News & Politics (C) RTVSLO 2017 Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. https://radioprvi.rtvslo.si/od-setve-do-zetve/ Od setve do žetve https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251261/ras_prvi_podcast-odsetvedozetve_3.jpg V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla. 174919021 RTVSLO – Prvi 1289 clean V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla. Sun, 04 Dec 2022 12:51:29 +0000 Prihodnje leto pri izplačilih OMD precej prerazporeditev sredstev med kmetijami V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. 174917104 RTVSLO – Prvi 1252 clean V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. Sun, 27 Nov 2022 12:50:52 +0000 Meso istrskega goveda boškarina pridobilo evropsko zaščito V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. 174916703 RTVSLO – Prvi 1254 clean V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška. Sun, 27 Nov 2022 12:30:00 +0000 Zagotavljanje zdravih tal za kmetijsko pridelavo Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani. 174915197 RTVSLO – Prvi 1189 clean Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sun, 20 Nov 2022 12:49:49 +0000 Vse težji in strožji pogoji za kmetovanje V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja. 174913399 RTVSLO – Prvi 1279 clean V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja. Sun, 13 Nov 2022 12:51:19 +0000 Visokotehnološki škropilnik za manj FFS Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti. 174911612 RTVSLO – Prvi 1260 clean Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti. Sun, 06 Nov 2022 12:51:00 +0000 Vinarji in vinogradniki v pričakovanju martinovega V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas. 174910166 RTVSLO – Prvi 1223 clean V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas. Sun, 30 Oct 2022 12:50:23 +0000 Daljinski nadzor škodljivcev v vinogradih Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti. 174909737 RTVSLO – Prvi 1262 clean Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti. Fri, 28 Oct 2022 11:43:58 +0000 Vinarji in vinogradniki v pričakovanju martinovega Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije. 174908198 RTVSLO – Prvi 1207 clean Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije. Sun, 23 Oct 2022 11:50:07 +0000 30 let Perutninske zadruge Ptuj Kmečko sirarstvo v Sloveniji je v vzponu, ponudba kmečkih sirov je vse bolj pestra. Razvoj je rezultat organiziranega dela, izobraževanja, prilagajanja zakonskih podlag in enotnega nastopanja, s katerim so pred 24-imi leti začeli v Združenju kmečkih sirarjev. Uspešnih zgodb sirarstva pa ne pišejo samo mladi, ki nadaljujejo tradicijo družinskih kmetih, svet sirarstva privablja tudi posameznike iz drugih poklicev. Vse to je odražal letošnji festival slovenskih sirov. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve z avtorico Jernejko Drolec. 174906397 RTVSLO – Prvi 1295 clean Kmečko sirarstvo v Sloveniji je v vzponu, ponudba kmečkih sirov je vse bolj pestra. Razvoj je rezultat organiziranega dela, izobraževanja, prilagajanja zakonskih podlag in enotnega nastopanja, s katerim so pred 24-imi leti začeli v Združenju kmečkih sirarjev. Uspešnih zgodb sirarstva pa ne pišejo samo mladi, ki nadaljujejo tradicijo družinskih kmetih, svet sirarstva privablja tudi posameznike iz drugih poklicev. Vse to je odražal letošnji festival slovenskih sirov. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve z avtorico Jernejko Drolec. Sun, 16 Oct 2022 11:51:35 +0000 Razcvet kmečkega sirarstva V oddaji Od setve do žetve je bil v ospredju svetovni dan kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, in sicer smo govorili o posledicah koronakrize za kmečke žene. Ker digitalna tehnologija zelo hitro napreduje tudi v kmetijskih praksah, nas je zanimalo, kateri stroji so na tem področju najsodobnejši. Ob koncu pa smo predstavili še kampanjo za promocijo sadja. 174904740 RTVSLO – Prvi 1266 clean V oddaji Od setve do žetve je bil v ospredju svetovni dan kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, in sicer smo govorili o posledicah koronakrize za kmečke žene. Ker digitalna tehnologija zelo hitro napreduje tudi v kmetijskih praksah, nas je zanimalo, kateri stroji so na tem področju najsodobnejši. Ob koncu pa smo predstavili še kampanjo za promocijo sadja. Sun, 09 Oct 2022 11:51:06 +0000 Epidemija zaznamovala tudi kmečke žene V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas. 174909465 RTVSLO – Prvi 1224 clean V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas. Sat, 08 Oct 2022 06:37:13 +0000 Daljinski nadzor škodljivcev v vinogradih Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem. 174903074 RTVSLO – Prvi 1152 clean Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem. Sun, 02 Oct 2022 11:49:12 +0000 Začelo se je obiranje oljk Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini. 174901581 RTVSLO – Prvi 1195 clean Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini. Sun, 25 Sep 2022 11:49:55 +0000 Prizadevanja za domačo hrano in sožitje z naravo Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane. 174899975 RTVSLO – Prvi 1261 clean Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane. Sun, 18 Sep 2022 11:51:01 +0000 Pridelek jabolk prepolovljen V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah. 174898403 RTVSLO – Prvi 1283 clean V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah. Sun, 11 Sep 2022 11:51:23 +0000 Namakanje nujno za obstoj kmetijstva Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022. 174896749 RTVSLO – Prvi 1240 clean Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022. Sun, 04 Sep 2022 11:50:40 +0000 Začetek trgatve na Primorskem Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo. 174895169 RTVSLO – Prvi 1244 clean Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo. Sun, 28 Aug 2022 11:50:44 +0000 Zaradi suše občutno manjši kmetijski pridelki V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893829 RTVSLO – Prvi 1230 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sun, 21 Aug 2022 11:50:30 +0000 Sejem Agra znova kot v predkoronskem času Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja. 174892565 RTVSLO – Prvi 1316 clean Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja. Sun, 14 Aug 2022 11:51:56 +0000 O podlubnikih in naravnih metodah kmetovanja Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle. 174891305 RTVSLO – Prvi 1333 clean Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle. Sun, 07 Aug 2022 11:52:13 +0000 Suša v kmetijstvu v razsežnostih naravne katastrofe V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli. 174889924 RTVSLO – Prvi 1302 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli. Sun, 31 Jul 2022 11:51:42 +0000 Kako bo potekala obnova Krasa po požaru? Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 174888672 RTVSLO – Prvi 1286 clean Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Sun, 24 Jul 2022 11:51:26 +0000 Sončne elektrarne v kmetijstvu V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo. 174887221 RTVSLO – Prvi 1285 clean V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo. Sun, 17 Jul 2022 11:51:25 +0000 Ohranjanje travniških sadovnjakov Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše. 174885838 RTVSLO – Prvi 1268 clean Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše. Sun, 10 Jul 2022 11:51:08 +0000 Odkupne cene tudi ob letošnji žetvi neznanka V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov. 174884433 RTVSLO – Prvi 1295 clean V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov. Sun, 03 Jul 2022 11:51:35 +0000 Spirulina je zakon V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta. 174882951 RTVSLO – Prvi 1240 clean V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta. Sun, 26 Jun 2022 11:50:40 +0000 Vročina, nevihte in izsušenost tal klestijo kmetijsko pridelavo V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu. 174881527 RTVSLO – Prvi 1276 clean V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu. Sun, 19 Jun 2022 11:51:16 +0000 Mejice nepogrešljiv del kmetijske krajine Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.<p>Kmetijske zadruge so imele v zadnjih stoletjih ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi</p><p><p>Letos je 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od ponovne ustanovitve  Zadružne zveze Slovenije. Slednja združuje 60 zadrug in pokrivajo čez 13 tisoč družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze;  Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.</p></p> 174880008 RTVSLO – Prvi 1261 clean Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.<p>Kmetijske zadruge so imele v zadnjih stoletjih ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi</p><p><p>Letos je 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od ponovne ustanovitve  Zadružne zveze Slovenije. Slednja združuje 60 zadrug in pokrivajo čez 13 tisoč družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze;  Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.</p></p> Sun, 12 Jun 2022 11:51:01 +0000 150 let zadružništva in naprej Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini. <p>Vodenje kmetijskega ministrstva prevzema Irena Šinko, njen najpomembnejši cilj je povečanje nacionalne prehranske samooskrbe</p><p><p>Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi  prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.</p></p> 174878233 RTVSLO – Prvi 1270 clean Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini. <p>Vodenje kmetijskega ministrstva prevzema Irena Šinko, njen najpomembnejši cilj je povečanje nacionalne prehranske samooskrbe</p><p><p>Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi  prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.</p></p> Sun, 05 Jun 2022 11:51:10 +0000 Nova kmetijska ministrica je Irena Šinko Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. <p>Po podatkih Zavoda za gozdove je v zasebnih gozdovih izvedena samo polovica načrtovanih ukrepov nege</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve ob izteku slovenskega tedna gozdov izpostavljamo pomen nege gozdov, s katero usmerjamo razvoj prihodnjih gozdov in postavljamo temelje stabilnega in trajnostnega gozda. Stroka  priporoča, da mora sodobna nega gozdov upoštevati izzive izrazitih podnebnih sprememb in  se prilagajati večjim pričakovanjem družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah gozdov. Zato poudarja princip raznovrstnosti. V oddaji napovedujemo težko pričakovani,  jubilejni ,  50. kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo letos v Suhi krajini. Letos se bodo ekipe pomerile v znanju o semenarstvu, krškopoljskem prašiču, kmetijstvu na območju Nature 2000 in o evropskih ciljih mladih. Govorimo pa tudi o reji drobnice v Beli krajini. Čeprav število rejcev upada, se s polno paro pripravljajo na tradicionalno razstavo ovc in koz ter pastirskih psov in med drugim predstavitev kulinaričnih dobrot iz mesa drobnice.</p></p> 174876377 RTVSLO – Prvi 1276 clean Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. <p>Po podatkih Zavoda za gozdove je v zasebnih gozdovih izvedena samo polovica načrtovanih ukrepov nege</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve ob izteku slovenskega tedna gozdov izpostavljamo pomen nege gozdov, s katero usmerjamo razvoj prihodnjih gozdov in postavljamo temelje stabilnega in trajnostnega gozda. Stroka  priporoča, da mora sodobna nega gozdov upoštevati izzive izrazitih podnebnih sprememb in  se prilagajati večjim pričakovanjem družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah gozdov. Zato poudarja princip raznovrstnosti. V oddaji napovedujemo težko pričakovani,  jubilejni ,  50. kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo letos v Suhi krajini. Letos se bodo ekipe pomerile v znanju o semenarstvu, krškopoljskem prašiču, kmetijstvu na območju Nature 2000 in o evropskih ciljih mladih. Govorimo pa tudi o reji drobnice v Beli krajini. Čeprav število rejcev upada, se s polno paro pripravljajo na tradicionalno razstavo ovc in koz ter pastirskih psov in med drugim predstavitev kulinaričnih dobrot iz mesa drobnice.</p></p> Sun, 29 May 2022 11:51:16 +0000 Sodobna nega gozdov Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.<p>Pri nas ne pridelamo dovolj jagodičevja, da bi zadostili potrebam domačega trga</p><p><p>V kmetijski oddaji  smo se najprej ustavili na Primorskem, natančneje v Vipavski dolini – obeti pred začetkom namakalne sezone tam niso spodbudni. Dobra pa je letošnja sezona jagod; kljub temu pa tega in drugega jagodičevja pri nas še vedno ne pridelamo dovolj. Ob koncu smo vas povabili še na Ptuj, na 33. festival Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji so z odzivom pridelovalcev zadovoljni in so poudarili, da število sodelujočih in priznanj potrjuje kakovost slovenskih izdelkov s kmetij.</p></p> 174874559 RTVSLO – Prvi 1243 clean Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.<p>Pri nas ne pridelamo dovolj jagodičevja, da bi zadostili potrebam domačega trga</p><p><p>V kmetijski oddaji  smo se najprej ustavili na Primorskem, natančneje v Vipavski dolini – obeti pred začetkom namakalne sezone tam niso spodbudni. Dobra pa je letošnja sezona jagod; kljub temu pa tega in drugega jagodičevja pri nas še vedno ne pridelamo dovolj. Ob koncu smo vas povabili še na Ptuj, na 33. festival Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji so z odzivom pridelovalcev zadovoljni in so poudarili, da število sodelujočih in priznanj potrjuje kakovost slovenskih izdelkov s kmetij.</p></p> Sun, 22 May 2022 11:50:43 +0000 Od setve do žetve V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in drugih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.<p>Pridelovalci zelenjave vse težje prenašajo podivjana cenovna nesorazmerja, stroški enormno naraščajo</p><p><p>V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in ostalih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa vam postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.</p></p> 174872674 RTVSLO – Prvi 1246 clean V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in drugih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.<p>Pridelovalci zelenjave vse težje prenašajo podivjana cenovna nesorazmerja, stroški enormno naraščajo</p><p><p>V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in ostalih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa vam postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.</p></p> Sun, 15 May 2022 11:50:46 +0000 Pridelovalci zelenjeve delajo samo še za gorivo V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih spodbujajo krajinski parki, spet drugi si v boju proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …<p>Tudi kmetijci se zavedajo pomena ohranjanja biotske pestrosti</p><p><p>V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih vzpodbujajo krajinski parki, spet drugi si v borbi proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …</p></p> 174870771 RTVSLO – Prvi 1138 clean V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih spodbujajo krajinski parki, spet drugi si v boju proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …<p>Tudi kmetijci se zavedajo pomena ohranjanja biotske pestrosti</p><p><p>V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih vzpodbujajo krajinski parki, spet drugi si v borbi proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …</p></p> Sun, 08 May 2022 11:48:58 +0000 Drugačni načini kmetovanja V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD za razvoj podeželja, ki jih vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v programskem obdobju, ki se končuje, pustile na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področje, na katerem so se kmetije uspešno vključevale, pa je razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih Goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 MIO evrov. Obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je del projekta EU4INFO in je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije. <p>Manjši lokalni projekti CLLD pomagajo povezovati in ustvarjati nova delovna mesta na podeželju</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD, ki jih za razvoj podeželja vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v iztekajočem se programskem obdobju pustili na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področji, na katerih pa so se kmetije uspešno vključevale, sta razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 milijonov evrov. Obe pristojni ministrstvi , ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije.</em><em> Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.</em></p></p> 174869032 RTVSLO – Prvi 1284 clean V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD za razvoj podeželja, ki jih vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v programskem obdobju, ki se končuje, pustile na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področje, na katerem so se kmetije uspešno vključevale, pa je razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih Goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 MIO evrov. Obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je del projekta EU4INFO in je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije. <p>Manjši lokalni projekti CLLD pomagajo povezovati in ustvarjati nova delovna mesta na podeželju</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD, ki jih za razvoj podeželja vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v iztekajočem se programskem obdobju pustili na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področji, na katerih pa so se kmetije uspešno vključevale, sta razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 milijonov evrov. Obe pristojni ministrstvi , ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni.</p> <p><em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije.</em><em> Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.</em></p></p> Sun, 01 May 2022 11:51:24 +0000 Lokalne akcijske skupine in podeželje V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake. <p>Prireja jajc na kmetijskem gospodarstvu ni tako zelo preprosta</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.</p></p> 174867345 RTVSLO – Prvi 1274 clean V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake. <p>Prireja jajc na kmetijskem gospodarstvu ni tako zelo preprosta</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.</p></p> Sun, 24 Apr 2022 11:51:14 +0000 Povpraševanje po domačih jajcih vse večje V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo smo začinili še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.<p>V selekcijsko-trsničarskem središču Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, se končujejo dolgoletni postopki klonske selekcije za vinsko trto</p><p><p>V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo  smo začinili  še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.</p></p> 174865571 RTVSLO – Prvi 1294 clean V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo smo začinili še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.<p>V selekcijsko-trsničarskem središču Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, se končujejo dolgoletni postopki klonske selekcije za vinsko trto</p><p><p>V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo  smo začinili  še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.</p></p> Sun, 17 Apr 2022 11:51:34 +0000 Novi slovenski kloni malvazije, kraljevine in modre frankinje Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi veliko gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v preteklih nekaj letih, pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.<p>Je zadržanje odstrela 222 medvedov res strel v koleno? </p><p><p>Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za <strong>odstrel 222 medvedov</strong>. Na Kmetijsko gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. <strong>Požar</strong>, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi ogromno gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v minulih nekaj letih pa upajo <strong>oljkarji</strong>, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine. </p></p> 174863649 RTVSLO – Prvi 1235 clean Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi veliko gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v preteklih nekaj letih, pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.<p>Je zadržanje odstrela 222 medvedov res strel v koleno? </p><p><p>Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za <strong>odstrel 222 medvedov</strong>. Na Kmetijsko gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. <strong>Požar</strong>, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi ogromno gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v minulih nekaj letih pa upajo <strong>oljkarji</strong>, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine. </p></p> Sun, 10 Apr 2022 11:50:35 +0000 Na poljih in v gozdovih škoda zaradi zveri, ognja in suše Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 evra za liter, dodatnega 2,5 evra pa prihodnji mesec. Trendu povišanja odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je treba zagotoviti vzdržno poslovanje vseh členov v verigi, je začel Sindikat kmetov Slovenije. Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje razmeroma skromen. <p>Pritisk sindikata kmetov Slovenije pospešil bilateralna pogajanja za nove odkupne cene mleka </p><p><p>Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 centa za liter, dodatna 2,5 centa pa prihodnji mesec. Trendu povišanje odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini, želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je potrebno zagotoviti vzdržno poslovanje  vseh členov v verigi,  je začel Sindikat kmetov Slovenije.  Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje relativno skromen.</p></p> 174861746 RTVSLO – Prvi 1267 clean Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 evra za liter, dodatnega 2,5 evra pa prihodnji mesec. Trendu povišanja odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je treba zagotoviti vzdržno poslovanje vseh členov v verigi, je začel Sindikat kmetov Slovenije. Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje razmeroma skromen. <p>Pritisk sindikata kmetov Slovenije pospešil bilateralna pogajanja za nove odkupne cene mleka </p><p><p>Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 centa za liter, dodatna 2,5 centa pa prihodnji mesec. Trendu povišanje odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini, želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je potrebno zagotoviti vzdržno poslovanje  vseh členov v verigi,  je začel Sindikat kmetov Slovenije.  Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje relativno skromen.</p></p> Sun, 03 Apr 2022 11:51:07 +0000 Višje odkupne cene mleka že aprila Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja. <p>Stroka priporoča nove pristope, ki bi prispevali k zmanjšanju posledic dolgotrajne suše</p><p><p>Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.</p></p> 174859846 RTVSLO – Prvi 1277 clean Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja. <p>Stroka priporoča nove pristope, ki bi prispevali k zmanjšanju posledic dolgotrajne suše</p><p><p>Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.</p></p> Sun, 27 Mar 2022 11:51:17 +0000 Suša vse bolj skrbi kmetovalce Oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani. <p>Z akcijo »Dan sajenja medovitih rastlin« do več hrane za čebele in druge opraševalce, posledično pa tudi do večje prehranske varnosti za ljudi</p><p><p>Tokratno oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.</p></p> 174857899 RTVSLO – Prvi 1236 clean Oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani. <p>Z akcijo »Dan sajenja medovitih rastlin« do več hrane za čebele in druge opraševalce, posledično pa tudi do večje prehranske varnosti za ljudi</p><p><p>Tokratno oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.</p></p> Sun, 20 Mar 2022 12:50:36 +0000 Sajenje medovitih rastlin Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država od 1. aprila naprej poskrbela za določene podpore.<p>Če ne bo nafte za kmetijske stroje, v Sloveniji ne bomo pridelali hrane</p><p><p>Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika, poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država, od 1. aprila naprej, poskrbela za določene podpore.</p></p> 174855887 RTVSLO – Prvi 1352 clean Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država od 1. aprila naprej poskrbela za določene podpore.<p>Če ne bo nafte za kmetijske stroje, v Sloveniji ne bomo pridelali hrane</p><p><p>Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika, poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država, od 1. aprila naprej, poskrbela za določene podpore.</p></p> Sun, 13 Mar 2022 12:52:32 +0000 Evropa ne sme biti lačna Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas bomo seznanili v začetku oddaje Od setve do žetve. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva pridružuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija. <p>Obrezovanje sadnega drevja je glavno opravilo sadjarjev na začetku sezone</p><p><p>Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas seznanjamo v začetku oddaje. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti Romana Mavca, vodje Poskusnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva priključuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174853900 RTVSLO – Prvi 1251 clean Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas bomo seznanili v začetku oddaje Od setve do žetve. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva pridružuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija. <p>Obrezovanje sadnega drevja je glavno opravilo sadjarjev na začetku sezone</p><p><p>Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas seznanjamo v začetku oddaje. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti Romana Mavca, vodje Poskusnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva priključuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 06 Mar 2022 12:50:51 +0000 Obrezovanje sadnega drevja V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev. <p>Vstopili smo v dvomesečno subvencijsko kampanjo 2022</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč  21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.</p></p> 174851887 RTVSLO – Prvi 1284 clean V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč 21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev. <p>Vstopili smo v dvomesečno subvencijsko kampanjo 2022</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč  21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.</p></p> Sun, 27 Feb 2022 12:51:24 +0000 Na Ptuju razglasili najboljše pustne krofe Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začne 24. februarja, se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in smernice prejšnjih let. Agencija za kmetijske trge je že decembra lani izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, januarja letos pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po preostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začne ta projekt Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Iz oddaje boste izvedeli tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. <p>S knjižnicami semen za večjo domačo pridelavo zelenjave, drugih povrtnin, zelišč in tudi cvetja</p><p><p>Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začenja 24. februarja se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in trende preteklih let.  Agencija za kmetijske trge je že lani decembra izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, letos januarja pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po ostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začenja s tem projektom Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. V oddaji izvemo tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.</p></p> 174849983 RTVSLO – Prvi 1246 clean Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začne 24. februarja, se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in smernice prejšnjih let. Agencija za kmetijske trge je že decembra lani izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, januarja letos pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po preostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začne ta projekt Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. Iz oddaje boste izvedeli tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček. <p>S knjižnicami semen za večjo domačo pridelavo zelenjave, drugih povrtnin, zelišč in tudi cvetja</p><p><p>Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začenja 24. februarja se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in trende preteklih let.  Agencija za kmetijske trge je že lani decembra izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, letos januarja pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po ostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začenja s tem projektom Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. V oddaji izvemo tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.</p></p> Sun, 20 Feb 2022 12:50:46 +0000 Knjižnice semen S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej izboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje in drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča - Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnostih čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.<p>Zaradi podražitev gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka</p><p><p>S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej zboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje n drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča – Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnosti čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.</p></p> 174847881 RTVSLO – Prvi 1208 clean S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej izboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje in drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča - Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnostih čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.<p>Zaradi podražitev gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka</p><p><p>S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej zboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje n drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča – Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnosti čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.</p></p> Sun, 13 Feb 2022 12:50:08 +0000 Mlekarji v težkem položaju V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše, ki jo je razlil Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami , nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji, ki jo vodi Jernejka Drolec, smo tokrat približali projekt namakanja okoli 200ha na Krškem polju. <p>Na pohodu so nove sorte poljščin, ki so odporne na sušo, ki potrebujejo manj gnojil in dajejo visoke pridelke </p><p><p>V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše. Razvil jo je Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec iz ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami, nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in  odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji smo tokrat približali načrte namakanja za  200 ha zemljišč na Krškem polju.</p></p> 174845880 RTVSLO – Prvi 1264 clean V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše, ki jo je razlil Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalce iz Ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami , nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji, ki jo vodi Jernejka Drolec, smo tokrat približali projekt namakanja okoli 200ha na Krškem polju. <p>Na pohodu so nove sorte poljščin, ki so odporne na sušo, ki potrebujejo manj gnojil in dajejo visoke pridelke </p><p><p>V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše. Razvil jo je Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec iz ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami, nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in  odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji smo tokrat približali načrte namakanja za  200 ha zemljišč na Krškem polju.</p></p> Sun, 06 Feb 2022 12:51:04 +0000 Nova sorta ajde in revolucionarne nove sorte pšenice V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako Izbrana kakovost ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine, svetla izjema pri tem je podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev. <p>Z akcijo znižanja cen najbolj kakovostnih živil potrošniki dobili napačen signal, da je hrana poceni </p><p><p>V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako 'Izbrana kakovost' ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine -- svetla izjema pri tem je  podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.</p></p> 174843874 RTVSLO – Prvi 1290 clean V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako Izbrana kakovost ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine, svetla izjema pri tem je podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev. <p>Z akcijo znižanja cen najbolj kakovostnih živil potrošniki dobili napačen signal, da je hrana poceni </p><p><p>V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako 'Izbrana kakovost' ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine -- svetla izjema pri tem je  podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.</p></p> Sun, 30 Jan 2022 12:51:30 +0000 Meso iz sheme Izbrana kakovost v velikem akcijskem popustu V tokratni oddaji se bomo najprej lotili problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev, pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam bomo predstavili še projekt pridelave različnih sort fižola v drugem krogu poskusa ljubiteljske znanosti. <p>Po zgledu iz podjetništva želijo v Dornberku na Goriškem poiskati inovativne pristope v kmetijski pridelavi – tudi prek zagonskih podjetij</p><p><p>V tokratni oddaji se najprej lotevamo problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšati uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam predstavimo še projekt pridelave različnih sort fižola skozi drugi krog poskusa ljubiteljske znanosti.</p></p> 174841859 RTVSLO – Prvi 1241 clean V tokratni oddaji se bomo najprej lotili problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšanje uporabe kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev, pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam bomo predstavili še projekt pridelave različnih sort fižola v drugem krogu poskusa ljubiteljske znanosti. <p>Po zgledu iz podjetništva želijo v Dornberku na Goriškem poiskati inovativne pristope v kmetijski pridelavi – tudi prek zagonskih podjetij</p><p><p>V tokratni oddaji se najprej lotevamo problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšati uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam predstavimo še projekt pridelave različnih sort fižola skozi drugi krog poskusa ljubiteljske znanosti.</p></p> Sun, 23 Jan 2022 12:50:41 +0000 V Vipavski dolini načrtujejo kmetijsko-tehnološki park Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev. <p>V Sloveniji med martinovim in pustom tradicionalno pripravljamo hrano iz doma rejenega prašiča</p><p><p>Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. </p> <p>Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. </p> <p>V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev. </p></p> 174839956 RTVSLO – Prvi 1248 clean Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev. <p>V Sloveniji med martinovim in pustom tradicionalno pripravljamo hrano iz doma rejenega prašiča</p><p><p>Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti. </p> <p>Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke. </p> <p>V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev. </p></p> Sun, 16 Jan 2022 12:50:48 +0000 Čas kolin V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. S tem vprašanjem se ukvarja projekt Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika. <p>Tehnološki razvoj z digitalizacijo in robotizacijo je nezadržen tudi v slovenskem kmetijstvu </p><p><p>V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom iz Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. Ta problem naslavlja projekt  Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh  njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.</p></p> 174838047 RTVSLO – Prvi 1217 clean V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom s Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. S tem vprašanjem se ukvarja projekt Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika. <p>Tehnološki razvoj z digitalizacijo in robotizacijo je nezadržen tudi v slovenskem kmetijstvu </p><p><p>V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom iz Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. Ta problem naslavlja projekt  Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh  njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.</p></p> Sun, 09 Jan 2022 12:50:17 +0000 Roboti prevzemajo delo v kmetijstvu Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji. <p>Kmetje, mlajši od 40 let, vodijo zgolj 11 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji</p><p><p>Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.</p></p> 174836203 RTVSLO – Prvi 1305 clean Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji. <p>Kmetje, mlajši od 40 let, vodijo zgolj 11 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji</p><p><p>Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.</p></p> Sun, 02 Jan 2022 12:51:45 +0000 Prepričati več mladih za kmetovanje je pravi izziv V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo projekt namakanja v Zgornji Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati želene pridelave. Končujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade, seznanjamo, kaj vse je treba storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa končujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.<p>Brez kmetijstva ni življenja, brez namakanja ni želenih pridelkov</p><p><p>V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo  projekt namakanja v zgornje Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati željene pridelave. Zaključujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade seznanjamo,  kaj vse je potrebno storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa zaključujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.</p></p> 174834499 RTVSLO – Prvi 1124 clean V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo projekt namakanja v Zgornji Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati želene pridelave. Končujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade, seznanjamo, kaj vse je treba storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa končujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.<p>Brez kmetijstva ni življenja, brez namakanja ni želenih pridelkov</p><p><p>V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo  projekt namakanja v zgornje Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati željene pridelave. Zaključujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade seznanjamo,  kaj vse je potrebno storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa zaključujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.</p></p> Sun, 26 Dec 2021 12:48:44 +0000 Namakanje v Zgornji Vipavski dolini Vas zanima, kdo so najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodijo vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas te teme zanimajo, oddaje nikar ne preslišite.<p>Zavod za gozdove tudi letos razglasil 14 najbolj skrbnih lastnikov gozodov</p><p><p>Vas zanima, kdo so najbolj skrbni lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodi vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas teme zanimajo, oddaje nikakor ne gre preslišati.</p></p> 174832542 RTVSLO – Prvi 1274 clean Vas zanima, kdo so najskrbnejši lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodijo vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas te teme zanimajo, oddaje nikar ne preslišite.<p>Zavod za gozdove tudi letos razglasil 14 najbolj skrbnih lastnikov gozodov</p><p><p>Vas zanima, kdo so najbolj skrbni lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodi vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas teme zanimajo, oddaje nikakor ne gre preslišati.</p></p> Sun, 19 Dec 2021 12:51:14 +0000 Najskrbnejši lastniki gozdov so ... Predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov, ki se letos končujejo. Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev, s katerimi je projekte financirala, postavila pogoj, da v njih sodeluje več partnerjev, obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje, ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo gospodarsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijski pridelavi s pomočjo sistema za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <p>Znanje in uporabni rezultati projektov EIP, ki so plod sodelovanja kmetov, svetovalcev in raziskovalcev so na voljo vsem</p><p><p>Tokrat predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov,  ki se  končujejo z letošnjim letom.  Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev s katerimi so bili projekti financirani,  postavila pogoj , da v njem sodeluje več partnerjev,  obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje,  ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov  v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev  gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo  kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo ekonomsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabe vode v kmetijski pridelavi, s pomočjo sistema  za odločanje o namakanju. <em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. </em><em>Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.</em></p></p> 174830474 RTVSLO – Prvi 1285 clean Predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov, ki se letos končujejo. Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev, s katerimi je projekte financirala, postavila pogoj, da v njih sodeluje več partnerjev, obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje, ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo gospodarsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabo vode v kmetijski pridelavi s pomočjo sistema za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. <p>Znanje in uporabni rezultati projektov EIP, ki so plod sodelovanja kmetov, svetovalcev in raziskovalcev so na voljo vsem</p><p><p>Tokrat predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov,  ki se  končujejo z letošnjim letom.  Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev s katerimi so bili projekti financirani,  postavila pogoj , da v njem sodeluje več partnerjev,  obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje,  ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov  v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev  gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo  kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo ekonomsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabe vode v kmetijski pridelavi, s pomočjo sistema  za odločanje o namakanju. <em>Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. </em><em>Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.</em></p></p> Sun, 12 Dec 2021 12:51:25 +0000 Projekti EIP- sodelovanje, ki prinaša napredek V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse siromašnejši. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem. <p>Porazdelitev bremen zaradi cenovnih odstopanj na trgu surovin ni razporejena pravično, pravijo kmetje</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse bolj siromašen. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.</p></p> 174828374 RTVSLO – Prvi 1245 clean V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse siromašnejši. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem. <p>Porazdelitev bremen zaradi cenovnih odstopanj na trgu surovin ni razporejena pravično, pravijo kmetje</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse bolj siromašen. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.</p></p> Sun, 05 Dec 2021 12:50:45 +0000 Hrana vse dražja Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj navzoče tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem načelu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.<p>Ekološko kmetovanje vse bolj prisotno, a še daleč od strateškega cilja</p><p><p>Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem principu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.</p></p> 174826311 RTVSLO – Prvi 1191 clean Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj navzoče tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem načelu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.<p>Ekološko kmetovanje vse bolj prisotno, a še daleč od strateškega cilja</p><p><p>Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem principu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.</p></p> Sun, 28 Nov 2021 12:49:51 +0000 Ekološko kmetovanje po Primorsko Kmetijske zadruge so dobavitelji živil tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga s skupinsko ponudbo prizadeva, da bi otrokom v šolah in vrtcih ponudili lokalno zelenjavo in sadje in kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače. Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi, in slišimo, zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice. <p>Za višja neposredna plačila bodo kmetije morale izpolnjevati višje okolijske zahteve</p><p><p>Kmetijske zadruge so dobavitelji živil  tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga prizadeva z lokalno pridelano zelenjavo in sadjem priti v šolske kuhinje in izvemo, kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače.  Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi in slišimo zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.</p></p> 174824326 RTVSLO – Prvi 1230 clean Kmetijske zadruge so dobavitelji živil tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga s skupinsko ponudbo prizadeva, da bi otrokom v šolah in vrtcih ponudili lokalno zelenjavo in sadje in kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače. Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi, in slišimo, zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice. <p>Za višja neposredna plačila bodo kmetije morale izpolnjevati višje okolijske zahteve</p><p><p>Kmetijske zadruge so dobavitelji živil  tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga prizadeva z lokalno pridelano zelenjavo in sadjem priti v šolske kuhinje in izvemo, kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače.  Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi in slišimo zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.</p></p> Sun, 21 Nov 2021 12:50:30 +0000 Osnovne subvencije na površino bodo nižje Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju. <p>Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgi</p><p><p>Po Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki  sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina  kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji  se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali  približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina,  dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.</p></p> 174822299 RTVSLO – Prvi 1251 clean Po martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se v oddaji Od setve do žetve z dopisniki sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina kot lani, sorte za belo vino so letos obrodile za 16 odstotkov manj, za rdeče vino pa za 22 odstotkov manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28.500 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali približno 15.000 hektarjev. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70 odstotkov vinogradov. Velika večina, dobrih 90 odstotkov, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektarju. <p>Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgi</p><p><p>Po Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki  sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina  kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji  se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali  približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina,  dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.</p></p> Sun, 14 Nov 2021 12:50:51 +0000 Obeta se odličen vinski letnik Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.<p>Prizadevanja za namakanje njiv in sadovnjakov v Vanganelski dolini</p><p><p>Namakanje je ob zaostrenih klimatskih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vedno večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv  in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in pomenijo pomemben doprinos k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.</p></p> 174820219 RTVSLO – Prvi 1214 clean Namakanje je ob zaostrenih podnebnih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vse večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo, so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in so pomemben prispevek k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.<p>Prizadevanja za namakanje njiv in sadovnjakov v Vanganelski dolini</p><p><p>Namakanje je ob zaostrenih klimatskih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vedno večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv  in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in pomenijo pomemben doprinos k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.</p></p> Sun, 07 Nov 2021 12:50:14 +0000 Vanganelsko jezero in možnosti namakanja Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila. <p>Prireja ekološkega mleka v naši državi predstavlja le nekaj več kot odstotek celotne pridelave mleka</p><p><p>Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila.</p></p> 174818362 RTVSLO – Prvi 1282 clean Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila. <p>Prireja ekološkega mleka v naši državi predstavlja le nekaj več kot odstotek celotne pridelave mleka</p><p><p>Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila.</p></p> Sun, 31 Oct 2021 12:51:22 +0000 Pri gojenju šampinjonov v Sloveniji vztraja le še nekaj večjih pridelovalcev Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo približno 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji. <p>V Sloveniji gojimo kar 49 različnih sadnih vrst. Med jagodičevjem so pravi komercialni hit haskap jagode</p><p><p>Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo okrog 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti Biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.</p></p> 174816464 RTVSLO – Prvi 1197 clean Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo približno 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji. <p>V Sloveniji gojimo kar 49 različnih sadnih vrst. Med jagodičevjem so pravi komercialni hit haskap jagode</p><p><p>Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo okrog 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti Biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.</p></p> Sun, 24 Oct 2021 11:49:57 +0000 Haskap jagode – komercialni hit V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja različne digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine Krško, e-oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract. Oddaja je del projekta INFO za EU. .<p>Končni cilj koncepta Pametnih vasi je ustvariti boljše pogoje za delo in bivanje na podeželju</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih  povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine  Krško, E- oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract.</p> <p><em>Oddaja je  pripravljena s finančno podporo Evropske Unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.</em></p></p> 174814492 RTVSLO – Prvi 1195 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja različne digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine Krško, e-oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract. Oddaja je del projekta INFO za EU. .<p>Končni cilj koncepta Pametnih vasi je ustvariti boljše pogoje za delo in bivanje na podeželju</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih  povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine  Krško, E- oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract.</p> <p><em>Oddaja je  pripravljena s finančno podporo Evropske Unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.</em></p></p> Sun, 17 Oct 2021 11:49:55 +0000 Pametne vasi kot alternativa za razvoj podeželja Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Te spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani. <p>Za naziv Inovativni mladi kmet se z najrazličnejšimi svežimi idejami poteguje 11 kandidatov</p><p><p>Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Slednje spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani.</p></p> 174812484 RTVSLO – Prvi 1327 clean Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Te spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani. <p>Za naziv Inovativni mladi kmet se z najrazličnejšimi svežimi idejami poteguje 11 kandidatov</p><p><p>Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Slednje spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani.</p></p> Sun, 10 Oct 2021 11:52:07 +0000 Kdo bo letošnji inovativni mladi kmet ali kmetica? Končal se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred kratkim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž Jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen, a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najkakovostnejše, se pogovarjamo s specialistko s tega področja.<p>Krepimo zavedanje javnosti  o vrednosti hrane in pomenu sonaravne živinoreje za okolje </p><p><p>Zaključil se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred nedavnim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najbolj kakovostno se pogovarjamo s specialistko s tega področja.</p></p> 174810467 RTVSLO – Prvi 1213 clean Končal se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred kratkim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž Jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen, a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najkakovostnejše, se pogovarjamo s specialistko s tega področja.<p>Krepimo zavedanje javnosti  o vrednosti hrane in pomenu sonaravne živinoreje za okolje </p><p><p>Zaključil se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred nedavnim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najbolj kakovostno se pogovarjamo s specialistko s tega področja.</p></p> Sun, 03 Oct 2021 11:20:00 +0000 Sonaravna živinoreja in okolje Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in druge domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.<p>Po Sloveniji v zadnjem času čedalje več ponudbe in trgovinic z lokalno pridelano hrano</p><p><p>Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in ostale domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.</p></p> 174808510 RTVSLO – Prvi 1215 clean Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in druge domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.<p>Po Sloveniji v zadnjem času čedalje več ponudbe in trgovinic z lokalno pridelano hrano</p><p><p>Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in ostale domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.</p></p> Sun, 26 Sep 2021 11:50:15 +0000 Vse bolj cenimo lokalno hrano Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo vprašanju, kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti, so pred kratkim pripravili v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo pretekli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.<p>Brezpilotni letalniki in samohodni roboti prihajajo v sadjarstvo</p><p><p>Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo  vprašanju kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti,  so pred kratkim organizirali v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije - Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo  neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo minuli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.</p></p> 174806619 RTVSLO – Prvi 1226 clean Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo vprašanju, kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti, so pred kratkim pripravili v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo pretekli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.<p>Brezpilotni letalniki in samohodni roboti prihajajo v sadjarstvo</p><p><p>Osrednjo pozornost v oddaji namenjamo  vprašanju kakšna sadjarska tehnika bo v prihodnosti olajšala delo sadjarjev. Demonstracijski prikaz nekaterih sodobnih orodij, med katerimi so brezpilotni letalniki in samohodni roboti,  so pred kratkim organizirali v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije - Brdo pri Lukovici. Predstavljamo tudi spletne storitve, ki jih kmetovalcem ponuja Agencija za okolje. Že na začetku pa vas seznanjamo z glavno temo  neformalnega srečanja generalnih direktorjev za lovstvo držav članic EU, ki je bilo minuli teden v Postojni. To je grožnja afriške prašičje kuge.</p></p> Sun, 19 Sep 2021 11:50:26 +0000 Sadjarstvo prihodnosti Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste tudi načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let, še posebno pa v zadnjem času, povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja. <p>Škoda, ki jo v kmetijstvu povzročajo divji prašiči je vedno večja, rešitve glede odškodnin pa slabe</p><p><p>Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let , še posebno pa v zadnjem času povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja.</p></p> 174804737 RTVSLO – Prvi 1305 clean Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste tudi načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let, še posebno pa v zadnjem času, povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja. <p>Škoda, ki jo v kmetijstvu povzročajo divji prašiči je vedno večja, rešitve glede odškodnin pa slabe</p><p><p>Ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je okrepiti dialog med podeželjem in mesti. To je bila tudi osrednja tema nedavnega srečanja kmetijskih ministrov. Predstavljamo glavne poudarke. Spoznali boste načine, kako s posebnimi mrežami lahko zmanjšamo vpliv škodljivcev na pridelek. Gre za poseben projekt, od katerega si tudi strokovnjaki veliko obetajo. Mnogo manj pa si kmetovalci obetajo od rešitev, oziroma povračila škode, ki jo že vrsto let , še posebno pa v zadnjem času povzročajo divji prašiči. Populacija se je namreč močno razmnožila in v gozdu primanjkuje hrane, zato prašiči prihajajo na polja.</p></p> Sun, 12 Sep 2021 11:51:45 +0000 Divji prašiči prihajajo na polja Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatev šele dobro začenja. Tudi o tem smo govorili v oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe. <p>Primorci že obirajo grozdje, Štajerci začenjajo s trgatvami</p><p><p>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatve šele dobro začenjajo. Tudi o tem smo govorili v tokratni oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe.</p></p> 174802991 RTVSLO – Prvi 1321 clean Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatev šele dobro začenja. Tudi o tem smo govorili v oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe. <p>Primorci že obirajo grozdje, Štajerci začenjajo s trgatvami</p><p><p>Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili vinogradniško-vinarskim tematikam. Najprej smo govorili o sodelovanju vinogradnikov in vinarjev; formalno povezani bodo med drugim oblikovali skupno razvojno strategijo vinogradniškega in vinarskega sektorja. In medtem ko na Primorskem že obirajo grozdje, se v vinorodnih deželah Podravje in Posavje trgatve šele dobro začenjajo. Tudi o tem smo govorili v tokratni oddaji, v njej pa je bilo govora tudi o prilagajanju vinogradništva na podnebne spremembe.</p></p> Sun, 05 Sep 2021 11:52:01 +0000 Vinogradniki in vinarji podpisali izjavo o sodelovanju Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki, in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.<p>V Sloveniji letošnja sadjarska sezona porazna, paradižnik in papriko pa ogroža virus rjave grbančavosti paradižnika</p><p><p>Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.</p></p> 174801225 RTVSLO – Prvi 1354 clean Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki, in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.<p>V Sloveniji letošnja sadjarska sezona porazna, paradižnik in papriko pa ogroža virus rjave grbančavosti paradižnika</p><p><p>Če vas zanima, kako je s širjenjem nevarnega karantenskega rastlinskega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki lahko naredi izjemno veliko škodo tudi na papriki in kakšni so preventivni ukrepi za njegovo iztrebljenje, potem vas bo oddaja oziroma njen posnetek gotovo pritegnil k poslušanju. V Sloveniji se letos soočamo tudi s katastrofalno slabim pridelkom sadja. Jabolk bo celo do 90 % manj, kot jih je sicer. Na Banovini na Virštanju pa se lahko pohvalijo z na novo urejenim objektom kulturne dediščine, v katerem je našel prostor Center za promocijo vin, kulture in turizma.</p></p> Sun, 29 Aug 2021 11:52:34 +0000 Po Agri še Dobrote slovenskih kmetij Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-i mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve. <p>Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu znova priložnost za  dogodke in srečanja</p><p><p>Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve.</p></p> 174799669 RTVSLO – Prvi 1325 clean Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-i mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve. <p>Na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu znova priložnost za  dogodke in srečanja</p><p><p>Po letu in pol popolne prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov se je v Gornji Radgoni v soboto začel 59-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na ogled bo do četrtka, 26. avgusta – seveda ob upoštevanju pogoja PCT. Letos se predstavlja 1100 razstavljavcev iz 29-ih držav; nekaj osrednjih tem, kot so inovacije in digitalizacija, skupna kmetijska politika po letu 2023, mladi v kmetijstvu, podnebne spremembe in prehranska varnost, smo izpostavili tudi v oddaji Od setve do žetve.</p></p> Sun, 22 Aug 2021 11:52:05 +0000 Sejem AGRA v Gornji Radgoni znova po dveh letih V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije. <p>Za postavitve rastlinjakov ter za nakup protitočnih mrež, ureditev namakanja in zaščite proti slani letos podvojena sredstva glede na lani</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije.</p></p> 174798258 RTVSLO – Prvi 1291 clean V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije. <p>Za postavitve rastlinjakov ter za nakup protitočnih mrež, ureditev namakanja in zaščite proti slani letos podvojena sredstva glede na lani</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve poudarjamo dva javna razpisa za podpore v prilagoditev kmetij na podnebne spremembe. Zelenjadarske kmetije imajo na voljo 12 milijonov evrov, kmetije s trajnimi nasadi pa osem milijonov. Nepovratna sredstva bodo pokrila od 50 do 90 odstotkov stroškov investicije. O tem predstavnica Alenka Šesek iz agencije za kmetijske trge in dva kandidata za postavitev rastlinjakov. Mladi prevzemnik ekološke kmetije Kastelic Jaka Kastelic iz Mirne Peči nam bo povedal, kaj je pomembno za motiviranje mladih, da ostanejo na kmetiji. Ob koncu pa še o raziskovalnem projektu, ki išče možnosti, da bi z nadziranim parjenjem trotov pospešili kakovostnejšo selekcijo in hitrejši genetski napredek tudi pri medonosnih podvrstah čebel. V projektu sodeluje tudi Janez Prešern iz Kmetijskega inštituta Slovenije.</p></p> Sun, 15 Aug 2021 11:51:31 +0000 Dvajset milijonov za prilagajanje na podnebne spremembe V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo veliko manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi.<p>Mladi prevzemnik nasad breskev zamenjal za namizno grozdje</p><p><p><span>V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo dosti manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi. </span></p></p> 174796830 RTVSLO – Prvi 1253 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo veliko manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi.<p>Mladi prevzemnik nasad breskev zamenjal za namizno grozdje</p><p><p><span>V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo dosti manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi. </span></p></p> Sun, 08 Aug 2021 11:50:53 +0000 Pridelava namiznega grozdja Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.<p>Najmanjši poniji na svetu so primerni tako za ježo za najmlajše kot tudi za kosilnico</p><p><p>Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.</p></p> 174795099 RTVSLO – Prvi 994 clean Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.<p>Najmanjši poniji na svetu so primerni tako za ježo za najmlajše kot tudi za kosilnico</p><p><p>Vas zanima, kakšna je prihodnost pridelave vrtnin v Pomurju? Tam se zlasti manjši kmetje že usmerjajo v zelenjadarstvo, pri tem pa jim pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki, ki vsako leto predstavijo rezultate poskusov, ki jih opravljajo v sklopu vrtnarske postaje. Ste vedeli, da so najmanjši poniji na svetu, ki so primerni za ježo otrok, tudi odličen nadomestek za kosilnico? In da nam lahko tudi shranki jajčevcev ali melancan odlično služijo za ozimnico. Vse to in še več v oddaji.</p></p> Sun, 01 Aug 2021 11:46:34 +0000 Poniji kot nadomestek za kosilnico V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra dopolnil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti prednjači sladoled iz zmrznjenega jogurta.<p>Kmetiji s krškopoljskimi prašiči in kunci je pri razvoju visokokakovostnega mesa in izdelkov najbolj pomagalo sodelovanje z vrhunskimi kuharji</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra nadgradil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti izstopa sladoled iz zmrznjenega jogurta.</p></p> 174793413 RTVSLO – Prvi 1284 clean V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra dopolnil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti prednjači sladoled iz zmrznjenega jogurta.<p>Kmetiji s krškopoljskimi prašiči in kunci je pri razvoju visokokakovostnega mesa in izdelkov najbolj pomagalo sodelovanje z vrhunskimi kuharji</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra nadgradil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti izstopa sladoled iz zmrznjenega jogurta.</p></p> Sun, 25 Jul 2021 11:51:24 +0000 Od setve do žetve Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji bomo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili bomo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.<p>Ključen izziv na področju zelenjadarstva je podaljšati pridelavo zunaj klasične sezone na prostem </p><p><p>Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji smo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili smo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.</p></p> 174791863 RTVSLO – Prvi 1280 clean Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji bomo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili bomo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.<p>Ključen izziv na področju zelenjadarstva je podaljšati pridelavo zunaj klasične sezone na prostem </p><p><p>Organizacija FAO je leto 2021 razglasila za mednarodno leto sadja in zelenjave. Tej zadnji smo pozornost namenili v kmetijski oddaji. Govorili smo o tem, da se je pridelava zelenjave v Sloveniji znašla pred kar nekaj izzivi; tržni pridelavi je namenjenih 3500 hektarjev, pokritih je le sedem odstotkov površin. Obiskali smo pridelovalca zelenjave s Ptujskega polja, eno redkih kmetij, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, čeprav so pogoji na tem območju idealni. Na ptujskem kmetijskem zavodu pa smo preverili, kakšni so inovativni pristopi pri predelavi zelenjave.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 11:51:20 +0000 Pridelava zelenjave pred številnimi izzivi V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo predstavili najbolj prepoznavnega pridelovalca modrega pinoja v regiji Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria sklenila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.<p>Zadruga Agraria Koper kot glavni nosilec kmetijstva v slovenski Istri  uredila učno-testno polje laškega smilja</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo najbolj prepoznavnega pridelovalca Modrega Pinoja v regiji , Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria zaključila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število zelo potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.</p></p> 174790262 RTVSLO – Prvi 1072 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo predstavili najbolj prepoznavnega pridelovalca modrega pinoja v regiji Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria sklenila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.<p>Zadruga Agraria Koper kot glavni nosilec kmetijstva v slovenski Istri  uredila učno-testno polje laškega smilja</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo najbolj prepoznavnega pridelovalca Modrega Pinoja v regiji , Matjaža Lemuta iz Vinske kleti Tilia. V letu, ki so ga Združeni narodi namenili tudi sadju in zelenjavi, je Kmetijska zadruga Agraria zaključila vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre. Na Purissimi pri Škofijah so uredili učni vrt in testno polje smilja, ki lahko pomeni novo poslovno priložnost za kmete. Pogovarjali smo se z vodjo triletnega projekta Dunjo Bandelj. V višje ležečih predelih ob Soški dolini pa kmetje že več kot desetletje opozarjajo na škodo, ki jo na obdelovalnih površinah povzročajo divjad in zveri. Letos je največ težav z divjimi prašiči, saj se je njihovo število zelo potrojilo. Obupani kmetje so se zaradi neustreznega ukrepanja odgovornih na lokalno oblast obrnili s posebno peticijo.</p></p> Sun, 11 Jul 2021 11:47:52 +0000 Pridelava smilja kot poslovna priložnost Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če jo boste spremljali, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki si želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.<p>Komplet strojne sečnje bo olajšal delo gozdarjem</p><p><p>Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če ji boste prisluhnili, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.</p></p> 174788602 RTVSLO – Prvi 1281 clean Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če jo boste spremljali, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki si želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.<p>Komplet strojne sečnje bo olajšal delo gozdarjem</p><p><p>Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če ji boste prisluhnili, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.</p></p> Sun, 04 Jul 2021 11:51:21 +0000 Harvester tudi na Primorskem V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.<p>Pridelovalci več časa porabijo za razpise in evidence kot za kupce</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar. </p></p> 174786782 RTVSLO – Prvi 1270 clean V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.<p>Pridelovalci več časa porabijo za razpise in evidence kot za kupce</p><p><p>V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar. </p></p> Sun, 27 Jun 2021 11:51:10 +0000 Kmetje se spopadajo z obsežno birokracijo V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju prek gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable. <p>Krompir doseže višjo ceno, če se prodaja skozi gostinsko ponudbo, kot kulinarično doživetje in kreacija vrhunskih kuharskih mojstrov </p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško - Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju preko gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable.</p></p> 174785070 RTVSLO – Prvi 1227 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju prek gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable. <p>Krompir doseže višjo ceno, če se prodaja skozi gostinsko ponudbo, kot kulinarično doživetje in kreacija vrhunskih kuharskih mojstrov </p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško - Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju preko gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable.</p></p> Sun, 20 Jun 2021 11:50:27 +0000 Povezovanje pri prodaji krompirja V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.<p>Kako se učinkovito spopasti z oljčno muho po prepovedi strupenega zaščitnega sredstva?</p><p><p>V tokratni oddajo Od setve do žetve  predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je trenutno oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali pa smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.</p></p> 174783208 RTVSLO – Prvi 1251 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.<p>Kako se učinkovito spopasti z oljčno muho po prepovedi strupenega zaščitnega sredstva?</p><p><p>V tokratni oddajo Od setve do žetve  predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je trenutno oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali pa smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.</p></p> Sun, 13 Jun 2021 11:50:51 +0000 Boj zoper oljčno muho Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.<p>Kako si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo?</p><p><p>Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.</p></p> 174781214 RTVSLO – Prvi 1296 clean Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.<p>Kako si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo?</p><p><p>Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.</p></p> Sun, 06 Jun 2021 11:51:36 +0000 Novi pristopi h kmetijskemu gospodarjenju Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima bogato tradicijo, »slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih institucij v začetku oddaje. V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 hektarov gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje. <p>Glavne teme Tedna gozdov so načrtovanje razvoja gozdov ter gozdne učne poti in velike zveri</p><p><p>Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno  gospodarjenje z gozdovi  ima bogato tradicijo, » slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena od utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega  gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10 letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih inštitucij v začetku oddaje.  V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa  pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 ha gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje.</p></p> 174779495 RTVSLO – Prvi 1258 clean Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima bogato tradicijo, »slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih institucij v začetku oddaje. V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 hektarov gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje. <p>Glavne teme Tedna gozdov so načrtovanje razvoja gozdov ter gozdne učne poti in velike zveri</p><p><p>Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno  gospodarjenje z gozdovi  ima bogato tradicijo, » slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena od utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega  gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10 letnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih inštitucij v začetku oddaje.  V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa  pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 ha gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje.</p></p> Sun, 30 May 2021 11:50:58 +0000 Načrtno z gozdom v prid trajnosti V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji. <p>Apiterapevt od letos tudi uradno priznan poklic v Sloveniji</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je   ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil  tudi  novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se  pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174777775 RTVSLO – Prvi 1185 clean V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji. <p>Apiterapevt od letos tudi uradno priznan poklic v Sloveniji</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je   ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil  tudi  novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se  pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji.</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 23 May 2021 11:49:45 +0000 Svetovni dan čebel poudarja pomen vseh opraševalcev Letos bomo 20. maja že četrtič zaznamovali svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoje slovenskih klonov. <p>Čebelarstvo se v Sloveniji uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost</p><p><p>20.maja letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter ostalih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoja slovenskih klonov.</p></p> 174775990 RTVSLO – Prvi 1177 clean Letos bomo 20. maja že četrtič zaznamovali svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoje slovenskih klonov. <p>Čebelarstvo se v Sloveniji uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost</p><p><p>20.maja letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter ostalih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoja slovenskih klonov.</p></p> Sun, 16 May 2021 11:49:37 +0000 S sajenjem medovitih rastlin pomagamo čebelam Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. Koliko bodo to predvidoma uporabili v štirih primorskih vinskih kleteh in kako na to gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos zaradi vremenskih razmer pozneje kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas – zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati ohranjenost vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA bodo prostovoljno in z določenimi finančnimi vzpodbudami vključili tudi kmetije s tega območja.<p>Eden od treh ukrepov za omilitev posledic epidemije v vinogradništvu – zelena trgatev</p><p><p>Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. V kolikšni meri se ga bodo predvidoma posluževali v štirih primorskih vinskih kleteh in kako nanj gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos, zaradi vremenskih razmer, kasneje, kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas - zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju, ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V Parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati staje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA« bodo, na prostovoljni ravni in z določenimi finančnimi vzpodbudami, vključevali tudi kmetije s tega območja.</p></p> 174774315 RTVSLO – Prvi 1227 clean Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. Koliko bodo to predvidoma uporabili v štirih primorskih vinskih kleteh in kako na to gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos zaradi vremenskih razmer pozneje kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas – zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati ohranjenost vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA bodo prostovoljno in z določenimi finančnimi vzpodbudami vključili tudi kmetije s tega območja.<p>Eden od treh ukrepov za omilitev posledic epidemije v vinogradništvu – zelena trgatev</p><p><p>Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. V kolikšni meri se ga bodo predvidoma posluževali v štirih primorskih vinskih kleteh in kako nanj gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos, zaradi vremenskih razmer, kasneje, kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas - zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju, ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V Parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati staje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA« bodo, na prostovoljni ravni in z določenimi finančnimi vzpodbudami, vključevali tudi kmetije s tega območja.</p></p> Sun, 09 May 2021 11:50:27 +0000 Tudi letos zelena trgatev V pričakovanju novega razpisa za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo z območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi znanstveno-raziskovalni projekt INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta stročnic iz evropskih genskih bank in v katerega so prvič vključeni državljani kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije. <p>Evropski znanstveni projekt INCREASE za izboljšanje vrednosti genskih virov stročnic</p><p><p>V pričakovanju novega razpisa  za prilagajanje in blaženje  podnebnih sprememb v kmetijstvu, v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo iz območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo  in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi mednarodni znanstveno - raziskovalni projekt  INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta  stročnic iz evropskih genskih bank in kjer so prvič  vključeni državljani, kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije.</p></p> 174772608 RTVSLO – Prvi 1335 clean V pričakovanju novega razpisa za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo z območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi znanstveno-raziskovalni projekt INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta stročnic iz evropskih genskih bank in v katerega so prvič vključeni državljani kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije. <p>Evropski znanstveni projekt INCREASE za izboljšanje vrednosti genskih virov stročnic</p><p><p>V pričakovanju novega razpisa  za prilagajanje in blaženje  podnebnih sprememb v kmetijstvu, v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo iz območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo  in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi mednarodni znanstveno - raziskovalni projekt  INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta  stročnic iz evropskih genskih bank in kjer so prvič  vključeni državljani, kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije.</p></p> Sun, 02 May 2021 11:52:15 +0000 Sejanje fižola iz evropskih genskih bank V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih natančnega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva. <p>Haloško kmetijstvo je v zadnjih dveh desetletjih zaznamovalo izseljevanje in zaraščanje površin</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih preciznega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva.</p></p> 174771138 RTVSLO – Prvi 1315 clean V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih natančnega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva. <p>Haloško kmetijstvo je v zadnjih dveh desetletjih zaznamovalo izseljevanje in zaraščanje površin</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih preciznega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva.</p></p> Sun, 25 Apr 2021 11:51:55 +0000 Zaraščanje kmetijskih površin v Halozah V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL, Volna kot izjemno priložnost za razvoj, pri katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Fleche v Padričah na tržaškem Krasu.<p>Na Primorskem več interesa za ekološko vinarstvo in vinogradništvo kot v drugih regijah</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorimo o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL- Volna kot izjemna priložnost za razvoj, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali pa smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Flech v Padričah na tržaškem Krasu.</p></p> 174769431 RTVSLO – Prvi 1151 clean V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL, Volna kot izjemno priložnost za razvoj, pri katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Fleche v Padričah na tržaškem Krasu.<p>Na Primorskem več interesa za ekološko vinarstvo in vinogradništvo kot v drugih regijah</p><p><p>V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorimo o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL- Volna kot izjemna priložnost za razvoj, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali pa smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Flech v Padričah na tržaškem Krasu.</p></p> Sun, 18 Apr 2021 11:49:11 +0000 Ekološko vinogradništvo in vinarstvo v porastu Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev zahteva vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronska kriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še kako dobrodošle. Medtem ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.<p>Novi časi prinašajo nove izzive tudi kmetom</p><p><p>Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev terja vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronakriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še za kako dobrodošle. Medtem, ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.</p></p> 174767704 RTVSLO – Prvi 1217 clean Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev zahteva vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronska kriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še kako dobrodošle. Medtem ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.<p>Novi časi prinašajo nove izzive tudi kmetom</p><p><p>Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev terja vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronakriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še za kako dobrodošle. Medtem, ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.</p></p> Sun, 11 Apr 2021 11:50:17 +0000 Novi trženjski pristopi v kmetijstvu Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.<p>Rejci drobnice se pripravljajo na vzpostavitev sheme Izbrana kakovost, a potrebno bi bilo povečati stalež živali</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve izpostavljamo dobro prakso na področju organizirane prodaje mesa drobnice. V zadnjih letih je Zveza društev rejcev drobnice Slovenije s svojim predsednikom, Romanom  Savškom,  prevzela koordinacijo odkupa za Loško klavnico. Pozornost namenjamo tudi tartufom, ki na svetovnih trgih dosegajo astronomske cene. O tem se pogovarjamo s strokovnjakom, dr. Tinetom Grebencem, iz Gozdarskega inštituta, ki jih proučuje in goji. Predstavljamo pa tudi mlado prevzemnico kmetije, Brigito Hergan iz Pragerskega, ki se je s pomočjo kmetijske svetovalne službe pogumno odločila za preobrat živinorejske kmetije v poljedelsko.</p></p> 174766123 RTVSLO – Prvi 1196 clean Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.<p>Rejci drobnice se pripravljajo na vzpostavitev sheme Izbrana kakovost, a potrebno bi bilo povečati stalež živali</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve izpostavljamo dobro prakso na področju organizirane prodaje mesa drobnice. V zadnjih letih je Zveza društev rejcev drobnice Slovenije s svojim predsednikom, Romanom  Savškom,  prevzela koordinacijo odkupa za Loško klavnico. Pozornost namenjamo tudi tartufom, ki na svetovnih trgih dosegajo astronomske cene. O tem se pogovarjamo s strokovnjakom, dr. Tinetom Grebencem, iz Gozdarskega inštituta, ki jih proučuje in goji. Predstavljamo pa tudi mlado prevzemnico kmetije, Brigito Hergan iz Pragerskega, ki se je s pomočjo kmetijske svetovalne službe pogumno odločila za preobrat živinorejske kmetije v poljedelsko.</p></p> Sun, 04 Apr 2021 11:49:56 +0000 Od setve do žetve V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na gnojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj, se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje. <p>Pod sloganom »Najboljše imamo doma«  poteka prva nacionalna kampanja za promocijo lokalnega sadja, ki nosi oznako Izbrana kakovost Slovenija</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na g<em>nojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer </em>Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje.</p></p> 174764298 RTVSLO – Prvi 1295 clean V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na gnojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj, se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje. <p>Pod sloganom »Najboljše imamo doma«  poteka prva nacionalna kampanja za promocijo lokalnega sadja, ki nosi oznako Izbrana kakovost Slovenija</p><p><p>V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na g<em>nojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer </em>Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje.</p></p> Sun, 28 Mar 2021 11:51:35 +0000 Epidemija in prodaja sadja Ob mednarodnem dnevu gozdov v oddaji Od setve do žetve govorimo o negi in obnovi gozdov. Pod tem sloganov tudi poteka letošnje obeleževanje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je motivacija lastnikov za nego in obnovo odvisna od višine sofinanciranja ukrepov iz različnih virov. Predstavljamo pravilnik o trajnem vinogradništvu, ki so ga za svojih 400 zadružnikov oblikovali v največji slovenski kleti Kleti Brda. Odločitev za to so sprejeli iz razloga, ker želijo ohraniti dejavnost in tudi naravo. Obiskali pa smo tudi mlado prevzemnico kmetije v Zatolminu Mojco Benedejčič, ki se profesionalno ukvarja z zeliščarstvom. 174762534 RTVSLO – Prvi 1229 clean Ob mednarodnem dnevu gozdov v oddaji Od setve do žetve govorimo o negi in obnovi gozdov. Pod tem sloganov tudi poteka letošnje obeleževanje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je motivacija lastnikov za nego in obnovo odvisna od višine sofinanciranja ukrepov iz različnih virov. Predstavljamo pravilnik o trajnem vinogradništvu, ki so ga za svojih 400 zadružnikov oblikovali v največji slovenski kleti Kleti Brda. Odločitev za to so sprejeli iz razloga, ker želijo ohraniti dejavnost in tudi naravo. Obiskali pa smo tudi mlado prevzemnico kmetije v Zatolminu Mojco Benedejčič, ki se profesionalno ukvarja z zeliščarstvom. Sun, 21 Mar 2021 12:50:29 +0000 Nega in obnova gozdov Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.<p>V socialnem podjetništvu na področju kmetijstva veliko priložnosti za delavce na zaščitenih delovnih mestih</p><p><p>Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.</p></p> 174760673 RTVSLO – Prvi 1133 clean Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.<p>V socialnem podjetništvu na področju kmetijstva veliko priložnosti za delavce na zaščitenih delovnih mestih</p><p><p>Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.</p></p> Sun, 14 Mar 2021 12:48:53 +0000 Socialno podjetništvo V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.<p>Ostanki jabolk so lahko surovina za brezglutensko moko, kozmetične kreme ali biorazgradljive slamice</p><p><p>V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.</p></p> 174759042 RTVSLO – Prvi 1197 clean V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.<p>Ostanki jabolk so lahko surovina za brezglutensko moko, kozmetične kreme ali biorazgradljive slamice</p><p><p>V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.</p></p> Sun, 07 Mar 2021 12:49:57 +0000 Brezglutenska moka iz ostankov jabolk RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks. sl Sun, 04 Dec 2022 12:51:29 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/od-setve-do-zetve/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sun, 04 Dec 2022 12:51:29 +0000 Od setve do žetve