News & Politics (C) RTVSLO 2017 Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/ Nočni obisk https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/2847501/nocniobisk_1400x1400.jpg Danes se tudi hemofiliki staramo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nočni program je priložnost za spoznavanje novih in zanimivih ljudi, ki v pogovoru odkrijejo del svojega življenja. V noči s sobote na nedeljo nam je gost Nočnega obiska tako povedal, kakšno je življenje s kronično boleznijo – s hemofilijo. Renato Bric nam je razkril, kakšne ovire je zaradi hemofilije že premagal in kakšni izzivi so še pred njim. Zaposlen je na Televiziji Slovenija; mnogi ga poznajo po aktivnem ozaveščanju o hemofiliji in sorodnih krvnih motnjah. </p> </body> </html> 174884385 RTVSLO – Prvi 5986 clean Danes se tudi hemofiliki staramo<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nočni program je priložnost za spoznavanje novih in zanimivih ljudi, ki v pogovoru odkrijejo del svojega življenja. V noči s sobote na nedeljo nam je gost Nočnega obiska tako povedal, kakšno je življenje s kronično boleznijo – s hemofilijo. Renato Bric nam je razkril, kakšne ovire je zaradi hemofilije že premagal in kakšni izzivi so še pred njim. Zaposlen je na Televiziji Slovenija; mnogi ga poznajo po aktivnem ozaveščanju o hemofiliji in sorodnih krvnih motnjah. </p> </body> </html> Sun, 03 Jul 2022 05:45:00 +0000 Renato Bric V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin. 174884247 RTVSLO – Prvi 1164 clean V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin. Fri, 01 Jul 2022 22:15:00 +0000 Marjan Kralj Konec maja se je v Abu Dhabiju zbralo 40 kuharskih ekip z vsega sveta in se potegovalo za naziv najboljšega svetovnega chefa na tekmovanju Global Chefs Challenge 2022. Med 19 finalisti je bil tudi slovenski kuharski mojster Marko Magajne, ki je na koncu s svojim pomočnikom Žigom Grofelnikom zasedel odlično deveto mesto. S čim sta prepričala žirijo, kako sta se pripravljala na tekmovanje in kakšna je njuna filozofija v kuhinji, bosta po polnoči povedala Andreji Čokl, ki ju je povabila na Nočni obisk. 174883992 RTVSLO – Prvi 3061 clean Konec maja se je v Abu Dhabiju zbralo 40 kuharskih ekip z vsega sveta in se potegovalo za naziv najboljšega svetovnega chefa na tekmovanju Global Chefs Challenge 2022. Med 19 finalisti je bil tudi slovenski kuharski mojster Marko Magajne, ki je na koncu s svojim pomočnikom Žigom Grofelnikom zasedel odlično deveto mesto. S čim sta prepričala žirijo, kako sta se pripravljala na tekmovanje in kakšna je njuna filozofija v kuhinji, bosta po polnoči povedala Andreji Čokl, ki ju je povabila na Nočni obisk. Thu, 30 Jun 2022 22:15:00 +0000 Marko Magajne in Žiga Grofelnik V četrtkovem nočnem programu bomo gostili predstavnike mariborskega Centra alternativne kulture Pekarna. Letošnja 28. obletnica ustvarjanja v tej nekdanji vojašnici v širšem središču Maribora poteka v znamenju strahu pred preselitvijo, ki jo napoveduje občina. Tamkajšnji ustvarjalci pa opozarjajo, da je dejavnost Pekarne neločljivo povezana z lokacijo in bogati tamkajšnje soseske in celotno mesto. 174883581 RTVSLO – Prvi 1956 clean V četrtkovem nočnem programu bomo gostili predstavnike mariborskega Centra alternativne kulture Pekarna. Letošnja 28. obletnica ustvarjanja v tej nekdanji vojašnici v širšem središču Maribora poteka v znamenju strahu pred preselitvijo, ki jo napoveduje občina. Tamkajšnji ustvarjalci pa opozarjajo, da je dejavnost Pekarne neločljivo povezana z lokacijo in bogati tamkajšnje soseske in celotno mesto. Wed, 29 Jun 2022 22:15:00 +0000 Center alternativne kulture Pekarna V tokratni Noči šansonov se bomo ob poslušanju njenih pesmi v prvi uri sprehodili skozi drugi del življenjepisa Édith Piaf, v drugi uri pa bomo govorili o njenih nastopih v Ameriki in poslušali posnetke z zelo uspešnega koncerta, ki ga je imela v Carnegie Hallu leta 1957. 174883534 RTVSLO – Prvi 6707 clean V tokratni Noči šansonov se bomo ob poslušanju njenih pesmi v prvi uri sprehodili skozi drugi del življenjepisa Édith Piaf, v drugi uri pa bomo govorili o njenih nastopih v Ameriki in poslušali posnetke z zelo uspešnega koncerta, ki ga je imela v Carnegie Hallu leta 1957. Tue, 28 Jun 2022 22:15:00 +0000 Noč šansonov Silvestrski poljub je zaznamoval marsikatero življenjsko zgodbo, a tako, kot je nocojšnjega gosta, verjetno ni nikogar. Zgodbo, ki se je spletla okoli tega za Slovenke in Slovence tako tradicionalnega poljuba, večina že pozna, a vendar je življenje glasbene legende Alfija Nipiča prepleteno še z mnogimi drugimi zgodbami, ki jih je vredno slišati. Nekatere izmed njih bo nekdanji pevec Ansambla bratov Avsenik in eden izmed najbolj prepoznavnih pevcev pri nas razkril poslušalkam in poslušalcem ter nočni voditeljici Luciji Grm. 174883057 RTVSLO – Prvi 6710 clean Silvestrski poljub je zaznamoval marsikatero življenjsko zgodbo, a tako, kot je nocojšnjega gosta, verjetno ni nikogar. Zgodbo, ki se je spletla okoli tega za Slovenke in Slovence tako tradicionalnega poljuba, večina že pozna, a vendar je življenje glasbene legende Alfija Nipiča prepleteno še z mnogimi drugimi zgodbami, ki jih je vredno slišati. Nekatere izmed njih bo nekdanji pevec Ansambla bratov Avsenik in eden izmed najbolj prepoznavnih pevcev pri nas razkril poslušalkam in poslušalcem ter nočni voditeljici Luciji Grm. Sun, 26 Jun 2022 22:15:00 +0000 Alfi Nipič No, pa je poletje tu. Kako lepo diši, sploh zvečer. Dan, ki se potegne daleč v večer, človeku zbuja optimizem, občutek, da je na tem svetu vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa nas na tihem gloda strah, kaj vse prinaša jesen: podražitve, mogoče spet covid – ampak predsednik Golob se trudi za nas, zaupajmo mu. Kaj pa gloda ali razveseljuje poslušalce nočnega programa? To bo v noči s sobote na nedeljo poskusila izvedeti Mojca Blažej Cirej. Le pokličite jo. 174882927 RTVSLO – Prvi 5217 clean No, pa je poletje tu. Kako lepo diši, sploh zvečer. Dan, ki se potegne daleč v večer, človeku zbuja optimizem, občutek, da je na tem svetu vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa nas na tihem gloda strah, kaj vse prinaša jesen: podražitve, mogoče spet covid – ampak predsednik Golob se trudi za nas, zaupajmo mu. Kaj pa gloda ali razveseljuje poslušalce nočnega programa? To bo v noči s sobote na nedeljo poskusila izvedeti Mojca Blažej Cirej. Le pokličite jo. Sat, 25 Jun 2022 22:15:00 +0000 Nočni pogovori z Mojco Praznujemo dan državnosti, ko obeležujemo spomin na 25. junij pred 31. leti. Takrat je Slovenija uradno postala neodvisna. V teh letih smo se velikokrat ozrli nazaj, na dogodke, ki so temeljito pretresli našo družbo, posegli v naše življenje in prinesli številne spremembe. Nekatere dobre, druge manj, a spremembe so stalnica našega življenja. Kako jih doživlja naš gost, eden tistih, ki je odločilno zaznamoval čas osamosvajanja in obdobje po njem, in kako vidi sedanjost, ki prinaša veliko izzivov za prihodnost? Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo naš nocojšnji sopotnik v nočnem programu. K pogovoru ga je povabila Nataša Ugrin Tomšič. 174882753 RTVSLO – Prvi 3298 clean Praznujemo dan državnosti, ko obeležujemo spomin na 25. junij pred 31. leti. Takrat je Slovenija uradno postala neodvisna. V teh letih smo se velikokrat ozrli nazaj, na dogodke, ki so temeljito pretresli našo družbo, posegli v naše življenje in prinesli številne spremembe. Nekatere dobre, druge manj, a spremembe so stalnica našega življenja. Kako jih doživlja naš gost, eden tistih, ki je odločilno zaznamoval čas osamosvajanja in obdobje po njem, in kako vidi sedanjost, ki prinaša veliko izzivov za prihodnost? Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, bo naš nocojšnji sopotnik v nočnem programu. K pogovoru ga je povabila Nataša Ugrin Tomšič. Fri, 24 Jun 2022 22:15:00 +0000 Milan Kučan V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor. 174882533 RTVSLO – Prvi 3247 clean V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor. Thu, 23 Jun 2022 22:15:00 +0000 David Krančan Na nočni obisk prihaja kantavtor Tadej Vesenjak, ki je aktivneje na glasbeni sceni skoraj natanko dve desetletji. Spregovoril bo o nastajanju besedil v prleškem narečju, ki vzbujajo zanimanje povsod kjer nastopi. Zanimivo pa je tudi, da svoj nove stvaritve najprej predstavi otokom v vrtcu, kjer je zaposlen kot vzgojitelj. Po eni bomo spregovorili o prireditvah ob bližnji 160 letnici rojstva slovenjegoriškega genija - tovarnarja in izumitelja Janeza Puha in izvedeli več o usodi Slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno in dodali posnetek letnega koncerta zasedbe Toti big band iz Maribora. Voditelj bo Stane Kocutar. 174882094 RTVSLO – Prvi 1966 clean Na nočni obisk prihaja kantavtor Tadej Vesenjak, ki je aktivneje na glasbeni sceni skoraj natanko dve desetletji. Spregovoril bo o nastajanju besedil v prleškem narečju, ki vzbujajo zanimanje povsod kjer nastopi. Zanimivo pa je tudi, da svoj nove stvaritve najprej predstavi otokom v vrtcu, kjer je zaposlen kot vzgojitelj. Po eni bomo spregovorili o prireditvah ob bližnji 160 letnici rojstva slovenjegoriškega genija - tovarnarja in izumitelja Janeza Puha in izvedeli več o usodi Slovenskih izgnancev v Srbiji med drugo svetovno vojno in dodali posnetek letnega koncerta zasedbe Toti big band iz Maribora. Voditelj bo Stane Kocutar. Wed, 22 Jun 2022 22:15:00 +0000 Tadej Vesenjak Violinist, skladatelj, učitelj. Srčno predan muziciranju in vzgajanju mladih. Performer, ki ga poznamo iz odličnih zasedb na številnih odrih, pogosto pa ga lahko slišimo tudi na ulicah in trgih, kamor že leta vodi mlade godalkarje, nam zvoči mestna pohajkovanja in ustavi naš korak, da naša ušesa zaplešejo v etno ritmih. Akademsko izobraženi glasbenik je bil solo violist v orkestru ljubljanske Opere, predaval je jazz improvizacijo na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je podal v vrvež ulic in igral naključnim poslušalcem, se učil novih glasbenih veščin, med drugim tudi kot solo violinist v kanadskem artističnem gledališču Cirque du Soleil. Je eden od idejnih vodij nepozabe zasedbe Terrafolk in pozneje Simboličnega orkestra. Ustvaril je izobraževalno platformo Godalkanje in Specialne delavnice, ki jih zaznamujejo inovativni didaktični pristopi do razumevanja glasbene teorije brez 5-črtnega notnega sistema. Mlade uči igranja godal na vseh nivojih. Iskriv in duhovit sogovornik bo gost voditeljice Nade Vodušek. 174882041 RTVSLO – Prvi 6185 clean Violinist, skladatelj, učitelj. Srčno predan muziciranju in vzgajanju mladih. Performer, ki ga poznamo iz odličnih zasedb na številnih odrih, pogosto pa ga lahko slišimo tudi na ulicah in trgih, kamor že leta vodi mlade godalkarje, nam zvoči mestna pohajkovanja in ustavi naš korak, da naša ušesa zaplešejo v etno ritmih. Akademsko izobraženi glasbenik je bil solo violist v orkestru ljubljanske Opere, predaval je jazz improvizacijo na ljubljanski Akademiji za glasbo, potem pa se je podal v vrvež ulic in igral naključnim poslušalcem, se učil novih glasbenih veščin, med drugim tudi kot solo violinist v kanadskem artističnem gledališču Cirque du Soleil. Je eden od idejnih vodij nepozabe zasedbe Terrafolk in pozneje Simboličnega orkestra. Ustvaril je izobraževalno platformo Godalkanje in Specialne delavnice, ki jih zaznamujejo inovativni didaktični pristopi do razumevanja glasbene teorije brez 5-črtnega notnega sistema. Mlade uči igranja godal na vseh nivojih. Iskriv in duhovit sogovornik bo gost voditeljice Nade Vodušek. Tue, 21 Jun 2022 22:15:00 +0000 Bojan Cvetrežnik Tik pred poletni solsticijem je še čas da razmišljamo o samooskrbi. Ste vedeli, da je brskanje po zemlji naravni antidepresiv? Tam so znanstveniki našli posebne bakterije, ki človeka zdravijo. Naj vas misel, da bi si sami pridelali hrano, ne plaši. Res je potrebnega veliko truda, a ob sadovih, ki vas bodo hranili sproti ali pozneje, boste spoznali, da je bila vsaka vložena minuta vredna. Ne gre le za priljubljenost, oguljene besede, ko je zaznati v besedi »vrt« nadstandard, a morda nas bo prav kriza prislila v to, da si vsaj nekaj živeža zagotovimo s svojimi rokami. In možgani. Z znanjem boste dosegali vrhove, pa ne le gurmanske, zadnji čas je, da v zemljo zakopljete trpotčev sirup. Zdaj lahko sejete še vso zelenjavo, s katero boste siti celo jesen, dolgo zimo, tja do naslednje pomladi. Samooskrbni boste z okusnimi sadeži in zelenjavo ter svojimi shranki uživali popolno aristokratsko življenje. Vas mika? Na temeljna vprašanja o samooskrbi, za zamudnike, če hočete, nam bo po polnoči odgovarjala Sanja Lončar, gonilna sila informacijskega središča zazdravje.net, direktorica zavoda za Celostno samooskrbo, predavateljica ter avtorica številnih knjižnih uspešnic o naravnih rešitvah. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec. 174881629 RTVSLO – Prvi 6381 clean Tik pred poletni solsticijem je še čas da razmišljamo o samooskrbi. Ste vedeli, da je brskanje po zemlji naravni antidepresiv? Tam so znanstveniki našli posebne bakterije, ki človeka zdravijo. Naj vas misel, da bi si sami pridelali hrano, ne plaši. Res je potrebnega veliko truda, a ob sadovih, ki vas bodo hranili sproti ali pozneje, boste spoznali, da je bila vsaka vložena minuta vredna. Ne gre le za priljubljenost, oguljene besede, ko je zaznati v besedi »vrt« nadstandard, a morda nas bo prav kriza prislila v to, da si vsaj nekaj živeža zagotovimo s svojimi rokami. In možgani. Z znanjem boste dosegali vrhove, pa ne le gurmanske, zadnji čas je, da v zemljo zakopljete trpotčev sirup. Zdaj lahko sejete še vso zelenjavo, s katero boste siti celo jesen, dolgo zimo, tja do naslednje pomladi. Samooskrbni boste z okusnimi sadeži in zelenjavo ter svojimi shranki uživali popolno aristokratsko življenje. Vas mika? Na temeljna vprašanja o samooskrbi, za zamudnike, če hočete, nam bo po polnoči odgovarjala Sanja Lončar, gonilna sila informacijskega središča zazdravje.net, direktorica zavoda za Celostno samooskrbo, predavateljica ter avtorica številnih knjižnih uspešnic o naravnih rešitvah. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec. Sun, 19 Jun 2022 22:15:00 +0000 Sanja Lončar o samooskrbi Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu. Slovi po divji, neukročeni in prvinski naravi, po številnih slapovih, ledenikih, gejzirjih in vročih vrelcih. Islandija je znana kot država, ki je obračunala z goljufivimi bankirji, in kot država, kjer je stopnja enakosti spolov največja na svetu. To je država, ki med popotniki in turisti slovi po gostoljubnih prebivalcih in visokih, pogosto celo zasoljenih cenah. Kaj pa na to poreče gostja nedeljskega Nočnega obiska Danijela Strle? Kako nam bo predstavila Islandijo? 174881474 RTVSLO – Prvi 4928 clean Islandija je otoška država v severnem Atlantskem oceanu. Slovi po divji, neukročeni in prvinski naravi, po številnih slapovih, ledenikih, gejzirjih in vročih vrelcih. Islandija je znana kot država, ki je obračunala z goljufivimi bankirji, in kot država, kjer je stopnja enakosti spolov največja na svetu. To je država, ki med popotniki in turisti slovi po gostoljubnih prebivalcih in visokih, pogosto celo zasoljenih cenah. Kaj pa na to poreče gostja nedeljskega Nočnega obiska Danijela Strle? Kako nam bo predstavila Islandijo? Sun, 19 Jun 2022 05:50:00 +0000 Danijela Strle Gost tokratnega nočnega programa bo strokovnjak za informacijske sisteme in filantrop Luka Manojlovič. Novogoričana smo na Radiu Koper sicer spoznali kot glasbenika, v vlogi klaviaturista je namreč nastopil v Studiu Hendrix s svojo takratna zasedbo The Users. V kasnejših letih pa smo njegovo ime v medijih zasledili predvsem v povezavi z dobrodelnimi projekti, kjer je v domu upokojencev med pandemijo starostnikom omogočal pogovore s svojci, učencem pa potrebno računalniško opremo za izvedbo pouka na daljavo. Danes Luka vodi posebno delavnico, kjer osnovnošolce in srednješolce seznanja z zakonitostmi informacijskih tehnologij in možnostmi, ki jih najnovejše tehnologije omogočajo za vsestranski napredek človeka. 174881101 RTVSLO - Radio Koper 2440 clean Gost tokratnega nočnega programa bo strokovnjak za informacijske sisteme in filantrop Luka Manojlovič. Novogoričana smo na Radiu Koper sicer spoznali kot glasbenika, v vlogi klaviaturista je namreč nastopil v Studiu Hendrix s svojo takratna zasedbo The Users. V kasnejših letih pa smo njegovo ime v medijih zasledili predvsem v povezavi z dobrodelnimi projekti, kjer je v domu upokojencev med pandemijo starostnikom omogočal pogovore s svojci, učencem pa potrebno računalniško opremo za izvedbo pouka na daljavo. Danes Luka vodi posebno delavnico, kjer osnovnošolce in srednješolce seznanja z zakonitostmi informacijskih tehnologij in možnostmi, ki jih najnovejše tehnologije omogočajo za vsestranski napredek človeka. Fri, 17 Jun 2022 22:15:00 +0000 Luka Manojlovič Tokratna noč šansonov bo v prvi uri posvečena pesmim, ki jih je Édith Piaf posnela v 60-ih letih 20. stoletja, napisali pa so jih številni od skladateljev, ki smo jih v doslejšnjih Nočeh šansonov že spoznali. Drugo uro pa bomo ob glasbi namenili še sprehodu skozi Édithin življenjepis, tokrat do prvih let po drugi svetovni vojni. K poslušanju vas vabi Miha Zor. 174881030 RTVSLO – Prvi 6604 clean Tokratna noč šansonov bo v prvi uri posvečena pesmim, ki jih je Édith Piaf posnela v 60-ih letih 20. stoletja, napisali pa so jih številni od skladateljev, ki smo jih v doslejšnjih Nočeh šansonov že spoznali. Drugo uro pa bomo ob glasbi namenili še sprehodu skozi Édithin življenjepis, tokrat do prvih let po drugi svetovni vojni. K poslušanju vas vabi Miha Zor. Thu, 16 Jun 2022 22:15:00 +0000 Noč šansona Na nočni klepet k voditelju Robertu Zajšku prihaja Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij. Dolgoletne športne izkušnje danes združuje z najrazličnejšimi znanji za osebno rast, ki jih je pridobila v tujini in doma. Ob koncu meseca maja pa je izšla njena osebno izpovedna knjiga z naslovom Do cilja in naprej. Po eni uri se bomo odpravili v Računalniški muzej, prvi tak v Sloveniji, nato pa vas bomo razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo v lestvici Top 17.<p>Nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij.</p><p><p>Na nočni klepet k voditelju Robertu Zajšku prihaja Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij. Dolgoletne športne izkušnje danes združuje z najrazličnejšimi znanji za osebno rast,  ki jih je pridobila v tujini in doma.  Ob koncu meseca maja pa je izšla njena  osebno izpovedna  knjiga z naslovom Do konca in naprej.<br /> Po eni uri se bomo odpravili v Računalniški muzej,  prvi tak v Sloveniji, nato pa vas bomo razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo v lestvici Top 17.</p></p> 174880598 RTVSLO – Prvi 2885 clean Na nočni klepet k voditelju Robertu Zajšku prihaja Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij. Dolgoletne športne izkušnje danes združuje z najrazličnejšimi znanji za osebno rast, ki jih je pridobila v tujini in doma. Ob koncu meseca maja pa je izšla njena osebno izpovedna knjiga z naslovom Do cilja in naprej. Po eni uri se bomo odpravili v Računalniški muzej, prvi tak v Sloveniji, nato pa vas bomo razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo v lestvici Top 17.<p>Nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij.</p><p><p>Na nočni klepet k voditelju Robertu Zajšku prihaja Brigita Langerholc Žager, nekdanja vrhunska športnica, olimpijka, Bloudkova nagrajenka in mag. menedžmenta neprofitnih organizacij. Dolgoletne športne izkušnje danes združuje z najrazličnejšimi znanji za osebno rast,  ki jih je pridobila v tujini in doma.  Ob koncu meseca maja pa je izšla njena  osebno izpovedna  knjiga z naslovom Do konca in naprej.<br /> Po eni uri se bomo odpravili v Računalniški muzej,  prvi tak v Sloveniji, nato pa vas bomo razvajali z najpopularnejšo domačo in tujo glasbo v lestvici Top 17.</p></p> Wed, 15 Jun 2022 22:15:00 +0000 Brigita Langerholc Žager S publiko komunicira energično in nagajivo spogledljivo. Veselje se z odra pretaka vse tja do pozibavajoče se zadnje vrste. Pevec mlade zasedbe Kokosy, skupine štirih prijateljev, ki so se spoznali na gimnaziji Želimlje, kjer so se začeli poigravati z muziko. Zdaj ustvarjajo resno, a se niso nehali zabavati, kanec samoironije je lahko izvrstna začimba. Uživa tudi občinstvo na vse številnejših nastopih. O večnih temah prepevajo v svežem, mladem jeziku, polnem iskrivih verzov in duhovitih obratov. Za njimi je prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu, blizu je izid drugega albuma. Navdihujejo jih bizarne ali čustvene situacije, zgodbe posameznikov, življenje, ki ga premetava vsakdan. Neobremenjeno se sprehajajo med glasbenimi žanri, ker – le čemu bi se omejili na enega in se zaprli v njegov predal. O življenju, razmislekih, čustvih in seveda o glasbi mlade generacije bo tekla beseda v noči, v kateri bo voditeljica Nada Vodušek gostila pevca zasedbe Kokosy, Borisa Kokalja.<p>Vrti se nov glasbeni planet.</p><p><p>S publiko komunicira energično in nagajivo spogledljivo. Veselje se z odra pretaka vse tja do pozibavajoče se zadnje vrste. Pevec mlade zasedbe Kokosy, skupine štirih prijateljev, ki so se spoznali na gimnaziji Želimlje, kjer so se začeli poigravati z muziko. Zdaj ustvarjajo resno, a se niso nehali zabavati, kanec samoironije je lahko izvrstna začimba. Uživa tudi občinstvo na vse številnejših nastopih. O večnih temah prepevajo v svežem, mladem jeziku, polnem iskrivih verzov in duhovitih obratov. Za njimi je prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu, blizu je izid drugega albuma. Navdihujejo jih bizarne ali čustvene situacije, zgodbe posameznikov, življenje, ki ga premetava vsakdan. Neobremenjeno se sprehajajo med glasbenimi žanri, ker – le čemu bi se omejili  na enega in se zaprli v njegov predal. O življenju, razmislekih, čustvih in seveda o glasbi mlade generacije bo tekla beseda v noči, v kateri bo voditeljica Nada Vodušek gostila pevca zasedbe Kokosy, Borisa Kokalja.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174880540 RTVSLO – Prvi 5990 clean S publiko komunicira energično in nagajivo spogledljivo. Veselje se z odra pretaka vse tja do pozibavajoče se zadnje vrste. Pevec mlade zasedbe Kokosy, skupine štirih prijateljev, ki so se spoznali na gimnaziji Želimlje, kjer so se začeli poigravati z muziko. Zdaj ustvarjajo resno, a se niso nehali zabavati, kanec samoironije je lahko izvrstna začimba. Uživa tudi občinstvo na vse številnejših nastopih. O večnih temah prepevajo v svežem, mladem jeziku, polnem iskrivih verzov in duhovitih obratov. Za njimi je prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu, blizu je izid drugega albuma. Navdihujejo jih bizarne ali čustvene situacije, zgodbe posameznikov, življenje, ki ga premetava vsakdan. Neobremenjeno se sprehajajo med glasbenimi žanri, ker – le čemu bi se omejili na enega in se zaprli v njegov predal. O življenju, razmislekih, čustvih in seveda o glasbi mlade generacije bo tekla beseda v noči, v kateri bo voditeljica Nada Vodušek gostila pevca zasedbe Kokosy, Borisa Kokalja.<p>Vrti se nov glasbeni planet.</p><p><p>S publiko komunicira energično in nagajivo spogledljivo. Veselje se z odra pretaka vse tja do pozibavajoče se zadnje vrste. Pevec mlade zasedbe Kokosy, skupine štirih prijateljev, ki so se spoznali na gimnaziji Želimlje, kjer so se začeli poigravati z muziko. Zdaj ustvarjajo resno, a se niso nehali zabavati, kanec samoironije je lahko izvrstna začimba. Uživa tudi občinstvo na vse številnejših nastopih. O večnih temah prepevajo v svežem, mladem jeziku, polnem iskrivih verzov in duhovitih obratov. Za njimi je prvenec z naslovom Hude bejbe na dopustu, blizu je izid drugega albuma. Navdihujejo jih bizarne ali čustvene situacije, zgodbe posameznikov, življenje, ki ga premetava vsakdan. Neobremenjeno se sprehajajo med glasbenimi žanri, ker – le čemu bi se omejili  na enega in se zaprli v njegov predal. O življenju, razmislekih, čustvih in seveda o glasbi mlade generacije bo tekla beseda v noči, v kateri bo voditeljica Nada Vodušek gostila pevca zasedbe Kokosy, Borisa Kokalja.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 14 Jun 2022 22:15:00 +0000 Boris Kokalj Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti so vprašanja, na katera bomo iskali odgovore v noči s sobote na nedeljo. Na Nočni obisk prihajata magistrica muzikologije, Katarina Radaljac, ki svoja raziskovanja posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi, ter Uršek Slivšek, diplomirani psiholog, eden od kreatorjev in mentorjev delavnic za otroke in mlade Po poteh medvrstne komunikacije. Z gostoma se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.<p>Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti?</p><p><p>Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti so vprašanja, na katera bomo iskali odgovore v noči s sobote na nedeljo. Na Nočni obisk prihajata magistrica muzikologije, Katarina Radaljac, ki svoja raziskovanja posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi, ter Uršek Slivšek, diplomirani psiholog, eden od kreatorjev in mentorjev delavnic za otroke in mlade Po poteh medvrstne komunikacije. Z gostoma se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.</p></p> 174879968 RTVSLO – Prvi 5173 clean Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti so vprašanja, na katera bomo iskali odgovore v noči s sobote na nedeljo. Na Nočni obisk prihajata magistrica muzikologije, Katarina Radaljac, ki svoja raziskovanja posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi, ter Uršek Slivšek, diplomirani psiholog, eden od kreatorjev in mentorjev delavnic za otroke in mlade Po poteh medvrstne komunikacije. Z gostoma se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.<p>Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti?</p><p><p>Kaj je zoomuzikologija, kakšno glasbo ustvarjajo živali in kako se lahko ljudje z njimi povezujemo v zvočni umetnosti so vprašanja, na katera bomo iskali odgovore v noči s sobote na nedeljo. Na Nočni obisk prihajata magistrica muzikologije, Katarina Radaljac, ki svoja raziskovanja posveča glasbi nečloveških živali in interakcijam z njimi, ter Uršek Slivšek, diplomirani psiholog, eden od kreatorjev in mentorjev delavnic za otroke in mlade Po poteh medvrstne komunikacije. Z gostoma se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.</p></p> Sat, 11 Jun 2022 22:15:00 +0000 Katarina Radaljac in Uršek Slivšek Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle. <p>Sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper.</p><p><p>Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle.</p></p> 174879533 RTVSLO - Radio Koper 2490 clean Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle. <p>Sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper.</p><p><p>Vasilij Valenčič je sodelavec Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Če želimo izvedeti več o namiznih oljkah, je pravi sogovornik, saj je iz njih doktoriral na Biotehniški fakulteti. Na pravkar zaključenem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj na tekmovanju za zlato oljčno vejico je bil eden od izkušenih ocenjevalcev. Je tudi član in namestnik vodje panela v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Tako kot v klasični glasbi, ki mu je ljuba, je harmonija pri olju zelo pomembna. V nočnem programu ga bo gostila Tjaša Škamperle.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 22:15:00 +0000 Vasilij Valenčič Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si<p>Projekt »Okusi suhorobarske dežele« predstavlja lokalno kulinarično dediščino, obrede, povezane s hrano in prehranjevanjem Ribniške doline.</p><p><p>Ob znanih in priljubljenih slovenskih kulinaričnih destinacijah, so nekateri kraji ali kar predeli »kokoške« obveljali za gurmansko manj zanimive. Projekt »Okusi suhorobarske dežele« predstavlja lokalno kulinarično dediščino, obrede, povezane s hrano in prehranjevanjem Ribniške doline. Pomlajena preteklost na krožniku se bo poslej predstavljala skozi ribniški meni v 4 letnih časih. Kaj pomeni kadar v Ribnici rečejo bobu bob, kakšna je ribniška Alenčica, kaj sestavlja suhorobarsko malico in zakaj je najboljši ričet iz krušne peči? Ribniške obede in obrede nam bo predstavila magistrica Andreja Škrabec, ki prihaja na nočni obisk. Z njo se bo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> 174879479 RTVSLO – Prvi 4157 clean Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si<p>Projekt »Okusi suhorobarske dežele« predstavlja lokalno kulinarično dediščino, obrede, povezane s hrano in prehranjevanjem Ribniške doline.</p><p><p>Ob znanih in priljubljenih slovenskih kulinaričnih destinacijah, so nekateri kraji ali kar predeli »kokoške« obveljali za gurmansko manj zanimive. Projekt »Okusi suhorobarske dežele« predstavlja lokalno kulinarično dediščino, obrede, povezane s hrano in prehranjevanjem Ribniške doline. Pomlajena preteklost na krožniku se bo poslej predstavljala skozi ribniški meni v 4 letnih časih. Kaj pomeni kadar v Ribnici rečejo bobu bob, kakšna je ribniška Alenčica, kaj sestavlja suhorobarsko malico in zakaj je najboljši ričet iz krušne peči? Ribniške obede in obrede nam bo predstavila magistrica Andreja Škrabec, ki prihaja na nočni obisk. Z njo se bo pogovarjal Bojan Leskovec.</p></p> Thu, 09 Jun 2022 22:15:00 +0000 mag. Andreja Škrabec V nočnem programu bomo spoznali zavod Nazaj na konja s sedežem v Konjeniškem parku Starošince. Ob izbrani glasbi se bomo srečali z zelo osebnimi zgodbami močnih posameznic, ki so bile pred tremi desetletji primorane zapustiti svoj dom. Razstava zaobjema njihove spomine, ki niso le vizualni poklon pogumu, marveč spodbujajo slehernega k razmisleku o ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.<p>O ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove.</p><p><p>V nočnem programu bomo spoznali zavod Nazaj na konja s sedežem v Konjeniškem parku Starošince. Ob izbrani glasbi se bomo srečali z zelo osebnimi zgodbami močnih posameznic, ki so bile pred tremi desetletji primorane zapustiti svoj dom. Razstava zaobjema njihove spomine, ki niso le vizualni poklon pogumu, marveč spodbujajo slehernega k razmisleku o ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.</p></p> 174879083 RTVSLO – Prvi 1595 clean V nočnem programu bomo spoznali zavod Nazaj na konja s sedežem v Konjeniškem parku Starošince. Ob izbrani glasbi se bomo srečali z zelo osebnimi zgodbami močnih posameznic, ki so bile pred tremi desetletji primorane zapustiti svoj dom. Razstava zaobjema njihove spomine, ki niso le vizualni poklon pogumu, marveč spodbujajo slehernega k razmisleku o ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.<p>O ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove.</p><p><p>V nočnem programu bomo spoznali zavod Nazaj na konja s sedežem v Konjeniškem parku Starošince. Ob izbrani glasbi se bomo srečali z zelo osebnimi zgodbami močnih posameznic, ki so bile pred tremi desetletji primorane zapustiti svoj dom. Razstava zaobjema njihove spomine, ki niso le vizualni poklon pogumu, marveč spodbujajo slehernega k razmisleku o ravnanju in odnosu do tistih, ki so morali zapustiti svoje domove. Nočna voditeljica bo Helena Ajdnik.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 22:15:00 +0000 Nazaj na konja Živa arhitektura je v stiku z samim bistvom življenja in je mnogo več od mrtve tvarine, pravi arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture. Je poznavalec gradnje z naravnimi materiali, ki je vse bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. A z njo je bil povezan že naš največji mojster Jože Plečnik, saj se je po ustvarjalnem premoru vrnil h klasičnemu jeziku arhitekture in naravnim materialom. Trajnost gradnje in zmernost bivanja sta dva postulata sodobne ekološko naravnane misli, ki v vrtinec silnih sprememb našega sveta vnašata nujno potreben razmislek o nas samih in o človeka vrednem življenju. Čas je za refleksijo in arhitekt Ira Zorko jo udejanja v misli in praksi. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.<p>Odtis kozmosa</p><p><p>Živa arhitektura je v stiku z samim bistvom življenja in je mnogo več od mrtve tvarine, pravi arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture. Je poznavalec gradnje z naravnimi materiali, ki je vse bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. A z njo je bil povezan že naš največji mojster Jože Plečnik, saj se je po ustvarjalnem premoru vrnil h klasičnemu jeziku arhitekture in naravnim materialom. Trajnost gradnje in zmernost bivanja sta dva postulata sodobne ekološko naravnane misli, ki v vrtinec silnih sprememb našega sveta vnašata nujno potreben razmislek o nas samih in o človeka vrednem življenju. Čas je za refleksijo in arhitekt Ira Zorko jo udejanja v misli in praksi. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174878928 RTVSLO – Prvi 4393 clean Živa arhitektura je v stiku z samim bistvom življenja in je mnogo več od mrtve tvarine, pravi arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture. Je poznavalec gradnje z naravnimi materiali, ki je vse bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. A z njo je bil povezan že naš največji mojster Jože Plečnik, saj se je po ustvarjalnem premoru vrnil h klasičnemu jeziku arhitekture in naravnim materialom. Trajnost gradnje in zmernost bivanja sta dva postulata sodobne ekološko naravnane misli, ki v vrtinec silnih sprememb našega sveta vnašata nujno potreben razmislek o nas samih in o človeka vrednem življenju. Čas je za refleksijo in arhitekt Ira Zorko jo udejanja v misli in praksi. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.<p>Odtis kozmosa</p><p><p>Živa arhitektura je v stiku z samim bistvom življenja in je mnogo več od mrtve tvarine, pravi arhitekt in ustanovitelj Zavoda za prostor kulture. Je poznavalec gradnje z naravnimi materiali, ki je vse bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. A z njo je bil povezan že naš največji mojster Jože Plečnik, saj se je po ustvarjalnem premoru vrnil h klasičnemu jeziku arhitekture in naravnim materialom. Trajnost gradnje in zmernost bivanja sta dva postulata sodobne ekološko naravnane misli, ki v vrtinec silnih sprememb našega sveta vnašata nujno potreben razmislek o nas samih in o človeka vrednem življenju. Čas je za refleksijo in arhitekt Ira Zorko jo udejanja v misli in praksi. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 07 Jun 2022 22:15:00 +0000 Ira Zorko Nocoj odhajamo v svet operne glasbe in samospevov, v nočnem programu bomo slišali tudi kakšno priredbo popevke za trio klasičnih pevcev, predvsem pa se bo voditeljica Lucija Grm z gostom in njegovimi interpretacijami različnih glasbenih zvrsti, podala na njegovo izjemno pot pevskega in tudi pedagoškega ustvarjanja. Baritonist je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, sodeloval je z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji doma, predvsem pa po svetu, da je izjemno uspešen tudi na področju pedagoškega dela pa priča dejstvo, da njegovi študenti doma in v tujini prejemajo nagrade na mnogih pevskih tekmovanjih in so angažirani v različnih opernih produkcijah doma in po svetu. O raznolikem, dinamičnem, včasih napornem urniku in delu, ki mu prinaša veselje in zadoščenost, nam bo v Nočnem obisku razkrival Matjaž Robavs.<p>Baritonist, dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, ki je sodeloval z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji po svetu.</p><p><p>Nocoj odhajamo v svet operne glasbe in samospevov, v nočnem programu bomo slišali tudi kakšno priredbo popevke za trio klasičnih pevcev, predvsem pa se bo voditeljica Lucija Grm z gostom in njegovimi interpretacijami različnih glasbenih zvrsti, podala na njegovo izjemno pot pevskega in tudi pedagoškega ustvarjanja. Baritonist je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, sodeloval je z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji doma, predvsem pa po svetu, da je izjemno uspešen tudi na področju pedagoškega dela pa priča dejstvo, da njegovi študenti doma in v tujini prejemajo nagrade na mnogih pevskih tekmovanjih in so angažirani v različnih opernih produkcijah  doma in po svetu. O raznolikem, dinamičnem, včasih napornem urniku in delu, ki mu prinaša veselje in zadoščenost, nam bo v Nočnem obisku razkrival Matjaž Robavs.</p></p> 174878339 RTVSLO – Prvi 6270 clean Nocoj odhajamo v svet operne glasbe in samospevov, v nočnem programu bomo slišali tudi kakšno priredbo popevke za trio klasičnih pevcev, predvsem pa se bo voditeljica Lucija Grm z gostom in njegovimi interpretacijami različnih glasbenih zvrsti, podala na njegovo izjemno pot pevskega in tudi pedagoškega ustvarjanja. Baritonist je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, sodeloval je z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji doma, predvsem pa po svetu, da je izjemno uspešen tudi na področju pedagoškega dela pa priča dejstvo, da njegovi študenti doma in v tujini prejemajo nagrade na mnogih pevskih tekmovanjih in so angažirani v različnih opernih produkcijah doma in po svetu. O raznolikem, dinamičnem, včasih napornem urniku in delu, ki mu prinaša veselje in zadoščenost, nam bo v Nočnem obisku razkrival Matjaž Robavs.<p>Baritonist, dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, ki je sodeloval z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji po svetu.</p><p><p>Nocoj odhajamo v svet operne glasbe in samospevov, v nočnem programu bomo slišali tudi kakšno priredbo popevke za trio klasičnih pevcev, predvsem pa se bo voditeljica Lucija Grm z gostom in njegovimi interpretacijami različnih glasbenih zvrsti, podala na njegovo izjemno pot pevskega in tudi pedagoškega ustvarjanja. Baritonist je dobitnik mnogih mednarodnih nagrad, sodeloval je z izjemnimi svetovnimi dirigenti in režiserji doma, predvsem pa po svetu, da je izjemno uspešen tudi na področju pedagoškega dela pa priča dejstvo, da njegovi študenti doma in v tujini prejemajo nagrade na mnogih pevskih tekmovanjih in so angažirani v različnih opernih produkcijah  doma in po svetu. O raznolikem, dinamičnem, včasih napornem urniku in delu, ki mu prinaša veselje in zadoščenost, nam bo v Nočnem obisku razkrival Matjaž Robavs.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 22:15:00 +0000 Matjaž Robavs Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.<p>Biolog, ki že 20 let raziskuje netopirje in je na tem področju strokovnjak v svetovnem merilu.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let  ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom  bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.</p></p> 174878179 RTVSLO – Prvi 5073 clean Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.<p>Biolog, ki že 20 let raziskuje netopirje in je na tem področju strokovnjak v svetovnem merilu.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja biolog Primož Presetnik – netopirc, ki se že 20 let  ukvarja s preučevanjem in varovanjem netopirjev. Zanje meni, da je v njih nekaj skrivnostnega, ker so z njimi strašili otroke, da niso hodili po jamah, temnih prostorih in podstrešjih. Za Slovenijo je značilna izjemna pestrost netopirjev, pri nas živi kar 32 vrst in vse so zaščitene. Neupravičeno so na slabem glasu že od Valvasorjevih časov, pa tudi Drakula, Batman, še najbolj pa pandemija Covida jim niso naredili nobene usluge. S Primožem Presetnikom  bomo plezali po cerkvenih zvonikih in zapuščenih gradovih in z voditeljico Alenko Terlep iskali odgovor na vprašanje, ali so netopirji morda lahko tudi vampirji.</p></p> Sat, 04 Jun 2022 22:15:00 +0000 Primož Presetnik V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z Matevžem Malejem predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum o poletnih športnih in z njegovo soprogo Alenko Malej, ki mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju vodnih športov. <p>Predsednik Kluba jadralcev na deski Bum in njegova soproga Alenka, ki  mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju  vodnih športov.</p><p><p>Na nočni obisk bosta prišla  Matevž Malej, predsednik Kluba jadralcev na deski Bum in njegova soproga Alenka Malej, ki  mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju  vodnih športov. Z njima se bo pogovarjala Vesna Potočar Godnič. V pogovoru pa se bodo dotaknili tudi  pomena načrtnega urejanja plaže, ki omogoča varnost kopalcem in ljubiteljem vodnih športov.</p></p> 174877687 RTVSLO - Radio Koper 1816 clean V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z Matevžem Malejem predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum o poletnih športnih in z njegovo soprogo Alenko Malej, ki mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju vodnih športov. <p>Predsednik Kluba jadralcev na deski Bum in njegova soproga Alenka, ki  mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju  vodnih športov.</p><p><p>Na nočni obisk bosta prišla  Matevž Malej, predsednik Kluba jadralcev na deski Bum in njegova soproga Alenka Malej, ki  mlade in odrasle spodbujata k spoznavanju in učenju  vodnih športov. Z njima se bo pogovarjala Vesna Potočar Godnič. V pogovoru pa se bodo dotaknili tudi  pomena načrtnega urejanja plaže, ki omogoča varnost kopalcem in ljubiteljem vodnih športov.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 22:15:00 +0000 Alenka in Matevž Malej Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.<p>Po poteh XIV. divizije</p><p><p>Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.</p></p> 174877659 RTVSLO – Prvi 4395 clean Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.<p>Po poteh XIV. divizije</p><p><p>Vezna planinska pot XIV. divizije je za Slovensko planinsko potjo druga najstarejša obhodnica po Sloveniji, ki je v zadnjem desetletju doživela temeljito prenovo, ob tem je je pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenije izšel planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije. Gosta Nočnega obiska bosta vodja obnove omenjene poti Ivan Šalamon in avtor vodnika Po poteh XIV. divizije Franci Horvat. Po polnoči boste izvedeli, kako je pot zaživela v prenovljeni podobi in kako je povezana z zgodovino ter na kakšen način vas bo po njej popeljal vodnik, ki ne vsebuje le tras poti, ampak tudi mnogo zgodovinskih dejstev.</p></p> Thu, 02 Jun 2022 22:15:00 +0000 Ivan Šalamon in Franci Horvat Po polnoči bo gostja profesorica baleta Matea Brečko, pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci",ki se je zgodilo na Jurjevo. Kot poudarja, ima petje na človeka velik vpliv, ustvarja boljše vzdušje in energijo; hkrati pa ugotavlja, da Slovenci pozabljamo na svojo lastno zgodovino in nismo več v stiku s kulturno dediščino. V nadaljevanju noči bomo s Saro Vintar potovali po državah jugovzhodne Azije, slišali pa bomo tudi pogovor s kulturnim ustvarjalcem, predvsem pesnikom, Tomom Vebrom.<p>Pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci".</p><p><p>Po polnoči bo gostja profesorica baleta Matea Brečko, pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci",ki se je zgodilo na Jurjevo. Kot poudarja, ima petje na človeka velik vpliv, ustvarja boljše vzdušje in energijo; hkrati pa ugotavlja, da Slovenci pozabljamo na svojo lastno zgodovino in nismo več v stiku s kulturno dediščino. V nadaljevanju noči bomo s Saro Vintar potovali po državah jugovzhodne Azije, slišali pa bomo tudi pogovor s kulturnim ustvarjalcem, predvsem pesnikom, Tomom Vebrom.</p></p> 174877188 RTVSLO – Prvi 2342 clean Po polnoči bo gostja profesorica baleta Matea Brečko, pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci",ki se je zgodilo na Jurjevo. Kot poudarja, ima petje na človeka velik vpliv, ustvarja boljše vzdušje in energijo; hkrati pa ugotavlja, da Slovenci pozabljamo na svojo lastno zgodovino in nismo več v stiku s kulturno dediščino. V nadaljevanju noči bomo s Saro Vintar potovali po državah jugovzhodne Azije, slišali pa bomo tudi pogovor s kulturnim ustvarjalcem, predvsem pesnikom, Tomom Vebrom.<p>Pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci".</p><p><p>Po polnoči bo gostja profesorica baleta Matea Brečko, pobudnica projekta "Vseslovensko petje s srci",ki se je zgodilo na Jurjevo. Kot poudarja, ima petje na človeka velik vpliv, ustvarja boljše vzdušje in energijo; hkrati pa ugotavlja, da Slovenci pozabljamo na svojo lastno zgodovino in nismo več v stiku s kulturno dediščino. V nadaljevanju noči bomo s Saro Vintar potovali po državah jugovzhodne Azije, slišali pa bomo tudi pogovor s kulturnim ustvarjalcem, predvsem pesnikom, Tomom Vebrom.</p></p> Wed, 01 Jun 2022 22:15:00 +0000 Matea Brečko Na nočni obisk pride Gorenjec, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia. Več deset let je posvetil mikrofonu, vmes tudi televizijski kameri, bil vodja skupine napovedovalcev in v karieri tudi najlepši Slovenec po mnenju ene naših revij. Oče igralk Ane in mož nekdanje žene Bernarde je bil močno vpet tudi v dogajanje v Prešernovem gledališču Kranj, še danes pa ga je mogoče tu in tam videti na odru prireditve ali festivala, ki ga povezuje. Kar 20 let je prijateljeval s števerjanskim nad italijansko Gorico. Voditelj Andrej Hofer se bo malo po polnoči pogovarjal z Janezom Dolinarjem.<p>Legendarni radijski voditelj, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia.</p><p><p>Na nočni obisk pride Gorenjec, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia. Več deset let je posvetil mikrofonu, vmes tudi televizijski kameri, bil vodja skupine napovedovalcev in v karieri tudi najlepši Slovenec po mnenju ene naših revij. Oče igralk Ane in mož nekdanje žene Bernarde je bil močno vpet tudi v dogajanje v Prešernovem gledališču Kranj, še danes pa ga je mogoče tu in tam videti na odru prireditve ali festivala, ki ga povezuje. Kar 20 let je prijateljeval s števerjanskim nad italijansko Gorico. Voditelj Andrej Hofer se bo malo po polnoči pogovarjal z Janezom Dolinarjem.</p></p> 174877087 RTVSLO – Prvi 3218 clean Na nočni obisk pride Gorenjec, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia. Več deset let je posvetil mikrofonu, vmes tudi televizijski kameri, bil vodja skupine napovedovalcev in v karieri tudi najlepši Slovenec po mnenju ene naših revij. Oče igralk Ane in mož nekdanje žene Bernarde je bil močno vpet tudi v dogajanje v Prešernovem gledališču Kranj, še danes pa ga je mogoče tu in tam videti na odru prireditve ali festivala, ki ga povezuje. Kar 20 let je prijateljeval s števerjanskim nad italijansko Gorico. Voditelj Andrej Hofer se bo malo po polnoči pogovarjal z Janezom Dolinarjem.<p>Legendarni radijski voditelj, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia.</p><p><p>Na nočni obisk pride Gorenjec, ki je s svojim glasom močno zaznamoval radijski prostor nacionalnega radia. Več deset let je posvetil mikrofonu, vmes tudi televizijski kameri, bil vodja skupine napovedovalcev in v karieri tudi najlepši Slovenec po mnenju ene naših revij. Oče igralk Ane in mož nekdanje žene Bernarde je bil močno vpet tudi v dogajanje v Prešernovem gledališču Kranj, še danes pa ga je mogoče tu in tam videti na odru prireditve ali festivala, ki ga povezuje. Kar 20 let je prijateljeval s števerjanskim nad italijansko Gorico. Voditelj Andrej Hofer se bo malo po polnoči pogovarjal z Janezom Dolinarjem.</p></p> Tue, 31 May 2022 22:15:00 +0000 Janez Dolinar Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, pod imenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči.<p>Gospodična Medična, čebelarka in apiterapevtka</p><p><p>Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, pod imenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči. </p></p> 174876513 RTVSLO – Prvi 3580 clean Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, pod imenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči.<p>Gospodična Medična, čebelarka in apiterapevtka</p><p><p>Med več kot 11.000 slovenskimi čebelarji je čebelark le za vzorec. Še manj je tistih, ki so ljubezen do čebelarstva spremenile v uspešno poslovno pot. Niki Pengal je to uspelo, pod imenom Gospodična Medična že nekaj let trži čebelje pridelke, predvsem pa svoje apiterapevtsko znanje. Da bi apiterapijo in čebelarsko tradicijo približala širši javnosti in zlasti otrokom, je na letošnji svetovni dan čebel izdala tudi knjigo Skrivnosti Gospodične Medične. Del teh skrivnosti bo delila v pogovoru z voditeljico Andrejo Čokl po polnoči. </p></p> Sun, 29 May 2022 22:15:00 +0000 Nika Pengal - Gospodična Medična, čebelarka in apiterapevtka Kako je Jurij Juhant (1984) iz ekonomista/komercialista, ki so mu mačke španska vas, v 10-ih letih dospel do najbolj priljubljenega živalskega oskrbnika Zavetišča Horjul, ki ga vodi z lastnico in intimno partnerko Polono Samec? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z Liano Buršič, tudi o že skorajda telenoveličnih, a vendarle resničnih kruto-sladkih razsežnostih življenja posvečenega zapuščenim živalim in zavetišču.<p>Zakaj živali in ljubitelji živali obožujejo najbolj priljubljenega oskrbnika Zavetišča Horjul?</p><p><p>Kako je <strong>Jurij Juhant</strong> (1984) iz ekonomista/komercialista, ki so mu mačke španska vas, v 10-ih letih dospel do najbolj priljubljenega živalskega oskrbnika <strong>Zavetišča Horjul</strong>, ki ga vodi z lastnico in intimno partnerko<strong> Polono Samec</strong>? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z Liano Buršič, tudi o že skorajda telenoveličnih, a vendarle resničnih kruto-sladkih razsežnostih življenja posvečenega zapuščenim živalim in zavetišču.</p></p> 174876327 RTVSLO – Prvi 5251 clean Kako je Jurij Juhant (1984) iz ekonomista/komercialista, ki so mu mačke španska vas, v 10-ih letih dospel do najbolj priljubljenega živalskega oskrbnika Zavetišča Horjul, ki ga vodi z lastnico in intimno partnerko Polono Samec? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z Liano Buršič, tudi o že skorajda telenoveličnih, a vendarle resničnih kruto-sladkih razsežnostih življenja posvečenega zapuščenim živalim in zavetišču.<p>Zakaj živali in ljubitelji živali obožujejo najbolj priljubljenega oskrbnika Zavetišča Horjul?</p><p><p>Kako je <strong>Jurij Juhant</strong> (1984) iz ekonomista/komercialista, ki so mu mačke španska vas, v 10-ih letih dospel do najbolj priljubljenega živalskega oskrbnika <strong>Zavetišča Horjul</strong>, ki ga vodi z lastnico in intimno partnerko<strong> Polono Samec</strong>? V tokratnem Nočnem obisku v pogovoru z Liano Buršič, tudi o že skorajda telenoveličnih, a vendarle resničnih kruto-sladkih razsežnostih življenja posvečenega zapuščenim živalim in zavetišču.</p></p> Sat, 28 May 2022 22:15:00 +0000 Jurij Juhant Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok. <p>Socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ke4r prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok.</p></p> 174875849 RTVSLO - Radio Koper 2040 clean Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok. <p>Socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja, profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije. Študije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja s katerimi se znanstveno ukvarja. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. Z gostjo se bomo pogovarjali o večplastnem pomenu, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ke4r prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj pavilijon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Dr. Alenko Janko Spreizer je pred mikrofon povabila Lea Širok.</p></p> Fri, 27 May 2022 22:15:00 +0000 dr. Alenka Janko Spreizer New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe Nike Zobec, ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj? <p>Kako teče življenje v Šanghaju, največjem kitajskem mestu</p><p><p>New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe <strong>Nike Zobec,</strong> ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj?</p></p> 174875792 RTVSLO – Prvi 5067 clean New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe Nike Zobec, ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj? <p>Kako teče življenje v Šanghaju, največjem kitajskem mestu</p><p><p>New York nikoli ne spi, Šanghaj pa nikoli niti ne sede. To so besede gospe <strong>Nike Zobec,</strong> ki je osem let študirala, delala in živela v Šanghaju. Kako se je znašla v velemestu, ki šteje več kot petindvajset milijonov ljudi? Kako je teklo njeno življenje? Kakšnim spremembam je bila priča? Kako močno jo zdaj vleče nazaj?</p></p> Fri, 27 May 2022 05:45:00 +0000 Nika Zobec V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.<p>Uveljavljen mariborski modni oblikovalec, ki je že v otroštvu rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek.</p><p><p>V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.</p></p> 174875251 RTVSLO – Prvi 2404 clean V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.<p>Uveljavljen mariborski modni oblikovalec, ki je že v otroštvu rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek.</p><p><p>V nočnem programu se bomo z mlado energijo sprehodili po modni brvi; naš sogovornik bo uveljavljeni mariborski modni oblikovalec David Hojnik, ki je že v otroštvu je rad opazoval izložbe z oblačili in risal skice oblek. Predstavil nam bo svoje delo, razmišljal bo o modnih trendih in potrošništvu, zanimalo pa nas je tudi, kako se oblačimo Slovenci. Gost bo razkril še, kakšna je pot od idejne zasnove do kreacije in kakšni so njegovi načrti. Z njim se bo pogovarjala nočna voditeljica Helena Ajdnik.</p></p> Wed, 25 May 2022 22:15:00 +0000 David Hojnik Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.<p>Godec s kontrabasom.</p><p><p>Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174875210 RTVSLO – Prvi 4700 clean Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.<p>Godec s kontrabasom.</p><p><p>Strune ubira skozi mnoge glasbene zasedbe, domač je v številnih žanrih. Nič nenavadnega – saj muzika je ena sama. V kratki napovedi je nemogoče zaobjeti vsa njegova sodelovanja in glasbena popotovanja. Na odru je skoraj skrit za svojim velikim inštrumentom, vendar je njegov zvok nezgrešljivo prisoten. In to je tisto, kar šteje, čeprav bi bil s svojo prezenco in duhovitostjo lahko tudi frontmen. Žiga je tudi izvrsten radijski napovedovalec, bralec s prijetnim glasom in odlično interpretacijo, ki jo lahko slišimo v dokumentarnih filmih in oddajah. A resno radijsko kariero bi bilo težko združevati z gosto posejanimi glasbenimi nastopi in turnejami. Muzika je na prvem mestu, želje po njegovem sodelovanju v različnih projektih ne presahnejo. Je tudi solist in takrat, kot pravi, vedno improvizira. Žigo Goloba je na nočni obisk povabila voditeljica Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 24 May 2022 22:15:00 +0000 Žiga Golob Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.<p>Pentagram</p><p><p>Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174874685 RTVSLO – Prvi 2786 clean Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.<p>Pentagram</p><p><p>Pesniški listi bodo šepetali skozi radijsko noč. Nežni in siloviti, otožni in bojeviti, uporni in globoko razmišljujoči. Kocbekova poezija spregovarja in močno nagovarja še danes, skoraj devetdeset let po izidu njegove prve pesniške zbirke Zemlja. Od nje do zadnjih stavkov v dnevniških zapisih je Edvard Kocbek prepotoval dolgo in trnovo pot, na kateri je ostal zvest svoji neizmerni človečnosti in ljubezni do življenja, pošten v svojih dejanjih in preroški v svojih videnjih, z neomajno vero v moč poezije: »Pesem je najbolj neposredni, najsilnejši, najpopolnejši stik z resnico in lirična resnica ni niti umsko spoznanje niti porabno izkustvo niti samo naval zanosnega čustva, temveč je nekaj mnogo neposrednejšega, nekaj, kar prevzema vse bitje in ga bitno preobrazi.«, je zapisal junija 1943. Izbor poezije Edvarda Kocbeka je za nočni program pripravila Nada Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 22 May 2022 22:15:00 +0000 Izbor poezije Edvarda Kocbeka Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.<p>Nočni pogovori z Mojco na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Majska nočna je bila kar umirjena, a vseeno zabavna.</p> <p><strong>Stane</strong> iz Ljubljane je spesnil pesem o nočnem programu.</p> <p><strong>Lojze</strong> z roba Poljanske doline se je ravnokar vrnil z žurke. Kolegica se je upokojila in povabila sodelavce, da se še malo podružijo.</p> <p><strong>Valentina</strong> (51 let) se je šla še tretjič cepit proti klopnemu meningoencefalitisu. Hudo ji je, ker je njenega Ranka, ki je 25 let starejši od nje, zagrabilo v križu in ne more nikamor. Ne dovoli ji pa niti, da bi mu šla pomagat, ker je ona obsedena s čistočo in redom, on pa ne mara, da vidi, v kakšnem stanju je njegovo stanovanje.</p> <p><strong>Mario</strong> (73) iz Idrije ima doma kmetijo, ampak večino zemlje daje v najem, ker je ne zmore več obdelovati. Tudi živali nima več, ampak če bo res stiska s hrano, se bo že prehranil. Njegova mati, dopolnila je 100 let, je rekla, ko je še lahko: »Zemlja je naša mati.«</p> <p>Ja, prihodnosti nas je vseh kar malo strah, a ne, ampak mi se ne damo. Ko malo poklepetamo, se takoj počutimo malo bolje.</p></p> 174874522 RTVSLO – Prvi 4795 clean Dišeči sprehodi, študentske majske igre, kmalu bo kresnik. Življenju smo nenadoma na stežaj odprli vrata, epidemija nas je naučila, da se znamo veseliti čisto vsakdanjih preprostih stvari. Lahko se spet družimo. Zunaj, v lokalih in na nočnem programu. In prav to vam v noči na nedeljo ponuja Mojca Blažej Cirej. Pokličite in poklepetajte z njo, prav prijetno je lahko.<p>Nočni pogovori z Mojco na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Majska nočna je bila kar umirjena, a vseeno zabavna.</p> <p><strong>Stane</strong> iz Ljubljane je spesnil pesem o nočnem programu.</p> <p><strong>Lojze</strong> z roba Poljanske doline se je ravnokar vrnil z žurke. Kolegica se je upokojila in povabila sodelavce, da se še malo podružijo.</p> <p><strong>Valentina</strong> (51 let) se je šla še tretjič cepit proti klopnemu meningoencefalitisu. Hudo ji je, ker je njenega Ranka, ki je 25 let starejši od nje, zagrabilo v križu in ne more nikamor. Ne dovoli ji pa niti, da bi mu šla pomagat, ker je ona obsedena s čistočo in redom, on pa ne mara, da vidi, v kakšnem stanju je njegovo stanovanje.</p> <p><strong>Mario</strong> (73) iz Idrije ima doma kmetijo, ampak večino zemlje daje v najem, ker je ne zmore več obdelovati. Tudi živali nima več, ampak če bo res stiska s hrano, se bo že prehranil. Njegova mati, dopolnila je 100 let, je rekla, ko je še lahko: »Zemlja je naša mati.«</p> <p>Ja, prihodnosti nas je vseh kar malo strah, a ne, ampak mi se ne damo. Ko malo poklepetamo, se takoj počutimo malo bolje.</p></p> Sat, 21 May 2022 22:15:00 +0000 Nočni pogovori z Mojco Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.<p>Šef Protokola Republike Slovenije.</p><p><p>Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki.  V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.</p></p> 174874013 RTVSLO - Radio Koper 2385 clean Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki. V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.<p>Šef Protokola Republike Slovenije.</p><p><p>Državni protokol je zaradi narave svojega dela vedno zanimiva tema pogovora. Poteka daleč od oči javnosti in skrbi za nemoten potek dogodkov, ki posredno in neposredno vplivajo ali odražajo ugled države in njenih državljanov. Odgovornost protokola je zato velika, delo pa zahtevno. Pod njegovo pristojnost spadajo razni obiski in sprejemi najvišjih domačih in tujih državnikov, predaje poverilnih pisem, podpisi meddržavnih pogodb in drugih uradnih listin, slovesnosti ob vročanju odlikovanj ali prisegah, proslave, žalne slovesnosti in številni drugi dogodki.  V zadnjem obdobju po zahtevnosti izstopa predvsem drugo predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici lanskega leta. Koliko priprav, časa in truda zahteva organizacija takega izziva, kaj vse je potrebno, da obiski naših državnikov na tujem in sprejemi tujih državnikov pri nas potekajo gladko, bo v nočnem programu med polnočjo in prvo uro jutrišnjega dne povedal šef Protokola Republike Slovenije, Aleksander Strel. Gostila ga bo Jasna Preskar.</p></p> Fri, 20 May 2022 22:15:00 +0000 Aleksander Strel Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.<p>Česa nas učijo pesmi, ki jih je rodila vojna?</p><p><p>Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.</p></p> 174873981 RTVSLO – Prvi 2020 clean Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.<p>Česa nas učijo pesmi, ki jih je rodila vojna?</p><p><p>Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj.</p></p> Thu, 19 May 2022 22:15:00 +0000 "... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!" Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj. 174873982 RTVSLO – Prvi 2020 clean Česa nas uči poezija, ki so jo pesniki pisali v času vojne vihre, ko nastopi čas miru? Ali se lahko zdaj, v času novega večjega spopada, ki se dogaja ne tako daleč stran od nas, učimo iz poezije, ki govori prav o tem? Kaj so nam hoteli povedati Karel Destovnik – Kajuh, France Balantič, Matej Bor in drugi pesniki? So njihovi stihi danes zgolj pomnik preteklosti ali pa zbirka večnih resnic, ki veljajo v vsakem obdobju, v miru ali v vojni? Imate tudi vi najljubšo pesem, ki govori o svobodi, boju, hrepenenju po miru? Voditeljica Lucija Grm se bo z vami v živo sprehodila skozi poezijo, ki jo je zaznamoval boj. Thu, 19 May 2022 22:15:00 +0000 "... za kar sem umrl bi hotel še enkrat umreti!" V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.<p>Dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta na maratonu v Barceloni dosegli tudi osebne rekorde.</p><p><p>V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe.  Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca.  Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.</p></p> 174873369 RTVSLO – Prvi 2919 clean V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe. Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca. Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.<p>Dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta na maratonu v Barceloni dosegli tudi osebne rekorde.</p><p><p>V prvi uri nočnega programa bomo govorili o teku. Naši gostji, Barbara Radoš in Vanja Gleich , sta v začetku tega meseca tekli maraton v Barceloni, ki sodi med top 5 maratonov v Evropi. Obe sta dolgoletni rekreativni tekačici, ki sta tokrat dosegli tudi osebne rekorde in tako presegli sami sebe.  Kako so potekale priprave, kakšno doživetje je bilo to zanju in kaj jima pomeni tek, boste izvedeli malo po polnoči. Tudi po eni uri bomo športni. Gostili bomo družinsko navezo, očeta in hčer, ki se oba ukvarjata s streljanjem na glinaste tarče, s trapom in univerzalnim trapom, Teo in Iztoka Topolovca.  Nato pa vas bomo predvsem glasbeno razvajali – tudi z uspešnicami lestvice Top 17. Voditelj Robert Zajšek.</p></p> Wed, 18 May 2022 22:15:00 +0000 Barbara Radoš in Vanja Gleich Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.<p>Pripovedovalka zgodb skozi glasbo in lutke.</p><p><p>Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.</p></p> 174873359 RTVSLO – Prvi 5274 clean Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.<p>Pripovedovalka zgodb skozi glasbo in lutke.</p><p><p>Njen glas zveni kot bistri studenec, ki nas objame s svojo kristalno svežino. Ljudske pesmi odeva v plašč sodobne, izvirne interpretacije, ki je blizu našim urbanim ušesom, upesnjuje pa tudi sodobne življenjske teme in probleme. Od deklice, ki se ji je petje zdelo nekaj samoumevnega, je prepotovala dolgo pot učenja in poigravanja z glasom. Njena prva učiteljica je bila babica. Seveda ni bila edina. Odraščala je v umetniški družini, na ljubezen do lutkarstva in ljudskega izročila je vplivala tudi njena mama Eka Vogelnik. Kot pevka je prvič nastopila s skupino Šišenska bajka na festivalu Druga godba leta 1999. Od takrat so si sledile različne zasedbe, albumi, sodelovanja z različnimi glasbeniki. Ne le slovenska, zanima jo tudi ljudska dediščina sveta, pesmi prevaja in prireja iz drugih jezikov. Ob glasbi jo ves čas spremljajo tudi lutke, no, v resnici ona spremlja njih in jih skozi predstave oživlja za male in velike otroke. Njen novi album To je to! je tik pred izidom, Pospremil ga bo koncert na letošnji Drugi godbi. Brina Vogelnik je nočna gostja Nade Vodušek.</p></p> Tue, 17 May 2022 22:15:00 +0000 Brina Vogelnik Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!<p>Avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce.</p><p><p>Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana <em>Miha</em> #<em>razvajensmrkavec, </em>vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci  prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!</p></p> 174872787 RTVSLO – Prvi 5943 clean Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!<p>Avtorica mladinskega romana Miha #razvajensmrkavec, vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce.</p><p><p>Odraščanje bilo v vseh obdobjih človeške zgodovine težaven čas. Starši skušajo izumiti nove rešitve, pri vzgoji izbirajo številne nove poti in stranpoti. A se ujamejo v zanko. Vzorec napak se kot klobčič vrti in mota in ponavlja v začaranem krogu brezupa. A Mateja Perpar, avtorica mladinskega romana <em>Miha</em> #<em>razvajensmrkavec, </em>vselej navija za dobronamernost, strpnost in srečne konce. V knjigi, ki bi jo morali prebrati vsi, v nagajivem, humornem slogu opisuje situacije in zagate odraščanja in osamosvajanja. Avtorico pri pisanju navdihuje že samo opazovanje človeka, njegove besede, stališča, obnašanja. Vzbujajo ji radovednost, izzive, zaplete in zgodbe, ki se ob tem, ko vse to gleda, se čudi, zabava in zapisuje, odvijajo same od sebe. Mateja Perpar bo voditeljici Vesni Topolovec v oddaji Nočni obisk lahko povedala ogromno o svojem bogatem pisanju, pisala je tudi na pisateljski rezidenci v Idriji. Poleg posamičnih kratkih radijskih iger je po lastni zamisli ustvarila tri serije nanizanke Pri psihiatru, s katero je z ustvarjalci  prejela RTV nagrado za posebne dosežke. Povpraševali jo bomo po pesmih, humoreskah, kratkih zgodbah, pravljicah, slikanicah, dramskih besedilih, otroških pesmih in besedilih, ki jih je napisala, pa kriminalnih zgodbah in romanih, ki še čakajo na izid in celo po Libretu za opereto Glasbene šole Logatec, ki je prav tako njeno delo. Njeno ustvarjanje bo čudovita popotnica v spanec, če vas le ne bodo preveč vznemirjale vse njene domislice. Lepo vabljeni!</p></p> Sun, 15 May 2022 22:15:00 +0000 Mateja Perpar Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat. <p>"Vse je zgodilo točno takrat, ko je se moralo, drugače danes ne bi to kar sem ter na tem mestu".</p><p><p>Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.</p></p> 174872612 RTVSLO – Prvi 2957 clean Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat. <p>"Vse je zgodilo točno takrat, ko je se moralo, drugače danes ne bi to kar sem ter na tem mestu".</p><p><p>Vsak začetek ima svoj konec in slednji prinaša začetek nečesa novega. To je pred leti doživela tudi nocojšnja gostja, Saša Perpar, ko so se v danem trenutku zrušili vsi njeni pomembnejši gradniki. Pravi, da se je vse moralo zgoditi ob pravem trenutku, saj je naposled tako zavestno začela postavljati nove temelje. V njeno življenje je takrat stopila še joga, ki jo je popeljala na pot do dobrega počutja, sprejemanja sebe in radostnega odnosa do življenja. Spotoma je vzljubila še plesno meditacijo in čuječnostne igre. Vso novo znanje, veščine in predvsem željo, da pomaga drugim je začela zapisovati na novi poslovni poti. O izzivih in o tem kako čudovito je lahko življenje, se bo s Sašo Perpar pogovarjal Sandi Horvat.</p></p> Sat, 14 May 2022 22:15:00 +0000 Saša Perpar Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.<p>Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti in ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji.</p><p><p>Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.</p></p> 174872227 RTVSLO – Prvi 2380 clean Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.<p>Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti in ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji.</p><p><p>Na nočni klepet prihaja Marina Cernetig. Nagrajenka Javnega sklada kuturnih dejavnosti je ena nosilk kulturnega življenja Slovencev v Benečiji, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine, je promotorica jezika in kulturnega delovanja slovenske manjšine v Italiji, pa tudi pomembna vez Beneških Slovencev s Slovenijo. Na pogovor jo je povabila Smilja Baranja.</p></p> Fri, 13 May 2022 22:15:00 +0000 Marina Cernetig Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!<p>Spletna vplivnica, ki jo na Instagramu dnevno spremlja skoraj 70.000 sledilcev, se ne izogiba težkim temam</p><p><p><strong>Gaja Prestor</strong> je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. <strong>22-letih pevka in televizijska voditeljica</strong> je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!</p></p> 174872106 RTVSLO – Prvi 4011 clean Gaja Prestor je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. 22-letih pevka in televizijska voditeljica je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!<p>Spletna vplivnica, ki jo na Instagramu dnevno spremlja skoraj 70.000 sledilcev, se ne izogiba težkim temam</p><p><p><strong>Gaja Prestor</strong> je odraščala v glasbeni družini, zato ne čudi, da se je že zelo zgodaj preizkusila tudi v pisanju besedil in se naučila s pomočjo glasbe izražati svoja čustva. <strong>22-letih pevka in televizijska voditeljica</strong> je tudi spletna vplivnica. Svojega profila na Instagramu ne uporablja zgolj za promocijo, temveč se pogosto loti tem oz. težav, s katerimi se sooča marsikateri najstnik - grajenje zdrave samopodobe in samozavesti, sprejemanje samega sebe in ozaveščanje o zdravem odnosu do hrane. Z Darjo Pograjc bosta klepetali tudi o njenem nedavnem potovanju v Azijo, kjer še zdaleč ni šlo vse po načrtih. Nočni obisk, kmalu po polnoči!</p></p> Thu, 12 May 2022 22:15:00 +0000 Gaja Prestor Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor. <p>Zgodovinar, igralec in po novem režiser, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.</p></p> 174871544 RTVSLO – Prvi 1816 clean Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor. <p>Zgodovinar, igralec in po novem režiser, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja zgodovinar dr. Gregor Antoličič. Pred dnevi je izšla njegova knjiga o cesarju Maksimiljanu Habsburškem. Je tudi igralec in po novem režiser Dramske skupine kulturnega društva Limbuš - Pekre, od letošnjega leta pa še podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor. V nadaljevanju noči boste lahko prisluhnili še posnetku koncerta mariborskega Totega big banda, spomnili pa se bomo tudi 77-letnice obstoja Radia Maribor.</p></p> Wed, 11 May 2022 22:15:00 +0000 Dr. Gregor Antoličič Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.<p>Kitarist, skladatelj, ustvarjalec glasbe za predstave, ki sodeluje pri različnih mednarodnih projektih.</p><p><p>Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso  tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&amp;Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih …  Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.</p></p> 174871506 RTVSLO – Prvi 5606 clean Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih … Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.<p>Kitarist, skladatelj, ustvarjalec glasbe za predstave, ki sodeluje pri različnih mednarodnih projektih.</p><p><p>Slovenski športniki več kot vzorno zastopajo barve naše države – slovenski ustvarjalci pa nič manj – le v javnosti, na žalost predvsem v slovenski, niso  tako izpostavljeni. Pa popravimo to dejstvo. V nočnem programu gostimo izjemnega kitarista in skladatelja, katerega skladbe izvajajo Steve Mead, Sun Beatzz, PeiYi Liu, pa Irena Yebuah Tiran, Big Band in Simfonični orkester Rtv Slovenija, Rožmarinke, Murat&amp;Jose, Eva Hren, Iva Stanič, Ani Frece, Swingatan in drugi. Izdal je štiri zbirke Kitara me zabava z avtorskimi skladbami za klasično kitaro, ustvarja glasbo za predstave, sodeluje pri različnih mednarodnih projektih …  Tokrat v nočnem programu odkrivamo glasbeno in ustvarjalno pot Marka Mozetiča, prijateljem in znancem ter »fanom« bolj znanega kot Mozo. Z njim bo klepetala Lucija Grm.</p></p> Tue, 10 May 2022 22:15:00 +0000 Marko Mozetič - Mozo Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.<p>Skladatelj, aranžer, producent in multi-instrumentalist </p><p><p>Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.</p></p> 174871533 RTVSLO – Prvi 5461 clean Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.<p>Skladatelj, aranžer, producent in multi-instrumentalist </p><p><p>Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor.</p></p> Sun, 08 May 2022 22:15:00 +0000 Rok Golob Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor. 174870890 RTVSLO – Prvi 3959 clean Rok Golob, tokratni nočni gost, bo opisal svoje življenje, razpeto med Ljubljano in Los Angelesom, ter sodelovanje z imenitnimi glasbeniki, tako domačimi kot tujimi. Povedal bo, kaj vse pravzaprav obsega njegov opus in kako se loteva ustvarjanja, zaupal pa nam bo tudi kakšno prigodo in nezgodo tako dejavnega in plodovitega umetnika. Z njim se bo pogovarjala Višnja Fičor. Sun, 08 May 2022 22:15:00 +0000 Rok Golob Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.<p>Velik poznavalec morskih sesalcev</p><p><p>Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. </p></p> 174870726 RTVSLO – Prvi 5130 clean Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.<p>Velik poznavalec morskih sesalcev</p><p><p>Biolog mag. Tilen Génov, navdušen raziskovalec, je pred leti ustanovil slovensko društvo za morske sesalce Morigenos, ki med drugim raziskuje populacije delfinov v slovenskem morju. Kako veliki morski sesalci med seboj komunicirajo? Kako ustvarjajo zvoke? Kaj posamezni zvoki pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tilen Genov več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma. </p></p> Sat, 07 May 2022 22:15:00 +0000 Tilen Genov Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič. <p>Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote</p><p><p>Primož Krečič sled za sabo pušča z besedo, s podobo, z glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Primož Krečič tokrat prihaja na nočni obisk.</p></p> 174870143 RTVSLO - Radio Koper 2603 clean Nočni gost: duhovnik Primož Krečič Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Na nočni obisk prihaja koprski župnik Primož Krečič. <p>Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote</p><p><p>Primož Krečič sled za sabo pušča z besedo, s podobo, z glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Primož Krečič tokrat prihaja na nočni obisk.</p></p> Fri, 06 May 2022 22:15:00 +0000 Primož Krečič Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik.<p>Avtorja monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture</p><p><p>Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik. </p></p> 174870171 RTVSLO – Prvi 4533 clean Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik.<p>Avtorja monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture</p><p><p>Politično turbulentno obdobje konca 19. in začetka 20. stoletja je v evropsko in slovensko družbo tedanjega časa prineslo tudi korenite premike na področju umetnosti. V arhitekturi so pri nas to obdobje zaznamovali zlasti Jože Plečnik, Maks Fabiani in Ivan Vurnik, katerih dela izpolnjujejo najvišje standarde arhitekture po meri človeka in tudi v današnjem času ustrezajo kriterijem trajnostne arhitekture. V oddaji Nočni obisk bosta o njih spregovorila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Bojana Čampa ter fotograf in multimedijski umetnik Stane Jeršič, avtorja nedavno izdane monografije o treh pionirjih sodobne slovenske arhitekture. Na klepet ju je povabil Peter Močnik. </p></p> Thu, 05 May 2022 22:15:00 +0000 Bojana Čampa in Stane Jeršič Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar. <p>Jezikoslovka z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja  s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku.  V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov.  Voditelj bo Stane Kocutar.</p></p> 174869905 RTVSLO – Prvi 1614 clean Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku. V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov. Voditelj bo Stane Kocutar. <p>Jezikoslovka z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja jezikoslovka dr. Nada Šabec z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko mariborske Filozofske fakultete. Ustavili se bomo ob njeni monografiji o zgodovini izseljevanja  s slovenskega etničnega prostora v ZDA in v Kanado ter o slovensko – angleškem jezikovnem stiku.  V nadaljevanju bo naš gost še upokojeni krajinski arhitekt Niko Stare. Po drugi uri bomo spregovorili o jubileju rotarijskega gibanja v Mariboru in se pomudili ob jubileju orkestra Slovenske vojske . Pred jutrom pa se bomo spomnili še Jožeta Pogačnika, režiserja in scenarista vrste odličnih dokumentarnih in celovečernih filmov.  Voditelj bo Stane Kocutar.</p></p> Wed, 04 May 2022 22:15:00 +0000 Nada Šabec Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.<p>Že več kot 20 let je gonilna sila enega od najbolj popularnih narodnozabavnih ansamblov pri nas</p><p><p>Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.</p></p> 174869586 RTVSLO – Prvi 4251 clean Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.<p>Že več kot 20 let je gonilna sila enega od najbolj popularnih narodnozabavnih ansamblov pri nas</p><p><p>Blaž Švab je z Modrijani v pretekli dekadi začel postavljati nove smernice v svetu domače glasbe in jo začel spajati z zabavnimi in sodobnimi ritmi. Je diplomirani socialni delavec, televizijski in radijski voditelj ter zelo luciden Štajerec. Tokrat je gost Andreja Hoferja v nočnem programu.</p></p> Tue, 03 May 2022 22:15:00 +0000 Blaž Švab V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> 174869152 RTVSLO – Prvi 6675 clean V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali poslušanje šansonov Édith Piaf, ki jih je znamenita pevka posnela v 60-ih let 20. stoletja. Tokrat bodo na vrsti dela skladateljev Francisa Laija, Florence Veran, Charlesa Dumonta in in Clauda Léveilléja ter besedilopiscev Roberta Galla, Michela Vendoma, Louisa Poterata in Michela Rivegauchea. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> Sun, 01 May 2022 22:15:00 +0000 Šansoni Édith Piaf iz šestdesetih let 20. stoletja Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.<p>Profesionalna fotografinja, umetnica in večna iskalka lepote.</p><p><p>Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.</p></p> 174868975 RTVSLO – Prvi 3459 clean Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.<p>Profesionalna fotografinja, umetnica in večna iskalka lepote.</p><p><p>Fotografija. Tako preprosta stvar je lahko tudi zelo zapletena. Je lahko fotografija popolna in kako izgleda? Ali je zahtevno biti profesionalni fotograf v dobi, ko je lahko že vsak posameznik s pametno napravo fotograf? Vse to in še več bomo povprašali fotografinjo Branko Timpran, ki zase pravi, da ji fotografija že vrsto let predstavlja vsakodnevni izziv, svobodo, strast, predvsem pa jo izpopolnjuje in vedno znova navdušuje s svojo večnostjo, lepoto in popolnostjo. O zanimivih izzivih fotografije ter predvsem poti do uspešne fotografinje pa bo z Branko Timpran poklepetal Sandi Horvat.</p></p> Sat, 30 Apr 2022 22:05:00 +0000 Branka Timpran Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč. <p>Vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal.</p><p><p>Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč.</p></p> 174868573 RTVSLO - Radio Koper 3661 clean Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč. <p>Vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal.</p><p><p>Večkrat je bil gost naših nočnih pogovorov. Prvič že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil še tako rekoč neznan obraz v množici obrtnikov, a z idejami, s katerimi se je podajal na vznemirljivo področje razvoja in gradnje ultralahkih letal. V naslednjih desetletjih smo z njim poklepetali ob pomembnih poslovnih prelomnicah, prav je da tudi ob aktualni, ko je podjetje, ki ga je pripeljal na svetovni oder, prodal in se obenem svojemu okolju oddolžil z bogato donacijo. Včasih smo za njegovo predstavitev porabili nekaj stavkov, danes je dovolj, da rečemo: Ivo Boscarol. V studio Radia Koper ga je na nočni obisk tudi tokrat povabil Sandi Škvarč.</p></p> Fri, 29 Apr 2022 22:15:00 +0000 Ivo Boscarol Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.<p>Slovenski pevec z dolgoletno kariero.</p><p><p>Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.</p></p> 174868522 RTVSLO – Prvi 5804 clean Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.<p>Slovenski pevec z dolgoletno kariero.</p><p><p>Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.</p></p> Thu, 28 Apr 2022 22:15:00 +0000 Marko Vozelj Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer. 174868525 RTVSLO – Prvi 5804 clean Glasba je edini svetovni jezik, ki ga razumejo v vseh državah sveta. Na nočni obisk pride 54-letni pevec zabavne glasbe, oče Maše in Zale, Marko Vozelj. 18 let je prepeval s Čuki, v zadnjih letih pa samostojno z Mojstri. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer. Thu, 28 Apr 2022 22:15:00 +0000 Marko Vozelj V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas. Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo. Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice. V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.<p>60 let Avto moto društva Boris Kidrič iz Maribora</p><p><p>V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas.  Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo.  Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice.  V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.</p></p> 174867600 RTVSLO – Prvi 1740 clean V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas. Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo. Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice. V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.<p>60 let Avto moto društva Boris Kidrič iz Maribora</p><p><p>V prvi uri nočnega programa bomo govorili o avtomobilizmu. Avto moto društvo Boris Kidrič iz Maribora letos praznuje visok jubilej, 60. let. Tako sodi med najstarejša društva pri nas.  Zato se bomo s predsednikom Petrom Gabrovcem in sekretarko Olgo Kovačič ozrli na bogato preteklo delovanje in pogledali v današnji čas, kjer ima pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Izvedeli pa boste tudi kako bo društvo obeležilo visok jubilej. Po eni uri se bomo odpravili v občino Sveta Ana, ki se ponaša z nazivom zelena destinacija in kjer imajo od nedavnega tudi posebno leseno mini vasico in kjer si prizadevajo tudi k razvoju butičnega turizma in sožitja z naravo.  Med drugo in tretjo bomo glasbeni. Lestvica Top 17 ponuja najpopularnejše domače in tuje uspešnice.  V zadnji uri pa bomo pogledali v zgodovino, spregovorili o financah in pridali še kakšno zanimivost. Gostitelj Robert Zajšek.</p></p> Wed, 27 Apr 2022 22:15:00 +0000 Peter Gabrovec in Olga Kovačič V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.<p>30 let begunskih zgodb in usod.</p><p><p>V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.</p></p> 174868095 RTVSLO – Prvi 4074 clean V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.<p>30 let begunskih zgodb in usod.</p><p><p>V kratki napovedi je nemogoče strniti vsa polja njene dejavnosti. Delo v begunskih medijih, v svetovalnici delavcem migrantom in beguncem, vodenje pogovorov z naslovom Ispeci pa reci na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, poučevanje begunskih otrok ... Diplomirana novinarka, ki je študij začela v Sarajevu in ga dokončala v Ljubljani, v Sloveniji prebiva že več kot polovico svojega življenja. Tudi sama je prvih nekaj let preživela v begunskem centru, kjer je urejala časopis Begunski časi. Je ena od tistih, ki so nam približali čudoviti bosanski sevdah. Njen glas je zazvenel v novem sevdahu skupin Dertum in T'aman. Letos mineva 30 let od prihoda pregnancev iz BiH v Slovenijo. Na njeno pobudo obletnico obeležujemo z nizom dogodkov z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas. Razstave, pogovori in koncert podalpskega sevdaha, ki bo 4. maja v preddverju Križank, na katerem se bodo po več kot dveh desetletjih na odru znova srečali člani skupin Vali in Dertum, pridužila pa se jim bosta Damir Imamović in Vlado Kreslin. Maido Džinić je na nočni pogovor povabila voditeljica Nada Vodušek.</p></p> Tue, 26 Apr 2022 22:15:00 +0000 Maida Džinić V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Pevkini avtorski šansoni 60. let 20. stoletja.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> 174867501 RTVSLO – Prvi 6409 clean V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Pevkini avtorski šansoni 60. let 20. stoletja.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf. Prišli smo že do 60-ih let 20. stoletja in noč bomo začeli s pesmimi, za katere je besedilo napisala Édith Piaf sama, uglasbil pa jih je Charles Dumont. Pri njegovi glasbi bomo ostali tudi v nadaljevanju noči, le da bomo poslušali še tiste pesmi, za katere so besedila napisali različni drugi avtorji. V drugem delu noči pa bo v središču besedilopisec Jacques Plante in njegovi šansoni za Édith Piaf iz leta 1962. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> Sun, 24 Apr 2022 22:15:00 +0000 Šansoni Édith Piaf Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2002, pri rosnih 15-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, zdaj pa je tik pred izdajo svojega tretjega, ki je v bistvu EP ( extended play, neke vrste mali album), praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah. Na čisto svojega še čaka, saj si ga močno želi in glede na obseg in žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje. Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat. Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljivo Liano Buršič<p>Ne novi Jan Plestenjak, novi James Bond!</p><p><p>Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2011, pri rosnih 16-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, na izid pa čaka tudi tretji, ki je v bistvu EP (extended play, neke vrste mali album). Je tik pred praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah.</p> <p>Na čisto svojega še čaka, saj si ga želi in glede na kakovost, raznolikost in avtentični ter povsem samosvoj žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje.</p> <p>Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat.</p> <p>Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljico Liano Buršič</p></p> 174867292 RTVSLO – Prvi 5112 clean Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2002, pri rosnih 15-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, zdaj pa je tik pred izdajo svojega tretjega, ki je v bistvu EP ( extended play, neke vrste mali album), praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah. Na čisto svojega še čaka, saj si ga močno želi in glede na obseg in žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje. Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat. Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljivo Liano Buršič<p>Ne novi Jan Plestenjak, novi James Bond!</p><p><p>Slovenska javnost ga je prvič spoznala leta 2011, pri rosnih 16-ih, ko je nastopal v oddaji Slovenija ima talent. Takrat je doživel prvi okus slave in celo pogodbo z založbo Menart, potem pa je za nekaj let kot izvajalec poniknil. A v tem času ustvarjalno ni miroval. Učenje kitare, pisanje glasbe za druge glasbene izvajalce (Eva Boto, Gaja Prestor, Bepop, Anabel, etc.), produciranje (Modrijani, Vlado Kreslin, etc.), letos je iz ozadja sodeloval tudi na EMI in EMI freš s kar tremi uzvajalci, in od leta 2017 je ustvaril tudi dva albuma zase, na izid pa čaka tudi tretji, ki je v bistvu EP (extended play, neke vrste mali album). Je tik pred praznovanjem svojega 27. rojstnega dne in, ker je del ekipe Jana Plestenjaka ( kot soproducent albuma in kitarist v njegovi skupini) ga čaka tudi veliki majski koncert v Stožicah.</p> <p>Na čisto svojega še čaka, saj si ga želi in glede na kakovost, raznolikost in avtentični ter povsem samosvoj žar njegovega glasbenega angažmaja, tudi to ni daleč, zdi se, da je tu čisto prava nova zvezda slovenskih odrov. In seveda občinstva, ki ga glede na izjemno poslušanost najnovejše skladbe Zadnja noč in razprodane koncerte, očitno obožuje.</p> <p>Iz Lenarta se je pred kratkim preselil v Ljubljano, kjer uživa v novem, plodovitem obdobju svojega življenja, ki je zanj enako glasbenemu ustvarjanju in druženju z ljudmi, ki jih ima res rad, pravi. Samo, da od obilja dela ne izgori, to se mu je namreč zgodilo že trikrat.</p> <p>Nedeljsko noč bo preživel v etru nočnega programa Radia Slovenija, v pogovoru z voditeljico Liano Buršič</p></p> Sat, 23 Apr 2022 22:15:00 +0000 Žan Serčič V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur. <p>Primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist.</p><p><p>V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.</p></p> 174866802 RTVSLO - Radio Koper 2372 clean V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur. <p>Primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist.</p><p><p>V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.</p></p> Fri, 22 Apr 2022 22:15:00 +0000 Bojan Glavina V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur. 174866830 RTVSLO - Radio Koper 2549 clean V Nočnem klepetu bo naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej, ob tem pa 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino boste lahko spoznali še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom. V Nočni program Radia Slovenija ga bo povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur. Fri, 22 Apr 2022 22:05:00 +0000 Bojan Glavina Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.<p>Punker, ki je ena glavnih zvezd narodnozabavne glasbe.</p><p><p>Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.</p></p> 174866756 RTVSLO – Prvi 6552 clean Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.<p>Punker, ki je ena glavnih zvezd narodnozabavne glasbe.</p><p><p>Dejan Krajnc je glasbenik od malih nog. Še zmeraj se uči igrati, je študent Akademije za glasbo v Ljubljani in poleg drugih inštrumentov igra predvsem klarinet in klavir. Sliši se zelo akademsko, dokler ga ne spoznate - je poln tetovaž, nosi tako imenovano irokezo in je eden izmed najbolj prepoznavnih mlajših ustvarjalcev narodno zabavne glasbe pri nas. Da tudi to še ni vse, dodaja nočna voditeljica Lucija Grm.</p></p> Thu, 21 Apr 2022 22:15:00 +0000 Dejan Krajnc Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.<p>Predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru.</p><p><p>Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato  znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja  gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.</p> <p>V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z Maticem Gosakom, maturantom II. gimnazije Maribor, ki se je moral zaradi družbene angažiranosti lani zagovarjati pred sodiščem. Slišali boste tudi, da ima  pomanjkanje spanca številne škodljive posledice.</p></p> 174866246 RTVSLO – Prvi 2142 clean Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.<p>Predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru.</p><p><p>Gostja po polnoči bo Mojca Polak, predavateljica in mentorica številnim dijakom in študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru. Svoje bogato  znanje s področja kulinarike že veliko let deli tudi z radijskimi poslušalci, ko jim predstavlja  gastronomsko bogastvo slovenskih pokrajin in pomen zdrave prehrane. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Darinka Čobec.</p> <p>V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z Maticem Gosakom, maturantom II. gimnazije Maribor, ki se je moral zaradi družbene angažiranosti lani zagovarjati pred sodiščem. Slišali boste tudi, da ima  pomanjkanje spanca številne škodljive posledice.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 22:15:00 +0000 Mojca Polak Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.<p>Distopija na odru resničnosti</p><p><p>Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika  znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174866148 RTVSLO – Prvi 4500 clean Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.<p>Distopija na odru resničnosti</p><p><p>Mladi ustvarjalci so na oder Male drame postavili gledališko adaptacijo romana Težko je biti bog, slovite distopije, ki sta jo globoko v prejšnjem stoletju napisala brata Strugacki, klasika  znanstvenofantastične in socialne književnosti v nekdanji Sovjetski zvezi. Na distopični planet prileti skupina zemeljskih znanstvenikov, da bi raziskala učinke manka razsvetljenske misli na razvoj civilizacije. Temeljno vprašanje gledališke adaptacije je, kakšen bi bil svet, če ne bi nikoli doživeli humanizma? Če bi kot Arkanarska družba, v kateri se roman godi, brezsrčno preganjali intelektualce, znanstvenike, pesnike in zdravilce? Ko opazujemo človeško bedo, nevednost in brutalnost na izmišljenem planetu, se večkrat zdrznemo ob podobnostih z našo tukajšnjo realnostjo. V svetu, kjer se slavi uničenje, nasilje in enoumje, tudi razsvetljeni Zemljani zlahka zapadejo v svoje starodavne vprogramirane animalične vzorce. O vprašanjih in temah, ki vznemirjajo najmlajšo generacijo gledaliških ustvarjalcev razmišljata dramaturginja Nika Korenjak in režiser Aljoša Živadinov Zupančič v pogovoru z voditeljico Nade Vodušek.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 19 Apr 2022 22:15:00 +0000 Nika Korenjak in Aljoša Živadinov Zupančič Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.<p>V živo na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Stalni prijatelj nočnega programa <strong>Mario</strong> je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela.</p> <p>Tudi <strong>Marjan</strong> iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov.</p> <p><strong>Albert</strong> (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi.</p> <p><strong>Stane</strong> iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«.</p> <p><strong>Pavla</strong> izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.</p></p> 174865878 RTVSLO – Prvi 2943 clean Stalni prijatelj nočnega programa Mario je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela. Tudi Marjan iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov. Albert (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi. Stane iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«. Pavla izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.<p>V živo na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Stalni prijatelj nočnega programa <strong>Mario</strong> je povedal, da hrani 44 let star pirh. Čisto lahek je že, najbrž je vsebina že izhlapela.</p> <p>Tudi <strong>Marjan</strong> iz Ljubljane (75 let, žena pa 82), tisti, ki so ga obtožili, da nepokretni ženi dela škodo in jo dali v dom, je sporočil, da je 28. februarja v njegovi postelji za vedno zaspala. Umrla je ob enih zjutraj, ob devetih, ko tega še ni dojel, jo je poljubil: »Pa tako ji je smrdelo iz ust!« Vedno je nazoren. Zdaj bo s samo eno pokojnino težje živeti, saj so samo obratovalni stroški za stanovanje 180 evrov.</p> <p><strong>Albert</strong> (86 let) iz Pomurja pokliče na vsake kvatre. Zanimiv radioamater je že deveto leto v domu, ima svojo sobo, ukvarja se s konjički in je s tem zadovoljen. Nekaj let je bil v domu tudi v Bosni in na to ima lepe spomine. Žal mu je, da ni ostal tam, zdravje ga je prignalo nazaj domov. Ne razume, kako lahko nekateri, mislil je na Marjana, samo kritizirajo domove za starejše. Ti so bili verjetno že prej nezadovoljni s svojim življenjem, pravi.</p> <p><strong>Stane</strong> iz Žirov se je poslušalcem in tudi meni ponudil za vodnika po Vojskarski planoti, »najlepšem delčku Slovenije«.</p> <p><strong>Pavla</strong> izpod Šmarne gore (83 let) je prebrala svoje tri pozitivno naravnane pesmi. Vdova je, skupaj sta bila 54 let. Umrl je od lakote, rak požiralnika, tako da je bila to zanj odrešitev.</p></p> Sun, 17 Apr 2022 22:15:00 +0000 Nočni pogovori z Mojco Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov. 174865501 RTVSLO – Prvi 7228 clean Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov. Sat, 16 Apr 2022 22:15:00 +0000 Mirka Nečak Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.<p>Mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation).</p><p><p>Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb?</p> <p>»Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.</p></p> 174865573 RTVSLO – Prvi 3401 clean Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb? »Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.<p>Mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation).</p><p><p>Tokratna nočna gostja voditeljice Špele Novak je Mirka Nečak, mednarodna sodnica za reševalne pse pri Mednarodni organizaciji reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation). S psi se ukvarja tako rekoč od otroštva, ko je njen prvi spremljevalec postal labradorec Mark. Svoje delo opravlja v različnih državah, kjer ocenjuje pse in tudi njihove vodnike na njihovih poteh do tega, da sodelujejo na reševalnih akcijah. Kdaj je par vodnik-pes pripravljen na to fizično in psihično izredno zahtevno nalogo iskanja pogrešanih oseb?</p> <p>»Eden najlepših občutkov je, ko pes in vodnik, ki si ju ti na sojenju ocenil kot pripravljena za takšno akcijo, najdeta pogrešano osebo. Takrat veš, da se ta tvoj nori življenjski slog splača, in to ti da ogromno energije za naprej,« pravi naša gostja. Kako pa se soočiti z neuspešnimi reševanji? Pa tudi o tem, da psi še zdaleč niso edine živali, ki jih lahko naučimo najrazličnejših trikov.</p></p> Sat, 16 Apr 2022 22:15:00 +0000 Mirka Nečak V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman. <p>Multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec »Sz Sežane doma«. O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj, Armando Šturman.</p></p> 174865021 RTVSLO - Radio Koper 1676 clean V nočni program RA SLO, ki ga pripravlja RA KP na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec "Sz Sežane doma". O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj Armando Šturman. <p>Multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja Boštjan Pertinač. Čeprav je njegovo ime na glasbeni sceni znano že kar nekaj let, je ta multi instrumentalist, učitelj kitare ter ustvarjalec glasbe šele v "karantenskih časih" vsesplošno melanholijo in ustvarjalno blokado začel preganjati s pisanjem o tem, kar mu je bilo domače: o burji, suhih kraških zidovih, teranu, rdeči zemlji in apnencu. In tako je čisto zares izšel njegov prvenec »Sz Sežane doma«. O pesmih, zapetih v pogovornem jeziku Sežank in Sežancev, se bo z Boštjanom Pertinačem kar na dolgo in lepo pogovarjal gostitelj, Armando Šturman.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 22:15:00 +0000 Boštjan Pertinač Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.<p>Zaslužna, da je Slovenija po uspešnih presaditvah organov in tkiv v svetovnem vrhu</p><p><p>Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. <strong>Danica Avsec</strong>. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa bo gostja tudi sama.</p></p> 174864985 RTVSLO – Prvi 4398 clean Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. Danica Avsec. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa je gostja tudi sama.<p>Zaslužna, da je Slovenija po uspešnih presaditvah organov in tkiv v svetovnem vrhu</p><p><p>Domačini v Mirnski kotlini jo poznajo po tem, da se je rodila v Bistrici pri Šentrupertu. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, Medicinsko fakulteto pa v Ljubljani. Kot zdravnico jo poznajo v Mariboru, Zagrebu in v Ljubljani. Še najbolj pa jo povezujemo z ustanovo Slovenija-transplant, ki jo je pomagala ustanoviti in jo je dolgo tudi uspešno vodila. Na nočni obisk prihaja izjemno predana zdravnica prim. <strong>Danica Avsec</strong>. Pravi, da je med neštetimi nočnimi dežurstvi že večkrat poslušala radijski nočni program. Ob 20-letnici Slovenija-transplanta, Javnega zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, pa bo gostja tudi sama.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 06:15:00 +0000 Prim. Danica Avsec V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.<p>Kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor</p><p><p>V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.</p></p> 174864422 RTVSLO – Prvi 1823 clean V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.<p>Kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor</p><p><p>V nočnem programu bo imela poleg glasbe besedo tudi velikonočna tematika. Z izbranimi sogovorniki bo voditeljica Helena Ajdnik govorila o bogati slovenski velikonočni tradiciji, tudi o kulinariki in simboličnem pomenu velikonočnih živil. Spomnili pa bomo tudi na zbirko liturgičnega tekstila, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju Maribor. Ob tem bomo predstavili pomen, simboliko in uporabo liturgičnih barv, ki označujejo obdobja in praznike v cerkvenem letu, s poudarkom na beli liturgični barvi – barvi velikonočnega časa. Naša sogovornica je bila kustodinja Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 22:15:00 +0000 Maja Hren Brvar Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...<p>Knjige so naše čarobne oči</p><p><p>Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije  Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...</p></p> 174864376 RTVSLO – Prvi 4223 clean Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...<p>Knjige so naše čarobne oči</p><p><p>Odprimo jih, pravi naša nočna gostja, prevajalka, urednica in strastna bralka. Njene sijajne prevode poezije  Sylvie Plath smo v našem nočnem programu že predstavili. Tokrat prihaja na obisk kot ambasadorka Noči knjige, svetovnega dogodka, ki se vsako leto zgodi v noči z 22. na 23. april. K soustvarjanju so vabljeni vsi, vsak lahko to noč ali vso pomlad naredi svoj literarni dogodek in ga prek Noči knjige deli z drugimi. Naj se slišijo glasovi generacij najmlajših in mladostnikov, glasovi starejših in najstarejših generacij, naj zazveni njihov glas srčnega poguma. Naš skupni glas ljubezni in sočutja. Osrednja misel letošnje noči, Nosimo srca v dlaneh, je vzeta iz pesmi Karla Destovnika Kajuha, saj letos praznujemo stoletnico njegovega rojstva. Voditeljica Nada Vodušek se bo z gostjo pogovarjala tudi o zadnjih knjigah, ki jih je uredila in o vsem, kar jo navdihuje – jezik, knjige, filmi, flamenko, konji, petje, planinarjenje ...</p></p> Tue, 12 Apr 2022 22:15:00 +0000 Andreja Udovč 8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.<p>Na poti Romov ob njihovem prazniku ter v družbi dobre glasbe.</p><p><p>8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti.</p> <p>Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.</p></p> 174863428 RTVSLO – Prvi 1672 clean 8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti. Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.<p>Na poti Romov ob njihovem prazniku ter v družbi dobre glasbe.</p><p><p>8. april je za pripadnike romske skupnosti po svetu pomemben mejnik. Na ta dan so leta 1971 na prvem svetovem romskem kongresu v Londonu Rome priznali kot narod, priznali so njihov jezik, izbrana pa sta bila tudi zastava in himna naroda. Slednja je postala skladba Djelem, Djelem. Rodil se je romski aktivizem za pravice in enakopravnost romske skupnosti.</p> <p>Ob svetovnem dnevu Romov bomo začeli tokratni nočni program. Med drugim prinašamo strnjeno reportažo o dogajanju minulega tedna pri nas. Sprehodili se bomo od osrednje prireditve v Murski Soboti do Novega mesta. Z vmesnimi postanki po večjih slovenskih mestih, v katerih so razne organizacije pripravile manjša obeležja, okrogle mize in dogodke, s katerimi so opozorili na aktualne izzive skupnosti bomo z izborom romske glasbe obiskali še Rome po svetu. Z naborom zanimivosti o Romih in njihovi zgodovini vas bo po poti vodil Sandi Horvat.</p></p> Sun, 10 Apr 2022 22:15:00 +0000 Ob svetovnem dnevu Romov Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo.<p>Biolog ter velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic.</p><p><p>Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo.</p></p> 174863691 RTVSLO – Prvi 5385 clean Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo.<p>Biolog ter velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic.</p><p><p>Biolog dr. Tomi Trilar je velik poznavalec živali, predvsem žuželk in ptic. Je vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja Slovenskega arhiva živalskih zvokov, katerega glavni cilj je zbrati posnetke petja in oglašanja vseh živalskih vrst, ki proizvajajo zvok in živijo na našem ozemlju. Kaj posamezni zvoki pri živalih pomenijo in s kakšnimi tehnikami biologi zajemajo te zvoke bo Tomi Trilar več povedal v pogovoru z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo.</p></p> Sat, 09 Apr 2022 22:15:00 +0000 Dr. Tomi Trilar Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak. <p>Eden izmed najbolj zaslužnih za ohranitev avtohtone vrste soške postrvi.</p><p><p>Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak.</p></p> 174863055 RTVSLO - Radio Koper 3760 clean Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak. <p>Eden izmed najbolj zaslužnih za ohranitev avtohtone vrste soške postrvi.</p><p><p>Ob zaključku Festivala soške postrvi v Tolminu smo na nočni obisk povabili Dušana Jesenška, enega najzaslužnejših za ohranitev te avtohtone ribje vrste, ki je v 90. letih zaradi ogroženosti pristala na rdečem seznamu. Z genskimi raziskavami so z domačimi in francoskimi strokovnjaki uspeli iz le še osmih populacij čiste soške postrvi ustvariti plemensko jato in postrv z značilnim marmoriranim vzorcem rešiti pred izumrtjem. O tem, novi učni pešpoti ob Tolminki, posvečeni tradiciji ribištva in ribogojstva, ribolovnem turizmu in še marsičim se je z Jesenškom, po izobrazbi veterinarjem, pogovarjala Mariša Bizjak.</p></p> Fri, 08 Apr 2022 22:15:00 +0000 Dušan Jesenšek Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora ostalim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl.<p>O boju z rakom pri devetindvajsetih, pogumu, moči in projektu Lea</p><p><p>Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora drugim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl, poslušajte ju po polnoči!</p></p> 174863032 RTVSLO – Prvi 4823 clean Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora ostalim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl.<p>O boju z rakom pri devetindvajsetih, pogumu, moči in projektu Lea</p><p><p>Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo dvajset centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno vedno aktivno Leo Smrkolj še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih. Kemoterapije in operacije je jemala kot 'dopust', si govorila, da gre za tri dni na Bora Boro, Havaje, v Kostariko … Ko je sama najbolj potrebovala oporo, je postala opora drugim bolnikom z rakom, njen spletni dnevnik pa bo gotovo v pomoč tudi prihodnjim bolnikom. Leto po diagnozi je Leo Smrkolj na Nočni obisk povabila Andreja Čokl, poslušajte ju po polnoči!</p></p> Thu, 07 Apr 2022 22:15:00 +0000 Lea Smrkolj Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.<p>Igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak.</p><p><p>Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.</p></p> 174862495 RTVSLO – Prvi 1157 clean Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.<p>Igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak.</p><p><p>Minuli petek so slovesno podelili letošnje Glazerjeve nagrade, ki jih za dosežke v kulturi in umetnosti podeljuje Mestna občina Maribor. Nagrajenci, igralka Mateja Pucko, konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in dramaturg Vili Ravnjak, bodo gostje četrtkovega nočnega programa.</p></p> Wed, 06 Apr 2022 22:15:00 +0000 Glazerjevi nagrajenci Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!<p>Pevka in vsestranska glasbenica.</p><p><p>Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba <em>Tja bi šla</em>, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!</p></p> 174862443 RTVSLO – Prvi 4021 clean Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!<p>Pevka in vsestranska glasbenica.</p><p><p>Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba <em>Tja bi šla</em>, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!</p></p> Tue, 05 Apr 2022 22:15:00 +0000 Anja Hrastovšek Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način. Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.<p>Kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka.</p><p><p>Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki  bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način.</p> <p></p> <p>Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem  pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.</p> <p></p> <p>Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.</p></p> 174861854 RTVSLO – Prvi 5273 clean Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način. Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.<p>Kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka.</p><p><p>Radi imate naravo, pridelujete svojo hrano, spoštujete okolje, spogledujete se z novo službo … In kako od vrta prestopiti do kmetije, ki  bi postala vir zaslužka? Tako je pred leti razmišljala Mateja Reš, kmetica, pisateljica, predavateljica, kuharica, prodajalka. Na njeni butično ekološki kmetiji, učnem poligonu, kraju sprostitve, raju za vsa čutila, na obrobju vasi Zgornje Gorje, nedaleč stran od Bleda, življenje ni samo idealizirana predstava vseh, ki bi si želeli osvežitve v življenju in kruha na drugačen način.</p> <p></p> <p>Srce njene kmetije utripa močneje tudi zaradi objema planin, Stola, Begunjščice, ledeniške morene Obočnice in obrisov živih bitij, ki tam domujejo in Mateji med delom delajo družbo. Brez njenih putk, s katerimi tako prisrčno kramlja in številnimi kulturami, ki jih vzgaja, niti en njen dan ni enak drugemu. Ob vsem  pa, pravi, je vsak dan tudi prosta, rada si vzame čas zase, dolgo pije jutranjo kavo.</p> <p></p> <p>Kako živi v tesnem stiku z neokrnjeno naravo, ob obilici dela, kamor ljudje radi pridejo pasti oči in razvajati brbončice - Mateja je kot njena mama odlična kuharska mojstrica. Z nočno gostjo Matejo Reš se bomo pogovarjali po polnoči. Vaša gostiteljica bo Vesna Topolovec.</p></p> Sun, 03 Apr 2022 22:15:00 +0000 Mateja Reš Milan Jazbec, prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.<p>Diplomat, profesor diplomacije, pisatelj, pred leti tudi predsedniški kandidat.</p><p><p>Milan Jazbec prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati  na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot  mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.</p></p> 174861691 RTVSLO – Prvi 5155 clean Milan Jazbec, prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.<p>Diplomat, profesor diplomacije, pisatelj, pred leti tudi predsedniški kandidat.</p><p><p>Milan Jazbec prihaja na prav nič uraden nočni obisk, tako rekoč v domači halji. Kaj ustvarja za domačo pisalno mizo, ko zapisuje svoje izkušnje in razmišljanja veleposlanika v Stocholmu, Ankari in Skopju? Kakšne odlike krasijo uspešnega diplomata? Kako plesati  na diplomatskem parketu in kako dobro je poznati protokol: white tie ali black tie? Diplomati slovijo kot zadržani ljudje, za Milana Jazbeca to ne velja. Slovijo pa tudi kot  mojstri besed, morda tudi besedičenja – to pa bomo preverili v nočnem programu z voditeljico Alenko Terlep.</p></p> Sat, 02 Apr 2022 22:15:00 +0000 Milan Jazbec Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja. <p>Programska vodja Kinogledališča Tolmin, diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika.</p><p><p>Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.</p></p> 174861209 RTVSLO - Radio Koper 2161 clean Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja. <p>Programska vodja Kinogledališča Tolmin, diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika.</p><p><p>Naša gostja v nočnem programu bo Špela Mrak iz Slapa ob Idrijci. Je programska vodja Kinogledališča Tolmin. Karizmatična in prijetna sogovornica je končala študij na FF v Ljubljani, je diplomirana primerjalna komparativistka in profesorica slovenskega jezika. Vključena je v številne krajevne in občinske organizacije ter svete in sodeluje pri izvedbi raznolikih javnih dogodkih v Posočju. S Špelo Mrak se bo pogovarjala Smilja Baranja.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 22:15:00 +0000 Špela Mrak Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!<p>Humor slovenskih avtorjev z Lucijo Grm.</p><p><p>Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!</p></p> 174861171 RTVSLO – Prvi 3988 clean Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!<p>Humor slovenskih avtorjev z Lucijo Grm.</p><p><p>Kako primerneje začeti in počastiti dan lažnjivih kljukcev kot s humorjem? In da bo ta v prvi urici Prvega aprila še bolj žlahtnen, bodo humorni del prispevali slovenski avtorji. Seveda pa boste svoj delež lahko dodali tudi vi, če boste to le hoteli. Z vami bo klepetala Lucija Grm!</p></p> Thu, 31 Mar 2022 22:15:00 +0000 1. april v nočnem programu z Lucijo Grm Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.<p>Državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.</p></p> 174860880 RTVSLO – Prvi 4398 clean Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.<p>Državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše.</p><p><p>Na nočni obisk prihaja veteranski športnik Marko Sluga. Šport ga spremlja že vse življenje, bolj pa se mu je lahko posvetil, ko se je po zelo uspešni poklicni poti pred tridesetimi leti upokojil. Najprej se je posvečal tenisu, ki se ga je, kot priznava, naučil igrati dokaj pozno, po 70. letu pa se je vrnil k svoji ljubezni iz mladih let – atletiki. Je državni rekorder v skoku v višino v svoji kategoriji, trenutno pa se pripravlja na svetovno prvenstvo v atletiki za starejše od 35 let, ki bo poleti na Finskem. O njegovih treh hobijih – službi, športu in umetnosti – se bo z Markom Slugo pogovarjala Lidija Cokan.</p></p> Wed, 30 Mar 2022 22:15:00 +0000 Marko Sluga V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči. <p>Parašportnica leta 2021</p><p><p>V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči.</p></p> 174860584 RTVSLO – Prvi 4490 clean V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči. <p>Parašportnica leta 2021</p><p><p>V Nočni obisk prihaja Manca Smrekar, paraplezalka, ki je za svoje prvo leto nastopanja na tekmovanjih najvišjega nivoja prejela naziv parašportnica leta 2021. Nase je opozorila predvsem z odličnimi nastopi na svetovnem prvenstvu v Rusiji in dokazala, da je prirojena dismelija na poti proti športnim sanjam, ne bo ustavila. Manca Smrekar pravi, da praktično ni veliko stvari, ki jih ne bi mogla početi, a si jih mora prilagoditi. Tako ne le, da odlično pleza in se spogleduje z alpinizmom, ampak tudi igra klavir in si utira svojo pot v poslovni svet. Spoznali jo boste po polnoči.</p></p> Tue, 29 Mar 2022 22:15:00 +0000 Manca Smrekar Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.<p>Ali lahko akademija preseneti s povsem novim konceptom podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad?</p><p><p>Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.</p></p> 174860047 RTVSLO – Prvi 3163 clean Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.<p>Ali lahko akademija preseneti s povsem novim konceptom podeljevanja najprestižnejših filmskih nagrad?</p><p><p>Na Prvem bomo tradicionalno spremljali podelitev nagrad Ameriške filmske akademije oziroma oskarjev. Takoj po polnoči sledi pogovor s filmsko kritičarko Ano Jurc, nato sprehod po rdeči preprogi in od 2:00 naprej spremljanje podelitve, za katero akademija obljublja, da bo nekaj povsem drugega od tistega, kar smo videli do zdaj. Ali bo res tako, bosta v noči na ponedeljek ves čas podelitve preverjala nočna voditelja Višnja Fičor in Jure K. Čokl.</p></p> Sun, 27 Mar 2022 22:15:00 +0000 94. podelitev nagrad Ameriške filmske akademije Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?. <p>Kako se ga je dotaknil svet?</p><p><p>Le kaj se je motalo po glavi <strong>Janu Konečniku,</strong> ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?. Odgovor na to vprašanje pa v noči na nedeljo v nočnem programu.</p></p> 174859775 RTVSLO – Prvi 4640 clean Le kaj se je motalo po glavi Janu Konečniku, ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?. <p>Kako se ga je dotaknil svet?</p><p><p>Le kaj se je motalo po glavi <strong>Janu Konečniku,</strong> ko je pred dobrimi štirimi leti pustil službo, si oprtal nahrbtnik in se odpravil na enoletno potovanje po svetu? Prvi dan, prva postaja: Srednja Amerika, Mehika, Cancun. In že prva dogodivščina! Še 364 jih bo. Jan Konečnik je svoje potepanje po Srednji Ameriki, Aziji in Afriki popisal v knjigi Kje je Jan?. Odgovor na to vprašanje pa v noči na nedeljo v nočnem programu.</p></p> Sun, 27 Mar 2022 05:45:00 +0000 Jan Konečnik Tatjana Gregorič - Tatjana Mihelj NAPOVED: Na nočni klepet je Tatjana Gregorič tokrat povabila pevko Tatjano Mihelj, tiho stalnico goriške glasbene scene, zmagovalko lanskega 40. festivala Melodij morja in sonca, izvrstno interpretko legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, glasbenico, ki je na sceni že več kot tri desetletja. Tatjana Mihelj bo med drugim razkrivala svoj odnos do slovenskih festivalov, pripovedovala o številnih nastopih na Goriškem, obujala z nami spomine na otroštvo in mladost in nam tudi zapela v živo … prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica je, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji, ker se tam počutita veliko bolje kot v Novi Gorici, je zavezana hlačam in športnim oblačilom, kratki pričesk, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija … V znamenju pomladi in primorskih vsebin bo zvenelo tudi nadaljevanje nočnega programa, tokrat iz novogoriškega studia Radia Koper. <p>Tatjana Mihelj</p><p><p>Goriška pevka Tatjana Mihelj, ki je sicer že več kot trideset let na slovenski glasbeni sceni, je lani s pesmijo »Ples v dežju« postala velika zmagovalka 40. festivala Melodije morja in sonca. V nočnem pogovoru s Tatjano Gregorič razkriva svoj odnos do slovenskih festivalov, pripoveduje o številnih nastopih na Goriškem in obuja spomine na otroštvo in mladost. Tiha stalnica goriške glasbene scene je izvrstna interpretka legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, je glasbenica, ki ima rada jazz standarde, stare slovenske popevke, Jožeta Privška in Mojmirja Sepeta. Je prijetna sogovornica, a tudi zelo neposredna, tako na primer odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji. Zavezana je športnim oblačilom, kratki pričeski, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo vizualizacija, astrologija, energije, numerologija.</p> <p>Tatjana Mihelj je doslej sodelovala in tekmovala na številnih slovenskih in italijanskih festivalih (Prvi glas Primorske, Festival narodnozabavne glasbe Števerjan, Slovenija ima talent, šov Nova zvezda Slovenije, Ema, Mittelfest, Festival BlueNotte), a šele s skladbo »Ples v dežju« so se ji uresničile dolgoletne želje. <em>»Mislim, da so ljudje v tej pesmi in tudi v mojem nastopu prepoznali iskrenost in srčnost, da so jim ob poslušanju šli mravljinci po telesu … to so mi mnogi po nastopu tudi sami povedali. Tudi, če ne bi zmagala, sem s tem dosegla svoj namen, ker sem predvsem želela, da bi ljudje začutili poslanstvo te pesmi. Če pozorno poslušaš besedilo, lahko v njem marsikaj dobimo, se z njim poistovetimo s časom, ki ga živimo. Ta pa ni niti malo lahkoten, prej nasprotno. Je čas, ko se ni mogoče izražati. Petje in glasbo imam rada prav zato, ker se lahko na tak način izrazim, izrazim svojo dušo in to je na nek način tudi terapija za vsakodnevne probleme. Danes nam, žal, to ni omogočeno, saj nimamo nastopov. Upam, da se ta čas končuje, čeprav ne kaže najbolje.« </em></p> <p><strong>Zakaj meni, da je šele lani prejela veliko zmago?</strong></p> <p><em>»Nekoč mi je neka gospa dejala: 'Veš, ti si bila vedno tako zelo blizu uspeha, ampak si se vedno ustrašila in se potegnila nazaj.' Vedno se je nekaj zgodilo, da je manjkala minuta do opoldneva in tisti opoldne ni nikoli prišlo … do lani. Mogoče pa pred tem sama nisem bila pripravljena na tako velik uspeh, ker,</em> <em>če sedaj pogledam, ko imam že veliko let izkušenj nastopanja na odrih, se vedno vse zgodi z namenom. In vse, kar se zgodi, se nam zgodi zato, da ozavestimo in iz tega potegnemo nekaj najboljšega. Dejansko danes menim, da do lani nisem bila še pripravljena, ker me je vedno skrbelo, kaj bodo rekli drugi in nisem znala biti na odru jaz.«</em></p> <p><strong>Kar je precej nenavadno, saj Tatjano poznamo kot osebo, ki je zelo direktna, vedno pove, kaj misli in ničesar ne skriva.</strong></p> <p><em>»Ja, povem, kar mislim, a sem tudi zelo čustvena, kar se verjetno tudi sliši v mojem petju, saj prav s petjem lahko pokažem ta čustva, ki jih sicer nerada razkazujem, ker nočem biti prizadeta. Če se preveč ukvarjaš s tem, kaj bodo rekli ljudje, si vedno daleč od sebe in to se je meni ves čas dogajalo. Ko sem prihajala na oder, sem analizirala, ali je bilo dovolj dobro – pa ne zase, za druge. Tako se je uspeh vedno nekako izmuznil.«</em></p> <p><strong>Kakšen pa je sicer danes njen odnos do slovenskih glasbenih festivalov?</strong></p> <p><em>»EMA me, iskreno, ne vleče. Na MMS sem se prijavila potem, ko pesem Ples v dežju ni bila sprejeta na razpis za Slovensko popevko. Priznam, ko me je Žiga Pirnat poklical in predlagal, da bi pesem prijavila, sem ga najprej zavrnila. Bila sem preprosto naveličana teh prijavljanj na festivale, na katere sem si v zadnjem času želela, pa nisem bila sprejeta. No, potem sem po nekajdnevnem premisleku ugotovila, da je v tem covid obdobju vendar to eden redkih odrov, kjer se lahko glasbeniki predstavimo in sem zato privolila v prijavo. Že takoj, ko sem jo oddala, sem začutila, da bomo tudi sprejeti.«</em></p> <p><strong>V teh dneh je zunaj razpis za 41. festival Morja in sonca. Kaj bi svetovala vsem, ki oklevajo s prijavami?</strong></p> <p><em>»To je zelo lep festival, kjer je prostrana, svobodna publika. Poletje prispeva še dodaten čar. Je festival, ki je podprt z igranjem festivalskega banda in petjem v živo. Lani smo se predstavili tudi na portoroški plaži, kjer imaš možnost, da te slišijo tudi mimoidoči in nikoli ne veš, kdo je med njimi. Poleg EME in Slovenske popevke je MMS festival eden največjih v državi in je ravno pravšnji za glasbenika, ki začenja svojo pot.«</em></p></p> 174859261 RTVSLO - Radio Koper 2594 clean Tatjana Gregorič - Tatjana Mihelj NAPOVED: Na nočni klepet je Tatjana Gregorič tokrat povabila pevko Tatjano Mihelj, tiho stalnico goriške glasbene scene, zmagovalko lanskega 40. festivala Melodij morja in sonca, izvrstno interpretko legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, glasbenico, ki je na sceni že več kot tri desetletja. Tatjana Mihelj bo med drugim razkrivala svoj odnos do slovenskih festivalov, pripovedovala o številnih nastopih na Goriškem, obujala z nami spomine na otroštvo in mladost in nam tudi zapela v živo … prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica je, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji, ker se tam počutita veliko bolje kot v Novi Gorici, je zavezana hlačam in športnim oblačilom, kratki pričesk, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija … V znamenju pomladi in primorskih vsebin bo zvenelo tudi nadaljevanje nočnega programa, tokrat iz novogoriškega studia Radia Koper. <p>Tatjana Mihelj</p><p><p>Goriška pevka Tatjana Mihelj, ki je sicer že več kot trideset let na slovenski glasbeni sceni, je lani s pesmijo »Ples v dežju« postala velika zmagovalka 40. festivala Melodije morja in sonca. V nočnem pogovoru s Tatjano Gregorič razkriva svoj odnos do slovenskih festivalov, pripoveduje o številnih nastopih na Goriškem in obuja spomine na otroštvo in mladost. Tiha stalnica goriške glasbene scene je izvrstna interpretka legendarnih skladb iz obdobja slovenske popevke, je glasbenica, ki ima rada jazz standarde, stare slovenske popevke, Jožeta Privška in Mojmirja Sepeta. Je prijetna sogovornica, a tudi zelo neposredna, tako na primer odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji. Zavezana je športnim oblačilom, kratki pričeski, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo vizualizacija, astrologija, energije, numerologija.</p> <p>Tatjana Mihelj je doslej sodelovala in tekmovala na številnih slovenskih in italijanskih festivalih (Prvi glas Primorske, Festival narodnozabavne glasbe Števerjan, Slovenija ima talent, šov Nova zvezda Slovenije, Ema, Mittelfest, Festival BlueNotte), a šele s skladbo »Ples v dežju« so se ji uresničile dolgoletne želje. <em>»Mislim, da so ljudje v tej pesmi in tudi v mojem nastopu prepoznali iskrenost in srčnost, da so jim ob poslušanju šli mravljinci po telesu … to so mi mnogi po nastopu tudi sami povedali. Tudi, če ne bi zmagala, sem s tem dosegla svoj namen, ker sem predvsem želela, da bi ljudje začutili poslanstvo te pesmi. Če pozorno poslušaš besedilo, lahko v njem marsikaj dobimo, se z njim poistovetimo s časom, ki ga živimo. Ta pa ni niti malo lahkoten, prej nasprotno. Je čas, ko se ni mogoče izražati. Petje in glasbo imam rada prav zato, ker se lahko na tak način izrazim, izrazim svojo dušo in to je na nek način tudi terapija za vsakodnevne probleme. Danes nam, žal, to ni omogočeno, saj nimamo nastopov. Upam, da se ta čas končuje, čeprav ne kaže najbolje.« </em></p> <p><strong>Zakaj meni, da je šele lani prejela veliko zmago?</strong></p> <p><em>»Nekoč mi je neka gospa dejala: 'Veš, ti si bila vedno tako zelo blizu uspeha, ampak si se vedno ustrašila in se potegnila nazaj.' Vedno se je nekaj zgodilo, da je manjkala minuta do opoldneva in tisti opoldne ni nikoli prišlo … do lani. Mogoče pa pred tem sama nisem bila pripravljena na tako velik uspeh, ker,</em> <em>če sedaj pogledam, ko imam že veliko let izkušenj nastopanja na odrih, se vedno vse zgodi z namenom. In vse, kar se zgodi, se nam zgodi zato, da ozavestimo in iz tega potegnemo nekaj najboljšega. Dejansko danes menim, da do lani nisem bila še pripravljena, ker me je vedno skrbelo, kaj bodo rekli drugi in nisem znala biti na odru jaz.«</em></p> <p><strong>Kar je precej nenavadno, saj Tatjano poznamo kot osebo, ki je zelo direktna, vedno pove, kaj misli in ničesar ne skriva.</strong></p> <p><em>»Ja, povem, kar mislim, a sem tudi zelo čustvena, kar se verjetno tudi sliši v mojem petju, saj prav s petjem lahko pokažem ta čustva, ki jih sicer nerada razkazujem, ker nočem biti prizadeta. Če se preveč ukvarjaš s tem, kaj bodo rekli ljudje, si vedno daleč od sebe in to se je meni ves čas dogajalo. Ko sem prihajala na oder, sem analizirala, ali je bilo dovolj dobro – pa ne zase, za druge. Tako se je uspeh vedno nekako izmuznil.«</em></p> <p><strong>Kakšen pa je sicer danes njen odnos do slovenskih glasbenih festivalov?</strong></p> <p><em>»EMA me, iskreno, ne vleče. Na MMS sem se prijavila potem, ko pesem Ples v dežju ni bila sprejeta na razpis za Slovensko popevko. Priznam, ko me je Žiga Pirnat poklical in predlagal, da bi pesem prijavila, sem ga najprej zavrnila. Bila sem preprosto naveličana teh prijavljanj na festivale, na katere sem si v zadnjem času želela, pa nisem bila sprejeta. No, potem sem po nekajdnevnem premisleku ugotovila, da je v tem covid obdobju vendar to eden redkih odrov, kjer se lahko glasbeniki predstavimo in sem zato privolila v prijavo. Že takoj, ko sem jo oddala, sem začutila, da bomo tudi sprejeti.«</em></p> <p><strong>V teh dneh je zunaj razpis za 41. festival Morja in sonca. Kaj bi svetovala vsem, ki oklevajo s prijavami?</strong></p> <p><em>»To je zelo lep festival, kjer je prostrana, svobodna publika. Poletje prispeva še dodaten čar. Je festival, ki je podprt z igranjem festivalskega banda in petjem v živo. Lani smo se predstavili tudi na portoroški plaži, kjer imaš možnost, da te slišijo tudi mimoidoči in nikoli ne veš, kdo je med njimi. Poleg EME in Slovenske popevke je MMS festival eden največjih v državi in je ravno pravšnji za glasbenika, ki začenja svojo pot.«</em></p></p> Fri, 25 Mar 2022 23:15:00 +0000 Tatjana Mihelj Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice. <p>Concierge v hotelu Kempinski Palace Portorož</p><p><p>Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice.</p></p> 174859227 RTVSLO – Prvi 3390 clean Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice. <p>Concierge v hotelu Kempinski Palace Portorož</p><p><p>Besede »concierge« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne najdemo. Še najbližji prevod je »skrbnik oz. skrbnica gostov«, ki ga navaja poklicni standard za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Vendar je concierge veliko več, skrbi za gostoljubje, dobrobit hotelskih gostov in izpolnjuje celo paleto njihovih želja, od drobnih, vsakdanjih, pa vse do zelo nenavadnih in skoraj nemogočih. Da bi bolje spoznali delo conciergea, je Andreja Čokl na Nočni obisk povabila Marjana Glasnovića, conciergea v hotelu Kempinski Palace Portorož, verjetno najbolj prestižnem hotelu v Sloveniji z bogato zgodovino. Marjan Glasnović je lani postal tudi član mednarodnega združenja Clef d'Or in si na uniformo pripel zlata ključka, ki v svetu conciergev pomenita podobno kot v kulinariki Michelinove zvezdice.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 23:15:00 +0000 Marjan Glasnović, concierge V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik. <p>Trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor.</p><p><p>V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.</p></p> 174858709 RTVSLO – Prvi 2161 clean V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik. <p>Trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor.</p><p><p>V luči minulega tedna možganov se bomo pogovarjali o razvijanju miselnih sposobnosti pri najmlajših in spoznali načine, s katerimi lahko uporabljamo levo in desno polovico možganov – tako brusimo svoje možganske sposobnosti in tudi spretnosti. Naša sogovornica bo Mateja Car, ki je pred nekaj leti poslovni poti v medijih skoraj popolnoma pomahala v slovo. Svoj glas sicer še vedno posodi kakšni junakinji risank ali za radijske in TV-oglase. Večino časa pa zgovorna Mariborčanka preživi z najmlajšimi kot trenerka in vodja centra Brainobrain Maribor in jim pomaga uresničevati potenciale, ki jih klasično šolstvo velikokrat pušča ob strani. Z njo se bo pogovarjala Helena Ajdnik.</p></p> Wed, 23 Mar 2022 23:15:00 +0000 Mateja Car V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.<p>Vsestranski igralec in takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, motorist in sabljač.</p><p><p>V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.</p></p> 174858692 RTVSLO – Prvi 4882 clean V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.<p>Vsestranski igralec in takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, motorist in sabljač.</p><p><p>V eni izmed glavnih vlog nas zadnje tedne obiskuje v televizijski nadaljevanki V imenu ljudstva. Pripelje se z motorjem. Če bi bila vožnja z motorjem predmet na igralski akademiji, bi ga gotovo poučeval on in svoje učence spotoma naučil še sabljanja. Toda Branko Završan je najprej igralec, vsestranski igralec, ki prepričljivo uteleša številne gledališke in filmske vloge. In takoj za tem glasbenik, slovenski šansonjer, ki je šansone znamenitega Jacquesa Brela izvrstno prepesnil v slovenščino. Občasno se kot komet na odru pojavi tudi skupina Los Hermanos muy simpaticos, v kateri skupaj z odličnimi glasbeniki prepeva glasbene uspešnice z vseh vetrov. Zelo simpatični bratje so boljši od vsakega antidepresiva, saj razvedrijo še tako turobno vzdušje. Ali je gledališče, v katerem ni le igralec, temveč tudi oblikovalec giba, koreograf, režiser, ustvarjalec avtorskih predstav in pisec songov na prvem mestu, ali pa si ga deli s filmom, kjer je oblikoval mnoge vidne in tudi nagrajene vloge, morda niti ni pomembno. Pomembno je to, kar nam s svojim delom pripoveduje in daje. Branko Završan je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.</p></p> Tue, 22 Mar 2022 23:15:00 +0000 Branko Završan Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno. Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan. Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let. Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!« Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu. Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer. Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji. Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«<p>V živo na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno.</p> <p><strong>Tone</strong>, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan.</p> <p><strong>Aleš</strong> iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let.</p> <p><strong>Andreja</strong> je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!«</p> <p><strong>Marko</strong> iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu.</p> <p><strong>Špela</strong>, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer.</p> <p>Ko je poklicala jasnovidka <strong>Suzana</strong> iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo <strong>Špelo</strong>, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji.</p> <p>Končno spet ena šala. <strong>Dušanova</strong>. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«</p></p> 174858042 RTVSLO – Prvi 4360 clean Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno. Tone, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan. Aleš iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let. Andreja je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!« Marko iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu. Špela, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer. Ko je poklicala jasnovidka Suzana iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo Špelo, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji. Končno spet ena šala. Dušanova. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«<p>V živo na telefonski številki 01/475 22 22!</p><p><p>Lahko bi rekla, da je nočna tekla počasi in mirno.</p> <p><strong>Tone</strong>, 62 let, je čisto iz sebe zaradi vojne v Ukrajini. Nikakor ne razume, kako lahko Putin tako ravna. Pravi, da je satan. Še več, da je Nezemljan.</p> <p><strong>Aleš</strong> iz Trbovelj je postal stalni prijatelj nočnih pogovorov. Slep je od rojstva, veliko si pomaga z računalnikom, tudi glasbo izvaja in ustvarja z njegovo pomočjo. Deset let je delal kot telefonist, zdaj pa ob napredku tehnike na področju telefonije zanj nikjer ni več dela, tako da se niti do invalidske pokojnine ne more prebiti, ker ne more nabrati dovolj delovnih let.</p> <p><strong>Andreja</strong> je povedala šalo o dogodku v 1. razredu OŠ. V razredu so se pogovarjali o domačih živalih in Tonček je naštel ovco, piščančka, petelina, kokoške in očka. Učiteljica: »Kako – saj očka ni domača žival!« » Seveda je, saj je mamica rekla!«</p> <p><strong>Marko</strong> iz Ljubljane tudi večkrat pokliče. Prebral je svojo trpko pesem o ruskem soldatu.</p> <p><strong>Špela</strong>, 45 let, je bila v dobrih starih časih pred epidemijo obiskovalka bolšjega sejma in garažne razprodaje na Taboru. Moti pa jo dogajanje na družbenih omrežjih, predvsem Facebooku. Preveč je žalitev in laži, mlade ljudi to zavaja. Prebrala je nežno pesem Neže Maurer.</p> <p>Ko je poklicala jasnovidka <strong>Suzana</strong> iz Maribora, pa so se klici zanjo kar vsuli. O službi, zdravju, kako se znebiti napadov lenobe in kako kaže za službo. To je zanimalo <strong>Špelo</strong>, 45 let, ki ne ve, ali bi se odločila za delo asistentke deklici, ki je tetraplegičarka. Njen očka je nad Špelo navdušen, ona pa dvomi in se boji.</p> <p>Končno spet ena šala. <strong>Dušanova</strong>. Kmet pride v vaško gostilno in pogovor nanese na njegove tri hčere. Prva je zdravnica, ampak s plačo ne preživi meseca. Vsak mesec ji da vrečo krompirja. Tudi druga je študirana, je profesorica, tej mora dati dve vreči krompirja. Tretji pa gre pa kar v redu, dela v mestu in ima en čuden poklic. Potem se spomni, kako se mu reče: »Prostitutka je. Moja žena pa ji gre vsak konec tedna pomagat delat.«</p></p> Sun, 20 Mar 2022 23:15:00 +0000 Nočni pogovori z Mojco V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Šansoni 50-ih let 20. stoletja.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> 174858041 RTVSLO – Prvi 6570 clean V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.<p>Šansoni 50-ih let 20. stoletja.</p><p><p>V tokratni Noči šansonov bomo nadaljevali sprehod po opusu Édith Piaf, in sicer se bomo ustavili v 50-ih letih 20. stoletja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.</p></p> Sun, 20 Mar 2022 23:15:00 +0000 Noč šansonov V prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravalja Nataša Benčič, je naš gost TONE HOČEVAR, legenda slovenskega novinarstva, ki je kot dopisnik RTV Slovenija prepotoval svet, dolgo pa delal v Mehiki, na Kubi in kot dopisnik Dela kar 16 let poročal iz Rima. A vselej so njega in njegovo družino na teh poteh spremljali štirinožni prijatelji, ki so mu odprli tudi veliko diplomatskih vrat. Prav njim, svojim26-im psom, je posvetil svojo zadnjo knjigo "Kosmata druščina".<p>Novinar, urednik, dopisnik in pisatelj. </p><p><p>V prvi uri nočnega programa bo naš gost TONE HOČEVAR, novinar, urednik, dopisnik, tudi pisatelj. Že nekaj knjig je napisal, zadnja v nizu nosi naslov »Kosmata druščina«, ki jo je posvetil kar šestindvajsetim kužkom, ki so skozi leta živeli z njegovo družino. Ne le v Ljubljani , pač pa povsod po svetu, kjer je bil dopisnik – od Mehike, Nikaragve, Salvadorja, Kube, Rima. Tako za nacionalno RTV hišo, kot za časopisa Republika in Delo. Najdlje, kar 16 let je bil dopisnik v Rimu.  Vedno in povsod so mu poleg zdrave radovednosti, novinarske in človeške odličnosti vrata v svet diplomacije, politike in dobrih medsosedskih odnosov v tujih državah , odpirali tudi njegovi štirinožni kosmatinci.  Toneta Hočevarja je v prvo uro sicer primorsko obarvanega nočnega programa v   goste povabila koprska kolegica Nataša Benčič.</p></p> 174857301 RTVSLO - Radio Koper 2547 clean V prvi uri nočnega programa, ki ga tokrat pripravalja Nataša Benčič, je naš gost TONE HOČEVAR, legenda slovenskega novinarstva, ki je kot dopisnik RTV Slovenija prepotoval svet, dolgo pa delal v Mehiki, na Kubi in kot dopisnik Dela kar 16 let poročal iz Rima. A vselej so njega in njegovo družino na teh poteh spremljali štirinožni prijatelji, ki so mu odprli tudi veliko diplomatskih vrat. Prav njim, svojim26-im psom, je posvetil svojo zadnjo knjigo "Kosmata druščina".<p>Novinar, urednik, dopisnik in pisatelj. </p><p><p>V prvi uri nočnega programa bo naš gost TONE HOČEVAR, novinar, urednik, dopisnik, tudi pisatelj. Že nekaj knjig je napisal, zadnja v nizu nosi naslov »Kosmata druščina«, ki jo je posvetil kar šestindvajsetim kužkom, ki so skozi leta živeli z njegovo družino. Ne le v Ljubljani , pač pa povsod po svetu, kjer je bil dopisnik – od Mehike, Nikaragve, Salvadorja, Kube, Rima. Tako za nacionalno RTV hišo, kot za časopisa Republika in Delo. Najdlje, kar 16 let je bil dopisnik v Rimu.  Vedno in povsod so mu poleg zdrave radovednosti, novinarske in človeške odličnosti vrata v svet diplomacije, politike in dobrih medsosedskih odnosov v tujih državah , odpirali tudi njegovi štirinožni kosmatinci.  Toneta Hočevarja je v prvo uro sicer primorsko obarvanega nočnega programa v   goste povabila koprska kolegica Nataša Benčič.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 23:15:00 +0000 Tone Hočevar Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne. Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.<p>Zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta.</p><p><p>Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. <span>Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. </span></p> <p></p> <p><span>In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne.  </span></p> <p></p> <p><span>Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. </span><span>Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.</span></p> <p></p></p> 174857264 RTVSLO – Prvi 5762 clean Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne. Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.<p>Zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta.</p><p><p>Če bi želeli prinesti popolno uglašenost v svoj svet, bi lahko živeli tudi kot zeliščarka, nabiralka divjih rastlin in raziskovala sveta Karmen Gajšek. <span>Karmen svoja vrata naravi odpira v vsej njeni zmogljivosti, z njo živi, zaživi, z njo je globoko prepredena, zasvojena. </span></p> <p></p> <p><span>In takšni postanemo vsaj malo tudi mi, ko sledimo njenemu ustvarjanju pod imenom Kje so tiste rožice. Zdi se, da Karmen od nekdaj blesti. Ko beremo rezime njenega dozdajšnjega mladega življenja, se nas dotakne.  </span></p> <p></p> <p><span>Od nekdaj je globoko vpeta v učenje, tako na svojih štoparsko-raziskovalnih turnejah čez kavkaške države, Gibraltar, Anglijo, kjer se je učila od velike poznavalke narave in zdravilnih rastlin Jules Cooper kot v izdelovanju naravnih izdelkov in jedi iz zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bližnjem okolju. «Ampak moram priznati, da se mi včasih celo milo stori tudi, ko se namenim kaj rastlinic nabrat, najraje bi jih vse kar tam pustila« pove Karmen. Hoče znati preživeti sonaravno na območju, kjer živimo in k temu vabi tudi nas. </span><span>Z njo se bo ponoči pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.</span></p> <p></p></p> Thu, 17 Mar 2022 23:15:00 +0000 Karmen Gajšek Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih. V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.<p>Odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb.</p><p><p>Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih.</p> <p>V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način.</p> <p>Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.</p></p> 174856738 RTVSLO – Prvi 2474 clean Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih. V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način. Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.<p>Odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb.</p><p><p>Gost po polnoči bo Vid Kmetič, odličen poznavalec manj znanih ali že pozabljenih mariborskih zgodb, ki jih predstavlja sproščeno, duhovito in hkrati pronicljivo. Kot del ekipe Rajzefibra je popeljal številne obiskovalce po zanimivih mestnih kotičkih, zgodovino Maribora in okolice pa je opisal tudi v nekaterih svojih spominih.</p> <p>V nadaljevanju noči bomo slišali, kakšno je delo na ladjah križarkah in se pogovarjali z avtorico pesmi in aforizmov, Vero Ajlec Kos. Glasbenika Gregor Jančič in Martin Bezjak pa nam bosta predstavila irsko glasbo na njun način.</p> <p>Nočna voditeljica bo Darinka Čobec.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 23:15:00 +0000 Vid Kmetič Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk. <p>Tovariško srečanje</p><p><p>Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk.</p></p> 174856652 RTVSLO – Prvi 5813 clean Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk. <p>Tovariško srečanje</p><p><p>Pisalo se je leto 1981, ko je nastala punk skupina Otroci socializma. Protagonist skupine Brane Bitenc svojih besedil ni kričal v mikrofon, kot je bilo takrat običajno, recitiral jih je. Na Novem rocku, leta 1982, je prve pol ure nastopil obrnjen s hrbtom proti občinstvu, Introvertirani pesnik je s svojimi provokativnimi besedili nastavljal kritično ogledalo tedanji družbi, vznemirjal politike in se zasidral v srca in možgane publike s komadi '700 usnjenih torbic', 'Zamenite mi glavo', 'Vojak', 'Pejd ga pogledat, Brane' in mnogimi drugimi. Istega leta so pri Založbi Škuc izdali EP v obliki kasete. 200 izvodov, ki so danes rariteta. Zaradi cenzure in represije so se namesto s svojimi polnimi imeni na prvi uradni diskografski izid podpisali le z začetnicami. Otroci socializma so postali in ostali kultni bend. Njihov album je po štiridestih letih izšel v vinilni izdaji. Dobra priložnost, da člane skupine povabimo na nočni obisk in prisluhnemo muziki njihove mladosti. Andrej Štritof, Roman Dečman in Iztok Turk.</p></p> Tue, 15 Mar 2022 23:15:00 +0000 Otroci socializma Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.<p>"Vse, kar delim naprej in poučujem je nastalo zaradi tega, ker sem imela težave tudi sama".</p><p><p>Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.</p></p> 174856011 RTVSLO – Prvi 3819 clean Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.<p>"Vse, kar delim naprej in poučujem je nastalo zaradi tega, ker sem imela težave tudi sama".</p><p><p>Na pragu pomladi nas prebujajo tudi čedalje toplejši sončni žarki, ki že kličejo po tem, da si naberemo novih moči. Si predstavljate občutek, da bi se v svoji koži skozi vse leto počutili dobro in hkrati z določenimi vajami poskrbeli za mladostni videz kadarkoli in kjerkoli? Temu močno prispeva joga obraza. Vsaj tako pravi učiteljica joge, Jasmina Turnšek, ki prihaja na nočni klepet z nasveti, kako z majhnimi koraki lahko vnesemo dobro voljo in sonce v naš vsakdan. Z nami bo delila svojo večletno pot, ki jo je vodila do spoznanja in ji prinaša nasmeh na obraz ter svoje znanje deli naprej. Ob dobri glasbi se bo na pot proti pomladi življenja z Jasmino Turnšek podal Sandi Horvat.</p></p> Sun, 13 Mar 2022 23:15:00 +0000 Jasmina Turnšek RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si sl Sun, 03 Jul 2022 05:45:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/nocni-obisk/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 03 Jul 2022 05:45:00 +0000 Nočni obisk