<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/oder.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Arts</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča. </description>
      <image>
        <link>https://ars.rtvslo.si/oder/</link>
        <title>Oder</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104167/podcast_naslovnice_1400x1400_oder.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike.

Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: 
- Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo
- Lina Akif: Hudič babi brusi jezik
- Matjaž Zupančič: Orkan
- Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu
- Katarina Morano: Zakaj sva se ločila

Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.</description>
        <enclosure length="88695552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/NagradaRA_SLO_LJT_9066672_19841817.mp3"></enclosure>
        <guid>175211533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2771</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike.

Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: 
- Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo
- Lina Akif: Hudič babi brusi jezik
- Matjaž Zupančič: Orkan
- Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu
- Katarina Morano: Zakaj sva se ločila

Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211533</link>
        <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 13:30:58 +0000</pubDate>
        <title>Nagrada Slavka Gruma 2026: Pogovor z nominirankami in nominiranci</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teku je 56. festival Teden slovenske drame. Od leta 2012 na festivalu poleg že dlje uveljavljene nagrade Slavka Gruma podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je strokovni svet Prešernovega gledališča Kranj - v duhu letošnje obletnice - preimenoval v nagrado Zofke Kveder.

Strokovna žirija (v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut) je za nagrado Zofke Kveder nominirala tri besedila: 
- Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi
- Samo Podkrajšek: Pasja procesija
- Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu

Z mladimi avtoricama in avtorjem smo se v oddaji pogovarjali o njihovih besedilih ter razmišljali o njihovih dramskih poetikah.
</description>
        <enclosure length="83276544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/23/NagradaRA_SLO_LJT_8847423_19605731.mp3"></enclosure>
        <guid>175208556</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2602</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teku je 56. festival Teden slovenske drame. Od leta 2012 na festivalu poleg že dlje uveljavljene nagrade Slavka Gruma podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika, ki jo je strokovni svet Prešernovega gledališča Kranj - v duhu letošnje obletnice - preimenoval v nagrado Zofke Kveder.

Strokovna žirija (v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut) je za nagrado Zofke Kveder nominirala tri besedila: 
- Maruša Freya Voglar: Fižol cveti pozimi
- Samo Podkrajšek: Pasja procesija
- Iva Š. Slosar: Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu

Z mladimi avtoricama in avtorjem smo se v oddaji pogovarjali o njihovih besedilih ter razmišljali o njihovih dramskih poetikah.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208556</link>
        <pubDate> Tue, 31 Mar 2026 13:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Nagrada Zofke Kveder 2026: pogovor z nominirankama in nominirancem</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila&quot;, med drugim beremo v spremnem besedilu. Predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je kolektiv Beton Ltd. premierno uprizoril v jeseni leta 2013 in jo z velikim uspehom uprizarja še danes. Več pa v pogovoru s člani kolektiva, Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Brankom Jordanom. Vabimo vas k poslušanju!

</description>
        <enclosure length="106231296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/24/BetonLtRA_SLO_LJT_8854953_19614456.mp3"></enclosure>
        <guid>175208731</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3319</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila&quot;, med drugim beremo v spremnem besedilu. Predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je kolektiv Beton Ltd. premierno uprizoril v jeseni leta 2013 in jo z velikim uspehom uprizarja še danes. Več pa v pogovoru s člani kolektiva, Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Brankom Jordanom. Vabimo vas k poslušanju!

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175208731</link>
        <pubDate> Tue, 24 Mar 2026 13:05:16 +0000</pubDate>
        <title>Beton Ltd., od gledališča absurda k avtorskemu gledališču</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="97897728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/17/MladenDRA_SLO_LJT_8764694_19512764.mp3"></enclosure>
        <guid>175206786</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3059</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206786</link>
        <pubDate> Tue, 17 Mar 2026 13:04:08 +0000</pubDate>
        <title>Mladen Dolar: »Bertolt Brecht je bil človek nasprotij, ki je v najhujših časih evropske zgodovine znal najti odprtje za pogum in zaupanje.«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="84152832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/SkupniRA_SLO_LJT_8677724_19413360.mp3"></enclosure>
        <guid>175204935</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204935</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 10:15:20 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Skupni imenovalec izbranih predstav je pojem odgovornosti.&quot; Zala Dobovšek, selektorica predstav na 56. Tednu slovenske drame</title>
      </item>
      <item>
        <description>Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. 
Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.  
</description>
        <enclosure length="97022208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/02/ProstorRA_SLO_LJT_8577912_19297665.mp3"></enclosure>
        <guid>175202854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3031</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. 
Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202854</link>
        <pubDate> Tue, 03 Mar 2026 13:05:11 +0000</pubDate>
        <title>»Prostor je zame odločilen soigralec.« Andreja Rauch Podrzavnik  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Po premieri Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, se posvečamo zaodrju gledališča Roberta Wilsona, svetovno priznanega režiserja in avtorja te uprizoritve. Umetnik se je lani poleti poslovil, uprizoritev so do končne realizacije pripeljali njegovi dolgoletni sodelavci in sodelavke. Z njimi ter z dramaturginjo Tatjano Ažman in režiserjem in scenografom Dorianom Šilcem Petkom bomo spregovorili o načinih in procesih dela Roberta Wilsona. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="101914368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/ZaodrjeRA_SLO_LJT_8511965_19221999.mp3"></enclosure>
        <guid>175201277</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3184</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po premieri Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, se posvečamo zaodrju gledališča Roberta Wilsona, svetovno priznanega režiserja in avtorja te uprizoritve. Umetnik se je lani poleti poslovil, uprizoritev so do končne realizacije pripeljali njegovi dolgoletni sodelavci in sodelavke. Z njimi ter z dramaturginjo Tatjano Ažman in režiserjem in scenografom Dorianom Šilcem Petkom bomo spregovorili o načinih in procesih dela Roberta Wilsona. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201277</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 12:36:52 +0000</pubDate>
        <title>Zaodrje v gledališču Roberta Wilsona, Po premieri Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v SNG Opera in balet Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji se pogovarjamo z ustvarjalkami gledališkega diptiha Prva beseda je mama in Vranica, ki je premiero doživel lani na odru Male drame SNG Drama Ljubljana. Avtorica besedila Prva beseda je mama je dramatičarka in dramaturginja Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek je avtorica besedila Vranica, na odru ju je spojila Brina Klampfer Merčnik. Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="74698752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/16/BrinaKlRA_SLO_LJT_8420656_19117943.mp3"></enclosure>
        <guid>175199092</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2334</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji se pogovarjamo z ustvarjalkami gledališkega diptiha Prva beseda je mama in Vranica, ki je premiero doživel lani na odru Male drame SNG Drama Ljubljana. Avtorica besedila Prva beseda je mama je dramatičarka in dramaturginja Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek je avtorica besedila Vranica, na odru ju je spojila Brina Klampfer Merčnik. Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199092</link>
        <pubDate> Mon, 16 Feb 2026 13:51:05 +0000</pubDate>
        <title>Brina Klampfer Merčnik, Tjaša Mislej in Pia Vatovec Dirnbek: Dramski liki ne smejo biti trobila za avtoričina lastna prepričanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tomaž Grom je instrumentalist in skladatelj, zvočni in filmski umetnik, iniciator in organizator različnih pobud na področju sodobne in improvizirane glasbe. »Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti,« med drugim beremo v njegovem življenjepisu. Že ves svoj ustvarjalni opus posveča tudi sodelovanjem z gledališkimi in sodobnoplesnimi umetniki umetnicami. Tudi na programu Ars smo se s Tomažem Gromom že večkrat srečali in v poslušanje tokrat ponujamo srečanje, ki se je dogodilo julija leta 2009 in zatorej predstavlja umetnikovo zgodnje obdobje ustvarjanja. </description>
        <enclosure length="72238848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/ZgodnjeRA_SLO_LJT_8346496_19035675.mp3"></enclosure>
        <guid>175197435</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2257</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tomaž Grom je instrumentalist in skladatelj, zvočni in filmski umetnik, iniciator in organizator različnih pobud na področju sodobne in improvizirane glasbe. »Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti,« med drugim beremo v njegovem življenjepisu. Že ves svoj ustvarjalni opus posveča tudi sodelovanjem z gledališkimi in sodobnoplesnimi umetniki umetnicami. Tudi na programu Ars smo se s Tomažem Gromom že večkrat srečali in v poslušanje tokrat ponujamo srečanje, ki se je dogodilo julija leta 2009 in zatorej predstavlja umetnikovo zgodnje obdobje ustvarjanja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197435</link>
        <pubDate> Mon, 09 Feb 2026 14:29:31 +0000</pubDate>
        <title>Zgodnje ustvarjalno obdobje Tomaža Groma</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="56710656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/30/OdramatRA_SLO_LJT_8228222_18901537.mp3"></enclosure>
        <guid>175194567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1772</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194567</link>
        <pubDate> Tue, 03 Feb 2026 14:12:43 +0000</pubDate>
        <title>O dramatiki Zofke Kveder z dr. Matejo Pezdirc Bartol: Političnost njenih besedil se skriva v spopadu z družbenimi normami tistega časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bor Ravbar je mlad  gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="77289984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/26/BorRavbRA_SLO_LJT_8171408_18838059.mp3"></enclosure>
        <guid>175193382</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2415</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bor Ravbar je mlad  gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193382</link>
        <pubDate> Mon, 26 Jan 2026 15:35:30 +0000</pubDate>
        <title>Bor Ravbar: »Gledališče ima moč širjenja idej«</title>
      </item>
      <item>
        <description>O delu režiserja Bojana Stupice, ki je bil najprej in potem ves čas tudi scenograf, reformator in graditelj uprizoritvenih prostorov, pa tudi igralec, smo besedilo akademika Dušana Moravca, ki je Stupičevo delo v slovenskih gledališčih od zgodnjih 30. do sredine 60. let prejšnjega stoletja teatrološko in zgodovinsko obdelal,  poslušali že v prejšnji oddaji; v njej spoznamo Stupičeve začetke v mariborski Drami, po krajši odsotnosti in angažmaju v Skopju, se je v mariborsko Dramo vrnil, kmalu po začetnem uspehu, pa so mu angažma ponudili v ljubljanski Drami. Drugi del besedila, ki ga je Moravec objavil v Dokumentih Slovenskega gledališkega muzeja, v 17. zvezku zbirke leta 1971, se še osredotoča na to obdobje, na sezoni 1935/36 in 1936/37, pred Stupičevim ponovnim odhodom iz Ljubljane, tokrat v Beograd. Če na hitro osvežimo ugotovitve iz prvega dela, ponovimo besede, objavljene v Akademskem glasu: »Kot inscenator je napovedal Stupica našemu teatru radikalno lekcijo, pometal je z odra vse zaprašeno platno, ki naj bi predstavljalo les, kamen in še dišeče rože po vrhu in je za desko dal na oder desko, za brezo brezo.« Poleg scenskih novosti, ki jih je v slovensko gledališče in posebej v ljubljansko Dramo prinesel Bojan Stupica, je njegovo ljubljansko obdobje pomembno tudi zaradi uprizoritev komedij ruskih avtorjev, ki so bile večinsko zastopane v njegovem režijskem delu in, z besedami Dušana Moravca: »nov Stupičev do skrajne mere poenostavljen način igranja ali igriva teatralika«. Vabimo vas k poslušanju!</description>
        <enclosure length="67260672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/BiljeRA_SLO_LJT_8606247_19330624.mp3"></enclosure>
        <guid>175203427</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2101</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O delu režiserja Bojana Stupice, ki je bil najprej in potem ves čas tudi scenograf, reformator in graditelj uprizoritvenih prostorov, pa tudi igralec, smo besedilo akademika Dušana Moravca, ki je Stupičevo delo v slovenskih gledališčih od zgodnjih 30. do sredine 60. let prejšnjega stoletja teatrološko in zgodovinsko obdelal,  poslušali že v prejšnji oddaji; v njej spoznamo Stupičeve začetke v mariborski Drami, po krajši odsotnosti in angažmaju v Skopju, se je v mariborsko Dramo vrnil, kmalu po začetnem uspehu, pa so mu angažma ponudili v ljubljanski Drami. Drugi del besedila, ki ga je Moravec objavil v Dokumentih Slovenskega gledališkega muzeja, v 17. zvezku zbirke leta 1971, se še osredotoča na to obdobje, na sezoni 1935/36 in 1936/37, pred Stupičevim ponovnim odhodom iz Ljubljane, tokrat v Beograd. Če na hitro osvežimo ugotovitve iz prvega dela, ponovimo besede, objavljene v Akademskem glasu: »Kot inscenator je napovedal Stupica našemu teatru radikalno lekcijo, pometal je z odra vse zaprašeno platno, ki naj bi predstavljalo les, kamen in še dišeče rože po vrhu in je za desko dal na oder desko, za brezo brezo.« Poleg scenskih novosti, ki jih je v slovensko gledališče in posebej v ljubljansko Dramo prinesel Bojan Stupica, je njegovo ljubljansko obdobje pomembno tudi zaradi uprizoritev komedij ruskih avtorjev, ki so bile večinsko zastopane v njegovem režijskem delu in, z besedami Dušana Moravca: »nov Stupičev do skrajne mere poenostavljen način igranja ali igriva teatralika«. Vabimo vas k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203427</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 12:58:00 +0000</pubDate>
        <title>»Bil je prepričan, da se v gledališču, ne v življenjskem, temveč v umetniškem merilu, »tarejo stvari tega sveta.« Dušan Moravec o delu Bojana Stupice v slovenskih gledališčih, 2. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost  in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="89209344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/SfanatRA_SLO_LJT_8032759_18679216.mp3"></enclosure>
        <guid>175189897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2787</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost  in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189897</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 11:42:18 +0000</pubDate>
        <title>&quot;S fanatizmom, z življenjskostjo in radoživostjo nabit ustvarjalni proces&quot;. O delu Bojana Stupice v slovenskem gledališču od 30. do 60 . let minulega stoletja, 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost.

V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.</description>
        <enclosure length="52358400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/TatjanaRA_SLO_LJT_7801340_18419476.mp3"></enclosure>
        <guid>175183409</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1636</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost.

V drugem delu oddaje smo se posvetili njenemu unikatnemu delovanju na področju kulturne diplomacije izven slovenskih in evropskih meja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183409</link>
        <pubDate> Tue, 06 Jan 2026 14:00:12 +0000</pubDate>
        <title>Tatjana Ažman: Moj cilj je odkrivati sive lise in jih osvetliti, poglobiti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost.

V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in  delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.</description>
        <enclosure length="46914816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/TatjanaRA_SLO_LJT_7801338_18419474.mp3"></enclosure>
        <guid>175183407</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1466</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost.

V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in  delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183407</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 14:00:27 +0000</pubDate>
        <title>Tatjana Ažman: Tudi danes velika operna dela so bila v svojem času sodobna in nova</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
</description>
        <enclosure length="46489344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/22/75letSRA_SLO_LJT_7843742_18466579.mp3"></enclosure>
        <guid>175184580</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1452</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184580</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>75 let Slovenskega ljudskega gledališča Celje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! 

foto: Miha Fras, lgl.si, izsek</description>
        <enclosure length="67566336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/TransporRA_SLO_LJT_7770322_18384549.mp3"></enclosure>
        <guid>175182604</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2111</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! 

foto: Miha Fras, lgl.si, izsek</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182604</link>
        <pubDate> Mon, 15 Dec 2025 12:21:26 +0000</pubDate>
        <title>Transport, lutkovni svetovi, ki motrijo sodobni svet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! 


fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography </description>
        <enclosure length="50320896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/SNGNovaRA_SLO_LJT_7701468_18307375.mp3"></enclosure>
        <guid>175180965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! 


fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180965</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 13:05:08 +0000</pubDate>
        <title>SNG Nova Gorica v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture GO! 2025</title>
      </item>
      <item>
        <description>Olja Grubić je kostumografinja, scenografinja, vizualna umetnica in performerka, ki je iz konceptualizacije prostora diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani (AVA). Njen primarni medij je sicer risba, vendar jo pogosto povezuje z mediji, kot so video, fotografija, instalacija in performans. Z umetnico smo govorili o osnovnih pogojih bivanja, goloti in hrani, temah, ki jih Olja Grubić izraža v svojem najnovejšem ciklu Extima. Vabljeni k poslušanju!

na fotografiji: Extima#4: Življenjski prostor, foto: Marcandrea, vir: bunker.si</description>
        <enclosure length="48443904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/01/OljaGruRA_SLO_LJT_7620677_18215731.mp3"></enclosure>
        <guid>175179000</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Olja Grubić je kostumografinja, scenografinja, vizualna umetnica in performerka, ki je iz konceptualizacije prostora diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani (AVA). Njen primarni medij je sicer risba, vendar jo pogosto povezuje z mediji, kot so video, fotografija, instalacija in performans. Z umetnico smo govorili o osnovnih pogojih bivanja, goloti in hrani, temah, ki jih Olja Grubić izraža v svojem najnovejšem ciklu Extima. Vabljeni k poslušanju!

na fotografiji: Extima#4: Življenjski prostor, foto: Marcandrea, vir: bunker.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179000</link>
        <pubDate> Mon, 01 Dec 2025 13:05:49 +0000</pubDate>
        <title>Olja Grubić, umetnica na spolzkem terenu političnega performansa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Režiserka Živa Bizovičar in dramaturg Nik Žnidaršič sta mlad gledališki tandem. Nase sta opozorila v času študija že kot posameznika, skupaj pa sta ustvarila odmevne in nagrajene predstave, kot so: Žene v testu, Juriš in Boško in Admira. Njuna zadnja premiera je bila že septembra v Prešernovem gledališču Kranj v koprodukciji z Mestom žensk. Nastala je po romanu v slovenščino doslej še neprevedene ameriške avtorice Kathy Acker z naslovom don Kihot, ki je bila sen. Predstava je v marsičem nenavadna, predvsem preseneča dejstvo, da sta segla po delu ameriške punk pesnice, pisateljice,  eksperimentatorke in performerke, najbolj dejavne v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
</description>
        <enclosure length="78910464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/ivaBizRA_SLO_LJT_7553725_18140328.mp3"></enclosure>
        <guid>175177274</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Režiserka Živa Bizovičar in dramaturg Nik Žnidaršič sta mlad gledališki tandem. Nase sta opozorila v času študija že kot posameznika, skupaj pa sta ustvarila odmevne in nagrajene predstave, kot so: Žene v testu, Juriš in Boško in Admira. Njuna zadnja premiera je bila že septembra v Prešernovem gledališču Kranj v koprodukciji z Mestom žensk. Nastala je po romanu v slovenščino doslej še neprevedene ameriške avtorice Kathy Acker z naslovom don Kihot, ki je bila sen. Predstava je v marsičem nenavadna, predvsem preseneča dejstvo, da sta segla po delu ameriške punk pesnice, pisateljice,  eksperimentatorke in performerke, najbolj dejavne v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177274</link>
        <pubDate> Mon, 24 Nov 2025 13:03:00 +0000</pubDate>
        <title>Živa Bizovičar: Kot režiserka rabim nove izzive za svoj razvoj«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Barbara Kapelj se že od zgodnjih let posveča raziskovanju ženskih pisav, pozneje svoje zanimanje razširi na raziskovanje ženskih vprašanj v obsegu umetnic, intelektualk, delavk, ženskega življenja v družbi danes in v preteklosti. Svoj avtorski opus udejanja predvsem v uprizoritvenih umetnostih, njene predstave in druge performativne oblike že več kot dve desetletji sooblikujejo slovenski gledališki in širše kulturni prostor. Po tem, ko je v oddaji prejšnji teden spregovorila o svojih prebojnih začetkih in nadalje o sodelovanju z vrsto slovenskih in tujih umetnic različnih generacij, o različnih intervencijah in perfomansih v javnem prostoru, se pogovor nadaljujeva s pripovedjo o projektu Hodim za tabo in gledam te, v nadaljevanju pa vas vabimo k poslušanju razkošja zgodb Barbare Kapelj o delavkah v kamnolomih, Lili Novy, sodelovanju s Simono Semenič, staranju in še čem. 

performans Kamnolomke, foto: Gabriele Fuso</description>
        <enclosure length="72982272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/ZnakdRA_SLO_LJT_7471681_18047426.mp3"></enclosure>
        <guid>175175225</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2280</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Barbara Kapelj se že od zgodnjih let posveča raziskovanju ženskih pisav, pozneje svoje zanimanje razširi na raziskovanje ženskih vprašanj v obsegu umetnic, intelektualk, delavk, ženskega življenja v družbi danes in v preteklosti. Svoj avtorski opus udejanja predvsem v uprizoritvenih umetnostih, njene predstave in druge performativne oblike že več kot dve desetletji sooblikujejo slovenski gledališki in širše kulturni prostor. Po tem, ko je v oddaji prejšnji teden spregovorila o svojih prebojnih začetkih in nadalje o sodelovanju z vrsto slovenskih in tujih umetnic različnih generacij, o različnih intervencijah in perfomansih v javnem prostoru, se pogovor nadaljujeva s pripovedjo o projektu Hodim za tabo in gledam te, v nadaljevanju pa vas vabimo k poslušanju razkošja zgodb Barbare Kapelj o delavkah v kamnolomih, Lili Novy, sodelovanju s Simono Semenič, staranju in še čem. 

performans Kamnolomke, foto: Gabriele Fuso</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175225</link>
        <pubDate> Mon, 17 Nov 2025 11:50:52 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Znak, da sva dosegli Lilijino dušo;&quot; gledališki opus Barbare Kapelj, 2. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Ne bi rekla, da ima umetnica mati manj skrbi, ko so otroci starejši, ampak vseeno se je lažje dogovarjati za svoj čas, čas za umetniško ustvarjanje.« 
Tako pravi Barbara Kapelj, ki je slovenski uprizoritveni prostor v zadnjih desetletjih močno zaznamovala z nekaterimi ključnimi uprizoritvami in dogodki družbeno kritičnega in feminističnega značaja, s katerimi je odstrla spregledane, odrinjene in nevidne zgodovinske perspektive življenj žensk – tako tistih, ki so delovale znotraj umetniških sfer kot tudi tistih z obrobja. Med njimi: Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, Nekega dne in neke noči, odkrivanje Lili Novy, Hodim za teboj in gledam te, Draga Duša, Kapelj Semenič v sestavljanju, Kamnolomke, … Njena dela črpajo iz umetnosti in življenjskih zgodb širokega spektra umetnic in drugih žensk, tako v času kot prostoru, in se gradijo v sodelovanju z premnogimi sodobnicami, ki jih obravnavane téme nagovarjajo oziroma osebno zadevajo. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji Damjana Černe v predstavi Pletenje, 2010, foto: Damjan Osredkar</description>
        <enclosure length="85805568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/11/OrazkoRA_SLO_LJT_7408918_17973702.mp3"></enclosure>
        <guid>175173695</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2681</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Ne bi rekla, da ima umetnica mati manj skrbi, ko so otroci starejši, ampak vseeno se je lažje dogovarjati za svoj čas, čas za umetniško ustvarjanje.« 
Tako pravi Barbara Kapelj, ki je slovenski uprizoritveni prostor v zadnjih desetletjih močno zaznamovala z nekaterimi ključnimi uprizoritvami in dogodki družbeno kritičnega in feminističnega značaja, s katerimi je odstrla spregledane, odrinjene in nevidne zgodovinske perspektive življenj žensk – tako tistih, ki so delovale znotraj umetniških sfer kot tudi tistih z obrobja. Med njimi: Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, Nekega dne in neke noči, odkrivanje Lili Novy, Hodim za teboj in gledam te, Draga Duša, Kapelj Semenič v sestavljanju, Kamnolomke, … Njena dela črpajo iz umetnosti in življenjskih zgodb širokega spektra umetnic in drugih žensk, tako v času kot prostoru, in se gradijo v sodelovanju z premnogimi sodobnicami, ki jih obravnavane téme nagovarjajo oziroma osebno zadevajo. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji Damjana Černe v predstavi Pletenje, 2010, foto: Damjan Osredkar</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173695</link>
        <pubDate> Tue, 11 Nov 2025 12:03:40 +0000</pubDate>
        <title>O razkošju moči, znanja, napora in upora; Gledališki opus Barbare Kapelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstava Spolzka tla, s podnaslovom Antimuzikal Nezaželenih, je najnovejše odrsko delo Matjaža Fariča, plesalca, koreografa in režiserja, ki v njej združuje mnogotere odrske jezike in izraze, med njimi sodobni ples, igro, petje, glasbo v živo, dodatno dinamiko pa v dogajanje vnese tudi uporaba vrtljivega odra v Linhartovi dvorani Cankarjevega odra, na katerega smo že domala pozabili. Kakor oblika je tudi vsebina zelo heterogena, predvsem pa je zanimivo soočenje ter srečanje sveta sodobnih plesalcev in plesalk s svetom brezdomcem. V to srečanje so vključene vsakršne nujnosti, navade, možnosti, strahovi, glasovi, in prekletstva, vsak na svoji strani pa se – z mislijo na jutri – bori za kolikor toliko znosen danes. 
Več o predstavi pa v pogovoru z Matjažem Faričem. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Darja Štravs Tisu, www.cd-cc.si</description>
        <enclosure length="85932288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/NiresRA_SLO_LJT_7336388_17890432.mp3"></enclosure>
        <guid>175171908</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2685</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstava Spolzka tla, s podnaslovom Antimuzikal Nezaželenih, je najnovejše odrsko delo Matjaža Fariča, plesalca, koreografa in režiserja, ki v njej združuje mnogotere odrske jezike in izraze, med njimi sodobni ples, igro, petje, glasbo v živo, dodatno dinamiko pa v dogajanje vnese tudi uporaba vrtljivega odra v Linhartovi dvorani Cankarjevega odra, na katerega smo že domala pozabili. Kakor oblika je tudi vsebina zelo heterogena, predvsem pa je zanimivo soočenje ter srečanje sveta sodobnih plesalcev in plesalk s svetom brezdomcem. V to srečanje so vključene vsakršne nujnosti, navade, možnosti, strahovi, glasovi, in prekletstva, vsak na svoji strani pa se – z mislijo na jutri – bori za kolikor toliko znosen danes. 
Več o predstavi pa v pogovoru z Matjažem Faričem. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Darja Štravs Tisu, www.cd-cc.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171908</link>
        <pubDate> Tue, 04 Nov 2025 12:10:44 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Ni res, kar je zares, in zares ni več smešno.&quot; Pogovor o predstavi Spolzka tla </title>
      </item>
      <item>
        <description>Filip Kalan Kumbatovič je markantna osebnost iz novodobne slovenske kulturne zgodovine, arhitekt po osnovni izobrazbeni vokaciji, zelo zgodaj pa je gledališče prepoznal kot okolje, znotraj katerega se je udejanjil kot mislec, praktik, organizator, predvsem pa se je njegov angažma odrazil v prispevku k slovenski gledališki zgodovini. Filip Kalan Kumbatovič, neformalno imenovan Kumba, velja za utemeljitelja moderne slovenske zgodovine gledališča, tej vedi je priboril sloves in ugled v domačem in mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo odlomek besedila Simone Ješelnik, dramaturginje in samostojne strokovne delavke v Centru za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani z naslovom in Kumba in njegov dvojnik. Prispevek je del tematskega bloka Filip Kalan Kumbatovič ali kako vzpostaviti kontinuiteto, v reviji Dialogi, št. 1-2, 2025, katerega urednik je mag. Primož Jesenko. </description>
        <enclosure length="76672512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/SnovgleRA_SLO_LJT_7258650_17800185.mp3"></enclosure>
        <guid>175169996</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Filip Kalan Kumbatovič je markantna osebnost iz novodobne slovenske kulturne zgodovine, arhitekt po osnovni izobrazbeni vokaciji, zelo zgodaj pa je gledališče prepoznal kot okolje, znotraj katerega se je udejanjil kot mislec, praktik, organizator, predvsem pa se je njegov angažma odrazil v prispevku k slovenski gledališki zgodovini. Filip Kalan Kumbatovič, neformalno imenovan Kumba, velja za utemeljitelja moderne slovenske zgodovine gledališča, tej vedi je priboril sloves in ugled v domačem in mednarodnem prostoru. V oddaji predstavljamo odlomek besedila Simone Ješelnik, dramaturginje in samostojne strokovne delavke v Centru za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani z naslovom in Kumba in njegov dvojnik. Prispevek je del tematskega bloka Filip Kalan Kumbatovič ali kako vzpostaviti kontinuiteto, v reviji Dialogi, št. 1-2, 2025, katerega urednik je mag. Primož Jesenko. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169996</link>
        <pubDate> Tue, 28 Oct 2025 11:34:55 +0000</pubDate>
        <title>Snov gledališkega upodabljanja je »zapis v etru«. Filip Kalan Kumbatovič</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji gostimo Mila Raua, mednarodno priznanega švicarskega gledališkega režiserja, znanega po političnih predstavah, ki poskušajo vplivati na družbeno realnost. Leta 2007 je Milo Rau ustanovil Mednarodni inštitut za politični umor, v okviru katerega je do zdaj nastalo več kot 50 gledaliških predstav, dogodkov, filmov in razstav. Leta 2018 je postal umetniški vodja belgijskega gledališča NTGent v Gentu, trenutno pa vodi festival Wiener Festwochen ‒ Dunajske slavnostne tedne. V oddaji boste izvedeli, kaj za Mila Raua predstavlja politično gledališče in kako lahko spreminja družbeno realnost. Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="49006848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/20/MiloRauRA_SLO_LJT_7185955_17716119.mp3"></enclosure>
        <guid>175168138</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji gostimo Mila Raua, mednarodno priznanega švicarskega gledališkega režiserja, znanega po političnih predstavah, ki poskušajo vplivati na družbeno realnost. Leta 2007 je Milo Rau ustanovil Mednarodni inštitut za politični umor, v okviru katerega je do zdaj nastalo več kot 50 gledaliških predstav, dogodkov, filmov in razstav. Leta 2018 je postal umetniški vodja belgijskega gledališča NTGent v Gentu, trenutno pa vodi festival Wiener Festwochen ‒ Dunajske slavnostne tedne. V oddaji boste izvedeli, kaj za Mila Raua predstavlja politično gledališče in kako lahko spreminja družbeno realnost. Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168138</link>
        <pubDate> Tue, 21 Oct 2025 12:20:27 +0000</pubDate>
        <title>Milo Rau, režiser, ki z umetnostjo spreminja realnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju, avtorice so Barbara Kukovec, Katarina Stegnar in Urška Brodar, je predstava o tem, kako resničnost zareže v umetniški proces in ga radikalno preusmeri. Vabimo vas k poslušanju pogovora o recepciji in recipročnosti v umetnosti, o procesu nastajanja predstave in njenih predhodnih performansov, pa tudi o izobraževalni in zagovorniški funkciji feministične umetnosti, v katerem so sodelovale vse tri avtorice, ki so hkrati tudi nastopile v predstavi Umetnost življenja: Umor na podeželju, nastali v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in festivala Mesto žensk.
foto: Andrej Firm</description>
        <enclosure length="60776448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/13/OdSladkRA_SLO_LJT_7121558_17642059.mp3"></enclosure>
        <guid>175166407</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1899</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstava Umetnost življenja: Umor na podeželju, avtorice so Barbara Kukovec, Katarina Stegnar in Urška Brodar, je predstava o tem, kako resničnost zareže v umetniški proces in ga radikalno preusmeri. Vabimo vas k poslušanju pogovora o recepciji in recipročnosti v umetnosti, o procesu nastajanja predstave in njenih predhodnih performansov, pa tudi o izobraževalni in zagovorniški funkciji feministične umetnosti, v katerem so sodelovale vse tri avtorice, ki so hkrati tudi nastopile v predstavi Umetnost življenja: Umor na podeželju, nastali v soprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in festivala Mesto žensk.
foto: Andrej Firm</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166407</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 12:05:49 +0000</pubDate>
        <title>Od Sladkih skrbi do Umora na podeželju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka.

Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
</description>
        <enclosure length="72102144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/07/PrvabesRA_SLO_LJT_7055887_17568040.mp3"></enclosure>
        <guid>175164757</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2253</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka.

Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164757</link>
        <pubDate> Tue, 07 Oct 2025 12:42:33 +0000</pubDate>
        <title>Prva beseda je mama kot besedilo z univerzalno temo tudi na radiu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Umetniško delo je tesno povezano z fizičnim, psihičnim in čustvenim stanjem umetnice ali umetnika – oziroma študentke ali študenta umetniške smeri. Kakšne so specifike študija na akademiji in kako pomembna je pri tem celostna skrb zase? Ob četrti ediciji AGRFT festivala, ki poteka med 30. septembrom in 5. oktobrom 2025, smo se o tem pogovarjali s psihiatrom in psihoterapevtom dr. Borutom Škodlarjem ter s študentoma dramske igre na AGRFT Nežo Dvorščak in Petrom Aljozom Marnom.</description>
        <enclosure length="73684224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/CelostnaRA_SLO_LJT_6979065_17480537.mp3"></enclosure>
        <guid>175162830</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2302</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Umetniško delo je tesno povezano z fizičnim, psihičnim in čustvenim stanjem umetnice ali umetnika – oziroma študentke ali študenta umetniške smeri. Kakšne so specifike študija na akademiji in kako pomembna je pri tem celostna skrb zase? Ob četrti ediciji AGRFT festivala, ki poteka med 30. septembrom in 5. oktobrom 2025, smo se o tem pogovarjali s psihiatrom in psihoterapevtom dr. Borutom Škodlarjem ter s študentoma dramske igre na AGRFT Nežo Dvorščak in Petrom Aljozom Marnom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162830</link>
        <pubDate> Tue, 30 Sep 2025 13:30:16 +0000</pubDate>
        <title>Celostna skrb zase med mladimi ustvarjalkami in ustvarjalci je ključna: pogovor ob AGRFT festivalu </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kristijan Muck (1941), igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj, bo februarja praznoval petinosemdesetletnico. Prihodnji teden mu bodo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je bil dolgo profesor dramske igre, posvetili dan s predstavitvijo in odlomki nekaterih njegovih del. Pri tem sodeluje tudi Program Ars s svojimi prispevki in z uvrstitvijo njegovih radijskih iger v spored. Prvi od njih je tukaj objavljeni pogovor. V njem se Kristijan Muck predstavi kot neumoren iskalec in premišljevalec, vsidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem.
</description>
        <enclosure length="83512320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/24/KristijaRA_SLO_LJT_6934265_17428309.mp3"></enclosure>
        <guid>175161633</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2609</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kristijan Muck (1941), igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj, bo februarja praznoval petinosemdesetletnico. Prihodnji teden mu bodo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je bil dolgo profesor dramske igre, posvetili dan s predstavitvijo in odlomki nekaterih njegovih del. Pri tem sodeluje tudi Program Ars s svojimi prispevki in z uvrstitvijo njegovih radijskih iger v spored. Prvi od njih je tukaj objavljeni pogovor. V njem se Kristijan Muck predstavi kot neumoren iskalec in premišljevalec, vsidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161633</link>
        <pubDate> Tue, 23 Sep 2025 13:21:49 +0000</pubDate>
        <title>Kristijan Muck: Igra je pot skozi sebe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="88006656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/16/RamziMaRA_SLO_LJT_6850635_17332657.mp3"></enclosure>
        <guid>175159509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2750</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159509</link>
        <pubDate> Tue, 16 Sep 2025 08:35:02 +0000</pubDate>
        <title>Ramzi Maqdisi: Tu tudi ljubezen ne more krožiti, ker jo delijo zemljevidi in poti, polne nadzornih točk.</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Slovenskem gledališkem inštitutu je od junija letos na ogled razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke. Alenka Pirjevec, dramska igralka in lutkarica je namreč inštitutu podarila 33 lutk s spremljevalnim gradivom, darilo pa se je hkrati skladalo z njenim 80. rojstnim dnevom, s čimer so obletnico združili z razstavo. Ta je namenjena odraslemu in otroškemu občinstvu, predstavlja pa kronološki pregled lutk, ki so oživljale slovenske odre vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Z Alenko Pirjevec smo se sprehodili po razstavi. </description>
        <enclosure length="59681280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/LutkeAlRA_SLO_LJT_6771960_17241641.mp3"></enclosure>
        <guid>175157845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Slovenskem gledališkem inštitutu je od junija letos na ogled razstava Iz naših zbirk: Alenka dela lutke. Alenka Pirjevec, dramska igralka in lutkarica je namreč inštitutu podarila 33 lutk s spremljevalnim gradivom, darilo pa se je hkrati skladalo z njenim 80. rojstnim dnevom, s čimer so obletnico združili z razstavo. Ta je namenjena odraslemu in otroškemu občinstvu, predstavlja pa kronološki pregled lutk, ki so oživljale slovenske odre vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Z Alenko Pirjevec smo se sprehodili po razstavi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157845</link>
        <pubDate> Tue, 09 Sep 2025 12:20:04 +0000</pubDate>
        <title>Lutke Alenke Pirjevec</title>
      </item>
      <item>
        <description>Petra Pogorevc, dolgoletna dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega, je letos doktorirala s področja študijev scenskih umetnosti na AGRFT. Njena doktorska disertacija z naslovom Smrt in žalovanje kot mejna in preobrazbena dejavnika v sodobnih uprizoritvenih umetnostih je prerasla v znanstveno monografijo Gledališče in žalovanje s podnaslovom Uprizarjanje smrti kot izgube, ki je izšla pri Knjižnici MGL. Z avtorico monografije smo se pogovarjali o smrti, ki nepovratno zaznamuje življenje uprizoritve, in o žalovanju, ki z rojevanjem novih uprizoritvenih principov ohranja spomin in slavi življenje tiste osebe, ki za vedno odide.

Foto: Tomaž Skale, Dnevnik</description>
        <enclosure length="86671872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/PetraPoRA_SLO_LJT_6671054_17126688.mp3"></enclosure>
        <guid>175155251</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2708</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Petra Pogorevc, dolgoletna dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega, je letos doktorirala s področja študijev scenskih umetnosti na AGRFT. Njena doktorska disertacija z naslovom Smrt in žalovanje kot mejna in preobrazbena dejavnika v sodobnih uprizoritvenih umetnostih je prerasla v znanstveno monografijo Gledališče in žalovanje s podnaslovom Uprizarjanje smrti kot izgube, ki je izšla pri Knjižnici MGL. Z avtorico monografije smo se pogovarjali o smrti, ki nepovratno zaznamuje življenje uprizoritve, in o žalovanju, ki z rojevanjem novih uprizoritvenih principov ohranja spomin in slavi življenje tiste osebe, ki za vedno odide.

Foto: Tomaž Skale, Dnevnik</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155251</link>
        <pubDate> Tue, 02 Sep 2025 13:00:19 +0000</pubDate>
        <title>Petra Pogorevc: Iz pretresljivih posnetkov vojnih bojišč vemo, kako je videti smrt, hkrati pa je zelo hitro sporno, če se prikaže znotraj uprizoritve, kar je velik paradoks</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;V gravitaciji ena je abstraktna slika samo simulacija abstrakcije, saj je na hrbtni strani žebljiček, ki določa, kaj je zgoraj, kaj je spodaj. V breztežnosti pa zgoraj, spodaj, levo, desno ne obstaja.&quot; 
Postgravitacijski umetnik, kandidat za astronavta, vrhunski estet, Ksevt, Krst pod Triglavom, tržaški konstruktivizem, Edvard Zajec, Kozmokinetični kabinet Noordung, retrogardistična umetnost, Neue Slowenische kunst, atraktor, režiser, dramatik, mislec, projekt Noordung 1995-2045; To je le nekaj koordinat na umetniškem zemljevidu Dragana Živadinova. Vabimo vas, da prisluhnete letošnjemu lavreatu, ki je ob prejemu Prešernove nagrade nekaj več povedal o svojem življenju v umetnosti.  </description>
        <enclosure length="89176320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/26/DraganRA_SLO_LJT_6647932_17100751.mp3"></enclosure>
        <guid>175154703</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;V gravitaciji ena je abstraktna slika samo simulacija abstrakcije, saj je na hrbtni strani žebljiček, ki določa, kaj je zgoraj, kaj je spodaj. V breztežnosti pa zgoraj, spodaj, levo, desno ne obstaja.&quot; 
Postgravitacijski umetnik, kandidat za astronavta, vrhunski estet, Ksevt, Krst pod Triglavom, tržaški konstruktivizem, Edvard Zajec, Kozmokinetični kabinet Noordung, retrogardistična umetnost, Neue Slowenische kunst, atraktor, režiser, dramatik, mislec, projekt Noordung 1995-2045; To je le nekaj koordinat na umetniškem zemljevidu Dragana Živadinova. Vabimo vas, da prisluhnete letošnjemu lavreatu, ki je ob prejemu Prešernove nagrade nekaj več povedal o svojem življenju v umetnosti.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154703</link>
        <pubDate> Tue, 26 Aug 2025 11:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Dragan Živadinov, ki vzpostavlja okrog sebe bližnje, daljne in divje asociacije.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddajo Oder danes namenjamo oblikam sodelovanja, na primer med skladateljem, pesnikom, pevskim zborom in igralcem. V kantati Mladost se vse umetnosti skladno prepletejo, posebna pozornost pa velja seveda igralcu Juriju Součku. Poleg gledaliških, radijskih, televizijskih in drugih igralskih stvaritev, je Souček leta 1984 sodeloval tudi z Darijanom Božičem, ki je kantato Mladost napisal na besedilo Toneta Pavčka in ga uglasbil za igralca, mladinski pevski zbor in instrumentalni orkester. Vabimo vas k poslušanju!</description>
        <enclosure length="23648256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/MladostRA_SLO_LJT_6597307_17042776.mp3"></enclosure>
        <guid>175153482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddajo Oder danes namenjamo oblikam sodelovanja, na primer med skladateljem, pesnikom, pevskim zborom in igralcem. V kantati Mladost se vse umetnosti skladno prepletejo, posebna pozornost pa velja seveda igralcu Juriju Součku. Poleg gledaliških, radijskih, televizijskih in drugih igralskih stvaritev, je Souček leta 1984 sodeloval tudi z Darijanom Božičem, ki je kantato Mladost napisal na besedilo Toneta Pavčka in ga uglasbil za igralca, mladinski pevski zbor in instrumentalni orkester. Vabimo vas k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153482</link>
        <pubDate> Tue, 19 Aug 2025 10:27:36 +0000</pubDate>
        <title>Mladost, kantata za mladinski zbor, igralca in skupino instrumentov </title>
      </item>
      <item>
        <description>Vojna v Ukrajini je vsakdanje življenje ljudi postavila na glavo. Kako ustvarjati gledališče, ko je država v vojni? Kaj prostori, ki kljub vsemu ostajajo odprti, pomenijo prebivalstvu? O tem se sprašujejo ustvarjalci podkasta Gledališča vojne na italijanskem radijskem programu RAI. Za oddajo Oder smo se z njimi pogovarjali na festivalu Mittelfest. Pred mikrofon smo povabili tudi umetniškega direktorja festivala Giacoma Pedinija.</description>
        <enclosure length="58236672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/12/GledaliRA_SLO_LJT_6539069_16974301.mp3"></enclosure>
        <guid>175151984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1819</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vojna v Ukrajini je vsakdanje življenje ljudi postavila na glavo. Kako ustvarjati gledališče, ko je država v vojni? Kaj prostori, ki kljub vsemu ostajajo odprti, pomenijo prebivalstvu? O tem se sprašujejo ustvarjalci podkasta Gledališča vojne na italijanskem radijskem programu RAI. Za oddajo Oder smo se z njimi pogovarjali na festivalu Mittelfest. Pred mikrofon smo povabili tudi umetniškega direktorja festivala Giacoma Pedinija.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151984</link>
        <pubDate> Tue, 12 Aug 2025 12:05:48 +0000</pubDate>
        <title>Gledališča vojne in Mittelfest </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tanja Zgonc je kot koreografinja in plesalka že več kot štiri desetletja dejavna in priznana na slovenski in svetovni plesni sceni. Pripravila je blizu 30 avtorskih predstav in prejela številne nagrade, med njimi, leta 2002, za predstavo Kagami odsev tudi nagrado Prešernovega sklada. Plesala je v uspešnih predstavah Plesnega Teatra Ljubljana in sodelovala s številnimi priznanimi režiserji v Sloveniji in tujini ter postavila koreografije/odrski gib v preko sto gledaliških predstavah. Leta 2002 je bila na AGRFT UL izvoljena v naziv docentke, 2012 v naziv redne profesorice za področje plesne in gibne izraznosti. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o plesni in koreografski poti, predvsem pa o plesu butoh, ki se mu Tanja Zgonc posveča večji del svoje umetniške kariere. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="74323968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/04/TanjaZgRA_SLO_LJT_6485012_16911219.mp3"></enclosure>
        <guid>175150455</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tanja Zgonc je kot koreografinja in plesalka že več kot štiri desetletja dejavna in priznana na slovenski in svetovni plesni sceni. Pripravila je blizu 30 avtorskih predstav in prejela številne nagrade, med njimi, leta 2002, za predstavo Kagami odsev tudi nagrado Prešernovega sklada. Plesala je v uspešnih predstavah Plesnega Teatra Ljubljana in sodelovala s številnimi priznanimi režiserji v Sloveniji in tujini ter postavila koreografije/odrski gib v preko sto gledaliških predstavah. Leta 2002 je bila na AGRFT UL izvoljena v naziv docentke, 2012 v naziv redne profesorice za področje plesne in gibne izraznosti. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o plesni in koreografski poti, predvsem pa o plesu butoh, ki se mu Tanja Zgonc posveča večji del svoje umetniške kariere. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150455</link>
        <pubDate> Tue, 05 Aug 2025 12:05:38 +0000</pubDate>
        <title>Tanja Zgonc: V butohu velikokrat plešeš zemljo, plešeš zrak, plešeš sonce, plešeš vodo; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Blaž Lukan, dramaturg, teatrolog, gledališki kritik in visokošolski predavatelj ter pesnik, je tudi letošnji prejemnik Grun-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji. Predstavljamo vam besedila iz njegove zadnje knjige Tretja predstava, s podnaslovom Eseji o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah, v katerih se Blaž ukan analitično in sintetično osredotoča na fenomene performerja in igralca, predstave kot subjekta, ki želi nagovarjati ter razmišljanja o pisanju o gledališču kot fenomenu samem po sebi. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="56547840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/27/BlaLukRA_SLO_LJT_6426031_16840722.mp3"></enclosure>
        <guid>175148880</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1767</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Blaž Lukan, dramaturg, teatrolog, gledališki kritik in visokošolski predavatelj ter pesnik, je tudi letošnji prejemnik Grun-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji. Predstavljamo vam besedila iz njegove zadnje knjige Tretja predstava, s podnaslovom Eseji o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah, v katerih se Blaž ukan analitično in sintetično osredotoča na fenomene performerja in igralca, predstave kot subjekta, ki želi nagovarjati ter razmišljanja o pisanju o gledališču kot fenomenu samem po sebi. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148880</link>
        <pubDate> Sun, 27 Jul 2025 12:05:52 +0000</pubDate>
        <title>Blaž Lukan: Gledalec, ki ga nič več ne more presenetiti, je slab gledalec; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dramaturginja, dramatičarka, režiserka in pedagoginja Ira Ratej je letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. V oddaji Oder smo se z nagrajenko pogovarjali o njeni dosedanji bogati in raznoliki gledališki poti, za katero je prejela stanovsko priznanje.

Foto: Peter Giodani</description>
        <enclosure length="86449152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/10/IraRateRA_SLO_LJT_6292915_16686148.mp3"></enclosure>
        <guid>175145422</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2701</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dramaturginja, dramatičarka, režiserka in pedagoginja Ira Ratej je letošnja prejemnica nagrade Polde Bibič za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. V oddaji Oder smo se z nagrajenko pogovarjali o njeni dosedanji bogati in raznoliki gledališki poti, za katero je prejela stanovsko priznanje.

Foto: Peter Giodani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145422</link>
        <pubDate> Tue, 22 Jul 2025 14:00:24 +0000</pubDate>
        <title>Ira Ratej: Gledališče je v teh hektičnih, površnih in razpršenih časih čisti privilegij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako dolgotrajni skupnosti procesi gledališkega soustvarjanja, ki jih imenujemo snovalno gledališče,  bogatijo in širijo gledališko krajino? Kje vse vidimo začetke snovalnih pristopov in kako se je tak princip dela iz neodvisne gledališke scene razširil v institucije? O tem so na okrogli mizi Snovalno gledališče: razraščanje in esenca, ki sta jo v okviru 60. Borštnikovega srečanja organizirala Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in 3. program RTV Slovenija – program ARS, spregovorile dramaturginje Zala Dobovšek, Varja Hrvatin, Ula Talija Pollak in dramaturg Blaž Lukan. Vabljeni k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="82589952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/31/SnovalnoRA_SLO_LJT_6456385_16877945.mp3"></enclosure>
        <guid>175149674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako dolgotrajni skupnosti procesi gledališkega soustvarjanja, ki jih imenujemo snovalno gledališče,  bogatijo in širijo gledališko krajino? Kje vse vidimo začetke snovalnih pristopov in kako se je tak princip dela iz neodvisne gledališke scene razširil v institucije? O tem so na okrogli mizi Snovalno gledališče: razraščanje in esenca, ki sta jo v okviru 60. Borštnikovega srečanja organizirala Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in 3. program RTV Slovenija – program ARS, spregovorile dramaturginje Zala Dobovšek, Varja Hrvatin, Ula Talija Pollak in dramaturg Blaž Lukan. Vabljeni k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149674</link>
        <pubDate> Tue, 15 Jul 2025 12:31:37 +0000</pubDate>
        <title>Snovalno gledališče: razraščanje in esenca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gledališki režiser Tomi Janežiča s sodelavci ustvarja obsežen projekt, Gledališka dodekalogija 1972-1983, ki nastaja pod okriljem Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Projektu, ki obsega 12 gledaliških predstav – nekatere nastajajo znotraj repertoarjev gledaliških hiš, druge kot enkratni dogodki –, smo namenili dve oddaji Oder. Vabimo vas, da ta torek prisluhnete drugemu delu pogovora s Tomijem Janežičem.</description>
        <enclosure length="56753664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/04/TomiJanRA_SLO_LJT_6244424_16630862.mp3"></enclosure>
        <guid>175144170</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1773</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gledališki režiser Tomi Janežiča s sodelavci ustvarja obsežen projekt, Gledališka dodekalogija 1972-1983, ki nastaja pod okriljem Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Projektu, ki obsega 12 gledaliških predstav – nekatere nastajajo znotraj repertoarjev gledaliških hiš, druge kot enkratni dogodki –, smo namenili dve oddaji Oder. Vabimo vas, da ta torek prisluhnete drugemu delu pogovora s Tomijem Janežičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144170</link>
        <pubDate> Tue, 08 Jul 2025 12:30:59 +0000</pubDate>
        <title>Tomi Janežič: &quot;Ne gledalcev, spremenite gledališče!&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Režiser Tomi Janežič v sklopu Evropske prestolnice kulture GO 2025 s širokim kolektivom gledaliških sodelavcev ustvarja obširen projekt z naslovom Gledališka dodekalogija 1972 – 1984, s podnaslovom Trangeneracijska dokumentarna fikcija. V njem spremljamo zgodbe in usode ljudi, družin in sodobnikov, ki so jih v minulem stoletju na različne načine zaznamovali Gorica, Nova Gorica in njun okoliš. Dvanajst predstav se bo zvrstilo od januarja do decembra, približno na polovici ciklusa pa smo Tomija Janežiča povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju!</description>
        <enclosure length="76274688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/01/MipotreRA_SLO_LJT_6208191_16589852.mp3"></enclosure>
        <guid>175143435</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2383</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Režiser Tomi Janežič v sklopu Evropske prestolnice kulture GO 2025 s širokim kolektivom gledaliških sodelavcev ustvarja obširen projekt z naslovom Gledališka dodekalogija 1972 – 1984, s podnaslovom Trangeneracijska dokumentarna fikcija. V njem spremljamo zgodbe in usode ljudi, družin in sodobnikov, ki so jih v minulem stoletju na različne načine zaznamovali Gorica, Nova Gorica in njun okoliš. Dvanajst predstav se bo zvrstilo od januarja do decembra, približno na polovici ciklusa pa smo Tomija Janežiča povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143435</link>
        <pubDate> Tue, 01 Jul 2025 10:37:39 +0000</pubDate>
        <title>Tomi Janežič: &quot;Mi potrebujemo zgodbe, v katerih se zgodi nekaj, kar se v življenju ne zgodi&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Barbara Medvešček se je je takoj po diplomi, že leta 1998, zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Tam je odigrala plejado najrazličnejših vlog. In prav zato, ker vsako vlogo sprejme kot nov poligon za raziskovanje, se ji je uspelo izogniti pastem tipizacije. Poseduje namreč dar za komiko, občutek za detajle in ima močno prezenco. Je prejemnica letošnje nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije Duša Počkaj za dvoletno obdobje.</description>
        <enclosure length="86967552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/BarbaraRA_SLO_LJT_6154081_16527758.mp3"></enclosure>
        <guid>175141913</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2717</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Barbara Medvešček se je je takoj po diplomi, že leta 1998, zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Tam je odigrala plejado najrazličnejših vlog. In prav zato, ker vsako vlogo sprejme kot nov poligon za raziskovanje, se ji je uspelo izogniti pastem tipizacije. Poseduje namreč dar za komiko, občutek za detajle in ima močno prezenco. Je prejemnica letošnje nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije Duša Počkaj za dvoletno obdobje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141913</link>
        <pubDate> Tue, 24 Jun 2025 14:53:34 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Medvešček</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matej Kejžar je plesalec sodobnega plesa in koreograf, ki že desetletja živi in deluje v Bruslju, v Ljubljano pa se vsako leto vrača ob koncu junija, ko s produkcijsko hišo Pekinpah pripravijo festival Spider, katerega umetniški vodja je. Osrednji motiv letošnjega festivala, ki bo v Plečnikovem gledališču v ljubljanskem parku Tivoli potekal med 18. in 21. junijem, je hipnoza. O hipnozi, elektriki, lepoti in še čem, bosta v oddaji Oder spregovorila Matej Kejžar in Leja Jurišić, plesalka, koreografinja in ambasadorka festivala Spider. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="63676416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/16/OhipnozRA_SLO_LJT_6070077_16431598.mp3"></enclosure>
        <guid>175139880</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1989</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matej Kejžar je plesalec sodobnega plesa in koreograf, ki že desetletja živi in deluje v Bruslju, v Ljubljano pa se vsako leto vrača ob koncu junija, ko s produkcijsko hišo Pekinpah pripravijo festival Spider, katerega umetniški vodja je. Osrednji motiv letošnjega festivala, ki bo v Plečnikovem gledališču v ljubljanskem parku Tivoli potekal med 18. in 21. junijem, je hipnoza. O hipnozi, elektriki, lepoti in še čem, bosta v oddaji Oder spregovorila Matej Kejžar in Leja Jurišić, plesalka, koreografinja in ambasadorka festivala Spider. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139880</link>
        <pubDate> Tue, 17 Jun 2025 11:17:34 +0000</pubDate>
        <title>O hipnozi, elektriki, lepoti, ...</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!</description>
        <enclosure length="68049408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/09/PomembnoRA_SLO_LJT_5995651_16346843.mp3"></enclosure>
        <guid>175138219</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2126</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138219</link>
        <pubDate> Tue, 10 Jun 2025 09:54:26 +0000</pubDate>
        <title>Pomembno je zgolj to, kar predstava v tebi sproži, kaj ti predstava da.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prav zaradi osebnega pristopa in angažmaja so vloge Tine Vrbnjak prepričljive, premišljene in izražajo njena osebna stališča do tém, ki se jih raznolike vloge dotikajo. V Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana je članica ansambla več kot desetletje in pol in se poleg repertoarnih predstav podaja tudi v lastna iskanja znotraj igralskega poklica in osebnih zanimanj. Za svoje delo je letos prejela nagrado »Duša Počkaj« Združenja dramskih umetnikov Slovenije za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih, leta 2024 nagrado za najboljšo igralko na 54. Tednu slovenske drame, na letošnjem 55. Tednu slovenske drame pa je s predstavo Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa, skupaj z avtorsko ekipo prejela nagrado občinstva. Predstava je uvrščena tudi v tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje. Tik pred tem smo Tino Vrbnjak povabili k pogovoru. vabimo vas k poslušanju! 

foto: Gregor Gobec, drama.si</description>
        <enclosure length="61411584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/02/RadaseRA_SLO_LJT_5926273_16269259.mp3"></enclosure>
        <guid>175136483</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1919</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prav zaradi osebnega pristopa in angažmaja so vloge Tine Vrbnjak prepričljive, premišljene in izražajo njena osebna stališča do tém, ki se jih raznolike vloge dotikajo. V Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana je članica ansambla več kot desetletje in pol in se poleg repertoarnih predstav podaja tudi v lastna iskanja znotraj igralskega poklica in osebnih zanimanj. Za svoje delo je letos prejela nagrado »Duša Počkaj« Združenja dramskih umetnikov Slovenije za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih, leta 2024 nagrado za najboljšo igralko na 54. Tednu slovenske drame, na letošnjem 55. Tednu slovenske drame pa je s predstavo Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa, skupaj z avtorsko ekipo prejela nagrado občinstva. Predstava je uvrščena tudi v tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje. Tik pred tem smo Tino Vrbnjak povabili k pogovoru. vabimo vas k poslušanju! 

foto: Gregor Gobec, drama.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136483</link>
        <pubDate> Mon, 02 Jun 2025 10:44:42 +0000</pubDate>
        <title>»Rada sem osebna v gledališču, ne pa da izpostavljam svojo zasebnost.« Tina Vrbnjak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje. Celoletno slovensko gledališko bero si je ogledovala brez vnaprejšnjega koncepta, odprto, z vsem znanjem, izkušnjami in intuicijo. Slovenska in mednarodna strokovna javnost in občinstvo jo predvsem poznajo po njeni predanosti lutkarstvu, ki mu je posvetila skoraj ves čas svoje kariere. Vendar je tudi igralka, dramaturginja, režiserka in publicistka, kar je vodilo ne le njen izbor, temveč tudi razmislek o slovenski gledališki krajini.</description>
        <enclosure length="76124160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/23/AjdaRooRA_SLO_LJT_5832349_16164183.mp3"></enclosure>
        <guid>175134093</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2378</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje. Celoletno slovensko gledališko bero si je ogledovala brez vnaprejšnjega koncepta, odprto, z vsem znanjem, izkušnjami in intuicijo. Slovenska in mednarodna strokovna javnost in občinstvo jo predvsem poznajo po njeni predanosti lutkarstvu, ki mu je posvetila skoraj ves čas svoje kariere. Vendar je tudi igralka, dramaturginja, režiserka in publicistka, kar je vodilo ne le njen izbor, temveč tudi razmislek o slovenski gledališki krajini.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134093</link>
        <pubDate> Tue, 27 May 2025 12:44:38 +0000</pubDate>
        <title>Ajda Rooss: Verjamem v transformativno moč gledališča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Matej Povše, mladinsko.com</description>
        <enclosure length="60628224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/20/OpredstRA_SLO_LJT_5796456_16123162.mp3"></enclosure>
        <guid>175133162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1894</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju!

foto: Matej Povše, mladinsko.com</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133162</link>
        <pubDate> Tue, 20 May 2025 12:05:05 +0000</pubDate>
        <title>O predstavi Inkubator, uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti</title>
      </item>
      <item>
        <description>25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja. </description>
        <enclosure length="84295680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/13/MultimedRA_SLO_LJT_5728219_16045137.mp3"></enclosure>
        <guid>175131348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2634</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>25. maja obeležujemo svetovni dan multiple skleroze. Gre za kronično neozdravljivo avtoimunsko bolezen, ki je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Je možno o takšni bolezni spregovoriti skozi oči umetnosti? To skuša storiti multimedijska gledališka plesna predstava Zakaj jaz v produkciji Katja Dance Company in sicer skozi izseke iz življenja obolele Tadeje Polanšček. V oddaji gostimo plesalko in koreografinjo Katjo Vidmar ter producenta Alberta Podrekarja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131348</link>
        <pubDate> Tue, 13 May 2025 09:20:00 +0000</pubDate>
        <title>O multipli sklerozi prek plesa </title>
      </item>
      <item>
        <description>»Za sodobnike je bil izobražena, etična in ognjevita osebnost, nadarjen avtor in režiser, sijajen sogovornik in govornik. Za prihodnje rodove bo na žalost ostal samo del vsega tega, bodisi v pisni obliki (drama), bodisi v videozapisih (uprizoritve, ki jih je režiral), spomini njegovih sodobnikov in študentov pa bodo čedalje bolj bledeli.« Tako je v svojem prispevku v monografiji Dušan Jovanović zapisala Aleksandra Jovičević. Nekaj več odlomkom iz omenjene monografije, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji, pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Monografijo Dušan Jovanović je leta 2025 izdal Slovenski gledališki inštitut, uredila jo je dr. Diana Koloini. Vabimo vas k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="58428672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/05/LahkoRA_SLO_LJT_5652618_15957506.mp3"></enclosure>
        <guid>175129348</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1825</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Za sodobnike je bil izobražena, etična in ognjevita osebnost, nadarjen avtor in režiser, sijajen sogovornik in govornik. Za prihodnje rodove bo na žalost ostal samo del vsega tega, bodisi v pisni obliki (drama), bodisi v videozapisih (uprizoritve, ki jih je režiral), spomini njegovih sodobnikov in študentov pa bodo čedalje bolj bledeli.« Tako je v svojem prispevku v monografiji Dušan Jovanović zapisala Aleksandra Jovičević. Nekaj več odlomkom iz omenjene monografije, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji, pa lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Monografijo Dušan Jovanović je leta 2025 izdal Slovenski gledališki inštitut, uredila jo je dr. Diana Koloini. Vabimo vas k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129348</link>
        <pubDate> Tue, 06 May 2025 11:55:21 +0000</pubDate>
        <title>»Lahko še en krog?« Odlomki iz monografije o Dušanu Jovanoviću</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča zadnjih več kot pet desetletij, je preminil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jo je Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali bodočim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!</description>
        <enclosure length="69499392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/KakogleRA_SLO_LJT_5577565_15869358.mp3"></enclosure>
        <guid>175127321</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2171</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča zadnjih več kot pet desetletij, je preminil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jo je Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali bodočim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127321</link>
        <pubDate> Tue, 29 Apr 2025 14:01:05 +0000</pubDate>
        <title>Kako gledališče vedno znova vpeti v sodobni svet? Diana Koloini o monografiji o Dušanu Jovanoviću</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru.

Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).</description>
        <enclosure length="53994240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/MilanRaRA_SLO_LJT_5507439_15789776.mp3"></enclosure>
        <guid>175125632</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1687</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letošnji prejemnik Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo je Milan Ramšak Marković za besedilo Trilogija o mestih in ljudeh. Z nagrajencem smo se pogovarjali o njegovem besedilu, metodi pisanja, odnosu do uprizoritve in položaju sodobne dramatike v slovenskem prostoru.

Grumovo nagrado so to leto podelili šestintridesetič, poleg nagrajenca pa so bile nominiranke za nagrado še Varja Hrvatin (Vile v Sloveniji), Nina Kuclar Stiković (morska deklica) in Maša Pelko (Für Ofelija (Mitologija utapljanja)).</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125632</link>
        <pubDate> Tue, 22 Apr 2025 13:01:11 +0000</pubDate>
        <title>Milan Ramšak Marković, prejemnik nagrade Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! 


Foto: Luka Kaše</description>
        <enclosure length="60953088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/11/NataaKRA_SLO_LJT_5433261_15706162.mp3"></enclosure>
        <guid>175123773</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1904</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! 


Foto: Luka Kaše</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123773</link>
        <pubDate> Tue, 15 Apr 2025 12:32:34 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Keser, igralka nekonvencionalnih ustvarjalnih izzivov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti. 
To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder. </description>
        <enclosure length="66815232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/08/KatarinRA_SLO_LJT_5408430_15676873.mp3"></enclosure>
        <guid>175123157</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2087</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti. 
To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123157</link>
        <pubDate> Tue, 08 Apr 2025 21:20:01 +0000</pubDate>
        <title> Katarina Morano: &quot;Najpomembnejša lastnost ustvarjalca je, da ga zanima svet.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teku je 55. Teden slovenske drame, z njim pa pričakovanje novih prejemnikov Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika, ki ju bo razkril sklepni festivalski večer s podelitvijo nagrad. Med dvanajstimi prispelimi besedili je letošnja strokovna žirija izbrala tri nominirana besedila: Zapali mi kres avtorice Ive Štefanije Slosar, Jagnje avtorice Lučke Neže Peterlin in Tvoj boj avtorja Klemna Kovačiča. Z nominiranci smo se pogovarjali o njihovih besedilih, pogledih na dramsko pisanje in smislu pisanja dramatike tukaj in zdaj.</description>
        <enclosure length="90253824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/31/KdajeRA_SLO_LJT_5324814_15580539.mp3"></enclosure>
        <guid>175120985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2820</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teku je 55. Teden slovenske drame, z njim pa pričakovanje novih prejemnikov Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika, ki ju bo razkril sklepni festivalski večer s podelitvijo nagrad. Med dvanajstimi prispelimi besedili je letošnja strokovna žirija izbrala tri nominirana besedila: Zapali mi kres avtorice Ive Štefanije Slosar, Jagnje avtorice Lučke Neže Peterlin in Tvoj boj avtorja Klemna Kovačiča. Z nominiranci smo se pogovarjali o njihovih besedilih, pogledih na dramsko pisanje in smislu pisanja dramatike tukaj in zdaj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120985</link>
        <pubDate> Tue, 01 Apr 2025 13:00:32 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj, če ne zdaj: Nominiranci za nagrado za mladega dramatika</title>
      </item>
      <item>
        <description>V času, ko na odru ljubljanske Opere gledamo uprizoritev Opere za tri groše, ki jo je po besedilu Bertolta Brechta režirala Mateja Koležnik, predstava pa je nastala v soprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, se bomo s treatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta sprehodili med kritiškimi odzivi na dosedanje uprizoritve tega dela. Na slovenskih odrih jih je bilo, vključno s trenutno, deset, prvo, v režiji Bojana Stupice so uprizorili leta 1937. Vabimo vas k poslušanju!



foto: Nada Žgank</description>
        <enclosure length="75292416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/25/OperazaRA_SLO_LJT_5259655_15505003.mp3"></enclosure>
        <guid>175119381</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2352</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V času, ko na odru ljubljanske Opere gledamo uprizoritev Opere za tri groše, ki jo je po besedilu Bertolta Brechta režirala Mateja Koležnik, predstava pa je nastala v soprodukciji SNG Drama Ljubljana in SNG Opera in balet Ljubljana, se bomo s treatrologom mag. Primožem Jesenkom iz Slovenskega gledališkega inštituta sprehodili med kritiškimi odzivi na dosedanje uprizoritve tega dela. Na slovenskih odrih jih je bilo, vključno s trenutno, deset, prvo, v režiji Bojana Stupice so uprizorili leta 1937. Vabimo vas k poslušanju!



foto: Nada Žgank</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119381</link>
        <pubDate> Tue, 25 Mar 2025 09:37:16 +0000</pubDate>
        <title>Opera za tri groše na slovenskih odrih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob 100. obletnici rojstva Mirka Zupančiča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teatrologa, shakespearologa in zaslužnega profesorja, vas vabimo k poslušanju njegove avtobiografske pripovedi, ki smo jo na takratnem Radiu Ljubljana posneli leta 1988. Istega leta je Mirko Zupančič v Uredništvu igranega programa posnel tudi cikel teoretskih razprav o Shakespearjevih tragiških junakih. Eno izmed njih, o Macbethu in njegovi pogubi, dodajamo danes v poslušanje.Vabimo vas, da prisluhnete tudi radijski igri Hiša na robu, Mirka Zupančiča, ki bo še nekaj časa na voljo v poslušanje na naših spletnih straneh in med podkasti. </description>
        <enclosure length="66891264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/18/MirkoZuRA_SLO_LJT_5191654_15427487.mp3"></enclosure>
        <guid>175117575</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2090</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob 100. obletnici rojstva Mirka Zupančiča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teatrologa, shakespearologa in zaslužnega profesorja, vas vabimo k poslušanju njegove avtobiografske pripovedi, ki smo jo na takratnem Radiu Ljubljana posneli leta 1988. Istega leta je Mirko Zupančič v Uredništvu igranega programa posnel tudi cikel teoretskih razprav o Shakespearjevih tragiških junakih. Eno izmed njih, o Macbethu in njegovi pogubi, dodajamo danes v poslušanje.Vabimo vas, da prisluhnete tudi radijski igri Hiša na robu, Mirka Zupančiča, ki bo še nekaj časa na voljo v poslušanje na naših spletnih straneh in med podkasti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117575</link>
        <pubDate> Mon, 17 Mar 2025 21:40:20 +0000</pubDate>
        <title>Mirko Zupančič, radijski avtoportret ter Macbeth in problem tragičnega</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji gostimo gledališko in radijsko režiserko Živo Bizovičar, gledališko ustvarjalko mlajše generacije, ki je nase opozorila že  med študijem s predstavo Jagababa, za katero je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je za predstavo Žene v testu prejela Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov Slovenije ter Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, za predstavo Juriš pa je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Februarja smo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videli predstavo Drame princes, ki jo je ustvarila v Dramskem Teatru Skopje. Živa Bizovičar, ki se pomembnih zgodovinskih tem loteva z raziskovalno natančnostjo in kritičnim razmislekom, je konec januarja na odru Slovenskega mladinskega gledališča režirala predstavo Boško in Admira. Vabljenik poslušanju!</description>
        <enclosure length="46352640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/10/ivaBizRA_SLO_LJT_5109509_15333420.mp3"></enclosure>
        <guid>175115405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji gostimo gledališko in radijsko režiserko Živo Bizovičar, gledališko ustvarjalko mlajše generacije, ki je nase opozorila že  med študijem s predstavo Jagababa, za katero je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je za predstavo Žene v testu prejela Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov Slovenije ter Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, za predstavo Juriš pa je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Februarja smo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videli predstavo Drame princes, ki jo je ustvarila v Dramskem Teatru Skopje. Živa Bizovičar, ki se pomembnih zgodovinskih tem loteva z raziskovalno natančnostjo in kritičnim razmislekom, je konec januarja na odru Slovenskega mladinskega gledališča režirala predstavo Boško in Admira. Vabljenik poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115405</link>
        <pubDate> Tue, 11 Mar 2025 13:27:10 +0000</pubDate>
        <title>Živa Bizovičar, režiserka, ki v dialog sopostavlja več resnic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Mateja Pezdirc Bartol v prispevku z naslovom Preseganje spolnih stereotipov v sodobni slovenski komediji (Ditka - Milena - Bogdana), raziskuje, v kolikšni meri slovenska komedija v 21. stoletju sledi spremenjeni vlogi moškega in ženske v družini in družbi ter se odmika od tradicionalnih reprezentacij telesa in spolnosti. V analizo avtorica vključuje slovenske komedije, ki družbene konstrukcije spolov, vlog in poklicev postavljajo pod vprašaj, se s spolnimi stereotipi poigravajo oziroma jih v določenih vidikih že tudi presegajo. Besedilo je v celoti objavljeno v reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, letnik 12., številka 1, s tematskim naslovom Preživetje komedije. Vabimo vas k poslušanju!


Na fotografiji Damjana Černe v uprizoritvi: Simona Semenič: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, režija Jure Novak, SMG in SNG Nova Gorica, sezona 2021/22, foto: Ivian Kan Mujezinović</description>
        <enclosure length="68921856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/03/DitkaMRA_SLO_LJT_5035124_15248805.mp3"></enclosure>
        <guid>175113582</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2153</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Mateja Pezdirc Bartol v prispevku z naslovom Preseganje spolnih stereotipov v sodobni slovenski komediji (Ditka - Milena - Bogdana), raziskuje, v kolikšni meri slovenska komedija v 21. stoletju sledi spremenjeni vlogi moškega in ženske v družini in družbi ter se odmika od tradicionalnih reprezentacij telesa in spolnosti. V analizo avtorica vključuje slovenske komedije, ki družbene konstrukcije spolov, vlog in poklicev postavljajo pod vprašaj, se s spolnimi stereotipi poigravajo oziroma jih v določenih vidikih že tudi presegajo. Besedilo je v celoti objavljeno v reviji za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, letnik 12., številka 1, s tematskim naslovom Preživetje komedije. Vabimo vas k poslušanju!


Na fotografiji Damjana Černe v uprizoritvi: Simona Semenič: jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, režija Jure Novak, SMG in SNG Nova Gorica, sezona 2021/22, foto: Ivian Kan Mujezinović</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113582</link>
        <pubDate> Tue, 04 Mar 2025 13:05:21 +0000</pubDate>
        <title>Ditka, Milena in Bogdana vstopajo v tako imenovana čista razmerja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lina Akif je dramska igralka in performerka, ki je na letošnjem 33. festivalu Dnevi komedije prejela nagrado žlahtna komedijantka, in sicer za vlogo v predstavi Tatovi podob v produkciji zavoda Emanat. Članica Slovenskega mladinskega gledališča je v tehnoburleski poustvarila Kamalo Harris in Štajerko v boju za naziv vinske kraljice. Kot je zapisala strokovna žirija, se je Lina Akif izkazala kot izvrstna komedijantka, ki s svojo močno igralsko prezenco, drzno performativno držo v gledalcu na eni strani izvablja smeh in na drugi povzroča čustvene pretrese. Četudi sta njeni točki začinjeni z obilico humorja, služita kot opomin, v kakšnem svetu živimo, pa si ne bi želeli.
V oddaji smo se z žlahtno komedijantko pogovarjali o svetu, v katerem živimo, komičnem v gledališču in družbi ter potencialih absurdnega v njenih prihajajočih projektih.</description>
        <enclosure length="69613056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/LinaAkiRA_SLO_LJT_4940353_15138920.mp3"></enclosure>
        <guid>175111119</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2175</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lina Akif je dramska igralka in performerka, ki je na letošnjem 33. festivalu Dnevi komedije prejela nagrado žlahtna komedijantka, in sicer za vlogo v predstavi Tatovi podob v produkciji zavoda Emanat. Članica Slovenskega mladinskega gledališča je v tehnoburleski poustvarila Kamalo Harris in Štajerko v boju za naziv vinske kraljice. Kot je zapisala strokovna žirija, se je Lina Akif izkazala kot izvrstna komedijantka, ki s svojo močno igralsko prezenco, drzno performativno držo v gledalcu na eni strani izvablja smeh in na drugi povzroča čustvene pretrese. Četudi sta njeni točki začinjeni z obilico humorja, služita kot opomin, v kakšnem svetu živimo, pa si ne bi želeli.
V oddaji smo se z žlahtno komedijantko pogovarjali o svetu, v katerem živimo, komičnem v gledališču in družbi ter potencialih absurdnega v njenih prihajajočih projektih.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111119</link>
        <pubDate> Tue, 25 Feb 2025 14:00:59 +0000</pubDate>
        <title>Lina Akif, žlahtna komedijantka 33. Dnevov komedije: Mislim, da je v absurdu užitek</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 20. leti je Vlasta Veselko, koreografinja, plesalka in tango plesalka ustanovila Mednarodni festival eksperimentalnega giba Nagib. Deset let pozneje se je iz njega razvilo Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, ki vse od takrat v Mariboru pod vodstvom producentke in kuratorice Petre Hazabent ustvarja sodoben plesno afirmativen celoleten program. Letošnja obletnica je priložnost za še posebej bogat in reflektiran program, o katerem je Petra Hazabent več povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Vabimo vas k poslušanju!

foto: NAGIB</description>
        <enclosure length="73923072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/18/DrutvoRA_SLO_LJT_4901179_15095141.mp3"></enclosure>
        <guid>175110261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2310</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 20. leti je Vlasta Veselko, koreografinja, plesalka in tango plesalka ustanovila Mednarodni festival eksperimentalnega giba Nagib. Deset let pozneje se je iz njega razvilo Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, ki vse od takrat v Mariboru pod vodstvom producentke in kuratorice Petre Hazabent ustvarja sodoben plesno afirmativen celoleten program. Letošnja obletnica je priložnost za še posebej bogat in reflektiran program, o katerem je Petra Hazabent več povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden. Vabimo vas k poslušanju!

foto: NAGIB</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110261</link>
        <pubDate> Mon, 17 Feb 2025 13:05:33 +0000</pubDate>
        <title>Društvo Nagib in dve desetletji kontinuirane sodobno-plesne scene v Mariboru</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan.&quot;
Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, 
od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.</description>
        <enclosure length="67064064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/11/NemcisRA_SLO_LJT_4819967_15003506.mp3"></enclosure>
        <guid>175108388</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2095</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan.&quot;
Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, 
od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108388</link>
        <pubDate> Mon, 10 Feb 2025 11:58:13 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Nemci so se takrat od nas učili.&quot; Ljubiša Ristić</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.  </description>
        <enclosure length="106713600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/03/ZgodnjaRA_SLO_LJT_4734775_14906702.mp3"></enclosure>
        <guid>175106429</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3334</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106429</link>
        <pubDate> Tue, 04 Feb 2025 13:05:22 +0000</pubDate>
        <title>Zgodnja misel in delo Tomija Janežiča</title>
      </item>
      <item>
        <description>O letošnjem izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa 55. Tedna slovenske drame se bomo pogovarjali s selektorico Aljo Predan in z Rokom Bozovičarjem, vršilcem dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča.Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="65276928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/28/MladagRA_SLO_LJT_4660660_14822988.mp3"></enclosure>
        <guid>175104777</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2039</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O letošnjem izboru tekmovalnega in spremljevalnega programa 55. Tedna slovenske drame se bomo pogovarjali s selektorico Aljo Predan in z Rokom Bozovičarjem, vršilcem dolžnosti direktorja Prešernovega gledališča.Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104777</link>
        <pubDate> Tue, 28 Jan 2025 09:40:44 +0000</pubDate>
        <title>55. Teden slovenske drame v znamenju prodorne, najmlajše generacije gledaliških umetnikov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. 
Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. 


Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev ,  (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. </description>
        <enclosure length="91173888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/20/DuanJoRA_SLO_LJT_4571019_14722013.mp3"></enclosure>
        <guid>175102763</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2849</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. 
Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. 


Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev ,  (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102763</link>
        <pubDate> Mon, 20 Jan 2025 08:53:16 +0000</pubDate>
        <title>Dušan Jovanović - osemdesetletnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostimo Kristino Aleksovo, plesalko, koreografinjo, performerko in nekdanjo članico baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki že nekaj let v okviru platforme Via Negativa raziskuje in ustvarja sodobni performans, njena najnovejša plesna predstava Tri četrt človeka pa je premiero doživela lani oktobra. Vabljeni k poslušanju!

Foto: Marcandrea</description>
        <enclosure length="67513344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/14/UmetnicaRA_SLO_LJT_4498453_14640578.mp3"></enclosure>
        <guid>175101183</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2109</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostimo Kristino Aleksovo, plesalko, koreografinjo, performerko in nekdanjo članico baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki že nekaj let v okviru platforme Via Negativa raziskuje in ustvarja sodobni performans, njena najnovejša plesna predstava Tri četrt človeka pa je premiero doživela lani oktobra. Vabljeni k poslušanju!

Foto: Marcandrea</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101183</link>
        <pubDate> Tue, 14 Jan 2025 13:30:38 +0000</pubDate>
        <title>Kristina Aleksova - performerka, ki jo na odru najbolj zanimata svoboda in ujetost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.</description>
        <enclosure length="72052224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/06/BrezPlRA_SLO_LJT_4419872_14552054.mp3"></enclosure>
        <guid>175099279</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2251</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prvi oddaji leta 2025 se posvečamo 40. obletnici Plesnega Teatra Ljubljana, ki jo je ta pomembna plesna ustanova zaznamovala lani. Leta 1984 je PTL ustanovila Ksenija Hribar kot prvo profesionalno sodobno-plesno skupino pri nas, ki jo je nasledil produkcijski zavod. V štirih desetletjih so ustvarili več kot 300 novih plesnih predstav, tam pa se je kalila tudi večina domačih uveljavljenih koreografov. Pred mikrofon smo povabili direktorico Živo Brecelj in producentko ter vodjo projektov Katjo Somrak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099279</link>
        <pubDate> Tue, 07 Jan 2025 13:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Brez Plesnega Teatra Ljubljana pri nas ne bi bilo sodobnega plesa.&quot; - Živa Brecelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. 
foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com</description>
        <enclosure length="112303872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/30/SlovenciRA_SLO_LJT_4373389_14499990.mp3"></enclosure>
        <guid>175098085</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. 
foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098085</link>
        <pubDate> Tue, 31 Dec 2024 13:05:44 +0000</pubDate>
        <title>Slovenci se ne smejimo preveč radi v gledališču. Blaž Šef</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.</description>
        <enclosure length="81731328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/23/GoroOsoRA_SLO_LJT_4320967_14442511.mp3"></enclosure>
        <guid>175096525</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na ulice prestolnice se v prazničnih dneh že več kot dvajset let podaja Ana Mraz. Zimski mednarodni festival uličnega gledališča in cirkusa poteka v organizaciji Gledališča Ane Monro in zavoda Turizem Ljubljana. To pa ni edina Ana, ki bo letos razgibala ulično dogajanje: v Maribor prihaja Ana Mrzla, v Radovljico pa Ana Snežna. O preteklih in aktualnih dogodivščinah vseh zimskih An pa tudi o položaju domačega uličnega gledališča smo se pogovarjali z Gorom Osojnikom, predsednikom in umetniškim vodjem Gledališča Ane Monro.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175096525</link>
        <pubDate> Tue, 24 Dec 2024 14:15:50 +0000</pubDate>
        <title>Goro Osojnik: Ulično gledališče je najbolj demokratična oblika gledališča na svetu!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar,  direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! 

fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si</description>
        <enclosure length="62721792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/17/LutkovnaRA_SLO_LJT_4248262_14362277.mp3"></enclosure>
        <guid>175094785</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1960</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Lutkovno gledališče Maribor je konec novembra praznovalo jubilej, pet desetletij profesionalnega delovanja. Pred mikrofon smo zato povabili Katarino Klančnik Kocutar,  direktorico mariborskega lutkovnega gledališča, ki je lutkariji predana že četrt stoletja, in bo za vedno, je med drugim povedala Brigiti Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! 

fotografija iz predstave: Tanja Lužar: Srce v temi, sezona 2022/23, vir foto: lg-mb.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094785</link>
        <pubDate> Tue, 17 Dec 2024 13:05:50 +0000</pubDate>
        <title>Lutkovna umetnost je polna presenečenj! Ob 50-letnici profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja je tokrat posvečena festivalu Platforma malih umetnosti, na katerem se vsako leto zvrstijo predstave, ki jih v institucionalnih gledališčih načelno le redko kdaj vidimo. Letos smo na odru Pošte in Slovenskega mladinskega gledališča lahko videli lokalne in mednarodne goste, ki so s petjem, plesom in različnimi performansi preoblek popestrili turobni november. O letošnjem festivalskem programu sta spregovorila Metod Zupan in Maša Radi Buh, festivalska selektorja, ki sta s preostalo programsko ekipo soustvarjala letošnji festival. Vabljeni k poslušanju. 
</description>
        <enclosure length="80274432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/10/RazsenoRA_SLO_LJT_4173856_14279096.mp3"></enclosure>
        <guid>175093012</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja je tokrat posvečena festivalu Platforma malih umetnosti, na katerem se vsako leto zvrstijo predstave, ki jih v institucionalnih gledališčih načelno le redko kdaj vidimo. Letos smo na odru Pošte in Slovenskega mladinskega gledališča lahko videli lokalne in mednarodne goste, ki so s petjem, plesom in različnimi performansi preoblek popestrili turobni november. O letošnjem festivalskem programu sta spregovorila Metod Zupan in Maša Radi Buh, festivalska selektorja, ki sta s preostalo programsko ekipo soustvarjala letošnji festival. Vabljeni k poslušanju. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093012</link>
        <pubDate> Tue, 10 Dec 2024 13:10:59 +0000</pubDate>
        <title>Razsežnosti malih umetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. 
»Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« 
»Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.«
S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite!   



Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
</description>
        <enclosure length="103843584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/03/InsrceRA_SLO_LJT_4097989_14193155.mp3"></enclosure>
        <guid>175091212</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3245</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. 
»Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« 
»Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.«
S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite!   



Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091212</link>
        <pubDate> Tue, 03 Dec 2024 13:05:39 +0000</pubDate>
        <title>&quot;In srce na dlani in v srcu zaklad.&quot; Ob 100. obletnici rojstva Duše Počkaj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob deseti obletnici dneva slovenskega znakovnega jezika, ki smo ga obeležili 14. novembra, smo v oddajo Oder povabili gluho režiserko in igralko Lado Orešnik. Študirala je dramatiko za gluhe na Janačkovi akademiji v Brnu. Že od leta 2000 je občasno ustvarjala v slovenskem prostoru, pred petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo in redno deluje kot režiserka in igralka, vodi pa tudi kulturne in jezikovne delavnice ter poučuje znakovni jezik.
Z Lado Orešnik smo se pogovarjali o ustvarjanju oseb z okvaro sluha v gledališču, dostopnosti slovenskih profesionalnih gledališč in primerih dobrih praks, ki bi jih lahko implementirali v slovenski kulturni prostor.

Prepis oddaje, s katerim želimo oddajo narediti vsak delno dostopno za osebe z okvaro sluha, najdete na spodnji povezavi. 
https://www.rtvslo.si/kultura/oder/lada-oresnik-gluhi-imajo-izjemen-talent-in-strast-do-gledalisca/728674 

</description>
        <enclosure length="23972736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/25/LadaOreRA_SLO_LJT_4021897_14106613.mp3"></enclosure>
        <guid>175089295</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob deseti obletnici dneva slovenskega znakovnega jezika, ki smo ga obeležili 14. novembra, smo v oddajo Oder povabili gluho režiserko in igralko Lado Orešnik. Študirala je dramatiko za gluhe na Janačkovi akademiji v Brnu. Že od leta 2000 je občasno ustvarjala v slovenskem prostoru, pred petnajstimi leti pa se je preselila v Slovenijo in redno deluje kot režiserka in igralka, vodi pa tudi kulturne in jezikovne delavnice ter poučuje znakovni jezik.
Z Lado Orešnik smo se pogovarjali o ustvarjanju oseb z okvaro sluha v gledališču, dostopnosti slovenskih profesionalnih gledališč in primerih dobrih praks, ki bi jih lahko implementirali v slovenski kulturni prostor.

Prepis oddaje, s katerim želimo oddajo narediti vsak delno dostopno za osebe z okvaro sluha, najdete na spodnji povezavi. 
https://www.rtvslo.si/kultura/oder/lada-oresnik-gluhi-imajo-izjemen-talent-in-strast-do-gledalisca/728674 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089295</link>
        <pubDate> Tue, 26 Nov 2024 13:30:08 +0000</pubDate>
        <title>Lada Orešnik: Gluhi imajo izjemen talent in strast do gledališča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski praizvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="46208640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/18/BitimoRA_SLO_LJT_3952967_14028204.mp3"></enclosure>
        <guid>175087505</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2888</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski praizvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175087505</link>
        <pubDate> Mon, 18 Nov 2024 15:01:02 +0000</pubDate>
        <title>»Biti moramo tako radikalni, kot je radikalna resničnost.« Pogovor o Bertoltu Brechtu ob krstni uprizoritvi Svete Ivane Klavniške v slovenskem gledališču</title>
      </item>
      <item>
        <description>V spomin Eki Vogelnik, gledališki in likovni umetnici, ki se je poslovila pred nekaj dnevi, vas vabimo k poslušanju pogovora, ki opisuje več kot štiri-desetletno umetniško pot Eke Vogelnik. Izrisuje jo njena izrazita avtorska poetika, ki zaznamuje slovenski kulturni prostor, v medijih gledališča, lutkovnega gledališča, filma, televizije, knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, ter tudi pisane besede, v nekaterih proznih besedilih, radijskih igrah in pesmih. V pogovoru, ki smo ga posneli pred dobrim desetletjem, je Eka Vogelnik spregovorila o ustvarjanju in pedagoškem delu, o družini, od koder njena ustvarjalnost izvira in kateri sama daruje svoje talente, hčerki pa z lastnimi umetniškimi in izraznimi potmi to družinsko življenje nadaljujeta. 

foto: Miran Juršič</description>
        <enclosure length="44688000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/12/EkiVogeRA_SLO_LJT_3891820_13958581.mp3"></enclosure>
        <guid>175085935</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2793</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V spomin Eki Vogelnik, gledališki in likovni umetnici, ki se je poslovila pred nekaj dnevi, vas vabimo k poslušanju pogovora, ki opisuje več kot štiri-desetletno umetniško pot Eke Vogelnik. Izrisuje jo njena izrazita avtorska poetika, ki zaznamuje slovenski kulturni prostor, v medijih gledališča, lutkovnega gledališča, filma, televizije, knjižne ilustracije, grafičnega oblikovanja, ter tudi pisane besede, v nekaterih proznih besedilih, radijskih igrah in pesmih. V pogovoru, ki smo ga posneli pred dobrim desetletjem, je Eka Vogelnik spregovorila o ustvarjanju in pedagoškem delu, o družini, od koder njena ustvarjalnost izvira in kateri sama daruje svoje talente, hčerki pa z lastnimi umetniškimi in izraznimi potmi to družinsko življenje nadaljujeta. 

foto: Miran Juršič</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085935</link>
        <pubDate> Tue, 12 Nov 2024 09:13:28 +0000</pubDate>
        <title>Eki Vogelnik v spomin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ivan Peternelj je igralec, plesalec, koreograf in režiser, ki od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču in na zunajinstitucionalni sceni. Gledališke vloge oblikuje s pretanjenim posluhom za besedne in nebesedne vsebinske enote, ki jih v procesu razgradnje in ponovne sinteze oblikuje s komaj opaznim odmikom in pri tem ustvarja vselej nove in drugačne igralske izraze. Pri tem ga podpirata muzikaličnost in obvladovanje telesa, tako da nekatere njegove trenutke na odru opazujemo skoraj kot nesnovne. V kritikah beremo o njegovi kvaliteti povezovanja gibalnega in verbalnega instrumentarija, poleg tega pa tudi o izrazitih potezah humorja in hudomušnosti, strašljivosti, liričnosti, poetičnosti, o učinkovitem soustvarjanju odrskih atmosfer, komentiranju, ironiji, satiri, domišljeni obrazni in telesni mimiki, in tako naprej. Od kod izvira njegova ljubezen do gledališča, kako ga je pot vodila naprej, kakšno gledališče ima rad, kaj ga žene v režijo in tovrstno izpovedovanje avtorskih zamisli in še več, v pogovoru z Ivanom Peterneljem. Vabimo vas k poslušanju! 


foto: Luka Kaše, https://sigledal.org/</description>
        <enclosure length="48981504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/05/PrvivtRA_SLO_LJT_3825835_13881950.mp3"></enclosure>
        <guid>175084257</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3061</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ivan Peternelj je igralec, plesalec, koreograf in režiser, ki od sredine 90-ih let prejšnjega stoletja ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču in na zunajinstitucionalni sceni. Gledališke vloge oblikuje s pretanjenim posluhom za besedne in nebesedne vsebinske enote, ki jih v procesu razgradnje in ponovne sinteze oblikuje s komaj opaznim odmikom in pri tem ustvarja vselej nove in drugačne igralske izraze. Pri tem ga podpirata muzikaličnost in obvladovanje telesa, tako da nekatere njegove trenutke na odru opazujemo skoraj kot nesnovne. V kritikah beremo o njegovi kvaliteti povezovanja gibalnega in verbalnega instrumentarija, poleg tega pa tudi o izrazitih potezah humorja in hudomušnosti, strašljivosti, liričnosti, poetičnosti, o učinkovitem soustvarjanju odrskih atmosfer, komentiranju, ironiji, satiri, domišljeni obrazni in telesni mimiki, in tako naprej. Od kod izvira njegova ljubezen do gledališča, kako ga je pot vodila naprej, kakšno gledališče ima rad, kaj ga žene v režijo in tovrstno izpovedovanje avtorskih zamisli in še več, v pogovoru z Ivanom Peterneljem. Vabimo vas k poslušanju! 


foto: Luka Kaše, https://sigledal.org/</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084257</link>
        <pubDate> Tue, 05 Nov 2024 12:00:30 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Prvi vtis je točen.&quot; Ivan Peternelj</title>
      </item>
      <item>
        <description>V drugem delu pogovora z režiserko Tjašo Črnigoj, soavtorico niza predavanj-performansov Spolna vzgoja II, ki je večkrat prepričala občinstvo in kritiško javnost in na festivalih doma in v tujini prejela več nagrad, se še poglobimo v omenjeno odrsko delo, dotikamo pa se tudi predstave Punce. Tematsko in oblikovno sledi predhodnemu delu, vendar poleg tematiziranja preteklosti angažirano gleda v prihodnost. Ob razmišljanju o njenem gledališkem delu, režiserka razkriva svoje poglede na ustvarjanje gledališča in njegovo poslanstvo v javnost. Vabimo vas k poslušanju! 
</description>
        <enclosure length="30494208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/25/SpolnavRA_SLO_LJT_3740054_13781233.mp3"></enclosure>
        <guid>175082106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1905</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V drugem delu pogovora z režiserko Tjašo Črnigoj, soavtorico niza predavanj-performansov Spolna vzgoja II, ki je večkrat prepričala občinstvo in kritiško javnost in na festivalih doma in v tujini prejela več nagrad, se še poglobimo v omenjeno odrsko delo, dotikamo pa se tudi predstave Punce. Tematsko in oblikovno sledi predhodnemu delu, vendar poleg tematiziranja preteklosti angažirano gleda v prihodnost. Ob razmišljanju o njenem gledališkem delu, režiserka razkriva svoje poglede na ustvarjanje gledališča in njegovo poslanstvo v javnost. Vabimo vas k poslušanju! 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082106</link>
        <pubDate> Thu, 24 Oct 2024 14:09:47 +0000</pubDate>
        <title>Spolna vzgoja II; razpiranje preteklosti, da bi govorili o prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Režiserka Tjaša Črnigoj je z ekipo igralk in drugih gledaliških umetnic ustvarila niz petih predavanj-performansov z naslovom Spolna vzgoja II, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Izjemen uspeh tega gledališkega dela, ki temelji na osebnih zgodbah in pogovorih s strokovnjaki z različnih področij, odražajo ne zgolj mnenja in zadovoljstvo gledalk in gledalcev temveč tudi nagrade občinstva in kritiške javnosti na letošnjih festivalih doma in v tujini. Pred mikrofonom zato tokrat gostimo Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="30061056" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/22/SpolnavRA_SLO_LJT_3701349_13737338.mp3"></enclosure>
        <guid>175081176</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1878</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Režiserka Tjaša Črnigoj je z ekipo igralk in drugih gledaliških umetnic ustvarila niz petih predavanj-performansov z naslovom Spolna vzgoja II, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Izjemen uspeh tega gledališkega dela, ki temelji na osebnih zgodbah in pogovorih s strokovnjaki z različnih področij, odražajo ne zgolj mnenja in zadovoljstvo gledalk in gledalcev temveč tudi nagrade občinstva in kritiške javnosti na letošnjih festivalih doma in v tujini. Pred mikrofonom zato tokrat gostimo Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081176</link>
        <pubDate> Tue, 22 Oct 2024 08:48:39 +0000</pubDate>
        <title>Spolna vzgoja II: niz predavanj-performansov, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka žensk, 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Vabimo vas k poslušanju! </description>
        <enclosure length="34272000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/14/OdPupilRA_SLO_LJT_3627654_13651463.mp3"></enclosure>
        <guid>175079291</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2141</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tomaž Toporišič, slovenski dramaturg, esejist, gledališki teoretik, univerzitetni učitelj, se v svojem delu temeljito posveča branju in razbiranju tako besednih kot odrskih umetnosti zadnjih 50 let. V tokratnem besedilu, z naslovom: Dekonstrukcije nasprotja med reprezentacijo in prezentacijo od neoavantgarde do pomilenija: od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka, raziskuje, kako se je v času od neoavantgarde do postpostdramskega manifestirala želja povedati zgodbe. Zanima ga, kakšne oblike redramatizacije, refiguracije in rekarakterizacije gledaliških strojev še vedno producira sodobna uprizoritvena paradigma. V besedilu razgrinja načine, kako se avtorice in avtorji intenzivno posvečajo refleksiji samih sebe, svojih besedil in kontekstov ter recepcije in pri tem kot avtorice - rapsodke vzpostavljajo neposreden dialog z bralkami in bralci, gledalkami in gledalci, svojimi bodočimi interpreti. Vabimo vas k poslušanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079291</link>
        <pubDate> Tue, 15 Oct 2024 10:48:47 +0000</pubDate>
        <title>Od Pupilije, Jesiha in Jovanovića do Zupančiča, Živadinova, Frljića, Semenič in Divjaka</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Performativni dan rad išče teater in umetnost tam, kjer ju na prvi pogled ni. In to počne v ambientih, ki so vse prej kot »oder«. Zato se Trubarjeva 3 za en dan preoblikuje v večplastni teritorij, ki postane gledališče, a ne docela; ki spominja na galerijo, a ne povsem; ki ostane akademija, a še malo več.« Tako beremo v spremnem besedilu, ko se odpravimo na Performativni dan, ki je potekal v petek, 4. oktobra, v sklopu festivala AGRFT, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Performativni dan je zasnovala doc. dr. Zala Dobovšek, predavateljica za predmet Performans, ki nam je podelila vodstvo, svoja razmišljanja, vprašanja in poglede, ki se odpirajo ob ustvarjenih performativnih dejanjih. Vabimo vas k poslušanju! 


fotografija iz performansa Urše Majcen: Koža, foto: AGRFT UL</description>
        <enclosure length="35545728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/PerformaRA_SLO_LJT_3562259_13578401.mp3"></enclosure>
        <guid>175077711</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2221</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Performativni dan rad išče teater in umetnost tam, kjer ju na prvi pogled ni. In to počne v ambientih, ki so vse prej kot »oder«. Zato se Trubarjeva 3 za en dan preoblikuje v večplastni teritorij, ki postane gledališče, a ne docela; ki spominja na galerijo, a ne povsem; ki ostane akademija, a še malo več.« Tako beremo v spremnem besedilu, ko se odpravimo na Performativni dan, ki je potekal v petek, 4. oktobra, v sklopu festivala AGRFT, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Performativni dan je zasnovala doc. dr. Zala Dobovšek, predavateljica za predmet Performans, ki nam je podelila vodstvo, svoja razmišljanja, vprašanja in poglede, ki se odpirajo ob ustvarjenih performativnih dejanjih. Vabimo vas k poslušanju! 


fotografija iz performansa Urše Majcen: Koža, foto: AGRFT UL</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077711</link>
        <pubDate> Tue, 08 Oct 2024 08:36:24 +0000</pubDate>
        <title>Performativni dan na AGRFT</title>
      </item>
      <item>
        <description>17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024 je konec septembra v Ljubljano pripeljal izbor najbolj kakovostnih in inovativnih predstav evropske lutkovne produkcije. O festivalu, novih uprizoritvenih principih lutkarstva, pa tudi pomenu lutke smo se pogovarjali z Benjaminom Zajcem. Hišni dramaturg Lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturg, kritik in performer je bil eden od treh selektorjev letošnje edicije festivala.</description>
        <enclosure length="26313600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/30/BenjaminRA_SLO_LJT_3486473_13491681.mp3"></enclosure>
        <guid>175075826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1644</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024 je konec septembra v Ljubljano pripeljal izbor najbolj kakovostnih in inovativnih predstav evropske lutkovne produkcije. O festivalu, novih uprizoritvenih principih lutkarstva, pa tudi pomenu lutke smo se pogovarjali z Benjaminom Zajcem. Hišni dramaturg Lutkovnega gledališča Ljubljana, dramaturg, kritik in performer je bil eden od treh selektorjev letošnje edicije festivala.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175075826</link>
        <pubDate> Tue, 01 Oct 2024 13:07:15 +0000</pubDate>
        <title>Benjamin Zajc: Lutka se mi zdi izredno dragocena, ker spregovori preko nečesa, kar nam je inherentno tuje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji gostimo gledališko režiserko Nino Rajić Kranjac, eno izmed najbolj vidnih in najuspešnejših režiserk mlajše generacije. Njene predstave so s samosvojim gledališkim jezikom, raziskovalno naravnanostjo in družbenimi temami prepričale premnoge žirije pomembnih gledaliških festivalov kot sta to na primer Borštnikovo srečanje in mednarodni festival Bitef. V oddaji boste izvedeli, kako Nina Rajić Kranjac razmišlja o ustvarjalnem procesu, času in prostoru v gledališču. Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="40995840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/24/NinaRajRA_SLO_LJT_3422027_13416422.mp3"></enclosure>
        <guid>175074426</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2562</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji gostimo gledališko režiserko Nino Rajić Kranjac, eno izmed najbolj vidnih in najuspešnejših režiserk mlajše generacije. Njene predstave so s samosvojim gledališkim jezikom, raziskovalno naravnanostjo in družbenimi temami prepričale premnoge žirije pomembnih gledaliških festivalov kot sta to na primer Borštnikovo srečanje in mednarodni festival Bitef. V oddaji boste izvedeli, kako Nina Rajić Kranjac razmišlja o ustvarjalnem procesu, času in prostoru v gledališču. Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074426</link>
        <pubDate> Tue, 24 Sep 2024 12:10:19 +0000</pubDate>
        <title>Nina Rajić Kranjac: V gledališču je zame vse znak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan. </description>
        <enclosure length="51739776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/16/RobertWRA_SLO_LJT_3353440_13338421.mp3"></enclosure>
        <guid>175072512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3233</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072512</link>
        <pubDate> Tue, 17 Sep 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Robert Waltl: Če se dobro spomnim, je ime nastalo na poti na sodišče, ko sem šel registrirat teater, ne vem, iz katerega razloga se mi je zdelo ime »Mini« res čudovito.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pisanje v sklopu delavnic dramskega pisanja je v zadnjem času eden od stalno navzočih in vse bolj priljubljenih pristopov snovanja izvirnega dramskega besedila. O prednostih tovrstnega ustvarjanja, pomenu za avtorice in avtorje, pa tudi o izkušnji mentoriranja in vprašanju avtorstva se pogovarjamo z dramatičarko, dramaturginjo in mentorico delavnic dramskega pisanja Simono Hamer.</description>
        <enclosure length="28228992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/05/SimonaHRA_SLO_LJT_3252746_13223083.mp3"></enclosure>
        <guid>175070048</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pisanje v sklopu delavnic dramskega pisanja je v zadnjem času eden od stalno navzočih in vse bolj priljubljenih pristopov snovanja izvirnega dramskega besedila. O prednostih tovrstnega ustvarjanja, pomenu za avtorice in avtorje, pa tudi o izkušnji mentoriranja in vprašanju avtorstva se pogovarjamo z dramatičarko, dramaturginjo in mentorico delavnic dramskega pisanja Simono Hamer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070048</link>
        <pubDate> Tue, 10 Sep 2024 12:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Simona Hamer: Kot mentorica moram biti v veliki meri in najprej dobra psihologinja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Krpanje nevidnega je projekt Ivane Müller in Bojane Kunst. Gre za serijo javnih intervencij, performansov, kolektivnih akcij, s katerimi umetnici skušata vzpostaviti povezave med različnimi resničnostmi mesta, opozoriti na moč lokalnih skupnosti, ki tvorijo mesto, in navsezadnje ustvariti imaginarni zemljevid pokrpanega, »popravljenega« mesta. Projekt in predstava sta bila del nedavno končanega festivala Mladi levi, Bojana Kunst pa ju predstavlja v tokratni oddaji Oder.



Foto: Nada Žgank</description>
        <enclosure length="27571200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/02/BojanaKRA_SLO_LJT_3223588_13190182.mp3"></enclosure>
        <guid>175069405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Krpanje nevidnega je projekt Ivane Müller in Bojane Kunst. Gre za serijo javnih intervencij, performansov, kolektivnih akcij, s katerimi umetnici skušata vzpostaviti povezave med različnimi resničnostmi mesta, opozoriti na moč lokalnih skupnosti, ki tvorijo mesto, in navsezadnje ustvariti imaginarni zemljevid pokrpanega, »popravljenega« mesta. Projekt in predstava sta bila del nedavno končanega festivala Mladi levi, Bojana Kunst pa ju predstavlja v tokratni oddaji Oder.



Foto: Nada Žgank</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069405</link>
        <pubDate> Tue, 03 Sep 2024 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bojana Kunst in poskus skupnega krpanja Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel v tokratnem pogovoru spregovori o svoji repertoarni politiki, o izzivih vodenja osrednje slovenske gledališke hiše in aktualne selitve ob obnovi Drame na novo lokacijo.</description>
        <enclosure length="36058368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/26/IgranjeRA_SLO_LJT_3158099_13115681.mp3"></enclosure>
        <guid>175067896</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2253</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ravnateljica Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel v tokratnem pogovoru spregovori o svoji repertoarni politiki, o izzivih vodenja osrednje slovenske gledališke hiše in aktualne selitve ob obnovi Drame na novo lokacijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175067896</link>
        <pubDate> Tue, 27 Aug 2024 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vesna Jurca Tadel: Igranje klasikov omogoča vloge, po katerih si igralske kreacije še desetletja zapomnimo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji gostimo Tiborja Miheliča Syeda, kulturologa, glasbenika, nekdanjega direktorja Slovenskega mladinskega gledališča in trenutnega direktorja Kina Šiška. V oddaji se bomo posvetili delovanju in razvoju Slovenskega mladinskega gledališča v obdobju, ko je bil Tibor Mihelič Syed njegov direktor, premišljevali o vlogi tega gledališča v prejšnjih sezonah in danes ter se spraševali, kakšna je pravzaprav vloga direktorja gledališča z javnim repertoarjem in stalnim igralskim ansamblom, ki pa se po vsebini še vedno razlikuje od klasičnega dramskega gledališkega programa. Vabljeni k poslušanju!


Foto Sandi Fišer, Mediaspeed</description>
        <enclosure length="36751104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/20/TiborMiRA_SLO_LJT_3101465_13050546.mp3"></enclosure>
        <guid>175066795</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji gostimo Tiborja Miheliča Syeda, kulturologa, glasbenika, nekdanjega direktorja Slovenskega mladinskega gledališča in trenutnega direktorja Kina Šiška. V oddaji se bomo posvetili delovanju in razvoju Slovenskega mladinskega gledališča v obdobju, ko je bil Tibor Mihelič Syed njegov direktor, premišljevali o vlogi tega gledališča v prejšnjih sezonah in danes ter se spraševali, kakšna je pravzaprav vloga direktorja gledališča z javnim repertoarjem in stalnim igralskim ansamblom, ki pa se po vsebini še vedno razlikuje od klasičnega dramskega gledališkega programa. Vabljeni k poslušanju!


Foto Sandi Fišer, Mediaspeed</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066795</link>
        <pubDate> Tue, 20 Aug 2024 13:45:36 +0000</pubDate>
        <title>Tibor Mihelič Syed: Gledališče me zanima takrat, ko izstopa iz diskurza umetnosti in stopa v javno polje neumetniškega</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kitajska opera se razlikuje od naše zahodne tradicije, saj pogosto vključuje tudi akrobacijo in značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med mnogimi različicami in oblikami je najbolj uveljavljena pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih. O kitajski operi se je Magda Tušar leta 2022 pogovarjala s sinologinjo Mino Grčar.

Foto: Pixabay </description>
        <enclosure length="27561216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/12/KitajskaRA_SLO_LJT_3055064_12996108.mp3"></enclosure>
        <guid>175065415</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1722</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kitajska opera se razlikuje od naše zahodne tradicije, saj pogosto vključuje tudi akrobacijo in značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med mnogimi različicami in oblikami je najbolj uveljavljena pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih. O kitajski operi se je Magda Tušar leta 2022 pogovarjala s sinologinjo Mino Grčar.

Foto: Pixabay </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065415</link>
        <pubDate> Tue, 13 Aug 2024 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kitajska opera, kulturno-zgodovinski sprehod</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z arheologom dr. Božidarjem Slapšakom se pogovarjamo o antičnem gledališču, njegovi monumentalni arhitekturi, prelomnih tehničnih rešitvah ter družbenih in kulturnih ozadjih. Pred leti je v kraju Tespije v srednjegrški pokrajini Beociji, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in zarisal v prostor lokacijo nekdanjega gledališča. Dr. Slapšaka je leta 2019 pred mikrofonom povabila Magda Tušar. 

Foto: Pixabay </description>
        <enclosure length="49917696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/31/Dr.BoiRA_SLO_LJT_2951982_12875604.mp3"></enclosure>
        <guid>175062977</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3119</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z arheologom dr. Božidarjem Slapšakom se pogovarjamo o antičnem gledališču, njegovi monumentalni arhitekturi, prelomnih tehničnih rešitvah ter družbenih in kulturnih ozadjih. Pred leti je v kraju Tespije v srednjegrški pokrajini Beociji, sicer v okviru skupnega projekta leidenske univerze, odkril del mestnega obzidja in zarisal v prostor lokacijo nekdanjega gledališča. Dr. Slapšaka je leta 2019 pred mikrofonom povabila Magda Tušar. 

Foto: Pixabay </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062977</link>
        <pubDate> Tue, 06 Aug 2024 12:05:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Božidar Slapšak: Antične drame izpostavljajo težave, ki so bile za Atenčane življenjskega pomena </title>
      </item>
      <item>
        <description>6. julija letos je minilo 100 let od rojstva gledališke igralke, režiserke, publicistke in prevajalke Drage Ahačič, preminule leta 2022. Rodila se je v Črnomlju, se nato šolala v Ljubljani, po kapitulaciji Italije pa je leta 1943 odšla v partizane. Tam se je kot članica kulturno-propagandnih skupin srečala z odrom in nastopanjem. O svojih gledaliških začetkih na osvobojenem ozemlju, nadaljevanju gledališke kariere, bivanju v Parizu in pozneje svojemu delovanju na polju pedagoškega dela v Pionirskem domu je leta 2003 pripovedovala Vidi Curk.

</description>
        <enclosure length="21264384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/29/DragaAhRA_SLO_LJT_2932967_12852619.mp3"></enclosure>
        <guid>175062509</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>6. julija letos je minilo 100 let od rojstva gledališke igralke, režiserke, publicistke in prevajalke Drage Ahačič, preminule leta 2022. Rodila se je v Črnomlju, se nato šolala v Ljubljani, po kapitulaciji Italije pa je leta 1943 odšla v partizane. Tam se je kot članica kulturno-propagandnih skupin srečala z odrom in nastopanjem. O svojih gledaliških začetkih na osvobojenem ozemlju, nadaljevanju gledališke kariere, bivanju v Parizu in pozneje svojemu delovanju na polju pedagoškega dela v Pionirskem domu je leta 2003 pripovedovala Vidi Curk.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175062509</link>
        <pubDate> Tue, 30 Jul 2024 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Draga Ahačič (1924-2022), ustanoviteljica gledališča Ad hoc </title>
      </item>
      <item>
        <description>Merce Cunningham, je bil eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. V oddaji Oder je o znamenitem umetniku spregovorila dramaturginja in plesna teoretičarka Andreja Kopač. </description>
        <enclosure length="19470336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/26/MerceCuRA_SLO_LJT_2910811_12827045.mp3"></enclosure>
        <guid>175061919</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1216</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Merce Cunningham, je bil eden najvplivnejših koreografov 20. stoletja. Bil je prvi, ki je zagovarjal tezo, da lahko ples obstaja neodvisno od glasbe. Ples je razumel kot avtonomno, abstraktno umetnost, ki ne govori o ničemer drugem kot o samem sebi. V oddaji Oder je o znamenitem umetniku spregovorila dramaturginja in plesna teoretičarka Andreja Kopač. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061919</link>
        <pubDate> Tue, 23 Jul 2024 11:35:40 +0000</pubDate>
        <title>Merce Cunningham – znameniti koreograf 20. stoletja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Oder lahko slišite pogovor s plesalko in koreografinjo Kajo Lin Jagodič Avguštin. Diplomantka Konservatorija za glasbo in balet se je našla predvsem v sodobni plesni zvrsti in ustvarila več samostojnih avtorskih predstav. Meni, da je ples nekaj najbolj naravnega in da se mu moramo enostavno prepustiti. 

</description>
        <enclosure length="21370368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/17/NjenpleRA_SLO_LJT_2840397_12743782.mp3"></enclosure>
        <guid>175060134</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1335</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Oder lahko slišite pogovor s plesalko in koreografinjo Kajo Lin Jagodič Avguštin. Diplomantka Konservatorija za glasbo in balet se je našla predvsem v sodobni plesni zvrsti in ustvarila več samostojnih avtorskih predstav. Meni, da je ples nekaj najbolj naravnega in da se mu moramo enostavno prepustiti. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060134</link>
        <pubDate> Tue, 16 Jul 2024 08:41:59 +0000</pubDate>
        <title>Kaja Lin Jagodič Avguštin, plesalka in koreografinja </title>
      </item>
      <item>
        <description>V začetku letošnjega leta je minilo 110 let od rojstva Vitomila Zupana, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, prevajalca. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder spregovorili o Zupanovi dramatiki. »Zupan vidi dramatiko kot prostor, ki mu skozi dramske osebe omogoča premišljevanja in sopostavljanja različnih življenjskih principov. Njegove osebe so vedno individualisti, posamezniki, kolektivizem mu je tuj, pri čemer ga ves čas zanima, kaj je bistvo človeka, kaj je na dnu, ambivalentnost znotraj človeka, njegova temna in svetla stran, angel in žival, zato prikazuje eksistencialno skrajno zaostrene situacije, v katerih se dramska oseba odloča med dobrim in zlim, med željo in močjo.« Tako med drugim zapiše dr. Mateja Pezdirc Bartol, ki je Zupanovo dramatiko raziskovala skozi prizmo oblakov in pištol. Pred mikrofon jo je pred devetimi leti povabila Staša Grahek. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: z razstave ob 100-letnici rojstva Vitomila Zupana, Slovenski gledališki inštitut 2014, vir:slogi.si</description>
        <enclosure length="18964992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/08/OdramatRA_SLO_LJT_2776987_12669827.mp3"></enclosure>
        <guid>175058542</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1185</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V začetku letošnjega leta je minilo 110 let od rojstva Vitomila Zupana, slovenskega pisatelja, pesnika, dramatika, prevajalca. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder spregovorili o Zupanovi dramatiki. »Zupan vidi dramatiko kot prostor, ki mu skozi dramske osebe omogoča premišljevanja in sopostavljanja različnih življenjskih principov. Njegove osebe so vedno individualisti, posamezniki, kolektivizem mu je tuj, pri čemer ga ves čas zanima, kaj je bistvo človeka, kaj je na dnu, ambivalentnost znotraj človeka, njegova temna in svetla stran, angel in žival, zato prikazuje eksistencialno skrajno zaostrene situacije, v katerih se dramska oseba odloča med dobrim in zlim, med željo in močjo.« Tako med drugim zapiše dr. Mateja Pezdirc Bartol, ki je Zupanovo dramatiko raziskovala skozi prizmo oblakov in pištol. Pred mikrofon jo je pred devetimi leti povabila Staša Grahek. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: z razstave ob 100-letnici rojstva Vitomila Zupana, Slovenski gledališki inštitut 2014, vir:slogi.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058542</link>
        <pubDate> Tue, 09 Jul 2024 12:05:55 +0000</pubDate>
        <title>O dramatiki Vitomila Zupana, o oblakih in pištolah</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, 22. novembra 1918, so se v Ljubljano vrnili vojaki, ki so oslepeli na bojiščih. Tri mesece kasneje so imeli prvi gledališki nastop.« Datirano s koncem prve svetovne vojne se začenja opis in popis gledališke dejavnosti slepih in slabovidnih v Sloveniji. V témo se je poglobil Dušar Brešar in popisal vso gledališko dejavnost nekaj več kot enega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!

fotografija iz predstave A. Nicolai: Oh, te nore ženske, režija Alenka Bole Vrabec, zasebni arhiv Dušana Brešarja</description>
        <enclosure length="39123072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/02/VtemnemRA_SLO_LJT_2723441_12608539.mp3"></enclosure>
        <guid>175057090</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, 22. novembra 1918, so se v Ljubljano vrnili vojaki, ki so oslepeli na bojiščih. Tri mesece kasneje so imeli prvi gledališki nastop.« Datirano s koncem prve svetovne vojne se začenja opis in popis gledališke dejavnosti slepih in slabovidnih v Sloveniji. V témo se je poglobil Dušar Brešar in popisal vso gledališko dejavnost nekaj več kot enega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!

fotografija iz predstave A. Nicolai: Oh, te nore ženske, režija Alenka Bole Vrabec, zasebni arhiv Dušana Brešarja</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057090</link>
        <pubDate> Tue, 02 Jul 2024 09:29:30 +0000</pubDate>
        <title>V temnem soju odrskih luči, o gledališču slepih in slabovidnih v Sloveniji </title>
      </item>
      <item>
        <description>Predstava Konec sveta v treh dejanjih režiserke Selme Spahić, ki je nastala v koprodukciji Zagrebškega gledališča mladih, Beograjskega dramskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in festivala Borštnikovo srečanje, tam je bila tudi premierno uprizorjena, je združila dramska besedila Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić ter na odru razgrnila različne oblike ekonomskega, družinskega in institucionalnega nasilja, žal še kako prisotnega v sodobni družbi. O tem, kako so ustvarjalke iz Hrvaške, Srbije in Slovenije na odru iz različnih regionalnih perspektiv tematizirale nasilje nad ženskami, so spregovorile Selma Spahić, režiserka predstave, Katja Gorečan, avtorica slovenskega besedila in igralki v predstavi: Rina Pleteršek in Špela Setničar. Vabljeni k poslušanju!</description>
        <enclosure length="37282944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/24/OpredstRA_SLO_LJT_2657779_12532918.mp3"></enclosure>
        <guid>175055374</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2330</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Predstava Konec sveta v treh dejanjih režiserke Selme Spahić, ki je nastala v koprodukciji Zagrebškega gledališča mladih, Beograjskega dramskega gledališča, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in festivala Borštnikovo srečanje, tam je bila tudi premierno uprizorjena, je združila dramska besedila Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić ter na odru razgrnila različne oblike ekonomskega, družinskega in institucionalnega nasilja, žal še kako prisotnega v sodobni družbi. O tem, kako so ustvarjalke iz Hrvaške, Srbije in Slovenije na odru iz različnih regionalnih perspektiv tematizirale nasilje nad ženskami, so spregovorile Selma Spahić, režiserka predstave, Katja Gorečan, avtorica slovenskega besedila in igralki v predstavi: Rina Pleteršek in Špela Setničar. Vabljeni k poslušanju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055374</link>
        <pubDate> Tue, 25 Jun 2024 10:29:49 +0000</pubDate>
        <title>O predstavi Konec sveta v treh dejanjih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ljubljanskem parku Tivoli se v sredo, 19. junija začenja 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije, koncert, DJ-seti ter t.i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate. V oddaji Oder gostimo direktorja festivala Žigo Predana in umetniškega vodjo Mateja Kejžarja.</description>
        <enclosure length="33235968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/18/13.festRA_SLO_LJT_2607068_12475336.mp3"></enclosure>
        <guid>175053972</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2077</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ljubljanskem parku Tivoli se v sredo, 19. junija začenja 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije, koncert, DJ-seti ter t.i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate. V oddaji Oder gostimo direktorja festivala Žigo Predana in umetniškega vodjo Mateja Kejžarja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053972</link>
        <pubDate> Tue, 18 Jun 2024 11:30:00 +0000</pubDate>
        <title>13. festival radikalnih teles Spider</title>
      </item>
      <item>
        <description>Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja tudi dve razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te  podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.</description>
        <enclosure length="40455168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/11/GledaliRA_SLO_LJT_2551583_12410853.mp3"></enclosure>
        <guid>175052250</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2528</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja tudi dve razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te  podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! 

na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052250</link>
        <pubDate> Tue, 11 Jun 2024 12:05:43 +0000</pubDate>
        <title>Gledališka fotografija nekoč in danes</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vili Ravnjak, dramaturg, umetniški vodja, pedagog, dramatik in teoretik je bil skoraj štiri desetletja tesno povezan z mariborskim Talijinim hramom. V njem je bil dva mandata tudi umetniški vodja. Dolgo in podrobno pa je raziskoval tudi njegovo zgodovino, ki jo je po nekaj že prej izdanih publikacijah lani strnil in izdal v knjigi Talijin hram v Mariboru pri Založbi Pivec. V drugem delu pogovora se posvečamo Ravnjakovi poklicni poti, povezani z mariborskim gledališčem. Vabimo vas k poslušanju!


foto: Jure Eržen, www.zenmeditacija.si</description>
        <enclosure length="39270912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/03/OzgodovRA_SLO_LJT_2491901_12342012.mp3"></enclosure>
        <guid>175050500</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2454</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vili Ravnjak, dramaturg, umetniški vodja, pedagog, dramatik in teoretik je bil skoraj štiri desetletja tesno povezan z mariborskim Talijinim hramom. V njem je bil dva mandata tudi umetniški vodja. Dolgo in podrobno pa je raziskoval tudi njegovo zgodovino, ki jo je po nekaj že prej izdanih publikacijah lani strnil in izdal v knjigi Talijin hram v Mariboru pri Založbi Pivec. V drugem delu pogovora se posvečamo Ravnjakovi poklicni poti, povezani z mariborskim gledališčem. Vabimo vas k poslušanju!


foto: Jure Eržen, www.zenmeditacija.si</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050500</link>
        <pubDate> Tue, 04 Jun 2024 12:05:36 +0000</pubDate>
        <title>O zgodovini Talijinega hrama v Mariboru z Vilijem Ravnjakom – 2. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vili Ravnjak je doštudiral dramaturgijo, vendar je širil in razvejal njeno polje v več smereh. Težko bi bilo našteti njegove številne aktivnosti, povezane z gledališčem. Povod za pogovor v oddaji Oder je lanski izid njegove knjige z naslovom Talijin hram v Mariboru. Prav na zgodovino mariborskega gledališča s specifičnim zgodovinskim ozadjem se bo osredotočil prvi del pogovora z njim. V njem je preživel skoraj štiri desetletja kot dramaturg in dvakratni umetniški vodja. Oddajo je pripravila in vodila Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!


na fotografiji: naslovnica knjige Talijin hram v Mariboru, izdala: založba Pivec, izsek
</description>
        <enclosure length="42065664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/23/OzgodovRA_SLO_LJT_2402768_12237282.mp3"></enclosure>
        <guid>175047808</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>2629</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vili Ravnjak je doštudiral dramaturgijo, vendar je širil in razvejal njeno polje v več smereh. Težko bi bilo našteti njegove številne aktivnosti, povezane z gledališčem. Povod za pogovor v oddaji Oder je lanski izid njegove knjige z naslovom Talijin hram v Mariboru. Prav na zgodovino mariborskega gledališča s specifičnim zgodovinskim ozadjem se bo osredotočil prvi del pogovora z njim. V njem je preživel skoraj štiri desetletja kot dramaturg in dvakratni umetniški vodja. Oddajo je pripravila in vodila Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!


na fotografiji: naslovnica knjige Talijin hram v Mariboru, izdala: založba Pivec, izsek
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047808</link>
        <pubDate> Tue, 28 May 2024 11:54:59 +0000</pubDate>
        <title>O zgodovini Talijinega hrama v Mariboru z Vilijem Ravnjakom – 1. del</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec.
Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec.
O zgodovini in pomenu SNG Nova Gorica pa tudi o praznovanju se z direktorico gledališča Mirjam Drnovšček pogovarja Tadeja Krečič.
</description>
        <enclosure length="20484096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/20/MirjamDRA_SLO_LJT_2379236_12209424.mp3"></enclosure>
        <guid>175047070</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>1280</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koncert za rojstni dan. Tako so v Narodnem gledališču Nova Gorica poimenovali nedeljski komično-glasbeni večer, kot sta si ga zamislila Tereza Gregorič in Jakob Šfiligoj ob praznovanju 30-letnice sedanje stavbe gledališča in 20-letnice statusa narodnega gledališča. Trinajst igralcev ansambla, vseh tudi izvrstnih pevcev, je nastopilo z interpretacijo uglasbenih besedil iz že uprizorjenih predstav, kot so Čarovnik iz Oza, Beraška opera, Rokovnjači, Pašjon, Tutošomato, Tridesetletnice, Realisti in mnoge druge. Avtor aranžmajev je Anže Vrabec.
Hkrati si je mogoče v rotundi gledališča ogledati razstavo tridesetih gledaliških fotografij novogoriških predstav iz obdobja od 1994 do 2023. Avtorji fotografij so Foto atelje Pavšič Zavadlav, Peter Uhan, Urška Boljkovac, Manja Zore, Jaka Varmuž, Blaž Erzetič in Mankica Kranjec.
O zgodovini in pomenu SNG Nova Gorica pa tudi o praznovanju se z direktorico gledališča Mirjam Drnovšček pogovarja Tadeja Krečič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047070</link>
        <pubDate> Tue, 21 May 2024 08:17:48 +0000</pubDate>
        <title>Mirjam Drnovšček, direktorica SNG Nova Gorica: &quot;Praznovanje 30-letnice stavbe gledališča in 20-letnice statusa gledališča smo naredili veselo.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos praznuje 30-letnico delovanja Društvo za sodobni ples Slovenije. Ustanovljeno je bilo maja leta 1994, pobude za ustanovitev takšnega društva pa so se pojavile že sredi 80. let. Njegova prva predsednica je bila Ksenija Hribar. Društvo deluje kot strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalnem nivoju in si od vsega začetka prizadeva za strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, ki se tičejo področja sodobnega plesa. Razvija in podpira dejavnosti za razvoj teorije, kritike in zgodovinjenja sodobnega plesa, organizira javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodeluje pri različnih manifestacijah doma in v tujini. Podpira dejavnosti za vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in druge institucionalne, prostorske in kadrovske infrastrukture za sodobni ples pri nas. Ob 30-letnici Društva za sodobni ples Slovenije sta se povabilu pred mikrofon odzvala člana upravnega odbora Teja Reba in Rok Vevar. Vabimo vas k poslušanju!

Svetovni dan plesa 2024, foto: Nada Žgank
</description>
        <enclosure length="48494976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/30letDRA_SLO_LJT_2399643_12233070.mp3"></enclosure>
        <guid>175047683</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
        <itunes:duration>3030</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos praznuje 30-letnico delovanja Društvo za sodobni ples Slovenije. Ustanovljeno je bilo maja leta 1994, pobude za ustanovitev takšnega društva pa so se pojavile že sredi 80. let. Njegova prva predsednica je bila Ksenija Hribar. Društvo deluje kot strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalnem nivoju in si od vsega začetka prizadeva za strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, ki se tičejo področja sodobnega plesa. Razvija in podpira dejavnosti za razvoj teorije, kritike in zgodovinjenja sodobnega plesa, organizira javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodeluje pri različnih manifestacijah doma in v tujini. Podpira dejavnosti za vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in druge institucionalne, prostorske in kadrovske infrastrukture za sodobni ples pri nas. Ob 30-letnici Društva za sodobni ples Slovenije sta se povabilu pred mikrofon odzvala člana upravnega odbora Teja Reba in Rok Vevar. Vabimo vas k poslušanju!

Svetovni dan plesa 2024, foto: Nada Žgank
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047683</link>
        <pubDate> Tue, 14 May 2024 11:39:40 +0000</pubDate>
        <title>30 let Društva za sodobni ples Slovenije</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Ars</itunes:author>
      <itunes:category text="Arts">
        <itunes:category text="Performing Arts" />
        <itunes:category text="Visual Arts" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104167/podcast_naslovnice_1400x1400_oder.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča. </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča. </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Tue, 07 Apr 2026 13:30:58 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://ars.rtvslo.si/oder/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Tue, 07 Apr 2026 13:30:58 +0000</pubDate>
      <title>Oder</title>
    </channel>
  </rss>
