<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/od_setve_do_zetve.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. </description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/od-setve-do-zetve/</link>
        <title>Od setve do žetve</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251261/ras_prvi_podcast-odsetvedozetve_3.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.</description>
        <enclosure length="40268544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/03/EvropskiRA_SLO_MMC.PR1.20260503.7.1330_20211254.mp3"></enclosure>
        <guid>175218624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1258</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred kratkim odprlo dva razpisa – IRP 24 daje podporo za vzpostavitev kmetij za mlade kmete, IRP 30 pa je namenjen prenosnikom – za prenos znanja na novo generacijo. V oddaji podrobno o pogojih za prijavo na razpis. Primorsko-Notranjska regija se na področju kmetijstva srečuje z mnogimi izzivi. RRA Zeleni kras je pred kratkim v Pivki pripravila srečanje, na katerem je želela udeležence spodbuditi k razmisleku o vzpostavitvi boljše samooskrbe. Evropski parlament pa bo 18. maja glasoval o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih v EU. Če bodo poslanci predlog potrdili, označevanje GSO, ki je zdaj obvezno, ne bo več potrebno, to pa je med potrošniki dvignilo veliko prahu. Po vsej Evropi zato poteka intenzivna kampanja proti tej načrtovani deregulaciji novih genomskih tehnik.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218624</link>
        <pubDate> Sun, 03 May 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Evropski parlament 18. maja o rahljanju pravil o gensko spremenjenih organizmih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme. </description>
        <enclosure length="40197888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/26/PodvajsRA_SLO_MMC.PR1.20260426.7.1330_20136682.mp3"></enclosure>
        <guid>175217140</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1256</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji smo po dvajsetih letih dobili nov zakon o vinu, toda dozdajšnji podzakonski akti veljajo še največ dve leti. Vinogradniki se v glavnem strinjajo, da so bile zaradi neusklajenosti z zakonodajo Evropske unije nujne spremembe na tem področju. Hkrati pa opozarjajo, da jim nekatere od uzakonjenih novosti, na primer v povezavi s certificiranjem oziroma z geografsko označbo vinogradniških površin, ne ustrezajo. Zato je to izziv za nadaljnje pogovore in usklajevanja, se strinjajo na kmetijskem ministrstvu. Pomembne novosti vinske zakonodaje pa se po njihovem nanašajo na register pridelovalcev grozdja in vina, na možnost prestrukturiranja izkrčenih vinogradov in na zasaditev vinogradniških površin brez dovoljenj. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, govorimo še o uporabi digitalizacije in robotike v oljkarstvu ter o projektu za ohranitev krškopoljskega prašiča kot avtohtone pasme. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175217140</link>
        <pubDate> Sun, 26 Apr 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Po dvajsetih letih smo dobili nov zakon o vinu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
</description>
        <enclosure length="37927680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/19/RacionalRA_SLO_MMC.PR1.20260419.7.1330_20035828.mp3"></enclosure>
        <guid>175215324</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1185</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podnebne spremembe narekujejo precejšnja prilagajanja tudi v kmetijstvu oziroma pri pridelavi hrane. Vse pogostejše suše zahtevajo namakanje, le-to pa racionalno ravnanje z vodo. Pri nas za zdaj namakamo samo odstotek vseh obdelovalnih površin, o gospodarnem ravnanju z vodo pa vse bolj razmišljajo tudi živinorejci. V tokratni oddaji predstavljamo tudi projekt INCREASE, ki se ponaša z nagrado Evropske komisije v natečaju poskusov o občanskem raziskovanju. Z njim v posameznih državah preučujejo vedenje različnih sort fižola oziroma nekaterih stročnic.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175215324</link>
        <pubDate> Sun, 19 Apr 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Racionalno ravnanje z vodo v kmetijstvu in pridelava hrane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.</description>
        <enclosure length="42998016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/12/OvjavoRA_SLO_MMC.PR1.20260412.7.1330_19940855.mp3"></enclosure>
        <guid>175213533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naravni materiali, med katerimi je tudi volna, veliko ugodneje vplivajo na počutje človeka kot vseprisotni umetni materiali. Tema oddaje Od setve do žetve je predelava ovčje volne v izdelke. Žal je odkupna cena za večino manjših rejcev nespodbudna in po striženju ovac ovčje runo zavržejo. Pa vendar imamo v državi odkupovalca, ki vso ponujeno volno v Sloveniji odkupi oz. prevzame in predela, okoli 30 % pa je dokupi v tujini. Poleg tega imamo posamezne skupine, ki ohranjajo veščine polstenja, predenja, pletenja in predelujejo surovo volno v tradicionalne butične izdelke. Pogledamo pa tudi prek naših meja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213533</link>
        <pubDate> Sun, 12 Apr 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Ovčja volna z lanolinom je dragocen naravni material za vsestransko predelavo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.</description>
        <enclosure length="37062912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/05/PoticaRA_SLO_MMC.PR1.20260405.7.1330_19853329.mp3"></enclosure>
        <guid>175211887</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1158</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Povsod po Sloveniji se na veliko noč na mizah znajdejo številne dobrote. Vendar pa se tako praznične jedi kot tudi običaji od kraja do kraja vendarle malce razlikujejo. V Brkinih, na primer, so morali k blagoslovu nesti tudi oblate, namesto potice pa se je na mizi velikokrat znašla pinca. Kmetijski inštitut Slovenije je – po letih zagnanega dela– pred kratkim razvil novo srednje zgodnjo sorto fižola za zrnje KIS AHAC. Njeni ključni odliki sta zgodnje cvetenje in večja odpornost proti podnebnim spremembam. Intenzivno zaraščanje kraške krajine, ki je posledica opuščanja kmetijske obdelave, pa povečuje požarno ogroženost narave in naselij na območju celotnega Krasa, zato strokovnjaki z različnih področij iščejo rešitve, kako se neprijetni situaciji postaviti po robu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211887</link>
        <pubDate> Sun, 05 Apr 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Potica, pince in oblati</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. 
Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija. 
</description>
        <enclosure length="38486784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/29/ZakajsoRA_SLO_MMC.PR1.20260329.7.1330_19735342.mp3"></enclosure>
        <guid>175210102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1202</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, zakaj se je več mladih prevzemnikov kmetij, ki so lani kandidirali na razpis, namenjen gorsko hribovskim kmetijam za dvig produktivnosti, pritožilo na negativne odločbe. Dokazujejo, da je bil eden od pogojev postavljen tako, da ga noben prevzemnik, ki je kmetijo prevzel v letu 2024, ni mogel izpolnjevati. 
Pozornost bomo namenili tudi gozdarstvu, točneje ekonomskim vidikom gozdov. O varni sečnji in o poklicu arborista pa se bomo pogovarjali z Robertom Čukom, podprvakom svetovnega gozdarskega prvenstva, ki ga je letos prvič gostila Slovenija. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210102</link>
        <pubDate> Sun, 29 Mar 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so bili mladi prevzemniki izločeni iz lanskega razpisa za hribovske kmetije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic. 
</description>
        <enclosure length="42152448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/22/SkrbzbuRA_SLO_MMC.PR1.20260322.7.1330_19581048.mp3"></enclosure>
        <guid>175208235</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1317</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve med drugim govorimo o fitofarmacevtskih sredstvih, o omejevanju njihove uporabe in o alternativah, ki bi lahko zmanjšale njihovo porabo. Pozornost posvečamo še eni pomembni temi, in sicer nesrečam v kmetijstvu, kajti po statističnih podatkih je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva- do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. Ob koncu pa obiščemo kmetijo Žampa v občini Destrnik, ki velja za eno tehnološko najsodobnejših kmetij pri nas – pri njih skrbijo tudi za dobro počutje krav molznic. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208235</link>
        <pubDate> Sun, 22 Mar 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Skrb zbujajoči podatki o nesrečah v kmetijstvu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila. 
</description>
        <enclosure length="36209664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/15/ZnaksloRA_SLO_MMC.PR1.20260315.7.1330_19483908.mp3"></enclosure>
        <guid>175206330</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1131</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z 21. marcem začne veljati pravilnik o uporabi grafične podobe slovenske zastave za označevanje kmetijskih proizvodov in živil. To namreč določa novi zakon o hrani, pomeni pa, da bodo lahko proizvajalci, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje, označevali svoje proizvode s slovensko zastavo. Njena uporaba je namenjena kmetijskim proizvodom in živilom, ki so vključeni v sheme kakovosti in pri katerih so vsi postopki – pridelava, predelava in pakiranje – zagotovljeni v Sloveniji. S tem dobivajo kmetje potrdilo o prepoznavnosti svojih pridelkov in izdelkov, kupci pa jamstvo, da gre resnično za slovensko živilo.V oddaji smo se seznanili še z rezultati in dosežki čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP, ki se loteva problematike erozije oziroma odnašanja zemlje s kmetijskih površin v vipavskih gričih. Poizvedeli pa smo tudi, kako se rejci drobnice in goveda odzivajo na cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, ki ga morajo opraviti do 24. aprila. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206330</link>
        <pubDate> Sun, 15 Mar 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Znak slovenske zastave jamči slovensko poreklo kmetijskih proizvodov in živil</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto   pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče. 


</description>
        <enclosure length="37277952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/08/OdsetveRA_SLO_LJT_8652225_19383446.mp3"></enclosure>
        <guid>175204460</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1164</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, smo najprej obiskali srečanje pomurskih kmetic, kar 200 se jih je udeležilo dogodka, ki ga je pripravil Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Kako tudi ne, saj v Pomurju deluje kar 15 društev podeželskih žena. Poleg skrbi za družino in dom so ženske vpete v kmečko delo in znajo uporabljati tudi različno mehanizacijo, poznajo zakonske predpise in še marsikaj. V oddaji tudi o slabih razmerah v prašičereji. Na ptujskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu opozarjajo, da je stopnja samooskrbe na tem področju krepko padla, bojijo pa se, da bo zaradi dodatnih obremenitev kmetov samo še slabše. V Artičah je sadjarsko društvo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Novo mesto   pripravilo že 31. sadjarske dneve. Tudi na tem področju je stanje v državi zelo skrb vzbujajoče. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204460</link>
        <pubDate> Sun, 08 Mar 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Od setve do žetve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti. 
</description>
        <enclosure length="41908992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/01/KoristiRA_SLO_MMC.PR1.20260301.7.1330_19279387.mp3"></enclosure>
        <guid>175202628</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1309</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tema oddaje je regenerativno kmetijstvo, ki v tleh ohranja hranila, zadržuje vodo in na tla gleda kot na živ ekosistem. Zaradi vedno večje izčrpanosti tal, ki je posledica kemizacije kmetijstva, se znanost v zadnjem obdobju ukvarja z iskanjem modelov kmetovanja v smeri trajnosti. Eden takih je regenerativno kmetijstvo. V oddaji slišimo, kako je Slovenija prek Biotehniške fakultete del velike mednarodne raziskave o pospeševanju regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Evropi - TRAILS4SOIL. Podjetje Žipo iz Lenarta in ekološka kmetija Vegerila z Gorenjske pa nam razkrijeta izkušnje s prehodom na regenerativno kmetijsko prakso. Izvemo, ali je tak model ekonomsko vzdržen in kakšne koristi bi od regenerativnega kmetijstva imele lokalne skupnosti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202628</link>
        <pubDate> Sun, 01 Mar 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Koristi regenerativnega kmetijstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve  se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi  izboljšuje.</description>
        <enclosure length="41379072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/22/ZlatatrRA_SLO_MMC.PR1.20260222.7.1330_19192404.mp3"></enclosure>
        <guid>175200781</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1293</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve  se bomo dotaknili priseljevanja v ruralno okolje in spregovorili o izzivih in težavah, ki jih ima to lahko za kmete. Izpostavili bomo Goričko kot primer prostora, kjer brez aktivnih kmetij ni ne krajine, ne lokalne hrane in ne prihodnosti. Ker so se dela v vinogradih že začela, nas bo tudi zanimalo, ali se stanje zlate trsne rumenice – neozdravljive bolezni vinske trte – po letošnji nekoliko hladnejši zimi  izboljšuje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200781</link>
        <pubDate> Sun, 22 Feb 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zlata trsna rumenica tudi letos izziv za vinogradnike</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort. 
</description>
        <enclosure length="37658112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/15/VemilijRA_SLO_MMC.PR1.20260215.7.1330_19098451.mp3"></enclosure>
        <guid>175198843</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1176</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Goriških brdih že kar nestrpno in z nejevoljo čakajo na odziv države s končno oceno škode, ki jo je povzročila deževna ujma sredi novembra lani. Po ocenah komisij za popis škode je prizadetih približno osem desetin vinogradniških površin, preostali delež odpade na sadovnjake in oljčnike. Občinska komisija je škodo ocenila na več kot 3,8 milijona evrov, regijska komisija ta znesek nekoliko znižuje, končno oceno pa bo dala državna komisija. Njeno poročilo je zdaj v medresorskem usklajevanju na vladi, ki naj bi končni znesek škode po naravni katastrofi v Brdih sprejela na četrtkovi seji. Pridelovalci in stroka po svojih močeh odpravljajo posledice in pozivajo državo k čim prejšnjemu reševanju te problematike. V oddaji smo obiskali še Agrarno skupnost Podpeč - Praproče. Ta je za lani prejela priznanje najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju. Poizvedeli pa smo tudi, zakaj so slovenske sorte krompirja boljše od tujih sort. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198843</link>
        <pubDate> Sun, 15 Feb 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Večmilijonska škoda v Brdih še brez blagoslova države</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.</description>
        <enclosure length="38887680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/08/VSlovenRA_SLO_MMC.PR1.20260208.7.1330_19000118.mp3"></enclosure>
        <guid>175196816</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1215</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijsko gozdarska zbornica je tudi letos pred začetkom subvencijske kampanje začela informativno usposabljanje za kmete, katerega cilj je čim bolj seznaniti upravičence, da na vnos vlog pridejo pripravljeni, da bodo postopki hitrejši. Rejci prašičev so opozorili, da lahko z novim letom opravljajo kastracije le po uspešno opravljenem usposabljanju, vendar tega še do danes ni bilo. V oddaji tudi o tem, da je Slovenija na področju semenarstva skoraj popolnoma odvisna od uvoza semen. Zgornjegorenjske občine pa so že pred leti vzpostavile Semenjalnico, ki skrbi za pridelavo ekoloških semen. Vzpostavili so mrežo kooperantov, ki pridelujejo ekološko seme, v leškem čebelarskem centru pa deluje tudi hranilnica ekoloških semen. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Inštitut Ekosemena sodelujeta tudi pri različnih projektih. Trenutno pri projektu Seme/Saat, pri katerem sodelujejo tudi strokovnjaki iz Avstrije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196816</link>
        <pubDate> Sun, 08 Feb 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji pridelamo le 2% ekoloških semen</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade  kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira  mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih  na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
</description>
        <enclosure length="41709312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/01/Pred10.RA_SLO_MMC.PR1.20260201.7.1330_18912674.mp3"></enclosure>
        <guid>175194926</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno oddajo posvečamo mladim kmetom. Število mladih prevzemnikov je v vsakem programskem obdobju nižje, številke so zaskrbljujoče. Nosilci družinskih kmetij v Sloveniji so v povprečju stari 63 let, delež mlajših od 35 let je dobre 3%. Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov, ki bo prihodnji četrtek popoldan v Šempetru, se bomo v naslednjih minutah pogovarjali, kako mlade  kljub izzivom zadržati ali privabiti na kmetije? Slišali bomo Miho Curka, mladega nosilca kmetije z Griča pri Trebnjem. Izvedeli kako ministrstvo za kmetijstvo podpira  mlade kmete in generacijsko prenovo kmetijstva in se o izzivih  na tem področju pogovarjali z Doris Letina, predstavnico Zveze slovenske podeželske mladine in Jožetom Očkom, koordinatorjem za področje mladih kmetov na Kmetijsko gozdarski zbornici. Oddajo pripravlja Jernejka Drolec.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194926</link>
        <pubDate> Sun, 01 Feb 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred 10. srečanjem mladih prevzemnikov kmetij</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.</description>
        <enclosure length="37264128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/25/VroispRA_SLO_MMC.PR1.20260125.7.1330_18820807.mp3"></enclosure>
        <guid>175193105</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1164</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji, posvečeni kmetijskim vsebinam, se bomo tokrat najprej ustavili pri zloglasnem trgovinskem sporazumu z Mercosurjem. Znano je namreč, da evropski in slovenski kmetje sporazum zavračajo, ker je po njihovem mnenju škodljiv, saj odpira vrata nelojalni konkurenci. Ob tem bomo govorili še o graditvi namakalnega sistema v občini Kidričevo, dali besedo mladim mamicam na podeželju v zvezi z izzivi, kaj zanje pomeni delo na kmetiji, opozorili pa bomo še na razpis, na katerega lahko kmetije prijavijo svoje izdelke za ocenjevanje na Dobrotah slovenskih kmetij.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193105</link>
        <pubDate> Sun, 25 Jan 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vroči sporazum Evropska unija–Mercosur je na začasnem čakanju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.</description>
        <enclosure length="39985920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/18/ErozijaRA_SLO_MMC.PR1.20260118.7.1330_18735337.mp3"></enclosure>
        <guid>175191278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1249</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Erozija oziroma odnašanje zemlje povzroča velike težave po vsej Sloveniji. Razlog so vse bolj zaostrene podnebne spremembe, ki se kažejo v hudih nalivih z enormnimi in enkratnimi količinami vode, ki z odprtih kmetijskih površin odnaša najboljšo rodovitno prst ter povzroča plazove in zemeljske podore. Temu smo bili sredi novembra priča v Goriških brdih, kjer zdaj pridelovalci in stroka iščejo rešitve za vsaj začasno sanacijo prizadetih vinogradov. Škodo sicer še popisujejo, znašala naj bi več sto tisoč ali celo milijon evrov, kajti po oceni stroke je poškodovana približno tretjina briških vinogradov. Tovrstno problematiko bodo poskušali v prihodnje blažiti ali preprečevati z različnimi ukrepi in priporočili, ki jih oblikujejo v okviru čezmejnega evropskega projekta Ero-STOP. V oddaji smo se še pozanimali, kako so nizke temperature ozračja v začetku leta vplivale na nasade oljk v slovenski Istri in na širšem Primorskem, obiskali pa smo tudi inovativno in skrbno domačijo Pri Starčih v Križu pri Sežani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191278</link>
        <pubDate> Sun, 18 Jan 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Erozija, plazovi in podori v vinogradih v Goriških brdih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji  pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim  zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.</description>
        <enclosure length="40814592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/11/ZadrugeRA_SLO_MMC.PR1.20260111.7.1330_18653023.mp3"></enclosure>
        <guid>175189490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1275</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nihče ne dvomi, da ima lokalno pridelana hrana veliko prednosti. Dobro vpliva tako na zdravje ljudi in živali, poleg tega pa ohranja življenje na podeželju. Pozanimali smo se, kakšne aktivnosti na tem področju izvajajo kmetijske zadruge. Nekatere se ponašajo tudi s predelovalno dejavnostjo in svojimi trgovinami. Na prestižnem mednarodnem ocenjevanju ekstra deviških oljčnih olj Premio Biol Novello v Bariju v Italiji  pa sta kar dva pridelovalca s širšega Goriškega prejela visoki priznanji. Mi smo ju obiskali. Ob godu sv. Antona Puščavnika, ki je – med drugim  zavetnik – živinorejcev in mesarjev, v oddaji tudi o tradiciji kolin in kašnatih klobas – čurk. Tako jih imenujejo v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško. Posebno pozornost jim namenja »Društvo Antonovanje na Kogu«, ki že poldrugo desetletje pripravlja čurkijado.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189490</link>
        <pubDate> Sun, 11 Jan 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zadruge kot dobaviteljice lokalne hrane</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile. 

</description>
        <enclosure length="44103168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/04/DronirRA_SLO_MMC.PR1.20260104.7.1330_18572478.mp3"></enclosure>
        <guid>175187731</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1378</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187731</link>
        <pubDate> Sun, 04 Jan 2026 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Droni, roboti in digitalizacija preoblikujejo kmetijstvo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnji oddaji Od setve do žetve  se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije? 
</description>
        <enclosure length="42262272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/28/MladikmRA_SLO_MMC.PR1.20251228.7.1330_18512654.mp3"></enclosure>
        <guid>175185846</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1320</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnji oddaji Od setve do žetve  se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185846</link>
        <pubDate> Sun, 28 Dec 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Mladi kmetje pred številnimi izzivi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni.
Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.</description>
        <enclosure length="41444352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/21/PrihodnjRA_SLO_MMC.PR1.20251221.7.1330_18451869.mp3"></enclosure>
        <guid>175184322</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1295</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni.
Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184322</link>
        <pubDate> Sun, 21 Dec 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Prihodnji razvoj vinogradništva odvisen tudi od satelitskih posnetkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Članice Zadružne zveze Slovenije ustvarijo dobrih 900 milijonov evrov prihodkov letno, skupaj z zadružnimi podjetji - kot so vinske kleti, mlekarne, oljarne in druge - pa več kot milijardo evrov. V oddaji tudi o tem, kako je z odkupom kmetijskih pridelkov in zakaj se je letos znatno zmanjšal odkup goveje živine. Na Krasu so se po desetih letih zaključili trije čezmejni evropski projekti Agrotur, eno glavnih področji raziskovanja pa je bilo razvoj sonaravnega vinogradništva in vinarstva. V oddaji tudi o tem, da je vsak začetek težak, vendar se da vse prepreke premagati z dobro voljo in vztrajnostjo. Obiskali smo še čisto mlado sirarno MeMa v Landolu pri Postojni in se pogovarjali tudi o zanimivem načinu dostave njihovih izdelkov. </description>
        <enclosure length="40537344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/14/NizekodRA_SLO_MMC.PR1.20251214.7.1330_18367059.mp3"></enclosure>
        <guid>175182375</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1266</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Članice Zadružne zveze Slovenije ustvarijo dobrih 900 milijonov evrov prihodkov letno, skupaj z zadružnimi podjetji - kot so vinske kleti, mlekarne, oljarne in druge - pa več kot milijardo evrov. V oddaji tudi o tem, kako je z odkupom kmetijskih pridelkov in zakaj se je letos znatno zmanjšal odkup goveje živine. Na Krasu so se po desetih letih zaključili trije čezmejni evropski projekti Agrotur, eno glavnih področji raziskovanja pa je bilo razvoj sonaravnega vinogradništva in vinarstva. V oddaji tudi o tem, da je vsak začetek težak, vendar se da vse prepreke premagati z dobro voljo in vztrajnostjo. Obiskali smo še čisto mlado sirarno MeMa v Landolu pri Postojni in se pogovarjali tudi o zanimivem načinu dostave njihovih izdelkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182375</link>
        <pubDate> Sun, 14 Dec 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nizek odkup živine</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja  kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 


</description>
        <enclosure length="42859008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/07/KmetijskRA_SLO_MMC.PR1.20251207.7.1330_18282486.mp3"></enclosure>
        <guid>175180486</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1339</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja  kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180486</link>
        <pubDate> Sun, 07 Dec 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetijska mehanizacija in nove tehnologije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju. 
</description>
        <enclosure length="39979776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/30/KmetijskRA_SLO_MMC.PR1.20251130.7.1330_18199347.mp3"></enclosure>
        <guid>175178704</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1249</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178704</link>
        <pubDate> Sun, 30 Nov 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetijsko-prehranski sistem vse manj odporen proti krizam</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.</description>
        <enclosure length="38992128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/23/LetinakRA_SLO_MMC.PR1.20251123.7.1330_18116201.mp3"></enclosure>
        <guid>175176837</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1218</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176837</link>
        <pubDate> Sun, 23 Nov 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Letina kakija na Primorskem obilna, toda v pridelavi vse več težav</title>
      </item>
      <item>
        <description>V  Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.</description>
        <enclosure length="38967552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/16/DelitevRA_SLO_MMC.PR1.20251116.7.1330_18031359.mp3"></enclosure>
        <guid>175174981</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1217</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V  Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174981</link>
        <pubDate> Sun, 16 Nov 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Delitev slovenskih jabolk in medu na vlakih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo  ali se  v poplavi praznovanj ob mladem vinu  sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč  poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja. 
</description>
        <enclosure length="39806208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/09/StratekRA_SLO_MMC.PR1.20251109.7.1330_17945589.mp3"></enclosure>
        <guid>175173216</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1243</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, martinovanjem. V oddaji se sprašujemo  ali se  v poplavi praznovanj ob mladem vinu  sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč  poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173216</link>
        <pubDate> Sun, 09 Nov 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Strateško komuniciranje kmetij</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, kakšno vlogo ima konzorcij znanja na področju ekološkega kmetijstva, zatem bomo znova opozorili na zlato trsno rumenico – bolezen, ki zelo ogroža slovenske vinograde; spoznali bomo tudi 15. inovativnega mladega kmeta – ta laskavi naziv bo dve leti nosil zelenjadar Aleš Čadež iz Poljanske doline –, ustavili pa se bomo še pri strojnih krožkih. Ti povezujejo kmete, ki potrebujejo strojne storitve, s ponudniki teh uslug. 
</description>
        <enclosure length="42146304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/02/ZlatatrRA_SLO_MMC.PR1.20251102.7.1330_17863550.mp3"></enclosure>
        <guid>175171403</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1317</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, kakšno vlogo ima konzorcij znanja na področju ekološkega kmetijstva, zatem bomo znova opozorili na zlato trsno rumenico – bolezen, ki zelo ogroža slovenske vinograde; spoznali bomo tudi 15. inovativnega mladega kmeta – ta laskavi naziv bo dve leti nosil zelenjadar Aleš Čadež iz Poljanske doline –, ustavili pa se bomo še pri strojnih krožkih. Ti povezujejo kmete, ki potrebujejo strojne storitve, s ponudniki teh uslug. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171403</link>
        <pubDate> Sun, 02 Nov 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zlata trsna rumenica uničuje slovenske vinograde</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava. </description>
        <enclosure length="41697024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/26/akalpoRA_SLO_MMC.PR1.20251026.7.1330_17783335.mp3"></enclosure>
        <guid>175169743</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169743</link>
        <pubDate> Sun, 26 Oct 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Šakal povezal slovenske in italijanske lovce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Največja zadružna mlekarna pri nas, Mlekarna Celeia, nadaljuje z izboljševanjem tehnologije odpadnih voda. Letos so dosegli zavidljive rezultate, postopno pa povečujejo tudi število zaposlenih. Park Škocjanske jame pa si, v sodelovanju z lastniki in upravljalci zemljišč, prizadeva ohraniti bogate kraške travnike in pašnike ter poskrbeti, da bi se čim bolj neokrnjeni habitati ohranili za prihodnje rodove. Vendar se ob napovedi nove evropske uredbe, ki jim bo narekovala, kakšne dejavnosti bodo lahko opravljali na izkrčenih zemljiščih, med njimi širi tudi nekaj strahu. V Gornji Radgoni pa nadvse aktivno Društvo podeželskih žena praznuje 50. obletnico delovanja. Ženske na podeželju si - poleg dela na kmetiji in skrbi za družino - znajo najti tudi čas za druženje in izobraževanje.
</description>
        <enclosure length="34205952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/19/KajogroRA_SLO_MMC.PR1.20251019.7.1330_17701792.mp3"></enclosure>
        <guid>175167894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1068</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Največja zadružna mlekarna pri nas, Mlekarna Celeia, nadaljuje z izboljševanjem tehnologije odpadnih voda. Letos so dosegli zavidljive rezultate, postopno pa povečujejo tudi število zaposlenih. Park Škocjanske jame pa si, v sodelovanju z lastniki in upravljalci zemljišč, prizadeva ohraniti bogate kraške travnike in pašnike ter poskrbeti, da bi se čim bolj neokrnjeni habitati ohranili za prihodnje rodove. Vendar se ob napovedi nove evropske uredbe, ki jim bo narekovala, kakšne dejavnosti bodo lahko opravljali na izkrčenih zemljiščih, med njimi širi tudi nekaj strahu. V Gornji Radgoni pa nadvse aktivno Društvo podeželskih žena praznuje 50. obletnico delovanja. Ženske na podeželju si - poleg dela na kmetiji in skrbi za družino - znajo najti tudi čas za druženje in izobraževanje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167894</link>
        <pubDate> Sun, 19 Oct 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj ogroža ohranjanje kraških travnikov in pašnikov?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.   
</description>
        <enclosure length="45078528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/12/KdoboiRA_SLO_MMC.PR1.20251012.7.1330_17623469.mp3"></enclosure>
        <guid>175166130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.   
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166130</link>
        <pubDate> Sun, 12 Oct 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdo bo inovativni mladi kmet?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.
</description>
        <enclosure length="36643584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/05/InvesticRA_SLO_MMC.PR1.20251005.7.1330_17545265.mp3"></enclosure>
        <guid>175164334</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1145</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164334</link>
        <pubDate> Sun, 05 Oct 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Investicij v zelenjadarstvo je premalo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod. 
</description>
        <enclosure length="41413632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/28/ZlatatrRA_SLO_MMC.PR1.20250928.7.1330_17464199.mp3"></enclosure>
        <guid>175162563</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1294</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162563</link>
        <pubDate> Sun, 28 Sep 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Zlata trsna rumenica ogroža vinograde, na udaru je Bizeljsko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jesen je čas, ko ocenjujemo sadove preteklega dela. V oddaji lahko slišite, da smo v Sloveniji letos pridelali okoli 40 odstotkov manj jabolk kot prejšnja leta. Tudi v Posavju, kjer pridelajo več kot 60 odstotkov vseh slovenskih jabolk. Letina je sicer slaba, plodovi so drobni, vendar pa je kakovost odlična. V spodnjem Podravju, v Halozah in Slovenskih goricah se končujejo trgatve. Vinska letina je – kljub muhastemu vremenu in bolezni trte – tako količinsko kot tudi kakovostno presenetljivo dobra. Na drugem koncu Slovenije – na Krasu – pa je muhasto vreme vinogradnikom povzročalo precej skrbi. S trgatvijo niso začeli nič prej kot prejšnja leta, prvi septembrski dež in jutranje rose pa so ponekod botrovali tudi pojavu plesni. 
</description>
        <enclosure length="36920832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/21/VinskalRA_SLO_MMC.PR1.20250921.7.1330_17387237.mp3"></enclosure>
        <guid>175160849</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1153</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jesen je čas, ko ocenjujemo sadove preteklega dela. V oddaji lahko slišite, da smo v Sloveniji letos pridelali okoli 40 odstotkov manj jabolk kot prejšnja leta. Tudi v Posavju, kjer pridelajo več kot 60 odstotkov vseh slovenskih jabolk. Letina je sicer slaba, plodovi so drobni, vendar pa je kakovost odlična. V spodnjem Podravju, v Halozah in Slovenskih goricah se končujejo trgatve. Vinska letina je – kljub muhastemu vremenu in bolezni trte – tako količinsko kot tudi kakovostno presenetljivo dobra. Na drugem koncu Slovenije – na Krasu – pa je muhasto vreme vinogradnikom povzročalo precej skrbi. S trgatvijo niso začeli nič prej kot prejšnja leta, prvi septembrski dež in jutranje rose pa so ponekod botrovali tudi pojavu plesni. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160849</link>
        <pubDate> Sun, 21 Sep 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vinska letina v Podravju presenetljivo dobra</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.

</description>
        <enclosure length="42088704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/14/BolezenRA_SLO_MMC.PR1.20250914.7.1330_17309125.mp3"></enclosure>
        <guid>175159091</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1315</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159091</link>
        <pubDate> Sun, 14 Sep 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Bolezen modrikastega jezika in odvoz kadavrov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja obirajo pečkato sadje, v teku pa je tudi trgatev. Jabolk in hrušk, pravijo, bo manj kot pretekla leta, so pa sadeži dovolj kakovostni za skladiščenje. Medtem pa prvi podatki dozorevanja grozdja kažejo na še en vrhunski letnik vin. Precej burno je v javnosti odmeval sprejem novele zakona o živalih v delu, ki prepoveduje kastracijo pujskov brez uporabe analgezije in anestezije. Po protestu na sejmu Agra so se dogovorili, da bodo kastracijo do sedmega dneva starosti s protibolečinskimi sredstvi z novim letom opravljale veterinarske organizacije. V oddaji tudi o tem, kako poteka postopek kastracije v praksi. In če ste si zaželeli sladoleda, na kmetiji Rebec s Kala pri Pivki znajo narediti odličnega – iz kozjega mleka. 

</description>
        <enclosure length="39750144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/07/JabolkiRA_SLO_MMC.PR1.20250907.7.1330_17229307.mp3"></enclosure>
        <guid>175157538</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1242</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja obirajo pečkato sadje, v teku pa je tudi trgatev. Jabolk in hrušk, pravijo, bo manj kot pretekla leta, so pa sadeži dovolj kakovostni za skladiščenje. Medtem pa prvi podatki dozorevanja grozdja kažejo na še en vrhunski letnik vin. Precej burno je v javnosti odmeval sprejem novele zakona o živalih v delu, ki prepoveduje kastracijo pujskov brez uporabe analgezije in anestezije. Po protestu na sejmu Agra so se dogovorili, da bodo kastracijo do sedmega dneva starosti s protibolečinskimi sredstvi z novim letom opravljale veterinarske organizacije. V oddaji tudi o tem, kako poteka postopek kastracije v praksi. In če ste si zaželeli sladoleda, na kmetiji Rebec s Kala pri Pivki znajo narediti odličnega – iz kozjega mleka. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157538</link>
        <pubDate> Sun, 07 Sep 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Jabolk in hrušk bo letos manj, vendar bodo kakovostna</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem</description>
        <enclosure length="42192384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/IzenaenRA_SLO_LJT_6682345_17139573.mp3"></enclosure>
        <guid>175155497</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1318</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155497</link>
        <pubDate> Sun, 31 Aug 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Izenačeno dozorevanje grozdnih sort na Primorskem </title>
      </item>
      <item>
        <description>V Gornji Radgoni bo do četrtka, 28. avgusta, na ogled 63-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Tudi letos ponuja na ogled najnovejše tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo ter pester spremljevalni program. Med aktualnimi temami, ki bodo zaposlovale kmete in stroko, je zagotovo predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 – ta predstavlja temeljito preoblikovanje proračuna Evropske unije, veliko pozornosti pa je tudi na letošnjem sejmu namenjene trajnostnemu kmetovanju in mladim. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve.
</description>
        <enclosure length="42953472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/24/KmetijskRA_SLO_MMC.PR1.20250824.7.1330_17080879.mp3"></enclosure>
        <guid>175154346</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1342</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Gornji Radgoni bo do četrtka, 28. avgusta, na ogled 63-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Tudi letos ponuja na ogled najnovejše tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo ter pester spremljevalni program. Med aktualnimi temami, ki bodo zaposlovale kmete in stroko, je zagotovo predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 – ta predstavlja temeljito preoblikovanje proračuna Evropske unije, veliko pozornosti pa je tudi na letošnjem sejmu namenjene trajnostnemu kmetovanju in mladim. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154346</link>
        <pubDate> Sun, 24 Aug 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetijsko živilski sejem Agra vabi v Gornjo Radgono</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. 
Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija. 
Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.

</description>
        <enclosure length="40677120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/17/SkrbvzbRA_SLO_MMC.PR1.20250817.7.1330_17014864.mp3"></enclosure>
        <guid>175152967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1271</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve pozornost usmerjamo v bolezen modrikastega jezika, ki se hitro širi po vsej državi. To še najbolj skrbi združenja rejcev in veterinarje praktike, ki pozivajo rejce, naj se odločijo za preventivno cepljenje živali. To je država v celoti prevalila na rejce. Kmetijsko gozdarska zbornica od države zahteva ukrepanje, več o bolezni pa nam pove Tomo Wankmuller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. 
Po poljih se širijo invazivne rastline, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč dolžni zatirati, opozarja Marjeta Miklavc iz Kmetijskega zavoda Maribor. Ena največjih nadlog je pelinolistna ambrozija. 
Izvemo tudi, kako dolgo je trajal sicer uspešen prenos kmetije na mlajšo generacijo na kmetiji Pučnik v občini Oplotnica.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152967</link>
        <pubDate> Sun, 17 Aug 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Skrb vzbujajoče širjenje bolezni modrikastega jezika</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili noveli Zakona o zaščiti živali, ki je zaostrila odnos Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do pristojnega ministrstva. Tudi hmeljarjem ne kaže najbolje, zaradi vremena naj bi bila letina hmelja podpovprečna. Obiskali smo Pohorsko gobarno – ta že dobro leto ponuja zanimivo paleto gob, od bukovega ostrigarja do resastega bradovca.</description>
        <enclosure length="42403584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/10/HmeljarsRA_SLO_MMC.PR1.20250810.7.1330_16958971.mp3"></enclosure>
        <guid>175151668</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1325</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili noveli Zakona o zaščiti živali, ki je zaostrila odnos Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije do pristojnega ministrstva. Tudi hmeljarjem ne kaže najbolje, zaradi vremena naj bi bila letina hmelja podpovprečna. Obiskali smo Pohorsko gobarno – ta že dobro leto ponuja zanimivo paleto gob, od bukovega ostrigarja do resastega bradovca.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151668</link>
        <pubDate> Sun, 10 Aug 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Hmeljarska letina zaradi vremena nekoliko slabša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.
</description>
        <enclosure length="42130176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/03/BreznamRA_SLO_MMC.PR1.20250803.7.1330_16899125.mp3"></enclosure>
        <guid>175150211</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1316</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijska pridelava je brez ustrezno urejenega namakanja površin vse bolj otežena ali celo nemogoča, saj so suše in vročinski valovi vse pogostejši, opozarjajo tako pridelovalci kot stroka. V Vipavski dolini so se po dolgoletnih težavah z namakalnim sistemom Vogršček strasti zdaj umirile, tako da ga kmetje lahko bolj ali manj neovirano uporabljajo. Drugače pa je v Goriških brdih, v katerih postajajo vse glasnejši v iskanju trajnejše rešitve za namakanje svojih 2 tisoč 500 hektarjev obdelovalnih površin. Zgled, kako sistemsko rešiti težave z namakanjem in kmetijsko pridelavo, imajo Brici v svoji neposredni soseščini na italijanski strani – v Furlaniji -Julijski krajini. Pozanimali smo se in pogledali, kako je njim uspelo pripeljati vodo iz Soče do hribovitih kmetijskih zemljišč tik ob meji s Slovenijo. V tematski oddaji bomo opozorili tudi na težave z namakanjem kmetijskih površin na ankaranski Bonifiki.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150211</link>
        <pubDate> Sun, 03 Aug 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez namakanja v kmetijstvu ne gre več</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.
</description>
        <enclosure length="39636480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/27/TeavkmRA_SLO_MMC.PR1.20250727.7.1330_16837955.mp3"></enclosure>
        <guid>175148877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1238</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pridelava hrane postaja vse zahtevnejša, poleg vremena kmetom povzročajo sive lase še različni škodljivci, uvajanje nove tehnologije ter birokracija. V tokratni oddaji bomo preverili, kakšna je letošnja žitna letina in katere sorte žitaric je sploh smiselno še sejati, spoznali bomo prednosti in slabosti aplikacije Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje kmetijskih površin, ob koncu pa nam bo kuharski mojster razložil, kako pripravimo zelenjavne in sadne prihranke za zimo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148877</link>
        <pubDate> Sun, 27 Jul 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Težav kmetom ne povzroča samo vreme</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno  proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj. 

</description>
        <enclosure length="42162432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/20/PrviposRA_SLO_MMC.PR1.20250720.7.1330_16776162.mp3"></enclosure>
        <guid>175147512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1317</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva tema oddaje je agrofotovoltaika. Ta predstavlja dvojno rabo prostora za hkratno  proizvodnjo dveh temeljnih strateških dobrin: hrano in električno energijo. Prvi poskusni projekt na tem področju bodo izvajali na sadovnjaku Brdo pri Lukovici. Takšne projekte podpira predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki pa povzroča marsikatero dilemo glede zaščite kmetijskih zemljišč. V nadaljevanju se pogovarjamo z direktorico kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, med drugim o pomenu statusa organizacije proizvajalcev, ki jo je zadruga pridobila za rejce, in vključevanju žensk v zadružni sistem. Predsednica mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj Vesna Stariha pa nas seznani s to kritično ogroženo pasmo konj. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147512</link>
        <pubDate> Sun, 20 Jul 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Prvi poskusni projekt uvajanja agrofotovoltaike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na dnevu sadjarsko vinogradniške tehnike med vinogradi in sadovnjaki Biotehniške šole Maribor. Znova smo spomnili na katastrofalne posledice zlate trsne rumenice, ene najnevarnejših bolezni vinske trte, in pozvali k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka, ki to bolezen prenaša. Društvo rejcev drobnice Haloze pa letos zaznamuje 25 let delovanja, pred dnevi so na gradu Borl v občini Cirkulane pripravili tradicionalni ovčje-kozji bal. 
</description>
        <enclosure length="42630912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/13/KatastroRA_SLO_MMC.PR1.20250713.7.1330_16709853.mp3"></enclosure>
        <guid>175146028</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1332</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na dnevu sadjarsko vinogradniške tehnike med vinogradi in sadovnjaki Biotehniške šole Maribor. Znova smo spomnili na katastrofalne posledice zlate trsne rumenice, ene najnevarnejših bolezni vinske trte, in pozvali k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka, ki to bolezen prenaša. Društvo rejcev drobnice Haloze pa letos zaznamuje 25 let delovanja, pred dnevi so na gradu Borl v občini Cirkulane pripravili tradicionalni ovčje-kozji bal. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146028</link>
        <pubDate> Sun, 13 Jul 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Katastrofalne posledice zlate trsne rumenice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.


</description>
        <enclosure length="41667072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/06/BreskoviRA_SLO_MMC.PR1.20250706.7.1330_16641323.mp3"></enclosure>
        <guid>175144491</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1302</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletna vročina in pomanjkanje padavin te dni povzročata vse več skrbi pridelovalcem. Pomanjkanje vode pesti vse kmetijske rastline, zaradi suše je zahod države bolj prizadet od vzhoda, ugotavljajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Posledice v spodnji Vipavski dolini blaži namakalni sistem Vogršček. Visoke temperature ozračja vplivajo tudi na zorenje sadja, saj se sezona prej začne in tudi prej konča. To se na Primorskem pozna pri breskvah, obirati so jih začeli pred dvema tednoma. Letina je po kakovosti in količini povprečna, ponekod zaradi spomladanske pozebe in toče pa slabša, kot je povprečje običajnih sezon, opažajo pridelovalci in stroka. Težave so tudi s starostjo in z obnovami breskovih nasadov, saj je teh iz leta v leto manj. Obiskali smo tudi Park Škocjanske jame, kjer bodo v okviru čezmejnega projekta nabirali, čistili in shranjevali rastlinska semena. S tem želijo ohraniti tradicionalne suhe kraške travnike. V oddaji izvemo tudi, zakaj so dvignili svoj glas ajdovski kmetje in lovci.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144491</link>
        <pubDate> Sun, 06 Jul 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Breskovih nasadov na Primorskem  je vse manj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti. 


</description>
        <enclosure length="41043456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/29/SuiseRA_SLO_MMC.PR1.20250629.7.1330_16568073.mp3"></enclosure>
        <guid>175142897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1282</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trenutno je na področju kmetijstva odprtih več razpisov. Med drugim tudi štirje na intervenciji IRP 29. Gre za razpise v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali, skupaj pa je na voljo kar 31 milijonov evrov. Glede na napovedi klimatologov lahko pričakujemo, da bodo poletja zelo pogosto vroča in suha. Pozanimali smo se, kaj to pomeni za kmetijsko rastlinsko proizvodnjo. Strokovnjaki vidijo rešitev v namakanju in prilagoditvi kultur. Tik pred počitnicami pa smo ujeli tudi 5 dijakov Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šle Postojna, ki so na dijaki izmenjavi Gruzijce učili, kako varno gozdariti. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142897</link>
        <pubDate> Sun, 29 Jun 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Suši se najlažje zoperstavimo z namakanjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za  razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško. 
Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije.   
Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA. 
</description>
        <enclosure length="43619328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/22/NamakanjRA_SLO_MMC.PR1.20250622.7.1330_16498959.mp3"></enclosure>
        <guid>175141365</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakonodajna prenova ministrstva za kmetijstvo je zajela tudi področje vinogradništva in vinarstva, panogo, ki je na prelomni točki. Ali lahko zakonodaja zaustavi propadanje in zagotovi spodbudnejše možnosti za  razvoj vinarstva? O tem smo se pogovarjali z Juretom Grubarjem, direktorjem zadružne vinske kleti Krško. 
Za podnebne spremembe zahtevajo prilagajanje. Za vinograde, zlasti na zahodnem delu Slovenije, to pomeni namakanje. Pri doseganju ravno pravega sušnega stresa trte za optimalno kakovost grozdja je v veliko pomoč računalniški program, nam je pojasnil Klemen Lisjak s Kmetijskega inštituta Slovenije.   
Tokratna tema je tudi poskus dvigovanja ugleda laškega rizlinga na območju Srbije, Hrvaške in Slovenije. Obstaja predlog, da bi v Sloveniji za to vino uporabili staro ime GRAŠICA. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141365</link>
        <pubDate> Sun, 22 Jun 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Namakanje vinogradov s pomočjo digitalnih orodij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU  30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. 
Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. 
Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.  
</description>
        <enclosure length="41555712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/15/SobivanjRA_SLO_MMC.PR1.20250615.7.1330_16417701.mp3"></enclosure>
        <guid>175139693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1298</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osrednja tema tokratne oddaje so napadi volkov na pašno drobnico. V Sloveniji je bilo ob vstopu v EU  30 volkov, po zadnjem monitoringu leta 2023 pa med 140 in 150 osebkov. Po nedavnem pokolu ovac na Zaplati so rejci drobnice oziroma Sindikat kmetov Slovenije od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo tako, da bo mogoče uravnavanje številčnosti z odstrelom na vzdržno raven. 
Pozornost namenjamo tudi proizvodnji prvih solat za trg iz največjega in najsodobnejšega steklenjaka v državi. V Beltincih na prostoru nekdanje prašičje farme Nemščak ga je postavilo podjetje Panvita. 
Izvemo pa tudi za primer uspešne predaje družinske kmetije iz okolice Vrhnike na mladega prevzemnika.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139693</link>
        <pubDate> Sun, 15 Jun 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Sobivanje volka in ovac ni mogoče</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.</description>
        <enclosure length="41746944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/08/VremenskRA_SLO_MMC.PR1.20250608.7.1330_16334139.mp3"></enclosure>
        <guid>175138024</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1304</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sezona obiranja češenj na Primorskem se počasi končuje. Letošnjo letino v Vipavski dolini in Goriških brdih označujejo za povprečno, na kakovost in količino pridelka so izdatno vplivale vremenske razmere z obilnim deževjem in nizkimi temperaturami ozračja med zorenjem plodov. Za nameček sta v briških in vipavskih sadovnjakih klestili toča in sodra, tako da so ponekod izgubili ves pridelek češenj in drugega sadja. Kljub težavam pa se površine s češnjevimi drevesi na Primorskem širijo, sadijo predvsem odpornejše sorte, ugotavljajo v kmetijsko-svetovalni službi. Povprečno letino so v Pomurju obetale tudi žitarice, toda vročinski val v zadnjih dneh in toča na delu Goričkega sta pričakovanja pridelovalcev obrnila na glavo. O tamkajšnjih razmerah in izzivih pridelave so govorili tudi na letošnjem dnevu pšenice. Z radijskim mikrofonom smo bili tudi na prvem primorskem kmetijskem sejmu v Opatjem selu na Krasu, pozanimali pa smo se še, kaj prinaša letošnji strokovni posvet Trte in vino – zakladi Primorske.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138024</link>
        <pubDate> Sun, 08 Jun 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vremenske razmere zredčile pridelek češenj na Primorskem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropski komisar za kmetijstvo Christoph Hansen se je med obiskom Slovenije sešel s kmetijsko ministrico in predstavniki nevladnih organizacij kmetov. Pogovarjali so se tudi o izzivih evropskega kmetijstva danes in jutri. Kot vsako leto tudi letos lubadar ne počiva in povzroča dodatno škodo na območjih, ki so jih že prizadele tudi naravne nesreče. Da bi zaustavili širjenje, pa mora pasti marsikatero, predvsem smrekovo drevo. V Sevnici prirejajo že 15. festival modre frankinje, ki mu letos pridružujejo vseslovenski finale salamijade. Med najstarejše okrasne rastline zagotovo spadajo potonike. V Prekmurju se družinsko podjetje Potonis ponaša s kar 350-timi različnimi sortami potonik. Prav te dni so prava paša za oči. 

</description>
        <enclosure length="41702400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/01/LubadarRA_SLO_MMC.PR1.20250601.7.1330_16255380.mp3"></enclosure>
        <guid>175136263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1303</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropski komisar za kmetijstvo Christoph Hansen se je med obiskom Slovenije sešel s kmetijsko ministrico in predstavniki nevladnih organizacij kmetov. Pogovarjali so se tudi o izzivih evropskega kmetijstva danes in jutri. Kot vsako leto tudi letos lubadar ne počiva in povzroča dodatno škodo na območjih, ki so jih že prizadele tudi naravne nesreče. Da bi zaustavili širjenje, pa mora pasti marsikatero, predvsem smrekovo drevo. V Sevnici prirejajo že 15. festival modre frankinje, ki mu letos pridružujejo vseslovenski finale salamijade. Med najstarejše okrasne rastline zagotovo spadajo potonike. V Prekmurju se družinsko podjetje Potonis ponaša s kar 350-timi različnimi sortami potonik. Prav te dni so prava paša za oči. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136263</link>
        <pubDate> Sun, 01 Jun 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Lubadar, hrastova čipkarica, bukov rilčkar skakač in drugi škodljivci v gozdu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve bo ekološko kmetovanje. Ta naravi prijazni način kmetovanja se v zadnjih letih postopno razvija, čeprav ne dosega evropskih ciljev. Sprašujemo se, kje so razlogi, da do leta 2030 ne bomo dosegli načrta, to je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, obdelanih na ekološki način; nato predstavimo ekološka pridelovalca špargljev in jagod in izvemo, kako zahtevna je pridelava te sezonske zelenjave in jagodičevja.
 

</description>
        <enclosure length="41128704" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/25/KupcieRA_SLO_MMC.PR1.20250525.7.1330_16178932.mp3"></enclosure>
        <guid>175134557</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve bo ekološko kmetovanje. Ta naravi prijazni način kmetovanja se v zadnjih letih postopno razvija, čeprav ne dosega evropskih ciljev. Sprašujemo se, kje so razlogi, da do leta 2030 ne bomo dosegli načrta, to je 25 odstotkov kmetijskih zemljišč, obdelanih na ekološki način; nato predstavimo ekološka pridelovalca špargljev in jagod in izvemo, kako zahtevna je pridelava te sezonske zelenjave in jagodičevja.
 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134557</link>
        <pubDate> Sun, 25 May 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kupci želijo jagode in šparglje, pridelane na ekološki način</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo najprej zaznamovali 25-letnico Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je v razvoju kmetijstva v tem času odigrala pomembno vlogo kot branik slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Potem smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu so na ogled nagrajeni izdelki tradicionalnega, 36-ega Festivala dobrot slovenskih kmetij, – več pozornosti smo namenili mlečnim izdelkom. Zanimala pa nas je še ekološka pridelava hmelja pri nas, ki je lahko priložnost za pivovarne s ponudbo ekološkega piva. </description>
        <enclosure length="41782272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/18/Po25-ihRA_SLO_MMC.PR1.20250518.7.1330_16099093.mp3"></enclosure>
        <guid>175132716</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1305</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo najprej zaznamovali 25-letnico Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je v razvoju kmetijstva v tem času odigrala pomembno vlogo kot branik slovenskega kmetijstva in gozdarstva. Potem smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu so na ogled nagrajeni izdelki tradicionalnega, 36-ega Festivala dobrot slovenskih kmetij, – več pozornosti smo namenili mlečnim izdelkom. Zanimala pa nas je še ekološka pridelava hmelja pri nas, ki je lahko priložnost za pivovarne s ponudbo ekološkega piva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132716</link>
        <pubDate> Sun, 18 May 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Po 25-ih  let delovanja se je KGZS znašla na političnem prepihu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnjo bero te vrtnine ocenjujejo na Goriškem za zadovoljivo, drugod na Primorskem, predvsem v slovenski Istri, pa je zaradi pozebe in dežja špargljev pozimi manj kot lani. Povpraševanje tako potrošnikov kot gostincev je še vedno veliko večje od ponudbe. V Sloveniji je v obdelavi 106 hektarjev špargljišč, na Primorskem dobrih 15, se pa pridelovalci v zahodnem delu države spopadajo z boleznijo sadik. Zato špargljišče ponekod ostaja prazno, eden večjih pridelovalcev na Goriškem celo opušča pridelavo. V oddaji spoznamo pridobitve triletnega projekta za pomoč divjim opraševalcem rastlin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, izvedemo pa tudi kaj prinaša letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki se v petek začne na Ptuju.</description>
        <enclosure length="41226240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/13/PridelekRA_SLO_LJT_5733156_16050484.mp3"></enclosure>
        <guid>175131431</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1288</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnjo bero te vrtnine ocenjujejo na Goriškem za zadovoljivo, drugod na Primorskem, predvsem v slovenski Istri, pa je zaradi pozebe in dežja špargljev pozimi manj kot lani. Povpraševanje tako potrošnikov kot gostincev je še vedno veliko večje od ponudbe. V Sloveniji je v obdelavi 106 hektarjev špargljišč, na Primorskem dobrih 15, se pa pridelovalci v zahodnem delu države spopadajo z boleznijo sadik. Zato špargljišče ponekod ostaja prazno, eden večjih pridelovalcev na Goriškem celo opušča pridelavo. V oddaji spoznamo pridobitve triletnega projekta za pomoč divjim opraševalcem rastlin pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, izvedemo pa tudi kaj prinaša letošnji festival Dobrote slovenskih kmetij, ki se v petek začne na Ptuju.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131431</link>
        <pubDate> Sun, 11 May 2025 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pridelek špargljev na Primorskem zredčile tudi bolezni sadik</title>
      </item>
      <item>
        <description>V pridelavi sadik in vzgoji rastlin so potrebna nenehna prilagajanja in tega se zavedajo tudi v Vrtnarstvu Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, kjer na leto posadijo več milijonov sadik. Pred tremi leti so proizvodnjo preusmerili v papirnate lončke, to pa ma številne prednosti tako za naravo kot za prihranek časa. Zavod za gozdove v sodelovanju s šestimi partnerji iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja – v sklopu projekta Varna paša – išče rešitve za strpen odnos med zvermi in kmeti, medtem pa kmetje bijejo plat zvona zaradi škod, ki jim jih povzročajo tako zveri kot tudi preostala divjad. 
</description>
        <enclosure length="37113600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/04/VzgojasRA_SLO_MMC.PR1.20250504.7.1330_15944029.mp3"></enclosure>
        <guid>175129126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1159</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V pridelavi sadik in vzgoji rastlin so potrebna nenehna prilagajanja in tega se zavedajo tudi v Vrtnarstvu Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, kjer na leto posadijo več milijonov sadik. Pred tremi leti so proizvodnjo preusmerili v papirnate lončke, to pa ma številne prednosti tako za naravo kot za prihranek časa. Zavod za gozdove v sodelovanju s šestimi partnerji iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja – v sklopu projekta Varna paša – išče rešitve za strpen odnos med zvermi in kmeti, medtem pa kmetje bijejo plat zvona zaradi škod, ki jim jih povzročajo tako zveri kot tudi preostala divjad. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129126</link>
        <pubDate> Sun, 04 May 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vzgoja sadik v papirnatih lončkih – nadvse dobrodošla novost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju  prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije  iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.</description>
        <enclosure length="42324480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/27/DravamRA_SLO_MMC.PR1.20250427.7.1330_15881976.mp3"></enclosure>
        <guid>175127717</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hribovske in gorske kmetije so bile v preteklem obdobju  prikrajšane glede dostopa do investicijskih sredstev. Pogoji razpisov so bili napisani tako, da so bile v praksi izločene iz konkurence. Osnutek novega zakona o kmetijstvu daje upanje na ustreznejše ukrepe za izboljšanje položaja tistih kmetij, ki vztrajajo na območjih z omejenimi dejavniki pridelave, meni Irena Orešnik, predsednica Združenja gorsko-hribovskih kmetij Slovenije. V oddaji se bomo pogovarjali z njo in z Gregorjem Mlakarjem, mladim prevzemnikom gorsko-hribovske kmetije  iz kamniškega hribovja. Največjo obremenitev mu pomenijo evidence, ki poberejo ves prosti čas. Na kmetiji Slanovih z Murskega polja pa nam bosta rejca Branko in Marko ponosno predstavila najhitrejšega slovenskega konja, ki sliši na ime Frodo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127717</link>
        <pubDate> Sun, 27 Apr 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Država mora prilagoditi ukrepe za hribovske in gorske kmetije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve bomo govorili o projektu, ki spodbuja ohranjanje vrstno pestrih travišč, in obiskali kmetijo, vključeno v ta projekt. Slišali bomo, kako zelene zime vplivajo na divjad in se ustavili pri Čebelarski zvezi društev Štajerske, ki je pri nas nosilka programa apiterapije; ob tem ne bomo obšli največjega in najstarejšega krščanskega praznika – velike noči. 

</description>
        <enclosure length="42219264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/20/ebelarsRA_SLO_MMC.PR1.20250420.7.1330_15802322.mp3"></enclosure>
        <guid>175126017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve bomo govorili o projektu, ki spodbuja ohranjanje vrstno pestrih travišč, in obiskali kmetijo, vključeno v ta projekt. Slišali bomo, kako zelene zime vplivajo na divjad in se ustavili pri Čebelarski zvezi društev Štajerske, ki je pri nas nosilka programa apiterapije; ob tem ne bomo obšli največjega in najstarejšega krščanskega praznika – velike noči. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126017</link>
        <pubDate> Sun, 20 Apr 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Čebelarska zveza društev Štajerske nosilka apiterapije pri nas</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
</description>
        <enclosure length="37102080" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/13/ZevropsRA_SLO_MMC.PR1.20250413.7.1330_15723067.mp3"></enclosure>
        <guid>175124264</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1159</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124264</link>
        <pubDate> Sun, 13 Apr 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Z evropskim projektom proti zaraščanju kmetijskih zemljišč</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji v zadnjih letih opažamo velik porast populacije šakalov. Zver, ki je podobna lisicam in volkovom, je tudi zvita kot prve, po krvoločnosti pa se lahko kosa  z volkovi. Dišijo ji pašne živali, zaradi nje izginja srnjad. Kmetom povzroča veliko škode in preglavic. Če so na Zavodu za gozdove leta 2020, odkar se šakale sme loviti – prej so bili zaščiteni – leta 2020 poročali o 184 odvzetih živalih, je številka le štiri leta kasneje, leta 2024, narasla že na 1121. To priča o izredno velikem in nenadzorovanem porastu in širjenju populacije. Problematiko smo izpostavili v pogovoru z rejcema iz Knežaka, predstavnikom Zavoda za gozdove in lovcem. O prijetnejših rečeh pa smo se pogovarjali z gospodarjem kmetije Ajderčan iz Slatine pri Ponikvi. 

</description>
        <enclosure length="39894528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/06/NenadzorRA_SLO_MMC.PR1.20250406.7.1330_15643122.mp3"></enclosure>
        <guid>175122529</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1246</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji v zadnjih letih opažamo velik porast populacije šakalov. Zver, ki je podobna lisicam in volkovom, je tudi zvita kot prve, po krvoločnosti pa se lahko kosa  z volkovi. Dišijo ji pašne živali, zaradi nje izginja srnjad. Kmetom povzroča veliko škode in preglavic. Če so na Zavodu za gozdove leta 2020, odkar se šakale sme loviti – prej so bili zaščiteni – leta 2020 poročali o 184 odvzetih živalih, je številka le štiri leta kasneje, leta 2024, narasla že na 1121. To priča o izredno velikem in nenadzorovanem porastu in širjenju populacije. Problematiko smo izpostavili v pogovoru z rejcema iz Knežaka, predstavnikom Zavoda za gozdove in lovcem. O prijetnejših rečeh pa smo se pogovarjali z gospodarjem kmetije Ajderčan iz Slatine pri Ponikvi. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122529</link>
        <pubDate> Sun, 06 Apr 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nenadzorovan porast populacije šakala v Sloveniji. Do kdaj?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku, želi ukiniti obvezno članstvo v tej temeljni kmetijski nevladni organizaciji kmetov. V oddaji se sprašujemo, kakšno naj bo članstvo v zbornici v prihodnje? Bi bilo bolje članstvo namesto na lastništvo zemljišč vezati na standardni prihodek kmetij? Slišali bomo tudi, kaj o predlaganih obsežnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo za kmetijstvo,  pravijo mladi. Z mladim kmetom Simonom Čretnikom pa se pogovarjamo o tem, katere cilje izpolnjuje njihov edinstven hlev. 

</description>
        <enclosure length="42805248" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/30/ReorganiRA_SLO_MMC.PR1.20250330.7.1330_15563867.mp3"></enclosure>
        <guid>175120751</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1337</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predlog novele zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku, želi ukiniti obvezno članstvo v tej temeljni kmetijski nevladni organizaciji kmetov. V oddaji se sprašujemo, kakšno naj bo članstvo v zbornici v prihodnje? Bi bilo bolje članstvo namesto na lastništvo zemljišč vezati na standardni prihodek kmetij? Slišali bomo tudi, kaj o predlaganih obsežnih zakonodajnih spremembah, ki jih pripravlja ministrstvo za kmetijstvo,  pravijo mladi. Z mladim kmetom Simonom Čretnikom pa se pogovarjamo o tem, katere cilje izpolnjuje njihov edinstven hlev. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120751</link>
        <pubDate> Sun, 30 Mar 2025 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Reorganizacija članstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na začetek letošnje subvencijske kampanje  –  začela se je prejšnjo sredo in bo trajala do 6. junija –, preverjamo, ali je v prodajnih avtomatih, ki so dostopni dijakom in študentom, dovolj zdrave izbire in ali so tu sploh na voljo tudi ekološki izdelki. Obiščemo kmetijo Slapšak v Laškem, ki se ukvarja med drugim s pridelavo gob, bukovega ostrigarja, in to na zelo zanimivem kraju, v nekdanjem starem rudniku.</description>
        <enclosure length="38727168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/23/ZaelasRA_SLO_MMC.PR1.20250323.7.1330_15482575.mp3"></enclosure>
        <guid>175118918</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1210</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na začetek letošnje subvencijske kampanje  –  začela se je prejšnjo sredo in bo trajala do 6. junija –, preverjamo, ali je v prodajnih avtomatih, ki so dostopni dijakom in študentom, dovolj zdrave izbire in ali so tu sploh na voljo tudi ekološki izdelki. Obiščemo kmetijo Slapšak v Laškem, ki se ukvarja med drugim s pridelavo gob, bukovega ostrigarja, in to na zelo zanimivem kraju, v nekdanjem starem rudniku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118918</link>
        <pubDate> Sun, 23 Mar 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Začela se je subvencijska kampanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
</description>
        <enclosure length="40488192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/16/DigitaliRA_SLO_MMC.PR1.20250316.7.1330_15401764.mp3"></enclosure>
        <guid>175117122</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijstvo se tudi pri nas, podobno kot drugod po Evropi, srečuje s številnimi izzivi. Podnebne spremembe od kmetov zahtevajo veliko prilagoditev pri pridelovanju hrane, za večjo konkurenčnost in trajnostni razvoj so v panogi vse bolj nujne tudi digitalizacija in inovacije. Poznavanje in uporaba teh procesov navsezadnje pripomoreta k ustreznejšim agro-tehnološkim ukrepom. O tem so v okviru projekta Zdravje v naših rokah pred kratkim govorili v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so opozorili tudi na krčenje kmetijskih površin. Vsako leto jih namreč v Sloveniji izgubimo tudi po tisoč hektarjev. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanimo še z novo opremo za preučevanje aromatske sestave vina. Center za raziskave vina univerze v Novi Gorici je s čezmejnim Interregovim projektom pridobil olfaktometer. V Ajdovščini pa smo po petih letih lahko znova obiskali borzo lokalnih živil Vipavske doline.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117122</link>
        <pubDate> Sun, 16 Mar 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Digitalizacija in inovacije v kmetijstvu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomlad vstopa v deželo s hitrimi koraki. Tudi v naše gozdove, na polja in travnike, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Lovska zveza Slovenije opozarja, da bo Vlada z novim svežnjem zakonodaje na področju kmetijstva in lovstva, ki je v javni obravnavi, sprla lovce in kmete in da se kaj lahko zgodi, da bi lovci opustili svoje dejavnosti. Posledično bi to lahko izzvalo tudi čezmeren porast nekaterih živalskih populacij in s tem veliko škodo na kmetijskih površinah. Opozarjajo še na velik upad populacije srnjadi. Tudi o tem v oddaji, v kateri se pogovarjamo še z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Zveze slovenske podeželske mladine, ki ravno tako opozarja, da divjad na njihovi kmetiji na Tolminskem, povzroča velike težave.  
</description>
        <enclosure length="37633536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/09/BovladaRA_SLO_MMC.PR1.20250309.7.1330_15320445.mp3"></enclosure>
        <guid>175115214</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1176</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomlad vstopa v deželo s hitrimi koraki. Tudi v naše gozdove, na polja in travnike, kjer pa ni vse tako, kot bi moralo biti. Lovska zveza Slovenije opozarja, da bo Vlada z novim svežnjem zakonodaje na področju kmetijstva in lovstva, ki je v javni obravnavi, sprla lovce in kmete in da se kaj lahko zgodi, da bi lovci opustili svoje dejavnosti. Posledično bi to lahko izzvalo tudi čezmeren porast nekaterih živalskih populacij in s tem veliko škodo na kmetijskih površinah. Opozarjajo še na velik upad populacije srnjadi. Tudi o tem v oddaji, v kateri se pogovarjamo še z Martinom Žbogarjem, podpredsednikom Zveze slovenske podeželske mladine, ki ravno tako opozarja, da divjad na njihovi kmetiji na Tolminskem, povzroča velike težave.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115214</link>
        <pubDate> Sun, 09 Mar 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Bo vlada z novim predlogom zakonodaje sprla lovce in kmete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji napovedujemo niz javnih razpisov za naložbe v primarni kmetijski dejavnosti. Gre za razpise, ločene po posameznih skupinah: za male kmetije, za gorske kmetije, za rastlinjake, za mlade prevzemnike in druge. Z nami bo delil svoj pogled na kmetijstvo mlad kmet iz Bele krajine, ki opozarja na preveč administracije in preslabo urejeno področje socialne varnosti kmetov, predstavili pa bomo tudi zagate rejcev in veterinarjev po izgubi statusa države, proste bolezni BTV(bolezni modrikastega jezika).
</description>
        <enclosure length="40849152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/02/0PrihajaRA_SLO_MMC.PR1.20250302.7.1330_15233538.mp3"></enclosure>
        <guid>175113353</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1276</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji napovedujemo niz javnih razpisov za naložbe v primarni kmetijski dejavnosti. Gre za razpise, ločene po posameznih skupinah: za male kmetije, za gorske kmetije, za rastlinjake, za mlade prevzemnike in druge. Z nami bo delil svoj pogled na kmetijstvo mlad kmet iz Bele krajine, ki opozarja na preveč administracije in preslabo urejeno področje socialne varnosti kmetov, predstavili pa bomo tudi zagate rejcev in veterinarjev po izgubi statusa države, proste bolezni BTV(bolezni modrikastega jezika).
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113353</link>
        <pubDate> Sun, 02 Mar 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Prihajajo kmetijski investicijski razpisi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve se bomo tokrat ustavili v Artičah, na jubilejnih 30-ih sadjarskih dnevih. Slišali bomo, da je stanje v panogi skrb vzbujajoče. Zatem bomo izpostavili, da je v hrani v naših šolah in vrtcih še vedno premalo ekološko pridelanih živil, končali pa bomo z 29. druženjem pomurskih kmetic v Nemčavcih.</description>
        <enclosure length="42319104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/23/SadjarjiRA_SLO_MMC.PR1.20250223.7.1330_15152814.mp3"></enclosure>
        <guid>175111548</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve se bomo tokrat ustavili v Artičah, na jubilejnih 30-ih sadjarskih dnevih. Slišali bomo, da je stanje v panogi skrb vzbujajoče. Zatem bomo izpostavili, da je v hrani v naših šolah in vrtcih še vedno premalo ekološko pridelanih živil, končali pa bomo z 29. druženjem pomurskih kmetic v Nemčavcih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111548</link>
        <pubDate> Sun, 23 Feb 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Sadjarji opozarjajo na skrb vzbujajoče stanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.</description>
        <enclosure length="40257792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/16/VPodravRA_SLO_MMC.PR1.20250216.7.1330_15068489.mp3"></enclosure>
        <guid>175109739</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1258</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji je zdaj z namakalnimi sistemi opremljenih približno 2.500 hektarjev ali dobra desetina kmetijskih zemljišč. Ta delež je najvišji v Podravju. Po razširitvi namakalnega sistema na dodatnih 219 hektarjev bodo v Ormožu lahko skupaj namakali že dobrih tisoč hektarjev kmetijskih površin. Toda pridelovalcem uporaba namakalnih sistemov ob višjih cenah električne energije oziroma omrežnine povzroča glavobole, saj so se jim zneski na položnicah zelo zvišali, tudi 10-kratno. Ob tem stroka in tuje izkušnje opozarjajo na pasti pretiranega namakanja. V oddaji pogledamo še, kako na Krasu po obsežnem požaru pred tremi leti skrbijo za graditev in vzdrževanje protipožarnih prometnic in za druge protipožarne ukrepe. V slovenski Istri smo bili navzoči pri podpisu pisma o namenu doseči prepoznavnost in širšo predstavitev tamkajšnjega ekstra deviškega oljčnega olja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109739</link>
        <pubDate> Sun, 16 Feb 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>V Podravju nova širitev namakalnega sistema</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Madžarskem – v bližini slovenske meje – so potrdili pojav kuge drobnice, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala odločbo in nekatere kraje v Prekmurju razglasila za ogroženo območje. Bolezen, ki sicer za človeka ni nevarna, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. V Posavju želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča in ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine ter spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe. Mlada inženirka biokemije z magisterijem iz poslovnih ved Katarina Delor Papež pa je solastnica družinske mlekarne Beka v Brkinih. Je Ljubljančanka, vendar je – kot pravi – njen dom tudi v Zavrhku. 
</description>
        <enclosure length="38310144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/09/KugadroRA_SLO_MMC.PR1.20250209.7.1330_14979343.mp3"></enclosure>
        <guid>175107957</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1197</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Madžarskem – v bližini slovenske meje – so potrdili pojav kuge drobnice, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa je izdala odločbo in nekatere kraje v Prekmurju razglasila za ogroženo območje. Bolezen, ki sicer za človeka ni nevarna, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. V Posavju želijo povečati prepoznavnost domače avtohtone pasme krškopoljskega prašiča in ohraniti pomemben del posavske kulturne dediščine ter spodbuditi razvoj območne kulinarično-turistične ponudbe. Mlada inženirka biokemije z magisterijem iz poslovnih ved Katarina Delor Papež pa je solastnica družinske mlekarne Beka v Brkinih. Je Ljubljančanka, vendar je – kot pravi – njen dom tudi v Zavrhku. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107957</link>
        <pubDate> Sun, 09 Feb 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kuga drobnice v bližini slovenske meje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin. 

</description>
        <enclosure length="42848256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/02/KajprinRA_SLO_MMC.PR1.20250202.7.1330_14887835.mp3"></enclosure>
        <guid>175106138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1339</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne samo vreme, tudi zakoni krojijo kmetijstvo. Kmetijsko ministrstvo je v preteklem tednu z objavo šestih predlogov ključnih zakonov, ki so že v javni obravnavi, dodobra razburkalo razpoloženje v kmetijstvu. Nekatere predlagane novosti, med katerimi je najodmevnejša reorganizacija javne službe kmetijskega svetovanja, predstavljamo v današnji oddaji Od setve do žetve. V njej smo nanizali tudi pripombe Kmetijsko gozdarske zbornice na izhodišča za obdavčitev nepremičnin. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106138</link>
        <pubDate> Sun, 02 Feb 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj prinaša prihajajoča kmetijska zakonodaja kmetom in kmetijskim svetovalcem?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in  izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi  Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.</description>
        <enclosure length="40541952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/26/FitofarmRA_SLO_MMC.PR1.20250126.7.1330_14797677.mp3"></enclosure>
        <guid>175104333</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1266</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve pozornost namenjamo usposabljanju za varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in  izpostavljamo nove razpise v kmetijstvu. Obiskali smo tudi  Sadjarski center Gačnik, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor in ima na tem področju pomembno vlogo za vso Slovenijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104333</link>
        <pubDate> Sun, 26 Jan 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Fitofarmacevtska sredstva lahko ob nepravilni rabi škodujejo zdravju in okolju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
</description>
        <enclosure length="42486528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/19/VPrlekiRA_SLO_MMC.PR1.20250119.7.1330_14707609.mp3"></enclosure>
        <guid>175102534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1327</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tradicija domačih kolin se sicer v Sloveniji ohranja, a hkrati počasi zamira. Eden od razlogov je vse večje zakonsko zaostrovanje in omejevanje opravljanja dejavnosti tradicionalnih kolin na slovenskih kmetijah. Poleg tega pa se tudi reja domačih prašičev vse bolj opušča, ugotavlja stroka. Da dobre in preverjeno domače mesnine oziroma koline ceni vse več ljudi, potrjuje tudi obisk na tako imenovani čurkarijadi. Že poldrugo desetletje jo v obliki ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas čurk pripravlja Društvo Antonovanje na Kogu v občini Ormož. S tem pa skrbi za ohranjanje in promocijo te tradicionalne slovenske jedi, ki kot sezonski mesni izdelek predstavlja tudi našo kulturno dediščino. V oddaji predstavimo tudi praktična projekta, ki se lotevata možnosti alternativnih paš za čebele v višjih nadmorskih legah in podaljševanja paše za opraševalce z različnimi strniščnimi dosevki. Pozanimali pa smo se tudi, kaj je v tem zimskem času treba in smiselno postoriti v sadovnjakih in vinogradih.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102534</link>
        <pubDate> Sun, 19 Jan 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>V Prlekiji ni kolin brez čurk oz. kašnatih klobas</title>
      </item>
      <item>
        <description>V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.  </description>
        <enclosure length="41137920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/12/DebirokrRA_SLO_MMC.PR1.20250112.7.1330_14616532.mp3"></enclosure>
        <guid>175100782</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1285</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V čisto mladem letu smo se pozanimali, kakšni razpisi so vam trenutno na voljo, pa o tem, kakšni so letošnji največji izzivi za Kmetijsko gozdarsko zbornico. Obiskali smo namreč njihovo prvo novinarsko konferenco v novi sestavi. Generacijsko prenovo doživlja tudi Javna služba kmetijskega svetovanja in k sodelovanju vabi mlade strokovnjake. Predsednik zbornice Jože Podgoršek med drugim izpostavlja še problematiko visokih omrežnin na kmetijah, ki so si postavile sončne elektrarne in nepotrebne birokratske obremenitve. Na Koroškem pa medtem zgledno ohranjajo dediščino priprave rženega kruha in znanje prenašajo na mlajše.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100782</link>
        <pubDate> Sun, 12 Jan 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Debirokratizacija kmetijstva je ključni izziv kmetijske zbornice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.  

</description>
        <enclosure length="42050304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/05/KmetijstRA_SLO_MMC.PR1.20250105.7.1330_14537704.mp3"></enclosure>
        <guid>175099057</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1314</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijska ministrica Mateja Čalušić nam v pogovoru za oddajo Od setve do žetve razgrinja načrte za leto 2025. Pri tem bo pomembna predvsem priprava strateškega načrta za prihodnje obdobje skupne kmetijske politike. Veliko izzivov bo na zakonodajnem področju, kjer med drugim želijo reorganizirati javno službo kmetijskega svetovanja. Tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem se pogovarjamo o uspehih preteklega leta in se oziramo k novim izzivom zadružništva. Na obisku pri Žnideršičevih iz okolice Brežic pa izvemo, kako se je v zadnjih letih preoblikovala njihova ekološka kmetija.  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099057</link>
        <pubDate> Sun, 05 Jan 2025 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetijstvo se je znašlo na zemljevidu politike</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
</description>
        <enclosure length="44719104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/29/KmetjesRA_SLO_MMC.PR1.20241229.7.1330_14483358.mp3"></enclosure>
        <guid>175097732</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnja oddaja Od setve do žetve v tem letu ima praznični pridih. Najprej gostimo študentko Kajo Naveršnik, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem evropskem tekmovanju za najboljšega mladega kuharskega šefa na Siciliji. Nadaljujemo s 27-o slovensko vinsko kraljico Sanjo Ferjančič – prav v teh dneh se poslavlja od vinskega prestola. Naš gost je tudi dobitnik nagrade naj hlev 2024 Gašper Napotnik in – kot se za ta čas spodobi, oddajo zaokrožimo z žlahtno kapljico. Pred dnevi so na kmetiji Črnko v Jarenini predstavili novo vino, ki poleg penine Oceanus zori v globinah našega morja.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097732</link>
        <pubDate> Sun, 29 Dec 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetje si v letu 2025 želijo, da bi bila narava prizanesljiva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024. 
</description>
        <enclosure length="40269312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/22/PonasveRA_SLO_MMC.PR1.20241222.7.1330_14425367.mp3"></enclosure>
        <guid>175096226</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1258</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096226</link>
        <pubDate> Sun, 22 Dec 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Po nasvet za dobro potico na turistično kmetijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem. 


</description>
        <enclosure length="40574208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/15/PredpraRA_SLO_MMC.PR1.20241215.7.1330_14339124.mp3"></enclosure>
        <guid>175094374</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1267</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob pomembnih obletnicah so v Parku Škocjanske jame predstavili tudi novo blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame in nosilcem blagovne znamke podelili prve certifikate »Tu sem doma«. Med prejemniki je tudi član Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Andrej Bergoč, ki se dobro zaveda, kako pomembna je kakovost medu. To v oddaji pojasnjuje tudi dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na Koroškem vsako leto – že 25 let – izbirajo moštno dčvo – dekle, ki prihaja iz kmečke družine in pozna koroške običaje, hkrati pa promovira tradicionalni koroški mošt. Ena večjih turističnih kmetij v Zgornji Savinjski dolini – kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, pa svoja vrata rada odpre tudi šolarjem. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094374</link>
        <pubDate> Sun, 15 Dec 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pred prazniki in pozimi veliko povpraševanje po kakovostnem medu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi  s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme,  in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.</description>
        <enclosure length="42563328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/08/ZaohranRA_SLO_MMC.PR1.20241208.7.1330_14253987.mp3"></enclosure>
        <guid>175092532</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sanacija gozdov po lanskih neurjih in posledica, degradacija podlubnikov, je bila uspešna. To je rezultat dobrega sodelovanja proaktivnih lastnikov z javno gozdarsko službo in predvsem izvajalcev del ter razmeroma ugodnega leta brez večjih ujm. Tudi letos pa so razglasili priznanja, namenjena najskrbnejšim lastnikom gozda, ki z zglednim gospodarjenjem in nego vzbujajo pozornost v množici 460 tisoč lastnikov in solastnikov gozdov. V oddaji se bomo pogovarjali tudi  s Primožem Jesenkom, letošnjim prejemnikom priznanja za rejo in ohranjanje plemenskih ovac jezersko-solčavske pasme,  in Nežo Bric, trenerko borderskih ovčarjev, ki jih usposablja za delo z ovcami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092532</link>
        <pubDate> Sun, 08 Dec 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Za ohranjanje gozdov so ključni skrbni lastniki</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo  predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se  še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in  obiskali turistično kmetijo Lenar. 
</description>
        <enclosure length="42610944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/01/ZmanjaRA_SLO_MMC.PR1.20241201.7.1330_14170150.mp3"></enclosure>
        <guid>175090799</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo  predstavili zanimiva enoletna projekta: prvi se nanaša na predelavo mesnih izdelkov z manj nitritov in nitratov, drugi pa na gojenje mikrozelenjave. Po zagotovilih stroke sta oba projekta uspela. Odpravili smo se  še v turistično priljubljeno Logarsko dolino – v občino Solčava in  obiskali turistično kmetijo Lenar. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090799</link>
        <pubDate> Sun, 01 Dec 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Z manj aditivi do bolj zdravih mesnih izdelkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.</description>
        <enclosure length="19831680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/24/TrsnicaRA_SLO_MMC.PR1.20241124.7.1330_14091221.mp3"></enclosure>
        <guid>175089050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1239</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Trsnici Vrhpolje na Vipavskem je te dni zelo delavno, saj pripravljajo trsne cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi. Nenavadno pa je, da vipavski trsničarji v Sloveniji pridelane cepljenke francoskih sort vin prodajajo v Francijo. Razlog bomo razkrili v tokratni oddaji. Je pa za potrebe vipavske trsnice na voljo vse manj zemljišč. In prav o zaščiti in ohranjanju kmetijskih zemljišč so govorili tudi na letošnjem posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja. Zaradi pozidav, vremenskih vplivov in onesnaževanja so tla po ugotovitvah stroke vse bolj ogrožen naravni vir. Tako smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izgubili 8.500 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Na kmetijskem ministrstvu pripravljajo ukrepe za trajno zaščito. V oddaji smo obiskali tudi vinogradniško kmetijo Sirk v Biljani v Goriških brdih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089050</link>
        <pubDate> Sun, 24 Nov 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Trsnica Vrhpolje pripravlja cepljenke za prodajo doma in po vsej Evropi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji. 

</description>
        <enclosure length="17529600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/17/SlovenijRA_SLO_MMC.PR1.20241117.7.1330_14013223.mp3"></enclosure>
        <guid>175087272</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1095</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087272</link>
        <pubDate> Sun, 17 Nov 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenija se tudi na področju kmetijstva ponaša z bogato dediščino</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta. 

</description>
        <enclosure length="20845824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/10/VinogradRA_SLO_MMC.PR1.20241110.7.1330_13937631.mp3"></enclosure>
        <guid>175085522</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1302</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085522</link>
        <pubDate> Sun, 10 Nov 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vinogradniki v pričakovanju finančne pomoči države</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.</description>
        <enclosure length="20558592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/03/VinogradRA_SLO_MMC.PR1.20241103.7.1330_13857612.mp3"></enclosure>
        <guid>175083871</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1284</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083871</link>
        <pubDate> Sun, 03 Nov 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vinogradniki z letošnjo sicer izjemno letino v primežu podnebnih sprememb</title>
      </item>
      <item>
        <description>Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
</description>
        <enclosure length="18983424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/27/PobudazRA_SLO_MMC.PR1.20241027.7.1330_13794524.mp3"></enclosure>
        <guid>175082481</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1186</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.
Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082481</link>
        <pubDate> Sun, 27 Oct 2024 12:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pobuda za večjo pridelavo krompirja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline. </description>
        <enclosure length="19625856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/20/SlovenskRA_SLO_MMC.PR1.20241020.7.1330_13715644.mp3"></enclosure>
        <guid>175080740</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1226</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080740</link>
        <pubDate> Sun, 20 Oct 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenskemu sirarstvu zavidajo mladost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer  opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. 
Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji. 

</description>
        <enclosure length="20827008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/13/VseslabRA_SLO_MMC.PR1.20241013.7.1330_13637808.mp3"></enclosure>
        <guid>175079036</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer  opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj. 
Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079036</link>
        <pubDate> Sun, 13 Oct 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Vse slabši pogoji za kmetovanje na hribovskih in gorskih kmetijah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo se  tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike. 
</description>
        <enclosure length="21151872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/06/PridelovRA_SLO_MMC.PR1.20241006.7.1330_13556405.mp3"></enclosure>
        <guid>175077282</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1321</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo se  tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077282</link>
        <pubDate> Sun, 06 Oct 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pridelovalci buč v glavnem zadovoljni z letošnjo letino</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje. 
</description>
        <enclosure length="20764032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/29/KmetijskRA_SLO_MMC.PR1.20240929.7.1330_13478071.mp3"></enclosure>
        <guid>175075602</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1297</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075602</link>
        <pubDate> Sun, 29 Sep 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kmetijska zemljišča je treba zaščiti pred pozidavo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina? </description>
        <enclosure length="18256512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/22/PogledvRA_SLO_MMC.PR1.20240922.7.1330_13402904.mp3"></enclosure>
        <guid>175073898</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1141</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073898</link>
        <pubDate> Sun, 22 Sep 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pogled v štiriletno delo kmetijsko gozdarske zbornice</title>
      </item>
      <item>
        <description>V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.  
</description>
        <enclosure length="19881984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/15/TudimlaRA_SLO_MMC.PR1.20240915.7.1330_13326230.mp3"></enclosure>
        <guid>175072319</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1242</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072319</link>
        <pubDate> Sun, 15 Sep 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Tudi mladi kmetje opozarjajo na negotove razmere v kmetijstvu</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. 
Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva.
Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov. 
</description>
        <enclosure length="20788224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/08/DravaRA_SLO_MMC.PR1.20240908.7.1330_13251883.mp3"></enclosure>
        <guid>175070704</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1299</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027. 
Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva.
Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070704</link>
        <pubDate> Sun, 08 Sep 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Država želi spodbuditi namakanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu. </description>
        <enclosure length="20904576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/01/TrgatevRA_SLO_MMC.PR1.20240901.7.1330_13174375.mp3"></enclosure>
        <guid>175069147</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069147</link>
        <pubDate> Sun, 01 Sep 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Trgatev na Primorskem v polnem zamahu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji. 
</description>
        <enclosure length="19807872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/25/SejemAGRA_SLO_MMC.PR1.20240825.7.1330_13104820.mp3"></enclosure>
        <guid>175067702</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1237</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067702</link>
        <pubDate> Sun, 25 Aug 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Sejem AGRA zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane</title>
      </item>
      <item>
        <description>V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu. 


</description>
        <enclosure length="22024320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/18/KakorefRA_SLO_MMC.PR1.20240818.7.1330_13041053.mp3"></enclosure>
        <guid>175066417</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1376</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066417</link>
        <pubDate> Sun, 18 Aug 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako reformirati kmetijska zavarovanja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.</description>
        <enclosure length="20489856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/11/KakoustRA_SLO_MMC.PR1.20240811.7.1330_12984622.mp3"></enclosure>
        <guid>175065241</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1280</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065241</link>
        <pubDate> Sun, 11 Aug 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako ustvariti kmetijo iz nič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
</description>
        <enclosure length="20366592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/04/PametnoRA_SLO_MMC.PR1.20240804.7.1330_12912594.mp3"></enclosure>
        <guid>175063806</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1272</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175063806</link>
        <pubDate> Sun, 04 Aug 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Pametno namakanje vinogradov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas. </description>
        <enclosure length="21045504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/28/ShidropRA_SLO_MMC.PR1.20240728.7.1330_12841325.mp3"></enclosure>
        <guid>175062316</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1315</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062316</link>
        <pubDate> Sun, 28 Jul 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>S hidroponsko pridelavo zelenjave nad podnebne spremembe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.</description>
        <enclosure length="19809024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/21/DobriodRA_SLO_MMC.PR1.20240721.7.1330_12777142.mp3"></enclosure>
        <guid>175060936</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1238</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060936</link>
        <pubDate> Sun, 21 Jul 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Dobri odnosi so ključ do uspeha</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin  temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. 
V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji. 
</description>
        <enclosure length="20775168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/14/TrajnostRA_SLO_MMC.PR1.20240714.7.1330_12716944.mp3"></enclosure>
        <guid>175059611</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1298</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin  temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj. 
V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059611</link>
        <pubDate> Sun, 14 Jul 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Trajnostne zasaditve</title>
      </item>
      <item>
        <description>Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.</description>
        <enclosure length="19518720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/07/ErozijaRA_SLO_MMC.PR1.20240707.7.1330_12654954.mp3"></enclosure>
        <guid>175058252</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1219</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058252</link>
        <pubDate> Sun, 07 Jul 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Erozija na kmetijskih zemljiščih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je  poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda. </description>
        <enclosure length="19873536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/30/NadvehRA_SLO_MMC.PR1.20240630.7.1330_12587270.mp3"></enclosure>
        <guid>175056710</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1242</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je  poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056710</link>
        <pubDate> Sun, 30 Jun 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Na dveh javnih razpisih skupno 21 milijonov evrov za ureditev trajnih nasadov</title>
      </item>
      <item>
        <description>V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji  slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. 
Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem. 

</description>
        <enclosure length="21293184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/23/KritinoRA_SLO_MMC.PR1.20240623.7.1330_12523132.mp3"></enclosure>
        <guid>175055199</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji  slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. 
Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055199</link>
        <pubDate> Sun, 23 Jun 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Kritično nizka odkupna cena slovenske zelenjave</title>
      </item>
      <item>
        <description>V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.


</description>
        <enclosure length="18659328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/16/RobotskeRA_SLO_MMC.PR1.20240616.7.1330_12452707.mp3"></enclosure>
        <guid>175053511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1166</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053511</link>
        <pubDate> Sun, 16 Jun 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Robotske rešitve v kmetijstvu nepogrešljive</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. 
Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.


</description>
        <enclosure length="19895808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/09/KlavrnaRA_SLO_MMC.PR1.20240609.7.1330_12391361.mp3"></enclosure>
        <guid>175051777</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1243</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. 
Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051777</link>
        <pubDate> Sun, 09 Jun 2024 11:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Klavrna letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251261/ras_prvi_podcast-odsetvedozetve_3.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sun, 03 May 2026 11:20:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/od-setve-do-zetve/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sun, 03 May 2026 11:20:00 +0000</pubDate>
      <title>Od setve do žetve</title>
    </channel>
  </rss>
