Arts (C) RTVSLO 2017 Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. https://ars.rtvslo.si/oder/ Oder https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104167/podcast_naslovnice_1400x1400_oder.jpg Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju! foto: Grega Salobir 174792342 RTVSLO – Ars 1500 clean Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju! foto: Grega Salobir https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 20 Jul 2021 12:35:00 +0000 Festival Prestopi Alja Tkačev, samosvoja umetnica in oseba, v kateri so se spajali mnogi talenti: bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih 1962 – 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. Gre za 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka in slavista Mihaela Glavana. Vabimo vas k poslušanju! Alja Tkačev kot Ona v Človeškem glasu Jeana Cocteauja, Komedijantski atelje, 1958, izsek foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej 174789017 RTVSLO – Ars 3413 clean Alja Tkačev, samosvoja umetnica in oseba, v kateri so se spajali mnogi talenti: bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih 1962 – 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. Gre za 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka in slavista Mihaela Glavana. Vabimo vas k poslušanju! Alja Tkačev kot Ona v Človeškem glasu Jeana Cocteauja, Komedijantski atelje, 1958, izsek foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 06 Jul 2021 12:35:00 +0000 Tabu: dnevniški zapiski Alje Tkačev Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju! "Brina - kinestetični spomenik", Leja Jurišić, Bara Kolenc in NO1 na 10. Festivalu Spider foto: Matija Lukić, Spider 2021 174786952 RTVSLO – Ars 2243 clean Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju! "Brina - kinestetični spomenik", Leja Jurišić, Bara Kolenc in NO1 na 10. Festivalu Spider foto: Matija Lukić, Spider 2021 https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 29 Jun 2021 12:35:00 +0000 10. Spider, festival radikalnih teles V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju!  foto: Boštjan Lah 174785516 RTVSLO – Ars 1258 clean V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju!  foto: Boštjan Lah https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 22 Jun 2021 12:25:00 +0000 56. Borštnikovo srečanje Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«. Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko. Lojze Filipič v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej 174783656 RTVSLO – Ars 2526 clean Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«. Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko. Lojze Filipič v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 15 Jun 2021 12:05:00 +0000 Misel, slog in omika v glasu, ob 100-letnici rojstva Lojzeta Filipiča Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju! foto: http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/ 174781871 RTVSLO – Ars 2424 clean Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju! foto: http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/ https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 08 Jun 2021 12:35:00 +0000 100 let Šentjakobskega gledališča Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Naga Žgank, Mladi levi 2020 174779923 RTVSLO – Ars 1762 clean Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Naga Žgank, Mladi levi 2020 https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 01 Jun 2021 12:35:00 +0000 Gledališče človeštva: Plastocen V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …. Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. – Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve 174778308 RTVSLO – Ars 2318 clean V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …. Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. – Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 25 May 2021 12:05:00 +0000 Učinki odtujitve V mariborskem Lutkovnem gledališču je na ogled bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice. Izbrane predstave iz njihove skoraj 50-letne zgodovine, prikažejo različne lutkovne tehnologije, predvsem pa raznolike lutkovne poetike, ki se rojevajo iz likovnih zasnov. Po razstavi smo se sprehodili s Katarino Klančnik Kocutar, direktorico Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Boštjan Lah, Lutkovno gledališče Maribor 174776344 RTVSLO – Ars 2260 clean V mariborskem Lutkovnem gledališču je na ogled bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice. Izbrane predstave iz njihove skoraj 50-letne zgodovine, prikažejo različne lutkovne tehnologije, predvsem pa raznolike lutkovne poetike, ki se rojevajo iz likovnih zasnov. Po razstavi smo se sprehodili s Katarino Klančnik Kocutar, direktorico Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Boštjan Lah, Lutkovno gledališče Maribor https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 18 May 2021 12:35:00 +0000 Rojstvo lutke Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gledališki dogodek, srečanje občinstva in ustvarjalcev; iz predstave Juri Muri v Afriki pleše, rež. Ivana Djilas, prod. PTL, 2013/14, foto: Nada Žgank 174774673 RTVSLO – Ars 3590 clean Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gledališki dogodek, srečanje občinstva in ustvarjalcev; iz predstave Juri Muri v Afriki pleše, rež. Ivana Djilas, prod. PTL, 2013/14, foto: Nada Žgank https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 11 May 2021 12:35:00 +0000 Gledališče za 10 gledalcev Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal prek spleta. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Organizirali so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof. foto: Boštjan Lah, vir: Borštnikovo srečanje 174772793 RTVSLO – Ars 1933 clean Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal prek spleta. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Organizirali so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof. foto: Boštjan Lah, vir: Borštnikovo srečanje https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 04 May 2021 12:35:00 +0000 Vzgoja za gledališče Na današnji praznični dan bi v oddaji Oder lahko spregovorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom IO OF ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju – zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru pa Živadinov navaja – za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen a vendar raziskovanja vreden - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji, poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje! foto: Tone Stojko, vir: http://noordung.blogspot.si 174466313 RTVSLO – Ars 1811 clean Na današnji praznični dan bi v oddaji Oder lahko spregovorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom IO OF ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju – zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru pa Živadinov navaja – za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen a vendar raziskovanja vreden - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji, poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje! foto: Tone Stojko, vir: http://noordung.blogspot.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 27 Apr 2021 12:35:00 +0000 Postgravitacijska umetnost Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je trenutno v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti s pomočjo drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj virtualnega omrežja. 174769896 RTVSLO – Ars 2585 clean Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je trenutno v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti s pomočjo drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj virtualnega omrežja. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 20 Apr 2021 12:05:00 +0000 Najraje bi se udrla v zemljo Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite. 174767916 RTVSLO – Ars 2829 clean Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite. https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 12 Apr 2021 12:10:00 +0000 O (ne)objavljanju dramskih besedil Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji Pismo mojemu igralcu, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s Pismi nastajajo tudi Zapisi iz brloga. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. Zapisom iz brloga bomo čas namenili v tokratnem Odru. Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.sigledal.si 174765512 RTVSLO – Ars 1863 clean Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji Pismo mojemu igralcu, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s Pismi nastajajo tudi Zapisi iz brloga. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. Zapisom iz brloga bomo čas namenili v tokratnem Odru. Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.sigledal.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 06 Apr 2021 12:35:00 +0000 Zapisi iz brloga Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Karpo Godina 174764538 RTVSLO – Ars 1778 clean Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Karpo Godina https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 29 Mar 2021 13:55:00 +0000 Darja Hlavka Godina glasbena oblikovalka, glasbena dramaturginja in oblikovalka celostne zvočne podobe V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsena, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je Vilma Štritof pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem. Redaktorica Petra Tanko Avtorica Vilma Štritof Posneto julija 2017 na fotografiji: Udeleženci delavnice dramskih besedil na Kitajskem, foto: Osebni arhiv 174763595 RTVSLO – Ars 2553 clean V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsena, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je Vilma Štritof pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem. Redaktorica Petra Tanko Avtorica Vilma Štritof Posneto julija 2017 na fotografiji: Udeleženci delavnice dramskih besedil na Kitajskem, foto: Osebni arhiv https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 23 Mar 2021 13:35:00 +0000 Oder - Ibsen International Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. na fotografiji: Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju. Na fotografiji Vlado Novak, vir: SiGledal.si 174761110 RTVSLO – Ars 1783 clean Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. na fotografiji: Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju. Na fotografiji Vlado Novak, vir: SiGledal.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 16 Mar 2021 13:35:00 +0000 Mestno gledališče Ptuj praznuje 25-letnico delovanja Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, družbena klima negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katerega avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov bosta pripovedovali soustvarjalki predstavi Maša Kagao Knez in Ivana Djlilas 174759496 RTVSLO – Ars 2710 clean Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, družbena klima negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katerega avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov bosta pripovedovali soustvarjalki predstavi Maša Kagao Knez in Ivana Djlilas https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 08 Mar 2021 23:05:00 +0000 Črna koža, bele maske "Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju! likovna podoba: SiGledal 174757477 RTVSLO – Ars 1691 clean "Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju! likovna podoba: SiGledal https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 02 Mar 2021 13:35:00 +0000 Pismo mojemu igralcu Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij. 174756037 RTVSLO – Ars 3168 clean Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 23 Feb 2021 13:50:00 +0000 Obrazi Migracij Posvečamo se spletnim pojavnostim gledališča, uprizoritvam, ki se kot živ odrski dogodek odvijejo ne le pred praznim avditorijem, temveč predvsem v spletnem prenosu. V času zaprtja gledaliških dvoran zaradi pandemije covid-19 gledališča na spletu in družbenih omrežjih delijo arhivske posnetke predstav in tako (tudi z drugimi vsebinami) iščejo načine komunikacije ter ohranjanja stika z občinstvi. Nekatera pa na splet selijo tudi živo odigrane ponovitve predstav in premierne uprizoritve. Kako gledališče kljub omejenemu javnemu življenju ohranja svojo živost? Sploh lahko živi v neposrednih spletnih prenosih? Bodo spletni formati prinesli za gledališče trajne posledice? Tudi o tem z direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča Tiborjem Miheličem Syedom, članom KUD Moment, igralcem Urošem Kaurinom, kritičarko Niko Arhar in predstavnikom spletne platforme Tretji oder Ladom Bizovičarjem. 174754532 RTVSLO – Ars 3079 clean Posvečamo se spletnim pojavnostim gledališča, uprizoritvam, ki se kot živ odrski dogodek odvijejo ne le pred praznim avditorijem, temveč predvsem v spletnem prenosu. V času zaprtja gledaliških dvoran zaradi pandemije covid-19 gledališča na spletu in družbenih omrežjih delijo arhivske posnetke predstav in tako (tudi z drugimi vsebinami) iščejo načine komunikacije ter ohranjanja stika z občinstvi. Nekatera pa na splet selijo tudi živo odigrane ponovitve predstav in premierne uprizoritve. Kako gledališče kljub omejenemu javnemu življenju ohranja svojo živost? Sploh lahko živi v neposrednih spletnih prenosih? Bodo spletni formati prinesli za gledališče trajne posledice? Tudi o tem z direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča Tiborjem Miheličem Syedom, članom KUD Moment, igralcem Urošem Kaurinom, kritičarko Niko Arhar in predstavnikom spletne platforme Tretji oder Ladom Bizovičarjem. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 16 Feb 2021 13:05:00 +0000 Gledališče v živo in na daljavo V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene. 174751769 RTVSLO – Ars 2922 clean V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene. https://ars.rtvslo.si/oder/ Fri, 05 Feb 2021 17:45:00 +0000 Londonska plesna leta Ksenije Hribar V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiou-ja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija … 174750827 RTVSLO – Ars 2125 clean V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiou-ja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija … https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 02 Feb 2021 13:05:00 +0000 Alain Badiou - Rapsodija za gledališče V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko. Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020) 174748266 RTVSLO – Ars 3151 clean V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko. Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020) https://ars.rtvslo.si/oder/ Fri, 22 Jan 2021 15:15:00 +0000 Mismo Nismo: Do kam seže cirkus? V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa. Oddajo je pripravil Rok Bozovičar. 174746588 RTVSLO – Ars 2103 clean V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa. Oddajo je pripravil Rok Bozovičar. https://ars.rtvslo.si/oder/ Fri, 15 Jan 2021 13:20:00 +0000 Srečko Fišer Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. Foto: Miloš Ojdanić (MMC) 174745789 RTVSLO – Ars 2611 clean Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. Foto: Miloš Ojdanić (MMC) https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 12 Jan 2021 11:00:00 +0000 Dušan Jovanović »Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.« Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna. O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Foto: Urška Boljkovac, LGL (iz lutkovne predstave Štiri črne mravljice po pravljici Anje Štefan) 174744148 RTVSLO – Ars 2604 clean »Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.« Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna. O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Foto: Urška Boljkovac, LGL (iz lutkovne predstave Štiri črne mravljice po pravljici Anje Štefan) https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 04 Jan 2021 22:55:00 +0000 Pripovedovanje – kako se danes napaja pri nekoč Kako si delimo prostor in čas? Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« Kako si delimo prostor in čas? »Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. FOTO: Glas šakala (Petra Veber) 174742707 RTVSLO – Ars 2563 clean Kako si delimo prostor in čas? Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« Kako si delimo prostor in čas? »Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. FOTO: Glas šakala (Petra Veber) https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 28 Dec 2020 14:55:00 +0000 Glas šakala Po slovenskih gledališčih poskušajo slediti začrtanim programom, se povsem prilagoditi na razmere in poiskati alternative, ki jih bodo povezovale z gledališko publiko tudi v koronskem, posebnem in prednovoletnem času. 174741830 RTVSLO – Ars 2262 clean Po slovenskih gledališčih poskušajo slediti začrtanim programom, se povsem prilagoditi na razmere in poiskati alternative, ki jih bodo povezovale z gledališko publiko tudi v koronskem, posebnem in prednovoletnem času. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 22 Dec 2020 13:05:00 +0000 V čakanju živega stika Čez tri dni bo minilo petdeset let odkar je umrl Stane Sever, veliki slovenski dramski igralec. Ob tej okrogli obletnici se ga spominjamo z zapisom režiserja Aleša Jana z naslovom Stane Sever v radijskem mediju. Program tedanjega radia Ljubljana, zdaj radia Slovenija, je obogatil z izjemnimi interpretacijami poezije, proznih del in dramskih vlog, kar desetletja po njegovi smrti hrani naš arhiv. 174739439 RTVSLO – Ars 1753 clean Čez tri dni bo minilo petdeset let odkar je umrl Stane Sever, veliki slovenski dramski igralec. Ob tej okrogli obletnici se ga spominjamo z zapisom režiserja Aleša Jana z naslovom Stane Sever v radijskem mediju. Program tedanjega radia Ljubljana, zdaj radia Slovenija, je obogatil z izjemnimi interpretacijami poezije, proznih del in dramskih vlog, kar desetletja po njegovi smrti hrani naš arhiv. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 15 Dec 2020 13:05:00 +0000 Aleš Jan: Stane Sever v radijskem mediju V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: udeleženci gledališkega tečaja v Črnomlju (1944). Foto: Vinko Bavec. Vir.: Arhiv CTF UL AGRFT 174736141 RTVSLO – Ars 2505 clean V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: udeleženci gledališkega tečaja v Črnomlju (1944). Foto: Vinko Bavec. Vir.: Arhiv CTF UL AGRFT https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 01 Dec 2020 13:05:00 +0000 V spomin dr. Zori Konjajev “Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe. Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef. 174735180 RTVSLO – Ars 1748 clean “Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe. Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef. https://ars.rtvslo.si/oder/ Thu, 26 Nov 2020 12:00:00 +0000 Dr. Birgit Fritz o gledališču zatiranih 18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama Ljudožerci, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo Od premiere do premiere, Ljudožerci, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri Ljudožercev v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je Ljudožerce režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami, leta 2002. Urednik oddaj Od premiere do premiere je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv RTVSLO 174732555 RTVSLO – Ars 1677 clean 18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama Ljudožerci, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo Od premiere do premiere, Ljudožerci, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri Ljudožercev v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je Ljudožerce režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami, leta 2002. Urednik oddaj Od premiere do premiere je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv RTVSLO https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 17 Nov 2020 13:05:00 +0000 Ob 90-letnici rojstva Gregorja Strniše: Ljudožerci Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer 174731052 RTVSLO – Ars 2140 clean Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 09 Nov 2020 15:20:00 +0000 Agata Freyer, jubilantka Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti, napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledliškega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najbolj varen in svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svojo razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber. 174729674 RTVSLO – Ars 2307 clean Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti, napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledliškega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najbolj varen in svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svojo razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 03 Nov 2020 14:05:00 +0000 Prava mera, radikalnost, utopija in teorije zarot Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - gledališkega muzeja, avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. na fotografiji: Janez Škof v: Emil Filipčič, Psiha, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94. Foto: Tone Stojko. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. 174728092 RTVSLO – Ars 3130 clean Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - gledališkega muzeja, avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. na fotografiji: Janez Škof v: Emil Filipčič, Psiha, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94. Foto: Tone Stojko. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 20 Oct 2020 12:05:00 +0000 50 let Borštnikovega prstana, Prejemniki Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem. V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka. Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju med Tretjim programom RAS in Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje je bilo 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor. na fotografiji: Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica nagrade) v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1963/64. Avtor fotografije: Vlastja Simončič vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. 174727812 RTVSLO – Ars 2962 clean Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem. V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka. Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju med Tretjim programom RAS in Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje je bilo 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor. na fotografiji: Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica nagrade) v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1963/64. Avtor fotografije: Vlastja Simončič vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 13 Oct 2020 12:05:00 +0000 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s Tomažem Gubenškom, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi. foto: arhiv UL AGRFT 174723016 RTVSLO – Ars 1992 clean Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s Tomažem Gubenškom, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi. foto: arhiv UL AGRFT https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 06 Oct 2020 12:35:00 +0000 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v novi stavbi Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije. 174721394 RTVSLO – Ars 2456 clean Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 29 Sep 2020 14:05:00 +0000 Novomeška pomlad in njen odmev v gledališkem prostoru Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske. O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si 174719471 RTVSLO – Ars 1663 clean Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske. O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 22 Sep 2020 12:35:00 +0000 Revija Maska100 let V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL. O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Meta Hočevar Foto: BoBo 174717966 RTVSLO – Ars 3125 clean V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL. O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Meta Hočevar Foto: BoBo https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 14 Sep 2020 16:40:00 +0000 Meta Hočevar: Prostori mojega časa Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe. Vabimo vas k poslušanju! Katarina Stegnar kot Alkestida v istoimenski predstavi Livije Pandur, mmc rtvslo.si, foto: Aljoša Rebolj 174716403 RTVSLO – Ars 2324 clean Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe. Vabimo vas k poslušanju! Katarina Stegnar kot Alkestida v istoimenski predstavi Livije Pandur, mmc rtvslo.si, foto: Aljoša Rebolj https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 07 Sep 2020 15:40:09 +0000 Pogovor z Livijo Pandur Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. 174714868 RTVSLO – Ars 3277 clean Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 31 Aug 2020 11:00:00 +0000 Oder - In memoriam - Lojzka Žerdin Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. Foto: Cona 174713521 RTVSLO – Ars 2200 clean Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. Foto: Cona https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 25 Aug 2020 14:05:00 +0000 Geolokacijski večmedijski perfomans Peskovnik .. pred iztekom Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. 174712195 RTVSLO – Ars 3071 clean Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 18 Aug 2020 12:35:00 +0000 Radijski poklon režiserju Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva, ponovitev »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja 174711173 RTVSLO – Ars 2495 clean »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 11 Aug 2020 09:15:00 +0000 Edi Majaron, jubilant Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir Zofijin svet se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju! foto: Petra Tanko 174710167 RTVSLO – Ars 1173 clean Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir Zofijin svet se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju! foto: Petra Tanko https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 04 Aug 2020 12:35:00 +0000 Plavajoči grad 2020: Zofijin svet Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef 174707807 RTVSLO – Ars 1645 clean Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef https://ars.rtvslo.si/oder/ Wed, 22 Jul 2020 21:40:00 +0000 Predstava, ki je nekončana. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi. Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv 174707351 RTVSLO – Ars 2257 clean Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 21 Jul 2020 14:35:00 +0000 Gledališka glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. 174706180 RTVSLO – Ars 2042 clean Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 14 Jul 2020 12:18:00 +0000 Koreografija kalkulacij V oddaji bomo prisluhnili Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker, Tiborju Miheliču Syedu, direktorju Slovenskega mladinskega gledališča in Juretu Novaku, režiserju in performerju in članu umetniškega sveta Gledališča Glej. S sogovorniki smo z različnih vidikov spregovorili o gledališču v času pred-, po- in ob-koronskih ukrepov, čas izzivov in ovir pa razgalja tudi mnoge druge nedoročenosti v kulturnem modelu, ki mora biti gledališču, umetnikom in umetnicam ter drugim umetniškim in neumetniškim sodelavcem v podporo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Helena Grahek 174704660 RTVSLO – Ars 2944 clean V oddaji bomo prisluhnili Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker, Tiborju Miheliču Syedu, direktorju Slovenskega mladinskega gledališča in Juretu Novaku, režiserju in performerju in članu umetniškega sveta Gledališča Glej. S sogovorniki smo z različnih vidikov spregovorili o gledališču v času pred-, po- in ob-koronskih ukrepov, čas izzivov in ovir pa razgalja tudi mnoge druge nedoročenosti v kulturnem modelu, ki mora biti gledališču, umetnikom in umetnicam ter drugim umetniškim in neumetniškim sodelavcem v podporo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Helena Grahek https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 07 Jul 2020 13:35:00 +0000 Gledališče in ovire sedanjosti Odgrniti zastirko konformizma, videti in poslušati prikrite zgodbe in odrinjene, spregledane ljudi, žrtve, ki jih meljejo izkoriščevalski, represivni politični sistemi, raziskati, zbirati dokumentarno gradivo, pogledati v obraz resničnim dejstvom in jih postaviti pred gledalca. Žiga Divjak je eden izmed najbolj prodornih režiserjev mlade generacije, ki mu ni težko pogledati v ozadje videza in najti prave vzvode za dejanska, največkrat prikrita in zamolčana stanja na terenih borb za življenje in preživetje. 174703525 RTVSLO – Ars 2298 clean Odgrniti zastirko konformizma, videti in poslušati prikrite zgodbe in odrinjene, spregledane ljudi, žrtve, ki jih meljejo izkoriščevalski, represivni politični sistemi, raziskati, zbirati dokumentarno gradivo, pogledati v obraz resničnim dejstvom in jih postaviti pred gledalca. Žiga Divjak je eden izmed najbolj prodornih režiserjev mlade generacije, ki mu ni težko pogledati v ozadje videza in najti prave vzvode za dejanska, največkrat prikrita in zamolčana stanja na terenih borb za življenje in preživetje. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 30 Jun 2020 12:05:00 +0000 Žiga Divjak »O enotni poetiki v Gleju ne moremo govoriti. Ta je odraz teama ustvarjalcev, ki je zbran okoli določenega projekta. Glej je s svojo specifično naravo le žarišče, vozlišče ali stičišče smeri, ki se določajo znotraj projekta, in če so dovolj močne in provokativne – določajo tudi Glej. Iz identifikacije Gleja z določenimi predstavami pa se lahko sčasoma oblikuje spet avtonomna in zavezujoča poetika. Glej kot pojem je mrtev. Glej so ljudje v njem in njihova Podoba je vsakič hkrati že Podoba Gleja samega.« Tako je leta 1986 razmišljala članica Glejevega upravnega odbora Marinka Poštrak. In prav zato, ker so gledališče ljudje, ki ga ustvarjajo, glasbeno obarvana rojstnodnevna čestitka ob 50-letnici Gleja ne zajema le izbora avtorskih skladb, temveč vključuje tudi spomine njenih ustvarjalcev. V studio sta jih povabili urednica oddaje Oder Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja ter se skupaj ozrli na bogato zgodovino najstarejšega neinstitucionalnega gledališča v slovenskem prostoru, ki bo Abrahama dočakalo točno v četrtek, 25. 6. 2020. fotografija iz predstave Iz principa, foto: Nada Žgank 174702061 RTVSLO – Ars 2618 clean »O enotni poetiki v Gleju ne moremo govoriti. Ta je odraz teama ustvarjalcev, ki je zbran okoli določenega projekta. Glej je s svojo specifično naravo le žarišče, vozlišče ali stičišče smeri, ki se določajo znotraj projekta, in če so dovolj močne in provokativne – določajo tudi Glej. Iz identifikacije Gleja z določenimi predstavami pa se lahko sčasoma oblikuje spet avtonomna in zavezujoča poetika. Glej kot pojem je mrtev. Glej so ljudje v njem in njihova Podoba je vsakič hkrati že Podoba Gleja samega.« Tako je leta 1986 razmišljala članica Glejevega upravnega odbora Marinka Poštrak. In prav zato, ker so gledališče ljudje, ki ga ustvarjajo, glasbeno obarvana rojstnodnevna čestitka ob 50-letnici Gleja ne zajema le izbora avtorskih skladb, temveč vključuje tudi spomine njenih ustvarjalcev. V studio sta jih povabili urednica oddaje Oder Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja ter se skupaj ozrli na bogato zgodovino najstarejšega neinstitucionalnega gledališča v slovenskem prostoru, ki bo Abrahama dočakalo točno v četrtek, 25. 6. 2020. fotografija iz predstave Iz principa, foto: Nada Žgank https://ars.rtvslo.si/oder/ Mon, 22 Jun 2020 18:00:00 +0000 Glej, do 100 je le še pol poti! »S tankočutnostjo na pot ozaveščanja o bolezni in njenem zdravljenju« je članek o uprizoritveni umetnosti in delu lutkovnega ustvarjalca, glasbenika in bolnišničnega vzgojitelja Andreja Adameka naslovil psiholog David Gosar. V članku zapiše, da je zelo pomembno, kako otrok in njegovi svojci razumejo bolezen, da je od tega odvisno tudi to, kako uspešno bo njeno premagovanje ali vsaj prilagajanje nanjo. V oddaji Oder bomo govorili o tem, kako lahko v tem procesu pomaga umetnost. Delo z lutko v bolnišničnem okolju nam bo predstavil Andrej Adamek. Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah Kaja mora v bolnišnico in Brina ima epilepsijo. Spregovorili o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Na fotografiji: Lutkovni ustvarjalec in bolnišnični vzgojitelj Andrej Adamek z lutko Brino, ki jo je izdelala lutkarica Mateja Šušteršič 174700650 RTVSLO – Ars 2082 clean »S tankočutnostjo na pot ozaveščanja o bolezni in njenem zdravljenju« je članek o uprizoritveni umetnosti in delu lutkovnega ustvarjalca, glasbenika in bolnišničnega vzgojitelja Andreja Adameka naslovil psiholog David Gosar. V članku zapiše, da je zelo pomembno, kako otrok in njegovi svojci razumejo bolezen, da je od tega odvisno tudi to, kako uspešno bo njeno premagovanje ali vsaj prilagajanje nanjo. V oddaji Oder bomo govorili o tem, kako lahko v tem procesu pomaga umetnost. Delo z lutko v bolnišničnem okolju nam bo predstavil Andrej Adamek. Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah Kaja mora v bolnišnico in Brina ima epilepsijo. Spregovorili o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Na fotografiji: Lutkovni ustvarjalec in bolnišnični vzgojitelj Andrej Adamek z lutko Brino, ki jo je izdelala lutkarica Mateja Šušteršič https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 16 Jun 2020 09:30:00 +0000 Lutkovni ustvarjalec in bolnišnični vzgojitelj Andrej Adamek V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Poglavitni namen je dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) »predmiselnega kaosa«, v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič. Uporaba »turškega loka« kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski »živec«, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Maj Pavček 174699622 RTVSLO – Ars 2454 clean V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Poglavitni namen je dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) »predmiselnega kaosa«, v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič. Uporaba »turškega loka« kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski »živec«, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Maj Pavček https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 09 Jun 2020 12:35:00 +0000 Blaž Lukan: Turški lok: Razprave o sodobni slovenski drami Sodobno gledališče, kot ga doživlja in vidi Mala Kline, delujoča v polju uprizoritvenih umetnosti kot plesalka in koreografinja, tudi kot filozofinja in primerjalna komparativistka, je v samem bistvu, kot pravi »način, kako biti skupaj«. Potemtakem je njegova vrednost širša od načina učinkovanja na realnost ali več kot le način spreminjanja družbenega. Meni, da je gledališče kot stroj, ki misli in apelira na gledalca, da bi ta lahko nekaj na novo premislil in izkusil ter to ozavestil. V njenem prvem obsežnejšem teoretskem knjižnem delu Gledališča potencialnosti: med etiko in politiko vizionarsko odpira prostore gledališča prihodnosti. 174697434 RTVSLO – Ars 2066 clean Sodobno gledališče, kot ga doživlja in vidi Mala Kline, delujoča v polju uprizoritvenih umetnosti kot plesalka in koreografinja, tudi kot filozofinja in primerjalna komparativistka, je v samem bistvu, kot pravi »način, kako biti skupaj«. Potemtakem je njegova vrednost širša od načina učinkovanja na realnost ali več kot le način spreminjanja družbenega. Meni, da je gledališče kot stroj, ki misli in apelira na gledalca, da bi ta lahko nekaj na novo premislil in izkusil ter to ozavestil. V njenem prvem obsežnejšem teoretskem knjižnem delu Gledališča potencialnosti: med etiko in politiko vizionarsko odpira prostore gledališča prihodnosti. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 02 Jun 2020 12:05:00 +0000 Mala Kline: Gledališča potencialnosti Slovenske organizacije s področja umetnosti in kulture so na evropskih razpisih izredno uspešne. Tudi na področju uprizoritvene umetnosti so evropska sredstva pomemben vir sredstev za delovanje in razvoj, povezana in pogojena pa so z mednarodnim sodelovanjem, z vpetostjo v širši evropski prostor. Gledališča in meje se odpirajo, organizacije, umetniki in odločevalci pa so postavljeni pred zares velik izziv: kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje. Naši gostji sta producentka Alma Selimović iz zavoda Bunker in Mateja Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je od leta 2014 z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture. Z njima se bom pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji: Velika pričakovanja (Beton Ltd.) Avtorica fotografije: Nada Žgank 174695704 RTVSLO – Ars 2736 clean Slovenske organizacije s področja umetnosti in kulture so na evropskih razpisih izredno uspešne. Tudi na področju uprizoritvene umetnosti so evropska sredstva pomemben vir sredstev za delovanje in razvoj, povezana in pogojena pa so z mednarodnim sodelovanjem, z vpetostjo v širši evropski prostor. Gledališča in meje se odpirajo, organizacije, umetniki in odločevalci pa so postavljeni pred zares velik izziv: kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje. Naši gostji sta producentka Alma Selimović iz zavoda Bunker in Mateja Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je od leta 2014 z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture. Z njima se bom pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji: Velika pričakovanja (Beton Ltd.) Avtorica fotografije: Nada Žgank https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 26 May 2020 14:05:00 +0000 Kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje Vse se je začelo z golažem iz zajčkov Varje Hrvatin, je besedilo, ki ponuja vpogled v družbene mehanizme, ki trejo posameznika in ga obtežijo s krivdo. Delo je hkrati retrospektivno in slogovno zelo dinamično izpeljano, ponuja več možnih bralnih tokov. V okviru 50. Tedna slovenske drame je bilo spoznano za najboljše besedilo mladega dramatika/dramatičarke. 174694067 RTVSLO – Ars 2000 clean Vse se je začelo z golažem iz zajčkov Varje Hrvatin, je besedilo, ki ponuja vpogled v družbene mehanizme, ki trejo posameznika in ga obtežijo s krivdo. Delo je hkrati retrospektivno in slogovno zelo dinamično izpeljano, ponuja več možnih bralnih tokov. V okviru 50. Tedna slovenske drame je bilo spoznano za najboljše besedilo mladega dramatika/dramatičarke. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 19 May 2020 13:05:00 +0000 Varja Hrvatin Gledališče je prostor srečanja med uprizoritvijo in gledalcem. Ta misel v teatrologiji ni nova. Novum pa je zagotovo teatrološki pogled, ki ni usmerjen izključno na oder in v uprizoritev, temveč za izhodišče analize gledaliških fenomenov vzame predstavo kot dogodek med gledalcem in igralcem. Ta radikalen obrat v razumevanju recepcije v gledališču, v monumentalni znanstveni študiji Fenomenologija gledališča, razvija eden vodilnih nemških teatrologov Jens Roselt. V Odru smo predstavili Roseltovo teorijo predstave; na njegovo študijo gledališke komunikacije pa smo pogledali tudi skozi prizmo radikalnih sprememb gledaliških paradigm in spreminjajoče se vloge gledalca v gledališču 20.stoletja. Naš gost je bil avtor spremne besede h knjigi Fenomenologija gledališča, režiser in izredni profesor teorije gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, prof. Janez Pipan.Oddaja je bila posneta januarja 2015. foto: Arhiv MGL/oblikovanje naslovnice Eva Mlinar videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/11/Fenomenologijagledalia4752163.mp3 RTVSLO – Ars 1789 clean Gledališče je prostor srečanja med uprizoritvijo in gledalcem. Ta misel v teatrologiji ni nova. Novum pa je zagotovo teatrološki pogled, ki ni usmerjen izključno na oder in v uprizoritev, temveč za izhodišče analize gledaliških fenomenov vzame predstavo kot dogodek med gledalcem in igralcem. Ta radikalen obrat v razumevanju recepcije v gledališču, v monumentalni znanstveni študiji Fenomenologija gledališča, razvija eden vodilnih nemških teatrologov Jens Roselt. V Odru smo predstavili Roseltovo teorijo predstave; na njegovo študijo gledališke komunikacije pa smo pogledali tudi skozi prizmo radikalnih sprememb gledaliških paradigm in spreminjajoče se vloge gledalca v gledališču 20.stoletja. Naš gost je bil avtor spremne besede h knjigi Fenomenologija gledališča, režiser in izredni profesor teorije gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, prof. Janez Pipan.Oddaja je bila posneta januarja 2015. foto: Arhiv MGL/oblikovanje naslovnice Eva Mlinar https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 12 May 2020 12:05:00 +0000 Fenomenologija gledališča V svojem referatu se režiser in upokojeni profesor lutkarstva Edi Majaron ukvarjaj z vprašanjem govora lutke in razmišlja o usklajenosti vizualne, gibalne in zvokovne ravni, ki naredi lutko tudi razvidno, prepoznavno. Lutkovno gledališče ima svoje zakonitosti, ki niso pomanjšana kopija dramskega gledališča. Del čarobne moči lutke ali ene od zakonitosti, je tudi govor. Drugačen od odrskega dramskega govora. Ustrezen pač videzu in gibu lutke.Vabljeni k poslušanju oddaje Oder. Oddajo je pripravil Alen Jelen. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja (foto:osebni arhiv) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/05/Alilutkagovori4740551.mp3 RTVSLO – Ars 1239 clean V svojem referatu se režiser in upokojeni profesor lutkarstva Edi Majaron ukvarjaj z vprašanjem govora lutke in razmišlja o usklajenosti vizualne, gibalne in zvokovne ravni, ki naredi lutko tudi razvidno, prepoznavno. Lutkovno gledališče ima svoje zakonitosti, ki niso pomanjšana kopija dramskega gledališča. Del čarobne moči lutke ali ene od zakonitosti, je tudi govor. Drugačen od odrskega dramskega govora. Ustrezen pač videzu in gibu lutke.Vabljeni k poslušanju oddaje Oder. Oddajo je pripravil Alen Jelen. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja (foto:osebni arhiv) https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 05 May 2020 20:05:00 +0000 Ali lutka govori? »Vsak prostor spremenimo v gledališče« je njihov slogan. In čeprav veliko nastopajo v dvoranah, je Gledališče Ane Monro posebej znano kot ulično gledališče. V 80. letih prejšnjega stoletja sta ga začela igralec Andrej Rozman Roza in kipar Marko Kovačič. Danes je to ustvarjalna ustanova, ki med drugim ponuja izobraževanja, sodeluje v številnih mednarodnih projektih in organizira festivale. Le kdo ne pozna Ane Desetnice, festivala uličnega gledališča, ki vsako poletje polni ulice slovenskih mest? Tudi v času izolacije v Gledališču Ane Monro ne počivajo – pripravili so projekt Ana pod oknom. In kdo ve, morda predstavo uprizorijo prav pod vašim. Ob tej priložnosti je vodjo gledališča Gorazda Osojnika pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. Na fotografiji: Gledališče Ane Monro videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/28/Anapodoknom4726616.mp3 RTVSLO – Ars 1746 clean »Vsak prostor spremenimo v gledališče« je njihov slogan. In čeprav veliko nastopajo v dvoranah, je Gledališče Ane Monro posebej znano kot ulično gledališče. V 80. letih prejšnjega stoletja sta ga začela igralec Andrej Rozman Roza in kipar Marko Kovačič. Danes je to ustvarjalna ustanova, ki med drugim ponuja izobraževanja, sodeluje v številnih mednarodnih projektih in organizira festivale. Le kdo ne pozna Ane Desetnice, festivala uličnega gledališča, ki vsako poletje polni ulice slovenskih mest? Tudi v času izolacije v Gledališču Ane Monro ne počivajo – pripravili so projekt Ana pod oknom. In kdo ve, morda predstavo uprizorijo prav pod vašim. Ob tej priložnosti je vodjo gledališča Gorazda Osojnika pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. Na fotografiji: Gledališče Ane Monro https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 28 Apr 2020 12:05:00 +0000 Ana pod oknom Včeraj bi se moral zaključiti 50. Teden slovenske drame, vendar ga je doletela podobna usoda, kot mnoge druge prireditve, ki so jih onemogočile posebne razmere. Nagrade Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, kot ostale nagrade, tudi še niso podelili, poznamo pa ime nagrajenke. Tjaša Mislej je bila izbrana z absurdno socialno dramo Naše skladišče. Nominirana so bila še dramska besedila Ize Strehar, Simone Semenič, Katarine Morano, Žige Divjaka in Simone Hamer. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/07/TjaaMislej4701269.mp3 RTVSLO – Ars 2182 clean Včeraj bi se moral zaključiti 50. Teden slovenske drame, vendar ga je doletela podobna usoda, kot mnoge druge prireditve, ki so jih onemogočile posebne razmere. Nagrade Slavka Gruma za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, kot ostale nagrade, tudi še niso podelili, poznamo pa ime nagrajenke. Tjaša Mislej je bila izbrana z absurdno socialno dramo Naše skladišče. Nominirana so bila še dramska besedila Ize Strehar, Simone Semenič, Katarine Morano, Žige Divjaka in Simone Hamer. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 07 Apr 2020 12:05:00 +0000 Tjaša Mislej Združenje dramskih umetnikov Slovenije je vsako leto tradicionalno ob začetku Tedna slovenske drame izročilo stanovska odličja. Letos, ko je festival zaradi izrednih razmer prestavljen, so nagrajence razglasili na svetovni dan gledališča. V oddaji Oder smo vam predstavili letošnje lavreate. Z njimi se je v oddaji, ki je potekala v živo, pogovarjal Alen Jelen. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/01/NagrajenciZdruenjadramskihumetnikovSlovenije4695807.mp3 RTVSLO – Ars 3202 clean Združenje dramskih umetnikov Slovenije je vsako leto tradicionalno ob začetku Tedna slovenske drame izročilo stanovska odličja. Letos, ko je festival zaradi izrednih razmer prestavljen, so nagrajence razglasili na svetovni dan gledališča. V oddaji Oder smo vam predstavili letošnje lavreate. Z njimi se je v oddaji, ki je potekala v živo, pogovarjal Alen Jelen. https://ars.rtvslo.si/oder/ Wed, 01 Apr 2020 20:30:00 +0000 Nagrajenci Združenja dramskih umetnikov Slovenije Alenka Kraigher se je leta 2009 preselila v New York in leto zatem že nastopila ob zvezdniku Willemu Defoeju v predstavi Idiot Savant v The Public Theatru. Predstavo je režiral Richard Foreman s katerim je Alenka Kraigher pozneje sodelovala še v predstavi Old-Fashioned Prostitutes. Že takoj na začetku svoje igralske kariere je prejela odlične kritike. Alenka Kraigher je v Ljubljani diplomirala filmsko režijo na AGRFT. Z igralko se je pred časom pogovarjal Alen Jelen.Foto: osebni arhiv videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/20/AlenkaKraigherigralka4681634.mp3 RTVSLO – Ars 1963 clean Alenka Kraigher se je leta 2009 preselila v New York in leto zatem že nastopila ob zvezdniku Willemu Defoeju v predstavi Idiot Savant v The Public Theatru. Predstavo je režiral Richard Foreman s katerim je Alenka Kraigher pozneje sodelovala še v predstavi Old-Fashioned Prostitutes. Že takoj na začetku svoje igralske kariere je prejela odlične kritike. Alenka Kraigher je v Ljubljani diplomirala filmsko režijo na AGRFT. Z igralko se je pred časom pogovarjal Alen Jelen.Foto: osebni arhiv https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 24 Mar 2020 13:05:00 +0000 Alenka Kraigher, igralka Gledališča so v grških helenističnih mestih predstavljala kulturne vrednote, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi profesor dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča. Več o svojih odkritjih in arhitekturi antičnega gledališča je povedal v pogovoru z Magdo Tušar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/13/Arhitekturaantinegagledalia4674087.mp3 RTVSLO – Ars 3119 clean Gledališča so v grških helenističnih mestih predstavljala kulturne vrednote, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi profesor dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča. Več o svojih odkritjih in arhitekturi antičnega gledališča je povedal v pogovoru z Magdo Tušar. https://ars.rtvslo.si/oder/ Fri, 13 Mar 2020 14:10:00 +0000 Arhitektura antičnega gledališča »Če pomislimo, da ima otrok pravico do hrane in varnega zavetja, do izobrazbe in igre, potem lahko dodamo tudi, da ima otrok na poti do svoje uresničitve pravico tudi do kulture in umetnosti. Tako spoznava življenje ne le racionalno, pač pa skozi različne zaznave in čustva na načine, ki mu ponudijo življenje bolj polno in lepo, kot če so za umetnost prikrajšani,« v članku z naslovom Otroci za zdrav in optimalen razvoj potrebujejo umetnost zapiše dr. Tina Bregant. Različnim vidikom razvejanega in kompleksnega področja gledališke produkcije za otroke in mlade bomo pozornost namenili tudi v ciklu oddaj Oder, ki bodo na sporedu enkrat mesečno. V uvodni oddaji bomo osvetlili stanje v širši krajini performativnih praks, namenjenih najmlajšemu občinstvu, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks kulturnovzgojnih projektov in se dotaknili tako umetniških kot tudi produkcijskih izzivov tega pomembnega področja ustvarjanja za najmlajše. Gostji: mag. Mojco Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in medijska psihologinja, mag. Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija. Nekje drugje, LGL, foto Jaka Varmuž Nagrada za najboljšo otroško predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019 videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/10/Gledaliezaotrokeinmlade4668150.mp3 RTVSLO – Ars 2631 clean »Če pomislimo, da ima otrok pravico do hrane in varnega zavetja, do izobrazbe in igre, potem lahko dodamo tudi, da ima otrok na poti do svoje uresničitve pravico tudi do kulture in umetnosti. Tako spoznava življenje ne le racionalno, pač pa skozi različne zaznave in čustva na načine, ki mu ponudijo življenje bolj polno in lepo, kot če so za umetnost prikrajšani,« v članku z naslovom Otroci za zdrav in optimalen razvoj potrebujejo umetnost zapiše dr. Tina Bregant. Različnim vidikom razvejanega in kompleksnega področja gledališke produkcije za otroke in mlade bomo pozornost namenili tudi v ciklu oddaj Oder, ki bodo na sporedu enkrat mesečno. V uvodni oddaji bomo osvetlili stanje v širši krajini performativnih praks, namenjenih najmlajšemu občinstvu, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks kulturnovzgojnih projektov in se dotaknili tako umetniških kot tudi produkcijskih izzivov tega pomembnega področja ustvarjanja za najmlajše. Gostji: mag. Mojco Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in medijska psihologinja, mag. Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija. Nekje drugje, LGL, foto Jaka Varmuž Nagrada za najboljšo otroško predstavo na 18. festivalu uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica, Ljubljana, 2019 https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 10 Mar 2020 13:05:00 +0000 Gledališče za otroke in mlade V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma si je mogoče ogledati predstavo 2020. Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija jo je na oder postavil režiser Ivica Buljan, nastala je v koprodukciji Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Med trinajstimi igralci nastopa tudi Nina Ivanišin, članica ansambla Drame v Ljubljani, ki je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za igralske dosežke v zadnjih treh letih. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, razgovorili sta se o predstavi 2020, pa seveda o nagradah, filmskih vlogah in še marsičem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/02/NinaIvaniin4658063.mp3 RTVSLO – Ars 2147 clean V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma si je mogoče ogledati predstavo 2020. Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija jo je na oder postavil režiser Ivica Buljan, nastala je v koprodukciji Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Med trinajstimi igralci nastopa tudi Nina Ivanišin, članica ansambla Drame v Ljubljani, ki je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za igralske dosežke v zadnjih treh letih. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, razgovorili sta se o predstavi 2020, pa seveda o nagradah, filmskih vlogah in še marsičem. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 03 Mar 2020 14:05:00 +0000 Nina Ivanišin »Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje: »Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.« O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, pogovarjala Magda Tušar. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/25/FlorenceDupontAristotelalivampirzahodnegagledalia4650300.mp3 RTVSLO – Ars 2311 clean »Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje: »Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.« O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, pogovarjala Magda Tušar. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 25 Feb 2020 13:05:00 +0000 Florence Dupont: Aristotel ali vampir zahodnega gledališča »Država uresničuje javni interes za kulturo tudi z registracijo samozaposlenih v kulturi v razvidu ministra, pristojnega za kulturo.« (Iz 24. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.) O položaju samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti se bo z dramaturginjo in prevajalko Barbaro Skubic pogovarjala Saška Rakef. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/18/Poloajsamozaposlenihnapodrojuuprizoritveneumetnosti4641926.mp3 RTVSLO – Ars 1853 clean »Država uresničuje javni interes za kulturo tudi z registracijo samozaposlenih v kulturi v razvidu ministra, pristojnega za kulturo.« (Iz 24. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.) O položaju samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti se bo z dramaturginjo in prevajalko Barbaro Skubic pogovarjala Saška Rakef. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 18 Feb 2020 13:15:00 +0000 Položaj samozaposlenih na področju uprizoritvene umetnosti Posebnosti posameznih delovnih okolij in načinov dela na področju umetnosti in kulture prinašajo značilne vrste poškodb in obolenj. Da bi lahko te bolezni ustrezno obravnavali, pa tudi, da bi lahko zagotovili primerno preventivo, so potrebna – tako kot recimo v medicini športa – tako ustrezna specialistična znanja kot tudi specialistična zdravstvena enota. Pobuda za vzpostavitev slednje zasleduje zelo konkretna cilja: to sta sistemizacija specifičnih sprememb v zdravstvenem stanju in razvrstitve tovrstnih sprememb. Več o tem v tokratni oddaji Oder, v kateri pozdravljam avtorja pobude za ustanovitev specialistične zdravstvene enote za zaposlene v umetnosti in kulturi, dramskega igralca, slikarja in kiparja ddr. Borisa Mihalja, tudi predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/11/Specialistinazdravstvenaenotazazaposlenevumetnostiinkulturi4632561.mp3 RTVSLO – Ars 2903 clean Posebnosti posameznih delovnih okolij in načinov dela na področju umetnosti in kulture prinašajo značilne vrste poškodb in obolenj. Da bi lahko te bolezni ustrezno obravnavali, pa tudi, da bi lahko zagotovili primerno preventivo, so potrebna – tako kot recimo v medicini športa – tako ustrezna specialistična znanja kot tudi specialistična zdravstvena enota. Pobuda za vzpostavitev slednje zasleduje zelo konkretna cilja: to sta sistemizacija specifičnih sprememb v zdravstvenem stanju in razvrstitve tovrstnih sprememb. Več o tem v tokratni oddaji Oder, v kateri pozdravljam avtorja pobude za ustanovitev specialistične zdravstvene enote za zaposlene v umetnosti in kulturi, dramskega igralca, slikarja in kiparja ddr. Borisa Mihalja, tudi predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 11 Feb 2020 13:05:00 +0000 Specialistična zdravstvena enota za zaposlene v umetnosti in kulturi O prisotnosti igralcev na odru, ki ni konvencionalna ali pa običajna. O različnih vrstah komunikacije v gledališču, o plastenju in ne ilustraciji življenja na odru … o razstavljanju gledališča. Pa tudi o odgovornosti ustvarjalca do zgodbe, ki se uprizarja, in do občinstva, ki uprizoritvi prisostvuje. Avtor fotografije: Jaka Varmuš videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/04/TomiJanei4624433.mp3 RTVSLO – Ars 2763 clean O prisotnosti igralcev na odru, ki ni konvencionalna ali pa običajna. O različnih vrstah komunikacije v gledališču, o plastenju in ne ilustraciji življenja na odru … o razstavljanju gledališča. Pa tudi o odgovornosti ustvarjalca do zgodbe, ki se uprizarja, in do občinstva, ki uprizoritvi prisostvuje. Avtor fotografije: Jaka Varmuš https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 04 Feb 2020 13:05:00 +0000 Tomi Janežič Koprodukcijska predstava dveh slovenskih gledaliških hiš in Cankarjevega doma o kaosu, naključju, biotehnologiji, algoritmih, dataizmu in drugih motivih v Hararijevih delih. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/28/DramaturginjaPetraPogorevcopredstavi20204616438.mp3 RTVSLO – Ars 1968 clean Koprodukcijska predstava dveh slovenskih gledaliških hiš in Cankarjevega doma o kaosu, naključju, biotehnologiji, algoritmih, dataizmu in drugih motivih v Hararijevih delih. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 28 Jan 2020 14:05:00 +0000 Dramaturginja Petra Pogorevc o predstavi 2020 Ustvarjanje na presečišču glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti; osvobajanje od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; tveganje, živost, naključnost, nepredvidljivost, odprtost – s pravico do napake. Do procesno in raziskovalno naravnanih del. To je le nekaj stavkov, s katerimi lahko orišemo ustvarjalni pristop kontrabasista, elektrofonika in skladatelja Tomaža Groma, ustanovitelja in programskega vodje zavoda Sploh. Z njim tokrat o pristopu k ustvarjanju, ki ga ne pogojujejo pričakovanja in konvencije, pa tudi ne številke (občinstva, produkcijskih enot, …), pa tudi o improvizaciji, delu z mladimi in še čem. Tunel_foto: Jernej Babnik Romaniuk videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/21/TomaGromin20letzavodaSPLOH4607169.mp3 RTVSLO – Ars 3130 clean Ustvarjanje na presečišču glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti; osvobajanje od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; tveganje, živost, naključnost, nepredvidljivost, odprtost – s pravico do napake. Do procesno in raziskovalno naravnanih del. To je le nekaj stavkov, s katerimi lahko orišemo ustvarjalni pristop kontrabasista, elektrofonika in skladatelja Tomaža Groma, ustanovitelja in programskega vodje zavoda Sploh. Z njim tokrat o pristopu k ustvarjanju, ki ga ne pogojujejo pričakovanja in konvencije, pa tudi ne številke (občinstva, produkcijskih enot, …), pa tudi o improvizaciji, delu z mladimi in še čem. Tunel_foto: Jernej Babnik Romaniuk https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 21 Jan 2020 13:05:00 +0000 Tomaž Grom in 20 let zavoda SPLOH »Vedno se mi zdi, da v radijski igri iščem prostor, širino za potovanje v svetove, ki so na meji z »realnim«, da iščem na nek način »subjektivno, senzorično izkušnjo«, ki bi povedala več, oz. da iščem »napako« v realnem svetu. S tega stališča so otroške radijske igre na nek način odličen material, ki pa je vendar na nek način »zamejen z neko varno linijo«, pove režiserka Ana Krauthaker, ki podpisuje tudi režijo radijske igre za otroke Ta pesem ozdravi ribo. Igro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado prix Europa, je glasbeno opremil instrumentalist in skladatelj Luka Hočevar. Ob primerih izbranih radijskih iger za otroke, pa tudi za odrasle, bomo z Ano Krauthaker in Luko Hočevarjem govorili o izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. Govorili bomo o zvoku, glasu, besedi, glasbi, načinih poslušanja. Slišali pa boste tudi odlomke iz radijskih iger Ta pesem ozdravi ribo, O kravi, ki je lajala v luno in Srečen. Na fotografiji z leve: Zoja Skoka, režiserka Ana Krauthaker, oblikovalka zvoka Sonja Strenar vir: RTVSLO foto:RTVSLO videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/14/Tapesemozdraviribo4597936.mp3 RTVSLO – Ars 2999 clean »Vedno se mi zdi, da v radijski igri iščem prostor, širino za potovanje v svetove, ki so na meji z »realnim«, da iščem na nek način »subjektivno, senzorično izkušnjo«, ki bi povedala več, oz. da iščem »napako« v realnem svetu. S tega stališča so otroške radijske igre na nek način odličen material, ki pa je vendar na nek način »zamejen z neko varno linijo«, pove režiserka Ana Krauthaker, ki podpisuje tudi režijo radijske igre za otroke Ta pesem ozdravi ribo. Igro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado prix Europa, je glasbeno opremil instrumentalist in skladatelj Luka Hočevar. Ob primerih izbranih radijskih iger za otroke, pa tudi za odrasle, bomo z Ano Krauthaker in Luko Hočevarjem govorili o izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. Govorili bomo o zvoku, glasu, besedi, glasbi, načinih poslušanja. Slišali pa boste tudi odlomke iz radijskih iger Ta pesem ozdravi ribo, O kravi, ki je lajala v luno in Srečen. Na fotografiji z leve: Zoja Skoka, režiserka Ana Krauthaker, oblikovalka zvoka Sonja Strenar vir: RTVSLO foto:RTVSLO https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 14 Jan 2020 13:05:00 +0000 Ta pesem ozdravi ribo Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar. Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku. Na fotografiji: Gaja Višnar, igralka Fotograf: Jordan Matter Photography videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/06/AntigonapogovorzigralkoGajoVinar4587869.mp3 RTVSLO – Ars 2013 clean Med Londonom, Tolminom in Ljubljano nastaja predstava Antigona. V mednarodni igralski ekipi, ki jo vodi režiserka Sanja Gregorčič, sodeluje tudi Gaja Višnar. Antigona je prevod in priredba Jovanovićeve Antigone (Balkanska trilogija) v angleški jezik, z mednarodno zasedbo igralcev iz Italije, Amerike, Britanije in Slovenije. Zgodba sledi klasičnemu antičnemu mitu o bratomoru in prepovedanem pokopu brata izdajalca, le da je postavljena v zasedeno Sarajevo v čas krvave balkanske vojne. Kraljeva družina se skriva v zaklonišču, kjer si Kreon, Jokasta, Antigona in Ismena prepevajo stari jugo rok in kjer prerok Tejrezias napoveduje prihodnost iz straniščne kolibe. Predstava nastaja v spomin na vojne dogodke na ozemlju nekdanje Jugoslavije in v trajen opomin, da je preteklo zgodovino nujno spoštovati in prenašati na nove rodove. Mlado ustvarjalko Gajo Višnar je pred mikrofon povabil Alen Jelen. Beseda bo tekla tudi o življenju in delu slovenske igralke v New Yorku. Na fotografiji: Gaja Višnar, igralka Fotograf: Jordan Matter Photography https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 07 Jan 2020 13:05:00 +0000 Antigona – pogovor z igralko Gajo Višnar Naš uprizoritveni prostor zaznamujejo zelo bogate, kakovostne in raznovrstne umetniške poetike, ki nastajajo v produkciji nevladnih organizacij. Številne – kljub pogosto težavnim produkcijskim razmeram, ki segajo od finančne do prostorske podhranjenosti – slavijo visoko letnico delovanja. Med njimi je tudi ŠKUC-Gledališče, ki je dan pred iztekom leta 2019 vstopilo v dvajseto leto svojega delovanja. Pred mikrofon smo povabili njegovega umetniškega direktorja, režiserja Alena Jelena. V pogovoru bomo navedli nekatere značilnosti gledališča ŠKUC, govorili pa bomo tudi o širših izzivih delovanja na področju neodvisne umetniške produkcije. Foto: Nada Žgank, predstava Rožnati trikotnik videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/31/20letKUCGLEDALIA4583120.mp3 RTVSLO – Ars 2631 clean Naš uprizoritveni prostor zaznamujejo zelo bogate, kakovostne in raznovrstne umetniške poetike, ki nastajajo v produkciji nevladnih organizacij. Številne – kljub pogosto težavnim produkcijskim razmeram, ki segajo od finančne do prostorske podhranjenosti – slavijo visoko letnico delovanja. Med njimi je tudi ŠKUC-Gledališče, ki je dan pred iztekom leta 2019 vstopilo v dvajseto leto svojega delovanja. Pred mikrofon smo povabili njegovega umetniškega direktorja, režiserja Alena Jelena. V pogovoru bomo navedli nekatere značilnosti gledališča ŠKUC, govorili pa bomo tudi o širših izzivih delovanja na področju neodvisne umetniške produkcije. Foto: Nada Žgank, predstava Rožnati trikotnik https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 31 Dec 2019 13:22:00 +0000 20 let ŠKUC GLEDALIŠČA »Lutka, osvobojena svoje figuralnosti in določujočih okvirjev, se transcendira v animirano entiteto, odprt medij raznih potencialov. S prelivnostjo v različna snovna stanja in umetniške oblike predstavlja sintezo raznolikih estetskih prijemov in tehnologije.« Gre za citat uvodnika zadnje številke revije Lutka, v kateri so zbrani članki avtorjev, ki se ukvarjajo z različnimi možnostmi gledališča animiranih form, ki jih srečujemo v lutkovnih gledališčih. Gostje oddaje bodo Ajda Rooss, ki sicer umetniško vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, Maša Jazbec, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem lutkovne umetnosti in zelo izstopajoča umetnika s prepoznavnima poetikama na področju performativnih in uprizoritvenih praks, tudi lutkovna ustvarjalca Tin Grabnar in Matija Solce. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/27/Lutkemedanalognimindigitalnim4579235.mp3 RTVSLO – Ars 2899 clean »Lutka, osvobojena svoje figuralnosti in določujočih okvirjev, se transcendira v animirano entiteto, odprt medij raznih potencialov. S prelivnostjo v različna snovna stanja in umetniške oblike predstavlja sintezo raznolikih estetskih prijemov in tehnologije.« Gre za citat uvodnika zadnje številke revije Lutka, v kateri so zbrani članki avtorjev, ki se ukvarjajo z različnimi možnostmi gledališča animiranih form, ki jih srečujemo v lutkovnih gledališčih. Gostje oddaje bodo Ajda Rooss, ki sicer umetniško vodi Lutkovno gledališče Ljubljana, Maša Jazbec, ki se med drugim ukvarja z raziskovanjem lutkovne umetnosti in zelo izstopajoča umetnika s prepoznavnima poetikama na področju performativnih in uprizoritvenih praks, tudi lutkovna ustvarjalca Tin Grabnar in Matija Solce. https://ars.rtvslo.si/oder/ Fri, 27 Dec 2019 12:39:04 +0000 Lutke med analognim in digitalnim O (ne)sistematičnem uprizarjanju, objavljanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju, pa tudi o stanovskem povezovanju dramatičark in dramatikov smo se pogovarjali z dramatičarko Kim Komljanec. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/16/OdPreGlejadoKrika4565221.mp3 RTVSLO – Ars 2126 clean O (ne)sistematičnem uprizarjanju, objavljanju, izobraževanju in strokovnem usposabljanju, pa tudi o stanovskem povezovanju dramatičark in dramatikov smo se pogovarjali z dramatičarko Kim Komljanec. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 17 Dec 2019 14:05:00 +0000 Od PreGleja do Krika V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/10/Arhitekturaantinegagledalia4557032.mp3 RTVSLO – Ars 3119 clean V grških helenističnih mestih kulturne vrednote predstavlja tudi gledališče, zato še danes v antični mestni zapuščini raziskovalci večkrat poiščejo ostanke tisočletne gledališke arhitekture. S podobnim ciljem se je pred leti v srednjegrško pokrajino Beocija odpravil tudi prof. dr. Božidar Slapšak s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je v kraju Tespije, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in v prostor umestill lokacijo nekdanjega gledališča. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 10 Dec 2019 13:00:00 +0000 Arhitektura antičnega gledališča 16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. O njegovi plesni zapuščini in vplivu na celotno umetnost 20. stoletja bomo v oddaji Oder govorili z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/26/MerceCunningham4538815.mp3 RTVSLO – Ars 1520 clean 16. aprila 1919 se je v državi Washington v Združenih državah Amerike rodil Merce Cunningham, eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, kot naključno gibanje v prostoru in času, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. Cunningham je v svoji dolgoletni plesni karieri ustvaril več kot 150 plesnih koreografij in oblikoval gib za več kot 800 prireditev. O njegovi plesni zapuščini in vplivu na celotno umetnost 20. stoletja bomo v oddaji Oder govorili z dramaturginjo in plesno teoretičarko Andrejo Kopač. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 26 Nov 2019 14:00:00 +0000 Merce Cunningham Potenciali obrobnega komedijskega žanra Oddajo oder tokrat posvečamo obrobnemu odrskemu žanru - stand-up komediji. Gre za popularno komedijsko zvrst, ki morda ne zahteva scensko in tehnično težavnih produkcijskih pogojev, se pa v različnih oblikah pojavlja tako v institucionalnih gledaliških predstavah, televiziji in serijah, zlasti pa v kontekstih popularne kulture. V studio gostimo izkušene stand-up komike Tadeja Toša, Boštjana Gorenca Pižamo in Lucijo Ćirović ter filozofinjo in teoretičarko Jelo Krečič. Foto: IMDb videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/18/Slovenskastand-upkomedija4527509.mp3 RTVSLO – Ars 3400 clean Potenciali obrobnega komedijskega žanra Oddajo oder tokrat posvečamo obrobnemu odrskemu žanru - stand-up komediji. Gre za popularno komedijsko zvrst, ki morda ne zahteva scensko in tehnično težavnih produkcijskih pogojev, se pa v različnih oblikah pojavlja tako v institucionalnih gledaliških predstavah, televiziji in serijah, zlasti pa v kontekstih popularne kulture. V studio gostimo izkušene stand-up komike Tadeja Toša, Boštjana Gorenca Pižamo in Lucijo Ćirović ter filozofinjo in teoretičarko Jelo Krečič. Foto: IMDb https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 19 Nov 2019 14:05:00 +0000 Slovenska stand-up komedija Ena izmed gledaliških predstav, ki je v zadnjem času v gledališče privabila publiko in jo navdušila, je predstava Ali: Strah ti poje dušo, nenazadnje je pred nekaj tedni, ko se je končalo Borštnikovo srečanje, režiser Sebastijan Horvat prejel tudi posebno nagrado žirije za umetniško gesto, poleg tega pa so predstavo ljubljanske Drame, ki je sicer postavljena v zapuščeno industrijsko halo, člani Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, izbrali tudi za najboljšo predstavo v pretekli sezoni. Prestava, ki ruši stereotipe in se loti kopice predsodkov na družbeni in osebni ravni, je sicer nastala kot gledališka adaptacija znamenitega filma Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali. Gosta oddaje Oder sta Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabig Jug, igralca, ki sta za vlogi starejše osamljene vdove in priseljenca iz Maroka, med katerima vzplamtijo močna čustva, tudi prejela nagradi za igro. Pred pogovorom omenjamo še grand prix letošnjega srbskega festivala Bitef. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/12/Strahtipojeduo4517006.mp3 RTVSLO – Ars 2486 clean Ena izmed gledaliških predstav, ki je v zadnjem času v gledališče privabila publiko in jo navdušila, je predstava Ali: Strah ti poje dušo, nenazadnje je pred nekaj tedni, ko se je končalo Borštnikovo srečanje, režiser Sebastijan Horvat prejel tudi posebno nagrado žirije za umetniško gesto, poleg tega pa so predstavo ljubljanske Drame, ki je sicer postavljena v zapuščeno industrijsko halo, člani Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, izbrali tudi za najboljšo predstavo v pretekli sezoni. Prestava, ki ruši stereotipe in se loti kopice predsodkov na družbeni in osebni ravni, je sicer nastala kot gledališka adaptacija znamenitega filma Rainerja Wernerja Fassbinderja Vsi drugi se imenujejo Ali. Gosta oddaje Oder sta Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabig Jug, igralca, ki sta za vlogi starejše osamljene vdove in priseljenca iz Maroka, med katerima vzplamtijo močna čustva, tudi prejela nagradi za igro. Pred pogovorom omenjamo še grand prix letošnjega srbskega festivala Bitef. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 12 Nov 2019 13:05:00 +0000 Strah ti poje dušo V tokratnem Odru bomo ponovili oddajo, ki jo je Petra Tanko pred dobrim letom posnela z ustvarjalci predstave "še ni naslova". Predstava je bila na letošnjem 54. Borštnikovem srečanju razglašena za najboljšo uprizoritev pretekle sezone. O posebnostih predstave, ki traja skoraj 10 ur bodo spregovorili igralci Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabljeni k poslušanju! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/05/Zmagovalnapredstava54.Bortnikovegasreanjaeninaslova4505561.mp3 RTVSLO – Ars 2530 clean V tokratnem Odru bomo ponovili oddajo, ki jo je Petra Tanko pred dobrim letom posnela z ustvarjalci predstave "še ni naslova". Predstava je bila na letošnjem 54. Borštnikovem srečanju razglašena za najboljšo uprizoritev pretekle sezone. O posebnostih predstave, ki traja skoraj 10 ur bodo spregovorili igralci Daša Doberšek, Anja Novak, Daniel Day Škufca in Stane Tomazin. Vabljeni k poslušanju! https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 05 Nov 2019 14:00:00 +0000 Zmagovalna predstava 54. Borštnikovega srečanja "še ni naslova" Likovna dela Mare Kralj, za katera velja, da so nastala »pod patronatom« njenega moža Toneta Kralja, čeprav se je hotela izviti njegovemu ekspresionističnemu vplivu, poznamo zelo slabo, saj so izgubljena, v zasebni lasti, redka pa počivajo v galerijskih depojih. Po bivanju v Parizu se je njen slog nekoliko osamosvojil, saj je postajal barvit, realističen, bolj mehek in topel, kot je bil pred tem. Zvedava umetnica, ki je prehajala od keramike in kiparstva do slikarstva, je moževi senci uhajala tudi s slikanjem na belo svilo z belgijskimi barvnimi svinčniki, najbolj pa je živela za lutkovno gledališče, saj je po letu 1952 likovno zasnovala več kot 230 lutk, številne med njimi je izdelala sama. Zato v oddaji Oder predvsem o njenih marionetah in mimičnih lutkah iz pene in ljubezni do ustvarjenih lutk. Matjaž Loboda je denimo v starih zapisih našel besedilo, ki ga je zapisala Mara o sebi: “Danes se mi zdi, kot da so spomini na začetek dela z lutkami kot prelepe sanje, sanje o neki dobi iskanja najlepšega. Zelo rada slikam, vendar sem po duši in srcu predvsem lutkarica.” Poleg dramaturga in lutkovnega režiserja Matjaža Lobode bodo v oddaji z Univerzo za tretje življenjsko obdobje sodelovale raziskovalke študijskega umetnostnozgodovinskega krožka »Spoznajmo svoje mesto in domovino«, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje: umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak in Mojca Slana. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/29/MaraKralj4496119.mp3 RTVSLO – Ars 3093 clean Likovna dela Mare Kralj, za katera velja, da so nastala »pod patronatom« njenega moža Toneta Kralja, čeprav se je hotela izviti njegovemu ekspresionističnemu vplivu, poznamo zelo slabo, saj so izgubljena, v zasebni lasti, redka pa počivajo v galerijskih depojih. Po bivanju v Parizu se je njen slog nekoliko osamosvojil, saj je postajal barvit, realističen, bolj mehek in topel, kot je bil pred tem. Zvedava umetnica, ki je prehajala od keramike in kiparstva do slikarstva, je moževi senci uhajala tudi s slikanjem na belo svilo z belgijskimi barvnimi svinčniki, najbolj pa je živela za lutkovno gledališče, saj je po letu 1952 likovno zasnovala več kot 230 lutk, številne med njimi je izdelala sama. Zato v oddaji Oder predvsem o njenih marionetah in mimičnih lutkah iz pene in ljubezni do ustvarjenih lutk. Matjaž Loboda je denimo v starih zapisih našel besedilo, ki ga je zapisala Mara o sebi: “Danes se mi zdi, kot da so spomini na začetek dela z lutkami kot prelepe sanje, sanje o neki dobi iskanja najlepšega. Zelo rada slikam, vendar sem po duši in srcu predvsem lutkarica.” Poleg dramaturga in lutkovnega režiserja Matjaža Lobode bodo v oddaji z Univerzo za tretje življenjsko obdobje sodelovale raziskovalke študijskega umetnostnozgodovinskega krožka »Spoznajmo svoje mesto in domovino«, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje: umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak in Mojca Slana. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 29 Oct 2019 13:05:00 +0000 Mara Kralj Slovensko gledališče je profesionalno izredno razvejano ter na visoki ravni, posebej če poleg produkcije institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč upoštevamo še vso scensko umetnost, ki letno nastane na domačih odrih. Dobra priložnost za vpogled v tovrstno ustvarjanje je gotovo festival kot je Borštnikovo srečanje, ki je ta konec tedna prešel v osrednji, tekmovalni del. O izzivih in priložnostih slovenskega odrskega ustvarjanja, bodo v oddaji Oder spregovorili umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, selektor 54. Borštnikovega srečanja Matjaž Zupančič in Nika Bezeljak, mlada režiserka KUD Moment. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/22/54.Bortnikovosreanje4482109.mp3 RTVSLO – Ars 3141 clean Slovensko gledališče je profesionalno izredno razvejano ter na visoki ravni, posebej če poleg produkcije institucionalnih in neinstitucionalnih gledališč upoštevamo še vso scensko umetnost, ki letno nastane na domačih odrih. Dobra priložnost za vpogled v tovrstno ustvarjanje je gotovo festival kot je Borštnikovo srečanje, ki je ta konec tedna prešel v osrednji, tekmovalni del. O izzivih in priložnostih slovenskega odrskega ustvarjanja, bodo v oddaji Oder spregovorili umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak, selektor 54. Borštnikovega srečanja Matjaž Zupančič in Nika Bezeljak, mlada režiserka KUD Moment. Oddajo je pripravila Brigita Mohorič. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 22 Oct 2019 12:55:00 +0000 54. Borštnikovo srečanje Ženski odbor Slovenskega centra PEN je nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja letos podelil avtorici dramskih predlog za multimedijske projekte, režiserki in igralki Nedi Rusjan Bric. V utemeljitvi nagrade je bilo tako zapisano, da Neda Rusjan Bric »s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena«. V oddaji Oder se bomo z njo sprehodili skozi njene avtorske projekte, s katerimi je osvetlila nekatere pozabljene, prezrte ali zanemarjene tematike goriškega prostora. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/15/NedaRusjanBric4471118.mp3 RTVSLO – Ars 2447 clean Ženski odbor Slovenskega centra PEN je nagrado mira za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja letos podelil avtorici dramskih predlog za multimedijske projekte, režiserki in igralki Nedi Rusjan Bric. V utemeljitvi nagrade je bilo tako zapisano, da Neda Rusjan Bric »s svojim poglobljenim in hkrati priljudnim (so)avtorskim delom iz zgodovine tihotapi pomembne (v splošni slovenski zavesti manj poznane ali pozabljene) primorske osebnosti in družbene pojave v slovensko dediščino in tako prek gledaliških in filmskih del postavlja žive opomnike in spomenike državnega pomena«. V oddaji Oder se bomo z njo sprehodili skozi njene avtorske projekte, s katerimi je osvetlila nekatere pozabljene, prezrte ali zanemarjene tematike goriškega prostora. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 15 Oct 2019 14:05:00 +0000 Neda Rusjan Bric Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Na fotografiji: Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) – foto Tone Stojko/Arhiv SNG Drama Ljubljana; Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/01/DuanJovanoviosemdesetletnik4447432.mp3 RTVSLO – Ars 2851 clean Véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović danes praznuje 80. rojstni dan. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj, je ustvaril bogato nesnovno kulturno dediščino. Poleg slovenskih gledališč in Televizije Slovenija, jo hranita tudi Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter Radio Slovenija. Odlomki iz predstav, radijskih iger ter ohranjeni posnetki gledaliških vaj, med katerimi sta teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko izbirali in jih za oddajo izbrali, predstavljajo sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, nagrajenimi z Grumovimi nagradami ter nagradami Borštnikovega srečanja, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović. Na fotografiji: Antigona (prem. 15. 10. 1993 v SNG Drama Ljubljana, rež. Meta Hočevar) – foto Tone Stojko/Arhiv SNG Drama Ljubljana; Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 01 Oct 2019 09:20:00 +0000 Dušan Jovanović – osemdesetletnik V Rimu se je začel 71. festival Prix Italia. Med finalnih sedem iger, ki se v kategoriji radijske igre potegujejo za prestižno glavno nagrado, se je uvrstila tudi igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod po besedilni predlogi hrvaškega dramatika Tomislava Zajca. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili ustvarjalke radijske igre: tonsko mojstrico Sonjo Strenar, glasbeno opremljevalko Darjo Hlavka Godina, dramaturginjo in avtorico radijske priredbe Vilmo Štritof ter režiserko in avtorico zvočnega scenarija Špelo Kravogel, ki so razmišljale o priredbah besedil za radijski medij, načinih organizacije izkušnje in organizacije pomena v radijski igri, načinih poslušanja, ustvarjanju zvočnega reliefa igre in še čem. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/25/Trebabibilopeljatipsanasprehod-oustvarjanjuradijskeigrenominiranezaprestinonagradofestivalaPrixItalia4435878.mp3 RTVSLO – Ars 2610 clean V Rimu se je začel 71. festival Prix Italia. Med finalnih sedem iger, ki se v kategoriji radijske igre potegujejo za prestižno glavno nagrado, se je uvrstila tudi igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod po besedilni predlogi hrvaškega dramatika Tomislava Zajca. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili ustvarjalke radijske igre: tonsko mojstrico Sonjo Strenar, glasbeno opremljevalko Darjo Hlavka Godina, dramaturginjo in avtorico radijske priredbe Vilmo Štritof ter režiserko in avtorico zvočnega scenarija Špelo Kravogel, ki so razmišljale o priredbah besedil za radijski medij, načinih organizacije izkušnje in organizacije pomena v radijski igri, načinih poslušanja, ustvarjanju zvočnega reliefa igre in še čem. https://ars.rtvslo.si/oder/ Wed, 25 Sep 2019 07:50:00 +0000 Treba bi bilo peljati psa na sprehod - o ustvarjanju radijske igre, nominirane za prestižno nagrado festivala Prix Italia Tema današnje oddaje je 100-ta številka Dokumentov Slovenskega gledališkega inštituta (prej muzeja), ki je izšla letos spomladi, v 56. letu izhajanja te publikacije. Dokumenti specialistično obravnavajo slovensko gledališko zgodovino, ki se je z ustanovitvijo, sprva revije, pozneje pa zvečine monografskih publikacij, tudi zares formirala. K pogovoru smo povabili dr. Štefana Vevarja, muzejskega svetnika na Slovenskem gledališkem Inštitutu, ki je izbral tudi tri zanimive odlomke iz besedil, objavljenih v Dokumentih leta 1967. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: naslovnica revije Dokumenti: Sodobno poljsko gledališče, izsek videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/18/Ob100-tiizdajipublikacijeDokumentiSlovenskegagledalikegaintituta4426002.mp3 RTVSLO – Ars 1857 clean Tema današnje oddaje je 100-ta številka Dokumentov Slovenskega gledališkega inštituta (prej muzeja), ki je izšla letos spomladi, v 56. letu izhajanja te publikacije. Dokumenti specialistično obravnavajo slovensko gledališko zgodovino, ki se je z ustanovitvijo, sprva revije, pozneje pa zvečine monografskih publikacij, tudi zares formirala. K pogovoru smo povabili dr. Štefana Vevarja, muzejskega svetnika na Slovenskem gledališkem Inštitutu, ki je izbral tudi tri zanimive odlomke iz besedil, objavljenih v Dokumentih leta 1967. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: naslovnica revije Dokumenti: Sodobno poljsko gledališče, izsek https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 17 Sep 2019 14:35:00 +0000 Ob 100-ti izdaji publikacije Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta Radikalna telesa so povsod, pravijo organizatorji festivala Spider. Od migrantov do prenaseljenosti našega planeta, ki zbujajo vprašanja o tem, kako se teh nezaželjenih teles znebiti, druga tema, povezana z radikalnostjo teles je vprašanje genetskih sprememb in prihodnosti družbe, ki jo bo oblikovalo dejstvo, da si bodo le nekateri ti lahko privoščili, tretji vidik je plesno telo, ki je radikalno v tem, da ima temeljita znanja o inteligenci telesa in iz tega gradi umetniška dela. Posebnost letošnjega festivala je materialna realizacija plesnega podija, ki ni zgolj fizični objekt, temveč nosilec mnogoterih pomenov. V studio smo povabili Mateja Kejžarja, plesalca in koreografa, umetniškega vodjo festivala Spider, ki je o tem nekaj misli povedal že na novinarski konferenci, danes pa bo svoje misli še razvil in podkrepil z razlago tém, ki ga v umetniškem ustvarjanju zanimajo. fotografija iz predstave Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, foto: Anna Van Waeg videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/11/FestivalSpider20194418233.mp3 RTVSLO – Ars 1894 clean Radikalna telesa so povsod, pravijo organizatorji festivala Spider. Od migrantov do prenaseljenosti našega planeta, ki zbujajo vprašanja o tem, kako se teh nezaželjenih teles znebiti, druga tema, povezana z radikalnostjo teles je vprašanje genetskih sprememb in prihodnosti družbe, ki jo bo oblikovalo dejstvo, da si bodo le nekateri ti lahko privoščili, tretji vidik je plesno telo, ki je radikalno v tem, da ima temeljita znanja o inteligenci telesa in iz tega gradi umetniška dela. Posebnost letošnjega festivala je materialna realizacija plesnega podija, ki ni zgolj fizični objekt, temveč nosilec mnogoterih pomenov. V studio smo povabili Mateja Kejžarja, plesalca in koreografa, umetniškega vodjo festivala Spider, ki je o tem nekaj misli povedal že na novinarski konferenci, danes pa bo svoje misli še razvil in podkrepil z razlago tém, ki ga v umetniškem ustvarjanju zanimajo. fotografija iz predstave Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, foto: Anna Van Waeg https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 10 Sep 2019 12:35:00 +0000 Festival Spider 2019 Umetnica Samira Kentrić je nedavno v tandemu Eclips na festivalu Mladi levi predstavila problematiko prebežnikov in ljudi, ki na naseljene prostore pridejo drugi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/03/MonstrumNostrum4407955.mp3 RTVSLO – Ars 2102 clean Umetnica Samira Kentrić je nedavno v tandemu Eclips na festivalu Mladi levi predstavila problematiko prebežnikov in ljudi, ki na naseljene prostore pridejo drugi. https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 03 Sep 2019 12:05:00 +0000 Monstrum Nostrum V današnji oddaji nadaljujemo z deljenjem vtisov in misli, ki smo jih v pogovorih z igralci posneli po predstavah, ki so gostovale na 6. Drama Festivalu. Z igralkama Jeleno Šestović in Jeleno Laban smo se pogovarjali o predstavi Kapital, ki jo je uprizoril ansambel Kraljevskega gledališča Zetski dom iz Cetinja v Črni gori, pod režijskim vodstvom Andraša Urbana, o predstavi Šest oseb išče avtorja, ki jo je v zagrebškem Satiričnem gledališču Kerempuh režiral Oliver Frljić, pa smo se pogovarjali z igralcem Jerkom Marčićem. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Kapital, vir: http://montenegrina.net videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/12/DramaFestival2.del4382587.mp3 RTVSLO – Ars 2004 clean V današnji oddaji nadaljujemo z deljenjem vtisov in misli, ki smo jih v pogovorih z igralci posneli po predstavah, ki so gostovale na 6. Drama Festivalu. Z igralkama Jeleno Šestović in Jeleno Laban smo se pogovarjali o predstavi Kapital, ki jo je uprizoril ansambel Kraljevskega gledališča Zetski dom iz Cetinja v Črni gori, pod režijskim vodstvom Andraša Urbana, o predstavi Šest oseb išče avtorja, ki jo je v zagrebškem Satiričnem gledališču Kerempuh režiral Oliver Frljić, pa smo se pogovarjali z igralcem Jerkom Marčićem. Vabimo vas k poslušanju! foto: iz predstave Kapital, vir: http://montenegrina.net https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 27 Aug 2019 14:35:00 +0000 Drama Festival, 2.del Pogovor o glasbi za gledališče, ki jo soustvarjata Jelena Ždrale in Nino de Gleria. vir foto: https://photos.allaboutjazz.com videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/19/JELENADRALEINNINODEGLERIA4429629.mp3 RTVSLO – Ars 2250 clean Pogovor o glasbi za gledališče, ki jo soustvarjata Jelena Ždrale in Nino de Gleria. vir foto: https://photos.allaboutjazz.com https://ars.rtvslo.si/oder/ Wed, 21 Aug 2019 12:35:00 +0000 JELENA ŽDRALE IN NINO DE GLERIA Pred začetkom nove gledališke sezone se bomo posvetili 6. Drama Festivalu, ki je minulo sezono ljubljanske Drame sklenil. Na festivalu smo si ogledali nekaj predstav in o njih poklepetali z ustvarjalci, pogovore pa vam bomo predstavili v današnji in prihodnji oddaji. Otvoritvena predstava Michelangelo, po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, besedilo sta priredila režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis, je bila premierno uprizorjena v okviru lanskih Dubrovniških poletnih iger, v opuščenem samostanu na otoku Lokrumu. Nastala je v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča Ivan pl. Zajc z Reke. Več o njej v nadaljevanju, pozneje pa prisluhnite tudi pogovoru o predstavi Gostišče Eden, ki jo je v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM), režiral Arpad Schilling. O njej smo se pogovarjali z igralcem Zoranom Čubrilom. Vabimo vas k poslušanju! foto: Marko Ercegović, HNK Ivan pl. Zajc, Reka, izsek videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/13/DramaFestival1.del4383371.mp3 RTVSLO – Ars 1663 clean Pred začetkom nove gledališke sezone se bomo posvetili 6. Drama Festivalu, ki je minulo sezono ljubljanske Drame sklenil. Na festivalu smo si ogledali nekaj predstav in o njih poklepetali z ustvarjalci, pogovore pa vam bomo predstavili v današnji in prihodnji oddaji. Otvoritvena predstava Michelangelo, po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, besedilo sta priredila režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis, je bila premierno uprizorjena v okviru lanskih Dubrovniških poletnih iger, v opuščenem samostanu na otoku Lokrumu. Nastala je v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča Ivan pl. Zajc z Reke. Več o njej v nadaljevanju, pozneje pa prisluhnite tudi pogovoru o predstavi Gostišče Eden, ki jo je v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM), režiral Arpad Schilling. O njej smo se pogovarjali z igralcem Zoranom Čubrilom. Vabimo vas k poslušanju! foto: Marko Ercegović, HNK Ivan pl. Zajc, Reka, izsek https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 20 Aug 2019 14:35:00 +0000 Drama Festival 1. del Fronta, festival sodobnega plesa, bo konec avgusta v Murski Soboti potekal že štirinajstič. O tem, kako je od središča tovrstne produkcije odmaknjeno urbano okolje zaživelo s festivalom, ki v mesto vsako leto pripelje izbor visoko-kakovostnih sodobnoplesnih predstav iz vse Evrope, pa ne zgolj v gledališče Park, temveč zasede tudi druga notranja in zunanja prizorišča, ulice in trge, smo se pogovarjali s Stankom Polajnerjem, zvestim gledalcem in aktivnim udeležencem v pogovorih z umetniki, ki festival spremlja od vsega začetka ter z Matjažem Faričem, plesalcem in koreografom ter umetniškim vodjem in direktorjem festivala. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.flota.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/07/FrontafestivalsodobnegaplesavMurskiSoboti4377696.mp3 RTVSLO – Ars 2011 clean Fronta, festival sodobnega plesa, bo konec avgusta v Murski Soboti potekal že štirinajstič. O tem, kako je od središča tovrstne produkcije odmaknjeno urbano okolje zaživelo s festivalom, ki v mesto vsako leto pripelje izbor visoko-kakovostnih sodobnoplesnih predstav iz vse Evrope, pa ne zgolj v gledališče Park, temveč zasede tudi druga notranja in zunanja prizorišča, ulice in trge, smo se pogovarjali s Stankom Polajnerjem, zvestim gledalcem in aktivnim udeležencem v pogovorih z umetniki, ki festival spremlja od vsega začetka ter z Matjažem Faričem, plesalcem in koreografom ter umetniškim vodjem in direktorjem festivala. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.flota.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 13 Aug 2019 13:05:00 +0000 Fronta, festival sodobnega plesa v Murski Soboti Žiga Lebar je lutkovni tehnolog, ki lutke za gledališče in film izdeluje že skoraj tri desetletja let in je eden najbolj priznanih in kot strokovni sodelavec iskanih lutkovnih tehnologov pri nas. Svojo pot je začel v zgodnjih 90ih letih in je do danes soustvaril približno 70 lutkovnih, gledaliških, opernih in baletnih predstav, razstav, zadnje desetletje pa njegovo delo zaznamuje tudi vstop na področje animiranega filma. Sodeloval je pri predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Slovenskega mladinskega gledališča, gledališča KONJ, SNG Nova Gorica, SNG Celje, Opere in baleta Ljubljana, Gledališča Koper, gledališča LABIRINT, gledališča Glej, Plesnega teatra Ljubljana, Pandur theaters, lutkovne skupine UŠ, lutkovne skupine Koruzno zrno, Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ter pri animiranih filmih Zavoda No History, produkcijskega studia ZVVIKS in Bonobo studia s Hrvaške. predstave in filmi so prejeli mnoge nagrade, četudi je tehnologija lutkovnega snovanja večkrat prezrta ali odmaknjena. foto: osebni arhiv videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive04/2018/03/05/Iztaknesmosnovikot.lutkePogovorzigomLebarjem3758351.mp3 RTVSLO – Ars 3005 clean Žiga Lebar je lutkovni tehnolog, ki lutke za gledališče in film izdeluje že skoraj tri desetletja let in je eden najbolj priznanih in kot strokovni sodelavec iskanih lutkovnih tehnologov pri nas. Svojo pot je začel v zgodnjih 90ih letih in je do danes soustvaril približno 70 lutkovnih, gledaliških, opernih in baletnih predstav, razstav, zadnje desetletje pa njegovo delo zaznamuje tudi vstop na področje animiranega filma. Sodeloval je pri predstavah Lutkovnega gledališča Ljubljana, Lutkovnega gledališča Maribor, Slovenskega mladinskega gledališča, gledališča KONJ, SNG Nova Gorica, SNG Celje, Opere in baleta Ljubljana, Gledališča Koper, gledališča LABIRINT, gledališča Glej, Plesnega teatra Ljubljana, Pandur theaters, lutkovne skupine UŠ, lutkovne skupine Koruzno zrno, Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, ter pri animiranih filmih Zavoda No History, produkcijskega studia ZVVIKS in Bonobo studia s Hrvaške. predstave in filmi so prejeli mnoge nagrade, četudi je tehnologija lutkovnega snovanja večkrat prezrta ali odmaknjena. foto: osebni arhiv https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 06 Aug 2019 14:00:00 +0000 Iz takšne smo snovi kot... lutke! Pogovor z Žigom Lebarjem Duo Silence je doma in v tujini znana glasbena zasedba, ki že več kot dve desetletji ustvarja glasbo za gledališče, velik opus sta avtorja ustvarila s Tomažem Pandurjem, sta tudi stalna sodelavca Matjaža Pograjca, Aleksandra Popovskega in drugih, njuna scenska glasba sega tudi na področje filma. Duo Silence sodeluje tudi z drugimi glasbenimi zasedbami, najbolj odmevno je njuno sodelovanje s skupino Laibach, Benko in Hladnik pa ustvarjata tudi avtorsko glasbo, ki jo predstavljata na koncertih ter studijskih izdajah albumov. Vabimo vas k poslušanju pogovora z Borisom Benkom in Primožem Hladnikom, v katerem se bomo posvetili izbranim predstavam in drugim dogodkom na njuni umetniški poti. foto: Aljoša Rebolj videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/15/DuoSilencepogovor4357827.mp3 RTVSLO – Ars 2708 clean Duo Silence je doma in v tujini znana glasbena zasedba, ki že več kot dve desetletji ustvarja glasbo za gledališče, velik opus sta avtorja ustvarila s Tomažem Pandurjem, sta tudi stalna sodelavca Matjaža Pograjca, Aleksandra Popovskega in drugih, njuna scenska glasba sega tudi na področje filma. Duo Silence sodeluje tudi z drugimi glasbenimi zasedbami, najbolj odmevno je njuno sodelovanje s skupino Laibach, Benko in Hladnik pa ustvarjata tudi avtorsko glasbo, ki jo predstavljata na koncertih ter studijskih izdajah albumov. Vabimo vas k poslušanju pogovora z Borisom Benkom in Primožem Hladnikom, v katerem se bomo posvetili izbranim predstavam in drugim dogodkom na njuni umetniški poti. foto: Aljoša Rebolj https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 23 Jul 2019 12:35:00 +0000 Duo Silence, pogovor Duo Silence je doma in v tujini znana glasbena zasedba, ki že več kot dve desetletji ustvarja glasbo za gledališče, sodeluje z drugimi zasedbami, najbolj odmevno je njuno sodelovanje s skupino Laibach, Benko in Hladnik pa ustvarjata tudi avtorsko glasbo, ki jo predstavljata na koncertih ter studijskih izdajah albumov. Vabimo vas k poslušanju glasbe Dua Silence, prihodnji teden pa k poslušanju pogovora z Borisom Benkom in Primožem Hladnikom, v katerem se bomo posvetili izbranim predstavam in drugim dogodkom na njuni umetniški poti. iz predstave Črni petek (koreografija, režija, ples Branko Potočan), foto Vukašin Šobot, savus.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/08/01/DuoSilenceglasba4372036.mp3 RTVSLO – Ars 1793 clean Duo Silence je doma in v tujini znana glasbena zasedba, ki že več kot dve desetletji ustvarja glasbo za gledališče, sodeluje z drugimi zasedbami, najbolj odmevno je njuno sodelovanje s skupino Laibach, Benko in Hladnik pa ustvarjata tudi avtorsko glasbo, ki jo predstavljata na koncertih ter studijskih izdajah albumov. Vabimo vas k poslušanju glasbe Dua Silence, prihodnji teden pa k poslušanju pogovora z Borisom Benkom in Primožem Hladnikom, v katerem se bomo posvetili izbranim predstavam in drugim dogodkom na njuni umetniški poti. iz predstave Črni petek (koreografija, režija, ples Branko Potočan), foto Vukašin Šobot, savus.si https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 16 Jul 2019 14:05:00 +0000 Duo Silence, izbor gledališke in druge glasbe zadnjega desetletja V današnjem Odru nadaljujemo in sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo prihodnjo sezono v slovenskih gledaliških inštitucijah. Danes predstavljamo dve lutkovni gledališči, to sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Pixabay videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/07/06/LGMinLGL201920204348770.mp3 RTVSLO – Ars 1356 clean V današnjem Odru nadaljujemo in sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo prihodnjo sezono v slovenskih gledaliških inštitucijah. Danes predstavljamo dve lutkovni gledališči, to sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Pixabay https://ars.rtvslo.si/oder/ Tue, 09 Jul 2019 12:35:00 +0000 LGM in LGL 2019/2020 RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. sl Tue, 20 Jul 2021 12:35:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/oder/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 20 Jul 2021 12:35:00 +0000 Oder