Arts (C) RTVSLO 2017 Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. https://ars.rtvslo.si/oder/ Oder https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/15104167/podcast_naslovnice_1400x1400_oder.jpg Letošnji Festival radikalnih teles Spider je napovedal boj zoper harmonijske strukture. Te razume kot všečno razporeditev delov in misli, ki pa so zares »harmonične« le v striktno določenih kontekstih. Obstaja več harmonij in lestvic? Kdo jih določa? Kot osnovno orožje so izbrali fantastično matematiko. Fantastična matematika je študij vzorcev in nizov. Namesto torej, da bi opazovala in raziskovala po standardnih postopkih, si pri vsakem problemu zastavi posebno operacijo. Mednarodna zasedba umetnikov in intelektualcev je prek načela fantastične matematike predstavila več predstav, filmskih projekcij, performansov in pogovorov. Radikalna telesa so zasedla ljubljanski Tivoli in nam govorila o zaupanju ter nam kazala vse odvode in mutacije, obstoječe in zasanjane načine, kako biti z drugim in kako težo svojega individuuma sprostiti v roke kolektivnega objema. Nastopajoči so nam pokazali, da so predmetom in krajem vnaprej pripisane funkcije le ena izmed opcij ter da svoboda obstaja tudi onkraj svobode. Sram, intima, komemoracija in lastninjenje so izredno fluidne kategorije, ki naj si jih vsak interpretira po svoje. Vsako leto nas po eni strani pušča z vedno večjim cmokom v grlu, saj nam precej surovo kaže, da bo naša prihodnost težko naslikana z barvami, hkrati pa v svojem večnem iskanju lepote ostaja predvsem radikalen. Matic Ferlan je za oddajo Oder pripravil festivalsko reportažo. fotografija iz predstave: Vera Tussing, ''T-dance'', foto: Matija Lukić 174883356 RTVSLO – Ars 2864 clean Letošnji Festival radikalnih teles Spider je napovedal boj zoper harmonijske strukture. Te razume kot všečno razporeditev delov in misli, ki pa so zares »harmonične« le v striktno določenih kontekstih. Obstaja več harmonij in lestvic? Kdo jih določa? Kot osnovno orožje so izbrali fantastično matematiko. Fantastična matematika je študij vzorcev in nizov. Namesto torej, da bi opazovala in raziskovala po standardnih postopkih, si pri vsakem problemu zastavi posebno operacijo. Mednarodna zasedba umetnikov in intelektualcev je prek načela fantastične matematike predstavila več predstav, filmskih projekcij, performansov in pogovorov. Radikalna telesa so zasedla ljubljanski Tivoli in nam govorila o zaupanju ter nam kazala vse odvode in mutacije, obstoječe in zasanjane načine, kako biti z drugim in kako težo svojega individuuma sprostiti v roke kolektivnega objema. Nastopajoči so nam pokazali, da so predmetom in krajem vnaprej pripisane funkcije le ena izmed opcij ter da svoboda obstaja tudi onkraj svobode. Sram, intima, komemoracija in lastninjenje so izredno fluidne kategorije, ki naj si jih vsak interpretira po svoje. Vsako leto nas po eni strani pušča z vedno večjim cmokom v grlu, saj nam precej surovo kaže, da bo naša prihodnost težko naslikana z barvami, hkrati pa v svojem večnem iskanju lepote ostaja predvsem radikalen. Matic Ferlan je za oddajo Oder pripravil festivalsko reportažo. fotografija iz predstave: Vera Tussing, ''T-dance'', foto: Matija Lukić Tue, 28 Jun 2022 12:05:00 +0000 S fantastično matematiko nad harmonijske lestvice, 11. Spider, festival radikalnih teles Teatrolog dr. Tomaž Toporišič, tudi dramaturg, publicist, esejist, urednik, prevajalec, kritik in univerzitetni predavatelj, je doslej napisal nepreštevno število naslovov knjig in razprav o interaktivnem razmerju drame in gledališča v preteklih obdobjih, preobrazbah literature in medijev gledališča skozi čas in njihov kreativni potencial. Čeprav je v očišču Tomaža Toporišiča gledališče v navezi z literaturo, pa vedno zajema iz sovplivnosti praks v zgodovini vseh umetnosti, iz njihove vezljivosti in semiotičnosti. Pri tem je vedno v dialogu s pomembnimi teoretiki svetovnega formata. Nedavno je izšla njegova znanstvena monografija z naslovom Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja, v kateri na širše svetovni, evropski in slovenski sceni kulture ter družbe nasploh preučuje številne povezave z nekdanjimi in sedanjimi fenomeni gledališča. Oddajo je pripravila Magda Tušar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881913 RTVSLO – Ars 3064 clean Teatrolog dr. Tomaž Toporišič, tudi dramaturg, publicist, esejist, urednik, prevajalec, kritik in univerzitetni predavatelj, je doslej napisal nepreštevno število naslovov knjig in razprav o interaktivnem razmerju drame in gledališča v preteklih obdobjih, preobrazbah literature in medijev gledališča skozi čas in njihov kreativni potencial. Čeprav je v očišču Tomaža Toporišiča gledališče v navezi z literaturo, pa vedno zajema iz sovplivnosti praks v zgodovini vseh umetnosti, iz njihove vezljivosti in semiotičnosti. Pri tem je vedno v dialogu s pomembnimi teoretiki svetovnega formata. Nedavno je izšla njegova znanstvena monografija z naslovom Nevarna razmerja dramatike in gledališča XX. in XXI. stoletja, v kateri na širše svetovni, evropski in slovenski sceni kulture ter družbe nasploh preučuje številne povezave z nekdanjimi in sedanjimi fenomeni gledališča. Oddajo je pripravila Magda Tušar. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Tue, 21 Jun 2022 03:00:00 +0000 O nevarnih razmerjih dramatike in gledališča V sklopu 57. Borštnikovega srečanja v Mariboru se je odvila mednarodna konferenca, ki je tematizirala gledališče kot učinkovito in uspešno metodo socialne aktivacije ranljivih skupin. Pod naslovom Gledališka vključenost – socialna aktivacija so predavatelji predstavili ne zgolj svoje izkušnje z vključevanjem ranljivih skupin v kreativne procese, ampak tudi učinke tega vključevanja. S sodelujočimi se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden Slovenska popevka, SMG, sezona 2017/18, režija Matjaž Pograjc, foto: Nejc Saje 174880154 RTVSLO – Ars 2397 clean V sklopu 57. Borštnikovega srečanja v Mariboru se je odvila mednarodna konferenca, ki je tematizirala gledališče kot učinkovito in uspešno metodo socialne aktivacije ranljivih skupin. Pod naslovom Gledališka vključenost – socialna aktivacija so predavatelji predstavili ne zgolj svoje izkušnje z vključevanjem ranljivih skupin v kreativne procese, ampak tudi učinke tega vključevanja. S sodelujočimi se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden Slovenska popevka, SMG, sezona 2017/18, režija Matjaž Pograjc, foto: Nejc Saje Tue, 14 Jun 2022 12:05:00 +0000 Po simpoziju Gledališka vključenost - socialna aktivacija, 14. 6. 2022 Kot hčerka koreografinje in plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés in pantomimika Andresa Valdésa je bila že od mladih nog izpostavljena odrskim umetnostim. Sodobni ples ji je od nekdaj pomenil prostor svobodnega izraza in raziskovanja same sebe. Ljubezen do te plesne zvrsti zdaj uspešno predaja naprej kot plesna pedagoginja v plesnem studiu Intakt, še vedno pa se tudi izobražuje, končuje namreč magisterij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njena velika ljubezen je tudi ustvarjanje avtorske glasbe. <p>Ples in odrska umetnost sta ji bila položena v zibelko. </p><p><p>Kot hčerka koreografinje in plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés in pantomimika Andresa Valdésa je bila že od mladih nog izpostavljena odrskim umetnostim. Sodobni ples ji je od nekdaj pomenil prostor svobodnega izraza in raziskovanja same sebe. Ljubezen do te plesne zvrsti zdaj uspešno predaja naprej kot plesna pedagoginja v plesnem studiu Intakt, še vedno pa se tudi izobražuje, končuje namreč magisterij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.</p></p> 174878352 RTVSLO – Ars 2792 clean Kot hčerka koreografinje in plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés in pantomimika Andresa Valdésa je bila že od mladih nog izpostavljena odrskim umetnostim. Sodobni ples ji je od nekdaj pomenil prostor svobodnega izraza in raziskovanja same sebe. Ljubezen do te plesne zvrsti zdaj uspešno predaja naprej kot plesna pedagoginja v plesnem studiu Intakt, še vedno pa se tudi izobražuje, končuje namreč magisterij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njena velika ljubezen je tudi ustvarjanje avtorske glasbe. <p>Ples in odrska umetnost sta ji bila položena v zibelko. </p><p><p>Kot hčerka koreografinje in plesne pedagoginje Jane Kovač Valdés in pantomimika Andresa Valdésa je bila že od mladih nog izpostavljena odrskim umetnostim. Sodobni ples ji je od nekdaj pomenil prostor svobodnega izraza in raziskovanja same sebe. Ljubezen do te plesne zvrsti zdaj uspešno predaja naprej kot plesna pedagoginja v plesnem studiu Intakt, še vedno pa se tudi izobražuje, končuje namreč magisterij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.</p></p> Tue, 07 Jun 2022 12:05:00 +0000 Veronika Valdés, plesalka, koreografinja in ustvarjalka glasbe Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. V epidemičnem času so se pojavile nove gledališke in hibridne oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljajo pred epidemijo, izginile, še dodaja Nika Leskovšek. Vabimo vas k poslušanju! Aleš Novak, umetniški direktor FBS in Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa Foto: Boštjan Lah<p>"Pojavile so se nove oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljalo pred epidemijo, izginile."</p><p><p>Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. Vabimo vas k poslušanju!</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174876575 RTVSLO – Ars 1577 clean Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. V epidemičnem času so se pojavile nove gledališke in hibridne oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljajo pred epidemijo, izginile, še dodaja Nika Leskovšek. Vabimo vas k poslušanju! Aleš Novak, umetniški direktor FBS in Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa Foto: Boštjan Lah<p>"Pojavile so se nove oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljalo pred epidemijo, izginile."</p><p><p>Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje, smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkih razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželjena, ostaja na visoki ravni. Vabimo vas k poslušanju!</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 31 May 2022 12:05:00 +0000 Pogovor z NIko Leskovšek, selektorico 57. festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Festivala Borštnikovo srečanje<p>"S svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem, je tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij." Iz utemeljitve.</p><p><p>Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174874781 RTVSLO – Ars 2439 clean Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Festivala Borštnikovo srečanje<p>"S svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem, je tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij." Iz utemeljitve.</p><p><p>Alja Predan je dramaturginja, prevajalka, urednica in teatrologinja. Njeno več kot tri desetletno delo v gledališču je močno zaznamovalo slovensko gledališko krajino, predvsem z njenim odločnim in vztrajnim tkanjem vezi z umetniki ter gledališkimi strokovnjaki iz tujine. To se je pokazalo predvsem v času, ko je umetniško vodila festival Borštnikovo srečanje. Z Aljo Predan smo se pogovarjali ob prejemu nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 24 May 2022 12:05:00 +0000 Dramaturška križišča: Alja Predan V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti najbolj sodobne dramske pisave. Zdi se namreč, da je besedilno v širokem uprizoritvenem prostoru dobilo nove zagone. Nedavno je izšel zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sta ga uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg Petre Pogorevc je gost oddaje tudi Jakob Ribič. <p>Nove teoretske razprave o mutacijah besedilnega na področju uprizoritvenih umetnosti </p><p><p>V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti dramske pisave v zadnjem desetletju, ko se zdi, da je besedilno v razsežnem gledališkem prostoru dobilo še več zagona kot prej. Nedavno je namreč izšel zbornik, ki se tako z izbranimi študijami domačih avtorjev kot s temeljnimi besedili tujih teoretikov podaja raziskovat različna besedilna, tematska izhodišča, strategije, v povezavi z uprizoritvenimi koncepti in praksami slovenskega, evropskega in svetovnega postdramskega gledališča, ki vključuje tudi novomedijske prakse in ples. Zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sledi izdaji iz leta 2008, sta uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg dramaturginje <strong>Petre Pogorevc</strong> je gost oddaje tudi raziskovalec <strong>Jakob Ribič</strong> z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Izbor teoretskih razprav so izdali pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega.</p></p> 174873197 RTVSLO – Ars 2219 clean V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti najbolj sodobne dramske pisave. Zdi se namreč, da je besedilno v širokem uprizoritvenem prostoru dobilo nove zagone. Nedavno je izšel zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sta ga uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg Petre Pogorevc je gost oddaje tudi Jakob Ribič. <p>Nove teoretske razprave o mutacijah besedilnega na področju uprizoritvenih umetnosti </p><p><p>V oddaji Oder se tokrat posvečamo bogastvu in heterogenosti dramske pisave v zadnjem desetletju, ko se zdi, da je besedilno v razsežnem gledališkem prostoru dobilo še več zagona kot prej. Nedavno je namreč izšel zbornik, ki se tako z izbranimi študijami domačih avtorjev kot s temeljnimi besedili tujih teoretikov podaja raziskovat različna besedilna, tematska izhodišča, strategije, v povezavi z uprizoritvenimi koncepti in praksami slovenskega, evropskega in svetovnega postdramskega gledališča, ki vključuje tudi novomedijske prakse in ples. Zbornik Drama, tekst, pisava 2, ki sledi izdaji iz leta 2008, sta uredila Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič. Poleg dramaturginje <strong>Petre Pogorevc</strong> je gost oddaje tudi raziskovalec <strong>Jakob Ribič</strong> z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Izbor teoretskih razprav so izdali pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega.</p></p> Tue, 17 May 2022 12:05:00 +0000 Drama, tekt, pisava 2 Po podatkih hrvaškega statističnega urada so ženske nad 65. letom starosti najbolj ogrožena skupina za življenje pod pragom revščine. Bakice oziroma Babice je naslov dokumentarne gledališke predstave, ustvarjene po pričevanjih štirih žensk, ki zbirajo plastenke in jih prodajajo v trgovinah, da bi se preživele. Predstava te dni gostuje na prestižnem nemškem festivalu Theatertreffen, kamor je bila izbrana med več 300 predstavami z vsega sveta. Več pa v pogovoru z režiserko Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Miradna Legović 174871033 RTVSLO – Ars 2718 clean Po podatkih hrvaškega statističnega urada so ženske nad 65. letom starosti najbolj ogrožena skupina za življenje pod pragom revščine. Bakice oziroma Babice je naslov dokumentarne gledališke predstave, ustvarjene po pričevanjih štirih žensk, ki zbirajo plastenke in jih prodajajo v trgovinah, da bi se preživele. Predstava te dni gostuje na prestižnem nemškem festivalu Theatertreffen, kamor je bila izbrana med več 300 predstavami z vsega sveta. Več pa v pogovoru z režiserko Tjašo Črnigoj. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Miradna Legović Tue, 10 May 2022 12:05:00 +0000 Dokumentarna predstava Babice na festivalu Theatertreffen 52. teden slovenske drame, ki je med 27. marcem in 8. aprilom potekal v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je pod resen drobnogled vzel simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Maša Pirc, www.tsd.si<p>Pomanjkanje konkretnega razloga za pisanje dram je tudi posledica pomanjkljivo financiranje neodvisne gledališke scene.</p><p><p>52. teden slovenske drame, ki je bil od 27. marca do 8. aprila v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je vzel pod temeljit drobnogled simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174868434 RTVSLO – Ars 1318 clean 52. teden slovenske drame, ki je med 27. marcem in 8. aprilom potekal v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je pod resen drobnogled vzel simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Maša Pirc, www.tsd.si<p>Pomanjkanje konkretnega razloga za pisanje dram je tudi posledica pomanjkljivo financiranje neodvisne gledališke scene.</p><p><p>52. teden slovenske drame, ki je bil od 27. marca do 8. aprila v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je vzel pod temeljit drobnogled simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 03 May 2022 12:05:00 +0000 Po simpoziju Infiltracija na sceno Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedeni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.<p>Mednarodni dan plesa praznujemo 29. aprila, na rojstni dan baletnika Jeana-Georgesa Noverra. </p><p><p>Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedêni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.</p></p> 174866788 RTVSLO – Ars 1479 clean Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedeni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.<p>Mednarodni dan plesa praznujemo 29. aprila, na rojstni dan baletnika Jeana-Georgesa Noverra. </p><p><p>Ples je ena izmed najbolj starodavnih oblik gibanja. Že v tradicionalnih plemenskih kulturah so ples uporabljali kot povezavo z naravo in božanskimi silami. S plesom in glasbo so zaznamovali pomembne mejnike v razvoju človeka. Ples je pospremil rojstvo novega bitja na svet in odhod starega človeka v onstranstvo. Vendarle pa se zdi, da je sodobni človek pozabil plesati. Naravno izražanje s telesom, prepuščanje impulzu ritma, raziskovanje svojega lastnega giba, vse to je postalo v vse bolj statični in zasedêni družbi prava redkost. Zato je mednarodni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, priložnost, da se spomnimo na to že skoraj pozabljeno umetnost, ki je lastna vsakomur izmed nas. V tokratni oddaji Oder bosta o svojem doživljanju plesa govorila mlada slovenska plesalca – plesalec sodobnega plesa in plesni pedagog Leon Marič in priznana baletna solistka Nina Noč. Slišali boste tudi slovensko poslanico, ki jo vsako leto ob mednarodnem dnevu plesa pripravijo v Društvu baletnih umetnikov Slovenije. Tokrat jo je prispeval Edi Dežman, baletni solist in pedagog, prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo za leto 2021.</p></p> Tue, 26 Apr 2022 12:35:00 +0000 Ob mednarodnem dnevu plesa Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon oddaje Oder ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju! foto: Škuc, vir: rtvslo.si<p>Osnova tema njegovega pisanja so "otroci tranzicije".</p><p><p>Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174865165 RTVSLO – Ars 1590 clean Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon oddaje Oder ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju! foto: Škuc, vir: rtvslo.si<p>Osnova tema njegovega pisanja so "otroci tranzicije".</p><p><p>Dino Pešut je hrvaški dramaturg, dramatik in pisatelj. Za svoje ustvarjanje je prejel kar šest državnih nagrad za dramatiko, uveljavil pa se je tudi v tujini. V Ljubljani se je marca mudil v okviru rezidenčnega program festivala Fabula, kjer je predstavil svojo prvo v slovenščino prevedeno knjigo, roman Očetov sinko, vodil pa je tudi delavnico dramskega pisanja. Pred mikrofon ga je povabil Rok Bozovičar. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 19 Apr 2022 12:05:00 +0000 Dino Pešut, hrvaški dramaturg, dramatik, pisatelj V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv SNG MB<p>"Vedno so se znašli med slovenskimi umetniki posamezniki, ki so zares znali nagovoriti aktualen trenutek in prebuditi etičnost."</p><p><p>V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174864411 RTVSLO – Ars 2018 clean V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv SNG MB<p>"Vedno so se znašli med slovenskimi umetniki posamezniki, ki so zares znali nagovoriti aktualen trenutek in prebuditi etičnost."</p><p><p>V Mariboru so pred dnevi podelili letošnje Glazerjeve nagrade za izjemne dosežke v kulturi in umetnosti. Viliju Ravnjaku, gledališkemu ustvarjalcu in nekdanjemu vodji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, so podelili véliko Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Ravnjak, ki že 40 let živi in ustvarja v Mariboru, je duhovno in estetsko zaznamoval mariborski repertoar in tamkajšnjo Dramo uvrstil med pomembne gledališke hiše. Zdaj bo tokratni gost oddaje Oder, ki jo je pripravila Brigita Mohorič. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 12 Apr 2022 12:05:00 +0000 Vili Ravnjak, prejemnik velike Glazerjeve nagrade za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank / Mesto žensk 2018, izsek <p>"... telo, ki ravno zaradi naselitve resnice lahko spodnaša red vednosti in življenja: potrebuje telo, bolno od resnice."</p><p><p>V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni, najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174862799 RTVSLO – Ars 2139 clean V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank / Mesto žensk 2018, izsek <p>"... telo, ki ravno zaradi naselitve resnice lahko spodnaša red vednosti in življenja: potrebuje telo, bolno od resnice."</p><p><p>V zadnji številki revije Maska z naslovom Epizode bolezni, najdemo besedilo Simptom kot dogodek plesnega telesa, ki ga je napisala Eva Smrekar. V njem avtorica raziskuje povezave med medicinskimi in znanstvenimi raziskavami histerije ob koncu 19. stoletja in sočasnimi scenskimi umetnostmi ter njihov vpliv na razvoj performativnih umetnosti in novega občinstva v 20. stoletju. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 05 Apr 2022 12:35:00 +0000 Eva Smrekar: Simptom kot dogodek plesnega telesa Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah Kaja mora v bolnišnico in Brina ima epilepsijo. Beseda bo tekla o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Oddajo smo prvič predvajali 16. junija 2020, pripravila jo je Saška Rakef Perko.<p>Umetnik bo poslušalcem predstavil delo z lutko v bolnišničnem okolju.</p><p><p>Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah <em>Kaja mora v bolnišnico</em> in <em>Brina ima epilepsijo.</em> Beseda bo tekla o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Oddajo smo prvič predvajali 16. junija 2020, pripravila jo je Saška Rakef Perko.</p></p> 174860907 RTVSLO – Ars 2083 clean Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah Kaja mora v bolnišnico in Brina ima epilepsijo. Beseda bo tekla o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Oddajo smo prvič predvajali 16. junija 2020, pripravila jo je Saška Rakef Perko.<p>Umetnik bo poslušalcem predstavil delo z lutko v bolnišničnem okolju.</p><p><p>Zaustavili se bomo ob lutkovnih predstavah <em>Kaja mora v bolnišnico</em> in <em>Brina ima epilepsijo.</em> Beseda bo tekla o pomenu simbolne igre in pripovedovanja zgodb, pa tudi o vidiku soudeležbe otrok v predstavi ter tistih drugih vprašanjih, ki jih razpira ustvarjanje za to specifično, ranljivo ciljno skupino. Oddajo smo prvič predvajali 16. junija 2020, pripravila jo je Saška Rakef Perko.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 07:35:00 +0000 Lutkovni ustvarjalec, glasbenik in bolnišnični vzgojitelj Andrej Adamek Po motivih Andersenove pravljice Stanovitni kositrni vojak je predstavo Temnica režiral Matija Solce. Prostorsko-gledališki dogodek ima nekatere posebnosti, o katerih smo spregovorili z režiserjem, z igralko in igralcema Asjo Kahrimanovič Babnik, Mihom Arhom in Gašperjem Malnarjem ter dramaturgom Benjaminom Zajcem. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gašper Malnar in Asja Kahrimanovič Babnik<p>"O, le naprej, vojaček moj, bojev, groba se ne boj."</p><p><p>Po motivih Andersenove pravljice Stanovitni kositrni vojak je predstavo Temnica režiral Matija Solce. Prostorsko-gledališki dogodek ima nekatere posebnosti, o katerih smo spregovorili z režiserjem, z igralko in igralcema Asjo Kahrimanovič Babnik, Mihom Arhom in Gašperjem Malnarjem ter dramaturgom Benjaminom Zajcem. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174860381 RTVSLO – Ars 2404 clean Po motivih Andersenove pravljice Stanovitni kositrni vojak je predstavo Temnica režiral Matija Solce. Prostorsko-gledališki dogodek ima nekatere posebnosti, o katerih smo spregovorili z režiserjem, z igralko in igralcema Asjo Kahrimanovič Babnik, Mihom Arhom in Gašperjem Malnarjem ter dramaturgom Benjaminom Zajcem. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gašper Malnar in Asja Kahrimanovič Babnik<p>"O, le naprej, vojaček moj, bojev, groba se ne boj."</p><p><p>Po motivih Andersenove pravljice Stanovitni kositrni vojak je predstavo Temnica režiral Matija Solce. Prostorsko-gledališki dogodek ima nekatere posebnosti, o katerih smo spregovorili z režiserjem, z igralko in igralcema Asjo Kahrimanovič Babnik, Mihom Arhom in Gašperjem Malnarjem ter dramaturgom Benjaminom Zajcem. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 29 Mar 2022 12:05:00 +0000 Pogovor o predstavi Temnica v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana 52. Teden slovenske drame, največji festival slovenske dramatike s tekmovalnim in spremljevalnim programom predstav, okroglih miz, pogovorov, koncertov bo trajal od 27. marca do 8. aprila. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na sklepni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju pa nagrade: Grumova in Šeligova, nagrada za najboljšega mladega dramatika pa nagrada po izboru občinstva.Žirija se lahko odloči tudi za nagrado po svojem izboru in podeli nagradi za najboljša igrako in igralca. Selektor letošnjega festivala je Rok Ándres, ki predstavlja in komentira program 52. Tedna slovenske drame.<p>Osem tekmovalnih, šest spremljevalnih predstav in številni drugi dogodki</p><p><p>52. Teden slovenske drame, največji festival slovenske dramatike s tekmovalnim in spremljevalnim programom predstav, okroglih miz, pogovorov, koncertov bo potekal med 27. marcem in 8. aprilom. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na sklepni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju pa nagrade: Grumova in Šeligova, nagrada za najboljšega mladega dramatika pa nagrada po izboru občinstva. Žirija se lahko odloči tudi za nagrado po svojem izboru in podeli nagradi za najboljša igralko in igralca. Selektor letošnjega festivala je Rok Andres, ki predstavlja in komentira program 52. Tedna slovenske drame.</p></p> 174858122 RTVSLO – Ars 1601 clean 52. Teden slovenske drame, največji festival slovenske dramatike s tekmovalnim in spremljevalnim programom predstav, okroglih miz, pogovorov, koncertov bo trajal od 27. marca do 8. aprila. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na sklepni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju pa nagrade: Grumova in Šeligova, nagrada za najboljšega mladega dramatika pa nagrada po izboru občinstva.Žirija se lahko odloči tudi za nagrado po svojem izboru in podeli nagradi za najboljša igrako in igralca. Selektor letošnjega festivala je Rok Ándres, ki predstavlja in komentira program 52. Tedna slovenske drame.<p>Osem tekmovalnih, šest spremljevalnih predstav in številni drugi dogodki</p><p><p>52. Teden slovenske drame, največji festival slovenske dramatike s tekmovalnim in spremljevalnim programom predstav, okroglih miz, pogovorov, koncertov bo potekal med 27. marcem in 8. aprilom. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, na sklepni prireditvi v Prešernovem gledališču v Kranju pa nagrade: Grumova in Šeligova, nagrada za najboljšega mladega dramatika pa nagrada po izboru občinstva. Žirija se lahko odloči tudi za nagrado po svojem izboru in podeli nagradi za najboljša igralko in igralca. Selektor letošnjega festivala je Rok Andres, ki predstavlja in komentira program 52. Tedna slovenske drame.</p></p> Mon, 21 Mar 2022 11:00:00 +0000 52. teden slovenske drame Naslov oddaje smo si izposodili pri istoimenski knjigi Diane Koloini, ki nosi podnaslov Ženske v Molierovih komedijah. Avtorica v njej s podrobno obravnavo izpostavlja vidike, ki jih komediograf povezuje v celote močnih in vplivnih ženskih in jih sopostavlja protagonistom, predstavnikom izrazito patriarhalnega družbenega reda 17. stoletja. K pogovoru o knjigi Slabo poznate naših src tančine smo povabili Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju! foto: Klavdija Figelj, vir: zdus.si<p>Ženske v Molierovih komedijah</p><p><p>Naslov smo si izposodili pri istoimenski knjigi Diane Koloini, ki nosi podnaslov Ženske v Molierovih komedijah. Avtorica v njej s podrobno obravnavo izpostavlja vidike, ki jih komediograf povezuje v celote močnih in vplivnih ženskih in jih sopostavlja protagonistom, predstavnikom izrazito patriarhalnega družbenega reda 17. stoletja. K pogovoru o knjigi Slabo poznate naših src tančine smo povabili Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174854321 RTVSLO – Ars 1669 clean Naslov oddaje smo si izposodili pri istoimenski knjigi Diane Koloini, ki nosi podnaslov Ženske v Molierovih komedijah. Avtorica v njej s podrobno obravnavo izpostavlja vidike, ki jih komediograf povezuje v celote močnih in vplivnih ženskih in jih sopostavlja protagonistom, predstavnikom izrazito patriarhalnega družbenega reda 17. stoletja. K pogovoru o knjigi Slabo poznate naših src tančine smo povabili Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju! foto: Klavdija Figelj, vir: zdus.si<p>Ženske v Molierovih komedijah</p><p><p>Naslov smo si izposodili pri istoimenski knjigi Diane Koloini, ki nosi podnaslov Ženske v Molierovih komedijah. Avtorica v njej s podrobno obravnavo izpostavlja vidike, ki jih komediograf povezuje v celote močnih in vplivnih ženskih in jih sopostavlja protagonistom, predstavnikom izrazito patriarhalnega družbenega reda 17. stoletja. K pogovoru o knjigi Slabo poznate naših src tančine smo povabili Diano Koloini. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 08 Mar 2022 13:05:00 +0000 Slabo poznate naših src tančine Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, foto: Andrej Ovsec<p>... v pripovedi Toneta Partljiča, dolgoletnega spremljevalca in predsednika festivala Borštnikovo srečanje</p><p><p>Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta posneli ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu.<br /> Pogovor je bil posnet v radijskem studiu Regionalnega centra RTV Slovenija v Mariboru, jeseni 2020. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174850288 RTVSLO – Ars 1489 clean Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, foto: Andrej Ovsec<p>... v pripovedi Toneta Partljiča, dolgoletnega spremljevalca in predsednika festivala Borštnikovo srečanje</p><p><p>Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta posneli ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu.<br /> Pogovor je bil posnet v radijskem studiu Regionalnega centra RTV Slovenija v Mariboru, jeseni 2020. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 22 Feb 2022 13:35:00 +0000 Spomini na rojstvo in razvoj festivala Borštnikovo srečanje in podeljevanje Borštnikovega prstana, 2. del Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Z nekaj anekdotičnimi poudarki obuja duha časa in časti, ki si jo zaslužijo véliki gledališki umetniki. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji so prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej (foto: Andrej Ovsec). <p>V pripovedi Toneta Partljiča, dolgoletnega spremljevalca in predsednika festivala Borštnikovo srečanje</p><p><p>Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Z nekaj anekdotičnimi poudarki obuja duha časa in časti, ki si jo zaslužijo véliki gledališki umetniki. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174847887 RTVSLO – Ars 1947 clean Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Z nekaj anekdotičnimi poudarki obuja duha časa in časti, ki si jo zaslužijo véliki gledališki umetniki. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji so prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. na fotografiji: Borštnikov prstan, najvišje igralsko odličje za življenjsko delo, podeljen Vidi Juvan leta 1977, Zlatarna Celje, 14-karatno zlato, lastnik: Aleš Jan (sin prejemnice prstana igralke Vide Juvan), 27 × 25 × 16 mm, 24 g, hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej (foto: Andrej Ovsec). <p>V pripovedi Toneta Partljiča, dolgoletnega spremljevalca in predsednika festivala Borštnikovo srečanje</p><p><p>Svet Talije ima bogato zgodovino, njeno bogastvo pa najdemo tudi v človeku, ki se spominja. Zato prisluhnimo Tonetu Partljiču, dolgoletnemu spremljevalcu in predsedniku festivala Borštnikovo srečanje. Z nekaj anekdotičnimi poudarki obuja duha časa in časti, ki si jo zaslužijo véliki gledališki umetniki. Njegovo pripoved sta Petra Tanko in teatrologinja Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta zabeležili ob pripravi dveh oddaj ob 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko umetnost. Jubilejni oddaji prav tako lahko poslušate v našem spletnem arhivu. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 15 Feb 2022 13:35:00 +0000 Spomini na rojstvo in razvoj festivala Borštnikovo srečanje in podeljevanje Borštnikovega prstana, 1. del Najprej so bile Razglednice gledališki tekst, pozneje je nastala radijska priredba. Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki beleži več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, skozi različne vizure in k različnim ljudem. Kritiko sedanje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, soočenje ženskega pogleda s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec. V pogovoru, ki ga je pripravila dramaturginja Vilma Štritof, so sodelovali Simona Hamer, avtorica, Primož Ekart, režiser, Barbara Cerar, igralka, Darja Hlavka Godina, glasbena oblikovalka in Matjaž Miklič, tonski mojster. Vabimo vas k poslušanju! na fotografji: Simona Hamer, foto: Petra Veber, izsek<p>Pogovor s soustvarjalci tudi o poti nagrajenega gledališkega besedila v zvočni svet</p><p><p>Najprej so bile Razglednice gledališki tekst, v  mozaični dramaturgiji s poudarjeno vizualno dimenzijo pa avtorica svet opazuje skozi fotografski aparat.<br /> Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki beleži več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, skozi različne vizure in k različnim ljudem. Kritiko sedanje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, soočenje ženskega pogleda s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec.</p> <p>V pogovoru so sodelovali <strong>Simona Hamer</strong>, avtorica, P<strong>rimož Ekart</strong>, režiser, <strong>Barbara Cerar</strong>, igralka, <strong>Darja Hlavka Godina</strong>, glasbena oblikovalka, <strong>Matjaž Miklič</strong>, tonski mojster</p> <p>Tonska mojstra <strong>Matjaž Mastnak, Mirta Brlan</strong></p> <p>Voditeljica pogovora in avtorica oddaje <strong>Vilma Štritof</strong></p> <p><strong>Posneto februarja 2022 v studiih Radia Slovenija</strong></p></p> 174846301 RTVSLO – Ars 1607 clean Najprej so bile Razglednice gledališki tekst, pozneje je nastala radijska priredba. Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki beleži več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, skozi različne vizure in k različnim ljudem. Kritiko sedanje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, soočenje ženskega pogleda s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec. V pogovoru, ki ga je pripravila dramaturginja Vilma Štritof, so sodelovali Simona Hamer, avtorica, Primož Ekart, režiser, Barbara Cerar, igralka, Darja Hlavka Godina, glasbena oblikovalka in Matjaž Miklič, tonski mojster. Vabimo vas k poslušanju! na fotografji: Simona Hamer, foto: Petra Veber, izsek<p>Pogovor s soustvarjalci tudi o poti nagrajenega gledališkega besedila v zvočni svet</p><p><p>Najprej so bile Razglednice gledališki tekst, v  mozaični dramaturgiji s poudarjeno vizualno dimenzijo pa avtorica svet opazuje skozi fotografski aparat.<br /> Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki beleži več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, skozi različne vizure in k različnim ljudem. Kritiko sedanje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, soočenje ženskega pogleda s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec.</p> <p>V pogovoru so sodelovali <strong>Simona Hamer</strong>, avtorica, P<strong>rimož Ekart</strong>, režiser, <strong>Barbara Cerar</strong>, igralka, <strong>Darja Hlavka Godina</strong>, glasbena oblikovalka, <strong>Matjaž Miklič</strong>, tonski mojster</p> <p>Tonska mojstra <strong>Matjaž Mastnak, Mirta Brlan</strong></p> <p>Voditeljica pogovora in avtorica oddaje <strong>Vilma Štritof</strong></p> <p><strong>Posneto februarja 2022 v studiih Radia Slovenija</strong></p></p> Tue, 08 Feb 2022 13:35:00 +0000 Simona Hamer: Razglednice, pogovor o novi radijski igri Jasmina Založnik, dramaturginja in teatrologinja, je za najnovejšo številko revije Maska, s tematskim blokom Epizode bolezni, napisala besedilo z naslovom Igre moči v ozadju konceptualizacije nevarnosti okužbe. V njem riše vzporednice med pojmom okužbe z boleznijo in potencialnim učinkom gibanja kot okužbe in med drugimi poskuša odgovoriti na vprašanje Kako nalezljive so družbene in umetniške prakse ter kakšni so razlogi za njihov uspeh in/ali propad? Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank, izsek<p>Potreben je premik v našem zanimanju in dojemanju sebe in družbe; iz samosrediščnosti se je treba premestiti k skupnemu. </p><p><p>Jasmina Založnik, dramaturginja in teatrologinja, je za najnovejšo številko revije Maska s tematskim blokom Epizode bolezni, napisala besedilo z naslovom Igre moči v ozadju konceptualizacije nevarnosti okužbe. V njem riše vzporednice med pojmom okužbe z boleznijo in potencialnim učinkom gibanja kot okužbe in med drugimi poskuša odgovoriti na vprašanje kako nalezljive so družbene in umetniške prakse ter kakšni so razlogi za njihov uspeh in/ali propad? Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174852123 RTVSLO – Ars 1896 clean Jasmina Založnik, dramaturginja in teatrologinja, je za najnovejšo številko revije Maska, s tematskim blokom Epizode bolezni, napisala besedilo z naslovom Igre moči v ozadju konceptualizacije nevarnosti okužbe. V njem riše vzporednice med pojmom okužbe z boleznijo in potencialnim učinkom gibanja kot okužbe in med drugimi poskuša odgovoriti na vprašanje Kako nalezljive so družbene in umetniške prakse ter kakšni so razlogi za njihov uspeh in/ali propad? Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank, izsek<p>Potreben je premik v našem zanimanju in dojemanju sebe in družbe; iz samosrediščnosti se je treba premestiti k skupnemu. </p><p><p>Jasmina Založnik, dramaturginja in teatrologinja, je za najnovejšo številko revije Maska s tematskim blokom Epizode bolezni, napisala besedilo z naslovom Igre moči v ozadju konceptualizacije nevarnosti okužbe. V njem riše vzporednice med pojmom okužbe z boleznijo in potencialnim učinkom gibanja kot okužbe in med drugimi poskuša odgovoriti na vprašanje kako nalezljive so družbene in umetniške prakse ter kakšni so razlogi za njihov uspeh in/ali propad? Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 01 Feb 2022 13:35:00 +0000 Jamina Založnik: Igre moči v ozadju konceptualizacije nevarnosti okužbe V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov. Temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah. <p>V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov </p><p><p>Zgodovina in oblika kitajske opere se zelo razlikujeta od zahodne tradicije, saj tovrstna azijska tradicija velikokrat vključuje tudi akrobacijo, zelo značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med številnimi različicami in oblikami se je doslej svetu najpogosteje predstavila pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah.</p> <p>O tem <strong>Mina Grčar</strong>, sinologinja, doktorska študentka in asistentka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeno glavno področje raziskovanja predstavlja kitajska književnost, še posebej sodobna kitajska literatura od osemdesetih let 20. stoletja naprej. Ob tem se ukvarja še z literarno teorijo in literarnim prevajanjem, njen raziskovalni fokus pa seže tudi na področje kitajskega filma in animacije.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174844521 RTVSLO – Ars 1720 clean V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov. Temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah. <p>V svetu najbolj prepoznavna je kostumsko bogata pekinška opera, polna barvnih pomenov </p><p><p>Zgodovina in oblika kitajske opere se zelo razlikujeta od zahodne tradicije, saj tovrstna azijska tradicija velikokrat vključuje tudi akrobacijo, zelo značilno mimiko, poleg glasbenih in dramskih učinkov pa posebne pomene vnašajo tudi barve in prepoznavni liki. Med številnimi različicami in oblikami se je doslej svetu najpogosteje predstavila pekinška opera, ki temelji na več sto ali celo tisoč let stari dediščini, zgodbe pa govorijo o vojaških in političnih nasprotjih ter drugih bitkah.</p> <p>O tem <strong>Mina Grčar</strong>, sinologinja, doktorska študentka in asistentka na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. Njeno glavno področje raziskovanja predstavlja kitajska književnost, še posebej sodobna kitajska literatura od osemdesetih let 20. stoletja naprej. Ob tem se ukvarja še z literarno teorijo in literarnim prevajanjem, njen raziskovalni fokus pa seže tudi na področje kitajskega filma in animacije.</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 01 Feb 2022 13:05:00 +0000 Kitajska opera V knjigi Zakaj gledališče avtor Jakob Hayner razmišlja o družbeni funkciji umetnosti danes, zmotah, neprevprašanih dogmah v gledališču, njegovem presežku v simbolnem, lastni estetski poziciji, ki se izmika nareku siceršnje koristnosti … Gledališče, pravi, igra svet, kriza gledališča pa je kriza tega sveta in njegove družbene ureditve. O dotični knjigi v Odru razmišljata slovenski režiser Janez Pipan, ki je napisal obsežno spremno besedo, in dramaturginja Mojca Kranjc, ki je Haynerjevo delo prevedla.<p>Nezaresne igre gledališča odvzamejo čar zaresnim igram dejanskosti</p><p><p>V knjigi Zakaj gledališče, kriza in prenova avtor Jakob Hayner razmišlja o družbeni funkciji umetnosti danes, zmotah, neprevprašanih dogmah v gledališču, njegovem presežku v simbolnem, lastni estetski poziciji, ki se izmika nareku siceršnje koristnosti … Gledališče, pravi, igra svet, kriza gledališča pa je kriza tega sveta in njegove družbene ureditve.<br /> O dotični knjigi v Odru razmišljata slovenski režiser Janez Pipan, ki je napisal obsežno spremno besedo, in dramaturginja Mojca Kranjc, ki je Haynerjevo delo prevedla.</p> <blockquote><p>Številni teoretiki so prepričani, da se gledališče najbolje znajde prav v krizah, lastnih in družbenih; gledališče bi nasploh lahko definirali kot umetnost krize. /... / Toda zdajšnja kriza se od vseh prejšnjih razlikuje po nečem bistvenem: gledališče je podvomilo o sebi oziroma tistih temeljih, na katerih je gradilo od samega začetka: zapustilo je svoje mesto v kulturi, tradicionalno ločeno od vseh drugih dejanskosti, in se podalo v <em>življenje, </em>kajti med umetnostjo in življenjem ne sme biti pregrad in prepadov /... /.</p></blockquote> <p>(iz spremne besede Janeza Pipana)</p></p> 174842458 RTVSLO – Ars 2321 clean V knjigi Zakaj gledališče avtor Jakob Hayner razmišlja o družbeni funkciji umetnosti danes, zmotah, neprevprašanih dogmah v gledališču, njegovem presežku v simbolnem, lastni estetski poziciji, ki se izmika nareku siceršnje koristnosti … Gledališče, pravi, igra svet, kriza gledališča pa je kriza tega sveta in njegove družbene ureditve. O dotični knjigi v Odru razmišljata slovenski režiser Janez Pipan, ki je napisal obsežno spremno besedo, in dramaturginja Mojca Kranjc, ki je Haynerjevo delo prevedla.<p>Nezaresne igre gledališča odvzamejo čar zaresnim igram dejanskosti</p><p><p>V knjigi Zakaj gledališče, kriza in prenova avtor Jakob Hayner razmišlja o družbeni funkciji umetnosti danes, zmotah, neprevprašanih dogmah v gledališču, njegovem presežku v simbolnem, lastni estetski poziciji, ki se izmika nareku siceršnje koristnosti … Gledališče, pravi, igra svet, kriza gledališča pa je kriza tega sveta in njegove družbene ureditve.<br /> O dotični knjigi v Odru razmišljata slovenski režiser Janez Pipan, ki je napisal obsežno spremno besedo, in dramaturginja Mojca Kranjc, ki je Haynerjevo delo prevedla.</p> <blockquote><p>Številni teoretiki so prepričani, da se gledališče najbolje znajde prav v krizah, lastnih in družbenih; gledališče bi nasploh lahko definirali kot umetnost krize. /... / Toda zdajšnja kriza se od vseh prejšnjih razlikuje po nečem bistvenem: gledališče je podvomilo o sebi oziroma tistih temeljih, na katerih je gradilo od samega začetka: zapustilo je svoje mesto v kulturi, tradicionalno ločeno od vseh drugih dejanskosti, in se podalo v <em>življenje, </em>kajti med umetnostjo in življenjem ne sme biti pregrad in prepadov /... /.</p></blockquote> <p>(iz spremne besede Janeza Pipana)</p></p> Tue, 25 Jan 2022 13:00:00 +0000 Jakob Hayner: Zakaj gledališče Sodobni ples je kot umetniška zvrst v Sloveniji dobro razvit. Izobraževanje na tem področju je možno že od malih nog naprej. V sklopu Umetniške gimnazije Ljubljana je na voljo štiriletni program Sodobni ples. Sicer pa se s spodbujanjem plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ukvarjata tudi Plesni studio Intakt in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gostji tokratne oddaje Oder sta vodja Plesnega studia Intakt, Nataša Tovirac ter Nina Meško, producentka za ples pri JSKD.<p>Kako lahko mladi v Sloveniji stopijo v stik s sodobnim plesom? Kakšne možnosti imajo na institucionalni ravni za tovrstno izobraževanje in podporo? </p><p><p>Sodobni ples je kot umetniška zvrst v Sloveniji dobro razvit. Izobraževanje na tem področju je možno že od malih nog naprej. V sklopu Umetniške gimnazije Ljubljana je na voljo štiriletni program Sodobni ples. Sicer pa se s spodbujanjem plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ukvarjata tudi Plesni studio Intakt in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gostji tokratne oddaje Oder sta vodja Plesnega studia Intakt, Nataša Tovirac ter Nina Meško, producentka za ples pri JSKD.</p></p> 174840167 RTVSLO – Ars 2685 clean Sodobni ples je kot umetniška zvrst v Sloveniji dobro razvit. Izobraževanje na tem področju je možno že od malih nog naprej. V sklopu Umetniške gimnazije Ljubljana je na voljo štiriletni program Sodobni ples. Sicer pa se s spodbujanjem plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ukvarjata tudi Plesni studio Intakt in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gostji tokratne oddaje Oder sta vodja Plesnega studia Intakt, Nataša Tovirac ter Nina Meško, producentka za ples pri JSKD.<p>Kako lahko mladi v Sloveniji stopijo v stik s sodobnim plesom? Kakšne možnosti imajo na institucionalni ravni za tovrstno izobraževanje in podporo? </p><p><p>Sodobni ples je kot umetniška zvrst v Sloveniji dobro razvit. Izobraževanje na tem področju je možno že od malih nog naprej. V sklopu Umetniške gimnazije Ljubljana je na voljo štiriletni program Sodobni ples. Sicer pa se s spodbujanjem plesne ustvarjalnosti otrok in mladih ukvarjata tudi Plesni studio Intakt in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gostji tokratne oddaje Oder sta vodja Plesnega studia Intakt, Nataša Tovirac ter Nina Meško, producentka za ples pri JSKD.</p></p> Tue, 18 Jan 2022 09:00:00 +0000 Sodobni ples in mladi Režiser in postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov pripoveduje o izhodiščih in nastajanju predstave Zeniteum. Ta bo čez nekaj dni zaznamovala slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad 2022, z osrednjim prizoriščem pred zgradbo Banovina, v scenskem dogodku pa bo sodelovalo 60 izvajalcev - zenitistov: igralcev, pevcev in plesalcev. Oddajo smo prepletli z glasbo Dragane Jovanović, srbske skladateljice, ki je tudi avtorica glasbe za predstavo Zeniteum. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: zgradba Banovina, arhitekta Dragiše Brašovana, zgrajena 1939, je osrednje prizorišče in pomenska referenca v predstavi Zeniteum.<p>"Protagonistka je Mileva Marić Einstein, soproga Alberta Einsteina. Vendar je, v tem primeru, Albert Einstein soprog Mileve Marić." Dragan Živadinov</p><p><p>V tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, bo gost Dragan Živadinov pripovedoval o izhodiščih in nastajanju predstave Zeniteum. Ta bo čez nekaj dni zaznamovala slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad 2022, z osrednjim prizoriščem pred zgradbo Banovina, v scenskem dogodku pa bo sodelovalo 60 izvajalcev - zenitistov: igralcev, pevcev in plesalcev. Oddajo smo prepletli z glasbo Dragane Jovanović, srbske skladateljice, ki je tudi avtorica glasbe za predstavo Zeniteum. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174838474 RTVSLO – Ars 1113 clean Režiser in postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov pripoveduje o izhodiščih in nastajanju predstave Zeniteum. Ta bo čez nekaj dni zaznamovala slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad 2022, z osrednjim prizoriščem pred zgradbo Banovina, v scenskem dogodku pa bo sodelovalo 60 izvajalcev - zenitistov: igralcev, pevcev in plesalcev. Oddajo smo prepletli z glasbo Dragane Jovanović, srbske skladateljice, ki je tudi avtorica glasbe za predstavo Zeniteum. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: zgradba Banovina, arhitekta Dragiše Brašovana, zgrajena 1939, je osrednje prizorišče in pomenska referenca v predstavi Zeniteum.<p>"Protagonistka je Mileva Marić Einstein, soproga Alberta Einsteina. Vendar je, v tem primeru, Albert Einstein soprog Mileve Marić." Dragan Živadinov</p><p><p>V tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču, bo gost Dragan Živadinov pripovedoval o izhodiščih in nastajanju predstave Zeniteum. Ta bo čez nekaj dni zaznamovala slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture Novi Sad 2022, z osrednjim prizoriščem pred zgradbo Banovina, v scenskem dogodku pa bo sodelovalo 60 izvajalcev - zenitistov: igralcev, pevcev in plesalcev. Oddajo smo prepletli z glasbo Dragane Jovanović, srbske skladateljice, ki je tudi avtorica glasbe za predstavo Zeniteum. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 11 Jan 2022 13:05:00 +0000 Zeniteum Med pomembnimi obletnicami minulega leta je bila tudi 100-letnica rojstva Balbine Battelino Baranovič; gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič v spomin smo pripravili tokratno oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju! <p>"Ženska, ki je ustanavljala gledališča"</p><p><p>Med pomembnimi obletnicami minulega leta je bila tudi 100-letnica rojstva Balbine Battelino Baranovič; gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič v spomin smo pripravili tokratno oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174836505 RTVSLO – Ars 2334 clean Med pomembnimi obletnicami minulega leta je bila tudi 100-letnica rojstva Balbine Battelino Baranovič; gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič v spomin smo pripravili tokratno oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju! <p>"Ženska, ki je ustanavljala gledališča"</p><p><p>Med pomembnimi obletnicami minulega leta je bila tudi 100-letnica rojstva Balbine Battelino Baranovič; gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič v spomin smo pripravili tokratno oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 04 Jan 2022 13:35:00 +0000 Balbina Battelino Baranovič - ob 100-letnici rojstva Prazničnemu času ustreza zanimiv in radoživ pogovor z Lejo Jurišić, koreografinjo in plesalko, in Mikom Lazarjem, skladateljem, ki sta maja 2019 premierno predstavila duet z naslovom De facto (pojdi s seboj). Takrat smo se z umetnikoma srečali in poklepetali. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Milko Lazar in Leja Jurišić, foto: Petra Veber<p>"... Pogovarjala sva se, da bi morali ustanoviti en umetniški bataljon!"</p><p><p>Prazničnemu času ustreza zanimiv in radoživ pogovor z Lejo Jurišić, koreografinjo in plesalko, in Mikom Lazarjem, skladateljem, ki sta maja 2019 premierno predstavila duet z naslovom De facto (pojdi s seboj). Takrat smo se z umetnikoma srečali in poklepetali. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174834583 RTVSLO – Ars 2338 clean Prazničnemu času ustreza zanimiv in radoživ pogovor z Lejo Jurišić, koreografinjo in plesalko, in Mikom Lazarjem, skladateljem, ki sta maja 2019 premierno predstavila duet z naslovom De facto (pojdi s seboj). Takrat smo se z umetnikoma srečali in poklepetali. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Milko Lazar in Leja Jurišić, foto: Petra Veber<p>"... Pogovarjala sva se, da bi morali ustanoviti en umetniški bataljon!"</p><p><p>Prazničnemu času ustreza zanimiv in radoživ pogovor z Lejo Jurišić, koreografinjo in plesalko, in Mikom Lazarjem, skladateljem, ki sta maja 2019 premierno predstavila duet z naslovom De facto (pojdi s seboj). Takrat smo se z umetnikoma srečali in poklepetali. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 28 Dec 2021 13:35:00 +0000 Oder - De facto (pojdi s seboj), ponovitev Gledališče Ane Monro te dni praznuje 40. obletnico ustvarjanja. Začetniki uličnega gledališča pri nas poročajo, da so bili konservativni Ljubljančani vse od njihovih začetkov silno občutljivi nanje. Svoje projekte so morali zato prijavljati policiji, ki jih je redno prepovedovala, a so jih kljub temu redno izvajali. O bogati zgodovini in o tem, kaj je vsak izmed njih ponesel v prihodnost, smo se pogovarjali s člani Gledališča Ane Monro: Mojco Dimec, Andrejem Rozmanom – Rozo ter Gorom Osojnikom, pridružila pa se je tudi Ema Kugler, filmska in vizualna umetnica, njihova sodobnica, sopotnica in prijateljica. Vabimo vas k poslušanju! foto: Ana Monro, vir: facebook.com<p>"Osnovna ideja je bila zelo enostavna: vprašanje, ali se da tekom predstave vse igralce nadomestiti z ljudmi iz publike. In, se jih da!" Goro Osojnik</p><p><p>Gledališče Ane Monro te dni praznuje 40. obletnico ustvarjanja. Začetniki uličnega gledališča pri nas poročajo, da so bili konservativni Ljubljančani vse od njihovih začetkov silno občutljivi nanje. Svoje projekte so morali zato prijavljati policiji, ki jih je redno prepovedovala, a so jih kljub temu redno izvajali. O bogati zgodovini in o tem, kaj je vsak izmed njih ponesel v prihodnost, smo se pogovarjali s člani Gledališča Ane Monro: Mojco Dimec, Andrejem Rozmanom – Rozo ter Gorom Osojnikom, pridružila pa se je tudi Ema Kugler, filmska in vizualna umetnica, njihova sodobnica, sopotnica in prijateljica. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174833155 RTVSLO – Ars 4311 clean Gledališče Ane Monro te dni praznuje 40. obletnico ustvarjanja. Začetniki uličnega gledališča pri nas poročajo, da so bili konservativni Ljubljančani vse od njihovih začetkov silno občutljivi nanje. Svoje projekte so morali zato prijavljati policiji, ki jih je redno prepovedovala, a so jih kljub temu redno izvajali. O bogati zgodovini in o tem, kaj je vsak izmed njih ponesel v prihodnost, smo se pogovarjali s člani Gledališča Ane Monro: Mojco Dimec, Andrejem Rozmanom – Rozo ter Gorom Osojnikom, pridružila pa se je tudi Ema Kugler, filmska in vizualna umetnica, njihova sodobnica, sopotnica in prijateljica. Vabimo vas k poslušanju! foto: Ana Monro, vir: facebook.com<p>"Osnovna ideja je bila zelo enostavna: vprašanje, ali se da tekom predstave vse igralce nadomestiti z ljudmi iz publike. In, se jih da!" Goro Osojnik</p><p><p>Gledališče Ane Monro te dni praznuje 40. obletnico ustvarjanja. Začetniki uličnega gledališča pri nas poročajo, da so bili konservativni Ljubljančani vse od njihovih začetkov silno občutljivi nanje. Svoje projekte so morali zato prijavljati policiji, ki jih je redno prepovedovala, a so jih kljub temu redno izvajali. O bogati zgodovini in o tem, kaj je vsak izmed njih ponesel v prihodnost, smo se pogovarjali s člani Gledališča Ane Monro: Mojco Dimec, Andrejem Rozmanom – Rozo ter Gorom Osojnikom, pridružila pa se je tudi Ema Kugler, filmska in vizualna umetnica, njihova sodobnica, sopotnica in prijateljica. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 21 Dec 2021 13:35:00 +0000 40 let Gledališča Ane Monro Preteklo soboto so minila 103 leta od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti ne bo odveč še enkrat poslušati pogovor z Janezom Pipanom, ki ga je v sklopu simpozija Stoletje Hlapcev v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta vodila Ana Perne. Pipanovi Hlapci so na odru ljubljanske Drame zaživeli konec septembra 2017. V vlogi Jermana je nastopil Marko Mandić, župnika pa je odigral Jernej Šugman. Spominu na gledališkega genija in velikana Jerneja Šugmana, ob četrti obletnici prezgodnje smrti, posvečamo današnjo oddajo. na fotografiji: Marko Mandić in Jernej Šugman v Hlapcih, SNG Drama Ljubljana, sezona 2017/18, foto: Peter Uhan<p>"Hlapci so Cankarjeva najbolj osebna drama" J. Pipan</p><p><p>Preteklo soboto so minila 103 leta od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti ne bo odveč še enkrat poslušati pogovor z Janezom Pipanom, ki ga je v sklopu simpozija Stoletje Hlapcev v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta vodila Ana Perne. Pipanovi Hlapci so na odru ljubljanske Drame zaživeli konec septembra 2017. V vlogi Jermana je nastopil Marko Mandić, župnika pa je odigral Jernej Šugman. Spominu na gledališkega genija in velikana Jerneja Šugmana, ob četrti obletnici prezgodnje smrti, posvečamo današnjo oddajo.</p></p> 174831008 RTVSLO – Ars 1987 clean Preteklo soboto so minila 103 leta od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti ne bo odveč še enkrat poslušati pogovor z Janezom Pipanom, ki ga je v sklopu simpozija Stoletje Hlapcev v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta vodila Ana Perne. Pipanovi Hlapci so na odru ljubljanske Drame zaživeli konec septembra 2017. V vlogi Jermana je nastopil Marko Mandić, župnika pa je odigral Jernej Šugman. Spominu na gledališkega genija in velikana Jerneja Šugmana, ob četrti obletnici prezgodnje smrti, posvečamo današnjo oddajo. na fotografiji: Marko Mandić in Jernej Šugman v Hlapcih, SNG Drama Ljubljana, sezona 2017/18, foto: Peter Uhan<p>"Hlapci so Cankarjeva najbolj osebna drama" J. Pipan</p><p><p>Preteklo soboto so minila 103 leta od smrti Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti ne bo odveč še enkrat poslušati pogovor z Janezom Pipanom, ki ga je v sklopu simpozija Stoletje Hlapcev v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta vodila Ana Perne. Pipanovi Hlapci so na odru ljubljanske Drame zaživeli konec septembra 2017. V vlogi Jermana je nastopil Marko Mandić, župnika pa je odigral Jernej Šugman. Spominu na gledališkega genija in velikana Jerneja Šugmana, ob četrti obletnici prezgodnje smrti, posvečamo današnjo oddajo.</p></p> Tue, 14 Dec 2021 13:35:00 +0000 Janez Pipan o Hlapcih, ponovitev "Menim, da moramo biti, če smo dejavni, za svoja dejanja odgovorni; če naredimo burjo, tudi če le v kozarcu vode, moramo to vodo nadomestiti – in to vodo sem potem nadoknadil s svojo krvjo." Tako Siniša Labrović, hrvaški umetnik performansa, ki nadaljuje bogato tradicijo, ki so jo na Hrvaškem utrdili Tomislav Gotovac, Slaven Tolj, Vlasta Delimar in drugi. Labrović živi v Berlinu, njegovo delo pa je močno mednarodno usmerjeno. Na 21. festivalu Mladi levi je ustvaril performans v trajanju Omara. V omari, veliki šest kvadratnih metrov, v Miklošičevem parku v Ljubljani, je preživel devet dni in noči, njegovo bivanje pa je bilo neposredno prenašano na YouTube kanal festivala. Ob tej priložnosti smo se s Sinišo Labrovićem skozi ozko režo na omari pogovarjali o njegovem delu. Vabimo vas k poslušanju! <p>"Ne bi se strinjal s Sartrom, ko reče: "Pekel, to so drugi", sam bi rekel: Raj, to so drugi."</p><p><p>"Menim, da moramo biti, če smo dejavni, za svoja dejanja odgovorni; če naredimo burjo, tudi če le v kozarcu vode, moramo to vodo nadomestiti – in to vodo sem potem nadoknadil s svojo krvjo."<br /> Tako Siniša Labrović, hrvaški umetnik performansa, ki nadaljuje bogato tradicijo, ki so jo na Hrvaškem utrdili Tomislav Gotovac, Slaven Tolj, Vlasta Delimar in drugi. Labrović živi v Berlinu, njegovo delo pa je močno mednarodno usmerjeno. Na 21. festivalu Mladi levi je ustvaril performans v trajanju Omara. V omari, veliki šest kvadratnih metrov, v Miklošičevem parku v Ljubljani, je preživel devet dni in noči, njegovo bivanje pa je bilo neposredno prenašano na YouTube kanal festivala. Ob tej priložnosti smo se s Sinišo Labrovićem skozi ozko režo na omari pogovarjali o njegovem delu. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174828619 RTVSLO – Ars 1773 clean "Menim, da moramo biti, če smo dejavni, za svoja dejanja odgovorni; če naredimo burjo, tudi če le v kozarcu vode, moramo to vodo nadomestiti – in to vodo sem potem nadoknadil s svojo krvjo." Tako Siniša Labrović, hrvaški umetnik performansa, ki nadaljuje bogato tradicijo, ki so jo na Hrvaškem utrdili Tomislav Gotovac, Slaven Tolj, Vlasta Delimar in drugi. Labrović živi v Berlinu, njegovo delo pa je močno mednarodno usmerjeno. Na 21. festivalu Mladi levi je ustvaril performans v trajanju Omara. V omari, veliki šest kvadratnih metrov, v Miklošičevem parku v Ljubljani, je preživel devet dni in noči, njegovo bivanje pa je bilo neposredno prenašano na YouTube kanal festivala. Ob tej priložnosti smo se s Sinišo Labrovićem skozi ozko režo na omari pogovarjali o njegovem delu. Vabimo vas k poslušanju! <p>"Ne bi se strinjal s Sartrom, ko reče: "Pekel, to so drugi", sam bi rekel: Raj, to so drugi."</p><p><p>"Menim, da moramo biti, če smo dejavni, za svoja dejanja odgovorni; če naredimo burjo, tudi če le v kozarcu vode, moramo to vodo nadomestiti – in to vodo sem potem nadoknadil s svojo krvjo."<br /> Tako Siniša Labrović, hrvaški umetnik performansa, ki nadaljuje bogato tradicijo, ki so jo na Hrvaškem utrdili Tomislav Gotovac, Slaven Tolj, Vlasta Delimar in drugi. Labrović živi v Berlinu, njegovo delo pa je močno mednarodno usmerjeno. Na 21. festivalu Mladi levi je ustvaril performans v trajanju Omara. V omari, veliki šest kvadratnih metrov, v Miklošičevem parku v Ljubljani, je preživel devet dni in noči, njegovo bivanje pa je bilo neposredno prenašano na YouTube kanal festivala. Ob tej priložnosti smo se s Sinišo Labrovićem skozi ozko režo na omari pogovarjali o njegovem delu. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 07 Dec 2021 13:35:00 +0000 Siniša Labrović, umetnik performansa Alja Tkačev je bila samosvoja umetnica, v kateri so se spajali številni talenti. Bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo pa je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega. V letih od 1962 do 1991 je snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v knjižnem izboru z naslovom Igralka s svinčnikom, čeprav celoten opus zajema 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih. Alja Tkačev ga je sama poimenovala Tabu. <p> Igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom</p><p><p>Alja Tkačev je bila samosvoja umetnica, v kateri so se spajali številni talenti. Bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo pa je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega. V letih od 1962 do 1991 je snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v knjižnem izboru z naslovom Igralka s svinčnikom, čeprav celoten opus zajema 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih. Alja Tkačev ga je sama poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred meseci pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je poleg založbe Mladinska knjiga sozaložnik objavljenih dnevnikov in raziskovalca ter publicista, slavista dr. Mihaela Glavana, ki je poleg drugih sodelavcev izbiral in prepisoval rokopise. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje!</p> <p>&nbsp;</p></p> 174826862 RTVSLO – Ars 3237 clean Alja Tkačev je bila samosvoja umetnica, v kateri so se spajali številni talenti. Bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo pa je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega. V letih od 1962 do 1991 je snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v knjižnem izboru z naslovom Igralka s svinčnikom, čeprav celoten opus zajema 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih. Alja Tkačev ga je sama poimenovala Tabu. <p> Igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom</p><p><p>Alja Tkačev je bila samosvoja umetnica, v kateri so se spajali številni talenti. Bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo pa je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega. V letih od 1962 do 1991 je snovala dnevniške zapiske, ki jih lahko prebiramo v knjižnem izboru z naslovom Igralka s svinčnikom, čeprav celoten opus zajema 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih. Alja Tkačev ga je sama poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred meseci pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je poleg založbe Mladinska knjiga sozaložnik objavljenih dnevnikov in raziskovalca ter publicista, slavista dr. Mihaela Glavana, ki je poleg drugih sodelavcev izbiral in prepisoval rokopise. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje!</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 30 Nov 2021 13:05:00 +0000 Tabu: dnevniški zapiski Alje Tkačev Nedavna razkritja spolnih in psihičnih zlorab v gledališču in izobraževanju, ki so postala del vstopila tudi v prostor javne refleksije, so pomemben korak h kolektivnemu ozaveščanju o tej akutni problematiki. Obstoječe prakse umetniških in izobraževalnih procesov pogosto izhajajo iz močnih hierarhičnih struktur in nadvlade patriarhalnih vzorcev. Vanje se zlahka in pogosto tudi "nevidno" naselijo zlorabe pozicije moči ter spolno in psihično nadlegovanje podrejenih v imenu umetnosti in napredovanja. Temu je bila v okviru 51. Tedna slovenske drame posvečena okrogla miza, z naslovom Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja. O razmislekih, ukrepih in akcijah, ki jih izvajata Združenje dramskih umetnikov SLovenije in Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev ter o skupini Rezistenca, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani, v pogovorih z gostjami okrogle mize. Vabimo vas k poslušanju! Okrogla miza: Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja Foto: Maša Pirc<p>"V družbi obstaja problem in potrebno ga je nasloviti." Tanja Buda</p><p><p>Nedavna razkritja spolnih in psihičnih zlorab v gledališču in izobraževanju, ki so postala del vstopila tudi v prostor javne refleksije, so pomemben korak h kolektivnemu ozaveščanju o tej akutni problematiki. Obstoječe prakse umetniških in izobraževalnih procesov pogosto izhajajo iz močnih hierarhičnih struktur in nadvlade patriarhalnih vzorcev. Vanje se zlahka in pogosto tudi "nevidno" naselijo zlorabe pozicije moči ter spolno in psihično nadlegovanje podrejenih v imenu umetnosti in napredovanja. Temu je bila v okviru 51. Tedna slovenske drame posvečena okrogla miza, z naslovom Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja. Razmisleke in izsledke ankete na to temo bomo predstavili v pogovorih s sodelujočimi: psihologinjo Katarino Veselko, Tanjo Buda iz raziskovalne skupine Rezistenca, Ivo Babić, predstavnico Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev ter z avtoricama zasnove in moderatorkama okrogle mize, Barbaro Skubic in Zalo Dobovšek. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174824715 RTVSLO – Ars 2417 clean Nedavna razkritja spolnih in psihičnih zlorab v gledališču in izobraževanju, ki so postala del vstopila tudi v prostor javne refleksije, so pomemben korak h kolektivnemu ozaveščanju o tej akutni problematiki. Obstoječe prakse umetniških in izobraževalnih procesov pogosto izhajajo iz močnih hierarhičnih struktur in nadvlade patriarhalnih vzorcev. Vanje se zlahka in pogosto tudi "nevidno" naselijo zlorabe pozicije moči ter spolno in psihično nadlegovanje podrejenih v imenu umetnosti in napredovanja. Temu je bila v okviru 51. Tedna slovenske drame posvečena okrogla miza, z naslovom Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja. O razmislekih, ukrepih in akcijah, ki jih izvajata Združenje dramskih umetnikov SLovenije in Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev ter o skupini Rezistenca, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani, v pogovorih z gostjami okrogle mize. Vabimo vas k poslušanju! Okrogla miza: Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja Foto: Maša Pirc<p>"V družbi obstaja problem in potrebno ga je nasloviti." Tanja Buda</p><p><p>Nedavna razkritja spolnih in psihičnih zlorab v gledališču in izobraževanju, ki so postala del vstopila tudi v prostor javne refleksije, so pomemben korak h kolektivnemu ozaveščanju o tej akutni problematiki. Obstoječe prakse umetniških in izobraževalnih procesov pogosto izhajajo iz močnih hierarhičnih struktur in nadvlade patriarhalnih vzorcev. Vanje se zlahka in pogosto tudi "nevidno" naselijo zlorabe pozicije moči ter spolno in psihično nadlegovanje podrejenih v imenu umetnosti in napredovanja. Temu je bila v okviru 51. Tedna slovenske drame posvečena okrogla miza, z naslovom Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja. Razmisleke in izsledke ankete na to temo bomo predstavili v pogovorih s sodelujočimi: psihologinjo Katarino Veselko, Tanjo Buda iz raziskovalne skupine Rezistenca, Ivo Babić, predstavnico Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev ter z avtoricama zasnove in moderatorkama okrogle mize, Barbaro Skubic in Zalo Dobovšek. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 23 Nov 2021 13:35:00 +0000 Po okrogli mizi: Spolne in psihične zlorabe v polju gledališča, študijskih procesov in izobraževanja V pogovoru Jožica Avbelj spregovori o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim že vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in jo navdihujejo. Zelo dobro jo poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. Poznamo jo tudi iz filmskega sveta, s televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov. Pogovor z igralko Jožico Avbelj smo prekinili z odlomki iz dveh radijskih iger. Prva je Blues, Ernsta Bruuna Olsena, v režiji Hinka Košaka, Jožica Avbelj v vlogi Gerde. Drugi odlomek pa je iz radijske igre za otroke, V ozvezdju postelje, ki jo je napisal Boris A. Novak, režiral Aleš Jan, pripovedovalec je Borih Juh, Satelit Osvajalec pa Niko Goršič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd, MGL, sezona 2021/2022, foto: Peter Giodani<p>"Ta igralski "komplet" je neizmeren, ima ogromno možnosti, ogromno variant, in potem je od tvojega poguma odvisno, kaj si boš izbral."</p><p><p>V pogovoru Jožica Avbelj spregovori o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim že vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in jo navdihujejo. Zelo dobro jo poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. Poznamo jo tudi iz filmskega sveta, s televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov. Pogovor z igralko Jožico Avbelj smo prekinili z odlomki iz dveh radijskih iger. Prva je Blues, Ernsta Bruuna Olsena, v režiji Hinka Košaka, Jožica Avbelj v vlogi Gerde. Drugi odlomek pa je iz radijske igre za otroke, V ozvezdju postelje, ki jo je napisal Boris A. Novak, režiral Aleš Jan, pripovedovalec je Borih Juh, Satelit Osvajalec pa Niko Goršič. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174822796 RTVSLO – Ars 3057 clean V pogovoru Jožica Avbelj spregovori o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim že vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in jo navdihujejo. Zelo dobro jo poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. Poznamo jo tudi iz filmskega sveta, s televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov. Pogovor z igralko Jožico Avbelj smo prekinili z odlomki iz dveh radijskih iger. Prva je Blues, Ernsta Bruuna Olsena, v režiji Hinka Košaka, Jožica Avbelj v vlogi Gerde. Drugi odlomek pa je iz radijske igre za otroke, V ozvezdju postelje, ki jo je napisal Boris A. Novak, režiral Aleš Jan, pripovedovalec je Borih Juh, Satelit Osvajalec pa Niko Goršič. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave: Jaka Smerkolj Simoneti: Le en smaragd, MGL, sezona 2021/2022, foto: Peter Giodani<p>"Ta igralski "komplet" je neizmeren, ima ogromno možnosti, ogromno variant, in potem je od tvojega poguma odvisno, kaj si boš izbral."</p><p><p>V pogovoru Jožica Avbelj spregovori o svoji naravi igralke, zahtevah in umetniških standardih, ki jim že vse svoje igralsko življenje sledi ter o umetnosti in umetniških delih, ki jih spremlja kot gledalka in jo navdihujejo. Zelo dobro jo poznamo, tako iz Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer se je zaposlila leta 1975, kot iz različnih zunajinstitucionalnih projektov in skupin. Med drugim je sodelovala pri Pupiliji Ferkeverk, gledališču Pekarna, gledališču Glej, sodelovala je z različnimi režiserji v 90-ih letih in pozneje, dandanes pa velikokrat kot igralka sodeluje v projektih svojih študentk in študentov. Poznamo jo tudi iz filmskega sveta, s televizijskih ekranov in radijskih sprejemnikov. Pogovor z igralko Jožico Avbelj smo prekinili z odlomki iz dveh radijskih iger. Prva je Blues, Ernsta Bruuna Olsena, v režiji Hinka Košaka, Jožica Avbelj v vlogi Gerde. Drugi odlomek pa je iz radijske igre za otroke, V ozvezdju postelje, ki jo je napisal Boris A. Novak, režiral Aleš Jan, pripovedovalec je Borih Juh, Satelit Osvajalec pa Niko Goršič. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 16 Nov 2021 13:35:00 +0000 Igralka Jožica Avbelj "Vračam se tja, kjer se je moja gledališka pot začela. /.../ In moja želja je, da popeljem to gledališče v vrh slovenskega gledališča," je med drugim povedala Mirjam Drnovšček, ki je pred kratkim prevzela vodenje Slovenskega narodnega gledališča, po tem, ko je bila desetletje na čelu Prešernovega gledališča v Kranju. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik. Vabimo vas k poslušanju! foto: BoBo<p>"Vračam se tja, kjer se je moja gledališka pot začela. /.../ In moja želja je, da popeljem to gledališče v vrh slovenskega gledališča." Mirjam Drnovšček</p><p><p>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ima novo direktorico. Po koncu uspešnega petletnega mandata Maje Jerman Bratec je vodenje prevzela Mirjam Drnovšček, ki je bila desetletje na čelu Prešernovega gledališča Kranj. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174820664 RTVSLO – Ars 1140 clean "Vračam se tja, kjer se je moja gledališka pot začela. /.../ In moja želja je, da popeljem to gledališče v vrh slovenskega gledališča," je med drugim povedala Mirjam Drnovšček, ki je pred kratkim prevzela vodenje Slovenskega narodnega gledališča, po tem, ko je bila desetletje na čelu Prešernovega gledališča v Kranju. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik. Vabimo vas k poslušanju! foto: BoBo<p>"Vračam se tja, kjer se je moja gledališka pot začela. /.../ In moja želja je, da popeljem to gledališče v vrh slovenskega gledališča." Mirjam Drnovšček</p><p><p>Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ima novo direktorico. Po koncu uspešnega petletnega mandata Maje Jerman Bratec je vodenje prevzela Mirjam Drnovšček, ki je bila desetletje na čelu Prešernovega gledališča Kranj. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 09 Nov 2021 13:25:00 +0000 Mirjam Drnovšček, nova direktorica SNG Nova Gorica "Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje." To ni stavek iz oddaje, v kateri bomo govorili tudi o teži trenutka, ki ga v sebi nosijo odraščajoči ljudje, pač pa je nastal kot spontan izraz med laboratorijskim projektom Mesta žensk in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, med vajami za predstavo Vse je v redu, ki so jo sooblikovali mladi gledališki ustvarjalci. Gostji v oddaji bosta predstavnici umetniško pedagoške ekipe Nataša Živković in Sara Šabec, podobe iz gledališko - šolskega življenja v karanteni in posebnost doživetji, ki jih tudi v obdobju nihilističnih občutkov mladi ustvarjalci ne bodo pozabili, pa bodo predstavile dijakinje Sinja Smokvina, Tara Klemenčič Belšak in Špela Čekada.<p>"Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje" </p><p><p>"Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje." To ni stavek iz oddaje, v kateri bomo govorili tudi o teži trenutka, ki ga v sebi nosijo odraščajoči ljudje, pač pa je nastal kot spontan izraz med laboratorijskim projektom Mesta žensk in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, med vajami za predstavo Vse je v redu, ki so jo sooblikovali mladi gledališki ustvarjalci. Gostji v oddaji bosta predstavnici umetniško pedagoške ekipe Nataša Živković in Sara Šabec, podobe iz gledališko-šolskega življenja v karanteni in posebnost doživetij, ki jih tudi v obdobju nihilističnih občutkov mladi ustvarjalci ne bodo pozabili, pa bodo predstavile dijakinje Sinja Smokvina, Tara Klemenčič Belšak in Špela Čekada.</p></p> 174817030 RTVSLO – Ars 2248 clean "Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje." To ni stavek iz oddaje, v kateri bomo govorili tudi o teži trenutka, ki ga v sebi nosijo odraščajoči ljudje, pač pa je nastal kot spontan izraz med laboratorijskim projektom Mesta žensk in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, med vajami za predstavo Vse je v redu, ki so jo sooblikovali mladi gledališki ustvarjalci. Gostji v oddaji bosta predstavnici umetniško pedagoške ekipe Nataša Živković in Sara Šabec, podobe iz gledališko - šolskega življenja v karanteni in posebnost doživetji, ki jih tudi v obdobju nihilističnih občutkov mladi ustvarjalci ne bodo pozabili, pa bodo predstavile dijakinje Sinja Smokvina, Tara Klemenčič Belšak in Špela Čekada.<p>"Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje" </p><p><p>"Velikokrat si želim le sedeti v indijanskem šotoru in čakati na boljše življenje." To ni stavek iz oddaje, v kateri bomo govorili tudi o teži trenutka, ki ga v sebi nosijo odraščajoči ljudje, pač pa je nastal kot spontan izraz med laboratorijskim projektom Mesta žensk in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, med vajami za predstavo Vse je v redu, ki so jo sooblikovali mladi gledališki ustvarjalci. Gostji v oddaji bosta predstavnici umetniško pedagoške ekipe Nataša Živković in Sara Šabec, podobe iz gledališko-šolskega življenja v karanteni in posebnost doživetij, ki jih tudi v obdobju nihilističnih občutkov mladi ustvarjalci ne bodo pozabili, pa bodo predstavile dijakinje Sinja Smokvina, Tara Klemenčič Belšak in Špela Čekada.</p></p> Tue, 26 Oct 2021 12:05:00 +0000 Gledališka laboratorijska produkcija Vse je v redu Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, s kratico CTF, je leta 1945 (takrat še kot Odsek za dokumentacijo) ustanovil prof. Filip Kumbatovič - Kalan, ki je vzpostavil tudi smernice Centra, gledališki arhiv pa je bil ustanovljen še v partizanih, v Črnomlju. Poleg prof. Kumbatoviča sta na razvoj Centra vplivala in pustila poseben pečat tudi prof. dr. Marko Marin in prof. dr. Barbara Sušec Michieli. Ena od temeljnih nalog Centra je posredovanje informacij in varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja gledališča, radia, filma in televizije, pa tudi opravljanje strokovnega, razvojnega in raziskovalnega dela. Študentom in drugim zainteresiranim javnostim so v okviru Centra na voljo specializirana knjižnica, arhivsko in dokumentarno gradivo s področja gledališča in filma in videoteka. Avtor Klemen Markovčič. Sogovornika pa strokovna sodelavca Centra Simona Ješelnik in Miha Grum.<p>Simona Ješelnik in Miha Grum - o zgodovini, ustroju, nemenu in ciljih centra</p><p><p><strong>Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani</strong>, s kratico CTF, je leta 1945 (takrat še kot Odsek za dokumentacijo) ustanovil prof. Filip Kumbatovič - Kalan, ki je vzpostavil tudi smernice Centra, gledališki arhiv pa je bil ustanovljen še v partizanih, v Črnomlju. Poleg prof. Kumbatoviča sta na razvoj Centra vplivala in pustila poseben pečat tudi prof. dr. Marko Marin in prof. dr. Barbara Sušec Michieli.</p> <blockquote><p>Ena od temeljnih nalog Centra je posredovanje informacij in varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja gledališča, radia, filma in televizije, pa tudi opravljanje strokovnega, razvojnega in raziskovalnega dela. Študentom in drugim zainteresiranim javnostim so v okviru Centra na voljo specializirana knjižnica, arhivsko in dokumentarno gradivo s področja gledališča in filma in videoteka.</p></blockquote> <p>Avtor <strong>Klemen Markovčič</strong>. Sogovornika pa strokovna sodelavca Centra <strong>Simona Ješelnik</strong> in <strong>Miha Grum</strong>.</p></p> 174813719 RTVSLO – Ars 2601 clean Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, s kratico CTF, je leta 1945 (takrat še kot Odsek za dokumentacijo) ustanovil prof. Filip Kumbatovič - Kalan, ki je vzpostavil tudi smernice Centra, gledališki arhiv pa je bil ustanovljen še v partizanih, v Črnomlju. Poleg prof. Kumbatoviča sta na razvoj Centra vplivala in pustila poseben pečat tudi prof. dr. Marko Marin in prof. dr. Barbara Sušec Michieli. Ena od temeljnih nalog Centra je posredovanje informacij in varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja gledališča, radia, filma in televizije, pa tudi opravljanje strokovnega, razvojnega in raziskovalnega dela. Študentom in drugim zainteresiranim javnostim so v okviru Centra na voljo specializirana knjižnica, arhivsko in dokumentarno gradivo s področja gledališča in filma in videoteka. Avtor Klemen Markovčič. Sogovornika pa strokovna sodelavca Centra Simona Ješelnik in Miha Grum.<p>Simona Ješelnik in Miha Grum - o zgodovini, ustroju, nemenu in ciljih centra</p><p><p><strong>Center za teatrologijo in filmologijo Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani</strong>, s kratico CTF, je leta 1945 (takrat še kot Odsek za dokumentacijo) ustanovil prof. Filip Kumbatovič - Kalan, ki je vzpostavil tudi smernice Centra, gledališki arhiv pa je bil ustanovljen še v partizanih, v Črnomlju. Poleg prof. Kumbatoviča sta na razvoj Centra vplivala in pustila poseben pečat tudi prof. dr. Marko Marin in prof. dr. Barbara Sušec Michieli.</p> <blockquote><p>Ena od temeljnih nalog Centra je posredovanje informacij in varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva s področja gledališča, radia, filma in televizije, pa tudi opravljanje strokovnega, razvojnega in raziskovalnega dela. Študentom in drugim zainteresiranim javnostim so v okviru Centra na voljo specializirana knjižnica, arhivsko in dokumentarno gradivo s področja gledališča in filma in videoteka.</p></blockquote> <p>Avtor <strong>Klemen Markovčič</strong>. Sogovornika pa strokovna sodelavca Centra <strong>Simona Ješelnik</strong> in <strong>Miha Grum</strong>.</p></p> Tue, 19 Oct 2021 12:05:00 +0000 Center za teatrologijo in filmologijo AGRFT Univerze v Ljubljani Prešernovo gledališče Kranj ima dobre štiri mesece novega direktorja, to je Jure Novak, vsestranski gledališki ustvarjalec, režiser, avtor, prevajalec, performer, pa tudi kolumnist, organizator, mentor ... V začetku gledališke sezone 2021/22 je bila na odru kranjskega gledališča že pripravljena prva premiera Mama Floriana Zellerja v režiji Ivice Buljana. O premieri, predvsem pa o sedanjosti in prihodnosti gledališča se je z Juretom Novakom pogovarjala Tadeja Krečič. 174812964 RTVSLO – Ars 1802 clean Prešernovo gledališče Kranj ima dobre štiri mesece novega direktorja, to je Jure Novak, vsestranski gledališki ustvarjalec, režiser, avtor, prevajalec, performer, pa tudi kolumnist, organizator, mentor ... V začetku gledališke sezone 2021/22 je bila na odru kranjskega gledališča že pripravljena prva premiera Mama Floriana Zellerja v režiji Ivice Buljana. O premieri, predvsem pa o sedanjosti in prihodnosti gledališča se je z Juretom Novakom pogovarjala Tadeja Krečič. Tue, 12 Oct 2021 08:35:00 +0000 Jure Novak, novi direktor Prešernovega gledališča Kranj Kolektiv Beton LTD., v svojem 11-tem letu delovanja ni pripravil predstave, temveč 29-urni dogodek z naslovom Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa. Performans v trajanju, imenovan Predstavnina, so izvedli 25. in 26. septembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Po besedah enega izmed sogovornikov in stalnih sodelavcev kolektiva, je tudi pogovor, ki ga bomo poslušali v današnji oddaji del te predstavnine. Predstavnina je namreč izpeljanka iz besede mišljenina, kar bi v prevodu iz izvirnika pomenilo "tisto, kar se misli". Beton Ltd. je lani praznoval deseto obletnico delovanja, zaradi pričujočih razmer, pa smo se utegnili srečati in se o opusu, ki so ga soustvarili Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar s sodelavci, pogovoriti na pragu njihove 11. obletnice. Predstavnina Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa se je s slovesno otvoritvijo začela v soboto ob 17.uri in je trajala do nedelje do 22ih. Enkrat pozno ponoči na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave BETON Ltd.: Mahlzeit, foto: Nada Žgank, izsek<p>Na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali.</p><p><p>Kolektiv Beton Ltd., v svojem 11. letu delovanja ni pripravil predstave, temveč 29-urni dogodek z naslovom Hoppla, wir leben, Izgubljena gesta lastnega odstopa. Performans v trajanju, imenovan Predstavnina, so izvedli 25. in 26. septembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Po besedah enega izmed sogovornikov in stalnih sodelavcev kolektiva, je tudi pogovor, ki ga bomo poslušali v današnji oddaji, del te predstavnine. Predstavnina je namreč izpeljanka iz besede mišljenina, kar bi v prevodu iz izvirnika pomenilo "tisto, kar se misli".<br /> Beton Ltd. je lani praznoval deseto obletnico delovanja, zaradi pričujočih razmer, pa smo se utegnili srečati in se o opusu, ki so ga soustvarili Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar s sodelavci, pogovoriti na pragu njihove 11. obletnice. Predstavnina Hoppla, wir leben, Izgubljena gesta lastnega odstopa, se je s slovesno otvoritvijo začela v soboto ob 17.uri in je trajala do nedelje do 22-ih. Enkrat pozno ponoči na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174810473 RTVSLO – Ars 3368 clean Kolektiv Beton LTD., v svojem 11-tem letu delovanja ni pripravil predstave, temveč 29-urni dogodek z naslovom Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa. Performans v trajanju, imenovan Predstavnina, so izvedli 25. in 26. septembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Po besedah enega izmed sogovornikov in stalnih sodelavcev kolektiva, je tudi pogovor, ki ga bomo poslušali v današnji oddaji del te predstavnine. Predstavnina je namreč izpeljanka iz besede mišljenina, kar bi v prevodu iz izvirnika pomenilo "tisto, kar se misli". Beton Ltd. je lani praznoval deseto obletnico delovanja, zaradi pričujočih razmer, pa smo se utegnili srečati in se o opusu, ki so ga soustvarili Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar s sodelavci, pogovoriti na pragu njihove 11. obletnice. Predstavnina Hoppla, wir leben, izgubljena gesta lastnega odstopa se je s slovesno otvoritvijo začela v soboto ob 17.uri in je trajala do nedelje do 22ih. Enkrat pozno ponoči na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave BETON Ltd.: Mahlzeit, foto: Nada Žgank, izsek<p>Na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali.</p><p><p>Kolektiv Beton Ltd., v svojem 11. letu delovanja ni pripravil predstave, temveč 29-urni dogodek z naslovom Hoppla, wir leben, Izgubljena gesta lastnega odstopa. Performans v trajanju, imenovan Predstavnina, so izvedli 25. in 26. septembra v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Po besedah enega izmed sogovornikov in stalnih sodelavcev kolektiva, je tudi pogovor, ki ga bomo poslušali v današnji oddaji, del te predstavnine. Predstavnina je namreč izpeljanka iz besede mišljenina, kar bi v prevodu iz izvirnika pomenilo "tisto, kar se misli".<br /> Beton Ltd. je lani praznoval deseto obletnico delovanja, zaradi pričujočih razmer, pa smo se utegnili srečati in se o opusu, ki so ga soustvarili Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar s sodelavci, pogovoriti na pragu njihove 11. obletnice. Predstavnina Hoppla, wir leben, Izgubljena gesta lastnega odstopa, se je s slovesno otvoritvijo začela v soboto ob 17.uri in je trajala do nedelje do 22-ih. Enkrat pozno ponoči na stiku sobotne noči z nedeljskim jutrom smo sedeli pred Staro mestno elektrarno in se pogovarjali. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 05 Oct 2021 12:35:00 +0000 BETON LTD., 10+1 leto Tokratni Oder namenjamo predstavi Mama, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Gre za večplastno in pretresljivo dramsko besedilo, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom praznega gnezda. Dramo je napisal francoski dramatik, pisatelj in režiser Florian Zeller, po mnenju britanskega časopisa The Guardian »najbolj fascinanten dramatik našega časa.« Mama je prvi del Zellerjeve družinske trilogije Mama, Oče in Sin. Gre za tematsko nepovezana dela, ki obravnavajo klasične družinske teme na neklasičen način. V slovenskih kinodvoranah lahko prav zdaj gledamo njegov film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi. Dramo o dementnem očetu smo lahko gledali tudi leta 2018 v SLG Celje, prav tako pa je na odru Miniteatra lani zaživela drama Sin, ki bo kmalu dobila tudi svojo filmsko različico. O prvi gledališki izvedbi Mame na slovenskih odrih smo se pogovarjali s prevajalko Suzano Koncut, režiserjem Ivico Buljanom ter glavno igralko Darjo Reichman.<p>Kaj se zgodi z mamo, ki je celotno življenje posvetila svojim otrokom in pri tem izgubila sebe? </p><p><p>Tokratni Oder namenjamo predstavi Mama, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Gre za večplastno in pretresljivo dramsko besedilo, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom praznega gnezda. Dramo je napisal francoski dramatik, pisatelj in režiser Florian Zeller, po mnenju britanskega časopisa The Guardian »najbolj fascinanten dramatik našega časa.« Mama je prvi del Zellerjeve družinske trilogije Mama, Oče in Sin. Gre za tematsko nepovezana dela, ki obravnavajo klasične družinske teme na neklasičen način. V slovenskih kinodvoranah lahko prav zdaj gledamo njegov film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi. Dramo o dementnem očetu smo lahko gledali tudi leta 2018 v SLG Celje, prav tako pa je na odru Miniteatra lani zaživela drama Sin, ki bo kmalu dobila tudi svojo filmsko različico. O prvi gledališki izvedbi Mame na slovenskih odrih smo se pogovarjali s prevajalko Suzano Koncut, režiserjem Ivico Buljanom ter glavno igralko Darjo Reichman.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong> </strong></p></p> 174817567 RTVSLO – Ars 1556 clean Tokratni Oder namenjamo predstavi Mama, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Gre za večplastno in pretresljivo dramsko besedilo, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom praznega gnezda. Dramo je napisal francoski dramatik, pisatelj in režiser Florian Zeller, po mnenju britanskega časopisa The Guardian »najbolj fascinanten dramatik našega časa.« Mama je prvi del Zellerjeve družinske trilogije Mama, Oče in Sin. Gre za tematsko nepovezana dela, ki obravnavajo klasične družinske teme na neklasičen način. V slovenskih kinodvoranah lahko prav zdaj gledamo njegov film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi. Dramo o dementnem očetu smo lahko gledali tudi leta 2018 v SLG Celje, prav tako pa je na odru Miniteatra lani zaživela drama Sin, ki bo kmalu dobila tudi svojo filmsko različico. O prvi gledališki izvedbi Mame na slovenskih odrih smo se pogovarjali s prevajalko Suzano Koncut, režiserjem Ivico Buljanom ter glavno igralko Darjo Reichman.<p>Kaj se zgodi z mamo, ki je celotno življenje posvetila svojim otrokom in pri tem izgubila sebe? </p><p><p>Tokratni Oder namenjamo predstavi Mama, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Gre za večplastno in pretresljivo dramsko besedilo, ki govori o bolečini in osamljenosti mame, ki se spopada s sindromom praznega gnezda. Dramo je napisal francoski dramatik, pisatelj in režiser Florian Zeller, po mnenju britanskega časopisa The Guardian »najbolj fascinanten dramatik našega časa.« Mama je prvi del Zellerjeve družinske trilogije Mama, Oče in Sin. Gre za tematsko nepovezana dela, ki obravnavajo klasične družinske teme na neklasičen način. V slovenskih kinodvoranah lahko prav zdaj gledamo njegov film Oče z Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi. Dramo o dementnem očetu smo lahko gledali tudi leta 2018 v SLG Celje, prav tako pa je na odru Miniteatra lani zaživela drama Sin, ki bo kmalu dobila tudi svojo filmsko različico. O prvi gledališki izvedbi Mame na slovenskih odrih smo se pogovarjali s prevajalko Suzano Koncut, režiserjem Ivico Buljanom ter glavno igralko Darjo Reichman.</p> <p>&nbsp;</p> <p><strong> </strong></p></p> Sat, 02 Oct 2021 12:30:00 +0000 Mama - črna farsa Floriana Zellerja V oddaji Oder bo tokrat gost slovenski igralec Radko Polič Rac, ki bo še enkrat, pred predvajanjem zvočne knjige, pripovedoval o epizodah življenja, ki so se napisale v intimi ali v umetniškem svetu. Nedavno je namreč na Radiu Slovenija snemal interpretacijo vsebine knjige z naslovom Rac, ki je po njegovem pripovedovanju, v obliki biografskega romana, nastala v sodelovanju z avtorico Petro Pogorevc, čez nekaj tednov pa bo predvajana v radijskem mediju.<p>Biografski roman v obliki zvočne knjige </p><p><p>V oddaji Oder bo tokrat gost slovenski igralec <strong>Radko Polič - Rac,</strong> ki bo še enkrat, pred predvajanjem zvočne knjige, pripovedoval o epizodah življenja, ki so se napisale v intimi ali v umetniškem svetu. Nedavno je namreč na Radiu Slovenija snemal interpretacijo vsebine knjige z naslovom Rac, ki je po njegovem pripovedovanju, v obliki biografskega romana, nastala v sodelovanju z avtorico <strong>Petro Pogorevc</strong>, čez nekaj tednov pa bo predvajana v radijskem mediju.</p></p> 174809107 RTVSLO – Ars 3424 clean V oddaji Oder bo tokrat gost slovenski igralec Radko Polič Rac, ki bo še enkrat, pred predvajanjem zvočne knjige, pripovedoval o epizodah življenja, ki so se napisale v intimi ali v umetniškem svetu. Nedavno je namreč na Radiu Slovenija snemal interpretacijo vsebine knjige z naslovom Rac, ki je po njegovem pripovedovanju, v obliki biografskega romana, nastala v sodelovanju z avtorico Petro Pogorevc, čez nekaj tednov pa bo predvajana v radijskem mediju.<p>Biografski roman v obliki zvočne knjige </p><p><p>V oddaji Oder bo tokrat gost slovenski igralec <strong>Radko Polič - Rac,</strong> ki bo še enkrat, pred predvajanjem zvočne knjige, pripovedoval o epizodah življenja, ki so se napisale v intimi ali v umetniškem svetu. Nedavno je namreč na Radiu Slovenija snemal interpretacijo vsebine knjige z naslovom Rac, ki je po njegovem pripovedovanju, v obliki biografskega romana, nastala v sodelovanju z avtorico <strong>Petro Pogorevc</strong>, čez nekaj tednov pa bo predvajana v radijskem mediju.</p></p> Tue, 28 Sep 2021 12:05:00 +0000 Radko Polič Rac "Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993 – 2020, ki smo jo predstavili z gostova Iztokom Kovačem in Stojanom Pelkom, urednikom knjige. Vabimo vas k poslušanju radijske priredbe besedila. foto: EN-KNAP 1993 – 2020, foto: Andrej Lamut, vir: www. spanskiborci.si<p>"Paradoks je tudi dejstvo, da Kovačev avtorsko prepoznavni plesni individualizem v nenehnem iskanju subjektivne in singularne svobode za svoj razvoj potrebuje skupino, sinonim za skupnost, pluralnost." dr. Blaž Lukan</p><p><p>"Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993–2020, ki smo jo predstavili prejšnji teden. K poslušanju radijske priredbe vas zdaj vabimo v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču.</p></p> 174806770 RTVSLO – Ars 1518 clean "Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993 – 2020, ki smo jo predstavili z gostova Iztokom Kovačem in Stojanom Pelkom, urednikom knjige. Vabimo vas k poslušanju radijske priredbe besedila. foto: EN-KNAP 1993 – 2020, foto: Andrej Lamut, vir: www. spanskiborci.si<p>"Paradoks je tudi dejstvo, da Kovačev avtorsko prepoznavni plesni individualizem v nenehnem iskanju subjektivne in singularne svobode za svoj razvoj potrebuje skupino, sinonim za skupnost, pluralnost." dr. Blaž Lukan</p><p><p>"Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993–2020, ki smo jo predstavili prejšnji teden. K poslušanju radijske priredbe vas zdaj vabimo v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču.</p></p> Tue, 21 Sep 2021 12:05:00 +0000 Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak Pozornost v oddaji Oder danes namenjamo Iztoku Kovaču, plesalcu in koreografu in njegovemu umetniškemu ustvarjalnemu delu s skupino EN-KNAP, pozneje preimenovano v EN-KNAP Group. Pred časom je izšla monografija EN-KNAP 1993 – 2020, besedilno in slikovno bogata knjiga, ki priča o umetniško razmreženi poti plesne skupine in plesnega ansambla, ki sodobni ples misli in udejanja lokalno in globalno. " EN-KNAP pod taktirko Iztoka Kovača je namreč vse prej kot običajen umetniški projekt. Zgodovina umetnosti in zgodovina gledališča imata in bosta imeli z njim neizogibne težave zavoljo dveh vseskozi nasprotujočih si tendenc, ki sta mu imanentni: po eni strani nenehno preizpraševanje lastne umetniške pozicije in razvoja lastne sodobnoplesne estetike, po drugi strani nenehni in tenkočutno intimni dialog s svetovno zgodovino sodobnega plesa. Moč estetike EN-KNAP je natanko v tem, da oba fokusa svojega delovanja prepleta in zbližuje do njune nerazčlenljivosti, da njegova produkcija navzven deluje izjemno čvrsto, kakor da ne bi vznikala na polju napornega in nadvse težavnega formiranja lastnega estetskega izraza. /…/ Center kulture Španski borci so EN-KNAP omogočili, da se njegovi antagonizmi razplamtijo do skrajnosti in da navidezna prostorska umeščenost in omejitev razkrivata njegovo preseganje vsake in vsakršne meje." dr. Uroš Grilc Več o knjigi in skoraj treh desetletjih kontinuiranega dela Iztoka Kovača in EN-KNAP Group pa v pogovoru z Iztokom Kovačem in urednikom knjige Stojanom Pelkom. Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut, www.spanskiborci.si<p>Monografija o delu in svetu umetnika Iztoka Kovača, plesaleca, koreografa, umetniškega vodje, in plesnega ansambla EN-KNAP Group</p><p><p>Pozornost namenjamo Iztoku Kovaču, plesalcu in koreografu in njegovemu umetniškemu ustvarjalnemu delu s skupino EN-KNAP, pozneje preimenovano v EN-KNAP Group. Pred časom je izšla monografija EN-KNAP 1993 – 2020, besedilno in slikovno bogata knjiga, ki priča o umetniško razmreženi poti plesne skupine in plesnega ansambla, ki sodobni ples misli in udejanja lokalno in globalno.</p> <blockquote><p>"EN-KNAP pod taktirko Iztoka Kovača je namreč vse prej kot običajen umetniški projekt. Zgodovina umetnosti in zgodovina gledališča imata in bosta imeli z njim neizogibne težave zavoljo dveh vseskozi nasprotujočih si tendenc, ki sta mu imanentni: po eni strani nenehno preizpraševanje lastne umetniške pozicije in razvoja lastne sodobnoplesne estetike, po drugi strani nenehni in tenkočutno intimni dialog s svetovno zgodovino sodobnega plesa. Moč estetike EN-KNAP je natanko v tem, da oba fokusa svojega delovanja prepleta in zbližuje do njune nerazčlenljivosti, da njegova produkcija navzven deluje izjemno čvrsto, kakor da ne bi vznikala na polju napornega in nadvse težavnega formiranja lastnega estetskega izraza.  /…/ Center kulture Španski borci so EN-KNAP omogočili, da se njegovi antagonizmi razplamtijo do skrajnosti in da navidezna prostorska umeščenost in omejitev razkrivata njegovo preseganje vsake in vsakršne meje."<br /> <cite>dr. Uroš Grilc</cite></p></blockquote> <p>Več o knjigi in skoraj treh desetletjih kontinuiranega dela Iztoka Kovača in EN-KNAP Group pa v pogovoru z Iztokom Kovačem in urednikom knjige Stojanom Pelkom.</p></p> 174805221 RTVSLO – Ars 2455 clean Pozornost v oddaji Oder danes namenjamo Iztoku Kovaču, plesalcu in koreografu in njegovemu umetniškemu ustvarjalnemu delu s skupino EN-KNAP, pozneje preimenovano v EN-KNAP Group. Pred časom je izšla monografija EN-KNAP 1993 – 2020, besedilno in slikovno bogata knjiga, ki priča o umetniško razmreženi poti plesne skupine in plesnega ansambla, ki sodobni ples misli in udejanja lokalno in globalno. " EN-KNAP pod taktirko Iztoka Kovača je namreč vse prej kot običajen umetniški projekt. Zgodovina umetnosti in zgodovina gledališča imata in bosta imeli z njim neizogibne težave zavoljo dveh vseskozi nasprotujočih si tendenc, ki sta mu imanentni: po eni strani nenehno preizpraševanje lastne umetniške pozicije in razvoja lastne sodobnoplesne estetike, po drugi strani nenehni in tenkočutno intimni dialog s svetovno zgodovino sodobnega plesa. Moč estetike EN-KNAP je natanko v tem, da oba fokusa svojega delovanja prepleta in zbližuje do njune nerazčlenljivosti, da njegova produkcija navzven deluje izjemno čvrsto, kakor da ne bi vznikala na polju napornega in nadvse težavnega formiranja lastnega estetskega izraza. /…/ Center kulture Španski borci so EN-KNAP omogočili, da se njegovi antagonizmi razplamtijo do skrajnosti in da navidezna prostorska umeščenost in omejitev razkrivata njegovo preseganje vsake in vsakršne meje." dr. Uroš Grilc Več o knjigi in skoraj treh desetletjih kontinuiranega dela Iztoka Kovača in EN-KNAP Group pa v pogovoru z Iztokom Kovačem in urednikom knjige Stojanom Pelkom. Vabimo vas k poslušanju! foto: Andrej Lamut, www.spanskiborci.si<p>Monografija o delu in svetu umetnika Iztoka Kovača, plesaleca, koreografa, umetniškega vodje, in plesnega ansambla EN-KNAP Group</p><p><p>Pozornost namenjamo Iztoku Kovaču, plesalcu in koreografu in njegovemu umetniškemu ustvarjalnemu delu s skupino EN-KNAP, pozneje preimenovano v EN-KNAP Group. Pred časom je izšla monografija EN-KNAP 1993 – 2020, besedilno in slikovno bogata knjiga, ki priča o umetniško razmreženi poti plesne skupine in plesnega ansambla, ki sodobni ples misli in udejanja lokalno in globalno.</p> <blockquote><p>"EN-KNAP pod taktirko Iztoka Kovača je namreč vse prej kot običajen umetniški projekt. Zgodovina umetnosti in zgodovina gledališča imata in bosta imeli z njim neizogibne težave zavoljo dveh vseskozi nasprotujočih si tendenc, ki sta mu imanentni: po eni strani nenehno preizpraševanje lastne umetniške pozicije in razvoja lastne sodobnoplesne estetike, po drugi strani nenehni in tenkočutno intimni dialog s svetovno zgodovino sodobnega plesa. Moč estetike EN-KNAP je natanko v tem, da oba fokusa svojega delovanja prepleta in zbližuje do njune nerazčlenljivosti, da njegova produkcija navzven deluje izjemno čvrsto, kakor da ne bi vznikala na polju napornega in nadvse težavnega formiranja lastnega estetskega izraza.  /…/ Center kulture Španski borci so EN-KNAP omogočili, da se njegovi antagonizmi razplamtijo do skrajnosti in da navidezna prostorska umeščenost in omejitev razkrivata njegovo preseganje vsake in vsakršne meje."<br /> <cite>dr. Uroš Grilc</cite></p></blockquote> <p>Več o knjigi in skoraj treh desetletjih kontinuiranega dela Iztoka Kovača in EN-KNAP Group pa v pogovoru z Iztokom Kovačem in urednikom knjige Stojanom Pelkom.</p></p> Tue, 14 Sep 2021 12:35:00 +0000 EN-KNAP 1993 - 2020 Počitniško razpoloženje v oddaji Oder podaljšujemo z daljšim poročanjem o 16. festivalu Fronta, ki se je zadnji avgustovski teden odvijal v Murski Soboti. Oddajo dopolnjujemo z intervjujem z Anjo Quickert, nemško režiserko, ki je v sodelovanju s skupino Laibach uprizorila muzikal Wir sind das Volk, ki smo si ga v začetku septembra lahko ogledali v Kinu Šiška. Katarina Stegnar v muzikalu Wir sind das Volk, foto: Kaja Brezočnik, www.kinosiska.si<p>Pogovori z umetniki, ki so soustvarjali odrsko pokrajino preteklih dni</p><p><p>Počitniško razpoloženje v oddaji Oder podaljšujemo z daljšim poročanjem o 16. festivalu Fronta, ki se je zadnji avgustovski teden odvijal v Murski Soboti. Oddajo dopolnjujemo z intervjujem z Anjo Quickert, nemško režiserko, ki je v sodelovanju s skupino Laibach uprizorila muzikal Wir sind das Volk, ki smo si ga prejšnji teden lahko ogledali v Kinu Šiška.</p></p> 174805599 RTVSLO – Ars 2433 clean Počitniško razpoloženje v oddaji Oder podaljšujemo z daljšim poročanjem o 16. festivalu Fronta, ki se je zadnji avgustovski teden odvijal v Murski Soboti. Oddajo dopolnjujemo z intervjujem z Anjo Quickert, nemško režiserko, ki je v sodelovanju s skupino Laibach uprizorila muzikal Wir sind das Volk, ki smo si ga v začetku septembra lahko ogledali v Kinu Šiška. Katarina Stegnar v muzikalu Wir sind das Volk, foto: Kaja Brezočnik, www.kinosiska.si<p>Pogovori z umetniki, ki so soustvarjali odrsko pokrajino preteklih dni</p><p><p>Počitniško razpoloženje v oddaji Oder podaljšujemo z daljšim poročanjem o 16. festivalu Fronta, ki se je zadnji avgustovski teden odvijal v Murski Soboti. Oddajo dopolnjujemo z intervjujem z Anjo Quickert, nemško režiserko, ki je v sodelovanju s skupino Laibach uprizorila muzikal Wir sind das Volk, ki smo si ga prejšnji teden lahko ogledali v Kinu Šiška.</p></p> Tue, 07 Sep 2021 12:35:00 +0000 16. festival Fronta in muzikal Wir sind das Volk Na Novi pošti v Ljubljani je nedavno kolektiv igralcev premierno uprizoril predstavo Solo. Režirala jo je Nina Rajić Kranjac, za katero mnogi trdijo, da je vodilni glas nove generacije.Tokrat v oddaji Oder o delno avtobiografski predstavi, ki se prepleta s fiktivnimi vložki. Gre za prelomno predstav režiserke, ki v svojem desetem projektu različne pozicije in dogajalne prostore združuje v hibridno gledališko formo, preskuša kaj gledališče kot medij dopušča, kako ga širiti, si postavljati nove in nove izzive. <p>Dogodek Solo - v kolektivni igri in soavtorstvu o sebi, gledalcu in gledališču</p><p><p>Na Novi pošti v Ljubljani je nedavno kolektiv igralcev premierno uprizoril predstavo Solo. Režirala jo je večkrat nagrajevana režiserka mlajše generacije Nina Rajić Kranjac, za katero mnogi trdijo, da je  vodilni glas prihajajočih ustvarjalcev v polju gledališča. Tokrat v oddaji Oder o delno avtobiografski predstavi, ki se prepleta s fiktivnimi vložki. Gre za prelomno predstavo za režiserko, ki v svojem desetem projektu različne pozicije in dogajalne prostore združuje v hibridno gledališko formo, preskuša kaj gledališče kot medij dopušča, kako ga širiti, si z njim postavljati nove in nove izzive.</p></p> 174801713 RTVSLO – Ars 2295 clean Na Novi pošti v Ljubljani je nedavno kolektiv igralcev premierno uprizoril predstavo Solo. Režirala jo je Nina Rajić Kranjac, za katero mnogi trdijo, da je vodilni glas nove generacije.Tokrat v oddaji Oder o delno avtobiografski predstavi, ki se prepleta s fiktivnimi vložki. Gre za prelomno predstav režiserke, ki v svojem desetem projektu različne pozicije in dogajalne prostore združuje v hibridno gledališko formo, preskuša kaj gledališče kot medij dopušča, kako ga širiti, si postavljati nove in nove izzive. <p>Dogodek Solo - v kolektivni igri in soavtorstvu o sebi, gledalcu in gledališču</p><p><p>Na Novi pošti v Ljubljani je nedavno kolektiv igralcev premierno uprizoril predstavo Solo. Režirala jo je večkrat nagrajevana režiserka mlajše generacije Nina Rajić Kranjac, za katero mnogi trdijo, da je  vodilni glas prihajajočih ustvarjalcev v polju gledališča. Tokrat v oddaji Oder o delno avtobiografski predstavi, ki se prepleta s fiktivnimi vložki. Gre za prelomno predstavo za režiserko, ki v svojem desetem projektu različne pozicije in dogajalne prostore združuje v hibridno gledališko formo, preskuša kaj gledališče kot medij dopušča, kako ga širiti, si z njim postavljati nove in nove izzive.</p></p> Tue, 31 Aug 2021 12:05:00 +0000 Nina Rajić Kranjac Ob menjavi dolgoletnega direktorja berlinskega gledališča Volksbühne Franka Castorfa, leta 2017, ki ga je nasledil dotedanji kurator in direktor galerije Tate Modern v Londonu, Chris Dercon, so bili gledališki krogi po vsej Nemčiji bili ogorčeni in vladalo je splošno mnenje, da bo ta odločitev pomenila radikalen prelom s produkcijskim modelom in politiko slovitega levo usmerjenega berlinskega gledališča. Jeseni 2017, je umetniška skupina Staub zu Glitzer zasedla stavbo – pri tem pa oznanila kolektivno direkturo in spremenila Volksbühne v performativno-diskurzivno prizorišče za razprave o gentrifikaciji -, s čemer se je situacija dodatno zaostrila. Vendar pa je okupacija trajala le nekaj dni, saj je skvoterje kmalu izselila policija. Več o zasedbi gledališča Volksbühne in njenem emancipatornem potencialu pa v besedilu Andreja Mirčeva: Okupacija gledališča Volksbühne ali manjkajoča figura proletariata. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.textezurkunst.de<p>"Če naj bodo takšni eksperimenti, kateri cilj je preoblikovanje odtujene resničnosti, uspešni, je treba nasloviti vprašanja razrednih delitev, prekarnega dela, lastništva in neenake porazdelitve bogastva." A. Mirčev</p><p><p>Ob menjavi dolgoletnega direktorja berlinskega gledališča Volksbühne Franka Castorfa, leta 2017, ki ga je nasledil dotedanji kurator in direktor galerije Tate Modern v Londonu, Chris Dercon, so bili gledališki krogi po vsej Nemčiji bili ogorčeni in vladalo je splošno mnenje, da bo ta odločitev pomenila radikalen prelom s produkcijskim modelom in politiko slovitega levo usmerjenega berlinskega gledališča. Jeseni 2017 je umetniška skupina Staub zu Glitzer zasedla stavbo – pri tem pa oznanila kolektivno direkturo in spremenila Volksbühne v performativno-diskurzivno prizorišče za razprave o gentrifikaciji -, s čemer se je situacija dodatno zaostrila. Vendar pa je okupacija trajala le nekaj dni, saj je skvoterje kmalu izselila policija. Več o zasedbi gledališča Volksbühne in njenem emancipatornem potencialu pa v besedilu Andreja Mirčeva: Okupacija gledališča Volksbühne ali manjkajoča figura proletariata. Besedilo je objavljeno v reviji Maska, Jugofuturizem, letnik 35, št. 200cc (zima 2020). Prevedla ga je Sonja Benčina. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174799873 RTVSLO – Ars 2092 clean Ob menjavi dolgoletnega direktorja berlinskega gledališča Volksbühne Franka Castorfa, leta 2017, ki ga je nasledil dotedanji kurator in direktor galerije Tate Modern v Londonu, Chris Dercon, so bili gledališki krogi po vsej Nemčiji bili ogorčeni in vladalo je splošno mnenje, da bo ta odločitev pomenila radikalen prelom s produkcijskim modelom in politiko slovitega levo usmerjenega berlinskega gledališča. Jeseni 2017, je umetniška skupina Staub zu Glitzer zasedla stavbo – pri tem pa oznanila kolektivno direkturo in spremenila Volksbühne v performativno-diskurzivno prizorišče za razprave o gentrifikaciji -, s čemer se je situacija dodatno zaostrila. Vendar pa je okupacija trajala le nekaj dni, saj je skvoterje kmalu izselila policija. Več o zasedbi gledališča Volksbühne in njenem emancipatornem potencialu pa v besedilu Andreja Mirčeva: Okupacija gledališča Volksbühne ali manjkajoča figura proletariata. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.textezurkunst.de<p>"Če naj bodo takšni eksperimenti, kateri cilj je preoblikovanje odtujene resničnosti, uspešni, je treba nasloviti vprašanja razrednih delitev, prekarnega dela, lastništva in neenake porazdelitve bogastva." A. Mirčev</p><p><p>Ob menjavi dolgoletnega direktorja berlinskega gledališča Volksbühne Franka Castorfa, leta 2017, ki ga je nasledil dotedanji kurator in direktor galerije Tate Modern v Londonu, Chris Dercon, so bili gledališki krogi po vsej Nemčiji bili ogorčeni in vladalo je splošno mnenje, da bo ta odločitev pomenila radikalen prelom s produkcijskim modelom in politiko slovitega levo usmerjenega berlinskega gledališča. Jeseni 2017 je umetniška skupina Staub zu Glitzer zasedla stavbo – pri tem pa oznanila kolektivno direkturo in spremenila Volksbühne v performativno-diskurzivno prizorišče za razprave o gentrifikaciji -, s čemer se je situacija dodatno zaostrila. Vendar pa je okupacija trajala le nekaj dni, saj je skvoterje kmalu izselila policija. Več o zasedbi gledališča Volksbühne in njenem emancipatornem potencialu pa v besedilu Andreja Mirčeva: Okupacija gledališča Volksbühne ali manjkajoča figura proletariata. Besedilo je objavljeno v reviji Maska, Jugofuturizem, letnik 35, št. 200cc (zima 2020). Prevedla ga je Sonja Benčina. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 24 Aug 2021 12:35:00 +0000 Andrej Mirčev: Okupacija gledališča Volksbühne »Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje: »Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.« O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, pogovarjala Magda Tušar. <p>"Ni prav lahko biti nearistotelovec."</p><p><blockquote><p>»Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,«</p></blockquote> <p>v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje:</p> <blockquote><p>»Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.«</p></blockquote> <p>O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, v začetku lanskega leta pogovarjala Magda Tušar.</p></p> 174798620 RTVSLO – Ars 2281 clean »Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje: »Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.« O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, pogovarjala Magda Tušar. <p>"Ni prav lahko biti nearistotelovec."</p><p><blockquote><p>»Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,«</p></blockquote> <p>v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje:</p> <blockquote><p>»Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.«</p></blockquote> <p>O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, v začetku lanskega leta pogovarjala Magda Tušar.</p></p> Tue, 17 Aug 2021 12:05:00 +0000 Florence Dupont: Aristotel ali vampir zahodnega gledališča Serijo Dramaturška križišča, v kateri smo se pogovarjali s slovenskimi dramaturginjami in dramaturgi, smo nadgradili z besedilom Nekaj dragocenega, ki ga je napisala dramaturginja Diana Koloini. Objavljeno je kot predgovor h knjigi Dramaturgija in predstava britanskih avtoric Cathy Turner in Synne K. Behrndt, ki je v prevodu Eve Mahkovic v knjižici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla leta 2011. Diana Koloini v spremnem besedilu situacijo, ki jo v knjigi opisujeta britanski avtorici, primerja s situacijo in razumevanjem dramaturga pri nas, obenem pa po lastnih teoretskih in praktičnih izkušnjah, opazovanju in premisleku izrisuje podobo, delo in naloge, če povzamemo z eno besedo: mesto dramaturgije in dramaturga v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti. Besedilo je bilo za potrebe radijskega medija nekoliko prirejeno in okrajšano, izvirnik pa je mogoče najti v navedeni knjižni izdaji. Oddajo smo posneli decembra 2014. 174796033 RTVSLO – Ars 968 clean Serijo Dramaturška križišča, v kateri smo se pogovarjali s slovenskimi dramaturginjami in dramaturgi, smo nadgradili z besedilom Nekaj dragocenega, ki ga je napisala dramaturginja Diana Koloini. Objavljeno je kot predgovor h knjigi Dramaturgija in predstava britanskih avtoric Cathy Turner in Synne K. Behrndt, ki je v prevodu Eve Mahkovic v knjižici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla leta 2011. Diana Koloini v spremnem besedilu situacijo, ki jo v knjigi opisujeta britanski avtorici, primerja s situacijo in razumevanjem dramaturga pri nas, obenem pa po lastnih teoretskih in praktičnih izkušnjah, opazovanju in premisleku izrisuje podobo, delo in naloge, če povzamemo z eno besedo: mesto dramaturgije in dramaturga v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti. Besedilo je bilo za potrebe radijskega medija nekoliko prirejeno in okrajšano, izvirnik pa je mogoče najti v navedeni knjižni izdaji. Oddajo smo posneli decembra 2014. Tue, 03 Aug 2021 12:35:00 +0000 Diana Koloini: Nekaj dragocenega Zalo Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, je docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Doktorirala je z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja, poleg teoretskega dela pa je Zala Dobovšek redno angažirana tudi kot dramaturginja in soustvarjalka različnih gledaliških predstav. Pogovor je bil v seriji Dramaturška križišča posnet leta jeseni 2014. Vabimo vas k poslušanju! foto: Damjan Švarc 174792345 RTVSLO – Ars 2005 clean Zalo Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, je docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Doktorirala je z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja, poleg teoretskega dela pa je Zala Dobovšek redno angažirana tudi kot dramaturginja in soustvarjalka različnih gledaliških predstav. Pogovor je bil v seriji Dramaturška križišča posnet leta jeseni 2014. Vabimo vas k poslušanju! foto: Damjan Švarc Tue, 27 Jul 2021 12:35:00 +0000 Dramaturška križišča: Pogovor z Zalo Dobovšek - ponovitev Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju! foto: Grega Salobir<p>Festival v Maribor prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega.</p><p><p>Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju!</p></p> 174792342 RTVSLO – Ars 1500 clean Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju! foto: Grega Salobir<p>Festival v Maribor prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega.</p><p><p>Prestopi, mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti, se v Mariboru letos odvija petič. Od 29. maja naprej prinaša presenečenja v urbanem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve, druženja v mestu, pogovore, razmisleke, poezijo, ples, lutke in še marsikaj drugega. O tem se je Oder Aleksandra Saška Gruden pogovarjala s članom programske ekipe Zoranom Petrovičem. Vabljeni k poslušanju!</p></p> Tue, 20 Jul 2021 12:35:00 +0000 Festival Prestopi V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Glavni namen so dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) "predmiselnega kaosa", v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih, ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič. Uporaba turškega loka kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski živec, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi januarja 2020. Vabimo vas k poslušanju. foto: Maj Pavček<p>Razprave o sodobni slovenski drami</p><p><p>V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Glavni namen so dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) "predmiselnega kaosa", v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih, ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič.<br /> Uporaba turškega loka kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski živec, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi januarja 2020. Vabimo vas k poslušanju.</p></p> 174796155 RTVSLO – Ars 2454 clean V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Glavni namen so dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) "predmiselnega kaosa", v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih, ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič. Uporaba turškega loka kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski živec, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi januarja 2020. Vabimo vas k poslušanju. foto: Maj Pavček<p>Razprave o sodobni slovenski drami</p><p><p>V knjigi Turški lok je zbranih petnajst razprav na temo slovenske drame, ki jih je avtor ob različnih priložnostih napisal v zadnjih desetih letih. Obravnava avtorje različnih generacij, od Vitomila Zupana do današnjih sodobnikov, kot sta Peter Resman ali Simona Semenič. Glavni namen so dekodiranje zametkov postmodernistične in postdramske pisave pri avtorjih starejših generacij ter premisleki o novih načinih pisanja v današnjem času, na nekaterih mestih med njimi vleče tudi vzporednice. V oddajo smo uvrstili tri odlomke iz razprav: Drama kot oblika (iz) "predmiselnega kaosa", v katerem Lukan analizira dramo Zapiski Vitomila Zupana, Gledališče jezika, kot ga piše Milan Jesih, ter Čas v krogu, ki zaznamuje dogajanje in metafizične razsežnosti v drami 24ur Simone Semenič.<br /> Uporaba turškega loka kot simbola preciznosti avtorju omogoča vstopiti v dramo in zadeti njen izvirni dramski živec, v oddajo Oder pa se je Blaž Lukan oglasil z osebnimi pogledi na izbrane avtorje. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi januarja 2020. Vabimo vas k poslušanju.</p></p> Tue, 13 Jul 2021 12:35:00 +0000 Blaž Lukan: Turški lok, razprave o sodobni slovenski drami Alja Tkačev, samosvoja umetnica in oseba, v kateri so se spajali mnogi talenti: bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih 1962 – 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. Gre za 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka in slavista Mihaela Glavana. Vabimo vas k poslušanju! Alja Tkačev kot Ona v Človeškem glasu Jeana Cocteauja, Komedijantski atelje, 1958, izsek foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej<p>Igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom.</p><p><p>Alja Tkačev, samosvoja umetnica in ženska, v kateri so se spajali številni talenti:  bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. V celotnem opusu je sicer 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je poleg založbe Mladinska knjiga sozaložnik objavljenih dnevnikov, in slavista Mihaela Glavana, ki je poleg drugih sodelavcev izbiral in prepisoval rokopise. Vabimo vas k poslušanju!</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174789017 RTVSLO – Ars 3413 clean Alja Tkačev, samosvoja umetnica in oseba, v kateri so se spajali mnogi talenti: bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih 1962 – 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. Gre za 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka in slavista Mihaela Glavana. Vabimo vas k poslušanju! Alja Tkačev kot Ona v Človeškem glasu Jeana Cocteauja, Komedijantski atelje, 1958, izsek foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej<p>Igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom.</p><p><p>Alja Tkačev, samosvoja umetnica in ženska, v kateri so se spajali številni talenti:  bila je igralka, interpretka, pesnica, lutkarica, prevajalka, avtorica dramskih zapisov, ustvarjalno energijo je širila v vse medije: gledališkega, filmskega, televizijskega in radijskega, je v letih od 1962 do 1991 snovala dnevniške zapiske, ki jih odslej lahko prebiramo v izboru z naslovom Igralka s svinčnikom. V celotnem opusu je sicer 183 enot dnevniške proze o dnevnem dogajanju, doživetjih in razmišljanjih, ki jih je Alja Tkačev poimenovala Tabu. Magda Tušar je pred mikrofon povabila teatrologa Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je poleg založbe Mladinska knjiga sozaložnik objavljenih dnevnikov, in slavista Mihaela Glavana, ki je poleg drugih sodelavcev izbiral in prepisoval rokopise. Vabimo vas k poslušanju!</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 06 Jul 2021 12:35:00 +0000 Tabu: dnevniški zapiski Alje Tkačev Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju! "Brina - kinestetični spomenik", Leja Jurišić, Bara Kolenc in NO1 na 10. Festivalu Spider foto: Matija Lukić, Spider 2021<p>"Spet, nikdar enako"</p><p><p>Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174786952 RTVSLO – Ars 2243 clean Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju! "Brina - kinestetični spomenik", Leja Jurišić, Bara Kolenc in NO1 na 10. Festivalu Spider foto: Matija Lukić, Spider 2021<p>"Spet, nikdar enako"</p><p><p>Festival radikalnih teles Spider je junija potekal v svoji jubilejni 10. izvedbi. Zaporedje števk 1 in 0 so razumeli kot osnovo binarnega sistema, tega pa kot bazo digitalnosti, ki predstavlja podstat konceptu letošnjega festivala. Pod geslom "Spet, a nikdar enako" so umetniki iz lanskoletne izvedbe letos dobili ponovno priložnost tematizirati radikalno telo. O tem, kako so se tega lotevali in kaj nam je letošnji Spider ponudil je več zbral Matic Ferlan. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 29 Jun 2021 12:35:00 +0000 10. Spider, festival radikalnih teles V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju!  foto: Boštjan Lah<p>Vpogled v aktualno stanje v slovenskem gledališču, obogaten s predstavami iz tujine</p><p><p><strong><span>V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa </span></strong><strong><span>Rok Bozovičar</span></strong><strong><span> je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril </span></strong><strong><span>Aleš Novak</span></strong><strong><span>, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! </span></strong></p></p> 174785516 RTVSLO – Ars 1258 clean V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa Rok Bozovičar je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju!  foto: Boštjan Lah<p>Vpogled v aktualno stanje v slovenskem gledališču, obogaten s predstavami iz tujine</p><p><p><strong><span>V Mariboru v s svojem drugem tednu in tekmovalnem delu poteka osrednji slovenski gledališki dogodek Borštnikovo srečanje. Tokrat že 56. po vrsti, ki zaradi prekinitve ob epidemiji predstavlja nerealiziran program iz leta 2020. Selektor tekmovalnega programa </span></strong><strong><span>Rok Bozovičar</span></strong><strong><span> je vanj vključil osem predstav od 110 kolikor si jih je ogledal v gledališki sezoni 2019/20. V oddaji Oder bo o poudarkih letošnjega festivala, programu in novostih spregovoril </span></strong><strong><span>Aleš Novak</span></strong><strong><span>, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje. Pred mikorofon ga je povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! </span></strong></p></p> Tue, 22 Jun 2021 12:25:00 +0000 56. Borštnikovo srečanje Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«. Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko. Lojze Filipič v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej<p>Ob 100-letnici rojstva Lojzeta Filipiča</p><p><p>Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«.</p> <p>Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174783656 RTVSLO – Ars 2526 clean Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«. Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko. Lojze Filipič v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej<p>Ob 100-letnici rojstva Lojzeta Filipiča</p><p><p>Dramaturg, umetniški vodja, esejist in gledališki premišljevalec Lojze Filipič (19. 6. 1921–21. 4. 1975) je s svojim delom pomembno zaznamoval slovensko gledališče v desetletjih po drugi svetovni vojni. Velja za utemeljitelja moderne dramaturgije in idejnega očeta Tedna slovenske drame, v okviru katerega se podeljuje tudi po njem poimenovano Grün-Filipičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji. Leta 1955 je v Celju zasnoval Prvi festival slovenske in jugoslovanske sodobne drame in ta pobuda je neposredno vplivala na nastanek jugoslovanskega festivala Sterijevo pozorje v Novem Sadu ter Tedna slovenskih gledališč, danes imenovanega Festival Borštnikovo srečanje. Leta 1972 je v poslanici mariborskemu festivalu med drugim zapisal: »v času vsesplošne odtujenosti in podrejanja človeka tehniki in civilizaciji stroja ohranjati in gojiti pristne in žive stike med ljudmi, med občinstvom in gledališčem, med dvorano in odrom ter dvorano in oder in vse ljudi v dvorani in na odru združevati v nerazdeljeno in nerazdeljivo celoto človeške skupnosti in v skupno doživetje«.</p> <p>Filipičev pogled, slog, njegovo omiko in tenkočutnost obujamo v zvoku odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija ter misli iz besedil, ki pričajo o zavzetem gledališčniku in velikem humanistu. Oddaja je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, v soavtorstvu Ane Perne in Petre Tanko.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 15 Jun 2021 12:05:00 +0000 Misel, slog in omika v glasu, ob 100-letnici rojstva Lojzeta Filipiča Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju! foto: http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/<p>Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 1921/ Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 2021</p><p><p>Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174781871 RTVSLO – Ars 2424 clean Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju! foto: http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/<p>Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 1921/ Avgust Strindberg: Pelikan, premiera: 9. 6. 2021</p><p><p>Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 08 Jun 2021 12:35:00 +0000 100 let Šentjakobskega gledališča Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Naga Žgank, Mladi levi 2020<p>"Nobenega dvoma pa ni, da sta na samem vrhu plastiščarskega panteona sedeli dve božanstvi: vrhovni bog Capital in pa njegova družica, boginja Konzumeria." J. A. Vojevec: Plastocen</p><p><p>Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa v oddaji Oder, na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174779923 RTVSLO – Ars 1762 clean Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Naga Žgank, Mladi levi 2020<p>"Nobenega dvoma pa ni, da sta na samem vrhu plastiščarskega panteona sedeli dve božanstvi: vrhovni bog Capital in pa njegova družica, boginja Konzumeria." J. A. Vojevec: Plastocen</p><p><p>Plastocen – zgodovinska, geološka doba, katere predstavniki so se imenovali plastiščarji. Plastiščarska civilizacija je prešla več faz, najznačilnejša med njimi je zadnja, ko je med materiali za izdelavo orodja in drugih bolj ali manj uporabnih predmetov prevladovala plastika. Po njej so plastiščarji dobili ime, več o tej civilizaciji pa v oddaji Oder, na vodenem ogledu po gledališki razstavi Gledališče človeštva: Plastocen, z režiserjem Jako Andrejem Vojevcem. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 01 Jun 2021 12:35:00 +0000 Gledališče človeštva: Plastocen V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …. Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. – Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve <p>Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji po drugi vojni, vse do njenega razpada ...</p><p><p><em><strong>V Učinkih odtujitve</strong> se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …</em><em> Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. </em></p> <p><strong>– Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Branislav Jakovljević</strong> je profesor gledaliških in uprizoritvenih študij na Stanfordski Univerzi v Kaliforniji. Objavlja znanstvene članke o zgodovini gledališča, ruski in sovjetski avantgardi ter o sodobnem ameriškem eksperimentalnem gledališču.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Poleg avtorja knjige v oddaji Oder sodeluje tudi <strong>Gregor Moder</strong>, urednik Maskine zbirke Transformacije, v kateri je knjiga izšla. Zaobjel bo nekaj poudarkov besedila o dinamičnem obdobju samoupravljanja in performansa v nekdanji Jugoslaviji, času postopne demokratizacije v industrijski proizvodnji, stanje v kulturi množičnih predstav, ideoloških performansov, za katere pa ni mogoče reči le, da so festivali kiča s smetišča zgodovine določene politične ekonomije … Zanimivi so tudi z današnjega gledišča, ko so še kako žive delitve med produktivnim in neproduktivnim delom, industrijskim in estetskim delom …</p> <p>&nbsp;</p></p> 174778308 RTVSLO – Ars 2318 clean V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …. Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. – Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve <p>Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji po drugi vojni, vse do njenega razpada ...</p><p><p><em><strong>V Učinkih odtujitve</strong> se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje …</em><em> Performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala. Pod samoupravljanjem raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. </em></p> <p><strong>– Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve</strong></p> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Branislav Jakovljević</strong> je profesor gledaliških in uprizoritvenih študij na Stanfordski Univerzi v Kaliforniji. Objavlja znanstvene članke o zgodovini gledališča, ruski in sovjetski avantgardi ter o sodobnem ameriškem eksperimentalnem gledališču.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Poleg avtorja knjige v oddaji Oder sodeluje tudi <strong>Gregor Moder</strong>, urednik Maskine zbirke Transformacije, v kateri je knjiga izšla. Zaobjel bo nekaj poudarkov besedila o dinamičnem obdobju samoupravljanja in performansa v nekdanji Jugoslaviji, času postopne demokratizacije v industrijski proizvodnji, stanje v kulturi množičnih predstav, ideoloških performansov, za katere pa ni mogoče reči le, da so festivali kiča s smetišča zgodovine določene politične ekonomije … Zanimivi so tudi z današnjega gledišča, ko so še kako žive delitve med produktivnim in neproduktivnim delom, industrijskim in estetskim delom …</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 25 May 2021 12:05:00 +0000 Učinki odtujitve V mariborskem Lutkovnem gledališču je na ogled bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice. Izbrane predstave iz njihove skoraj 50-letne zgodovine, prikažejo različne lutkovne tehnologije, predvsem pa raznolike lutkovne poetike, ki se rojevajo iz likovnih zasnov. Po razstavi smo se sprehodili s Katarino Klančnik Kocutar, direktorico Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Boštjan Lah, Lutkovno gledališče Maribor<p>Bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice</p><p><p>Še pred rojstvom nove predstave se mora v lutkovnem gledališču zgoditi Rojstvo lutke, so zapisali v Lutkovnem gledališču Maribor in obiskovalcem ponudili vpogled v proces nastajanja predstav od začetne ideje likovne podobe, ki jo v obliki skic, načrtov in vizualizacij v hišne lutkovne delavnice preda avtor likovne podobe, vmesne stopnje, do končnega izdelka - lutke ali drugega vizualnega elementa predstave. Izbranih je nekaj več kot 10 predstav, katerih osnutki so v ideji in tudi likovni govorici tako močno povedni in dodelani, da bi lahko bili tudi samostojna umetniška dela, risbe, ilustracije in podobno. Po razstavi, ki so jo odprli sredi aprila, nas je popeljala Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k polsušanju!</p></p> 174776344 RTVSLO – Ars 2260 clean V mariborskem Lutkovnem gledališču je na ogled bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice. Izbrane predstave iz njihove skoraj 50-letne zgodovine, prikažejo različne lutkovne tehnologije, predvsem pa raznolike lutkovne poetike, ki se rojevajo iz likovnih zasnov. Po razstavi smo se sprehodili s Katarino Klančnik Kocutar, direktorico Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k poslušanju! foto: Boštjan Lah, Lutkovno gledališče Maribor<p>Bogata razstava, ki prikazuje telesno rojstvo lutke iz dvodimenzionalnega likovnega dela – skice</p><p><p>Še pred rojstvom nove predstave se mora v lutkovnem gledališču zgoditi Rojstvo lutke, so zapisali v Lutkovnem gledališču Maribor in obiskovalcem ponudili vpogled v proces nastajanja predstav od začetne ideje likovne podobe, ki jo v obliki skic, načrtov in vizualizacij v hišne lutkovne delavnice preda avtor likovne podobe, vmesne stopnje, do končnega izdelka - lutke ali drugega vizualnega elementa predstave. Izbranih je nekaj več kot 10 predstav, katerih osnutki so v ideji in tudi likovni govorici tako močno povedni in dodelani, da bi lahko bili tudi samostojna umetniška dela, risbe, ilustracije in podobno. Po razstavi, ki so jo odprli sredi aprila, nas je popeljala Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Vabimo vas k polsušanju!</p></p> Tue, 18 May 2021 12:35:00 +0000 Rojstvo lutke Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gledališki dogodek, srečanje občinstva in ustvarjalcev; iz predstave Juri Muri v Afriki pleše, rež. Ivana Djilas, prod. PTL, 2013/14, foto: Nada Žgank<p>O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih danes</p><p><p>Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Navedli smo citat Marinke Poštrak iz intervjuja v spletni izdaji časnika Večer, 1. 4. 2021, in citat Ive Babić iz njenega Zapisa iz brloga, rubrike na spletnih straneh portala Sigledal. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174774673 RTVSLO – Ars 3590 clean Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Gledališki dogodek, srečanje občinstva in ustvarjalcev; iz predstave Juri Muri v Afriki pleše, rež. Ivana Djilas, prod. PTL, 2013/14, foto: Nada Žgank<p>O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih danes</p><p><p>Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Navedli smo citat Marinke Poštrak iz intervjuja v spletni izdaji časnika Večer, 1. 4. 2021, in citat Ive Babić iz njenega Zapisa iz brloga, rubrike na spletnih straneh portala Sigledal. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 11 May 2021 12:35:00 +0000 Gledališče za 10 gledalcev Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal prek spleta. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Organizirali so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof. foto: Boštjan Lah, vir: Borštnikovo srečanje<p>Nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je bil posvečen razvoju mladega občinstva</p><p><p>Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal po spletu. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Pripravili so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof.</p></p> 174772793 RTVSLO – Ars 1933 clean Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal prek spleta. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Organizirali so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof. foto: Boštjan Lah, vir: Borštnikovo srečanje<p>Nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je bil posvečen razvoju mladega občinstva</p><p><p>Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal po spletu. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Pripravili so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof.</p></p> Tue, 04 May 2021 12:35:00 +0000 Vzgoja za gledališče Na današnji praznični dan bi v oddaji Oder lahko spregovorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom IO OF ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju – zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru pa Živadinov navaja – za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen a vendar raziskovanja vreden - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji, poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje! foto: Tone Stojko, vir: http://noordung.blogspot.si<p>50-letni projektil Noordung 1995-2045</p><p><p>Na praznični dan bi v oddaji Oder lahko govorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju - dramskemu gledališču ter zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru Živadinov med drugim navaja - za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen, a vendar vreden raziskovanja - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje!</p></p> 174466313 RTVSLO – Ars 1811 clean Na današnji praznični dan bi v oddaji Oder lahko spregovorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom IO OF ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju – zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru pa Živadinov navaja – za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen a vendar raziskovanja vreden - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji, poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje! foto: Tone Stojko, vir: http://noordung.blogspot.si<p>50-letni projektil Noordung 1995-2045</p><p><p>Na praznični dan bi v oddaji Oder lahko govorili o Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju, ki je bilo z odlokom Izvršnega odbora Osvobodilne fronte ustanovljeno v Črnomlju 12. januarja 1944. A ne bomo. Posvetili se bomo drugi temi, ki prav tako ceni osvobojeno ozemlje in ga dandanes najde v breztežnostnem prostoru zemeljske orbite. O postgravitacijski umetnosti, ki je rdeča nit ustvarjanja Dragana Živadinova in je tudi neke vrste upor proti okupatorju - dramskemu gledališču ter zemeljski, mimetični umetnosti, se je Petra Tanko z Draganom Živadinovom pogovarjala pred enajstimi leti. V pogovoru Živadinov med drugim navaja - za tisti čas zanimiv, danes pa že preizkušen, a vendar vreden raziskovanja - primer umetniškega dela hrvaškega umetnika Daliborja Martinisa. V njegovem projektu, izvedenem konec 70-ih let preteklega stoletja, namreč prepoznamo mišljenje in prakso blizu današnji, ko se z različnimi mediji poigravamo s časom, uprizarjanjem in ekrani. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje!</p></p> Tue, 27 Apr 2021 12:35:00 +0000 Postgravitacijska umetnost Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je trenutno v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti s pomočjo drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj virtualnega omrežja.<p>Interaktivni uprizoritveni eksperiment o mejah družabnih omrežij in gledališča </p><p><p>Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je ta hip v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti ob pomoči drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj potenciala družabnih omrežji, takšnega si je zamislila režiserka Varja Hrvatin, ki je tudi avtorica koncepta in scenarija nedavno uresničenega projekta. V oddaji sodelujeta tudi performerki Maša Grošelj in Lina Akif.</p></p> 174769896 RTVSLO – Ars 2585 clean Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je trenutno v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti s pomočjo drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj virtualnega omrežja.<p>Interaktivni uprizoritveni eksperiment o mejah družabnih omrežij in gledališča </p><p><p>Gledališče odra, igralca in gledalca, ki je ta hip v nekakšnem zamrznjenem stanju, poskuša nadomestke svoje realnosti in živosti najti ob pomoči drugih medijev. Najraje bi se udrla v zemljo je naslov predstave, ki sicer ni nastala v gledališkem prostoru, ampak je interaktiven uprizoritveni eksperiment, ki ustvarja novo gledališko realnost znotraj potenciala družabnih omrežji, takšnega si je zamislila režiserka Varja Hrvatin, ki je tudi avtorica koncepta in scenarija nedavno uresničenega projekta. V oddaji sodelujeta tudi performerki Maša Grošelj in Lina Akif.</p></p> Tue, 20 Apr 2021 12:05:00 +0000 Najraje bi se udrla v zemljo Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.<p>Kar je pesnikom in pesnicam, pisateljicam in pisateljem nekako samoumevno, je dramatičarkam in dramatikom prepogosto problem …</p><p><p>Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.</p></p> 174767916 RTVSLO – Ars 2829 clean Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.<p>Kar je pesnikom in pesnicam, pisateljicam in pisateljem nekako samoumevno, je dramatičarkam in dramatikom prepogosto problem …</p><p><p>Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.</p></p> Mon, 12 Apr 2021 12:10:00 +0000 O (ne)objavljanju dramskih besedil Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji Pismo mojemu igralcu, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s Pismi nastajajo tudi Zapisi iz brloga. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. Zapisom iz brloga bomo čas namenili v tokratnem Odru. Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.sigledal.si<p>Gledališki ustvarjalci pišejo o občutenju današnjega časa ter osvetljujejo svoje poglede na gledališko umetnost</p><p><p>Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji <em>Pismo mojemu igralcu</em>, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s <em>Pismi </em>nastajajo tudi <em>Zapisi iz brloga</em>. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. <em>Zapisom iz brloga</em> bomo čas namenili v tokratnem Odru.</p> <p>Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila.</p> <p>Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174765512 RTVSLO – Ars 1863 clean Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji Pismo mojemu igralcu, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s Pismi nastajajo tudi Zapisi iz brloga. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. Zapisom iz brloga bomo čas namenili v tokratnem Odru. Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.sigledal.si<p>Gledališki ustvarjalci pišejo o občutenju današnjega časa ter osvetljujejo svoje poglede na gledališko umetnost</p><p><p>Pred kratkim smo govorili o prodorni spletni akciji <em>Pismo mojemu igralcu</em>, ki od jesenskega zaprtja gledališč poteka na SiGledal, portalu slovenskega gledališča. Bogat in dragocen dokument časa in uspešna akcija je dobila partnerja in tako vzporedno s <em>Pismi </em>nastajajo tudi <em>Zapisi iz brloga</em>. Pišejo jih gledališki ustvarjalci in nam tako posredujejo svoja razmišljanja in občutenja trenutka ter poglede na gledališko umetnost. <em>Zapisom iz brloga</em> bomo čas namenili v tokratnem Odru.</p> <p>Oddaji Oder: Pismo mojemu igralcu (2. 3. 2021) in Zapisi iz brloga (6. 4. 2021) posvečamo Nevenki Koprivšek, direktorici zavoda Bunker in festivala Mladi levi, praporščakinji slovenske zunajinstitucionalne gledališke scene, ki se je pred nedavnim poslovila.</p> <p>Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 06 Apr 2021 12:35:00 +0000 Zapisi iz brloga Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Karpo Godina<p>Dobitnica nagrade Poldeta Bibiča za življenjsko delo</p><p><p>Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič.</p></p> 174764538 RTVSLO – Ars 1778 clean Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Karpo Godina<p>Dobitnica nagrade Poldeta Bibiča za življenjsko delo</p><p><p>Nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije, je pravkar prejela Darja Hlavka Godina, glasbena opremljevalka, glasbena dramaturginja in režiserka zvoka. Temu ustvarjanju se posveča že štiri desetletja, zadnjih 24 let na radiu Slovenija. »V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah s svojim širokim znanjem, tenkočutnostjo tin bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske umetniške radiofonije,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Darja Hlavka Godina je gostja oddaje Oder, z njo se pogovarja Tadeja Krečič.</p></p> Mon, 29 Mar 2021 13:55:00 +0000 Darja Hlavka Godina glasbena oblikovalka, glasbena dramaturginja in oblikovalka celostne zvočne podobe V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsena, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je Vilma Štritof pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem. Redaktorica Petra Tanko Avtorica Vilma Štritof Posneto julija 2017 na fotografiji: Udeleženci delavnice dramskih besedil na Kitajskem, foto: Osebni arhiv<p>O norveški mednarodni organizaciji, pod katere okriljem so nastala besedila za radijski cikel Obrazi migracij</p><p><p>V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom <strong>Henrika Ibsena</strong>, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja <strong>Vilma Štritof</strong>. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je <strong>Vilma Štritof</strong> pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem.</p> <p>Redaktorica <strong>Petra Tanko</strong><br /> Avtorica <strong>Vilma Štritof</strong></p> <p><strong>Posneto julija 2017</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> 174763595 RTVSLO – Ars 2553 clean V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsena, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je Vilma Štritof pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem. Redaktorica Petra Tanko Avtorica Vilma Štritof Posneto julija 2017 na fotografiji: Udeleženci delavnice dramskih besedil na Kitajskem, foto: Osebni arhiv<p>O norveški mednarodni organizaciji, pod katere okriljem so nastala besedila za radijski cikel Obrazi migracij</p><p><p>V oddaji Oder bomo tokrat govorili o mednarodni organizaciji Ibsen International, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališči in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom <strong>Henrika Ibsena</strong>, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. stoletja, širijo duh svetovljanstva in umetniške produkcije na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramaturginja <strong>Vilma Štritof</strong>. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Za marec in začetek aprila je <strong>Vilma Štritof</strong> pripravila radijske igre s pogovori z naslovom Obrazi migracij, na katere se navezuje današnja oddaja. Besedila petih tujih avtorjev, ki doživljajo premiere svojih del na našem radiu, namreč prihajajo prav iz te mednarodne delavnice na Kitajskem.</p> <p>Redaktorica <strong>Petra Tanko</strong><br /> Avtorica <strong>Vilma Štritof</strong></p> <p><strong>Posneto julija 2017</strong></p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 23 Mar 2021 13:35:00 +0000 Oder - Ibsen International Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. na fotografiji: Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju. Na fotografiji Vlado Novak, vir: SiGledal.si<p>Zgodovinska razstava ob 25. obletnici gledališča in 250-letnici gledališkega delovanja na Ptuju</p><p><p>Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden.</p></p> 174761110 RTVSLO – Ars 1783 clean Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden. na fotografiji: Wilchelm Reich, Govor malemu človeku, režija Samo M. Strelec. Gledališče Ptuj, 1995/96, foto: Zebec, Stanislav / Zgodovinski arhiv na Ptuju. Na fotografiji Vlado Novak, vir: SiGledal.si<p>Zgodovinska razstava ob 25. obletnici gledališča in 250-letnici gledališkega delovanja na Ptuju</p><p><p>Mestno gledališče Ptuj obeležuje 25. letnico delovanja, začetki gledališke dejavnosti na Ptuju pa segajo še veliko globje v zgodovino, v zgodnje 18. stoletje, ko se omenjajo prve gledališke igre v tem prostoru. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj pripravil razstavo, s katero želi prikazati pestro gledališko dogajanje na Ptuju s pomočjo dokumentov, ki jih hrani v svojih depojih. O teh zgodovinskih trenutkih bosta v oddaji Oder spregovorila avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Oddajo je pripravila Aleksandra Saška Gruden.</p></p> Tue, 16 Mar 2021 13:35:00 +0000 Mestno gledališče Ptuj praznuje 25-letnico delovanja Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, družbena klima negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katerega avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov bosta pripovedovali soustvarjalki predstavi Maša Kagao Knez in Ivana Djlilas <p>Osebne pripovedi v glasbeno-plesni predstavi, ki razgalja vztrajanje rasizma v obliki univerzalnega pojava</p><p><p><em>Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, razpoloženje v družbeni negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža, bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katero avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža, bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov pripovedovali soustvarjalki predstave Maša Kagao Knez in Ivana Djilas.</em></p> <p>&nbsp;</p></p> 174759496 RTVSLO – Ars 2710 clean Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, družbena klima negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katerega avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov bosta pripovedovali soustvarjalki predstavi Maša Kagao Knez in Ivana Djlilas <p>Osebne pripovedi v glasbeno-plesni predstavi, ki razgalja vztrajanje rasizma v obliki univerzalnega pojava</p><p><p><em>Rasizem z zaznamovanostjo drugega in različnega še zdaleč ni izkoreninjen, razpoloženje v družbeni negotovosti in strahu ga, nasprotno, velikokrat podžge. Črna koža, bele maske Frantza Fanona je eno izmed najpomembnejših, temeljnih postkolonialnih del, skozi katero avtor premisli številne vidike rasnega razlikovanja in etiketiranja drugosti. V oddaji Oder bomo govorili o predstavi v Anton Podbevšek teatru, njen naslov je prav tako Črna koža, bele maske, ki navaja nekatera stališča iz knjige, dolgoživost predsodkov in stereotipov pa je izpovedana skozi osebne zgodbe. V oddaji Oder bosta o različnih kontekstih razlikovanj skupin ljudi in posameznikov pripovedovali soustvarjalki predstave Maša Kagao Knez in Ivana Djilas.</em></p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 08 Mar 2021 23:05:00 +0000 Črna koža, bele maske "Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju! likovna podoba: SiGledal<p>Izmenjava občutenj in misli o gledališču v času zaprtih gledališč</p><p><p>"Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174757477 RTVSLO – Ars 1691 clean "Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju! likovna podoba: SiGledal<p>Izmenjava občutenj in misli o gledališču v času zaprtih gledališč</p><p><p>"Hrepenim po času, ko se bom v objem gledališča lahko spet skrila brez maske, ko bom lahko sedela tako blizu odru, da bo obstajala nevarnost, da kateri od igralcev pljune name ali se mi zareži v obraz ali skoči z odra in se postavi iz oči v oči z naključno gledalko ali gledalcem iz prvih vrst." Odlomek iz zapisa Lare Paukovič ter podobni zapisi sestavljajo rubriko Pismo mojemu igralcu, na portalu SiGledal. V oddaji Oder bomo gostili pobudnico akcije Pismo mojemu igralcu, Tamaro Matevc, ki je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanoviteljica in vodja slovenskega gledališkega portala SiGledal ter slišali nekaj Pisem mojemu igralcu, mojemu gledališču, mojemu lučkarju in podobno. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 02 Mar 2021 13:35:00 +0000 Pismo mojemu igralcu Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij.<p>Novi cikel radijskih iger in pogovorov s strokovnjaki in aktivisti</p><p><p>Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij.</p></p> 174756037 RTVSLO – Ars 3168 clean Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij.<p>Novi cikel radijskih iger in pogovorov s strokovnjaki in aktivisti</p><p><p>Zakaj bežiš in kam? Kaj je razlog odhoda in kaj je motiv novega iskanja? Prav zdaj, ko je svet zastal, ko je korona številne teme potisnila v ozadje, je pravi čas, da govorimo tudi o migracijah. V premiernem ciklu Obrazi migracij, ki se na programu Ars začne 1. marca, šest radijskih iger tujih in ene domače avtorice dopolnijo pogovori s strokovnjaki in aktivisti. To nakazuje, da je tokrat v ospredju žgoča problematika, na katero velja opozoriti večplastno in širše – v kombinaciji umetniškega, bolj sublimnega in hkrati v pogovorih bolj analitičnega opisovanja družbenih pojavov. Dramaturginja Vilma Štritof je idejo za projekt dobila kot članica dramaturške ekipe, ki je v okviru norveške agencije za kulturno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti pred leti trikrat gostovala na Kitajskem (Peking, Šanghaj, Guangzhou) v daljšem procesu delavnic dramskega pisanja s temo različnih tipov migracij.</p></p> Tue, 23 Feb 2021 13:50:00 +0000 Obrazi Migracij Posvečamo se spletnim pojavnostim gledališča, uprizoritvam, ki se kot živ odrski dogodek odvijejo ne le pred praznim avditorijem, temveč predvsem v spletnem prenosu. V času zaprtja gledaliških dvoran zaradi pandemije covid-19 gledališča na spletu in družbenih omrežjih delijo arhivske posnetke predstav in tako (tudi z drugimi vsebinami) iščejo načine komunikacije ter ohranjanja stika z občinstvi. Nekatera pa na splet selijo tudi živo odigrane ponovitve predstav in premierne uprizoritve. Kako gledališče kljub omejenemu javnemu življenju ohranja svojo živost? Sploh lahko živi v neposrednih spletnih prenosih? Bodo spletni formati prinesli za gledališče trajne posledice? Tudi o tem z direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča Tiborjem Miheličem Syedom, članom KUD Moment, igralcem Urošem Kaurinom, kritičarko Niko Arhar in predstavnikom spletne platforme Tretji oder Ladom Bizovičarjem. 174754532 RTVSLO – Ars 3079 clean Posvečamo se spletnim pojavnostim gledališča, uprizoritvam, ki se kot živ odrski dogodek odvijejo ne le pred praznim avditorijem, temveč predvsem v spletnem prenosu. V času zaprtja gledaliških dvoran zaradi pandemije covid-19 gledališča na spletu in družbenih omrežjih delijo arhivske posnetke predstav in tako (tudi z drugimi vsebinami) iščejo načine komunikacije ter ohranjanja stika z občinstvi. Nekatera pa na splet selijo tudi živo odigrane ponovitve predstav in premierne uprizoritve. Kako gledališče kljub omejenemu javnemu življenju ohranja svojo živost? Sploh lahko živi v neposrednih spletnih prenosih? Bodo spletni formati prinesli za gledališče trajne posledice? Tudi o tem z direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča Tiborjem Miheličem Syedom, članom KUD Moment, igralcem Urošem Kaurinom, kritičarko Niko Arhar in predstavnikom spletne platforme Tretji oder Ladom Bizovičarjem. Tue, 16 Feb 2021 13:05:00 +0000 Gledališče v živo in na daljavo V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene.<p>O plesalki in koreografinji v središču razvoja britanskega sodobnega plesa</p><p><p>V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene.</p></p> 174751769 RTVSLO – Ars 2922 clean V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene.<p>O plesalki in koreografinji v središču razvoja britanskega sodobnega plesa</p><p><p>V oddaji gostimo plesnega zgodovinarja, kritika in publicista Roka Vevarja. Vevar že desetletja spremlja in beleži sodobne scenske prakse, še posebej polje sodobnega plesa, njegove zgodovine in številnih odvodov. Je ustanovitelj posrečeno naslovljenega Začasnega slovenskega plesnega arhiva in član mednarodne plesne mreže Nomad Dance Academy. V svoji prejšnji knjigi je popisal in kontekstualiziral slovensko sodobnoplesno publicistko prve polovice 20. stoletja, njegova zadnja knjiga Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960-1978 pa je izšla v sozaložništvu Zavoda Maska, Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mreže Nomad Dance Academy. V knjigi, o kateri teče pogovor v oddaji, se Vevar posveča Kseniji Hribar oziroma širšemu kontekstu šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih je plesalka in koreografinja preživela v Londonu, takratni kulturni metropoli, spregovorimo pa tudi o vplivu njenih izkušenj na profesionalizacijo slovenske sodobnoplesne scene.</p></p> Fri, 05 Feb 2021 17:45:00 +0000 Londonska plesna leta Ksenije Hribar V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiou-ja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija …<p>O razmerju med filozofijo in umetnostjo, gledališčem, kot najbolj dogodkovno umetnostjo</p><p><p>V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti, kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija, bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiouja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija.</p></p> 174750827 RTVSLO – Ars 2125 clean V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiou-ja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija …<p>O razmerju med filozofijo in umetnostjo, gledališčem, kot najbolj dogodkovno umetnostjo</p><p><p>V tokratni oddaji Oder bomo poskušali ugotoviti, kakšno je razmerje med filozofijo in umetnostjo, v središču katere je gledališče, ta »čudni javni kraj«, umetnost dogodka in dejanja, institucija, bistvena za državo in njena antiteza. Nedavno je namreč v knjižnici MGL izšla razprava Alaina Badiouja Rapsodija za gledališče, ki ji je dodan tudi krajši spis Gledališče in filozofija.</p></p> Tue, 02 Feb 2021 13:05:00 +0000 Alain Badiou - Rapsodija za gledališče V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko. Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020)<p>O unikatni scenski govorici, podprti s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko.</p><p><p>V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko.</p> <p>Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020)</p></p> 174748266 RTVSLO – Ars 3151 clean V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko. Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020)<p>O unikatni scenski govorici, podprti s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko.</p><p><p>V oddaji se pogovarjamo s cirkuško skupino Mismo Nismo, ki je v Tovarni Rog vzpostavila edinstven prostor – nezamenljivo središče cirkuškega dogajanja. Nasilna izpraznitev Roga je skupini odvzela prostor in sredstva delovanja, ob kritiki kulturne politike, ki preveva njihovo ustvarjanje, pa se bolj kot na brutalni cirkus moči osredotočamo predvsem na njihov navdihujoči novi cirkus in njegove potenciale. S člani skupine Mismo Nismo – Evo Zibler, Otonom Korošcem in Tjažem Juvanom – ter njihovo sodelavko, gledališko režiserko Nino Ramšak, govorimo o predstavah »Noise cirkus« in »Žonglerski koncert«, s katerima je kolektiv začrtal razvoj unikatne scenske govorice, podprte s premislekom cirkuških orodij ter drzno in humorno družbeno kritiko.</p> <p>Foto: Jahvo Joža (Cirkobalkana Zagreb 2020)</p></p> Fri, 22 Jan 2021 15:15:00 +0000 Mismo Nismo: Do kam seže cirkus? V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa. Oddajo je pripravil Rok Bozovičar. <p>O funkciji in posebnostih odrskega govora. </p><p><p>V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa.</p></p> 174746588 RTVSLO – Ars 2103 clean V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa. Oddajo je pripravil Rok Bozovičar. <p>O funkciji in posebnostih odrskega govora. </p><p><p>V oddaji se posvečamo enemu manj vidnih gledaliških poklicev, čeprav so njegovi učinki med odrsko najmočnejšimi (in pomenljivimi). »Žlahtni zborni jezik«, kot bi rekel prvi utrjevalec jezikovne podobe slovenskih odrov Oton Župančič. Pogovarjamo se z enim najbolj priznanih gledaliških lektorjev Srečkom Fišerjem, ki ima s skoraj štirimi desetletji lektorskega dela bogate izkušnje s spremembami razumevanja funkcije in posebnosti odrskega govora. Dotaknemo pa se tudi njegovega izjemnega prevodnega opusa.</p></p> Fri, 15 Jan 2021 13:20:00 +0000 Srečko Fišer Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. Foto: Miloš Ojdanić (MMC)<p>Sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović.</p><p><p>Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. </p></p> 174745789 RTVSLO – Ars 2611 clean Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. Foto: Miloš Ojdanić (MMC)<p>Sprehod med najvidnejšimi režijskimi in dramskimi dosežki, ki jih je v več kot petih desetletjih ustvaril Dušan Jovanović.</p><p><p>Na začetku leta se je poslovil véliki praktik ter mislec gledališča in družbe Dušan Jovanović. Gledališki režiser in dramatik, a tudi ustanovitelj in umetniški vodja gledališč, ki je obenem vrsto let poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter se kot avtor podpisal pod številne eseje, kolumne, televizijske scenarije in še marsikaj. V Odru se bomo spomnili nekaterih njegovih najvidnejših režijskih in dramskih dosežkov, nagrajenih z Grumovimi nagradami in nagradami Borštnikovega srečanja. Oddaja je bila posneta pred letom dni v počastitev njegovega 80. rojstnega dne. Pripravili sta jo teatrologinja Ana Perne in dramaturginja Petra Tanko. </p></p> Tue, 12 Jan 2021 11:00:00 +0000 Dušan Jovanović »Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.« Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna. O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Foto: Urška Boljkovac, LGL (iz lutkovne predstave Štiri črne mravljice po pravljici Anje Štefan)<p>V dialogu s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan</p><p><p>»Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.«<br /> Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna.</p> <p>O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan.</p></p> 174744148 RTVSLO – Ars 2604 clean »Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.« Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna. O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Foto: Urška Boljkovac, LGL (iz lutkovne predstave Štiri črne mravljice po pravljici Anje Štefan)<p>V dialogu s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan</p><p><p>»Pravljice ne živijo le v neštetih različicah različnih pripovedovalcev, ampak celo v mnogih različicah istega pripovedovalca.«<br /> Spremeni se poudarek, spremeni se pomen. Pretočna in živa se ne pusti ujeti v »v dokončne in enopomenske sodbe«. Pravljica, ki je kaj vredna.</p> <p>O pripovedovanju nekoč in danes, o občutku za zgodbo, njeno obliko in njeno sporočilnost pa več v oddaji Oder. Naša gostja bo pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan.</p></p> Mon, 04 Jan 2021 22:55:00 +0000 Pripovedovanje – kako se danes napaja pri nekoč Kako si delimo prostor in čas? Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« Kako si delimo prostor in čas? »Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. FOTO: Glas šakala (Petra Veber)<p>ne drevo, gozd / si, in tla pod tabo so vse / bolj polna (Tina Kozin)</p><p><p>Kako si delimo prostor in čas? </p> <p>Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« </p> <p>Kako si delimo prostor in čas? </p> <p>»Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. </p> <p>O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. </p></p> 174742707 RTVSLO – Ars 2563 clean Kako si delimo prostor in čas? Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« Kako si delimo prostor in čas? »Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. FOTO: Glas šakala (Petra Veber)<p>ne drevo, gozd / si, in tla pod tabo so vse / bolj polna (Tina Kozin)</p><p><p>Kako si delimo prostor in čas? </p> <p>Nekoč je bil človek pokopan tam, kjer je umrl. Je v pesmi Ograjen prostor zapisal Vojo Šindolić. »Sredi travnika, ob vznožju pečine, ob reki, v gozdu – tako si je delil prostor in čas z rastlinami in živalmi, svojimi tovariši na zemlji.« </p> <p>Kako si delimo prostor in čas? </p> <p>»Na eni strani imamo eno vrsto, to je človek, na drugi strani pa 7,77 milijona vrst, ki so živali. To je radikalna nesimetrija. Kajti te živali so si med seboj veliko bolj različne kot so nekatere te živali različne od človeka,« pove filozof Tomaž Grušovnik. </p> <p>O tem, kako si delimo prostor in čas, zvok, besede, tišino – bomo v tokratni oddaji Oder razmišljali na primeru radiofonske dokumentarne igre Glas šakala avtoric Pie Brezavšček, Tine Kozin, Barbare Krajnc Avdić, Saške Rakef, Petre Veber in Bojane Šaljić Podešva. Igra, zvočno jo je oblikoval Matjaž Miklič, brala sta Aleksander Golja in Ivan Lotrič, interpretacija poezije Vesna Jevnikar, Blaž Šef in Nataša Živković, bo kot performativna kompozicija za posameznico, prostor in zvok, premierno uprizorjena 31. decembra. Ura in lokacija izvedbe bo individualno usklajena s poslušalko/poslušalcem, v Odru pa lahko poslušate izbrane odlomke iz dela, ki jih bo pospremil pogovor z dramaturginjo Pio Brezavšček in skladateljico Bojano Šaljić Podešva. </p></p> Mon, 28 Dec 2020 14:55:00 +0000 Glas šakala Po slovenskih gledališčih poskušajo slediti začrtanim programom, se povsem prilagoditi na razmere in poiskati alternative, ki jih bodo povezovale z gledališko publiko tudi v koronskem, posebnem in prednovoletnem času. <p>Gledališče z več tehnologije in manj dimenzijami</p><p><p>Tudi v slovenskih gledališčih, institucionalnih, alternativnih, neodvisnih, ljubiteljskih in drugih, so morali svoja poslanstva prilagoditi drugačnim razmeram ... Večina ni povsem zaprla vrat, saj so umetniške ekipe še vedno v ustvarjalnih procesih, predstave pa so prilagojene spremljanju vsebin na spletu … Številna so se odločila, da uvedejo nove, alternativne vsebine, vzporeden program, ki ni bil načrtovan, druga so premierne dogodke uresničila brez neposrednega, živega stika z gledalci.</p></p> 174741830 RTVSLO – Ars 2262 clean Po slovenskih gledališčih poskušajo slediti začrtanim programom, se povsem prilagoditi na razmere in poiskati alternative, ki jih bodo povezovale z gledališko publiko tudi v koronskem, posebnem in prednovoletnem času. <p>Gledališče z več tehnologije in manj dimenzijami</p><p><p>Tudi v slovenskih gledališčih, institucionalnih, alternativnih, neodvisnih, ljubiteljskih in drugih, so morali svoja poslanstva prilagoditi drugačnim razmeram ... Večina ni povsem zaprla vrat, saj so umetniške ekipe še vedno v ustvarjalnih procesih, predstave pa so prilagojene spremljanju vsebin na spletu … Številna so se odločila, da uvedejo nove, alternativne vsebine, vzporeden program, ki ni bil načrtovan, druga so premierne dogodke uresničila brez neposrednega, živega stika z gledalci.</p></p> Tue, 22 Dec 2020 13:05:00 +0000 V čakanju živega stika Čez tri dni bo minilo petdeset let odkar je umrl Stane Sever, veliki slovenski dramski igralec. Ob tej okrogli obletnici se ga spominjamo z zapisom režiserja Aleša Jana z naslovom Stane Sever v radijskem mediju. Program tedanjega radia Ljubljana, zdaj radia Slovenija, je obogatil z izjemnimi interpretacijami poezije, proznih del in dramskih vlog, kar desetletja po njegovi smrti hrani naš arhiv. 174739439 RTVSLO – Ars 1753 clean Čez tri dni bo minilo petdeset let odkar je umrl Stane Sever, veliki slovenski dramski igralec. Ob tej okrogli obletnici se ga spominjamo z zapisom režiserja Aleša Jana z naslovom Stane Sever v radijskem mediju. Program tedanjega radia Ljubljana, zdaj radia Slovenija, je obogatil z izjemnimi interpretacijami poezije, proznih del in dramskih vlog, kar desetletja po njegovi smrti hrani naš arhiv. Tue, 15 Dec 2020 13:05:00 +0000 Aleš Jan: Stane Sever v radijskem mediju V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: udeleženci gledališkega tečaja v Črnomlju (1944). Foto: Vinko Bavec. Vir.: Arhiv CTF UL AGRFT<p>Dve pričevanji o živi izkušnji ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine.</p><p><p>V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder danes poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174736141 RTVSLO – Ars 2505 clean V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: udeleženci gledališkega tečaja v Črnomlju (1944). Foto: Vinko Bavec. Vir.: Arhiv CTF UL AGRFT<p>Dve pričevanji o živi izkušnji ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine.</p><p><p>V spomin na dr. Zoro Konjajev, veliko strokovnjakinjo na področju pediatrije in vse življenje dejavno slovensko intelektualko, bomo v oddaji Oder danes poslušali pričevanja in spomine na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju. Delovalo je med januarjem 1944 in sredino leta 1945, v Črnomlju. Doktorico Zoro Konjajev, ki je takrat delala kot bolničarka v civilni bolnišnici v Kanižarici ter igralko Ivanko Mežan, ki je aktivna še danes, in je svoje znanje pridobivala na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju, smo pred mikrofon povabili leta 2014, po tem, ko je na Festivalu Borštnikovo srečanje potekal simpozij o partizanskem gledališču. Njuna pripoved je spomin na živo izkušnjo ustvarjalne vneme v najtežjih duhovnih in materialnih pogojih, ki pomeni temelj slovenskega gledališča in širše povojne kulturne krajine. Pogovor začenja dr. Zora Konjajev, ki opisuje začetne pogoje za ustanovitev gledališča in drugih državotvornih in institucij v Črnomlju in njegovi okolici konec leta 1943 in pozneje. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 01 Dec 2020 13:05:00 +0000 V spomin dr. Zori Konjajev “Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe. Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef. <p>Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih.</p><p><p>“Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik.</p> <p>V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe.</p> <p>Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef.</p></p> 174735180 RTVSLO – Ars 1748 clean “Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe. Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef. <p>Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih.</p><p><p>“Sodelujte v predstavi, ki se bo zdaj zdaj začela. In ko se boste vrnili domov, s svojimi bližnjimi igrajte v svojih lastnih igrah. Iščite tisto, kar zmeraj prezrete: tisto, kar je očitno. Kajti gledališče ni samo družabni dogodek, je način življenja. Vsak izmed nas je igralec, akter. Ni dovolj, da samo živimo v svetu, moramo ga dejavno spreminjati”, je leta 2009 zapisal Augusto Boal, brazilski režiser in dramatik.</p> <p>V petdesetih letih prejšnjega stoletja med diktaturo brazilske vojske začne Augusto Boal razvijati gledališke tehnike, s pomočjo katerih bi znotraj represivne družbene ureditve odprl prostor javnemu govoru in kritičnemu mišljenju. Opirajoč se na kultno knjigo edukatorja Paula Freiere 'Pedagogika zatiranih', razvije tehnike, ki temeljijo na kolektivnem ustvarjanju in aktivni participaciji občinstva – tehnike, danes poznane pod imenom Gledališče zatiranih. Le-te gledajočega spremenijo v delujočega; paradigmo odgovorov zamenjajo s paradigmo vprašanj; sprožijo kritično analizo družbe. V želji iniciirati spremembe.</p> <p>Ob izidu slovenskega prevoda knjige InExActArt: Autopoietsko gledališče Augusta Boala, priročnik za delo z metodo gledališča zatiranih avtorice dr. Birgit Fritz, lahko v Odru prisluhnete pogovoru z avtorico. Pogovor smo posneli leta 2010, ko je v Sloveniji zasejala prvo seme gledališča zatiranih. Z dr. Birgit Fritz se je pogovarjala Saška Rakef.</p></p> Thu, 26 Nov 2020 12:00:00 +0000 Dr. Birgit Fritz o gledališču zatiranih 18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama Ljudožerci, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo Od premiere do premiere, Ljudožerci, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri Ljudožercev v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je Ljudožerce režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami, leta 2002. Urednik oddaj Od premiere do premiere je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv RTVSLO<p>Strniševa metafizika ali kdo je rabelj in kdo je klovn</p><p><p>18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama <em>Ljudožerci</em>, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo <em>Od premiere do premiere, Ljudožerci</em>, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri <em>Ljudožercev</em> v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je <em>Ljudožerce</em> režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami leta 2002. Urednik oddaj <em>Od premiere do premiere</em> je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174732555 RTVSLO – Ars 1677 clean 18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama Ljudožerci, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo Od premiere do premiere, Ljudožerci, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri Ljudožercev v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je Ljudožerce režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami, leta 2002. Urednik oddaj Od premiere do premiere je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv RTVSLO<p>Strniševa metafizika ali kdo je rabelj in kdo je klovn</p><p><p>18. novembra 2020 mineva 90 let od rojstva Gregorja Strniše, slovenskega pesnika, dramatika, esejista in pisca besedil za popevke. Njegovo dramsko delo se skupaj z deli Daneta Zajca uvršča v vrhunec slovenske poetične drame, posebnost Strniševe poetike pa je metafizična razsežnost, ki pesniku ponuja izhod iz večnega boja človeških dualizmov, na prvem mestu dobrega in zla. Drama <em>Ljudožerci</em>, ki se dogaja v letu konca druge svetovne vojne v Trnovem v Ljubljani, je v tem pogledu najbolj radikalna, tudi podnaslovljena je: Mrtvaški ples. V oddaji Oder danes ponavljamo oddajo <em>Od premiere do premiere, Ljudožerci</em>, ki so jo v Igranem programu - takrat – Radia Ljubljana posneli leta 1988, po premieri <em>Ljudožercev</em> v Primorskem dramskem gledališču, danes Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Predstavo je režiral Mile Korun, ki je, skupaj z novogoriškimi igralci, pripravil tudi radijsko izvedbo. Mimogrede, Mile Korun je <em>Ljudožerce</em> režiral trikrat, poleg omenjene še uprizoritvi leta 1977 v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v ljubljanski Drami leta 2002. Urednik oddaj <em>Od premiere do premiere</em> je bil dramaturg Borut Trekman, ki je tudi avtor spremne besede. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 17 Nov 2020 13:05:00 +0000 Ob 90-letnici rojstva Gregorja Strniše: Ljudožerci Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer <p>O likovni dramaturgiji. </p><p><p>Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku.<br /> Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. </p></p> 174731052 RTVSLO – Ars 2140 clean Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer <p>O likovni dramaturgiji. </p><p><p>Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder bomo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica bo vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku.<br /> Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je bila leta 2015 na ogled v Bežigrajski galeriji – se je z Agato Freyer sprehodila Saška Rakef. </p></p> Mon, 09 Nov 2020 14:20:00 +0000 Agata Freyer, jubilantka Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti, napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledliškega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najbolj varen in svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svojo razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber. <p>O dvomu, zmernosti, pogumu, koroni in umetnosti</p><p><p>Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledališkega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najvarnejši in najbolj svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svoja razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174729674 RTVSLO – Ars 2307 clean Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti, napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledliškega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najbolj varen in svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svojo razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber. <p>O dvomu, zmernosti, pogumu, koroni in umetnosti</p><p><p>Kako poiskati srednjo mero ali pravo mero, ko nas kaos nevednosti, pomešan z epidemičnim strahom, preobilje informacij, nepoznavanje in nezaupanje v relevantna znanstvena dognanja ali odločitve različnih oblasti napeljujejo v razlage po načelih teorije zarot? S temi vprašanji so se v ozadju, za spuščeno gledališko zaveso ukvarjali že pred meseci na debatah mednarodnega gledališkega festivala Mladi levi, saj je polje umetnosti morda najvarnejši in najbolj svoboden prostor za pogovore in razmisleke o pravih merah in radikalnostih, tako v gledališču kot dejanskosti. Nekaj iskric tokrat v oddaji Oder, ki bo posvečena trem obravnavanim temam, o katerih so pred meseci svoja razmišljanja delili dr. Renata Salecl, Jure Novak, Miloš Kosec, Muanis Sinanović, Katarina Stegnar in Tjaša Pureber.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Tue, 03 Nov 2020 13:05:00 +0000 Prava mera, radikalnost, utopija in teorije zarot Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - gledališkega muzeja, avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. na fotografiji: Janez Škof v: Emil Filipčič, Psiha, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94. Foto: Tone Stojko. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. <p>Kot navaja Pravilnik iz leta 1973, se Borštnikov prstan podeljuje vsako leto izmenično »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.</p><p><p>Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo <em>50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. </em><br /> To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij.</p> <p>Prejemniki Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radi­jskih oddaj (po vrstnem redu):</p> <p><strong>Vladimir Skrbinšek (Borštnikov prstan 1971) </strong>kot Papež Pij XII v: Rolf Hochhuth, <em>Namestnik božji</em>, režija Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Zlatkom Šugmanom, prejemnikom leta 1986, kot Patrom Riccardom Fontano.)</p> <p><strong>Slavko Jan (Borštnikov prstan 1974) </strong>kot Orest v: Hugo von Hoffmansthal, <em>Elektra</em>, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954. (Odlomek uvede Ivan Jerman, prejemnik leta 1980 kot Orestov vzgojitelj.)</p> <p><strong>Boris Kralj (Borštnikov prstan 1990) </strong>kot Grof Kent v: William Shakespeare, <em>Kralj Lear</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Danilom Benedičičem, prejemnikom leta 1989, kot Vitezom.)</p> <p><strong>Polde Bibič (Borštnikov prstan 1984) </strong>kot Polonij in <strong>Danilo Benedičič (Borštnikov prstan 1989) </strong>kot Hamlet v: William Shakespeare, <em>Hamlet</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.</p> <p><strong>Jurij Souček (Borštnikov prstan 1994) </strong>kot Komisar Jeremija in <strong>Lojze Rozman (Borštnikov prstan 1988) </strong>kot Simon v: Primož Kozak: <em>Afera</em>, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1961/62.</p> <p><strong>Arnold Tovornik (Borštnikov prstan 1972) </strong>kot Komisar Jeremija v: Primož Kozak: <em>Afera</em>, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1973/74.</p> <p><strong>Dare Valič (Borštnikov prstan 2016) </strong>kot Aleksander v: Vitomil Zupan, <em>Aleksander praznih rok</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1970/71.</p> <p><strong>Ivan Jerman (Borštnikov prstan 1980) </strong>kot Zdravnik v: Max Frisch, <em>Andorra</em>, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)</p> <p><strong>Maks Furijan (Borštnikov prstan 1978) </strong>kot Učitelj v: Max Frisch, <em>Andorra</em>, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)</p> <p><strong>Bert Sotlar (Borštnikov prstan 1982) </strong>kot Ponza v: Luigi Pirandello, <em>Kaj je resnica</em>, režija Andrej Hieng, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67.</p> <p><strong>Igor Samobor (Borštnikov prstan 2012) </strong>kot Peer Gynt in<strong> Ivo Ban (Borštnikov prstan 1996) </strong>kot Dovrejski starina v: Henrik Ibsen, <em>Peer Gynt</em>, režija Slobodan Unkovski, Drama SNG v Ljubljani, 1991/92.</p> <p><strong>Rado Nakrst (Borštnikov prstan 1976) </strong>kot Policaj v: Anton Leskovec, <em>Dva bregova</em>, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1975/76.</p> <p><strong>Janez Hočevar (Borštnikov prstan 2010) </strong>kot Jerman in <strong>Zlatko Šugman (Borštnikov prstan 1986) </strong>kot Župnik v: Ivan Cankar, <em>Hlapci</em>, režija Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, 1980/81.</p> <p><strong>Janez Bermež (Borštnikov prstan 1998) </strong>kot Julijan Ščuka v: Ivan Cankar, <em>Za narodov blagor</em>, režija Mile Korun, SLG Celje, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Aleksandrom Krošlom, prejemnikom leta 2000, kot Aleksejem pl. Gornikom.)</p> <p><strong>Aleksander Krošl (Borštnikov prstan 2000) </strong>kot Florijan Falac in <strong>Bine Matoh (Borštnikov prstan 2004) </strong>kot Peter Pajot v: Gregor Strniša, <em>Ljudožerci</em>, režija Mile Korun, PDG Nova Gorica, 1987/88.</p> <p><strong>Radko Polič (Borštnikov prstan 2002) </strong>kot Dr. Poročevalec v: Dominik Smole, <em>Zlata čeveljčka</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1982/83.</p> <p><strong>Peter Ternovšek (Borštnikov prstan 2006) </strong>kot Peter v: Tone Partljič, <em>Ščuke pa ni</em>, režija Jože Babič, Drama SNG Maribor, 1973/74.</p> <p><strong>Boris Cavazza (Borštnikov prstan 1992) </strong>kot Skapin in <strong>Aleksander Valič (Borštnikov prstan 2008) </strong>kot Geront v: Jean-Baptiste Poquelin Moliere: <em>Skapinove zvijače</em>, Literarni večer: Boris Cavazza, redaktor France Vurnik, Radio Ljubljana, 15. 5. 1986.</p> <p><strong>Janez Škof (Borštnikov prstan 2018) </strong>kot Amor v: Emil Filipčič, <em>Psiha</em>, režija Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94.</p> <p><strong>Vlado Novak (Borštnikov prstan 2014) </strong>kot Baron Naletel in <strong>Peter Boštjančič (Borštnikov prstan 2020, najnovejši prejemnik) </strong>kot Matiček v: Anton Tomaž Linhart, <em>Ta veseli dan ali Matiček se ženi</em>, režija Vito Taufer, SLG Celje, 1993/94.</p> <p>V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.</p> <p>Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Juvan. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.</p> <p>Oddaji <em>50 let Borštnikovega prstana: <a>Prejemnice</a> </em>in<a><em> Prejemniki</em> </a>sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, v partnerstvu s Festivalom Borštnikovo srečanje.</p></p> 174728092 RTVSLO – Ars 3130 clean Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo 50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - gledališkega muzeja, avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. na fotografiji: Janez Škof v: Emil Filipčič, Psiha, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94. Foto: Tone Stojko. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. <p>Kot navaja Pravilnik iz leta 1973, se Borštnikov prstan podeljuje vsako leto izmenično »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.</p><p><p>Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prva prejemnica je bila Elvira Kralj, prvi prejemnik Vladimir Skrbinšek. S tem znamenitim slovenskim igralcem začenjamo oddajo <em>50 let Borštnikovega prstana: Prejemniki. </em><br /> To je druga od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50-letnici podeljevanja Borštnikovega prstana. V njej lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemniki. Tudi tokrat pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, širijo pogled na gledališki in festivalski utrip preteklih desetletij.</p> <p>Prejemniki Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radi­jskih oddaj (po vrstnem redu):</p> <p><strong>Vladimir Skrbinšek (Borštnikov prstan 1971) </strong>kot Papež Pij XII v: Rolf Hochhuth, <em>Namestnik božji</em>, režija Jože Gale, Mestno gledališče ljubljansko, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Zlatkom Šugmanom, prejemnikom leta 1986, kot Patrom Riccardom Fontano.)</p> <p><strong>Slavko Jan (Borštnikov prstan 1974) </strong>kot Orest v: Hugo von Hoffmansthal, <em>Elektra</em>, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954. (Odlomek uvede Ivan Jerman, prejemnik leta 1980 kot Orestov vzgojitelj.)</p> <p><strong>Boris Kralj (Borštnikov prstan 1990) </strong>kot Grof Kent v: William Shakespeare, <em>Kralj Lear</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Danilom Benedičičem, prejemnikom leta 1989, kot Vitezom.)</p> <p><strong>Polde Bibič (Borštnikov prstan 1984) </strong>kot Polonij in <strong>Danilo Benedičič (Borštnikov prstan 1989) </strong>kot Hamlet v: William Shakespeare, <em>Hamlet</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.</p> <p><strong>Jurij Souček (Borštnikov prstan 1994) </strong>kot Komisar Jeremija in <strong>Lojze Rozman (Borštnikov prstan 1988) </strong>kot Simon v: Primož Kozak: <em>Afera</em>, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1961/62.</p> <p><strong>Arnold Tovornik (Borštnikov prstan 1972) </strong>kot Komisar Jeremija v: Primož Kozak: <em>Afera</em>, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1973/74.</p> <p><strong>Dare Valič (Borštnikov prstan 2016) </strong>kot Aleksander v: Vitomil Zupan, <em>Aleksander praznih rok</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1970/71.</p> <p><strong>Ivan Jerman (Borštnikov prstan 1980) </strong>kot Zdravnik v: Max Frisch, <em>Andorra</em>, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)</p> <p><strong>Maks Furijan (Borštnikov prstan 1978) </strong>kot Učitelj v: Max Frisch, <em>Andorra</em>, režija Viktor Molka, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63. (Na posnetku ga slišimo v dialogu s Poldetom Bibičem, prejemnikom leta 1984, kot Andrijem.)</p> <p><strong>Bert Sotlar (Borštnikov prstan 1982) </strong>kot Ponza v: Luigi Pirandello, <em>Kaj je resnica</em>, režija Andrej Hieng, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67.</p> <p><strong>Igor Samobor (Borštnikov prstan 2012) </strong>kot Peer Gynt in<strong> Ivo Ban (Borštnikov prstan 1996) </strong>kot Dovrejski starina v: Henrik Ibsen, <em>Peer Gynt</em>, režija Slobodan Unkovski, Drama SNG v Ljubljani, 1991/92.</p> <p><strong>Rado Nakrst (Borštnikov prstan 1976) </strong>kot Policaj v: Anton Leskovec, <em>Dva bregova</em>, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1975/76.</p> <p><strong>Janez Hočevar (Borštnikov prstan 2010) </strong>kot Jerman in <strong>Zlatko Šugman (Borštnikov prstan 1986) </strong>kot Župnik v: Ivan Cankar, <em>Hlapci</em>, režija Dušan Jovanović, Mestno gledališče ljubljansko, 1980/81.</p> <p><strong>Janez Bermež (Borštnikov prstan 1998) </strong>kot Julijan Ščuka v: Ivan Cankar, <em>Za narodov blagor</em>, režija Mile Korun, SLG Celje, 1966/67. (Na posnetku ga slišimo v dialogu z Aleksandrom Krošlom, prejemnikom leta 2000, kot Aleksejem pl. Gornikom.)</p> <p><strong>Aleksander Krošl (Borštnikov prstan 2000) </strong>kot Florijan Falac in <strong>Bine Matoh (Borštnikov prstan 2004) </strong>kot Peter Pajot v: Gregor Strniša, <em>Ljudožerci</em>, režija Mile Korun, PDG Nova Gorica, 1987/88.</p> <p><strong>Radko Polič (Borštnikov prstan 2002) </strong>kot Dr. Poročevalec v: Dominik Smole, <em>Zlata čeveljčka</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1982/83.</p> <p><strong>Peter Ternovšek (Borštnikov prstan 2006) </strong>kot Peter v: Tone Partljič, <em>Ščuke pa ni</em>, režija Jože Babič, Drama SNG Maribor, 1973/74.</p> <p><strong>Boris Cavazza (Borštnikov prstan 1992) </strong>kot Skapin in <strong>Aleksander Valič (Borštnikov prstan 2008) </strong>kot Geront v: Jean-Baptiste Poquelin Moliere: <em>Skapinove zvijače</em>, Literarni večer: Boris Cavazza, redaktor France Vurnik, Radio Ljubljana, 15. 5. 1986.</p> <p><strong>Janez Škof (Borštnikov prstan 2018) </strong>kot Amor v: Emil Filipčič, <em>Psiha</em>, režija Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, 1993/94.</p> <p><strong>Vlado Novak (Borštnikov prstan 2014) </strong>kot Baron Naletel in <strong>Peter Boštjančič (Borštnikov prstan 2020, najnovejši prejemnik) </strong>kot Matiček v: Anton Tomaž Linhart, <em>Ta veseli dan ali Matiček se ženi</em>, režija Vito Taufer, SLG Celje, 1993/94.</p> <p>V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.</p> <p>Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Juvan. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.</p> <p>Oddaji <em>50 let Borštnikovega prstana: <a>Prejemnice</a> </em>in<a><em> Prejemniki</em> </a>sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, v partnerstvu s Festivalom Borštnikovo srečanje.</p></p> Tue, 20 Oct 2020 12:05:00 +0000 50 let Borštnikovega prstana, Prejemniki Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem. V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka. Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju med Tretjim programom RAS in Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje je bilo 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor. na fotografiji: Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica nagrade) v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1963/64. Avtor fotografije: Vlastja Simončič vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. <p>"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan</p><p><p>Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.</p> <p>V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.</p> <p>Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):<strong> </strong></p> <p><strong>Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) </strong>kot Martha Brewster in <strong>Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) </strong>kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, <em>Arzenik in stare čipke</em>, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.</p> <p><strong>Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) </strong>kot Viola in <strong>Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) </strong>kot Olivija v: William Shakespeare, <em>Kar hočete</em>, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.</p> <p><strong>Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) </strong>kot Reka v: Dane Zajc, <em>Otroka reke</em>, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.</p> <p><strong>Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) </strong>kot Hrizotemis in <strong>Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) </strong>kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, <em>Elektra</em>, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.</p> <p><strong>Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) </strong>kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in <strong>Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) </strong>kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, <em>Port-Royal</em>, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.</p> <p><strong>Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) </strong>kot Dominika v: Miha Remec, <em>Delavnica oblakov</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)</p> <p><strong>Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) </strong>kot Vida v: Matej Bor, <em>Raztrganci</em>, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.</p> <p><strong>Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) </strong>kot Julija in <strong>Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) </strong>kot Agnes v: Edward Albee, <em>Kočljivo ravnovesje</em>, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.</p> <p><strong>Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) </strong>kot Clara v: Thomas Bernhard, <em>Pred upokojitvijo</em>, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)</p> <p><strong>Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) </strong>kot Insa Breydenbach in <strong>Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) </strong>kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, <em>Ena in druga</em>, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.</p> <p><strong>Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) </strong>kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, <em>V agoniji</em>, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.</p> <p><strong>Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) </strong>kot Veronika in <strong>Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) </strong>kot Sida v: Oton Župančič, <em>Veronika Deseniška</em>, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.</p> <p><strong>Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) </strong>kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, <em>Striček Vanja</em>, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)</p> <p><strong>Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) </strong>kot Irina, <strong>Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) </strong>kot Olga in <strong>Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) </strong>kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, <em>Tri </em><em>sestre</em>, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.</p> <p><strong>Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) </strong>kot B v: Edward Albee, <em>Tri visoke ženske</em>, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)</p> <p>V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.</p> <p>Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.</p> <p>Oddaji <em>50 let Borštnikovega prstana: <a>Prejemnice</a> </em>in<a><em> Prejemniki</em> </a>sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.</p> </p> 174727812 RTVSLO – Ars 2962 clean Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«. V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem. V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka. Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020. Oddaji 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice in Prejemniki sta nastali v sodelovanju med Tretjim programom RAS in Slovenskim gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje je bilo 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor. na fotografiji: Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) in Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica nagrade) v: Joseph Kesselring, Arzenik in stare čipke, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, sezona 1963/64. Avtor fotografije: Vlastja Simončič vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej. <p>"Prstan mora biti iz čistega zlata, težak je 24 gramov, na treh straneh ima relief: na vrhu grško masko, na eni strani je Shakespeare in na drugi Cankar." Tone Partljič o zamisli Branka Gombača za Borštnikov prstan</p><p><p>Letos mineva petdeset let, odkar je bil na Borštnikovem srečanju prvič podeljen Borštnikov prstan, najvišje stanovsko priznanje za igralski opus. Prstan se po zgledu izjemne vloge, ki jo ima Ignacij Borštnik za slovensko gledališče – še posebej kot utemeljitelj slovenske gledališke igralske omike –, vsako leto podeljuje izmenično, kot navaja Pravilnik iz leta 1973, »najzaslužnejšemu slovenskemu dramskemu igralcu ali igralki«.</p> <p>V prvi od dveh oddaj, s katerima se posvečamo 50. obletnici podeljevanja Borštnikovega prstana, lahko spremljamo izbrane igralske stvaritve, predvsem dialoge med posameznimi prejemnicami, medtem ko drugo oddajo sestavljajo zvočni posnetki njihovih igralskih kolegov. Pripoved in spomini Toneta Partljiča, dolgoletnega sopotnika Borštnikovega srečanja, prepletajo izbrane odlomke in vzpostavljajo živ stik med nesnovno kulturno dediščino in današnjim dnem.</p> <p>Prejemnice Borštnikovega prstana v odlomkih iz predstav oziroma radijskih iger (po vrstnem redu):<strong> </strong></p> <p><strong>Vida Juvan (Borštnikov prstan 1977) </strong>kot Martha Brewster in <strong>Elvira Kralj (Borštnikov prstan 1970, prva prejemnica) </strong>kot Abby Brewster v: Joseph Kesselring, <em>Arzenik in stare čipke</em>, režija Žarko Petan, Drama SNG v Ljubljani, 1963/64.</p> <p><strong>Milada Kalezić (Borštnikov prstan 2011) </strong>kot Viola in <strong>Anica Kumer (Borštnikov prstan 2003) </strong>kot Olivija v: William Shakespeare, <em>Kar hočete</em>, režija Mile Korun, SLG Celje, 1986/87.</p> <p><strong>Iva Zupančič (Borštnikov prstan 1997) </strong>kot Reka v: Dane Zajc, <em>Otroka reke</em>, Literarni večer: Iva Zupančič, avtorica Rapa Šuklje, Radio Ljubljana, 16. 6. 1966.</p> <p><strong>Ančka Levar (Borštnikov prstan 1975) </strong>kot Hrizotemis in <strong>Mira Danilova (Borštnikov prstan 1973) </strong>kot Elektra v: Hugo von Hoffmansthal, <em>Elektra</em>, radijska igra, priredba in režija Maša Slavec, Radio Ljubljana, 17. 2. 1954.</p> <p><strong>Milena Muhič (Borštnikov prstan 1993) </strong>kot Sestra Angelika od Svetega Janeza in <strong>Angelca Jenčič Janko (Borštnikov prstan 1987) </strong>kot Mati Katarina Agneza od Svetega Pavla v: Henry de Montherlant, <em>Port-Royal</em>, režija Voja Soldatović, Drama SNG Maribor, 1979/80.</p> <p><strong>Ivanka Mežan (Borštnikov prstan 1995) </strong>kot Dominika v: Miha Remec, <em>Delavnica oblakov</em>, režija Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1966/67. (Na posnetku je med ostalimi ženskimi glasovi razločno slišati tudi Štefko Drolc, prejemnico leta 1983, kot Marijo.)</p> <p><strong>Vladoša Simčič (Borštnikov prstan 1981) </strong>kot Vida v: Matej Bor, <em>Raztrganci</em>, radijska igra, režija Jože Tiran, Radio Ljubljana, 25. 4. 1951.</p> <p><strong>Majda Potokar (Borštnikov prstan 1985) </strong>kot Julija in <strong>Štefka Drolc (Borštnikov prstan 1983) </strong>kot Agnes v: Edward Albee, <em>Kočljivo ravnovesje</em>, režija Miran Herzog, Drama SNG v Ljubljani, 1968/69.</p> <p><strong>Ljerka Belak (Borštnikov prstan 2015) </strong>kot Clara v: Thomas Bernhard, <em>Pred upokojitvijo</em>, režija Mile Korun, Mestno gledališče ljubljansko, 1994/95. (Na posnetku je slišati tudi Jožico Avbelj, prejemnico leta 2001, kot Vero.)</p> <p><strong>Marinka Štern (Borštnikov prstan 2019) </strong>kot Insa Breydenbach in <strong>Olga Kacjan (Borštnikov prstan 2013) </strong>kot Elisabeth Kelch v: Botho Strauss, <em>Ena in druga</em>, režija Ivica Buljan, Slovensko mladinsko gledališče, 2005/06.</p> <p><strong>Sava Sever (Borštnikov prstan 1979) </strong>kot Lavra Lenbachova v: Miroslav Krleža, <em>V agoniji</em>, režija France Jamnik, Drama SNG v Ljubljani, 1962/63.</p> <p><strong>Miranda Caharija (Borštnikov prstan 2005) </strong>kot Veronika in <strong>Mira Sardoč (Borštnikov prstan 1991) </strong>kot Sida v: Oton Župančič, <em>Veronika Deseniška</em>, režija Jože Babič, SSG v Trstu, 1977/78.</p> <p><strong>Minu Kjuder (Borštnikov prstan 2009) </strong>kot Sofja Aleksandrovna v: Anton Pavlovič Čehov, <em>Striček Vanja</em>, režija Branko Gombač, Drama SNG Maribor, 1974/75. (Dialog na posnetku uvede Milena Muhič, prejemnica leta 1993, kot Jelena Andrejevna.)</p> <p><strong>Saša Pavček (Borštnikov prstan 2017) </strong>kot Irina, <strong>Silva Čušin (Borštnikov prstan 2007) </strong>kot Olga in <strong>Milena Zupančič (Borštnikov prstan 1999) </strong>kot Maša v: Anton Pavlovič Čehov, <em>Tri </em><em>sestre</em>, režija Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana, 1995/96.</p> <p><strong>Jožica Avbelj (Borštnikov prstan 2001) </strong>kot B v: Edward Albee, <em>Tri visoke ženske</em>, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko, 1996/97. (Odlomek zaključi Štefka Drolc, prejemnica leta 1983, kot A.)</p> <p>V oddaji so uporabljeni: gradivo iz arhiva RTV Slovenija in gradivo, ki ga hrani Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej ter zvočni zapisi iz videoposnetkov predstav v avtorstvu Toneta Stojka.</p> <p>Avtorici oddaje sta Petra Tanko in Ana Perne. Zvočno so jo sooblikovali tonski mojstri Radia Slovenija, končno zvočno podobo je oblikoval Miha Klemenčič. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, glasbena oprema: Marko Šetinc. Posneto v studiih Radia Slovenija in Radia Maribor, med julijem in oktobrom 2020.</p> <p>Oddaji <em>50 let Borštnikovega prstana: <a>Prejemnice</a> </em>in<a><em> Prejemniki</em> </a>sta nastali v sodelovanju Tretjega programa RAS in Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, avtorici obeh oddaj sta Petra Tanko in Ana Perne. Javno predvajanje na 55. Festivalu Borštnikovo srečanje 13. oktobra 2020, ob 14.05, v zgornji avli SNG Drame Maribor.</p> </p> Tue, 13 Oct 2020 12:05:00 +0000 50 let Borštnikovega prstana: Prejemnice Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s Tomažem Gubenškom, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi. foto: arhiv UL AGRFT<p>Fakulteta za kemijo in AGRFT na srečanju časa in skupnega prostora.</p><p><p>Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s <strong>Tomažem Gubenškom</strong>, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi.</p></p> 174723016 RTVSLO – Ars 1992 clean Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s Tomažem Gubenškom, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi. foto: arhiv UL AGRFT<p>Fakulteta za kemijo in AGRFT na srečanju časa in skupnega prostora.</p><p><p>Po dolgih desetletjih iskanja ustrezne rešitve, se Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani končno nasmihajo lepši časi in s tem boljši pogoji za poučevanje umetnosti, zajetih v nazivu. Ob Aškerčevi cesti v Ljubljani, na mestu, kjer je bila do selitve Fakulteta za kemijo, so zgradili popolnoma novo stavbo – kar se je pokazalo kot finančno najustreznejša možnost – ki pa je ohranila vse elemente kulturne dediščine, ki so jo Ljubljani in Sloveniji zapustili Plečnikovi študenti v 30-ih letih minulega stoletja. Na gradbišču nove AGRFT smo se srečali s <strong>Tomažem Gubenškom</strong>, dekanom Akademije, in se pogovorili tako o novi stavbi kot tudi Akademiji kot ustanovi z določenimi zahtevami in nujnostmi.</p></p> Tue, 06 Oct 2020 12:35:00 +0000 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v novi stavbi Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije.<p>Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije.</p><p><blockquote><p><i>"Dolgo je že klilo v mladih srcih na skrivaj hrepenenje po življenju, po razodevanju, po besedi. Na tihem se je pripravljalo in sililo na dan. Ko je dozorelo, tedaj je z radostnim krikom izbruhnilo in splamtelo v svet."</i></p></blockquote> <p>To piše v knjigi z naslovom Novomeška pomlad Marjana Mušiča, ki je kulturno – umetniško avantgardno gibanje tudi poimenoval in opisal enodnevno manifestacijo, na kateri so se združeno predstavili mladi dolenjski visokošolci. To se je zgodilo 26. septembra 1920.</p> <p>O času novih, prevratniških, revolucionarnih in avantgardnih zamisli po prvem, velikem globalnem spopadu, današnje refleksije novomeške pomladi ter funkcije in vloge sodobnih gledaliških ustvarjalcev pri spremembah v družbi. O tem v oddaji Oder režiser in ravnatelj Anton Podbevšek teatra Matjaž Berger in avtorica razstave Let novomeške pomladi Jasna Kocuvan Štukelj, kustodinja Dolenjskega muzeja.</p></p> 174721394 RTVSLO – Ars 2456 clean Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije.<p>Novi boji mladih v Klubu dolenjskih visokošolcev in sodobne gledališke vizije.</p><p><blockquote><p><i>"Dolgo je že klilo v mladih srcih na skrivaj hrepenenje po življenju, po razodevanju, po besedi. Na tihem se je pripravljalo in sililo na dan. Ko je dozorelo, tedaj je z radostnim krikom izbruhnilo in splamtelo v svet."</i></p></blockquote> <p>To piše v knjigi z naslovom Novomeška pomlad Marjana Mušiča, ki je kulturno – umetniško avantgardno gibanje tudi poimenoval in opisal enodnevno manifestacijo, na kateri so se združeno predstavili mladi dolenjski visokošolci. To se je zgodilo 26. septembra 1920.</p> <p>O času novih, prevratniških, revolucionarnih in avantgardnih zamisli po prvem, velikem globalnem spopadu, današnje refleksije novomeške pomladi ter funkcije in vloge sodobnih gledaliških ustvarjalcev pri spremembah v družbi. O tem v oddaji Oder režiser in ravnatelj Anton Podbevšek teatra Matjaž Berger in avtorica razstave Let novomeške pomladi Jasna Kocuvan Štukelj, kustodinja Dolenjskega muzeja.</p></p> Tue, 29 Sep 2020 12:05:00 +0000 Novomeška pomlad in njen odmev v gledališkem prostoru Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske. O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si<p>"Maska ni revija, ki zgolj reflektira kar je v umetnosti prisotno, ampak dostikrat predhodi tisto, kar nastaja oziroma ustvarja neko diskurzivno atmosfero in tako lahko sooblikuje umetniško prakso." Alja Lobnik</p><p><p>Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske.<br /> O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174719471 RTVSLO – Ars 1663 clean Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske. O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: slogi.si<p>"Maska ni revija, ki zgolj reflektira kar je v umetnosti prisotno, ampak dostikrat predhodi tisto, kar nastaja oziroma ustvarja neko diskurzivno atmosfero in tako lahko sooblikuje umetniško prakso." Alja Lobnik</p><p><p>Gledališka revija Maska je prvič izšla septembra leta 1920, bila je prva gledališka revija v Kraljevini SHS in v Evropi. Žal je po letu dnu ugasnila, vendar se je sredi 80-ih, pod imenom Maske ponovno zbudila, leta 1991 pa si ponovno nadela izvirno ime Maska. Od leta 1985 do danes izhaja kontinuirano. 100-letnica ustanovitve sovpada z izdajo 200. številke Maske.<br /> O pionirskem letu in okoliščinah, ki so botrovale nastanku in zatonu revije, bomo v oddaji Oder poslušali besedilo Katarine Kocijančič s Slovenskega gledališkega inštituta. O pomenu in poslanstvu revije Maska v sedanjosti, pa sta spregovorili urednici Pia Brezavšček in Alja Lobnik ter Janez Janša, direktor zavoda Maska. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 22 Sep 2020 12:35:00 +0000 Revija Maska100 let V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL. O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Meta Hočevar Foto: BoBo<p>»Človek in prostor sta neločljivo povezana, ni enega brez drugega in med njima je vedno zgodba.« </p><p><p>V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL.<br /> O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. </p></p> 174717966 RTVSLO – Ars 3125 clean V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL. O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Meta Hočevar Foto: BoBo<p>»Človek in prostor sta neločljivo povezana, ni enega brez drugega in med njima je vedno zgodba.« </p><p><p>V Prostorih igre je arhitektka, scenografinja in gledališča režiserka Meta Hočevar »spremenila generacije gledališčnikov in arhitektov, vseh, ki se z zadostno resnostjo ukvarjajo s prostori igre in vsakdana. Tako ne pretiravamo, če izjavimo, da so prostori igre Mete Hočevar spremenili zgodovino in fenomene slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča.« Takole je v izčrpni študiji k drugi dopolnjeni izdaji Prostorov igre zapisal dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič. Ta pomembna študija o prostoru v uprizoritvenih umetnostih, ki je prvič izšla leta 1998, pa je letos dobila nadaljevanje – knjigo Prostori mojega časa, ki je izšla v knjižnici MGL.<br /> O prostoru kot dramskem liku in vanj vpisanem pletu spominov in izkušenj se bom z Meto Hočevar pogovarjala Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju. </p></p> Mon, 14 Sep 2020 16:40:00 +0000 Meta Hočevar: Prostori mojega časa Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe. Vabimo vas k poslušanju! Katarina Stegnar kot Alkestida v istoimenski predstavi Livije Pandur, mmc rtvslo.si, foto: Aljoša Rebolj<p>Livija Pandur, gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka.</p><p><p>Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe.</p></p> 174716403 RTVSLO – Ars 2324 clean Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe. Vabimo vas k poslušanju! Katarina Stegnar kot Alkestida v istoimenski predstavi Livije Pandur, mmc rtvslo.si, foto: Aljoša Rebolj<p>Livija Pandur, gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka.</p><p><p>Livija Pandur je gledališka umetnica, dramaturginja in režiserka, ki jo je zaznamovalo delo s svojim bratom, Tomažem Pandurjem. Pa ne zgolj v umetniških vidikih, tevmeč tudi v tem, da se ji je po bratovi tragični smrti odprla samostojna režiserska pot po različnih, prestižnih odrih in gledaliških hišah po vsej Evropi. S predstavo Alkestida, ki jo je lani režirala v Gledališču Marina Držića v Dubrovniku, so gostovali na letošnjem festivalu Ljubljana in ob tej priložnosti je Lidijo Pandur pred mikrofon povabila Martina Černe.</p></p> Mon, 07 Sep 2020 13:40:09 +0000 Pogovor z Livijo Pandur Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.<p>Koreografinja, pedagoginja in plesalka</p><p><p>V oddaji se bomo poklonili eminenci slovenskega sodobnega - izraznega plesa, koreografinji, pedagoginji in plesalki <a>Lojzki Žerdin</a>. Kot plesalka sodobnega plesa je nastopala v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin pa je delovala na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah, filmu, prireditvah in proslavah. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim z zlato plaketo Univerze v Ljubljani in zlato ptico. Lojzka Žerdin je s svojim pedagoškim delom na AGRFT pustila neizbriseno sled in sooblikovala številne dramske igralce. Lojzko Žerdin je pred mikrofon leta 2000 povabil Alen Jelen.</p></p> 174714868 RTVSLO – Ars 3277 clean Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.<p>Koreografinja, pedagoginja in plesalka</p><p><p>V oddaji se bomo poklonili eminenci slovenskega sodobnega - izraznega plesa, koreografinji, pedagoginji in plesalki <a>Lojzki Žerdin</a>. Kot plesalka sodobnega plesa je nastopala v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin pa je delovala na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah, filmu, prireditvah in proslavah. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, med drugim z zlato plaketo Univerze v Ljubljani in zlato ptico. Lojzka Žerdin je s svojim pedagoškim delom na AGRFT pustila neizbriseno sled in sooblikovala številne dramske igralce. Lojzko Žerdin je pred mikrofon leta 2000 povabil Alen Jelen.</p></p> Mon, 31 Aug 2020 11:00:00 +0000 Oder - In memoriam - Lojzka Žerdin Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. Foto: Cona <p>"Čas po ustavljenem javnem življenje, slišen kot debela plast konstantnega hrupa." (iz besedila Peskovnik .. pred iztekom) </p><p><p>Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. </p></p> 174713521 RTVSLO – Ars 2200 clean Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. Foto: Cona <p>"Čas po ustavljenem javnem življenje, slišen kot debela plast konstantnega hrupa." (iz besedila Peskovnik .. pred iztekom) </p><p><p>Performans, ki zgodbo ustvarja na presečišču fiktivnega in realnega prostora … krajina okoli nas postaja scenografija … šumi našega vsakdana prodirajo v zvočno partituro in soustvarjajo umetniško delo … več o uprizoritvenih možnostih, ki jih geolokacijski večmedijski performans odpira v polju dramaturgije besedila, zvoka, prostora, v pogovoru z umetnico, arhitektko in scenografko Ireno Pivka in skladateljem ter intermedijskim umetnikom Branetom Zormanom. </p></p> Tue, 25 Aug 2020 12:05:00 +0000 Geolokacijski večmedijski perfomans Peskovnik .. pred iztekom Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.<p>Vpogled v ustvarjalno razmišljanje enega največjih slovenskih režiserjev</p><p><p>Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov.<br /> V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu.<br /> Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija.</p></p> 174712195 RTVSLO – Ars 3071 clean Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov. V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu. Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija. Na fotografiji: Mile Korun ob uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965. Vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.<p>Vpogled v ustvarjalno razmišljanje enega največjih slovenskih režiserjev</p><p><p>Režiser Mile Korun je konec oktobra 2018 praznoval častitljiv osebni jubilej – 90-letnico rojstva. Našemu pomembnemu ustvarjalcu, ki je v slovenskih gledališčih podpisal prek sto režij, zato posvečamo radijski poklon. V sodelovanju z Ano Perne iz Slovenskega gledališkega inštituta smo ga sestavili z izborom zvočnih posnetkov.<br /> V Korunovem premišljevanju gledališča gotovo izstopa večkratna obravnava istih dramskih besedil. Tako se bomo tudi v oddaji osredotočili na zgodbo predstav iste dramske osnove. Od Hamleta kot ene paradigmatskih gledaliških predlog, ki se je je Korun režijsko lotil dvakrat, se bomo pomaknili h karakterističnemu dramskemu orisu slovenske doline … pa spet nazaj k Hamletu.<br /> Pohujšanje v dolini šentflorjanski ima v režiserjevem opusu posebno mesto. Da bi izvedeli zakaj in kako se je Korun v različnih obdobjih svojega režijskega ustvarjanja loteval znamenite slovenske farse, vas vabimo, da prisluhnete prepletu odlomkov iz Avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta in arhiva Radia Slovenija.</p></p> Tue, 18 Aug 2020 12:35:00 +0000 Radijski poklon režiserju Miletu Korunu ob 90-letnici rojstva, ponovitev »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja<p>Edi Majaron o oblikovanju organiziranega zvoka – glasbe v lutkovni predstavi. </p><p><blockquote><p>»Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,«</p></blockquote> <p>je v knjigi <em>Vera v lutko</em> zapisal lutkovni režiser in glasbenik <strong>Edi Majaron</strong>. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju.</p></p> 174711173 RTVSLO – Ars 2495 clean »Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,« je v knjigi Vera v lutko zapisal lutkovni režiser in glasbenik Edi Majaron. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: violončelist in režiser Edi Majaron in Agata Freyer, lutkovna oblikovalka in pedagoginja<p>Edi Majaron o oblikovanju organiziranega zvoka – glasbe v lutkovni predstavi. </p><p><blockquote><p>»Lutkovno umetnost doživljam kot komorno glasbo, ki je ustvarjena enako genialno kot velika simfonija, zahteva pa veliko natančnejšo interpretacijo, da nas prepriča,«</p></blockquote> <p>je v knjigi <em>Vera v lutko</em> zapisal lutkovni režiser in glasbenik <strong>Edi Majaron</strong>. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo ali celosten vtis na tekmovalnih festivalih, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada Republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar še posebej odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova ne le visoka strokovnost, temveč tudi neizmerna iskrenost in predvsem vera v lutko in vera v umetnost. Ob prihajajoči 80. obletnici njegovega rojstva smo v oddaji Oder z njim spregovorili o glasbi in režiji v lutkovni predstavi. Vabljeni k poslušanju.</p></p> Tue, 11 Aug 2020 07:15:00 +0000 Edi Majaron, jubilant Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir Zofijin svet se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju! foto: Petra Tanko<p>Naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, glasbeni in gledališki nastopi </p><p><p>Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir <em>Zofijin svet</em> se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju!</p></p> 174710167 RTVSLO – Ars 1173 clean Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir Zofijin svet se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju! foto: Petra Tanko<p>Naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, glasbeni in gledališki nastopi </p><p><p>Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. Če je v preteklih letih naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, je bilo letos dovoljenih zgolj 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir <em>Zofijin svet</em> se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju!</p></p> Tue, 04 Aug 2020 12:35:00 +0000 Plavajoči grad 2020: Zofijin svet Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef<p>Pogovor s prof. Miletom Korunom.</p><p><p>Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem?<br /> Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti.<br /> »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj.<br /> S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef</p></p> 174707807 RTVSLO – Ars 1645 clean Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef<p>Pogovor s prof. Miletom Korunom.</p><p><p>Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem?<br /> Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti.<br /> »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj.<br /> S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef</p></p> Wed, 22 Jul 2020 19:40:00 +0000 Predstava, ki je nekončana. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi. Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv<p>"Ko se pogovarjava o glasbi za predstavo, me Mitja vpraša, katere barve vidim." Mateja Koležnik</p><p><p>Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> 174707351 RTVSLO – Ars 2257 clean Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv<p>"Ko se pogovarjava o glasbi za predstavo, me Mitja vpraša, katere barve vidim." Mateja Koležnik</p><p><p>Vabimo vas k poslušanju gledališke glasbe Mitja Vrhovnika Smrekarja. Vrhovnik Smrekar je za gledališče začel skladati v zgodnjih 90-ih letih minulega stoletja, njegove začetke pa zaznamuje sodelovanje z režiserjem Matjažem Pograjcem in s skupino Betontanc. Pozneje se je glasbi za gledališče popolnoma posvetil in dandanes sodeluje z najvidnejšimi imeni slovenske in mednarodne gledališke srenje, med njimi z Matejo Koležnik, Ivico Buljanom in Janezom Pipanom. Ti so v uvodu oddaje na kratko povedali nekaj misli o sodelovanju z Mitjo Vrhovnikom Smrekarjem, ki je leta 2017 prejel nagrado Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti. Takrat je bila oddaja, ki jo bomo zdaj slišali, posneta. Prevod je bral Jure Franko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič, avtorica oddaje je Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!</p></p> Tue, 21 Jul 2020 12:35:00 +0000 Gledališka glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. <p>Iz umetnosti želimo ustvariti silo spreminjanja življenja, ukiniti hočemo ločitev med poezijo in množičnimi komunikacijami; trgovcem hočemo odvzeti monopol nad mediji in ga podeliti vedežem in pesnikom. (Franco Berardi)</p><p><p>Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. </p></p> 174706180 RTVSLO – Ars 2042 clean Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. <p>Iz umetnosti želimo ustvariti silo spreminjanja življenja, ukiniti hočemo ločitev med poezijo in množičnimi komunikacijami; trgovcem hočemo odvzeti monopol nad mediji in ga podeliti vedežem in pesnikom. (Franco Berardi)</p><p><p>Kdo so kulturni delavci? Nekateri pravijo, da so paraziti. Drugi menijo, da so vir slovenskega obstoja, moči in samozavesti - da so varuhi in izraz identitete naše skupnosti. Kulturni delavci v večini opravljajo umetniško, nematerialno oziroma kognitivno delo. V kontekstu poznega kapitalizma, ki ga zaznamuje sprememba načinov produkcije in delovnih razmerij, lahko model kulturnega delavca beremo kot idealni model neoliberalnih delovnih pogojev, ki ga zaznamujeta fleksibilnost produkcijskih razmerij in prekernost delovnih pogojev. Več v pogovoru s samostojnimi kulturnimi delavkami Niko Arhar, Pio Brezavšček, Katjo Čičigoj in Jasmino Založnik. Oddaja je radijska priredba performativnega avtoreferencialnega predavanja Koreografija kalkulacij, posneta je bila poleti 2012. </p></p> Tue, 14 Jul 2020 10:18:00 +0000 Koreografija kalkulacij RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki. sl Tue, 28 Jun 2022 12:05:00 +0000 https://ars.rtvslo.si/oder/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Tue, 28 Jun 2022 12:05:00 +0000 Oder