<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/ob_osmih.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Ob osmih</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251622/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Obisk koncertov se je v zadnjih letih podražil. Zdi se, da je to, da lahko vidiš v živo svetovno znanega glasbenega izvajalca ali izvajalko, postalo stvar luksuza. Kdo ali kaj narekuje višje cene in ali se tudi pri nas čuti globalni vpliv? V oddaji Ob osmih Tina Lamovšek gosti organizatorja koncertov Žiga Klančarja iz podjetja Mars Music. </description>
        <enclosure length="28358400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/igaKlaRA_SLO_LJT_9453621_20280677.mp3"></enclosure>
        <guid>175219832</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>886</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obisk koncertov se je v zadnjih letih podražil. Zdi se, da je to, da lahko vidiš v živo svetovno znanega glasbenega izvajalca ali izvajalko, postalo stvar luksuza. Kdo ali kaj narekuje višje cene in ali se tudi pri nas čuti globalni vpliv? V oddaji Ob osmih Tina Lamovšek gosti organizatorja koncertov Žiga Klančarja iz podjetja Mars Music. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219832</link>
        <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:00:47 +0000</pubDate>
        <title>Žiga Klančar: Tudi pri nas so koncerti dražji, kar je logično in tudi pravilno</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Danes govorimo o ’norih’ cenah, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica.&quot; S temi besedami je Geodetska uprava pospremila svoje najnovejše poročilo o trgu nepremičnin v letu 2025. Stanovanja in hiše so se lani podražile za 11 oziroma 10 odstotkov, po treh letih pa se je znova povečalo število transakcij. Od leta 2020 so se cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov. Zakaj se “strop” cen vedno znova odmika in kakšne ukrepe bi morala nujno sprejeti Slovenija? Gost Ob osmih je Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja.</description>
        <enclosure length="32160768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/07/MarkoNoRA_SLO_LJT_9441674_20266840.mp3"></enclosure>
        <guid>175219559</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1005</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Danes govorimo o ’norih’ cenah, ki pretežnemu delu prebivalstva onemogočajo normalen dostop do dostojnega stanovanja, kar je ustavna pravica.&quot; S temi besedami je Geodetska uprava pospremila svoje najnovejše poročilo o trgu nepremičnin v letu 2025. Stanovanja in hiše so se lani podražile za 11 oziroma 10 odstotkov, po treh letih pa se je znova povečalo število transakcij. Od leta 2020 so se cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov. Zakaj se “strop” cen vedno znova odmika in kakšne ukrepe bi morala nujno sprejeti Slovenija? Gost Ob osmih je Marko Novak, predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219559</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 09:57:09 +0000</pubDate>
        <title>Marko Novak: Dvosobno stanovanje? Za večino nedosegljivo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih.  Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.</description>
        <enclosure length="31488000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/06/ErikKopRA_SLO_LJT_9429468_20252738.mp3"></enclosure>
        <guid>175219286</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>983</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšen je plan B za Evropo, če NATO ne deluje več tako, kot smo bili vajeni? V zadnjih tednih je postal zelo aktualna politična tema 7. odstavek 42. člena Pogodbe o Evropski uniji, ki govori o medsebojni pomoči članic v primeru oboroženega napada na eno od njih.  Razprave je podžgala kombinacija varnostnih in geopolitičnih premikov, predvsem pa nezaupanje v prihodnjo vlogo ZDA v Evropi in Natu. EU prvič resno razmišlja, ali naj ta člen, ki že dolgo obstaja, preraste v skupni obrambni mehanizem. O tem, pa tudi o krepitvi evropske kolektivne obrambe, z nekdanjim veleposlanikom pri Natu Erikom Kopačem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219286</link>
        <pubDate> Wed, 06 May 2026 06:30:41 +0000</pubDate>
        <title>Erik Kopač: Evropski plan B ob umikanju Američanov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.</description>
        <enclosure length="32361216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/05/MihaLamRA_SLO_LJT_9416135_20237708.mp3"></enclosure>
        <guid>175219017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1011</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se podoba močne in stabilne Putinove Rusije krha ali pa gre le za zahodno interpretacijo dogodkov, ki se vrstijo v zadnjem času? Po poročanju nekaterih medijev, ki se sklicujejo na evropske obveščevalce, naj bi Kremelj v zadnjih tednih močno poostril varovanje odločevalcev blizu Putinu, Rusi pa so precej nezadovoljni z novimi omejitvami interneta. Nekaj vplivnežev se tudi javno izpostavlja s kritikami režima, ukrajinski droni pa sežejo vse dlje. Številne špekulacije o izgubi moči povzroča tudi napoved, da bo vojaška parada ob Dnevu zmage manjša kot prejšnja leta. O razmerah v Rusiji z nekdanjim dopisnikom RTV iz Moskve Miho Lamprehtom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219017</link>
        <pubDate> Tue, 05 May 2026 06:23:46 +0000</pubDate>
        <title>Miha Lampreht: Kako ranljiva sta Putin in Rusija?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer &quot;tihi papež&quot; na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.  </description>
        <enclosure length="31789824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/JankoPeRA_SLO_LJT_9369762_20183862.mp3"></enclosure>
        <guid>175217956</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>993</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Papež Leon XIV. se je v prvem letu svojega pontifikata uveljavil kot glas človečnosti v novem svetu prevlade surove moči. Prvi ameriški papež je do Donalda Trumpa zavzel presenetljivo neposreden ton, večkrat je ostro pozval k premirju na Bližnjem vzhodu, ob politiko pa je trčil tudi z ostrimi kritikami nečloveškega ravnanja z migranti. V zadnjih tednih so pozornost pritegnila tudi njegova sporočila s potovanja po Afriki. Koliko vpliva ima sicer &quot;tihi papež&quot; na svetovno dogajanje in kam pelje Katoliško Cerkev - v tokratni epizodi Ob osmih z nekdanjim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217956</link>
        <pubDate> Thu, 30 Apr 2026 05:17:26 +0000</pubDate>
        <title>Janko Petrovec: Papež, Trump in Afrika - leto dni strateškega pontifikata</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar.

Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.</description>
        <enclosure length="30077184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/29/PavelGaRA_SLO_LJT_9358260_20170413.mp3"></enclosure>
        <guid>175217702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>939</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predsednica Nataša Pirc Musar je konec tedna marsikoga presenetila z odločitvijo, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Je bila njena odločitev postopkovna ali politična? Poslanke in poslanci se bodo z zadevo seznanili šele prihodnji teden. Bodo pa že danes na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu SDS za spremembo zakona o vladi, ki daje obris morebitni četrti ekipi Janeza Janše. SDS napoveduje, da bo strankam, ki bodo podprle zakonske spremembe, poslal izhodišča za koalicijska pogajanja. Gost Ob osmih je nekdanji predsednik Državnega zbora Pavel Gantar.

Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217702</link>
        <pubDate> Wed, 29 Apr 2026 06:19:57 +0000</pubDate>
        <title>Pavel Gantar: Nataša Pirc Musar je ravnala prav</title>
      </item>
      <item>
        <description>V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.</description>
        <enclosure length="92580864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/ernobilRA_SLO_LJT_9317025_20122561.mp3"></enclosure>
        <guid>175216770</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2893</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V nedeljo smo se spomnili 40-te obletnice černobilske nesreče, ki je - poleg katastrofalnih posledic za okolje in za zdravje milijonov ljudi - pomenila tudi odprtje Pandorine skrinjice težav Sovjetske zveze. Ta je pet let pozneje razpadla. Tokrat v Ob osmih poobjavljmo epizodo oddaje Glasovi svetov, v kateri se je o tem, kako je bilo to nesrečo dejansko doživeti iz najbolj prizadetih sovjetskih republik, kolegica Alja Zore pogovarjala z nekdanjim diplomatom Denisom Mancevičem. Ta ni le odličen poznavalec post sovjetskega prostora, pač pa je nesrečo s svojo družino doživel kot otrok v Belorusiji.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216770</link>
        <pubDate> Tue, 28 Apr 2026 05:11:08 +0000</pubDate>
        <title>Černobilska katastrofa, začetek konca Sovjetske zveze (Glasovi svetov)</title>
      </item>
      <item>
        <description>Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, in da je takih kar 44 odstotkov vseh na novo naloženih skladb. To je bistveno povečanje od lani, orodja umetne inteligence pa so pri ustvarjanju besedil, melodij in vokalov vse boljša; poslušalci razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, avtorske pravice in prihodnost industrije? Ali smo poslušalci pripravljeni uživati v glasbi, ki jo je v celoti ustvaril stroj? O tem z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem.

Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.</description>
        <enclosure length="30629376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/TadejKoRA_SLO_LJT_9298212_20102039.mp3"></enclosure>
        <guid>175216429</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>957</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Francoska platforma za pretočno predvajanje glasbe Deezer je ta teden sporočila, da vsak dan prejme skoraj 75 tisoč skladb, v celoti ustvarjenih z umetno inteligenco, in da je takih kar 44 odstotkov vseh na novo naloženih skladb. To je bistveno povečanje od lani, orodja umetne inteligence pa so pri ustvarjanju besedil, melodij in vokalov vse boljša; poslušalci razlike pogosto sploh ne zaznajo. Kaj to pomeni za glasbenike, avtorske pravice in prihodnost industrije? Ali smo poslušalci pripravljeni uživati v glasbi, ki jo je v celoti ustvaril stroj? O tem z glasbenikom, producentom in založnikom Tadejem Koširjem.

Pišite nam na obosmih@rtvslo.si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216429</link>
        <pubDate> Fri, 24 Apr 2026 04:31:30 +0000</pubDate>
        <title>Tadej Košir: Kdo potrebuje glasbenika, ko glasbo ustvarja umetna inteligenca?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani &quot;tretji blok&quot; parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.</description>
        <enclosure length="31186176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/23/AleDelRA_SLO_LJT_9292480_20095737.mp3"></enclosure>
        <guid>175216323</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>974</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Te dni se vrstijo različna opozorila o praznem hladilniku pred prihajajočo krizo oziroma o pretirani javni porabi. Ključno vprašanje je, ali država še obvladuje svoje finance ali pa se res nevarno približujemo meji vzdržnosti proračuna. Kje so bile storjene napake, kje bi morali oklestiti izdatke in kako v vso to sliko sodi predlog interventnega zakona, ki ga je pripravil tako imenovani &quot;tretji blok&quot; parlamentarnih strank? O tem Ob osmih z glavnim analitikom Fiskalnega sveta Alešem Delakordo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216323</link>
        <pubDate> Thu, 23 Apr 2026 06:25:50 +0000</pubDate>
        <title>Aleš Delakorda: Ni treba rezati javnih izdatkov, pač pa ustaviti njihovo rast</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.</description>
        <enclosure length="29612544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/22/MajaUraRA_SLO_LJT_9277893_20079223.mp3"></enclosure>
        <guid>175216000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>925</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zunanje ministrstvo pred prvomajskimi počitnicami državljanom odsvetuje vse nenujne poti na Bližnji vzhod in Kubo; marsikoga bodo od daljše poti odvrnile tudi višje cene letalskih kart in bencina. Hrvaška ostaja priljubljena zaradi občutka predvidljivosti, a že leta se izjemno draži. Kako se bomo torej o dopustu odločali Slovenci, kakšni so trendi in ali se bomo kmalu dušili zaradi množic evropskih turistov, ki prav tako ne bodo želeli kam daleč? Gostja Ob osmih je profesorica Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične študije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216000</link>
        <pubDate> Wed, 22 Apr 2026 04:40:20 +0000</pubDate>
        <title>Maja Uran Maravič: Hrvaška obala nam še vedno daje občutek predvidljivosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi krog posvetovanj pri predsednici republike še ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, ali se je Janez Janša pripravljen soočiti s sestavljanjem svoje četrte vlade. Parlamentarna razmerja so takšnemu razmisleku sicer naklonjena, poleg tega je aktualni premier Robert Golob že napovedal, da se veseli dela v opoziciji. Zakaj torej Janša čaka in katere so največje pasti morebitne Janševe vlade? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Rokom Čakšem, urednikom in novinarjem portala zanima.me.</description>
        <enclosure length="34309632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/21/RokakRA_SLO_LJT_9264341_20064075.mp3"></enclosure>
        <guid>175215752</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1072</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi krog posvetovanj pri predsednici republike še ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, ali se je Janez Janša pripravljen soočiti s sestavljanjem svoje četrte vlade. Parlamentarna razmerja so takšnemu razmisleku sicer naklonjena, poleg tega je aktualni premier Robert Golob že napovedal, da se veseli dela v opoziciji. Zakaj torej Janša čaka in katere so največje pasti morebitne Janševe vlade? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Rokom Čakšem, urednikom in novinarjem portala zanima.me.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215752</link>
        <pubDate> Tue, 21 Apr 2026 06:20:27 +0000</pubDate>
        <title>Rok Čakš: Največja past za Janšo so ideološke bitke</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako varne so kolesarske steze v naših mestih? To je ugotavljala prva sistematična raziskava kolesarske infrastrukture v Sloveniji, ki je v petih mestih ocenila nevarnost posameznih odsekov. Približno polovica ocenjenega omrežja je dosegla visoko ali ekstremno stopnjo tveganja, druga polovica pa srednjo ali nizko. Le desetina odsekov je bila ocenjena kot povsem varnih. Prostora za izboljšave je torej veliko in posegi niso nujno dragi in zapleteni. So pa pomembni, ker je kolesarjev vse več. Več o projektu in ugotovitvah Ob osmih z Erikom Logarjem in Klemnom Filipičem z Avtomoto zveze Slovenije.</description>
        <enclosure length="32109312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/KakovarRA_SLO_LJT_9219341_20013932.mp3"></enclosure>
        <guid>175214787</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1003</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako varne so kolesarske steze v naših mestih? To je ugotavljala prva sistematična raziskava kolesarske infrastrukture v Sloveniji, ki je v petih mestih ocenila nevarnost posameznih odsekov. Približno polovica ocenjenega omrežja je dosegla visoko ali ekstremno stopnjo tveganja, druga polovica pa srednjo ali nizko. Le desetina odsekov je bila ocenjena kot povsem varnih. Prostora za izboljšave je torej veliko in posegi niso nujno dragi in zapleteni. So pa pomembni, ker je kolesarjev vse več. Več o projektu in ugotovitvah Ob osmih z Erikom Logarjem in Klemnom Filipičem z Avtomoto zveze Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214787</link>
        <pubDate> Fri, 17 Apr 2026 05:15:08 +0000</pubDate>
        <title>Kako varno je kolesarjenje v slovenskih mestih? Prva sistematična analiza.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.</description>
        <enclosure length="31732992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/16/DuanOlRA_SLO_LJT_9206040_19998722.mp3"></enclosure>
        <guid>175214525</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>991</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bližnjevzhodne države, še do včeraj dežele priložnosti, imajo danes predznak konfliktnega območja. Turizem je že v težavah, letalske linije tudi, kaj pa tuja podjetja, ki so si tam ustvarila posle? V tokratni epizodi Ob osmih se pogovarjamo z ustanoviteljem in direktorjem izdelovalca napihljivih balonskih hal Duol Dušanom Olajem, ki ima v regiji številne projekte in tovarno.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214525</link>
        <pubDate> Thu, 16 Apr 2026 06:26:27 +0000</pubDate>
        <title>Dušan Olaj: Doha, Abu Dabi in Dubaj so zdaj mesta duhov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.</description>
        <enclosure length="32722944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/15/MatjaNRA_SLO_LJT_9192755_19983591.mp3"></enclosure>
        <guid>175214223</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1022</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih tednih in dneh se zaradi izjav o izbrisu iranske civilizacije in napadih na papeža množijo vprašanja o duševnem stanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. O njegovi prištevnosti dvomijo celo nekateri Trumpovi dozdajšnji privrženci, demokrati pa pozivajo k njegovi odstavitvi. Razprava ni abstraktna, pač pa je povezana z vojno v Iranu in Trumpovimi skoraj neomejenimi vojaškimi pooblastili. Pa je kljub temu realna? Lahko kdor koli v praksi prepreči impulzivne ali nevarne Trumpove odločitve? Ob osmih o tem s profesorjem Matjažem Nahtigalom z Univerze na Primorskem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214223</link>
        <pubDate> Wed, 15 Apr 2026 06:47:44 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Nahtigal: Kdo lahko ustavi Trumpa, ko sistem varovalk v ZDA popušča? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Izvolitev novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča je politiko in velik del javnosti pahnila v pravo stanje šoka. Ne glede na vse pa je to zdaj dejstvo, ki ga bo politika slej ko prej morala sprejeti. Gre namreč za ceno, ki sta jo poznala tako Robert Golob kot Janez Janša, le da je bil Janša to ceno pripravljen plačati. V novi epizodi Ob osmih na kvadrat smo se o političnih preigravanjih in prihodnosti pogovarjali s Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV. </description>
        <enclosure length="92299008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/14/NakvadrRA_SLO_LJT_9179995_19969097.mp3"></enclosure>
        <guid>175213974</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2884</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izvolitev novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanoviča je politiko in velik del javnosti pahnila v pravo stanje šoka. Ne glede na vse pa je to zdaj dejstvo, ki ga bo politika slej ko prej morala sprejeti. Gre namreč za ceno, ki sta jo poznala tako Robert Golob kot Janez Janša, le da je bil Janša to ceno pripravljen plačati. V novi epizodi Ob osmih na kvadrat smo se o političnih preigravanjih in prihodnosti pogovarjali s Tomažem Deželanom, predstojnikom Katedre za analizo politik in javno upravo s FDV. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213974</link>
        <pubDate> Tue, 14 Apr 2026 07:11:33 +0000</pubDate>
        <title>Na kvadrat: Tomaž Deželan o prevarah in politični realnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnja ustanovna seja državnega zbora lahko prinese prvi konkreten obris nove vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob se sicer o sestavljanju koalicije pogaja z nekaj strankami, a se te medsebojno izključujejo. Na desni strani za zdaj vlada precejšnja tišina, čeprav ni malo namigov, da so pogajanja zelo dejavna. Kaj se kuha v zakulisju, kaj se da razbrati med vrsticami in kaj lahko pričakujemo danes - o vsem tem s političnim analitikom Antišo Korljanom.</description>
        <enclosure length="31513344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/AntiaKRA_SLO_LJT_9134942_19919271.mp3"></enclosure>
        <guid>175212999</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>984</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnja ustanovna seja državnega zbora lahko prinese prvi konkreten obris nove vlade. Relativni zmagovalec volitev Robert Golob se sicer o sestavljanju koalicije pogaja z nekaj strankami, a se te medsebojno izključujejo. Na desni strani za zdaj vlada precejšnja tišina, čeprav ni malo namigov, da so pogajanja zelo dejavna. Kaj se kuha v zakulisju, kaj se da razbrati med vrsticami in kaj lahko pričakujemo danes - o vsem tem s političnim analitikom Antišo Korljanom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212999</link>
        <pubDate> Fri, 10 Apr 2026 06:22:31 +0000</pubDate>
        <title>Antiša Korljan: Naiven je, kdor misli, da Janša čaka križem rok</title>
      </item>
      <item>
        <description>Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah? </description>
        <enclosure length="30392832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/09/UrbanJeRA_SLO_LJT_9120455_19903268.mp3"></enclosure>
        <guid>175212692</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>949</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Če soseske načrtujemo za avtomobile, bomo dobili samo avtomobile, če jih načrtujemo za otroke, pa bomo dobili skupnost, pravi direktor Inšituta za politike prostora Urban Jeriha. Ob stopnjevanju spora s parkiranjem v Ljubljani opozarja, da je avtomobilov po celotni državi štiri krat več kot pred 50 leti, soseske pa se niso spremenile.V Ljubljani se obeta celo referendum o parkirnem odloku, s katerim so v mestu konec marca razširili območja plačljivega parkiranja v soseskah. S to problematiko pa se bodo morali spopasti tudi drugod, predvsem v strnjenih blokovskih soseskah. Kaj storiti, da pločevina ne bo hromila sosesk, bivanje pa bo kljub temu praktično in kvalitetno? Do kod sežejo urbanistični ukrepi in kje se morajo začeti premiki v glavah? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212692</link>
        <pubDate> Thu, 09 Apr 2026 05:39:18 +0000</pubDate>
        <title>Urban Jeriha: Ulice niso podaljšek garaže, pač pa dnevne sobe</title>
      </item>
      <item>
        <description>V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.</description>
        <enclosure length="30095616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/UrkaMlRA_SLO_LJT_9107339_19888248.mp3"></enclosure>
        <guid>175212436</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>940</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V nedeljo bodo Madžari odločali na, kot kaže, prelomnih parlamentarnih volitvah. Ankete namreč po 16 letih vladavine kažejo na poraz Fidesza Viktorja Orbana in zmago desnosredinske stranke Tisza Petra Magyarja. Kampanja je izredno napeta, iz dneva v dan se vrstijo nove afere in škandali, veliko je tudi obtožb o tujem vmešavanju. O tem, kaj vse je na kocki, v današnji epizodi Ob osmih z novinarko N1 Urško Mlinarič, ki je v predvolilnem času preverjala utrip po celotni Madžarski.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212436</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 06:22:20 +0000</pubDate>
        <title>Urška Mlinarič: Razlika med Magyarjem in Orbanom je v obljubi demokracije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.</description>
        <enclosure length="30693888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/07/NinaSlaRA_SLO_LJT_9092308_19871556.mp3"></enclosure>
        <guid>175212181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>959</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vesoljska odprava Artemis II je sinoči dosegla vrhunec. Štirje astronavti so šli z vesoljsko ladjo Orion najdlje od Zemlje doslej in obleteli Luno. Gre za prvo človeško odpravo po letu 1972 do Lune in za oblet, ki je bil načrtovan desetletja. Zakaj se je Nasa zdaj odločila za ta korak, kako blizu temu je Kitajska in kakšni so sploh cilji? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z novinarko in soavtorico našega podkasta o vesolju ApolloLajka Nino Slaček.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212181</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 06:21:40 +0000</pubDate>
        <title>Nina Slaček: Ljudem je prvič uspel oblet Lune, kaj sledi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.  </description>
        <enclosure length="29803776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/FilipDoRA_SLO_LJT_9057225_19832155.mp3"></enclosure>
        <guid>175211338</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>931</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sodba zoper Meto je signal, da obstajajo načini za pritisk na tehnološke velikane, pravi raziskovalec družbenih omreži Filip Dobranič. Ameriško sodišče je podjetju, ki ima med drugim v lasti Facebook in Instagram, prejšnji teden naložilo več sto milijonsko kazen. Ugotovilo je, da so njegova omrežja zavestno škodovala duševnemu zdravju mladih. Gre za prvo tovrstno zaključeno sojenje proti Meti, še več jih je v teku, nekateri pa ga označujejo za prelomnico – takšno, kot je bila tožba proti tobačni industirji v 90-ih. Tudi v Evropi se medtem vrstijo napovedi omejitev uporabe družbenih omrežij.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211338</link>
        <pubDate> Fri, 03 Apr 2026 04:35:25 +0000</pubDate>
        <title>Filip Dobranič: Meta na zatožni klopi - se ponavlja zgodba tobačne industrije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.</description>
        <enclosure length="32212224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/02/EmilErjRA_SLO_LJT_9044483_19817796.mp3"></enclosure>
        <guid>175211077</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1006</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od leta 2020 se je hrana po podatkih Statističnega urada podražila za 40 do 45 odstotkov, zdaj pa nas očitno čaka nov šok kot posledica Bližnjevzhodnega konflikta. Zaprtje Hormuške ožine draži nafto in plin, vpliva pa tudi na dobavo gnojil - vse to so vhodne surovine za pridelavo hrane in njeno embalažo. Pa vendar cene ne rastejo vedno le zaradi stroškov. Kako naj potrošnik loči med realno podražitvijo in med “preventivnim” dvigom cen, koliko vpliva psihologija in kaj je moč storiti za blažitev teh učinkov? Se lahko zgodi, da bo motena oskrba s hrano? Naš gost je agrarni ekonomist Emil Erjavec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211077</link>
        <pubDate> Thu, 02 Apr 2026 06:37:38 +0000</pubDate>
        <title>Emil Erjavec: Podražitve hrane med realnostjo in špekulacijami </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
 </description>
        <enclosure length="31050240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/01/MirkoCiRA_SLO_LJT_9024895_19796529.mp3"></enclosure>
        <guid>175210793</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>970</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaos na Bližnjem vzhodu traja že 33-ti dan, ubitih je bilo na tisoče ljudi in svet se pripravlja na hudo gospodarsko krizo. Ameriški predsednik trdi, da so cilji skoraj doseženi, v resnici pa se vsi še vedno borijo na vseh frontah, iranski režim ostaja, o pogajanjih pa ne vemo ničesar. Utegne Trump, da bi presekal to, nad čimer nima več nadzora, na iranska tla poslati ameriške vojake? Ali se lahko kar tako umakne? O tem v Ob osmih z nekdanjim diplomatom ter varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210793</link>
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 06:21:10 +0000</pubDate>
        <title>Mirko Cigler: Bo Trump začel kopensko ofenzivo v Iranu? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam.  Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi &quot;Ob osmih Na kvadrat&quot;, ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.</description>
        <enclosure length="83863296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/NakvadrRA_SLO_LJT_8993550_19763197.mp3"></enclosure>
        <guid>175210512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2620</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dober teden po volitvah še nimamo niti osnovnih obrisov prihodnje koalicije. Ta bo na nek način morala seči preko politične sredine, tudi po pogovorih prvakov strank pri predsednici Nataši Pirc Musar pa ni jasno, kako in kam.  Kako se slovenska politika spopada z novo realnostjo oziroma z grožnjo dejanskega sodelovanja, v tokratni posebni epizodi &quot;Ob osmih Na kvadrat&quot;, ki smo jo posneli s filozofom in publicistom Borisom Vezjakom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210512</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 05:00:24 +0000</pubDate>
        <title>Na kvadrat: Z Borisom Vezjakom o povolilni kombinatoriki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.</description>
        <enclosure length="23634432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/LukaLisRA_SLO_LJT_8933550_19697795.mp3"></enclosure>
        <guid>175209516</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po 16 letih ima madžarski premier Viktor Orbán na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca. Péter Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga, ki je po razhodu s Fideszom postal eden najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter ostro zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dozdajšnjo smerjo države. O tem v Ob osmih z zgodovinarjem in političnim analitikom, ki že vrsto let živi v Budimpešti, Luko Lisjakom Gabrijelčičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209516</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 06:27:26 +0000</pubDate>
        <title>Luka Lisjak Gabrijelčič: Obdobja popolne Orbanove hegemonije je nedvomno konec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Konec marca že nekaj desetletij tradicionalno prinaša planiški konec tedna, zadnje dejanje svetovnih pokalov v zimskih športih. Za slovenskimi skakalkami in skakalci je izjemna sezona, navijači pa se nadejajo tudi dolgih poletov. O navdušenju Slovencev nad smučarskimi skoki in poleti ter o posebnostih in največjih izzivih tega športa smo se pogovarjali z Gorazdom Pogorelčnikom, vodjo panoge skokov pri Smučarski zvezi Slovenije.</description>
        <enclosure length="32747520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/GorazdPRA_SLO_LJT_8904771_19666649.mp3"></enclosure>
        <guid>175209204</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1023</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Konec marca že nekaj desetletij tradicionalno prinaša planiški konec tedna, zadnje dejanje svetovnih pokalov v zimskih športih. Za slovenskimi skakalkami in skakalci je izjemna sezona, navijači pa se nadejajo tudi dolgih poletov. O navdušenju Slovencev nad smučarskimi skoki in poleti ter o posebnostih in največjih izzivih tega športa smo se pogovarjali z Gorazdom Pogorelčnikom, vodjo panoge skokov pri Smučarski zvezi Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209204</link>
        <pubDate> Thu, 26 Mar 2026 05:31:17 +0000</pubDate>
        <title>Gorazd Pogorelčnik: Lahko zlato obdobje slovenskih skokov traja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan. </description>
        <enclosure length="30206208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/TincaLuRA_SLO_LJT_8877056_19637884.mp3"></enclosure>
        <guid>175208939</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>943</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je materinski dan. V dobi družbenih omrežij je tudi materinstvo postalo tema, ki jo nekatere ženske želijo podeliti s svetom. Tako lahko na spletu spremljamo različne fotografije, videe, pojavlja se tudi vse več vlogov in pogovornih vsebin s temi temami. Koliko pa takšne vsebine ustrezajo resničnosti in v kolikšni meri so odraz želja? Je tudi ta podoba prepogosto izčiščena in brez napak? O tem se bomo danes v oddaji Ob osmih pogovarjali z raziskovalko na univerzi v Ljubljani, sociologinjo Tinco Lukan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208939</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 07:28:58 +0000</pubDate>
        <title>Tinca Lukan: Z družbenimi omrežji je starševstvo postalo še bolj vidno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Prejšnji teden so zaradi povečanega povpraševanja nekatere črpalke celo prenehale delovati. Zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem in kaj trenutno stanje pove o slovenskem modelu oblikovanja cen bencina? Pa tudi kaj nas še čaka ob pričakovanem stopnjevanju krize, ki je nastala zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? O teh temah bomo v oddaji Ob osmih spregovorili z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem.</description>
        <enclosure length="28670976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/BogomirRA_SLO_LJT_8849897_19608579.mp3"></enclosure>
        <guid>175208656</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>895</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Prejšnji teden so zaradi povečanega povpraševanja nekatere črpalke celo prenehale delovati. Zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem in kaj trenutno stanje pove o slovenskem modelu oblikovanja cen bencina? Pa tudi kaj nas še čaka ob pričakovanem stopnjevanju krize, ki je nastala zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? O teh temah bomo v oddaji Ob osmih spregovorili z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208656</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 05:50:02 +0000</pubDate>
        <title>Bogomir Kovač o gorivih: Vlada z ukrepi zaostaja za teden dni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.</description>
        <enclosure length="83434752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/PovolilnRA_SLO_LJT_8837911_19595504.mp3"></enclosure>
        <guid>175208408</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208408</link>
        <pubDate> Mon, 23 Mar 2026 08:05:20 +0000</pubDate>
        <title>Povolilna analiza: Igor Lukšič in Antiša Korljan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Najnovejše predvolilne ankete kažejo, da ni jasnega »konja, ki bi potegnil naprej«. Ni izključeno, da bodo v prihodnji vladi vse stranke, ki se bodo prebile v parlament, razen SDS in Resnice, pravi politični komentator in soavtor podkasta LD;GD Aljaž Pengov Bitenc.Brez dvoma gre za najbolj divje tedne pred katerimi koli parlamentarnimi volitvami v naši državi doslej. Zaključek je v celoti zaznamovala afera s prisluhi, ki se je zdaj prelila še na evropski politični parket. Ključno vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na volilni rezultat.</description>
        <enclosure length="29422848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/AljaPeRA_SLO_LJT_8805000_19558816.mp3"></enclosure>
        <guid>175207665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Najnovejše predvolilne ankete kažejo, da ni jasnega »konja, ki bi potegnil naprej«. Ni izključeno, da bodo v prihodnji vladi vse stranke, ki se bodo prebile v parlament, razen SDS in Resnice, pravi politični komentator in soavtor podkasta LD;GD Aljaž Pengov Bitenc.Brez dvoma gre za najbolj divje tedne pred katerimi koli parlamentarnimi volitvami v naši državi doslej. Zaključek je v celoti zaznamovala afera s prisluhi, ki se je zdaj prelila še na evropski politični parket. Ključno vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na volilni rezultat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207665</link>
        <pubDate> Fri, 20 Mar 2026 07:21:31 +0000</pubDate>
        <title>Aljaž Pengov Bitenc: Vmešavanje v volitve je naš akutni problem, korupcija pa kronični</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje in z njo geopolitični kaos, za katerega nihče ne ve, kam bo vodil - po številnih ocenah v recesijo. Kako naj zdaj ravnamo z denarjem, da ne bo izgubljal vrednosti, in kako naj načrtujemo finančno stabilnost? So lahko ena od rešitev te dni aktualne ljudske obveznice ali je pravi čas za nekoliko večje tveganje - sploh zdaj, ko imamo na voljo individualne naložbene račune? O vsem tem Ob osmih z Marjo Milič, voditeljico podkasta o upravljanju denarja Money-How.   </description>
        <enclosure length="31519488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/19/MarjaMiRA_SLO_LJT_8791225_19542879.mp3"></enclosure>
        <guid>175207360</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>984</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje in z njo geopolitični kaos, za katerega nihče ne ve, kam bo vodil - po številnih ocenah v recesijo. Kako naj zdaj ravnamo z denarjem, da ne bo izgubljal vrednosti, in kako naj načrtujemo finančno stabilnost? So lahko ena od rešitev te dni aktualne ljudske obveznice ali je pravi čas za nekoliko večje tveganje - sploh zdaj, ko imamo na voljo individualne naložbene račune? O vsem tem Ob osmih z Marjo Milič, voditeljico podkasta o upravljanju denarja Money-How.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207360</link>
        <pubDate> Thu, 19 Mar 2026 07:33:48 +0000</pubDate>
        <title>Marja Milič: Če bomo čakali na idealen čas, ne bomo nikoli investirali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Družba je čedalje bolj polarizirana, kot kažejo trendi, pa utegnejo skoraj nezdružljivi pogledi povzročati trenja med spoloma. Nedavna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, je pokazala, da tretjina moških generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012, meni, da bi žena morala biti pokorna svojemu možu. Kako je pri nas? Ob osmih o tem s Tejo Kosi, mlado raziskovalko z oddelka za kulturologijo in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede.</description>
        <enclosure length="26615040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/TejaKosRA_SLO_LJT_8777037_19526731.mp3"></enclosure>
        <guid>175207031</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>831</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Družba je čedalje bolj polarizirana, kot kažejo trendi, pa utegnejo skoraj nezdružljivi pogledi povzročati trenja med spoloma. Nedavna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, je pokazala, da tretjina moških generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012, meni, da bi žena morala biti pokorna svojemu možu. Kako je pri nas? Ob osmih o tem s Tejo Kosi, mlado raziskovalko z oddelka za kulturologijo in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207031</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 06:53:49 +0000</pubDate>
        <title>Teja Kosi: Zakaj so mladi moški vse bolj konservativni?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.</description>
        <enclosure length="31478784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/VeleposlRA_SLO_LJT_8763448_19511450.mp3"></enclosure>
        <guid>175206766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>983</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206766</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 07:24:03 +0000</pubDate>
        <title>Veleposlanik Igor Jukič: Za Irance je zdaj v prvem planu preživetje, ne politika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.</description>
        <enclosure length="30263040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/MarjanMRA_SLO_LJT_8717903_19459420.mp3"></enclosure>
        <guid>175205753</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>945</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205753</link>
        <pubDate> Fri, 13 Mar 2026 06:16:30 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Miklavčič: Kdo stoji za prisluhi in posnetki? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja.

***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov.

Teme:
- Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje?
- Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen?
- Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno?
- Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji?
- Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih?  
- Kje smo pri zaupanju v politiko?</description>
        <enclosure length="83890944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/NakvadrRA_SLO_OSM558_19420308.mp3"></enclosure>
        <guid>175205306</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2621</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja.

***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov.

Teme:
- Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje?
- Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen?
- Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno?
- Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji?
- Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih?  
- Kje smo pri zaupanju v politiko?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205306</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 04:57:38 +0000</pubDate>
        <title>Na kvadrat: Marko Hočevar, Branka Bizjak Zabukovec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podkasti so eden najhitreje rastočih medijskih formatov – iz avdio vsebin se selijo tudi na video platforme, letos pa so na Zlatih globusih prvič dobili celo svojo nagrado. Hkrati postajajo tudi pomemben prostor politične komunikacije, kjer politiki v času kampanj nagovarjajo volivce v bolj sproščenih, pogosto tudi manj novinarsko vodenih pogovorih. Kaj to pomeni za politično razpravo in kaj za demokracijo? O fenomenu podkastov z novinarko in eno od pionirk slovenskih podkastov Natašo Briški. </description>
        <enclosure length="31669248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/NataaBRA_SLO_LJT_8690070_19427378.mp3"></enclosure>
        <guid>175205176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>989</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podkasti so eden najhitreje rastočih medijskih formatov – iz avdio vsebin se selijo tudi na video platforme, letos pa so na Zlatih globusih prvič dobili celo svojo nagrado. Hkrati postajajo tudi pomemben prostor politične komunikacije, kjer politiki v času kampanj nagovarjajo volivce v bolj sproščenih, pogosto tudi manj novinarsko vodenih pogovorih. Kaj to pomeni za politično razpravo in kaj za demokracijo? O fenomenu podkastov z novinarko in eno od pionirk slovenskih podkastov Natašo Briški. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205176</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 06:36:56 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Briški: Politiki na podkastih kot ljudje, s katerimi bi šli na pivo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska.

Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.</description>
        <enclosure length="29410560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/JoeP.RA_SLO_LJT_8675134_19410574.mp3"></enclosure>
        <guid>175204889</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska.

Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204889</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 07:19:56 +0000</pubDate>
        <title>Jože P. Damijan o nafti: Imamo tri slabe scenarije in enega katastrofičnega</title>
      </item>
      <item>
        <description>Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas. </description>
        <enclosure length="30772224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/AljaMarRA_SLO_LJT_8630627_19359152.mp3"></enclosure>
        <guid>175203905</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>961</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203905</link>
        <pubDate> Fri, 06 Mar 2026 07:33:52 +0000</pubDate>
        <title>Alja Markovič Čas: Dogovora o prevzemu Vzajemne za zdaj ni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="32594688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/MojcaPaRA_SLO_LJT_8613803_19339079.mp3"></enclosure>
        <guid>175203577</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1018</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203577</link>
        <pubDate> Thu, 05 Mar 2026 05:45:12 +0000</pubDate>
        <title>Mojca Pajnik: Predvolilne kampanje postajajo tekme za instantno viralno pozornost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.  </description>
        <enclosure length="32296704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/ViktorMRA_SLO_LJT_8599846_19323632.mp3"></enclosure>
        <guid>175203314</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1009</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203314</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 07:19:30 +0000</pubDate>
        <title>Viktor Mlakar: Prva skupina Slovencev iz Omana bo danes v domovini</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.</description>
        <enclosure length="32534784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/03/DaniloTRA_SLO_LJT_8586296_19307731.mp3"></enclosure>
        <guid>175203031</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1016</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203031</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 07:39:18 +0000</pubDate>
        <title>Danilo Türk: Napad je bil zelo slabo pripravljen, Iran ni Venezuela</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.</description>
        <enclosure length="30416640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/MarkoBoRA_SLO_LJT_8545543_19260228.mp3"></enclosure>
        <guid>175202069</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>950</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202069</link>
        <pubDate> Fri, 27 Feb 2026 07:32:19 +0000</pubDate>
        <title>Marko Bombač o prelitju prihrankov na borzo: Največ tvega tisti, ki nič ne tvega</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije &quot;Na kvadrat&quot;, kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir. </description>
        <enclosure length="80603136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/ObosmihRA_SLO_LJT_8521587_19232993.mp3"></enclosure>
        <guid>175201534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>2518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije &quot;Na kvadrat&quot;, kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201534</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Na kvadrat: Mojmir Mrak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
</description>
        <enclosure length="28535040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/TomaGeRA_SLO_LJT_8519338_19230646.mp3"></enclosure>
        <guid>175201469</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>891</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201469</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 07:26:45 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Gerden: Lahko Epsteinovi dosjeji zamajejo temelje britanske monarhije? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.</description>
        <enclosure length="34520832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/HelenaPRA_SLO_LJT_8507007_19216866.mp3"></enclosure>
        <guid>175201174</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1078</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201174</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 06:36:43 +0000</pubDate>
        <title>Helena Ponudič: Rusi ne pritiskajo na Putina, da bi sedel za pogajalsko mizo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med premiero predstave &quot;Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov&quot;, ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.</description>
        <enclosure length="29210880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/MatejaKRA_SLO_LJT_8459973_19163969.mp3"></enclosure>
        <guid>175200018</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>912</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med premiero predstave &quot;Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov&quot;, ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200018</link>
        <pubDate> Fri, 20 Feb 2026 05:00:58 +0000</pubDate>
        <title>Mateja Koležnik: Leni levičarji smo zadovoljni že s tem, da se zaderemo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.</description>
        <enclosure length="30005760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/BotjanRA_SLO_LJT_8446891_19149434.mp3"></enclosure>
        <guid>175199873</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199873</link>
        <pubDate> Thu, 19 Feb 2026 06:00:18 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Napotnik: &quot;Slovenija, moja dežela&quot; je še vedno vzor politične komunikacije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.</description>
        <enclosure length="40031232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/NataaPRA_SLO_LJT_8433068_19131428.mp3"></enclosure>
        <guid>175199404</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1250</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199404</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 04:00:22 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Pirc Musar: Opažam razklanost, ki ni dobra za državo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.</description>
        <enclosure length="29806848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/NeaMajRA_SLO_LJT_8416705_19113921.mp3"></enclosure>
        <guid>175199037</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>931</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199037</link>
        <pubDate> Tue, 17 Feb 2026 05:47:33 +0000</pubDate>
        <title>Neža Majdič: Uteži, beljakovine, kreatin - kaj pravi znanost o mišicah?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem. </description>
        <enclosure length="29232384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/KatjaGeRA_SLO_LJT_8381904_19075970.mp3"></enclosure>
        <guid>175198224</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>913</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198224</link>
        <pubDate> Fri, 13 Feb 2026 07:30:20 +0000</pubDate>
        <title>Katja Geršak: Obstajajo sistemski tuji posegi v naš informacijski prostor</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.</description>
        <enclosure length="30925056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/UrkaKeRA_SLO_LJT_8367368_19059593.mp3"></enclosure>
        <guid>175197943</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>966</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197943</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 07:22:42 +0000</pubDate>
        <title>Urška Kežmah: Sodna reforma mora biti mehak prehod, ne ponovitev leta 1994</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.</description>
        <enclosure length="27724800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/SvetlanaRA_SLO_LJT_8352684_19042851.mp3"></enclosure>
        <guid>175197590</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>866</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197590</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 05:40:44 +0000</pubDate>
        <title>Svetlana Slapšak: Primer Epstein bi moral izzvati revolucijo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.</description>
        <enclosure length="30170880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/MirjamHRA_SLO_LJT_8339330_19027989.mp3"></enclosure>
        <guid>175197283</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>942</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197283</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 07:28:28 +0000</pubDate>
        <title>Mirjam Milharčič Hladnik: Od kod ideja, da so migranti kakršenkoli problem?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.</description>
        <enclosure length="34192128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/PrimoDRA_SLO_LJT_8295992_18979459.mp3"></enclosure>
        <guid>175196240</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1068</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196240</link>
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 07:20:57 +0000</pubDate>
        <title>Primož Dolenc: Višje obresti morajo v prihodnje doseči tudi varčevalce </title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem. </description>
        <enclosure length="32448768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/05/IgorTomRA_SLO_LJT_8281919_18963133.mp3"></enclosure>
        <guid>175195912</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1014</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195912</link>
        <pubDate> Thu, 05 Feb 2026 06:17:18 +0000</pubDate>
        <title>Igor Tominec: Nekdanjega olimpijskega duha nepreklicno ni več</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.</description>
        <enclosure length="24449280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/IztokPrRA_SLO_LJT_8269851_18949202.mp3"></enclosure>
        <guid>175195609</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195609</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 06:32:09 +0000</pubDate>
        <title>Iztok Prezelj: Hladna vojna je trenutno dober scenarij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.</description>
        <enclosure length="29326848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/03/anLepRA_SLO_LJT_8258062_18935687.mp3"></enclosure>
        <guid>175195374</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>916</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195374</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 07:33:48 +0000</pubDate>
        <title>Žan Lep: Od nacističnih simbolov do Thompsona: kako se radikalno seli v vsakdan</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo. </description>
        <enclosure length="36423168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/IljaJaRA_SLO_LJT_8217750_18889803.mp3"></enclosure>
        <guid>175194331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1138</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194331</link>
        <pubDate> Fri, 30 Jan 2026 05:05:02 +0000</pubDate>
        <title>Ilja Jašin: Ukrajino je treba rešiti pred Putinom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.</description>
        <enclosure length="29233920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/MojcaPlRA_SLO_LJT_8195288_18864609.mp3"></enclosure>
        <guid>175194046</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>913</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194046</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 06:10:30 +0000</pubDate>
        <title>Mojca Plesničar: Če pogledamo dovolj nazaj, nasilje med mladimi ne narašča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.</description>
        <enclosure length="35493120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/BorisVeRA_SLO_LJT_8190449_18859329.mp3"></enclosure>
        <guid>175193802</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1109</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193802</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 06:33:26 +0000</pubDate>
        <title>Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.</description>
        <enclosure length="30868992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/BlaHriRA_SLO_LJT_8176645_18844319.mp3"></enclosure>
        <guid>175193537</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>964</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193537</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 07:21:37 +0000</pubDate>
        <title>Blaž Hribar: Vlagatelji se umikajo iz ameriškega premoženja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.</description>
        <enclosure length="28511232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/BotjanRA_SLO_LJT_8139232_18801694.mp3"></enclosure>
        <guid>175192574</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>890</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192574</link>
        <pubDate> Fri, 23 Jan 2026 07:27:24 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Udovič: Trumpova logika je izsiljevanje, odziv Evrope ga je verjetno šokiral</title>
      </item>
      <item>
        <description>Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.</description>
        <enclosure length="26347776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/MarkoLoRA_SLO_LJT_8124583_18784921.mp3"></enclosure>
        <guid>175192278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>823</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192278</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 06:54:35 +0000</pubDate>
        <title>Marko Lovec: Ali Evropa v odnosih s Trumpom ravna hrbtenico?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.</description>
        <enclosure length="32317440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/JanezMeRA_SLO_LJT_8112781_18771282.mp3"></enclosure>
        <guid>175191985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1009</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191985</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 06:18:07 +0000</pubDate>
        <title>Janez Mekinc: Ryanair umika linije - gre za izsiljevanje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem. 
</description>
        <enclosure length="29844480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/AndrejSRA_SLO_LJT_8100403_18757011.mp3"></enclosure>
        <guid>175191705</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>932</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191705</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 07:31:13 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Stopar: ICE -  &quot;ameriški Gestapo&quot;?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije. 
</description>
        <enclosure length="31407360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/MajaDerRA_SLO_LJT_8064772_18716224.mp3"></enclosure>
        <guid>175190733</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>981</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190733</link>
        <pubDate> Fri, 16 Jan 2026 06:36:25 +0000</pubDate>
        <title>Maja Derčar z Grenlandije: Otočani ne marajo Trumpa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.

</description>
        <enclosure length="32417280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/TjaaReRA_SLO_LJT_8052579_18702381.mp3"></enclosure>
        <guid>175190417</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1013</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190417</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 06:53:03 +0000</pubDate>
        <title>Tjaša Redek: Slovensko gospodarstvo ustvari manj, kot si želimo potrošiti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.  
</description>
        <enclosure length="30232320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/TinaDivRA_SLO_LJT_8042599_18690528.mp3"></enclosure>
        <guid>175190131</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>944</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190131</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 07:23:45 +0000</pubDate>
        <title>Tina Divjak, KPK: Tudi zadeva Karigador bi lahko bila končana v kratkem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.</description>
        <enclosure length="33414912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/MilanJaRA_SLO_LJT_8030439_18676665.mp3"></enclosure>
        <guid>175189852</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1044</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189852</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 07:30:45 +0000</pubDate>
        <title>Milan Jazbec: Bi lahko v Iranu padel režim?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.</description>
        <enclosure length="27594240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/UroAhRA_SLO_LJT_7991898_18633233.mp3"></enclosure>
        <guid>175188925</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>862</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188925</link>
        <pubDate> Fri, 09 Jan 2026 06:17:04 +0000</pubDate>
        <title>Uroš Ahčan: Če je estetski poseg poceni, je toliko bolj vprašljiv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem. </description>
        <enclosure length="32524032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/08/MarkoHoRA_SLO_LJT_7979881_18619614.mp3"></enclosure>
        <guid>175188656</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1016</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188656</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 07:41:47 +0000</pubDate>
        <title>Marko Hočevar: Levica je res postala socialdemokratska, SD pa to ni več</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.

</description>
        <enclosure length="33396480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/BotjanRA_SLO_LJT_7969344_18607406.mp3"></enclosure>
        <guid>175188384</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1043</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188384</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 07:37:24 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Močnik: Takšnega tempa modernizacije v Slovenski vojski še nisem doživel</title>
      </item>
      <item>
        <description>ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice -  in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.</description>
        <enclosure length="31286016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/TomaDeRA_SLO_LJT_7956394_18593160.mp3"></enclosure>
        <guid>175188127</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>977</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice -  in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188127</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 07:23:29 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Deželan: Bi lahko Venezueli sledila Grenlandija?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
</description>
        <enclosure length="33580032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/KatarinaRA_SLO_LJT_7853273_18477099.mp3"></enclosure>
        <guid>175184841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1049</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184841</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 05:00:22 +0000</pubDate>
        <title>Katarina Habe: Prestiž se prodaja ob klasiki, cenejši izdelki ob popu in elektroniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.</description>
        <enclosure length="31817472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/MojmirMRA_SLO_LJT_7849783_18473472.mp3"></enclosure>
        <guid>175184747</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>994</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184747</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 07:45:33 +0000</pubDate>
        <title>Mojmir Mrak: EU je dobro organizirana za pravila igre, ki so veljala 30 let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo &quot;domov&quot;, a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja &quot;Mednarodna obzorja: Novi Evropejci&quot;,  za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.</description>
        <enclosure length="33504000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/SekuM.RA_SLO_LJT_7805808_18424125.mp3"></enclosure>
        <guid>175183506</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1046</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo &quot;domov&quot;, a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja &quot;Mednarodna obzorja: Novi Evropejci&quot;,  za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183506</link>
        <pubDate> Fri, 19 Dec 2025 05:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Seku M. Condé: Za drugo generacijo priseljencev je dom tam, kjer so se rodili</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.</description>
        <enclosure length="31923456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/MarkoMiRA_SLO_LJT_7800877_18418900.mp3"></enclosure>
        <guid>175183394</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>997</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183394</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 06:41:35 +0000</pubDate>
        <title>Marko Milosavljević: Javni mediji med politiko, kapitalom in globalnimi platformami</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.</description>
        <enclosure length="28772352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/TanjaFaRA_SLO_LJT_7789395_18406178.mp3"></enclosure>
        <guid>175183115</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>899</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183115</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 07:31:33 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Fajon: Signali iz Moskve niso pozitivni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih &quot;naši-vaši&quot; oziroma &quot;Janša-nejanša&quot;, pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.</description>
        <enclosure length="31074816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/16/MiroCerRA_SLO_LJT_7777824_18393236.mp3"></enclosure>
        <guid>175182806</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>971</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih &quot;naši-vaši&quot; oziroma &quot;Janša-nejanša&quot;, pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182806</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 07:23:52 +0000</pubDate>
        <title>Miro Cerar: Zamenjati bi se morali vodilni akterji v politiki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.</description>
        <enclosure length="33067008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/MihaKraRA_SLO_LJT_7737868_18348245.mp3"></enclosure>
        <guid>175181791</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1033</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181791</link>
        <pubDate> Fri, 12 Dec 2025 06:14:41 +0000</pubDate>
        <title>Miha Kramli ob avstralskem eksperimentu: Gre za vojno bistrosti možganov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.</description>
        <enclosure length="32732160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/IgorLukRA_SLO_LJT_7725040_18333558.mp3"></enclosure>
        <guid>175181466</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1022</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181466</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 07:29:30 +0000</pubDate>
        <title>Igor Lukšič: Vladne stranke so se ujele v diskurz, ki ga vsiljuje desnica</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna. </description>
        <enclosure length="32065536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/NatalijaRA_SLO_LJT_7704372_18310472.mp3"></enclosure>
        <guid>175181148</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1002</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181148</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 06:11:55 +0000</pubDate>
        <title>Natalija Gorščak: Izrael ima na Evroviziji politične cilje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
 </description>
        <enclosure length="29711616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/MarkoGrRA_SLO_LJT_7699321_18305025.mp3"></enclosure>
        <guid>175180918</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>928</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180918</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 07:20:02 +0000</pubDate>
        <title>Marko Grobelnik: Najboljše s področja umetne inteligence brezplačno za vse?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom.
Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča  - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih? </description>
        <enclosure length="32570880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/05/DuanMeRA_SLO_LJT_7662622_18263183.mp3"></enclosure>
        <guid>175179975</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1017</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom.
Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča  - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179975</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 06:07:07 +0000</pubDate>
        <title>Dušan Mes: Iz Ljubljane v Koper ali Maribor z vlakom realno v eni uri</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot,   a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja.


Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.</description>
        <enclosure length="32346624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/MartaKoRA_SLO_LJT_7650396_18249556.mp3"></enclosure>
        <guid>175179699</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1010</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot,   a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja.


Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179699</link>
        <pubDate> Thu, 04 Dec 2025 07:30:34 +0000</pubDate>
        <title>Marta Kos: Kritiki naj povedo, kako Putina spraviti za pogajalsko mizo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
</description>
        <enclosure length="32471040" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/JasnaPoRA_SLO_LJT_7637857_18235353.mp3"></enclosure>
        <guid>175179412</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1014</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179412</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 07:26:26 +0000</pubDate>
        <title>Jasna Podreka: Femicid je dediščina patriarhalnih vzorcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem. 

</description>
        <enclosure length="30032640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/BogomirRA_SLO_LJT_7625355_18221237.mp3"></enclosure>
        <guid>175179143</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>938</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179143</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 07:19:42 +0000</pubDate>
        <title>Bogomir Kovač: Z gotovino ima posameznik več svobode, kriminal pa lažjo pot</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.</description>
        <enclosure length="29757696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/28/TrilaterRA_SLO_LJT_7589869_18180839.mp3"></enclosure>
        <guid>175178156</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>929</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178156</link>
        <pubDate> Fri, 28 Nov 2025 07:23:30 +0000</pubDate>
        <title>Trilaterala - svetovna vlada v senci ali zgolj debatni klub?</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu&quot;, pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa. </description>
        <enclosure length="30438144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/DejanVeRA_SLO_LJT_7576747_18166460.mp3"></enclosure>
        <guid>175177854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>951</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu&quot;, pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177854</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 07:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Dejan Verčič: Igranje s čustvi lahko v veliki meri nadomesti odsotnost politične vizije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.</description>
        <enclosure length="32977920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/BuarRuRA_SLO_LJT_7565292_18153273.mp3"></enclosure>
        <guid>175177565</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1030</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177565</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 07:22:08 +0000</pubDate>
        <title>Bučar Ručman: Kdor postavlja predmete na tire, ne sme postati zvezda novic </title>
      </item>
      <item>
        <description>Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
</description>
        <enclosure length="33388800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/MirkoCiRA_SLO_LJT_7553222_18139815.mp3"></enclosure>
        <guid>175177266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1043</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177266</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 07:28:45 +0000</pubDate>
        <title>Mirko Cigler: Ameriški načrt za Ukrajino je kot pasji zajtrk - neorganiziran in slabo pripravljen</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana. </description>
        <enclosure length="29062656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/IrenaRoRA_SLO_LJT_7514162_18095867.mp3"></enclosure>
        <guid>175176254</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>908</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176254</link>
        <pubDate> Fri, 21 Nov 2025 06:23:26 +0000</pubDate>
        <title>Irena Rotar: Nimamo več zagotovila, da bi vedeli, kaj jemo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger. </description>
        <enclosure length="26959872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/IgorteRA_SLO_LJT_7502539_18082906.mp3"></enclosure>
        <guid>175175964</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>842</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175964</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 07:35:30 +0000</pubDate>
        <title>Igor Štemberger: V ozadju hrvaškega prevzema Ljubljanske borze morda niso le finančni cilji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.</description>
        <enclosure length="34955520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/TomaDeRA_SLO_LJT_7491267_18069999.mp3"></enclosure>
        <guid>175175694</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1092</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175694</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 07:40:17 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Deželan: Dosje Epstein je zgodba, ki bo zaznamovala to administracijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.</description>
        <enclosure length="24023808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/ivaOzmRA_SLO_LJT_7477879_18054656.mp3"></enclosure>
        <guid>175175373</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175373</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 06:15:09 +0000</pubDate>
        <title>Živa Ozmec o Sudanu, deželi sistematičnih posilstev in grozljive lakote</title>
      </item>
      <item>
        <description>V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.</description>
        <enclosure length="28280064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/TinaKobRA_SLO_LJT_7440043_18011116.mp3"></enclosure>
        <guid>175174434</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>883</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174434</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 06:21:57 +0000</pubDate>
        <title>Tina Kobilšek s podnebnega vrha: Svet je pripravljen iti naprej tudi brez ZDA </title>
      </item>
      <item>
        <description>V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.  </description>
        <enclosure length="32403456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/13/MatjaGRA_SLO_LJT_7427184_17995591.mp3"></enclosure>
        <guid>175174162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1012</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174162</link>
        <pubDate> Thu, 13 Nov 2025 07:22:01 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Gregorič: Kitajska vozila so nekakšni motilci evropske avtomobilske &quot;idile&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.</description>
        <enclosure length="28468992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/12/KlemenLRA_SLO_LJT_7415827_17981578.mp3"></enclosure>
        <guid>175173864</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>889</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173864</link>
        <pubDate> Wed, 12 Nov 2025 07:20:40 +0000</pubDate>
        <title>Klemen Lah: Skrajna ustaška ideologija se je zalezla v vse pore hrvaške družbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol. </description>
        <enclosure length="29260800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/11/SaaJevRA_SLO_LJT_7404400_17968837.mp3"></enclosure>
        <guid>175173604</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>914</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173604</link>
        <pubDate> Tue, 11 Nov 2025 07:05:08 +0000</pubDate>
        <title>Saša Jevšnik Kafol: Upamo, da bodo ljudje v času prehoda z alkotestov razumni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
 </description>
        <enclosure length="31483392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/NikolaSRA_SLO_LJT_7366942_17926526.mp3"></enclosure>
        <guid>175172648</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>983</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
 </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172648</link>
        <pubDate> Fri, 07 Nov 2025 07:34:33 +0000</pubDate>
        <title>Nikola Sekulovič: Tudi v glasbi ne bo več šlo brez ojačevalcev okusa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.</description>
        <enclosure length="32836608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/05/MiroHaRA_SLO_LJT_7353801_17910599.mp3"></enclosure>
        <guid>175172300</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1026</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172300</link>
        <pubDate> Thu, 06 Nov 2025 06:00:08 +0000</pubDate>
        <title>Miro Haček: Omnibus zakon bo zelo težko začel veljati</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:category text="News">
        <itunes:category text="Business News" />
        <itunes:category text="Entertainment News" />
        <itunes:category text="News Commentary" />
        <itunes:category text="Politics" />
        <itunes:category text="Sports News" />
        <itunes:category text="Tech News" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251622/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Fri, 08 May 2026 06:00:47 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Fri, 08 May 2026 06:00:47 +0000</pubDate>
      <title>Ob osmih</title>
    </channel>
  </rss>
