenije, tik ob mejo s Hrvaško, kjer nas v vsej svoji idiličnosti pričakuje Bela krajina</p><p><p><span>Tam, kjer se svet ustavi, tam, kjer med brezami mirno teče reka Kolpa - tam najdemo očarljivo, a prepogosto prezrto Belo krajino. Odmaknjena od avtocestnega hrupa ta ohranja svojo preprostost in pristnost v zatišju siceršnjega slovenskega turističnega razmaha. </span>Kljub bogati naravni in kulturni dediščini pa je tam pozimi turistično zatišje. Gre namreč za izrazito poletno destinacijo, turistični delavci pa veliko delajo na podaljševanju sezone, ki je sicer v veliki meri odvisna od temperature Kolpe.</p> <blockquote><p><em>"Predvsem bi radi omilili pritisk na reko v poletnih mesecih. Raje bi videli, da je julija in avgusta tukaj kakšen kopalec manj. Obiskovalci lahko tudi izven poletne sezone na izobraževalnih tablah ob sprehodu marsikaj spoznajo - v Krajinskem parku Kolpa imamo 73 naravnih vrednot in 24 kulturnih spomenikov."</em> - <strong>Boris Grabrijan</strong>, direktor <a href="https://www.kp-kolpa.si/">Krajinskega parka Kolpa</a></p></blockquote> <p><span>Stopnic ne želijo preskakovati. Zavedajo se, da lahko samo s premišljeno promocijo ohranijo vizijo butičnosti in ozaveščenost o tem, da njihovo lokalno okolje enostavno ni kos množičnim obiskom prenatrpanih avtobusov. <strong>Matjaž Pešelj</strong>, <a href="http://www.kamp-podzemelj.si/">direktor podjetja Gostinstvo in turizem Metlika</a>, si želi in upa, da bodo v prihodnosti v Beli krajini živeli od narave, a hkrati ohranili njeno avtentičnost.<br /> </span></p> <blockquote><p><em>"Poskušamo ne samo govoriti o zelenem, trajnostnem in petzvezdničnem. To želimo tudi zares živeti. Naše namestitve so prilagojene sodobnemu gostu, o naši viziji pa turiste tudi ozaveščamo. Želimo si, da iz Bele krajine odnesejo čim več spominov, hkrati pa tukaj pustijo čim manj odtisa."</em> - <strong>Matjaž Pešelj</strong></p></blockquote> <p>Pogovarjali smo se tudi z direktorico <a href="https://ric-belakrajina.si/">razvojno-informacijskega centra Bela krajina</a> <strong>Barbaro Papež Lavrič</strong> in mlado <a href="https://www.instagram.com/claudizumusic/">kantavtorico</a> ter turistično delavko <strong>Klaudijo Jaketič</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/fs-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531278'> Izlet popestri veslanje po reki Kolpi.<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/hgfd-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531280'> Z uporabo električnih koles lahko sami raziskujemo lepote Bele krajine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2qw3edc-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531279'> Ob dobrodošlici je vedno na mizi tudi belokranjska pogača s kumino.</figcaption></figure> </div></p> 174828037 RTVSLO – Val 202 885 clean Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.<p>Tokrat nas pot pelje na jugovzhod Slovenije, tik ob mejo s Hrvaško, kjer nas v vsej svoji idiličnosti pričakuje Bela krajina</p><p><p><span>Tam, kjer se svet ustavi, tam, kjer med brezami mirno teče reka Kolpa - tam najdemo očarljivo, a prepogosto prezrto Belo krajino. Odmaknjena od avtocestnega hrupa ta ohranja svojo preprostost in pristnost v zatišju siceršnjega slovenskega turističnega razmaha. </span>Kljub bogati naravni in kulturni dediščini pa je tam pozimi turistično zatišje. Gre namreč za izrazito poletno destinacijo, turistični delavci pa veliko delajo na podaljševanju sezone, ki je sicer v veliki meri odvisna od temperature Kolpe.</p> <blockquote><p><em>"Predvsem bi radi omilili pritisk na reko v poletnih mesecih. Raje bi videli, da je julija in avgusta tukaj kakšen kopalec manj. Obiskovalci lahko tudi izven poletne sezone na izobraževalnih tablah ob sprehodu marsikaj spoznajo - v Krajinskem parku Kolpa imamo 73 naravnih vrednot in 24 kulturnih spomenikov."</em> - <strong>Boris Grabrijan</strong>, direktor <a href="https://www.kp-kolpa.si/">Krajinskega parka Kolpa</a></p></blockquote> <p><span>Stopnic ne želijo preskakovati. Zavedajo se, da lahko samo s premišljeno promocijo ohranijo vizijo butičnosti in ozaveščenost o tem, da njihovo lokalno okolje enostavno ni kos množičnim obiskom prenatrpanih avtobusov. <strong>Matjaž Pešelj</strong>, <a href="http://www.kamp-podzemelj.si/">direktor podjetja Gostinstvo in turizem Metlika</a>, si želi in upa, da bodo v prihodnosti v Beli krajini živeli od narave, a hkrati ohranili njeno avtentičnost.<br /> </span></p> <blockquote><p><em>"Poskušamo ne samo govoriti o zelenem, trajnostnem in petzvezdničnem. To želimo tudi zares živeti. Naše namestitve so prilagojene sodobnemu gostu, o naši viziji pa turiste tudi ozaveščamo. Želimo si, da iz Bele krajine odnesejo čim več spominov, hkrati pa tukaj pustijo čim manj odtisa."</em> - <strong>Matjaž Pešelj</strong></p></blockquote> <p>Pogovarjali smo se tudi z direktorico <a href="https://ric-belakrajina.si/">razvojno-informacijskega centra Bela krajina</a> <strong>Barbaro Papež Lavrič</strong> in mlado <a href="https://www.instagram.com/claudizumusic/">kantavtorico</a> ter turistično delavko <strong>Klaudijo Jaketič</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/fs-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531278'> Izlet popestri veslanje po reki Kolpi.<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/hgfd-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531280'> Z uporabo električnih koles lahko sami raziskujemo lepote Bele krajine.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/2qw3edc-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-531279'> Ob dobrodošlici je vedno na mizi tudi belokranjska pogača s kumino.</figcaption></figure> </div></p> Sun, 05 Dec 2021 09:00:00 +0000 Nedeljski izlet v Belo krajino Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. <p>V Narodni in univerzitetni knjižnici so na ogled kartografski zakladi slovenskega ozemlja</p><p><p>Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov.</p> <p>Razstava z naslovom <a href="https://www.nuk.uni-lj.si/Kartografski-zakladi-nuk">Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</a> je plod sodelovanja NUK-a in  Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. Kronološko so predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih prikazov v 16. stoletju do Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/blaeu-mercator-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519218'> Willem Janszoon Blaeu: Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka, 1635</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/vischer-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519220'> Georg Matthäus Vischer: Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske, 1678</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/valvasor.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519217'> Janez Vajkard Valvasor: Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka, 1689</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/homan-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519219'> Johann Baptist Homann: Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, 1714–1724 </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/florjancic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519213'> Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/hacquet-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519214'> Baltazar Hacquet: Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov, 1782</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/kozler-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519216'> Peter Kozler: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, 1853</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174810111 RTVSLO – Val 202 680 clean Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. <p>V Narodni in univerzitetni knjižnici so na ogled kartografski zakladi slovenskega ozemlja</p><p><p>Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov.</p> <p>Razstava z naslovom <a href="https://www.nuk.uni-lj.si/Kartografski-zakladi-nuk">Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</a> je plod sodelovanja NUK-a in  Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. Kronološko so predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih prikazov v 16. stoletju do Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/blaeu-mercator-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519218'> Willem Janszoon Blaeu: Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka, 1635</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/vischer-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519220'> Georg Matthäus Vischer: Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske, 1678</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/valvasor.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519217'> Janez Vajkard Valvasor: Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka, 1689</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/homan-copy-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519219'> Johann Baptist Homann: Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, 1714–1724 </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/florjancic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519213'> Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/hacquet-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519214'> Baltazar Hacquet: Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov, 1782</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/kozler-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-519216'> Peter Kozler: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, 1853</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 03 Oct 2021 08:00:00 +0000 Kartografski zakladi slovenskega ozemlja Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik. <p>Za industrijsko sivino se skriva veliko zelenja in prijaznih ljudi</p><p><p>Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest zasavske trojke, odcepa za mesto v dolini potoka Boben ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva veliko zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo.</p></p> 174804689 RTVSLO – Val 202 719 clean Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik. <p>Za industrijsko sivino se skriva veliko zelenja in prijaznih ljudi</p><p><p>Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest zasavske trojke, odcepa za mesto v dolini potoka Boben ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva veliko zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo.</p></p> Sun, 12 Sep 2021 08:00:00 +0000 Hrastnik - mesto v dolini potoka Boben Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.<p>Poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku</p><p><p>Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.</p></p> 174799333 RTVSLO – Val 202 613 clean Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.<p>Poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku</p><p><p>Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.</p></p> Sun, 22 Aug 2021 08:00:00 +0000 Cezlak in njegov čizlakit Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.<p>Po poti, po kateri so iz gradu Rajhenburg v Brestanici na svoja posestva hodili menihi</p><p><p>Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino<a href="https://www.gradrajhenburg.si/"> gradu Rajhenburg</a> v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice.</p> <p>In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka<a href="https://posavje.com/ponudba/pot-trapistov/"> Pot trapistov</a>, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.</p> <p><em>Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija">Slovenske turistične organizacije</a>.</em></p></p> 174798228 RTVSLO – Val 202 669 clean Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.<p>Po poti, po kateri so iz gradu Rajhenburg v Brestanici na svoja posestva hodili menihi</p><p><p>Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino<a href="https://www.gradrajhenburg.si/"> gradu Rajhenburg</a> v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice.</p> <p>In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka<a href="https://posavje.com/ponudba/pot-trapistov/"> Pot trapistov</a>, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.</p> <p><em>Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori <a href="https://www.slovenia.info/sl/moja-slovenija">Slovenske turistične organizacije</a>.</em></p></p> Sun, 15 Aug 2021 08:00:00 +0000 Pot trapistov Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.<p>Na dan kraškega ovčarja, naše edine avtohtone pasme psov, smo se odpravili v Štanjel</p><p><p>Sinovi burje je nov dokumentarni film režiserja in scenarista <strong>Mihe Čelarja</strong>, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, ki izvira s Krasa in se do zdaj v nekaj sto letih ni veliko spreminjala. Nastal je na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje <strong>Blaža Vehovarja</strong>. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali minuli torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa je film še na voljo za ogled v <a href="https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174783473">arhivu RTVSLO</a>.</p> <p>Na dan kraškega ovčarja smo obiskali Štanjel, kjer nam je Blaž Vehovar opisal glavne značilnosti te vrste psov.</p> <blockquote><p><em>"Iz psa, ki je varoval črede, je nekako zavil v smer družinskega člana. To tudi tej pasmi omogoča preživetje. Je pa kraški ovčar v nasprotju z drugimi pastirskimi pasmami drugačen zato, ker je to pes, ki je bil vedno ob gospodarju. Druge pasme, ki so bile na pašniku same, so bile pasme pastirja, to pa je pes gospodarja. Zato ima do človeka lep značaj in se ga da lepo vzgojiti."</em></p></blockquote></p> 174784745 RTVSLO – Val 202 777 clean Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.<p>Na dan kraškega ovčarja, naše edine avtohtone pasme psov, smo se odpravili v Štanjel</p><p><p>Sinovi burje je nov dokumentarni film režiserja in scenarista <strong>Mihe Čelarja</strong>, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, ki izvira s Krasa in se do zdaj v nekaj sto letih ni veliko spreminjala. Nastal je na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje <strong>Blaža Vehovarja</strong>. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali minuli torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa je film še na voljo za ogled v <a href="https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174783473">arhivu RTVSLO</a>.</p> <p>Na dan kraškega ovčarja smo obiskali Štanjel, kjer nam je Blaž Vehovar opisal glavne značilnosti te vrste psov.</p> <blockquote><p><em>"Iz psa, ki je varoval črede, je nekako zavil v smer družinskega člana. To tudi tej pasmi omogoča preživetje. Je pa kraški ovčar v nasprotju z drugimi pastirskimi pasmami drugačen zato, ker je to pes, ki je bil vedno ob gospodarju. Druge pasme, ki so bile na pašniku same, so bile pasme pastirja, to pa je pes gospodarja. Zato ima do človeka lep značaj in se ga da lepo vzgojiti."</em></p></blockquote></p> Sun, 20 Jun 2021 08:00:00 +0000 Sinovi burje Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. <p>Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil veliko škode in pod seboj pokopal sedem domačinov</p><p><p>Te dni minevata dve desetletji, odkar je <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zemeljski_plaz_Sto%C5%BEe_pod_Mangartom" target="_blank" rel="noopener noreferrer">plaz Stože</a> nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.</p> <p>Te dni je bilo vreme v Logu pod Mangartom popolno nasprotje tistemu novembra leta 2000. Okoli 11. ure je sonce pokukalo izza Rombona in obsijalo dolino, ki jo objema 15 dvatisočakov – Mangart, Jalovec, Jerebica in drugi. Spokojen mir, ki ga sem in tja prekineta le zvok motorne žage in traktorja marljivih domačinov. Povsem drugačna je bila slika pred dvema desetletjema. Poleti so predvsem južno in vzhodno Slovenijo zajele suše, primanjkovalo je pitne vode in se vnelo več kot 5000 požarov, je pa narava jeseni udarila na drugem koncu. Oktobra in novembra so v Posočju nastopile najhujše padavine v zadnjem stoletju. Gmota se je prvič utrgala prav na današnji dan, drugi, tragični plaz pa je v dolino zgrmel 17. novembra nekaj minut čez polnoč. Še preden so iz opazovalnic sporočili, kaj se dogaja, je bilo prepozno. Blatni tok, pomešan s kamenjem in drevjem, je prihrumel s silovito hitrostjo 30 km/h. V dolino je prigrmelo milijon in pol kubičnih metrov materiala in povzročilo pravo razdejanje. Večina domačinov je prejšnjo noč poiskala varno prenočišče, naslednjo pa so – kljub drugačnim navodilom – nekateri v ogroženih hišah ostali v svojih domovih, kar je bilo zanje usodno. Med njimi sta bila tudi Viktor in Marija, oče in mama <strong>Igorja Černute</strong>, ki se je slabe pol ure prej odpravil proti Bovcu.</p> <blockquote> <p><em>"Dvajset let je dolga doba, spomin je pa še vedno živ, kot da bi bilo včeraj. Slišali smo se 20 minut pred plazom. To je bil zadnji pogovor z mamo. Moje zadnje besede so bile spodbudne, naj gre na varno, ampak ni poslušala … Glede na to, da je nikoli nismo našli, je bila takrat verjetno zunaj. Vsaka stvar prinese slabe in dobre stvari. Dobre so, da smo dobili čistilno, nov vodovod in vse, za kar bi se morali sami boriti še 20, 30 let, je prinesel plaz. Dolina se je iz prepoznavnosti po plazu obrnila v prepoznavnost po turizmu." – </em>Igor Černuta, danes predsednik Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, je v plazu izgubil starše.</p> </blockquote> <p>Zjutraj si zaradi megle razmer na več kot 20 hektarjev velikem plazišču niso mogli ogledati s helikopterjem. Plaz Stože je porušil šest hiš in gospodarskih poslopij, poškodoval še 23 drugih, odnesel mostove, del ceste in s tem pomembno povezavo s Predelom in italijansko stranjo, električne in telefonske napeljave, kmetijska zemljišča in gozdove, a najhuje – pod seboj je pokopal sedem domačinov: poleg že omenjenega Viktorja in Marije še najmlajšo, 36-letno Zlatico, Marjana, Antonijo - Tončko, Ido in Elizabeto - Lizo, ki je ravno praznovala 96 let. Nečakinja <strong>Breda</strong>, ki sicer že 40 let živi v Novi Gorici, se je živo spominja: "<em>Vsakokrat ko pridem domov, mislim, da bom videla teto dol v tisti stavbi. Obujati take spomine je žalostno</em>. <em>To je moj dom. Tudi če sem šla proč, se počutim tu doma."</em></p> <p>Tudi strokovnjaki so po dogodku skušali najti razlage. Nekateri menijo, da so k nesrečnemu razpletu pripomogli tudi potresni sunki, ki so Posočje stresli 14. novembra. <strong>Aleš Horvat</strong>, vodja ekspertne skupine za področje hidrotehnike in hudourništva, je takrat povedal:</p> <blockquote> <p><em>"Prvo so geološke razmere, drugo huda namočenost, tretje posledice potresov in premikov, zelo neugodna kombinacija. Zajedal je globinsko, obremenil naprej – videti je tako, kot bi se odprla nova dolina."</em></p> </blockquote> <p>A domačini danes ne pogledujejo proti Mangartu v strahu. Življenje se je v tisti sekundi resda ustavilo, a potem tudi hitro steklo naprej, poudarja <strong>Domen Černuta</strong>:</p> <blockquote> <p><em>"Ne moremo živeti vedno s to mislijo na plaz, z zanko okrog vratu in kdaj se bo to zategnilo. Življenje je teklo naprej. Naredili so se hiše, infrastruktura, alarmni sistem, razbijač drobirskega toka, vas je narejena, kot je treba. Problem je pa drugi – demografski, tako kot povsod."</em></p> </blockquote> <p>Od leta 2000 se je število ljudi s 140 zmanjšalo na 90 ljudi, ki tu živijo stalno in priložnost zdaj vidijo predvsem v turizmu. Skupaj s kočo na mangartskem sedlu imajo na voljo približno 170 turističnih postelj. Center doživetij, pozimi Razvojna zadruga Mangart ureja manjše družinsko smučišče in tekaške proge, številne zgodovinske zanimivosti, kot je Štoln – predor z rudnikom v Rajblu, poleti so možnosti – tudi z novo Julijano Trail, ki gre skozi vas – neomejene. "<em>Midva sva videla priložnost, da ostaneva na podeželju. To je privilegij, to ni sila razmer. Zdaj živimo tu enajst let, uredila sva apartmaje, prva leta smo leta polepšali nonotu. Ni bolj idealnega kraja za vzgojo otrok, ob koncih tedna gremo v hribe in sploh se ne počutim, da bi bili prikrajšani ali daleč od nečesa," </em>pove <strong>Urška Mlekuž Vončina</strong>. Povedo pa domačini, da je še nekaj mladih družin, ki bi se rade preselile, a zemljišča ali hiše ni enostavno dobiti, saj se velikokrat proda za počitniško hišo – tako Slovencem kot tudi tujcem.</p> <p>Vrnimo se v leto 2000. Škodo po plazu so ocenili na 31,7 milijona evrov. Državni zbor je po hitrem postopku 21. decembra sprejel interventni zakon. Plaz je udaril le dve leti po velikonočnem potresu, zato so sanacijo prepustili takrat ustanovljeni državni tehnični pisarni, ki jo je vodil <strong>Stanislav Beguš</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Država se je sorazmerno hitro odločila. Že prej smo imeli predvideno, da bomo obnovil 23 objektov, po plazu pa so prišli novi objekti – 16 oz. eno nadomestno stanovanje v Bovcu. Najprej je bilo treba dobiti primerno in varno lokacijo, zgraditi vso pripadajočo infrastrukturo s čistilno napravo in preostalim. Prve štiri objekte smo končali leta 2003, počasi smo preostalo končevali do leta 2009. Sanacijo mostu čez Predelico, razbijač murastega toka, monitoring, alarmni sistem je prevzela država, Ministrstvo za okolje."</em></p> </blockquote> <p>Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor je država za odpravo posledic, alarmni sistem in druge ukrepe po plazu Stože namenila 26,4 milijona evrov, za dokončanje vseh nalog – med drugim jih čakata še dve brvi čez Koritnico ter dokončna ureditev plazišča in  Mangartske planine – jih bo potrebovala še pet, saj se je z gospodarsko krizo po letu 2010 obseg denarja za sanacijo plazov bistveno zmanjšal. Ne pozabi pa tudi Stanislav Beguš poudariti solidarnosti ljudi, ki so ob tej tragični nesreči stopili skupaj in zbrali za skoraj pol milijona evrov. Takole je v dneh po plazu našemu novinarju Ediju Proštu pripovedoval <strong>Žarko Mlekuž</strong>: "<em>Prihaja zelo veliko pomoči, solidarnost je izjemna. Pomagali si bomo med sabo. Mislim, da je ta vaška skupnost zdrava. Kar je zelo pomembno, ta vas nikoli ni bila zaprta. Je pomembna povezava z Italijo in Koroško, pomembne so zgodovinske povezave."</em></p> <p>In tako je še danes, le da so zdaj te povezave okrepili turisti. Prav na dan, ko sem obiskala Log pod Mangartom, je nad njim tako kot takrat krožil helikopter. Le da si tokrat niso ogledovali plazišča, temveč menda spet snemajo oglase. Predvsem avtomobilska podjetja večkrat kot kuliso izberejo prav mangartsko cesto, priljubljeno med pohodniki, motoristi in kolesarji – mimogrede, na tradicionalnem vzponu na Mangartsko sedlo je avgusta 2012 zmagal – ja, prav ste uganili – Primož Roglič.</p> <h3>Log pod Mangartom, 17. 11. 2000:</h3> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000__3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000_1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000_2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_novmeber-2000.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Foto: BoBo</p> <h3>Log pod Mangartom danes:</h3> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462905'> Število prebivalcev se je v zadnjih letih zmanjšalo s 140 na 90<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462906'> Plaz Stože je pred 20 leti podobo vasi spremenil za vedno<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/most-cez-predelnico.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462907'> Nov most čez Predelico je zgrajen tako, da bi ga v primeru ponovitve plazu odneslo<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure> </div></p> 174732402 RTVSLO – Val 202 721 clean Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. <p>Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil veliko škode in pod seboj pokopal sedem domačinov</p><p><p>Te dni minevata dve desetletji, odkar je <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zemeljski_plaz_Sto%C5%BEe_pod_Mangartom" target="_blank" rel="noopener noreferrer">plaz Stože</a> nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.</p> <p>Te dni je bilo vreme v Logu pod Mangartom popolno nasprotje tistemu novembra leta 2000. Okoli 11. ure je sonce pokukalo izza Rombona in obsijalo dolino, ki jo objema 15 dvatisočakov – Mangart, Jalovec, Jerebica in drugi. Spokojen mir, ki ga sem in tja prekineta le zvok motorne žage in traktorja marljivih domačinov. Povsem drugačna je bila slika pred dvema desetletjema. Poleti so predvsem južno in vzhodno Slovenijo zajele suše, primanjkovalo je pitne vode in se vnelo več kot 5000 požarov, je pa narava jeseni udarila na drugem koncu. Oktobra in novembra so v Posočju nastopile najhujše padavine v zadnjem stoletju. Gmota se je prvič utrgala prav na današnji dan, drugi, tragični plaz pa je v dolino zgrmel 17. novembra nekaj minut čez polnoč. Še preden so iz opazovalnic sporočili, kaj se dogaja, je bilo prepozno. Blatni tok, pomešan s kamenjem in drevjem, je prihrumel s silovito hitrostjo 30 km/h. V dolino je prigrmelo milijon in pol kubičnih metrov materiala in povzročilo pravo razdejanje. Večina domačinov je prejšnjo noč poiskala varno prenočišče, naslednjo pa so – kljub drugačnim navodilom – nekateri v ogroženih hišah ostali v svojih domovih, kar je bilo zanje usodno. Med njimi sta bila tudi Viktor in Marija, oče in mama <strong>Igorja Černute</strong>, ki se je slabe pol ure prej odpravil proti Bovcu.</p> <blockquote> <p><em>"Dvajset let je dolga doba, spomin je pa še vedno živ, kot da bi bilo včeraj. Slišali smo se 20 minut pred plazom. To je bil zadnji pogovor z mamo. Moje zadnje besede so bile spodbudne, naj gre na varno, ampak ni poslušala … Glede na to, da je nikoli nismo našli, je bila takrat verjetno zunaj. Vsaka stvar prinese slabe in dobre stvari. Dobre so, da smo dobili čistilno, nov vodovod in vse, za kar bi se morali sami boriti še 20, 30 let, je prinesel plaz. Dolina se je iz prepoznavnosti po plazu obrnila v prepoznavnost po turizmu." – </em>Igor Černuta, danes predsednik Krajevne skupnosti Log pod Mangartom, je v plazu izgubil starše.</p> </blockquote> <p>Zjutraj si zaradi megle razmer na več kot 20 hektarjev velikem plazišču niso mogli ogledati s helikopterjem. Plaz Stože je porušil šest hiš in gospodarskih poslopij, poškodoval še 23 drugih, odnesel mostove, del ceste in s tem pomembno povezavo s Predelom in italijansko stranjo, električne in telefonske napeljave, kmetijska zemljišča in gozdove, a najhuje – pod seboj je pokopal sedem domačinov: poleg že omenjenega Viktorja in Marije še najmlajšo, 36-letno Zlatico, Marjana, Antonijo - Tončko, Ido in Elizabeto - Lizo, ki je ravno praznovala 96 let. Nečakinja <strong>Breda</strong>, ki sicer že 40 let živi v Novi Gorici, se je živo spominja: "<em>Vsakokrat ko pridem domov, mislim, da bom videla teto dol v tisti stavbi. Obujati take spomine je žalostno</em>. <em>To je moj dom. Tudi če sem šla proč, se počutim tu doma."</em></p> <p>Tudi strokovnjaki so po dogodku skušali najti razlage. Nekateri menijo, da so k nesrečnemu razpletu pripomogli tudi potresni sunki, ki so Posočje stresli 14. novembra. <strong>Aleš Horvat</strong>, vodja ekspertne skupine za področje hidrotehnike in hudourništva, je takrat povedal:</p> <blockquote> <p><em>"Prvo so geološke razmere, drugo huda namočenost, tretje posledice potresov in premikov, zelo neugodna kombinacija. Zajedal je globinsko, obremenil naprej – videti je tako, kot bi se odprla nova dolina."</em></p> </blockquote> <p>A domačini danes ne pogledujejo proti Mangartu v strahu. Življenje se je v tisti sekundi resda ustavilo, a potem tudi hitro steklo naprej, poudarja <strong>Domen Černuta</strong>:</p> <blockquote> <p><em>"Ne moremo živeti vedno s to mislijo na plaz, z zanko okrog vratu in kdaj se bo to zategnilo. Življenje je teklo naprej. Naredili so se hiše, infrastruktura, alarmni sistem, razbijač drobirskega toka, vas je narejena, kot je treba. Problem je pa drugi – demografski, tako kot povsod."</em></p> </blockquote> <p>Od leta 2000 se je število ljudi s 140 zmanjšalo na 90 ljudi, ki tu živijo stalno in priložnost zdaj vidijo predvsem v turizmu. Skupaj s kočo na mangartskem sedlu imajo na voljo približno 170 turističnih postelj. Center doživetij, pozimi Razvojna zadruga Mangart ureja manjše družinsko smučišče in tekaške proge, številne zgodovinske zanimivosti, kot je Štoln – predor z rudnikom v Rajblu, poleti so možnosti – tudi z novo Julijano Trail, ki gre skozi vas – neomejene. "<em>Midva sva videla priložnost, da ostaneva na podeželju. To je privilegij, to ni sila razmer. Zdaj živimo tu enajst let, uredila sva apartmaje, prva leta smo leta polepšali nonotu. Ni bolj idealnega kraja za vzgojo otrok, ob koncih tedna gremo v hribe in sploh se ne počutim, da bi bili prikrajšani ali daleč od nečesa," </em>pove <strong>Urška Mlekuž Vončina</strong>. Povedo pa domačini, da je še nekaj mladih družin, ki bi se rade preselile, a zemljišča ali hiše ni enostavno dobiti, saj se velikokrat proda za počitniško hišo – tako Slovencem kot tudi tujcem.</p> <p>Vrnimo se v leto 2000. Škodo po plazu so ocenili na 31,7 milijona evrov. Državni zbor je po hitrem postopku 21. decembra sprejel interventni zakon. Plaz je udaril le dve leti po velikonočnem potresu, zato so sanacijo prepustili takrat ustanovljeni državni tehnični pisarni, ki jo je vodil <strong>Stanislav Beguš</strong>.</p> <blockquote> <p><em>"Država se je sorazmerno hitro odločila. Že prej smo imeli predvideno, da bomo obnovil 23 objektov, po plazu pa so prišli novi objekti – 16 oz. eno nadomestno stanovanje v Bovcu. Najprej je bilo treba dobiti primerno in varno lokacijo, zgraditi vso pripadajočo infrastrukturo s čistilno napravo in preostalim. Prve štiri objekte smo končali leta 2003, počasi smo preostalo končevali do leta 2009. Sanacijo mostu čez Predelico, razbijač murastega toka, monitoring, alarmni sistem je prevzela država, Ministrstvo za okolje."</em></p> </blockquote> <p>Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor je država za odpravo posledic, alarmni sistem in druge ukrepe po plazu Stože namenila 26,4 milijona evrov, za dokončanje vseh nalog – med drugim jih čakata še dve brvi čez Koritnico ter dokončna ureditev plazišča in  Mangartske planine – jih bo potrebovala še pet, saj se je z gospodarsko krizo po letu 2010 obseg denarja za sanacijo plazov bistveno zmanjšal. Ne pozabi pa tudi Stanislav Beguš poudariti solidarnosti ljudi, ki so ob tej tragični nesreči stopili skupaj in zbrali za skoraj pol milijona evrov. Takole je v dneh po plazu našemu novinarju Ediju Proštu pripovedoval <strong>Žarko Mlekuž</strong>: "<em>Prihaja zelo veliko pomoči, solidarnost je izjemna. Pomagali si bomo med sabo. Mislim, da je ta vaška skupnost zdrava. Kar je zelo pomembno, ta vas nikoli ni bila zaprta. Je pomembna povezava z Italijo in Koroško, pomembne so zgodovinske povezave."</em></p> <p>In tako je še danes, le da so zdaj te povezave okrepili turisti. Prav na dan, ko sem obiskala Log pod Mangartom, je nad njim tako kot takrat krožil helikopter. Le da si tokrat niso ogledovali plazišča, temveč menda spet snemajo oglase. Predvsem avtomobilska podjetja večkrat kot kuliso izberejo prav mangartsko cesto, priljubljeno med pohodniki, motoristi in kolesarji – mimogrede, na tradicionalnem vzponu na Mangartsko sedlo je avgusta 2012 zmagal – ja, prav ste uganili – Primož Roglič.</p> <h3>Log pod Mangartom, 17. 11. 2000:</h3> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000__3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000_1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_november-2000_2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom_novmeber-2000.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Foto: BoBo</p> <h3>Log pod Mangartom danes:</h3> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462905'> Število prebivalcev se je v zadnjih letih zmanjšalo s 140 na 90<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/log-pod-mangartom-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462906'> Plaz Stože je pred 20 leti podobo vasi spremenil za vedno<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/11/most-cez-predelnico.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-462907'> Nov most čez Predelico je zgrajen tako, da bi ga v primeru ponovitve plazu odneslo<span>Foto: Mariša Bizjak</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 15 Nov 2020 09:00:00 +0000 Dve desetletji po katastrofalnem plazu v Logu pod Mangartom Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga. <p>Vitanjski Center Noordung razstavlja kamen z Lune in repliko skafandra Neila Armstronga</p><p><p>Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom <span>–</span> Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti.</p> <blockquote><p><em><span>"Slovenci smo izgubili stik za Hermanom Potočnikom –Noordungom po njegovi smrti. Ne samo da smo pozabili, kdo je on bil, celo pozabili smo, da je Slovenec in šele v 80. letih se je ponovno odkrivala tale zgodba." – </span></em><span><strong>Aljoša Gajšek</strong>, ki v Centru Noordung vodi oglede</span></p></blockquote> <p><span>Kar nekaj težav je povzročila sicer navdihujoča zgodba, na katero pa so v Centru Noordung najbolj ponosni. Lani februarja so se začeli z ameriško ambasado ob obisku astronavta slovenskih korenin Randolpha Bresnika in njegove žene Rebecce dogovarjati o tem, da bi v Vitanju začasno lahko na ogled postavili kamen z Lune. Pomagala je tudi Nasa. Konec avgusta je delček kamna z Lune, ki so ga prinesli iz zadnje misije Apollo 17, prispel v Vitanje.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Kamen je bil pobran 13. oziroma 14. decembra 1972. Na Zemlji so ga razrezali. Nekaj delov je šlo v laboratorije na teste, nekaj koščkov, ki so se najlepše obdržali, so pa potem dali v pleksi steklo, z namenom, da potujejo po muzejih. Trenutno je en tak košček do konca leta pri nas. Težek je 120 gramov, vrste bazalt, star pa 3, 75 milijarde let." – </span></em><span><strong>Tanja Tamše</strong>, koordinatorica projektov</span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/skafander-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453375'> replika skafandra Neila Armstronga<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/kamen-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453365'> Kamen z Lune<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/bivalno-kolo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453368'> Noordungova skica bivalnega kolesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/bivalno-kolo-maketa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453367'> maketa bivalnega kolesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razstava-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453373'> razstava 'Podobe Zemlje'<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/simulacija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453374'> simulator letenja po zraku in v vesolju<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/vesoljska-soba-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453377'> vesoljska soba 360 stopinj<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/obiskovalci-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453370'> obiskovalci Centra Noordung<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/sunita-video-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453376'> astronavtka Sunita Williams predstavi življenje na vesoljski postaji<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razgled-s-strehe-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453371'> razgled s strehe Centra Noordung<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razgled-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453372'> umeščenost Centra v okolje<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> 174720593 RTVSLO – Val 202 577 clean Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga. <p>Vitanjski Center Noordung razstavlja kamen z Lune in repliko skafandra Neila Armstronga</p><p><p>Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom <span>–</span> Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti.</p> <blockquote><p><em><span>"Slovenci smo izgubili stik za Hermanom Potočnikom –Noordungom po njegovi smrti. Ne samo da smo pozabili, kdo je on bil, celo pozabili smo, da je Slovenec in šele v 80. letih se je ponovno odkrivala tale zgodba." – </span></em><span><strong>Aljoša Gajšek</strong>, ki v Centru Noordung vodi oglede</span></p></blockquote> <p><span>Kar nekaj težav je povzročila sicer navdihujoča zgodba, na katero pa so v Centru Noordung najbolj ponosni. Lani februarja so se začeli z ameriško ambasado ob obisku astronavta slovenskih korenin Randolpha Bresnika in njegove žene Rebecce dogovarjati o tem, da bi v Vitanju začasno lahko na ogled postavili kamen z Lune. Pomagala je tudi Nasa. Konec avgusta je delček kamna z Lune, ki so ga prinesli iz zadnje misije Apollo 17, prispel v Vitanje.</span></p> <blockquote><p><em><span>"Kamen je bil pobran 13. oziroma 14. decembra 1972. Na Zemlji so ga razrezali. Nekaj delov je šlo v laboratorije na teste, nekaj koščkov, ki so se najlepše obdržali, so pa potem dali v pleksi steklo, z namenom, da potujejo po muzejih. Trenutno je en tak košček do konca leta pri nas. Težek je 120 gramov, vrste bazalt, star pa 3, 75 milijarde let." – </span></em><span><strong>Tanja Tamše</strong>, koordinatorica projektov</span></p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/skafander-scaled.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453375'> replika skafandra Neila Armstronga<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/kamen-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453365'> Kamen z Lune<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/bivalno-kolo-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453368'> Noordungova skica bivalnega kolesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/bivalno-kolo-maketa-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453367'> maketa bivalnega kolesa<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razstava-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453373'> razstava 'Podobe Zemlje'<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/simulacija-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453374'> simulator letenja po zraku in v vesolju<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/vesoljska-soba-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453377'> vesoljska soba 360 stopinj<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/obiskovalci-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453370'> obiskovalci Centra Noordung<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/sunita-video-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453376'> astronavtka Sunita Williams predstavi življenje na vesoljski postaji<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razgled-s-strehe-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453371'> razgled s strehe Centra Noordung<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/09/razgled-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-453372'> umeščenost Centra v okolje<span>Foto: Val 202</span></figcaption></figure> </div></p> Sun, 27 Sep 2020 08:00:00 +0000 S spoštovanjem – star je 3,75 milijarde let Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti. <p>Učna pot Drvošec z izjemnimi razgledi na Cerkniško jezero</p><p><p>Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo <a href="https://www.notranjski-park.si/obiskovanje/aktivnosti/pohodnistvo/ucna-pot-drvosec"><strong>Učno pot Drvošec</strong></a>, na kateri izveste več o  živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji.</p> <p>Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112422_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112608_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112552_005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093257_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093247_002.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093038_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093014_004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_092959_004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_092908_001.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174714415 RTVSLO – Val 202 596 clean Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti. <p>Učna pot Drvošec z izjemnimi razgledi na Cerkniško jezero</p><p><p>Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo <a href="https://www.notranjski-park.si/obiskovanje/aktivnosti/pohodnistvo/ucna-pot-drvosec"><strong>Učno pot Drvošec</strong></a>, na kateri izveste več o  živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji.</p> <p>Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112422_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112608_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_112552_005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093257_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093247_002.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093038_001.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_093014_004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_092959_004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/08/20200821_092908_001.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 30 Aug 2020 08:00:00 +0000 Učna pot Drvošec Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem. <p>Sredi junija je minilo 90 let od odprtja kopališča na Mariborskem otoku, največjem naravnem rečnem otoku pri nas</p><p><p>Otok sredi Drave je nastal natanko tam, kjer je reka v času pred izgradnjo hidroelektrarn začela izgubljati svojo alpsko energijo in pustila naplavino. Mariborski otok je danes predvsem sinonim za kopališče, čeprav je mnogo več kot to, pravi <strong>Božidar Damjan</strong> iz Kamnice, mož, ki je popisal njegove zanimivosti. O gradnji kopališča je odločil svet mestne občine Maribor na seji 10. februarja leta 1927. Od sklepa mestnega sveta do otvoritve je torej minilo 40 mesecev in 5 dni. 15. junija 1930  so ob navzočnosti več kot 10 tisoč ljudi odprli kopališče Mariborski otok. Popoldne istega dne so že bila plavalna tekmovanja in telovadni nastop mariborskega Sokola. To je bilo takrat največje in najmodernejše kopališče v državi in v tem delu Evrope.</p> <p>Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.</p> <blockquote><p>Prispevek je pripravil zgodovinar in novinar Radia Maribor Stane Kocutar na dan, ko je <a href="https://www.rtvslo.si/radiomaribor/jutranji-program/na-danasnji-dan-so-odprli-kopalisce-mariborski-otok/527195" target="_blank" rel="noopener noreferrer">kopališče Mariborski otok praznovalo 90. rojstni dan</a>.</p></blockquote></p> 174713019 RTVSLO – Val 202 604 clean Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem. <p>Sredi junija je minilo 90 let od odprtja kopališča na Mariborskem otoku, največjem naravnem rečnem otoku pri nas</p><p><p>Otok sredi Drave je nastal natanko tam, kjer je reka v času pred izgradnjo hidroelektrarn začela izgubljati svojo alpsko energijo in pustila naplavino. Mariborski otok je danes predvsem sinonim za kopališče, čeprav je mnogo več kot to, pravi <strong>Božidar Damjan</strong> iz Kamnice, mož, ki je popisal njegove zanimivosti. O gradnji kopališča je odločil svet mestne občine Maribor na seji 10. februarja leta 1927. Od sklepa mestnega sveta do otvoritve je torej minilo 40 mesecev in 5 dni. 15. junija 1930  so ob navzočnosti več kot 10 tisoč ljudi odprli kopališče Mariborski otok. Popoldne istega dne so že bila plavalna tekmovanja in telovadni nastop mariborskega Sokola. To je bilo takrat največje in najmodernejše kopališče v državi in v tem delu Evrope.</p> <p>Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.</p> <blockquote><p>Prispevek je pripravil zgodovinar in novinar Radia Maribor Stane Kocutar na dan, ko je <a href="https://www.rtvslo.si/radiomaribor/jutranji-program/na-danasnji-dan-so-odprli-kopalisce-mariborski-otok/527195" target="_blank" rel="noopener noreferrer">kopališče Mariborski otok praznovalo 90. rojstni dan</a>.</p></blockquote></p> Sun, 23 Aug 2020 08:00:00 +0000 Devetdeset let kopališča na Mariborskem otoku Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…<p>Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe</p><p><p>Severno od Novega mesta se dviga vinorodna <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%A1ka_gora">Trška gora</a>, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…</p></p> 174711961 RTVSLO – Val 202 946 clean Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…<p>Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe</p><p><p>Severno od Novega mesta se dviga vinorodna <a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Tr%C5%A1ka_gora">Trška gora</a>, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…</p></p> Sun, 16 Aug 2020 08:00:00 +0000 Trška gora Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.<p>Pesnik in duhovnik, ki se je trudil potegniti iz praznoverja in neznanja slovenski narod</p><p><p>Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje.</p> <p>Anton Aškerc, poznan kot epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju, je obiskoval celjsko gimnazijo, študij pa nadaljeval na Teološki fakulteti v Mariboru, saj je bil to najlažji način, da je reven otrok takrat pridobil izobrazbo, pravi literarni zgodovinar <strong>Aleksander Bjelčevič</strong> na ljubljanski <a href="http://www.ff.uni-lj.si">Filozofski fakulteti</a>.</p> <blockquote><p><em>"Na Teološki fakulteti si je ob enem želel priti na jasno s svojimi teološkimi dvomi, zato je po nemških knjigah in razpravah študiral islam in budizem, bral koran. Zelo hitro pa je po končanem študiju postal duhovnik, ampak v poklicu ni bil srečen. Bil je kritičen do nekaterih krščanskih dogem, cerkve, zato so ga v njegovem 18-letnem duhovnikovanju kar šestkrat ovadili."</em></p></blockquote> <p>Aškerc je bil kot duhovnik nekoliko drugačen, neobičajen. Ni upošteval obveznih nemških maš, maševal je samo slovensko. Ker so ga zaradi njegove trme in samovoljnosti nenehno premeščali, je med drugim služboval v Vitanju, Mozirju, Podsredi, Juršincih, nazadnje pa so ga do leta 1898 v Škalah nad Velenjem poslali k rudarjem, da bi jih odvadil preklinjanja.</p> <blockquote><p><em>"Kar nekajkrat je delovni dan preživel z velenjskimi rudarji. Tako je spoznal njihovo težko delo, nevarnosti in socialne stiske. Zato je nekega dne izjavil, da bi za takšno delo in plačilo preklinjal tudi sam." – pranečak <strong>Avgust Aškerc</strong></em></p></blockquote></p> 174710596 RTVSLO – Val 202 1546 clean Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.<p>Pesnik in duhovnik, ki se je trudil potegniti iz praznoverja in neznanja slovenski narod</p><p><p>Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje.</p> <p>Anton Aškerc, poznan kot epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju, je obiskoval celjsko gimnazijo, študij pa nadaljeval na Teološki fakulteti v Mariboru, saj je bil to najlažji način, da je reven otrok takrat pridobil izobrazbo, pravi literarni zgodovinar <strong>Aleksander Bjelčevič</strong> na ljubljanski <a href="http://www.ff.uni-lj.si">Filozofski fakulteti</a>.</p> <blockquote><p><em>"Na Teološki fakulteti si je ob enem želel priti na jasno s svojimi teološkimi dvomi, zato je po nemških knjigah in razpravah študiral islam in budizem, bral koran. Zelo hitro pa je po končanem študiju postal duhovnik, ampak v poklicu ni bil srečen. Bil je kritičen do nekaterih krščanskih dogem, cerkve, zato so ga v njegovem 18-letnem duhovnikovanju kar šestkrat ovadili."</em></p></blockquote> <p>Aškerc je bil kot duhovnik nekoliko drugačen, neobičajen. Ni upošteval obveznih nemških maš, maševal je samo slovensko. Ker so ga zaradi njegove trme in samovoljnosti nenehno premeščali, je med drugim služboval v Vitanju, Mozirju, Podsredi, Juršincih, nazadnje pa so ga do leta 1898 v Škalah nad Velenjem poslali k rudarjem, da bi jih odvadil preklinjanja.</p> <blockquote><p><em>"Kar nekajkrat je delovni dan preživel z velenjskimi rudarji. Tako je spoznal njihovo težko delo, nevarnosti in socialne stiske. Zato je nekega dne izjavil, da bi za takšno delo in plačilo preklinjal tudi sam." – pranečak <strong>Avgust Aškerc</strong></em></p></blockquote></p> Sun, 09 Aug 2020 08:00:00 +0000 Anton Aškerc: Razsvetljevalec slovenskega ljudstva Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.<p>Pot štirih slapov, krožna tura pod Bohorjem s slapovi, iglo, okamenelo deklico in pečmi</p><p><p>Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo.</p> <p>A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S <strong>predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem</strong> smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče <strong>poti štirih slapov</strong>.</p> <p>Pot, ki pelje mimo slapov <strong>Bojanca</strong>, <strong>Pekel</strong>, <strong>Ubijavnik</strong> in <strong>Bojavnik</strong>, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_093944.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_105448.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_104202.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_100647.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_100008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_095320.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_094818.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_094630_002.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174709602 RTVSLO – Val 202 611 clean Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.<p>Pot štirih slapov, krožna tura pod Bohorjem s slapovi, iglo, okamenelo deklico in pečmi</p><p><p>Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo.</p> <p>A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S <strong>predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem</strong> smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče <strong>poti štirih slapov</strong>.</p> <p>Pot, ki pelje mimo slapov <strong>Bojanca</strong>, <strong>Pekel</strong>, <strong>Ubijavnik</strong> in <strong>Bojavnik</strong>, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_093944.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_105448.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_104202.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_100647.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_100008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_095320.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_094818.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/20200727_094630_002.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 02 Aug 2020 08:00:00 +0000 Pot štirih slapov, krožna tura pod Bohorjem Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.<p>Mineva 750 let od prve pisne omembe Velenjskega gradu, v katerem ima sedež muzej, ki ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in galerijskih razstav</p><p><p><a href="https://muzej-velenje.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Velenjski grad</a> je eden bolj ohranjenih gradov pri nas. V svoji zgodovini je pogosto menjaval lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov in še danes je tam največja in najbolj znana lokacija Velenjskega muzeja. Ta ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo in takšna se pripravlja tudi ob vnovičnem odprtju, saj bo maja minilo 750 let od prve pisne omembe gradu.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V filmu <a href="https://www.youtube.com/watch?v=30FJlh43LXM" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Basist in njegova zgodba</a> si lahko pogledate zgodbo o Družmirju, mestu, ki ga je zaradi rudokopne dejavnosti konec 70. let prejšnjega stoletja pogoltnila zemlja.&#8221; – </em><strong>Mojca Ževart</strong>, direktorica Muzeja Velenje</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/18/Mineva750letodprvepisneomembeVelenjskegagradu4715986.mp3 RTVSLO – Val 202 529 clean Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.<p>Mineva 750 let od prve pisne omembe Velenjskega gradu, v katerem ima sedež muzej, ki ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in galerijskih razstav</p><p><p><a href="https://muzej-velenje.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Velenjski grad</a> je eden bolj ohranjenih gradov pri nas. V svoji zgodovini je pogosto menjaval lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov in še danes je tam največja in najbolj znana lokacija Velenjskega muzeja. Ta ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in galerijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo in takšna se pripravlja tudi ob vnovičnem odprtju, saj bo maja minilo 750 let od prve pisne omembe gradu.</p> <blockquote><p><em>&#8220;V filmu <a href="https://www.youtube.com/watch?v=30FJlh43LXM" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Basist in njegova zgodba</a> si lahko pogledate zgodbo o Družmirju, mestu, ki ga je zaradi rudokopne dejavnosti konec 70. let prejšnjega stoletja pogoltnila zemlja.&#8221; – </em><strong>Mojca Ževart</strong>, direktorica Muzeja Velenje</p></blockquote></p> Sun, 19 Apr 2020 08:00:00 +0000 Mineva 750 let od prve pisne omembe Velenjskega gradu Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.<p>250 let rojstva enega največjih naravoslovcev vseh časov obeležujejo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu</p><p><p><em>Botanični vrt univerze v Ljubljani</em> poleg zvončkov krasi razstava, ki je posvečena 250 obletnici rojstva nemškega raziskovalca in naravoslovca <strong>Aleksandra von Humboldta</strong>. Nenavadno zgodbo njegovega življenja pripoveduje, kar sredi vrta, 14. postavljenih panojev. V 19. stoletju je bil eden izmed najslavnejših znanstvenikov, ki je s svojim znanjem in šarmom osvajal visoko družbo tedanje Evrope.</p> <p>Aleksander von Humboldt je na svojih popotovanjih v daljne dežele, že pred dvesto leti ugotovil, da sečnja gozdov dviguje temperaturo, razlagata avtorja razstave <strong>Jože Bavcon</strong>, direktor Botaničnega vrta Ljubljana in raziskovalka <strong>Blanka Ravnjak</strong>.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/01/NedeljskiizletLJ_3077667.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.<p>250 let rojstva enega največjih naravoslovcev vseh časov obeležujejo tudi v ljubljanskem botaničnem vrtu</p><p><p><em>Botanični vrt univerze v Ljubljani</em> poleg zvončkov krasi razstava, ki je posvečena 250 obletnici rojstva nemškega raziskovalca in naravoslovca <strong>Aleksandra von Humboldta</strong>. Nenavadno zgodbo njegovega življenja pripoveduje, kar sredi vrta, 14. postavljenih panojev. V 19. stoletju je bil eden izmed najslavnejših znanstvenikov, ki je s svojim znanjem in šarmom osvajal visoko družbo tedanje Evrope.</p> <p>Aleksander von Humboldt je na svojih popotovanjih v daljne dežele, že pred dvesto leti ugotovil, da sečnja gozdov dviguje temperaturo, razlagata avtorja razstave <strong>Jože Bavcon</strong>, direktor Botaničnega vrta Ljubljana in raziskovalka <strong>Blanka Ravnjak</strong>.</p></p> Sun, 01 Mar 2020 09:11:00 +0000 Brez Alexandra von Humboldta tudi Darwina ne bi bilo Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.<p>Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone na svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom</p><p><p>Med letošnjim Ljubljanskim maratonom vam predstavljamo posebne tekaške zgodbe. Prvo ima <strong>Jože Marolt</strong>, odličen rekreativni tekač, ki se je pred šestimi leti dokončno odpovedal alkoholu, svojo energijo pa je, tudi ob pomoči trenerja Romana Kejžarja, preusmeril v vzdržljivostni tek.</p> <p>Junakinja druge zgodbe je operna pevka <strong>Irena Yebuah Tiran</strong>, ki pravi, da je že vse svoje življenje na neki način povezana s tekom, med tekom kdaj tudi poje in prav lahko jo kje med novomeškimi poljskimi ravnicami slišite tudi vriskati. Ker je tek v naravi tako zelo lep, pojasni. Kako pa gresta skupaj profesionalno operno petje in premagovanje maratonov? Irena dokazuje, da dobro.</p> <p>Tretjo zgodbo predstavlja tekač <strong>Gregor Bec</strong>. Verjetno vam je znano, da v svetu maratona obstaja serija šestih, ki jih štejemo med najelitnejše in tudi so na svetu. Gregor Bec se je odločil, da bo pretekel vseh šest, do konca poti pa mu manjkata le še dva. V njegovi zgodbi slišite več o tem, kako je začel graditi svojo maratonsko kariero praktično iz nič in kaj si še želi doseči na svoji tekaški poti.</p> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/27/Zgodbekijihpietek4492514.mp3 RTVSLO – Val 202 1256 clean Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.<p>Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone na svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom</p><p><p>Med letošnjim Ljubljanskim maratonom vam predstavljamo posebne tekaške zgodbe. Prvo ima <strong>Jože Marolt</strong>, odličen rekreativni tekač, ki se je pred šestimi leti dokončno odpovedal alkoholu, svojo energijo pa je, tudi ob pomoči trenerja Romana Kejžarja, preusmeril v vzdržljivostni tek.</p> <p>Junakinja druge zgodbe je operna pevka <strong>Irena Yebuah Tiran</strong>, ki pravi, da je že vse svoje življenje na neki način povezana s tekom, med tekom kdaj tudi poje in prav lahko jo kje med novomeškimi poljskimi ravnicami slišite tudi vriskati. Ker je tek v naravi tako zelo lep, pojasni. Kako pa gresta skupaj profesionalno operno petje in premagovanje maratonov? Irena dokazuje, da dobro.</p> <p>Tretjo zgodbo predstavlja tekač <strong>Gregor Bec</strong>. Verjetno vam je znano, da v svetu maratona obstaja serija šestih, ki jih štejemo med najelitnejše in tudi so na svetu. Gregor Bec se je odločil, da bo pretekel vseh šest, do konca poti pa mu manjkata le še dva. V njegovi zgodbi slišite več o tem, kako je začel graditi svojo maratonsko kariero praktično iz nič in kaj si še želi doseči na svoji tekaški poti.</p> </p> Sun, 27 Oct 2019 09:00:00 +0000 Zgodbe, ki jih piše tek Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.<p>Po poti po Vojskarski planoti pohodniki lahko v enem dnevu naredijo turo mimo vseh naravnih in zgodovinskih znamenitosti skozi kraje z imeni Ogalce, Kočevše, Mrzla Rupa in Hudournik</p><p><p>Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.</p> <p></p> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/12/PopotipoVojskarskiplanoti4419076.mp3 RTVSLO – Val 202 425 clean Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.<p>Po poti po Vojskarski planoti pohodniki lahko v enem dnevu naredijo turo mimo vseh naravnih in zgodovinskih znamenitosti skozi kraje z imeni Ogalce, Kočevše, Mrzla Rupa in Hudournik</p><p><p>Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.</p> <p></p> <p></p></p> Sun, 15 Sep 2019 08:00:00 +0000 Po poti po Vojskarski planoti Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.<p>Krožni izlet od Babnega polja do Gorskega Kotarja</p><p><p>Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/07/Palavaia4413258.mp3 RTVSLO – Val 202 914 clean Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.<p>Krožni izlet od Babnega polja do Gorskega Kotarja</p><p><p>Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.</p></p> Sun, 08 Sep 2019 08:00:00 +0000 Palčava Šiša Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici. <p>Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju</p><p><p>Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.</p> <p>Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.</p> <blockquote><p><em>"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju."</em> <strong>Jernej Agrež</strong> o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje</p></blockquote> <p>Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.</p> <blockquote><p><em>"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic."</em> <strong>Simona Potočar Agrež</strong> o tem, kam na nedeljski izlet</p></blockquote> <p>Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen."</em> <strong>Simona Potočar Agrež</strong> pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/30/SUPervodnadogodivinanarekiKrki4401167.mp3 RTVSLO – Val 202 539 clean Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici. <p>Po spodnjem toku najdaljše zgolj slovenske reke sta nas popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja supanja v Posavju</p><p><p>Supanje je šport, ki je preprosto dostopen vsakomur, predstavlja rekreativno vadbo ali pa odličen način za sprostitev po napornem tednu. In ravno zaradi svoje dostopnosti – danes lahko supamo že praktično kjerkoli je na voljo nekaj vode – ljudje iščejo vedno nove lokacije, ki še niso preveč prometne, med spustom ponudijo mir in neokrnjeno naravo. Ena takih je v spodnjem toku tudi reka Krka.</p> <p>Krka velja za najdaljšo reko, ki teče zgolj po slovenskem ozemlju in je naša edina reka, ki odlaga lehnjak. V zgornjem toku hladna kraška reka polna brzic se v spodnjem toku prelevi v tipično panonsko reko s skromnim naklonom in počasnim tokom. Od izvira v istoimenski vasi Krka v Suhi krajini do izliva v Savo pri Brežicah se spusti za vsega 125 metrov. Čeprav reka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Na njeni gladini se tako srečujejo kajakaši in kanuisti, veliko je ribičev, domačini in turisti pa se v reki tudi kopajo. Zaradi svoje mirnosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa je Krka priljubljena tudi med ljubitelji supanja.</p> <blockquote><p><em>"Eden izmed sošolcev je bil pravi slovenski surfer, ki jezdi valove. Razlagal nam je svoje zgodbe o Franciji, o Maroku. Takrat me je čisto prevzel z vsemi svojimi zgodbami, zato se je meni porodila ideja, zakaj se ne bi dalo tega narediti tudi na Krki, na Savi ali kateri drugi reki v Posavju."</em> <strong>Jernej Agrež</strong> o tem, kako si supanje že leta 2011 utrlo pot v Posavje</p></blockquote> <p>Od Otočca dalje na Krki ni več jezov. Ob dolenjski lepotici v spodnjem toku ni veliko vasi, med bolj obljudenimi so še Bela Cerkev, Kostanjevica na Krki, Brod v Podbočju, Pristava ob Krki, Bušeča vas in Krška vas. Reka ponuja veliko različnih tras, ki so primerne za suparje z različnimi znanji.</p> <blockquote><p><em>"Za kakšne začetnike je kakšna lepa zgodba supanje okoli Kostanjevice, za malo bolj izkušene pa start pri Mraševem in potem vse do Brežic."</em> <strong>Simona Potočar Agrež</strong> o tem, kam na nedeljski izlet</p></blockquote> <p>Kombinacij, kje, kako in s kom se podati na sup, je ogromno. Na super dogodivščino se lahko odpravite sami, v dvoje, vedno večkrat pa se suparji odločijo, da na desko vzamejo tudi svojega najboljšega štirinožnega prijatelja. Dostop do reke Krke je enostaven, saj teče v bližini avtocestne povezave Ljubljana – Zagreb, a je še vedno dovolj daleč, da dobimo občutek, da se življenje ob njej preprosto ustavi.</p> <blockquote><p><em>"Mislim, da nisem videla še enega človeka, ki bi prišel dol s supa in rekel, da je bilo to brez veze. Vsakdo je navdušen."</em> <strong>Simona Potočar Agrež</strong> pojasnjuje, zakaj je sup prava izbira za kogarkoli</p></blockquote></p> Sun, 01 Sep 2019 08:00:00 +0000 SUPer vodna dogodivščina na reki Krki Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.<p>Razstava o 45 letih delovanja največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo</p><p><p>Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil <strong>Damjan Zorc</strong>.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/11/NedeljskiizletLJ_2821935.mp3 RTVSLO – Val 202 875 clean Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.<p>Razstava o 45 letih delovanja največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo</p><p><p>Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil <strong>Damjan Zorc</strong>.</p></p> Sun, 11 Aug 2019 08:00:00 +0000 Jugoton – Vzhodno od raja Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.<p>Soteska, ki naj bi v stari Avstro-Ogrski veljala za drugo najhujšo grapo</p><p><p>Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži <a href="http://www.vojsko.si/index.php/119-vojsko">Vojskarska planota</a>. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz <a href="http://www.geopark-idrija.si/si/">Idrije</a>, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa.</p> <p><strong> Gačnik</strong> je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico.</p> <p>Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi <strong>Valerija Verhovnik</strong>, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot<a href="https://www.kmetijanasraj.com/sl-si"> kmetija NašRaj</a> in nas skupaj z turističnim vodnikom <strong>Urbanom Šlabnikom</strong> in zgodovinarjem <strong>Matevžem Šlabnikom</strong> peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9019.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9041.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8987.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9040.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8985.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8988.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9014.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8996.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9000.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8994.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9007.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9012.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9016.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9017.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/02/GaniknaVojskarskiplanoti4373437.mp3 RTVSLO – Val 202 677 clean Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.<p>Soteska, ki naj bi v stari Avstro-Ogrski veljala za drugo najhujšo grapo</p><p><p>Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži <a href="http://www.vojsko.si/index.php/119-vojsko">Vojskarska planota</a>. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz <a href="http://www.geopark-idrija.si/si/">Idrije</a>, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa.</p> <p><strong> Gačnik</strong> je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico.</p> <p>Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi <strong>Valerija Verhovnik</strong>, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot<a href="https://www.kmetijanasraj.com/sl-si"> kmetija NašRaj</a> in nas skupaj z turističnim vodnikom <strong>Urbanom Šlabnikom</strong> in zgodovinarjem <strong>Matevžem Šlabnikom</strong> peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9019.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9041.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8987.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9040.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8985.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8988.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9014.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8996.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9000.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_8994.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9007.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9012.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9016.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/07/img_9017.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 04 Aug 2019 08:00:00 +0000 Gačnik na Vojskarski planoti Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.<p>Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci</p><p><p>Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja.</p> <blockquote><p>Ekipa Exit 202 je na Petrovaradinski trdnjavi. Od tam vsak dan snema vlog!</p> <p>https://www.youtube.com/watch?v=T4C6avMz1FU</p></blockquote> <p>Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Naša ekipa je svoj izlet po Novem Sadu začela v taksiju in se nato sprehodila po središču mesta. In preverila, kako gredo sredi noči v promet lubenice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1450.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1535-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1798.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1537-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1796.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_2525.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1446.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1553.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1566.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1555.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1573.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/07/SprehodpoNovemSadu4349051.mp3 RTVSLO – Val 202 471 clean Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.<p>Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci</p><p><p>Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja.</p> <blockquote><p>Ekipa Exit 202 je na Petrovaradinski trdnjavi. Od tam vsak dan snema vlog!</p> <p>https://www.youtube.com/watch?v=T4C6avMz1FU</p></blockquote> <p>Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Naša ekipa je svoj izlet po Novem Sadu začela v taksiju in se nato sprehodila po središču mesta. In preverila, kako gredo sredi noči v promet lubenice.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1450.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1535-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1798.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1537-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1796.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_2525.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1446.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1553.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1566.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1555.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/img_1573.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 07 Jul 2019 07:50:00 +0000 Sprehod po Novem Sadu Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML <p>V četrtek zvečer so v vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto. Predstavljenih je 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki jih je oblikoval Jože Plečnik</p><p><p><em>Plečnik in sveto</em> &#8211; takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta &#8211; Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik <strong>Janko Petrovec.</strong></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/30/PlenikovisakralnipredmetivVatikanskihmuzejih4341914.mp3 RTVSLO – Val 202 677 clean Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML <p>V četrtek zvečer so v vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto. Predstavljenih je 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki jih je oblikoval Jože Plečnik</p><p><p><em>Plečnik in sveto</em> &#8211; takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta &#8211; Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik <strong>Janko Petrovec.</strong></p></p> Sun, 30 Jun 2019 08:00:00 +0000 Plečnikovi sakralni predmeti v Vatikanskih muzejih Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.<p>Mednarodni projekt s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi bajeslovne zgodbe med ljudmi znova zaživele</p><p><p>Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh <a href="http://zivacoprnija.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žive coprnije</a> odpravili na Bistriško Pohorje.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_093838_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389357'> Bistriški grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_124959_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389359'> Bistriški park je bil v 17. stoletju narejen po francoskem vzoru, kasneje pa so ga preuredili v angleški stil. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_124616.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389358'> Ponos Bistriškega parka je 200 metrov dolg gabrov drevored, ki je še danes edini primerek v Evropi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_130350.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389360'> Bela dama še danes išče svojega Madija. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_132024.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389361'> Iz Bistriškega Pohorja se nam ponudi čudovit razgled na dolino. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_135619_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389362'> Po Bistriškem Pohorju nas vodijo številne izobraževalne ali turne poti. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_141558.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389363'> Na mravljišče na poti med Osankarico in Črnim jezerom naletimo na vsakem koraku. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_140942.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389371'> Na poti do Črnega jezera nas je pozdravila tudi nepričakovana obiskovalka. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_142131.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389365'> Voda Črnega jezera je temnega videza zaradi podlage, deloma pa iluzijo črne barve ustvarjajo smreke, ki se odsevajo na njegovi gladini. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_142419-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389373'> Gozdarji so kotanjo, predhodnico Črnega jezera, poglobili, na koncu pa začepili z velikim lesenim čepom, ki je imel na vrhu kovinski prstan. Nekoliko nižje so nakopičili posekana drevesa, izvlekli čep, sila nakopičene vode pa je hlode ponesla vse do reke Drave pri Rušah. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_153700.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389367'> Vile rojenice so gospodarici v zameno za počitek podarile klobčič, ki se nikoli ne konča. Vendar pa gospodarica nikoli ni smela reči ali si želeti, da naj bi bilo niti konec. </figcaption></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/22/ivacoprnijaPohorja4330934.mp3 RTVSLO – Val 202 722 clean Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.<p>Mednarodni projekt s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi bajeslovne zgodbe med ljudmi znova zaživele</p><p><p>Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh <a href="http://zivacoprnija.com/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Žive coprnije</a> odpravili na Bistriško Pohorje.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_093838_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389357'> Bistriški grad se v pisnih virih prvič omenja leta 1313. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_124959_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389359'> Bistriški park je bil v 17. stoletju narejen po francoskem vzoru, kasneje pa so ga preuredili v angleški stil. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_124616.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389358'> Ponos Bistriškega parka je 200 metrov dolg gabrov drevored, ki je še danes edini primerek v Evropi. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_130350.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389360'> Bela dama še danes išče svojega Madija. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_132024.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389361'> Iz Bistriškega Pohorja se nam ponudi čudovit razgled na dolino. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_135619_hdr.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389362'> Po Bistriškem Pohorju nas vodijo številne izobraževalne ali turne poti. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_141558.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389363'> Na mravljišče na poti med Osankarico in Črnim jezerom naletimo na vsakem koraku. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_140942.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389371'> Na poti do Črnega jezera nas je pozdravila tudi nepričakovana obiskovalka. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_142131.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389365'> Voda Črnega jezera je temnega videza zaradi podlage, deloma pa iluzijo črne barve ustvarjajo smreke, ki se odsevajo na njegovi gladini. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_142419-2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389373'> Gozdarji so kotanjo, predhodnico Črnega jezera, poglobili, na koncu pa začepili z velikim lesenim čepom, ki je imel na vrhu kovinski prstan. Nekoliko nižje so nakopičili posekana drevesa, izvlekli čep, sila nakopičene vode pa je hlode ponesla vse do reke Drave pri Rušah. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/06/20190611_153700.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-389367'> Vile rojenice so gospodarici v zameno za počitek podarile klobčič, ki se nikoli ne konča. Vendar pa gospodarica nikoli ni smela reči ali si želeti, da naj bi bilo niti konec. </figcaption></figure> </div></p> Sun, 23 Jun 2019 08:00:00 +0000 Živa coprnija Pohorja Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.<p>Po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, nas pot vodi v najmanj 4-5 urnem krogu</p><p><p>Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/16/Sromeljskapotvinainsonca4322196.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.<p>Po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, nas pot vodi v najmanj 4-5 urnem krogu</p><p><p>Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.</p></p> Sun, 16 Jun 2019 08:00:00 +0000 Sromeljska pot vina in sonca Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.<p>Poleg lepot kraja na stičišču treh slovenskih pokrajin bomo spoznali tudi Žirovski besednjak</p><p><p>Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti, … Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/06/02/Alpravjeiraliiri4297940.mp3 RTVSLO – Val 202 836 clean Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.<p>Poleg lepot kraja na stičišču treh slovenskih pokrajin bomo spoznali tudi Žirovski besednjak</p><p><p>Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti, … Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 02 Jun 2019 08:00:00 +0000 Al’ prav je Žir ali Žiri? Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi. <p>Na poti, ki so jo pred dvema tisočletjema dnevno uporabljali trgovci, legionarji in drugi prebivalci Rimskega cesarstva, smo pospremili mednarodno zasedbo v polni bojni opremi</p><p><p>Minuli teden se je na pot od Hrušice do Ljubljane, daleč stran od običajnih prometnic, čez gozdove in gmajne  podala ekipa &#8216;rimskih vojakov&#8217; iz Slovenije in Italije, navdušencev nad starim Rimom. Oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov so v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oziroma doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone. Namen eksperimenta je bil preveriti vzdržljivost modernega človeka in ergonomijo antične vojaške opreme. Na Zaplani jih je del poti pospremil Miha Švalj.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_093328.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385134'> srečanje z otroki </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_092115.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385135'> slovenska legionarja </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_092041.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385136'> italijanska legionarja </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091930.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385138'> postroj </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091550.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385141'> bojni posvet </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091532.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385142'> legionarska oprema </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091432.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385143'> legionarji </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091415.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385144'> priprave na pohod </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091355.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385146'> oprema </figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/26/ZrimskimilegionarjiodAdPirumadoEmone4289140.mp3 RTVSLO – Val 202 717 clean Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi. <p>Na poti, ki so jo pred dvema tisočletjema dnevno uporabljali trgovci, legionarji in drugi prebivalci Rimskega cesarstva, smo pospremili mednarodno zasedbo v polni bojni opremi</p><p><p>Minuli teden se je na pot od Hrušice do Ljubljane, daleč stran od običajnih prometnic, čez gozdove in gmajne  podala ekipa &#8216;rimskih vojakov&#8217; iz Slovenije in Italije, navdušencev nad starim Rimom. Oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov so v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oziroma doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone. Namen eksperimenta je bil preveriti vzdržljivost modernega človeka in ergonomijo antične vojaške opreme. Na Zaplani jih je del poti pospremil Miha Švalj.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_093328.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385134'> srečanje z otroki </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_092115.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385135'> slovenska legionarja </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_092041.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385136'> italijanska legionarja </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091930.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385138'> postroj </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091550.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385141'> bojni posvet </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091532.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385142'> legionarska oprema </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091432.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385143'> legionarji </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091415.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385144'> priprave na pohod </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/05/img_20190522_091355.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-385146'> oprema </figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 26 May 2019 08:00:00 +0000 Z rimskimi legionarji od Ad Piruma do Emone Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.<p>Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan</p><p><blockquote><p>&#8220;V Krajinskem parku Strunjan so najmanjše in najsevernejše soline v Sredozemlju, kjer se sol prideluje po 700 let starem postopku.&#8221; Brina Knez, višja naravovarstvena svetovalka</p></blockquote> <p>Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih &#8220;rekordov&#8221; boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo &#8230; Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.</p> <blockquote><p>&#8220;Maj je bolj zimski, tako da upamo, da bo sezona za proizvodnjo dobra.&#8221; Dario Sau, vodja pridelave soli, Strunjanske soline</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/05/19/Strunjanvpodobahmorja4278434.mp3 RTVSLO – Val 202 562 clean Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.<p>Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan</p><p><blockquote><p>&#8220;V Krajinskem parku Strunjan so najmanjše in najsevernejše soline v Sredozemlju, kjer se sol prideluje po 700 let starem postopku.&#8221; Brina Knez, višja naravovarstvena svetovalka</p></blockquote> <p>Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih &#8220;rekordov&#8221; boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo &#8230; Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.</p> <blockquote><p>&#8220;Maj je bolj zimski, tako da upamo, da bo sezona za proizvodnjo dobra.&#8221; Dario Sau, vodja pridelave soli, Strunjanske soline</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 19 May 2019 08:00:00 +0000 Strunjan v podobah morja Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.<p>Sprehod po knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino</p><p><p>Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki domuje v veličastni ljubljanski Kazini v središču mesta. V tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Knjižnica INZ je starejša od inštituta, ki letos praznuje 60-letnico. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki …</p> <p>Kateri so zakladi knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino? &#8221;<em>Iz ostankov Federalnega zbirnega centra, ki je bil začetnik D-fonda, je prišlo v knjižnico tudi nekaj starih knjig, verjetno iz gradov. Najstarejša knjiga v knjižnici so Petrarkovi soneti iz leta 1528, imamo Plinijevo Della naturale historia (1548), hranimo prvo in drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske</em>,&#8221; našteva <strong>Igor Zemljič</strong>, vodja knjižnice.</p> <p>Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino hrani tudi časopise, od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic do današnjih. Na mizo Igor Zemljič položi veliko knjigo, časopis Slovenec, vezan letnik 1911. Sobotne izdaje so bile polne oglasov: &#8221;<em>V teh časopisih izvemo marsikaj o vsakdanjem življenju. Nekateri časopisi so lepo ohranjeni. Bralci pa niso bili vedno sočutni do tega gradiva, zgodilo se je, da je kdo z britvico ali s škarjami iz časopisov kaj izrezal … Zdaj lahko to le nemočno opazujemo</em>,&#8221; pripoveduje Igor Zemljič.</p> <p>V vsakem kotu knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino lahko najdemo kaj zanimivega. V kleti smo na primer zagledali kupe starih zaprašenih map. To so Tanjugova poročila od leta 1945 naprej, ki niso del gradiva knjižnice. Vodja knjižnice Igor Zemljič nam je povedal, da mape čakajo na nekoga, ki jih bo uredil in arhiviral.</p> <h4>Direktorjev fond</h4> <p>V kleti je posebnost knjižnice, to je že omenjeni D-fond, Direktorjev fond, ki sprva zaradi nacističnih, fašističnih, protikomunističnih vsebin ni bil vsem dostopen in direktor je imel takrat pravico, da je določal, kdo ima dostop in kdo ne. Večina je nemškega gradiva, 20 odstotkov italijanskega, slednjega so popisali pred kratkim, ostanek pa so zavezniški časopisi, ki so izhajali ob koncu 2. svetovne vojne. Zemljič poudarja, da takšne celovite zbirke nacistične in fašistične propagande vsaj v naši bližnji okolici ni mogoče najti.</p> <p>V D-fondu je trenutno na polici približno trideset Hitlerjevih knjig Mein Kampf, imajo pa tudi mapo s sedmimi reprodukcijami Hitlerjevih akvarelov, ki so bile v času nacizma nekakšno reprezentančno darilo. Zanimivost D-fonda je velika knjiga, ki slavi Mussolinija, zasežena je bila na enem izmed mejnih prehodov z Italijo. Spominska knjiga, ki ima posebne kovinske platnice, je v Italiji izšla leta 1970. &#8220;<em>V Italiji fašizma niso nikoli kolektivno obsodili, zato je njihov odnos do zgodovine, do fašizma zelo svojski</em>,&#8221; je povedal Igor Zemljič, ko smo se čudili, da Mussolinijevi sledilci kaj takega lahko v sosednji državi brez težav natisnejo.</p> <p>Ali D-fond, ki je zdaj javnosti odprt, obišče tudi kak neonacist? &#8220;<em>Seveda. Mi se sicer ne ukvarjamo in se ne smemo ukvarjati s političnimi usmeritvami obiskovalcev, smo pa lahko sklepali po frizurah, oblačilih, pa tudi po izposojenem gradivu. Politika knjižnice je, da ne oviramo takih obiskovalcev</em>,&#8221; pojasni Zemljič.</p> <h4>Spomenik sprave</h4> <p>Na sprehodu po knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino vstopimo tudi v sobo z razgledom na ljubljanski grad, Univerzo, Kongresni trg in na spomenik sprave. Igor Zemljič se ob pogledu na spomenik nasmehne in pove, da je knjižnica najboljši spomenik sprave: &#8221;<em>Naša knjižnica je osrednja knjižnica 20. stoletja. Dobro in nepristransko omogočamo bralcem in obiskovalcem, da si ustvarijo svojo sliko o tem času, ne usmerjamo jih v eno resnico. Ja, knjižnica bi bila koristnejši spomenik sprave kot nekaj kubičnih metrov betona</em>.&#8221;</p> <h4>Čaka jih selitev</h4> <p>Inštituta za novejšo zgodovino in knjižnica INZ domujeta v središču Ljubljane, v Kazini, ki so jo zgradili leta 1837. Ker se bo v prenovljeno Kazino vselila Akademija za glasbo, bodo inštitut in knjižnico morda še letos preselili … Vsaka selitev je za knjige in za knjižničarje posebej stresna. &#8221;<em>Upam, da bodo ti novi prostori primerno urejeni, da bodo dovolj veliki, da bodo v njih ustrezni klimatski pogoji za knjižnico. Na selitev, ki za knjižnico ni enostavna, se pripravljamo temeljito in prepričan sem, da jo bomo preselili v zastavljenih rokih</em>,&#8221; razlaga Igor Zemljič, ki ob slovesu doda, da v knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino vsakemu obiskovalcu radi in z veseljem pomagajo.</p> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/28/KjernajdemoPlinijaTitainMussolinija4254053.mp3 RTVSLO – Val 202 811 clean Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.<p>Sprehod po knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino</p><p><p>Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), ki domuje v veličastni ljubljanski Kazini v središču mesta. V tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Knjižnica INZ je starejša od inštituta, ki letos praznuje 60-letnico. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki …</p> <p>Kateri so zakladi knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino? &#8221;<em>Iz ostankov Federalnega zbirnega centra, ki je bil začetnik D-fonda, je prišlo v knjižnico tudi nekaj starih knjig, verjetno iz gradov. Najstarejša knjiga v knjižnici so Petrarkovi soneti iz leta 1528, imamo Plinijevo Della naturale historia (1548), hranimo prvo in drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske</em>,&#8221; našteva <strong>Igor Zemljič</strong>, vodja knjižnice.</p> <p>Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino hrani tudi časopise, od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic do današnjih. Na mizo Igor Zemljič položi veliko knjigo, časopis Slovenec, vezan letnik 1911. Sobotne izdaje so bile polne oglasov: &#8221;<em>V teh časopisih izvemo marsikaj o vsakdanjem življenju. Nekateri časopisi so lepo ohranjeni. Bralci pa niso bili vedno sočutni do tega gradiva, zgodilo se je, da je kdo z britvico ali s škarjami iz časopisov kaj izrezal … Zdaj lahko to le nemočno opazujemo</em>,&#8221; pripoveduje Igor Zemljič.</p> <p>V vsakem kotu knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino lahko najdemo kaj zanimivega. V kleti smo na primer zagledali kupe starih zaprašenih map. To so Tanjugova poročila od leta 1945 naprej, ki niso del gradiva knjižnice. Vodja knjižnice Igor Zemljič nam je povedal, da mape čakajo na nekoga, ki jih bo uredil in arhiviral.</p> <h4>Direktorjev fond</h4> <p>V kleti je posebnost knjižnice, to je že omenjeni D-fond, Direktorjev fond, ki sprva zaradi nacističnih, fašističnih, protikomunističnih vsebin ni bil vsem dostopen in direktor je imel takrat pravico, da je določal, kdo ima dostop in kdo ne. Večina je nemškega gradiva, 20 odstotkov italijanskega, slednjega so popisali pred kratkim, ostanek pa so zavezniški časopisi, ki so izhajali ob koncu 2. svetovne vojne. Zemljič poudarja, da takšne celovite zbirke nacistične in fašistične propagande vsaj v naši bližnji okolici ni mogoče najti.</p> <p>V D-fondu je trenutno na polici približno trideset Hitlerjevih knjig Mein Kampf, imajo pa tudi mapo s sedmimi reprodukcijami Hitlerjevih akvarelov, ki so bile v času nacizma nekakšno reprezentančno darilo. Zanimivost D-fonda je velika knjiga, ki slavi Mussolinija, zasežena je bila na enem izmed mejnih prehodov z Italijo. Spominska knjiga, ki ima posebne kovinske platnice, je v Italiji izšla leta 1970. &#8220;<em>V Italiji fašizma niso nikoli kolektivno obsodili, zato je njihov odnos do zgodovine, do fašizma zelo svojski</em>,&#8221; je povedal Igor Zemljič, ko smo se čudili, da Mussolinijevi sledilci kaj takega lahko v sosednji državi brez težav natisnejo.</p> <p>Ali D-fond, ki je zdaj javnosti odprt, obišče tudi kak neonacist? &#8220;<em>Seveda. Mi se sicer ne ukvarjamo in se ne smemo ukvarjati s političnimi usmeritvami obiskovalcev, smo pa lahko sklepali po frizurah, oblačilih, pa tudi po izposojenem gradivu. Politika knjižnice je, da ne oviramo takih obiskovalcev</em>,&#8221; pojasni Zemljič.</p> <h4>Spomenik sprave</h4> <p>Na sprehodu po knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino vstopimo tudi v sobo z razgledom na ljubljanski grad, Univerzo, Kongresni trg in na spomenik sprave. Igor Zemljič se ob pogledu na spomenik nasmehne in pove, da je knjižnica najboljši spomenik sprave: &#8221;<em>Naša knjižnica je osrednja knjižnica 20. stoletja. Dobro in nepristransko omogočamo bralcem in obiskovalcem, da si ustvarijo svojo sliko o tem času, ne usmerjamo jih v eno resnico. Ja, knjižnica bi bila koristnejši spomenik sprave kot nekaj kubičnih metrov betona</em>.&#8221;</p> <h4>Čaka jih selitev</h4> <p>Inštituta za novejšo zgodovino in knjižnica INZ domujeta v središču Ljubljane, v Kazini, ki so jo zgradili leta 1837. Ker se bo v prenovljeno Kazino vselila Akademija za glasbo, bodo inštitut in knjižnico morda še letos preselili … Vsaka selitev je za knjige in za knjižničarje posebej stresna. &#8221;<em>Upam, da bodo ti novi prostori primerno urejeni, da bodo dovolj veliki, da bodo v njih ustrezni klimatski pogoji za knjižnico. Na selitev, ki za knjižnico ni enostavna, se pripravljamo temeljito in prepričan sem, da jo bomo preselili v zastavljenih rokih</em>,&#8221; razlaga Igor Zemljič, ki ob slovesu doda, da v knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino vsakemu obiskovalcu radi in z veseljem pomagajo.</p> </p> Sun, 28 Apr 2019 08:00:00 +0000 Kjer najdemo Plinija, Tita in Mussolinija Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija. Odkril je namreč, da je Da Vincija, kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. V vlogi vojaškega inženirja je imel nalogo, da preuči možnosti kako ustaviti morebiten vpad Turkov prek Vipavske doline v nižine severne Italije.<p>Da Vincija je kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika</p><p><p>Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, <strong>Leonarda Da Vincija</strong>, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost <strong>Alessandro Vezzosi</strong>, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Da Vinci je pravilno prepoznal, da je prostor Vipavske doline in Posočja zadnji naravni mejnik, kjer Beneška republika lahko prepreči vdor Osmanske države v območje današnje severne Italije.&#8221;</em> &#8211; <strong>Tomaž Lazar</strong>, Narodni muzej Slovenije</p></blockquote> <p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/19/Leonardojepilvipavskorebuloinjedelkrakiprut4215925.mp3 RTVSLO – Val 202 709 clean Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija. Odkril je namreč, da je Da Vincija, kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. V vlogi vojaškega inženirja je imel nalogo, da preuči možnosti kako ustaviti morebiten vpad Turkov prek Vipavske doline v nižine severne Italije.<p>Da Vincija je kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika</p><p><p>Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, <strong>Leonarda Da Vincija</strong>, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost <strong>Alessandro Vezzosi</strong>, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Da Vinci je pravilno prepoznal, da je prostor Vipavske doline in Posočja zadnji naravni mejnik, kjer Beneška republika lahko prepreči vdor Osmanske države v območje današnje severne Italije.&#8221;</em> &#8211; <strong>Tomaž Lazar</strong>, Narodni muzej Slovenije</p></blockquote> <p></p> Sun, 21 Apr 2019 08:00:00 +0000 Leonardo je pil vipavsko rebulo in jedel kraški pršut Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.<p>Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole</p><p><p>Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.</p> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/04/14/ZapeljanizMefompoIzoli4206356.mp3 RTVSLO – Val 202 763 clean Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.<p>Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole</p><p><p>Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.</p> </p> Sun, 14 Apr 2019 08:00:00 +0000 Zapeljani z… Mefom po Izoli V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato bomo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas bo popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.<p>Njeno življenje je zaznamovano z glasbo, zato je bila tudi pot od Družinske vasi do Novega mesta glasbeno obarvana </p><p><p>V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato smo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas je popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/29/ZapeljanizIrenoYebuahTiran4187699.mp3 RTVSLO – Val 202 778 clean V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato bomo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas bo popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.<p>Njeno življenje je zaznamovano z glasbo, zato je bila tudi pot od Družinske vasi do Novega mesta glasbeno obarvana </p><p><p>V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato smo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas je popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.</p></p> Sun, 31 Mar 2019 08:00:00 +0000 Zapeljani z Ireno Yebuah Tiran Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>V Celovcu o mladi univerzi, kulturnem turizmu, Prešernovi postojanki in slovenskem bifeju </p><p><p>Emil Krištof dela v Univerzi v Celovcu kot kulturni delavec. Je džezovski bobnar in igra z mednarodnimi glasbeniki. Sicer pa se na univerzi že 33 let ukvarja z realizacijo umetniških projektov. Hačka oziroma strešico v njegovem priimku so v 90 odstotkih primerov ignorirali. Še za strešico v evropskem potnem listu se je moral boriti z odvetnikom. Na koncu so mu jo na roke narisali v potni list.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/15/Zapeljani.zEmilomKritofompoCelovcu4171347.mp3 RTVSLO – Val 202 723 clean Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>V Celovcu o mladi univerzi, kulturnem turizmu, Prešernovi postojanki in slovenskem bifeju </p><p><p>Emil Krištof dela v Univerzi v Celovcu kot kulturni delavec. Je džezovski bobnar in igra z mednarodnimi glasbeniki. Sicer pa se na univerzi že 33 let ukvarja z realizacijo umetniških projektov. Hačka oziroma strešico v njegovem priimku so v 90 odstotkih primerov ignorirali. Še za strešico v evropskem potnem listu se je moral boriti z odvetnikom. Na koncu so mu jo na roke narisali v potni list.</p></p> Sun, 17 Mar 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani ... z Emilom Krištofom po Celovcu Mesta in vasi so v teh dneh v znamenju pustnih rajanj in norčij. Tudi v Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, 63. od obuditve te pustne tradicije leta 1956. Osrednje dogajanje – povorka laufarske družine in branje obtožnice pustu – bo danes ob 14h. Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi »ta mala« ali vrtčevska Laufarija. Iz Cerknega poroča Nina Brus. <p>V Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, triinšestdesete od obuditve te pustne tradicije leta 1956</p><p><p>Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi &#8220;ta mala&#8221; ali vrtčevska Laufarija.</p> <p><span>Tradicija Laufarije kot pustnega običaja sega daleč nazaj v poganske čase. Zadnjo prireditev po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem pa je bila njena tradicija pretrgana zaradi obeh vojn. Znova so jo obudili leta 1956. Sodobna Laufarija je družina petindvajsetih likov. Nekateri imajo izvor v starih verovanjih, kot so pust ali ta tirjast, drugi predstavljajo poklice, kot so ta loparjev, ta kožuhov, ta ličnat, oštir, ali raznovrstne človeške lastnosti, kot so ta žleh, ta grd, ta pijan ali ta divji.</span></p> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/03/02/Cerkljanskalaufarija4152592.mp3 RTVSLO – Val 202 496 clean Mesta in vasi so v teh dneh v znamenju pustnih rajanj in norčij. Tudi v Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, 63. od obuditve te pustne tradicije leta 1956. Osrednje dogajanje – povorka laufarske družine in branje obtožnice pustu – bo danes ob 14h. Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi »ta mala« ali vrtčevska Laufarija. Iz Cerknega poroča Nina Brus. <p>V Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, triinšestdesete od obuditve te pustne tradicije leta 1956</p><p><p>Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi &#8220;ta mala&#8221; ali vrtčevska Laufarija.</p> <p><span>Tradicija Laufarije kot pustnega običaja sega daleč nazaj v poganske čase. Zadnjo prireditev po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem pa je bila njena tradicija pretrgana zaradi obeh vojn. Znova so jo obudili leta 1956. Sodobna Laufarija je družina petindvajsetih likov. Nekateri imajo izvor v starih verovanjih, kot so pust ali ta tirjast, drugi predstavljajo poklice, kot so ta loparjev, ta kožuhov, ta ličnat, oštir, ali raznovrstne človeške lastnosti, kot so ta žleh, ta grd, ta pijan ali ta divji.</span></p> </p> Sun, 03 Mar 2019 09:00:00 +0000 Cerkljanska laufarija Matej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko … Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.<p>Zapeljani ... S fotografom Matejem Fišerjem po prekmurski prestolnici. O povezavah s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko, pa ribjem grillu, ki kreira javno mnenje</p><p><p><a href="http://www.matejfisher.com/about"><strong>Matej Fišer</strong> </a>je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko &#8230; Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.</p> <blockquote><p>&#8220;Sem mojster za delanje in ločevanje ljubezni. Potok teče tok-tok-tok, jaz te ljubim cmok-cmok-cmok …&#8221;</p> <p><strong>Gregor Celec</strong>, lecter in medičar v Murski Soboti</p></blockquote> <h3>Fotogalerija:</h3> </p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/24/Zapeljani.zMatejemFierjempoMurskiSoboti4139520.mp3 RTVSLO – Val 202 811 clean Matej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko … Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.<p>Zapeljani ... S fotografom Matejem Fišerjem po prekmurski prestolnici. O povezavah s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko, pa ribjem grillu, ki kreira javno mnenje</p><p><p><a href="http://www.matejfisher.com/about"><strong>Matej Fišer</strong> </a>je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko &#8230; Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.</p> <blockquote><p>&#8220;Sem mojster za delanje in ločevanje ljubezni. Potok teče tok-tok-tok, jaz te ljubim cmok-cmok-cmok …&#8221;</p> <p><strong>Gregor Celec</strong>, lecter in medičar v Murski Soboti</p></blockquote> <h3>Fotogalerija:</h3> </p> Sun, 24 Feb 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani ... z Matejem Fišerjem po Murski Soboti Rubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. »Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel,« je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?<p>Na obisku v kraju v odročnih delih južnega Pohorja, ki ima pet cerkva, evropsko vesoljsko središče in … svojega lastnega mojstra izdelovalca violin</p><p><p>Rubrika <em>Zapeljani</em> nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec, <a href="https://www.mladina.si/185119/blaz-sef-gledaliski-igralec/">lanskoletni dobitnik Severjeve nagrade za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih</a> in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča <a href="http://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_%C5%A0ef"><strong>Blaž Šef</strong></a>. &#8220;<em>Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel</em>,&#8221; je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?</p> <blockquote><p>&#8220;V Vitanju je ogromno potenciala, najširšega kulturnega potenciala. Ne le v dediščinskem smislu, ampak v smislu nečesa progresivnega. Taka je zgodba s Ksevtom in taka je Pavlova zgodba. Klen Pohorec, muzikant, izobražen električar, hišnik, ki se mu je zgodila genialna preobrazba v goslarstvo. Svojo dediščino začel pretvarjati v nekaj, kar je za te kraje popolnoma nenavadno. Vzpostavila se je vez med butičnim in specifično emocijo tega kraja.&#8221; &#8211; Blaž Šef</p></blockquote> <p>Povezave:</p> <ul> <li><a href="http://www.skaza-violine.com/">Pavel Skaza</a></li> <li><a href="https://www.vitanje.si/">Občina Vitanje</a></li> <li><a href="http://noordungcenter.si/">Ksevt</a></li> <li><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Herman_Poto%C4%8Dnik">Herman Potočnik Noordung</a></li> </ul> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1031.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1032.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372897'> Ksevt </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1033.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1034.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372899'> Herman Potočnik Noordung </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1036.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372900'> Konstantin Ciolkovski </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1038.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1040.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372902'> Mojster izdelovalec violin Pavel Skaza </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1043.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372903'> Pavel Skaza in Blaž Šef </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1049.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372904'> Pavel Skaza in Blaž Šef </figcaption></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/16/Zapeljani.zBlaemefompoVitanju4129687.mp3 RTVSLO – Val 202 843 clean Rubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. »Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel,« je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?<p>Na obisku v kraju v odročnih delih južnega Pohorja, ki ima pet cerkva, evropsko vesoljsko središče in … svojega lastnega mojstra izdelovalca violin</p><p><p>Rubrika <em>Zapeljani</em> nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec, <a href="https://www.mladina.si/185119/blaz-sef-gledaliski-igralec/">lanskoletni dobitnik Severjeve nagrade za igralske stvaritve v poklicnih gledališčih</a> in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča <a href="http://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_%C5%A0ef"><strong>Blaž Šef</strong></a>. &#8220;<em>Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel</em>,&#8221; je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?</p> <blockquote><p>&#8220;V Vitanju je ogromno potenciala, najširšega kulturnega potenciala. Ne le v dediščinskem smislu, ampak v smislu nečesa progresivnega. Taka je zgodba s Ksevtom in taka je Pavlova zgodba. Klen Pohorec, muzikant, izobražen električar, hišnik, ki se mu je zgodila genialna preobrazba v goslarstvo. Svojo dediščino začel pretvarjati v nekaj, kar je za te kraje popolnoma nenavadno. Vzpostavila se je vez med butičnim in specifično emocijo tega kraja.&#8221; &#8211; Blaž Šef</p></blockquote> <p>Povezave:</p> <ul> <li><a href="http://www.skaza-violine.com/">Pavel Skaza</a></li> <li><a href="https://www.vitanje.si/">Občina Vitanje</a></li> <li><a href="http://noordungcenter.si/">Ksevt</a></li> <li><a href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Herman_Poto%C4%8Dnik">Herman Potočnik Noordung</a></li> </ul> <div id='gallery-2'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1031.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1032.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372897'> Ksevt </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1033.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1034.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372899'> Herman Potočnik Noordung </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1036.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372900'> Konstantin Ciolkovski </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1038.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1040.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372902'> Mojster izdelovalec violin Pavel Skaza </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1043.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372903'> Pavel Skaza in Blaž Šef </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/02/img_1049.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-2-372904'> Pavel Skaza in Blaž Šef </figcaption></figure> </div></p> Sun, 17 Feb 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani ... z Blažem Šefom po Vitanju Tokrat smo “oddrsali” po Jesenicah v družbi znanega hokejista Tonija Tišlarja. <p>Mesto rdečega prahu se v njegovem spominu nikdar ne bo do konca razkadilo </p><p><p>Rojstnega mesta si človek ne more izbrati, lahko pa včasih rojstno mesto izbere človeka. Za igranje hokeja na ledu pride zelo prav, če si malo večji, močnejši, hitrejši in trdoživ &#8230; na Jesenicah, roko na srce, to velja četudi nisi hokejist. <strong>Toni Tišlar</strong> je tak v vseh primerih, tudi zdaj, ko je zaplul v trenerske vode.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/09/ZapeljanisTonijemTilarjempoJesenicah4120669.mp3 RTVSLO – Val 202 682 clean Tokrat smo “oddrsali” po Jesenicah v družbi znanega hokejista Tonija Tišlarja. <p>Mesto rdečega prahu se v njegovem spominu nikdar ne bo do konca razkadilo </p><p><p>Rojstnega mesta si človek ne more izbrati, lahko pa včasih rojstno mesto izbere človeka. Za igranje hokeja na ledu pride zelo prav, če si malo večji, močnejši, hitrejši in trdoživ &#8230; na Jesenicah, roko na srce, to velja četudi nisi hokejist. <strong>Toni Tišlar</strong> je tak v vseh primerih, tudi zdaj, ko je zaplul v trenerske vode.</p></p> Sun, 10 Feb 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani s Tonijem Tišlarjem po Jesenicah Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice.<p>Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več.</p><p><p>Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/02/01/Slapnik-zapuenavasicakijojenaelBBC4108974.mp3 RTVSLO – Val 202 702 clean Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice.<p>Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več.</p><p><p>Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič.</p></p> Sun, 03 Feb 2019 09:00:00 +0000 Slapnik - zapuščena vasica, ki jo je našel BBC Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.<p>Kamničani so ga že vajeni – Američana, ki se po ulicah njihovega mesta z brezdlakim psom sprehaja kar v pižami</p><p><p>Umetnostni zgodovinar in mednarodno uveljavljeni pisec <a href="https://noahcharney.smugmug.com/"><strong>Noah Charney</strong></a>, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/26/ZapeljanizNoahomCharneyjempozaseneenemKamniku4101234.mp3 RTVSLO – Val 202 763 clean Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.<p>Kamničani so ga že vajeni – Američana, ki se po ulicah njihovega mesta z brezdlakim psom sprehaja kar v pižami</p><p><p>Umetnostni zgodovinar in mednarodno uveljavljeni pisec <a href="https://noahcharney.smugmug.com/"><strong>Noah Charney</strong></a>, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.</p></p> Sun, 27 Jan 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani z Noahom Charneyjem po zasneženem Kamniku Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije smo pospremili na Krvavcu.<p>Brezplačna akcija Šolar na smuči prenaša smučarska znanja in strast do športa na novo generacijo</p><p><p>Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije je na Krvavcu pospremil tudi <strong>Jure Košir</strong>: &#8220;<em>Slovenija je smučarska dežela in na nas je, da to tradicijo predamo naprej. Najpomembnejša je strast, ki jo otroci nosijo v sebi.</em>&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Smučanje je zelo lep šport, če to počnemo varno. Otroke zato najprej naučimo bontona in obnašanja na smučišču.&#8221; &#8211; <strong>Uroš Zupan</strong>, pobudnik akcije Šolar na smuči</p></blockquote> <p><a href="//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/smucanje.jpg"></a></p> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Lepše vreme bi pa težko naročili za začetek akcije Šolar na smuči&#8230;.s Krvavca ob 10h tudi na <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a> <a href="https://t.co/YnPYuBckjk">pic.twitter.com/YnPYuBckjk</a></p> <p>— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) <a href="https://twitter.com/Alesmrekar/status/1086902392501821440?ref_src=twsrc%5Etfw">January 20, 2019</a></p></blockquote> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/20/ZaetekakcijeolarnasmuinaKrvavcu4094577.mp3 RTVSLO – Val 202 772 clean Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije smo pospremili na Krvavcu.<p>Brezplačna akcija Šolar na smuči prenaša smučarska znanja in strast do športa na novo generacijo</p><p><p>Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije je na Krvavcu pospremil tudi <strong>Jure Košir</strong>: &#8220;<em>Slovenija je smučarska dežela in na nas je, da to tradicijo predamo naprej. Najpomembnejša je strast, ki jo otroci nosijo v sebi.</em>&#8221;</p> <blockquote><p>&#8220;Smučanje je zelo lep šport, če to počnemo varno. Otroke zato najprej naučimo bontona in obnašanja na smučišču.&#8221; &#8211; <strong>Uroš Zupan</strong>, pobudnik akcije Šolar na smuči</p></blockquote> <p><a href="//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/01/smucanje.jpg"></a></p> <blockquote data-partner="tweetdeck"> <p dir="ltr" lang="sl">Lepše vreme bi pa težko naročili za začetek akcije Šolar na smuči&#8230;.s Krvavca ob 10h tudi na <a href="https://twitter.com/Val202?ref_src=twsrc%5Etfw">@Val202</a> <a href="https://t.co/YnPYuBckjk">pic.twitter.com/YnPYuBckjk</a></p> <p>— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) <a href="https://twitter.com/Alesmrekar/status/1086902392501821440?ref_src=twsrc%5Etfw">January 20, 2019</a></p></blockquote> <p></p></p> Sun, 20 Jan 2019 09:00:00 +0000 Začetek akcije Šolar na smuči na Krvavcu V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.<p>Tja, kjer imajo pet letnih časov nas vodi nedeljski izlet, v domnevno najstarejše slovensko mesto</p><p><p>V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov &#8211; mojster fotografije<strong> Stojan Kerbler.</strong></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/01/13/Zapeljani-ErtlinKerblerpoPtuju4085762.mp3 RTVSLO – Val 202 738 clean V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.<p>Tja, kjer imajo pet letnih časov nas vodi nedeljski izlet, v domnevno najstarejše slovensko mesto</p><p><p>V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov &#8211; mojster fotografije<strong> Stojan Kerbler.</strong></p></p> Sun, 13 Jan 2019 09:00:00 +0000 Zapeljani ... po Ptuju s Stojanom Kerblerjem Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>S kavalirjem Zoranom od Prešernovega trga do Nazorjeve ulice. Pa po Slovenski cesti do podhoda Ajdovščina in naprej po Slovenski cesti</p><p><p>Damjan Zorc in Zmago Modic sta se srečala pri vzpenjači na Ljubljanski grad: <em>&#8220;Pri žičnici sta dva prstana kot okras. Jaz sem naredil prstana, ki se prepletata, ker se na gradu poročajo. Kje se ločujejo, pa ne vem.&#8221;</em></p> <p>S kavalirjem, ki sta ga poimenovala Zoran, sta se &#8216;starejša občana&#8217; zapeljala na Stritarjevo ulico:<em> &#8220;Stritarjeva je kot &#8216;Mars napada&#8217;. Začne se z veliko zvezdo, tam je velik atom vodika enim elektronom, ki je podoben nečemu organskemu druge vrste. Pomembno je, da se nahajam pod lestencem plodnosti. Tu je velika svetleča krogla, ki jo obkroža 15 spermijev in vsak ima svojo lučko.&#8221;</em></p> <blockquote><p>&#8220;Na Tromostovju sta dve galaksiji, iz njih simbolično izleta komet. To, da se nahajamo v vesolju, je meni zelo pomembno,&#8221; &#8211; Zmago Modic</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/29/ZapeljanizZmagomModicempoprazninoosvetljeniLjubljani4073425.mp3 RTVSLO – Val 202 840 clean Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>S kavalirjem Zoranom od Prešernovega trga do Nazorjeve ulice. Pa po Slovenski cesti do podhoda Ajdovščina in naprej po Slovenski cesti</p><p><p>Damjan Zorc in Zmago Modic sta se srečala pri vzpenjači na Ljubljanski grad: <em>&#8220;Pri žičnici sta dva prstana kot okras. Jaz sem naredil prstana, ki se prepletata, ker se na gradu poročajo. Kje se ločujejo, pa ne vem.&#8221;</em></p> <p>S kavalirjem, ki sta ga poimenovala Zoran, sta se &#8216;starejša občana&#8217; zapeljala na Stritarjevo ulico:<em> &#8220;Stritarjeva je kot &#8216;Mars napada&#8217;. Začne se z veliko zvezdo, tam je velik atom vodika enim elektronom, ki je podoben nečemu organskemu druge vrste. Pomembno je, da se nahajam pod lestencem plodnosti. Tu je velika svetleča krogla, ki jo obkroža 15 spermijev in vsak ima svojo lučko.&#8221;</em></p> <blockquote><p>&#8220;Na Tromostovju sta dve galaksiji, iz njih simbolično izleta komet. To, da se nahajamo v vesolju, je meni zelo pomembno,&#8221; &#8211; Zmago Modic</p></blockquote></p> Sun, 30 Dec 2018 09:00:00 +0000 Zapeljani … z Zmagom Modicem po praznično osvetljeni Ljubljani Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>Nedeljski potep po Trstu, vodila nas je domačinka Marta Ivašič!</p><p><p>Damjan Zorc se je odpravil čez mejo, a ne daleč, v Trst, kjer ga je po ozkih ulicah in širokih avenijah popeljala domačinka Marta Ivašič.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/23/ZapeljanizMartoIvai4067348.mp3 RTVSLO – Val 202 705 clean Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>Nedeljski potep po Trstu, vodila nas je domačinka Marta Ivašič!</p><p><p>Damjan Zorc se je odpravil čez mejo, a ne daleč, v Trst, kjer ga je po ozkih ulicah in širokih avenijah popeljala domačinka Marta Ivašič.</p></p> Sun, 23 Dec 2018 09:00:00 +0000 Zapeljani z Marto Ivašič Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>Po Idriji nas vodi Idrijčan Dare Kaurič, šef Kingstonov in nekdanji kitarist benda Kuzle</p><p><blockquote><p>&#8220;Pred časom sem šel v bivši vadbeni prostor benda. Na tramu še vedno piše Kuzle, niso ga še požagali.&#8221;</p></blockquote> <p>Po Idriji nas je vodil Dare Kaurič, šef Kingstonov, nekdanji kitarist benda Kuzle in Idrijčan. &#8220;Žaumfi&#8221;, žlikrofi, živo srebro, Kuzle, tri UNESCO znamke. Vse to in še več je Idrija.</p> <blockquote><p>&#8220;Idrija ima tri UNESCO znamke. Dediščina živega srebra. UNESCO Geopark. Idrijska čipka pa je vpisana na seznam nesnovne dediščine.&#8221; Sanja Marija Pelis</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/16/Zapeljaniz.DaretomKauriempoIdriji4056764.mp3 RTVSLO – Val 202 698 clean Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.<p>Po Idriji nas vodi Idrijčan Dare Kaurič, šef Kingstonov in nekdanji kitarist benda Kuzle</p><p><blockquote><p>&#8220;Pred časom sem šel v bivši vadbeni prostor benda. Na tramu še vedno piše Kuzle, niso ga še požagali.&#8221;</p></blockquote> <p>Po Idriji nas je vodil Dare Kaurič, šef Kingstonov, nekdanji kitarist benda Kuzle in Idrijčan. &#8220;Žaumfi&#8221;, žlikrofi, živo srebro, Kuzle, tri UNESCO znamke. Vse to in še več je Idrija.</p> <blockquote><p>&#8220;Idrija ima tri UNESCO znamke. Dediščina živega srebra. UNESCO Geopark. Idrijska čipka pa je vpisana na seznam nesnovne dediščine.&#8221; Sanja Marija Pelis</p></blockquote></p> Sun, 16 Dec 2018 09:00:00 +0000 Zapeljani z ... Daretom Kauričem po Idriji Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom - Dimekom.<p>Poslušaj in poglej, kje je Jernej prvič zapel ponarodelo "Samo tebe te imam"</p><p><p>Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom &#8211; Dimekom.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/07/Zapeljani.poRogatcuzJernejemDirnbekom4047949.mp3 RTVSLO – Val 202 771 clean Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom - Dimekom.<p>Poslušaj in poglej, kje je Jernej prvič zapel ponarodelo "Samo tebe te imam"</p><p><p>Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom &#8211; Dimekom.</p></p> Sun, 09 Dec 2018 09:00:00 +0000 Zapeljani ... po Rogatcu z Jernejem Dirnbekom V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.<p>V družbi enega od najbolj znanih domačinov se sprehajamo po kraju, ki so ga zaznamovali fužinarstvo in vrhunski športniki</p><p><p>V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano &#8211; <strong>Jureta Koširja</strong>.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2018/12/02/ZJuretomKoirjemvMojstrani4041657.mp3 RTVSLO – Val 202 700 clean V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.<p>V družbi enega od najbolj znanih domačinov se sprehajamo po kraju, ki so ga zaznamovali fužinarstvo in vrhunski športniki</p><p><p>V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano &#8211; <strong>Jureta Koširja</strong>.</p></p> Sun, 02 Dec 2018 09:00:00 +0000 Z Juretom Koširjem v Mojstrani Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas bo zapeljal ornitolog Dominik Bombek.<p>Zapeljal vas bo ornitolog Dominik Bombek. Tja, kjer je nastala eksplozija življenja </p><p><p>Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z <a href="http://ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/naravni-rezervati/ormoske-lagune/">Naravnim rezervatom Ormoške lagune</a>. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in  kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas vodi <strong>ornitolog Dominik Bombek</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_093504.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_094348.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_093003.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092509.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092722.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095217.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095906.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092106.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_100725.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_101148.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_101230.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/24/NaravnirezervatOrmokelagune4034557.mp3 RTVSLO – Val 202 575 clean Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas bo zapeljal ornitolog Dominik Bombek.<p>Zapeljal vas bo ornitolog Dominik Bombek. Tja, kjer je nastala eksplozija življenja </p><p><p>Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z <a href="http://ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/naravni-rezervati/ormoske-lagune/">Naravnim rezervatom Ormoške lagune</a>. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in  kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas vodi <strong>ornitolog Dominik Bombek</strong>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_093504.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_094348.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_093003.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092509.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092722.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095217.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095906.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_095959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_092106.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_100725.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_101148.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/20181122_101230.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 25 Nov 2018 09:00:00 +0000 Naravni rezervat Ormoške lagune Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.<p>Zapeljani... Nova serija nedeljskih izletov. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem</p><p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/18/Zapeljani.ZagorjezVladomPoredoem4025917.mp3 RTVSLO – Val 202 656 clean Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.<p>Zapeljani... Nova serija nedeljskih izletov. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem</p><p></p> Sun, 18 Nov 2018 09:00:00 +0000 Zapeljani... Zagorje z Vladom Poredošem V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.<p>Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru</p><p><p>V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo <a href="https://www.kobariski-muzej.si/">Kobariški muzej</a>, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po <a href="http://www.potmiru.si/slo/muzej-na-prostem-ravelnik">muzeju na prostem Ravelnik</a> v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/11/11/Popotehsokefronte4015042.mp3 RTVSLO – Val 202 646 clean V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.<p>Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru</p><p><p>V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo <a href="https://www.kobariski-muzej.si/">Kobariški muzej</a>, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po <a href="http://www.potmiru.si/slo/muzej-na-prostem-ravelnik">muzeju na prostem Ravelnik</a> v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.</p></p> Sun, 11 Nov 2018 09:00:00 +0000 Po poteh soške fronte Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.<p>Pred dvema tednoma so v Kočevski Reki odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja</p><p><p>Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.</p> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/21/OrlovapotobRekemjezeru3993308.mp3 RTVSLO – Val 202 265 clean Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.<p>Pred dvema tednoma so v Kočevski Reki odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja</p><p><p>Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.</p> <p></p></p> Sun, 21 Oct 2018 08:00:00 +0000 Orlova pot ob Reškem jezeru 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/07/Bakagrapaivispomenikfilma3977689.mp3 RTVSLO – Val 202 664 clean 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma Sun, 07 Oct 2018 08:14:00 +0000 Baška grapa – živi spomenik filma Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi, kjer so zasnovali tudi tematsko pot Na svoji zemlji, ki vas popelje po vseh zanimivih točkah, kjer so znameniti film snemali. <p>12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma</p><p><p>Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja <strong>Franceta Štiglica</strong>. Večina prizorov po scenariju <strong>Cirila Kosmača</strong> in njegove novele <em>Očka Orel</em> je bila posneta v Baški grapi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Sedemdeseti obletnici so se posvetili tudi v domači Baški grapi, na Grahovem ob Bači, kjer društvo Baška dediščina ta konec tedna pripravlja 13. festival Odmevi dediščine. Po petkovi premieri dokumentarnega filma &#8220;Baška grapa – živi spomenik filma&#8221; režiserja <strong>Slavka Hrena</strong> so se včeraj pohodniki podali po tematski poti Na svoji zemlji, osrednja prireditev pa bo danes ob 15. uri.</p> <blockquote><p><i>&#8220;Stane, lej jo našo grapo.&#8221;</i></p></blockquote> <p>S to kultno izjavo se začenja film Na svoji zemlji, a da bi se povzpeli do točke, kjer je bil prizor posnet, se je treba malo potruditi. Pred nami je namreč 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore.</p> <p>Film prikazuje zgodbo od poletja 1943 do maja 1945, ko partizani osvobodijo Trst. Za glasbo avtorja <strong>Marjana Kozine</strong> je poskrbel orkester Slovenske filharmonije. Za gledališke igralce – <strong>Aleksandra Valiča, Štefko Drolc, Staneta Severja, Majdo Potokar, Jožeta Galeta, Andreja Kurenta</strong> in številne druge, je bil to prvi nastop v filmu. Zanimiva izkušnja je bila tudi za snemalca <strong>Srečka Pavlovčiča</strong> in danes 90-letnega <strong>Iva Belca</strong>, ki je v filmu tudi nastopil, ter scenografa, danes 97-letnega <strong>Toneta Mlakarja</strong>, in leto mlajšega direktorja fotografije <strong>Ivana Marinčka</strong>. Na snemanje spominja tudi opus o filmu scenskega fotografa Erminia del Fabbra – več kot 2.000 fotografij, ki jih hranijo v Slovenski kinoteki.</p> <blockquote><p>Še vedno imate čas, da se odpravite v Baško grapo, natančneje na Grahovo ob Bači, kjer se ob 15.00 začenja prireditev Poklon slovenskemu filmu, ki bo obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov. Slavnostni govornik bo <strong>Marcel Štefančič</strong>. Premiera dokumentarnega filma Filmoljubje: Baška grapa – živi spomenik filma bo na TV Slovenija 24. oktobra.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska_01.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/800px-baska_grapa3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska-grapa.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-354347'> Baška grapa </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/20181004_164419.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/20181004_162510.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/10/07/SpominskafilmskapotNasvojizemlji3977667.mp3 RTVSLO – Val 202 664 clean Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi, kjer so zasnovali tudi tematsko pot Na svoji zemlji, ki vas popelje po vseh zanimivih točkah, kjer so znameniti film snemali. <p>12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma</p><p><p>Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja <strong>Franceta Štiglica</strong>. Večina prizorov po scenariju <strong>Cirila Kosmača</strong> in njegove novele <em>Očka Orel</em> je bila posneta v Baški grapi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Sedemdeseti obletnici so se posvetili tudi v domači Baški grapi, na Grahovem ob Bači, kjer društvo Baška dediščina ta konec tedna pripravlja 13. festival Odmevi dediščine. Po petkovi premieri dokumentarnega filma &#8220;Baška grapa – živi spomenik filma&#8221; režiserja <strong>Slavka Hrena</strong> so se včeraj pohodniki podali po tematski poti Na svoji zemlji, osrednja prireditev pa bo danes ob 15. uri.</p> <blockquote><p><i>&#8220;Stane, lej jo našo grapo.&#8221;</i></p></blockquote> <p>S to kultno izjavo se začenja film Na svoji zemlji, a da bi se povzpeli do točke, kjer je bil prizor posnet, se je treba malo potruditi. Pred nami je namreč 12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore.</p> <p>Film prikazuje zgodbo od poletja 1943 do maja 1945, ko partizani osvobodijo Trst. Za glasbo avtorja <strong>Marjana Kozine</strong> je poskrbel orkester Slovenske filharmonije. Za gledališke igralce – <strong>Aleksandra Valiča, Štefko Drolc, Staneta Severja, Majdo Potokar, Jožeta Galeta, Andreja Kurenta</strong> in številne druge, je bil to prvi nastop v filmu. Zanimiva izkušnja je bila tudi za snemalca <strong>Srečka Pavlovčiča</strong> in danes 90-letnega <strong>Iva Belca</strong>, ki je v filmu tudi nastopil, ter scenografa, danes 97-letnega <strong>Toneta Mlakarja</strong>, in leto mlajšega direktorja fotografije <strong>Ivana Marinčka</strong>. Na snemanje spominja tudi opus o filmu scenskega fotografa Erminia del Fabbra – več kot 2.000 fotografij, ki jih hranijo v Slovenski kinoteki.</p> <blockquote><p>Še vedno imate čas, da se odpravite v Baško grapo, natančneje na Grahovo ob Bači, kjer se ob 15.00 začenja prireditev Poklon slovenskemu filmu, ki bo obogatena z glasbo in pesmimi iz slovenskih filmov. Slavnostni govornik bo <strong>Marcel Štefančič</strong>. Premiera dokumentarnega filma Filmoljubje: Baška grapa – živi spomenik filma bo na TV Slovenija 24. oktobra.</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska_01.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/800px-baska_grapa3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/baska-grapa.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-354347'> Baška grapa </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/20181004_164419.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/20181004_162510.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 07 Oct 2018 08:00:00 +0000 Spominska filmska pot Na svoji zemlji Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Foto: FB profil Kraška gmajna<p>Na Krasu je gradišč več kot je dejanskih vasi, ta pa pogosto zaradi nedostopnosti z mehanizacijo čistijo koze. Kraška gmajna poleg gradišč hrani še pastirske hišice, suhe zidove in številne plodove</p><p><p><span>Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Prisluhnite nedeljskemu izletu.</span></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/28/KrakisuhizidovibibiliskupajdaljiodKitajskegazidu3968505.mp3 RTVSLO – Val 202 755 clean Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Foto: FB profil Kraška gmajna<p>Na Krasu je gradišč več kot je dejanskih vasi, ta pa pogosto zaradi nedostopnosti z mehanizacijo čistijo koze. Kraška gmajna poleg gradišč hrani še pastirske hišice, suhe zidove in številne plodove</p><p><p><span>Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Prisluhnite nedeljskemu izletu.</span></p></p> Sun, 30 Sep 2018 08:00:00 +0000 Kraški suhi zidovi bi bili skupaj daljši od Kitajskega zidu Ob tem, da je spomenik Iz druge svetovne vojne, je njeno poslanstvo, da prenaša obče človeške vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, multikulturnost na mlajše rodove.<p>Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo</p><p><p>Bolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah.</p> <p>Zgodba se je začela, ko je zdravnik <strong>Viktor Volčjak</strong> dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina <strong>Janeza Peternelja</strong>. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo.</p> <p>Bolnica Franja je takrat kot edina med partizanskimi bolnicami imela tudi lastno vojaško obrambo. V okolici so bili postavljeni mitraljezi in vojaška straža. In čeprav je bil sovražnik vsaj dvakrat v bližini, bolnice Franja ni odkril. Nikdar tudi ni bila izdana. Jo je pa leta 2007 uničila povodenj, ki<br /> je odnesla skoraj vse barake.</p> <p>Pomemben del zdravljenja je bilo tudi preganjanje slabe volje in črnih misli. In medtem ko so morali v marsikateri drugi bolnici šepetati, da jih sovražnik ne bi slišal, v Franji teh skrbi niso imeli, saj je šumenje Čerinščice preglasilo njihovo govorjenje in petje. V Franji so imeli tudi elektrarno na vodni pogon. Elektriko so potrebovali za razsvetljavo in rentgen.</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/16/PartizanskabolnicaFranja3955925.mp3 RTVSLO – Val 202 603 clean Ob tem, da je spomenik Iz druge svetovne vojne, je njeno poslanstvo, da prenaša obče človeške vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, multikulturnost na mlajše rodove.<p>Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo</p><p><p>Bolnica Franja je delovala od decembra 1943 do konca vojne maja 1945. Bila je ena od 120-ih partizanskih bolnic, v katerih se je skupno zdravilo približno 15 tisoč ranjencev. Bolnice so postavili v težko dostopnih gozdovih, podzemnih jamah ali skritih soteskah.</p> <p>Zgodba se je začela, ko je zdravnik <strong>Viktor Volčjak</strong> dobil nalogo, naj na Cerkljanskem poišče primerno lokacijo za bolnico, kjer se bodo zdravili predvsem ranjenci z zahodne Gorenjske in severne Primorske. Našel jo je ob pomoči domačina <strong>Janeza Peternelja</strong>. Postopno so zgradili 14 lesenih barak in več pomožnih objektov. V Franji se je zdravilo 578 ranjencev. Lokacija bolnice je bila dobro varovana skrivnost. Niti ranjenci niso vedeli, kje natančno se zdravijo.</p> <p>Bolnica Franja je takrat kot edina med partizanskimi bolnicami imela tudi lastno vojaško obrambo. V okolici so bili postavljeni mitraljezi in vojaška straža. In čeprav je bil sovražnik vsaj dvakrat v bližini, bolnice Franja ni odkril. Nikdar tudi ni bila izdana. Jo je pa leta 2007 uničila povodenj, ki<br /> je odnesla skoraj vse barake.</p> <p>Pomemben del zdravljenja je bilo tudi preganjanje slabe volje in črnih misli. In medtem ko so morali v marsikateri drugi bolnici šepetati, da jih sovražnik ne bi slišal, v Franji teh skrbi niso imeli, saj je šumenje Čerinščice preglasilo njihovo govorjenje in petje. V Franji so imeli tudi elektrarno na vodni pogon. Elektriko so potrebovali za razsvetljavo in rentgen.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 16 Sep 2018 08:00:00 +0000 Partizanska bolnica Franja Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot - z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto - v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško. Damjan Zorc si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.<p>Pred dnevi smo si privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu</p><p><p>Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot &#8211; z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto &#8211; v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško.</p> <p><strong>Damjan Zorc</strong> si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/07/MuzejnaprostemvRogatcu3947919.mp3 RTVSLO – Val 202 676 clean Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot - z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto - v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško. Damjan Zorc si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.<p>Pred dnevi smo si privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu</p><p><p>Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot &#8211; z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto &#8211; v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško.</p> <p><strong>Damjan Zorc</strong> si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.</p></p> Sun, 09 Sep 2018 08:00:00 +0000 Muzej na prostem v Rogatcu Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.<p>Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone</p><p><p>Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/09/02/Jakobskidol3940935.mp3 RTVSLO – Val 202 567 clean Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.<p>Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone</p><p><p>Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.</p></p> Sun, 02 Sep 2018 08:00:00 +0000 Jakobski dol Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije – Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem. V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija Le torri di Slivia, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi Corrado Greco, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici. <p>S traktorjem do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa </p><p><p>Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije &#8211; Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem.</p> <p>V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija <a href="http://www.grottatorridislivia.it/"><strong>Le torri di Slivia</strong></a>, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi <strong>Corrado Greco</strong>, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici.</p> <p>Od 1. julija do 15. septembra so ogledi jame štirikrat dnevno (10.30, 12.00, 14.00 in ob 15.30), marca, aprila, maja, junija, oktobra in novembra pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih (ob 10.30, 14.00 in ob 15.30). Pozimi pa zaradi prezimovanja netopirjev, malih in velikih podkovnjakov, Pejco v Lascu oziroma Le torri di Slivia zaprejo in pustijo pri miru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_111157.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_083638.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_105212.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_105052.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104048.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104103.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095409.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095554.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095728.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100223.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100341.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100741.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100827.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100904.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101053.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101140.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_1013570.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101727.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_102008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103042.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103355.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103631.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_110636.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/24/PejcavLascu-LetorridiSlivia3933450.mp3 RTVSLO – Val 202 662 clean Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije – Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem. V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija Le torri di Slivia, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi Corrado Greco, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici. <p>S traktorjem do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa </p><p><p>Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije &#8211; Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem.</p> <p>V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija <a href="http://www.grottatorridislivia.it/"><strong>Le torri di Slivia</strong></a>, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi <strong>Corrado Greco</strong>, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici.</p> <p>Od 1. julija do 15. septembra so ogledi jame štirikrat dnevno (10.30, 12.00, 14.00 in ob 15.30), marca, aprila, maja, junija, oktobra in novembra pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih (ob 10.30, 14.00 in ob 15.30). Pozimi pa zaradi prezimovanja netopirjev, malih in velikih podkovnjakov, Pejco v Lascu oziroma Le torri di Slivia zaprejo in pustijo pri miru.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_111157.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_083638.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_105212.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_105052.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104048.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104257.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_104103.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095409.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095554.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_095728.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100223.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100341.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100741.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100827.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_100904.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101053.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101140.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_1013570.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_101727.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_102008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103042.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103355.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_103631.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/08/20180815_110636.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 26 Aug 2018 08:00:00 +0000 Pejca v Lascu - Le torri di Slivia Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov. Enega najlepših pogledov na Snežnik si je na najbolj vroč letošnji dan privoščil Damjan Zorc. <p>Mašun je skriti gozdni biser, od koder je eden najlepših pogledov na Snežnik. Dosežemo ga lahko prek Knežaka ali pa Sviščakov</p><p><p>Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj.</p> <p>Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/19/GozdnaunapotinhiaMaun3928056.mp3 RTVSLO – Val 202 659 clean Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov. Enega najlepših pogledov na Snežnik si je na najbolj vroč letošnji dan privoščil Damjan Zorc. <p>Mašun je skriti gozdni biser, od koder je eden najlepših pogledov na Snežnik. Dosežemo ga lahko prek Knežaka ali pa Sviščakov</p><p><p>Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj.</p> <p>Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov.</p></p> Sun, 19 Aug 2018 08:00:00 +0000 Gozdna učna pot in hiša Mašun Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče. Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu. <p>Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče</p><p><p>Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira <a href="http://www.ratece-planica.si/">Turistično društvo Rateče &#8211; Planica</a> na vaškem trgu. Sicer pa so bile Rateče tudi ena od točk letošnjega popotovanja <a href="http://www.alpconv.org/EN/ACTIVITIES/WEAREALPS/WEAREALPS2018/default.html">We are Alps</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7093.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7095.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7091.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7097.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7096.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7098.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7087.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7090.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/12/Ratee3922473.mp3 RTVSLO – Val 202 455 clean Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče. Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu. <p>Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče</p><p><p>Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira <a href="http://www.ratece-planica.si/">Turistično društvo Rateče &#8211; Planica</a> na vaškem trgu. Sicer pa so bile Rateče tudi ena od točk letošnjega popotovanja <a href="http://www.alpconv.org/EN/ACTIVITIES/WEAREALPS/WEAREALPS2018/default.html">We are Alps</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7093.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7095.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7091.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7097.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7096.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7098.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7087.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7090.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 12 Aug 2018 08:00:00 +0000 Rateče Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom. <p>Mladi iz Bohinja za osemdeset dni prevzeli vlogo pastirjev in sirarjev na planini Krstenica, 1670 metrov visoko med Bohinjskim jezerom in Triglavom </p><p><p>Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0344.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0392.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347405'> Planina Krstenica, 1670 m </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0363.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0364.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0378.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0353.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347395'> Veronika Hribar </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0374.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0372.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0388.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0381-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0380.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0361.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347396'> Planina Krstenica </figcaption></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/08/03/Vdolinonameravajoposlatitonosira3916273.mp3 RTVSLO – Val 202 685 clean Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom. <p>Mladi iz Bohinja za osemdeset dni prevzeli vlogo pastirjev in sirarjev na planini Krstenica, 1670 metrov visoko med Bohinjskim jezerom in Triglavom </p><p><p>Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom.</p> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0344.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0392.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347405'> Planina Krstenica, 1670 m </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0363.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0364.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0378.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0353.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347395'> Veronika Hribar </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0374.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0372.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0388.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0381-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0380.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_0361.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-347396'> Planina Krstenica </figcaption></figure> </div></p> Sun, 05 Aug 2018 08:00:00 +0000 V dolino nameravajo poslati tono sira Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali? <p>Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami</p><p><p>Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali, vse to boste izvedeli v Nedeljskem izletu!</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/28/NaravniparkDebelirti3911638.mp3 RTVSLO – Val 202 630 clean Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali? <p>Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami</p><p><p>Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali, vse to boste izvedeli v Nedeljskem izletu!</p></p> Sun, 29 Jul 2018 08:00:00 +0000 Naravni park Debeli rtič Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. Belo jezero, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih sto kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime 'belo' in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji We are Alps – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije. <p>Nizozemsko jezero v Avstriji. Za vse je kriv James Bond.</p><p><p>Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. <a href="https://www.weissensee.com/">Belo jezero</a>, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih 70 kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime &#8216;belo&#8217; in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji <a href="http://www.alpconv.org/en/activities/wearealps/WeareAlps2018/default.html">We are Alps</a> – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7017.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7069.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7022.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7037.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7062.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7067.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7030.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7040.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7034.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/20/Belojezero3906559.mp3 RTVSLO – Val 202 517 clean Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. Belo jezero, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih sto kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime 'belo' in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji We are Alps – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije. <p>Nizozemsko jezero v Avstriji. Za vse je kriv James Bond.</p><p><p>Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. <a href="https://www.weissensee.com/">Belo jezero</a>, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih 70 kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime &#8216;belo&#8217; in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji <a href="http://www.alpconv.org/en/activities/wearealps/WeareAlps2018/default.html">We are Alps</a> – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7017.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7069.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7022.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7037.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7062.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7067.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7030.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7040.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/07/img_7034.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 22 Jul 2018 08:00:00 +0000 Belo jezero Pred okroglim mesecem dni je dočakal zaključek glavne faze obnove grad Kôstel, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa postopoma, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, pa Napoleona in komuniste. Požgan in porušen je bil večkrat… nič čudnega, da zdaj spet zgleda kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.<p>Grad Kostel, nekoč latinsko Castellum, je preživel številne turške vpade in Napoleona</p><p><p>Pred okroglim mesecem dni je dočakal konec glavnega dela obnove <a href="http://www.kostel.si/page/page.asp?id_informacija=232&amp;id_language=1&amp;id_meta_type=57">grad Kostel</a>, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa počasi, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, Napoleona in partizane. Večkrat je bil požgan in porušen … Nič čudnega, da je zdaj spet videti kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/15/GradKstel3901841.mp3 RTVSLO – Val 202 706 clean Pred okroglim mesecem dni je dočakal zaključek glavne faze obnove grad Kôstel, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa postopoma, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, pa Napoleona in komuniste. Požgan in porušen je bil večkrat… nič čudnega, da zdaj spet zgleda kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.<p>Grad Kostel, nekoč latinsko Castellum, je preživel številne turške vpade in Napoleona</p><p><p>Pred okroglim mesecem dni je dočakal konec glavnega dela obnove <a href="http://www.kostel.si/page/page.asp?id_informacija=232&amp;id_language=1&amp;id_meta_type=57">grad Kostel</a>, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa počasi, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, Napoleona in partizane. Večkrat je bil požgan in porušen … Nič čudnega, da je zdaj spet videti kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.</p></p> Sun, 15 Jul 2018 08:00:00 +0000 Grad Kôstel Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v Dordolli, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline. Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti We are Alps, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.<p>Mala vasica sredi Aupaske doline</p><p><p>Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v <a href="http://it.tiereviere.net/">Dordolli</a>, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline.</p> <p>Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti<a href="http://www.alpconv.org/en/activities/wearealps/WeareAlps2018/default.html"> We are Alps</a>, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7102.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7108.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7109.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7112.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7122.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7115.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7117.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7124.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7125.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7128.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7131.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7132.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7133.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7134.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7138.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7141.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7143.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7150.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7157.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7160.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7163.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7166.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/08/Dordolla3896277.mp3 RTVSLO – Val 202 640 clean Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v Dordolli, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline. Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti We are Alps, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.<p>Mala vasica sredi Aupaske doline</p><p><p>Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v <a href="http://it.tiereviere.net/">Dordolli</a>, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline.</p> <p>Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti<a href="http://www.alpconv.org/en/activities/wearealps/WeareAlps2018/default.html"> We are Alps</a>, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7102.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7108.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7109.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7112.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7122.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7115.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7117.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7124.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7125.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7128.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7131.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7132.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7133.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7134.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7138.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7141.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7143.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7150.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7157.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7160.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7163.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/img_7166.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 08 Jul 2018 08:00:00 +0000 Dordolla Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19-tega stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.<p>O impresivni zbirki vrta, barvitosti, aromah in čajnih mešanicah</p><p><p>Nadaljujemo s serijo nedeljskih izletov po bolj ali manj znanih slovenskih parkih in vrtovih. Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19. stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete <a href="https://www.ihps-zelisca.si/">Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_103005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_102955.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_115914.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_112302.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_103052.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/07/01/Vrtzdravilnihinaromatinihrastlinalec3887105.mp3 RTVSLO – Val 202 669 clean Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19-tega stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.<p>O impresivni zbirki vrta, barvitosti, aromah in čajnih mešanicah</p><p><p>Nadaljujemo s serijo nedeljskih izletov po bolj ali manj znanih slovenskih parkih in vrtovih. Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19. stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete <a href="https://www.ihps-zelisca.si/">Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin</a>.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_103005.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_102955.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_115914.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_112302.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/06/20180620_103052.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 01 Jul 2018 08:00:00 +0000 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin Žalec Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu. Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine. <p>Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu</p><p><p>Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/24/PlenikovahiainvrtvLjubljani3881321.mp3 RTVSLO – Val 202 909 clean Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu. Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine. <p>Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu</p><p><p>Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine.</p></p> Sun, 24 Jun 2018 08:00:00 +0000 Plečnikova hiša in vrt v Ljubljani Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja. Šli smo do parka, ki je bil predolgo časa kot kakšna zaspana kraljična.<p>Ob gradu Turnišče se bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik</p><p><p>Tudi to nedeljo vas bo Val 202 povabil na izlet v enega od slovenskih parkov. Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-f974cc23e9bb935f4f95e8150e61efa6-v-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-1f3a4e3662806f9f6d64831344242506-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-2f8961b55695a4711ae358903c519c95-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-22d4dbbf268e1f0d0f15260ab0736118-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-34bb3dacdd9dbc1013599b3da4131bca-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-37a9e2de1f680e93f66de8b3541b42c7-v.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/08/ParkTurnie3859674.mp3 RTVSLO – Val 202 690 clean Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja. Šli smo do parka, ki je bil predolgo časa kot kakšna zaspana kraljična.<p>Ob gradu Turnišče se bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik</p><p><p>Tudi to nedeljo vas bo Val 202 povabil na izlet v enega od slovenskih parkov. Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-f974cc23e9bb935f4f95e8150e61efa6-v-2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-1f3a4e3662806f9f6d64831344242506-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-2f8961b55695a4711ae358903c519c95-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-22d4dbbf268e1f0d0f15260ab0736118-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-34bb3dacdd9dbc1013599b3da4131bca-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img-37a9e2de1f680e93f66de8b3541b42c7-v.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 10 Jun 2018 08:00:00 +0000 Park Turnišče Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda. <p>Odpravite se na nedeljski izlet v alpski botanični vrt Juliana v Trento</p><p><p>Ni treba poznati legende o bogovih, ki naj bi menda nekoč davno živeli v Trenti, da vemo, da je Soška dolina res po malem rajska, vsaj ko ji to dopušča letni čas. Pod Vršičem pa je še kraj, ki ga je že Julius Kugy poimenoval osrečujoče počivališče bogov. Kugy si je alpski botanični vrt, ki ga je leta 1926 ustanovil njegov prijatelj, tržaški posestnik<strong> Albert Bois de Chesne</strong>, zamislil kot sprehod iz alpske doline na vršac.</p> <p>Danes v vrtu uspeva vsaj šeststo različnih alpskih, predalpskih in kraških rastlinskih vrst. Seveda tudi planika, pa triglavska roža, ki v vrtu, če zacveti, zacveti le z enim samim cvetom. Posebna rastlina je tudi šopasti repušnik, geološko stara vrsta, ki se je po ledenih dobah ohranila le na nekaterih rastiščih v Južnih Alpah. Sedemdeset rastlinskih vrst v Juliani je zavarovanih, vse od leta 1951 pa je kot spomenik oblikovane narave zavarovan tudi sam vrt, za katerega že več kot pet desetletij skrbi<strong><a href="http://www.pms-lj.si/juliana/si/o-nas"> Prirodoslovni muzej Slovenije</a>.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6951.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6984.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6954.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6956.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6958.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6960.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6962.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6964.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6965.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6966.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6969.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6971.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6973.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6974.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6975.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6976.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6977.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6981.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6982.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6985.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6988.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6991.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6989.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6994.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6998.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7003.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7006.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6993.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6997.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/03/AlpskibotaninivrtJuliana3853575.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda. <p>Odpravite se na nedeljski izlet v alpski botanični vrt Juliana v Trento</p><p><p>Ni treba poznati legende o bogovih, ki naj bi menda nekoč davno živeli v Trenti, da vemo, da je Soška dolina res po malem rajska, vsaj ko ji to dopušča letni čas. Pod Vršičem pa je še kraj, ki ga je že Julius Kugy poimenoval osrečujoče počivališče bogov. Kugy si je alpski botanični vrt, ki ga je leta 1926 ustanovil njegov prijatelj, tržaški posestnik<strong> Albert Bois de Chesne</strong>, zamislil kot sprehod iz alpske doline na vršac.</p> <p>Danes v vrtu uspeva vsaj šeststo različnih alpskih, predalpskih in kraških rastlinskih vrst. Seveda tudi planika, pa triglavska roža, ki v vrtu, če zacveti, zacveti le z enim samim cvetom. Posebna rastlina je tudi šopasti repušnik, geološko stara vrsta, ki se je po ledenih dobah ohranila le na nekaterih rastiščih v Južnih Alpah. Sedemdeset rastlinskih vrst v Juliani je zavarovanih, vse od leta 1951 pa je kot spomenik oblikovane narave zavarovan tudi sam vrt, za katerega že več kot pet desetletij skrbi<strong><a href="http://www.pms-lj.si/juliana/si/o-nas"> Prirodoslovni muzej Slovenije</a>.</strong></p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6951.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7008.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6984.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6954.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6956.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6958.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6960.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6962.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6964.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6965.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6966.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6969.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6971.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6973.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6974.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6975.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6976.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6977.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6981.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6982.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6985.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6988.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6991.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6989.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6994.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6998.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7003.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7004.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_7006.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6993.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/05/img_6997.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Mon, 04 Jun 2018 08:00:00 +0000 Alpski botanični vrt Juliana Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/06/03/AlpskibotaninivrtJuliana3853578.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda. Sun, 03 Jun 2018 08:00:00 +0000 Alpski botanični vrt Juliana Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev , ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk – tu ni prepovedano…<p>Neograjena naravna vrednota sredi milih gričev, ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v prihodnosti</p><p><p>Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev, ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk &#8211; tu ni prepovedano….</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/27/ZagrakilogprikocjanunaDolenjskem3846933.mp3 RTVSLO – Val 202 642 clean Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev , ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk – tu ni prepovedano…<p>Neograjena naravna vrednota sredi milih gričev, ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v prihodnosti</p><p><p>Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev, ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk &#8211; tu ni prepovedano….</p></p> Sun, 27 May 2018 08:00:00 +0000 Zagraški log pri Škocjanu na Dolenjskem Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega – visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega – ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.<p>Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev</p><p><p>Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega &#8211; visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega &#8211; ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/20/Vrtkaktusov3836986.mp3 RTVSLO – Val 202 630 clean Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega – visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega – ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.<p>Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev</p><p><p>Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega &#8211; visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega &#8211; ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.</p></p> Sun, 20 May 2018 08:00:00 +0000 Vrt kaktusov Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje. In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.<p>Bi sprejeli povabilo v preteklost? V kino dvorano brez letečih super junakov, brez pokovke in kokakole ter po možnosti še s tremi pavzami za menjavo koluta</p><p><p>Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje.</p> <p>In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/41646464942_679db51733_o-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817671637_918a3d0142_o-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817656257_490a7726a1_o-1-e1526204876869.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817654257_67dd8e11ed_o.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>* V posnetku smo napačno naslovili ormoškega župana Alojza Soka. Za napako se opravičujemo.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/11/KinoOrmo3828515.mp3 RTVSLO – Val 202 689 clean Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje. In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.<p>Bi sprejeli povabilo v preteklost? V kino dvorano brez letečih super junakov, brez pokovke in kokakole ter po možnosti še s tremi pavzami za menjavo koluta</p><p><p>Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje.</p> <p>In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/41646464942_679db51733_o-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817671637_918a3d0142_o-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817656257_490a7726a1_o-1-e1526204876869.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/26817654257_67dd8e11ed_o.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>* V posnetku smo napačno naslovili ormoškega župana Alojza Soka. Za napako se opravičujemo.</p></p> Sun, 13 May 2018 08:00:00 +0000 Kino Ormož Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.<p>Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Največkrat so krivi za potrese, poplave in druge nesreče.</p><p><p>Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, <strong>kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.</strong></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/05/06/Zmajvsehzmajev3822422.mp3 RTVSLO – Val 202 511 clean Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.<p>Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Največkrat so krivi za potrese, poplave in druge nesreče.</p><p><p>Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, <strong>kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.</strong></p></p> Sun, 06 May 2018 08:00:00 +0000 Zmaj vseh zmajev Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.<p>Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi</p><p><p>Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že <strong>Janez Vajkard Valvazor</strong>, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.</p> <p>Osrednja znamenitost tamkajšnjega<a href="https://www.notranjski-park.si/kultura/muzej-cerkniskega-jezera" target="_blank" rel="noopener"> Muzeja Cerkniškega jezera</a>, ki ga je zasnoval <strong>Vekoslav Kebe, </strong>je živa maketa Cerkniškega jezera.</p> <blockquote><p>Tri dimenzionalen prikaz površja cerkniškega polja, ki ga gospod Kebe pozna kot svojo dlan in ga, ob razlagi pojavov, dobesedno poplavi z vodo in nato še osuši pred našimi očmi. Natanko tako kot se to vsako leto malo drugače dogaja na Cerkniškem jezeru. <u></u></p></blockquote> <p>Za izdelavo žive makete Cerkniškega jezera z natančno odmerjenimi nagibi makete polja, skritimi vodnimi črpalkami in zvočnimi efekti je potreboval kar tri leta. Da se je projekta sploh lotil pa je krivo neznanje; tudi v aktualnih šolskih učbenikih je po njegovem še vedno preveč napačnih podatkov in zgrešenih interpretacij o presihajočem jezeru.</p> <blockquote><p>Življenje ljudi na Cerkniškem polju je že od nekdaj neločljivo povezano z jezerom. Poleg konja in voza je imela vsaka kmetija tudi vsaj en čoln, raje še več.</p></blockquote> <p>Pa ne čolniče za rekreacijo: prave plovne tovornjake, dolge tudi več kot 12 metrov z osupljivo nosilnostjo, saj so v njih prevažali tudi živino. Plovila so morala biti čvrsta, z nizkim ugrezom in dovolj široka, zato so boke notranjskega drevaka iztesali iz na pol prerezanega debla jelke, dno, kljun in krmo pa so naredili iz debelih desk.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_093055.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_100320.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_105536.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_090348.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/28/DediinaNotranjskegaparka3816678.mp3 RTVSLO – Val 202 649 clean Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.<p>Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi</p><p><p>Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že <strong>Janez Vajkard Valvazor</strong>, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.</p> <p>Osrednja znamenitost tamkajšnjega<a href="https://www.notranjski-park.si/kultura/muzej-cerkniskega-jezera" target="_blank" rel="noopener"> Muzeja Cerkniškega jezera</a>, ki ga je zasnoval <strong>Vekoslav Kebe, </strong>je živa maketa Cerkniškega jezera.</p> <blockquote><p>Tri dimenzionalen prikaz površja cerkniškega polja, ki ga gospod Kebe pozna kot svojo dlan in ga, ob razlagi pojavov, dobesedno poplavi z vodo in nato še osuši pred našimi očmi. Natanko tako kot se to vsako leto malo drugače dogaja na Cerkniškem jezeru. <u></u></p></blockquote> <p>Za izdelavo žive makete Cerkniškega jezera z natančno odmerjenimi nagibi makete polja, skritimi vodnimi črpalkami in zvočnimi efekti je potreboval kar tri leta. Da se je projekta sploh lotil pa je krivo neznanje; tudi v aktualnih šolskih učbenikih je po njegovem še vedno preveč napačnih podatkov in zgrešenih interpretacij o presihajočem jezeru.</p> <blockquote><p>Življenje ljudi na Cerkniškem polju je že od nekdaj neločljivo povezano z jezerom. Poleg konja in voza je imela vsaka kmetija tudi vsaj en čoln, raje še več.</p></blockquote> <p>Pa ne čolniče za rekreacijo: prave plovne tovornjake, dolge tudi več kot 12 metrov z osupljivo nosilnostjo, saj so v njih prevažali tudi živino. Plovila so morala biti čvrsta, z nizkim ugrezom in dovolj široka, zato so boke notranjskega drevaka iztesali iz na pol prerezanega debla jelke, dno, kljun in krmo pa so naredili iz debelih desk.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_093055.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_100320.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_105536.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/04/img_20180425_090348.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 29 Apr 2018 08:00:00 +0000 Dediščina Notranjskega parka Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.<p>Rudnik živega srebra Idrija je 500 let dajal kruh številnim generacijam rudarjev in njihovim družinam</p><p><p>Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.</p> <p></p> <p><a href="https://vimeo.com/259589415">Rudnik živega srebra Idrija &#8211; predstavitveni film 2018</a> from <a href="https://vimeo.com/stanejersic">Stane Jersic</a> on <a href="https://vimeo.com">Vimeo</a>.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/15/RudnikivegasrebraIdrija3801948.mp3 RTVSLO – Val 202 620 clean Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.<p>Rudnik živega srebra Idrija je 500 let dajal kruh številnim generacijam rudarjev in njihovim družinam</p><p><p>Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.</p> <p></p> <p><a href="https://vimeo.com/259589415">Rudnik živega srebra Idrija &#8211; predstavitveni film 2018</a> from <a href="https://vimeo.com/stanejersic">Stane Jersic</a> on <a href="https://vimeo.com">Vimeo</a>.</p></p> Sun, 15 Apr 2018 08:00:00 +0000 Rudnik živega srebra Idrija Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.<p>Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo</p><p><p>Zavest, da gre za Slovenca, se je začela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vse večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so ob 130. obletnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil kot tudi njegove izjemne osebnosti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/img_0498.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/img_0502.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/04/08/PuhovmuzejvSakuaku3794564.mp3 RTVSLO – Val 202 591 clean Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.<p>Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo</p><p><p>Zavest, da gre za Slovenca, se je začela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vse večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so ob 130. obletnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil kot tudi njegove izjemne osebnosti.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/img_0498.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/03/img_0502.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 08 Apr 2018 07:00:00 +0000 Puhov muzej v Sakušaku Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.<p>Tokrat smo obiskali slovensko obalo, natančneje Piran, kjer se je rodil Giuseppe Tartini</p><p><p>Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije &#8211; je Giuseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/31/TartinijevarojstnahiavPiranu3787328.mp3 RTVSLO – Val 202 689 clean Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.<p>Tokrat smo obiskali slovensko obalo, natančneje Piran, kjer se je rodil Giuseppe Tartini</p><p><p>Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije &#8211; je Giuseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.</p></p> Sun, 01 Apr 2018 08:00:00 +0000 Tartinijeva rojstna hiša v Piranu Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc. <p>Preden je Rudolf Maister postal general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, je potoval po srednji Evropi</p><p><p>Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan &#8220;Kamnik, Maistrovo mesto&#8221;. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil &#8211; in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom &#8211; zlahka našel Damjan Zorc.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/09/MaistrovahiavKamniku3763312.mp3 RTVSLO – Val 202 660 clean Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc. <p>Preden je Rudolf Maister postal general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, je potoval po srednji Evropi</p><p><p>Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan &#8220;Kamnik, Maistrovo mesto&#8221;. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil &#8211; in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom &#8211; zlahka našel Damjan Zorc.</p></p> Sun, 11 Mar 2018 09:00:00 +0000 Maistrova hiša v Kamniku Dolenčeva kajža na koncu Doslovč je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v “žakl djana”. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige. Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka. O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.<p>"Največja umetnost je pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca"</p><p><p><a href="http://visitzirovnica.si/finzgarjeva-rojstna-hisa-v-doslovcah/">Dolenčeva kajža na koncu Doslovč</a> je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v &#8220;žakl djana&#8221;. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige.</p> <p>Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka.</p> <p>O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093737.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_083601.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_084308.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_083825.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_084014.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_095410.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093326.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093622.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093706.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093907.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093926.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093940.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_095540.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101217.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101626.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101047.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101448.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101501.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101639.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101649.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/15/RojstnahiaFranaSalekegaFingarja3739901.mp3 RTVSLO – Val 202 675 clean Dolenčeva kajža na koncu Doslovč je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v “žakl djana”. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige. Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka. O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.<p>"Največja umetnost je pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca"</p><p><p><a href="http://visitzirovnica.si/finzgarjeva-rojstna-hisa-v-doslovcah/">Dolenčeva kajža na koncu Doslovč</a> je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v &#8220;žakl djana&#8221;. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige.</p> <p>Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka.</p> <p>O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093737.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_083601.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_084308.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_083825.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_084014.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_095410.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093326.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093622.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093706.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093907.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093926.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093940.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_093959.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_095540.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101217.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101626.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101047.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101448.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101501.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101639.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/20180209_101649.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 18 Feb 2018 09:00:00 +0000 Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo – Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime, se je na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim odpravil Damjan Zorc.<p>Na najbolj zasnežen dan letošnje zime smo se odpravili na strma pobočja kopaste Kojce</p><p><p>Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo &#8211; Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi, je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime smo se odpravili na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim.</p> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/10/DomaijaFrancetaBevkavZakojci3733397.mp3 RTVSLO – Val 202 659 clean Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo – Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime, se je na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim odpravil Damjan Zorc.<p>Na najbolj zasnežen dan letošnje zime smo se odpravili na strma pobočja kopaste Kojce</p><p><p>Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo &#8211; Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi, je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime smo se odpravili na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim.</p> <p></p></p> Sun, 11 Feb 2018 09:00:00 +0000 Domačija Franceta Bevka v Zakojci Velika Polana – prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi – tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem “literarnem” izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej. Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo – takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.<p>Prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi</p><p><p>Velika Polana &#8211; prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi &#8211; tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem &#8220;literarnem&#8221; izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej.</p> <p>Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo &#8211; takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-6c5d7130960cf5f72c3fd5593a58b1ee-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-0a984842e7460cb60bd31b9e3989c7cd-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-a07f3b585d34da43988112705cabd48d-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-99b6ccdd5b7b3955649a4c4fe60e22ad-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-45a12ef4de1628ac42960cd33d2f925e-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-8c607db4d67077462cce38b53249d297-v.jpg'></a> </div></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/02/04/VelikaPolanarojstnavasMikaKranjca3727392.mp3 RTVSLO – Val 202 730 clean Velika Polana – prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi – tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem “literarnem” izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej. Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo – takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.<p>Prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi</p><p><p>Velika Polana &#8211; prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi &#8211; tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem &#8220;literarnem&#8221; izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej.</p> <p>Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo &#8211; takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-6c5d7130960cf5f72c3fd5593a58b1ee-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-0a984842e7460cb60bd31b9e3989c7cd-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-a07f3b585d34da43988112705cabd48d-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-99b6ccdd5b7b3955649a4c4fe60e22ad-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-45a12ef4de1628ac42960cd33d2f925e-v.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/img-8c607db4d67077462cce38b53249d297-v.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Sun, 04 Feb 2018 09:00:00 +0000 Velika Polana, rojstna vas Miška Kranjca Obiskali smo spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let-če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija. <p>Spominska hiša Otona Župančiča v Vinici</p><p><p>Niz štirih nedelj okrog slovenskega kulturnega praznika bomo izkoristili za izlet k štirim književnikom, ki so na svojske načine povezani s Prešernom.</p> <p>Začenjamo s spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let &#8211; če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija. <strong>Otona Župančiča</strong> in njegov poslednji svinčnik je obiskal Damjan Zorc.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/28/SpominskahiaOtonaupaniavVinici3720000.mp3 RTVSLO – Val 202 633 clean Obiskali smo spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let-če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija. <p>Spominska hiša Otona Župančiča v Vinici</p><p><p>Niz štirih nedelj okrog slovenskega kulturnega praznika bomo izkoristili za izlet k štirim književnikom, ki so na svojske načine povezani s Prešernom.</p> <p>Začenjamo s spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let &#8211; če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija. <strong>Otona Župančiča</strong> in njegov poslednji svinčnik je obiskal Damjan Zorc.</p></p> Sun, 28 Jan 2018 09:00:00 +0000 Spominska hiša Otona Župančiča v Vinici Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.<p>Bela cerkev je vas v osrčju Dolenjske, v kateri so nekdanjo šolo spremenili v Hišo žive dediščine</p><p><p>Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.</p> <blockquote><p>&#8220;Zwittrova dvorana se imenuje po zgodovinarju, ki je bil rojen v Beli cerkvi. Gre za osrednji prostor hiše. Ko smo hišo gradili, je bila ideja, da bi imel vsak od 109 prebivalcev svoj stol v dvorani.&#8221; &#8211; Katarina Gunde</p></blockquote> <p>Možnost uporabljati lepe, sodobne in urejene prostore so domačini pograbili z obema rokama in bojazen, da hiša ne bi upravičila imena <a href="http://tic.smarjeske-toplice.si/sl/hisa.html">Hiša žive dediščine</a> je  popolnoma odveč. V njej je vedno živahno. Poleg vinogradnikov imajo tu svoje društvene prostore tudi Društvo podeželskih žena, pa Upokojensko društvo, Društvo za biodinamično gospodarjenje, enološki laboratorij in tako naprej – vse do godbenikov.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p> <p>Foto: Arhiv Občine Šmarješke Toplice</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije-lonc2a6zevina.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/kuhinja-jpg.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije-orant.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/akratova-soba.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/vinjevrika-pogac2a6za.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/21/HiaivedediineBelacerkev3712837.mp3 RTVSLO – Val 202 681 clean Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.<p>Bela cerkev je vas v osrčju Dolenjske, v kateri so nekdanjo šolo spremenili v Hišo žive dediščine</p><p><p>Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.</p> <blockquote><p>&#8220;Zwittrova dvorana se imenuje po zgodovinarju, ki je bil rojen v Beli cerkvi. Gre za osrednji prostor hiše. Ko smo hišo gradili, je bila ideja, da bi imel vsak od 109 prebivalcev svoj stol v dvorani.&#8221; &#8211; Katarina Gunde</p></blockquote> <p>Možnost uporabljati lepe, sodobne in urejene prostore so domačini pograbili z obema rokama in bojazen, da hiša ne bi upravičila imena <a href="http://tic.smarjeske-toplice.si/sl/hisa.html">Hiša žive dediščine</a> je  popolnoma odveč. V njej je vedno živahno. Poleg vinogradnikov imajo tu svoje društvene prostore tudi Društvo podeželskih žena, pa Upokojensko društvo, Društvo za biodinamično gospodarjenje, enološki laboratorij in tako naprej – vse do godbenikov.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p> <p>Foto: Arhiv Občine Šmarješke Toplice</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije-lonc2a6zevina.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/kuhinja-jpg.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/dezela-arheologije-orant.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/akratova-soba.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/vinjevrika-pogac2a6za.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 21 Jan 2018 09:00:00 +0000 Hiša žive dediščine, Bela cerkev V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi Vila Mayer, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini. V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.<p>V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep</p><p><p>V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi <a href="http://vila-mayer.si/">Vila Mayer</a>, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini.</p> <p>V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/01.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281524'> Vila Mayer na začetku 20. stoletja, zasnovana kot enodružinska hiša z odvetniško pisarno. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/02.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281525'> dr. Fran Mayer (1886–1940), odvetnik in šoštanjski župan med svetovnima vojnama, ki je dal postaviti Vilo Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/03.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281526'> Družina Mayer, ki je živela v vili: prvorojenec Anče (v vojaški uniformi), dr. Fran Mayer, Dušan, Majka in mati Marija. Posneto spomladi 1917 v Mayerjevem vrtu pri vili. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/04.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281527'> Mayerjevi otroci: Majka, Anče in Dušan, na začetku 20. stoletja. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/07-mayerjev-salon.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281533'> Salon v prvem nadstropju Vile Mayer, kjer so nekoč Mayerji kot ugledni meščani sprejemali svoje goste. Danes je salon protokolarni prostor in hkrati uradni prostor za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/12-vrtnarska-zbirka.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281535'> Hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarskega mojstra Alojza Kojca (1898–1945) v kletnem prostoru vile. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/13-mayerjeva-spominska-soba.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281537'> V Vili Mayer je danes spominska soba družine Mayer z reprodukcijami fotografij iz njihovega družinskega albuma in ambientalno postavitvijo odvetniške pisarne. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/08.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281528'> V prvem nadstropju vile je stalna kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnik (1888–1960). Razstavljenih je okrog 60 od več kot 400 evidentiranih Napotnikovih umetnin. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/10-ivan-napotnik-mac2a6zka-1920-orehov-les.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281530'> Mačka, 1920, orehov les, kipar Ivan Napotnik. V lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/16.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281532'> Cvetoči tulipanovec v vrtu Vile Mayer, najverjetneje zasajen okrog leta 1900. Drevo je visoko okrog 22 m, obseg debla na prsni višini je 245 cm. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/14-podstreije.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281531'> Podstrešje vile s starimi igračami, kamor se prihajajo igrat otroci iz bližnjega Vrtca Šoštanj. </figcaption></figure> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/Prikupnaotanjskavila3706109.mp3 RTVSLO – Val 202 734 clean V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi Vila Mayer, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini. V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.<p>V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep</p><p><p>V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi <a href="http://vila-mayer.si/">Vila Mayer</a>, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini.</p> <p>V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/01.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281524'> Vila Mayer na začetku 20. stoletja, zasnovana kot enodružinska hiša z odvetniško pisarno. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/02.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281525'> dr. Fran Mayer (1886–1940), odvetnik in šoštanjski župan med svetovnima vojnama, ki je dal postaviti Vilo Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/03.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281526'> Družina Mayer, ki je živela v vili: prvorojenec Anče (v vojaški uniformi), dr. Fran Mayer, Dušan, Majka in mati Marija. Posneto spomladi 1917 v Mayerjevem vrtu pri vili. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/04.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281527'> Mayerjevi otroci: Majka, Anče in Dušan, na začetku 20. stoletja. Iz fotoalbuma družine Mayer. Arhiv Vile Mayer. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/07-mayerjev-salon.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281533'> Salon v prvem nadstropju Vile Mayer, kjer so nekoč Mayerji kot ugledni meščani sprejemali svoje goste. Danes je salon protokolarni prostor in hkrati uradni prostor za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/12-vrtnarska-zbirka.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281535'> Hortikulturna zbirka šoštanjskega vrtnarskega mojstra Alojza Kojca (1898–1945) v kletnem prostoru vile. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/13-mayerjeva-spominska-soba.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281537'> V Vili Mayer je danes spominska soba družine Mayer z reprodukcijami fotografij iz njihovega družinskega albuma in ambientalno postavitvijo odvetniške pisarne. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/08.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281528'> V prvem nadstropju vile je stalna kiparska zbirka akademskega kiparja Ivana Napotnik (1888–1960). Razstavljenih je okrog 60 od več kot 400 evidentiranih Napotnikovih umetnin. Zbirka je v lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/10-ivan-napotnik-mac2a6zka-1920-orehov-les.jpeg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281530'> Mačka, 1920, orehov les, kipar Ivan Napotnik. V lasti Občine Šoštanj. Foto: Uroš Acman </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/16.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281532'> Cvetoči tulipanovec v vrtu Vile Mayer, najverjetneje zasajen okrog leta 1900. Drevo je visoko okrog 22 m, obseg debla na prsni višini je 245 cm. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/14-podstreije.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-281531'> Podstrešje vile s starimi igračami, kamor se prihajajo igrat otroci iz bližnjega Vrtca Šoštanj. </figcaption></figure> </div></p> Sun, 14 Jan 2018 09:00:00 +0000 Prikupna šoštanjska vila Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu – s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.<p>Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer.</p><p><p>Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu &#8211; s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/01/15/VilaVipole3706114.mp3 RTVSLO – Val 202 709 clean Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu – s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.<p>Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer.</p><p><p>Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu &#8211; s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer.</p> <p>Evropsko leto kulturne dediščine. Zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi s pomočjo evropskih sredstev.</p> <p>Oddajo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.</p></p> Sun, 31 Dec 2017 09:00:00 +0000 Vila Vipolže RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze. Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze. sl Sun, 06 Nov 2022 09:00:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/izlet/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 06 Nov 2022 09:00:00 +0000 Nedeljski izlet