<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/odprto_za_srecanja.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
</description>
      <image>
        <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
        <title>Odprto za srečanja</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/106615882/logo.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Nogometaši Kopra so se tudi letos uvrstili v evropsko tekmovanje. Veliko zaslug za dobre predstave in drugo mesto na lestvici državnega prvenstva ima trener Zoran Zeljković. Igralcem je našel prave igralne položaje na igrišču, igra ekipe je atraktivna in učinkovita. Ljubljančan, ki je pred leti že deloval v Kopru, si je v največjem mestu slovenski Istre ustvaril dom. V trenerski karieri je deloval tudi v Latviji in Rusiji, pred seboj pa ima še visoke cilje.
</description>
        <enclosure length="35467776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/ZoranZe16298648.mp3"></enclosure>
        <guid>175220070</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2216</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nogometaši Kopra so se tudi letos uvrstili v evropsko tekmovanje. Veliko zaslug za dobre predstave in drugo mesto na lestvici državnega prvenstva ima trener Zoran Zeljković. Igralcem je našel prave igralne položaje na igrišču, igra ekipe je atraktivna in učinkovita. Ljubljančan, ki je pred leti že deloval v Kopru, si je v največjem mestu slovenski Istre ustvaril dom. V trenerski karieri je deloval tudi v Latviji in Rusiji, pred seboj pa ima še visoke cilje.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175220070</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 09:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zoran Zeljković je Koper drugič popeljal v Evropo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke. 
Foto: Barbara Berce</description>
        <enclosure length="24491520" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/30/NataaS16284211.mp3"></enclosure>
        <guid>175218010</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1530</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nataša Smerdelj je ustanovna članica Ženskega pevskega zbora Kombinat, zbora, ki se je rodil pred 18. leti na dan upora. Zbora, ki se ves čas zavzema za pravice najranljivejših. Glasno in s pesmijo tudi za pravice delavk in delavcev. Nataša Smerdelj je izkusila brezup in nemoč ob izgubi zaposlitve in grožnjah rubežnikov. Pa strah pred tem, da bi znova ostala brez dela. Delo bi bilo treba praznovati vsak dan, ker delo počloveči človeka, meni Pivčanka, ki že vrsto let živi v Ljubljani. Spomin na tovarno Javor, ki je dajala kruh številnim Pivčanom, je živ in je opomin, kako hitro se lahko vse sesuje v prah. Pivko je odnesla s seboj, tudi tako, da je ohranila značilno pivško narečje. Diplomirana teologinja, je prepričana, da imajo teologija in pesmi upora pomembne stične točke. 
Foto: Barbara Berce</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218010</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 09:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Nataša Smerdelj: Delo počloveči človeka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.</description>
        <enclosure length="28906752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/Ivatef16261027.mp3"></enclosure>
        <guid>175216808</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1806</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216808</link>
        <pubDate> Sat, 25 Apr 2026 09:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Iva Štefanija Slosar: Odraščanje v majhnem kraju je odlično izhodišče za umetniško ustvarjanje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gosta oddaje Midva v mesecu aprilu sta dr. Milena  Bučar Miklavčič  in Ernest Kante.  Njuna skupna ljubezen so oljke. Milena Bučar Miklavčič je  v svet ponesla slovensko oljčno olje in mu nadela priznano ime v mednarodnem in domačem okolju, kjer širi svoje bogato strokovno znanje. Z znanjem, s strokovno pomočjo pa povezuje tudi oljkarje  z juga in severa Primorske. Med njimi je tudi Ernest Kante iz Vipave, ki je svoje prve oljke zasadil leta 2011,  že dolgo jim družbo delajo tudi leske. Je tudi vodja  goriškega panela oljkarjev, s to dejavnostjo pa diha cela družina Kante. Z gostoma oddaje Midva, v kateri mesečno spoznavamo nove dvojine, se pogovarja Nataša Benčič.</description>
        <enclosure length="33121152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/MIDVA16261826.mp3"></enclosure>
        <guid>175214820</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2070</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gosta oddaje Midva v mesecu aprilu sta dr. Milena  Bučar Miklavčič  in Ernest Kante.  Njuna skupna ljubezen so oljke. Milena Bučar Miklavčič je  v svet ponesla slovensko oljčno olje in mu nadela priznano ime v mednarodnem in domačem okolju, kjer širi svoje bogato strokovno znanje. Z znanjem, s strokovno pomočjo pa povezuje tudi oljkarje  z juga in severa Primorske. Med njimi je tudi Ernest Kante iz Vipave, ki je svoje prve oljke zasadil leta 2011,  že dolgo jim družbo delajo tudi leske. Je tudi vodja  goriškega panela oljkarjev, s to dejavnostjo pa diha cela družina Kante. Z gostoma oddaje Midva, v kateri mesečno spoznavamo nove dvojine, se pogovarja Nataša Benčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214820</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>MIDVA : Bodimo ponosni na naše oljčno olje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Primož Jovanovič se je letenju zapisal z devetnajstimi leti, ko je na ajdovskem letališču opravil izpit za pilota jadralnega letala. Ljubezen do vsega, kar je povezano z letali, je nadgradil z enoletnim šolanjem na letalski akademiji v ZDA. Po vrnitvi je v Ljubljani dokončal še letalski oddelek Strojne fakultete in se kot prometni pilot zaposlil pri Adrii Airways, kjer je več let služboval tudi kot vodja Adrijine letalske šole. Septembra 2019 je zbral posadko in opravil zadnji polet z letalom slovenskega letalskega prevoznika, ki je šel nekaj tednov pozneje, po 58 - ih letih delovanja, v stečaj. Ostaja aktiven v poklicu, saj je pilot poslovnega letala, obenem se ukvarja z izdelovanjem stilnega pohištva iz odsluženih letalskih delov in opreme. 

</description>
        <enclosure length="66564864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/15/PrimoJ16238643.mp3"></enclosure>
        <guid>175214239</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>4160</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Primož Jovanovič se je letenju zapisal z devetnajstimi leti, ko je na ajdovskem letališču opravil izpit za pilota jadralnega letala. Ljubezen do vsega, kar je povezano z letali, je nadgradil z enoletnim šolanjem na letalski akademiji v ZDA. Po vrnitvi je v Ljubljani dokončal še letalski oddelek Strojne fakultete in se kot prometni pilot zaposlil pri Adrii Airways, kjer je več let služboval tudi kot vodja Adrijine letalske šole. Septembra 2019 je zbral posadko in opravil zadnji polet z letalom slovenskega letalskega prevoznika, ki je šel nekaj tednov pozneje, po 58 - ih letih delovanja, v stečaj. Ostaja aktiven v poklicu, saj je pilot poslovnega letala, obenem se ukvarja z izdelovanjem stilnega pohištva iz odsluženih letalskih delov in opreme. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214239</link>
        <pubDate> Sat, 11 Apr 2026 09:30:47 +0000</pubDate>
        <title>Primož Jovanović, kapitan zadnjega poleta Adrie Airways </title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi  družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna  nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
</description>
        <enclosure length="50906112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/31/Dr.Aleks16229432.mp3"></enclosure>
        <guid>175210544</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3181</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, ki smo ga spoznavali skozi različne projekte in kot odličnega govorca. Zapleteno ob njem postane razumljivo, nemogoče se zdi mogoče. Ljubezen vedno zmaga. Svetloba pa premaga temo, čeprav je vmes »veliko frke«, kot pravi. Tudi  družbeni trenutek pri nas in v svetu razloži skozi oči in dušo psihologa - vselej z odgovornostjo. Skozi njegove besede lažje razumemo kaj pomeni manipulacija, kaj laž, kaj vseenost, kaj strah, kaj verbalna  nasilnost in kaj nevarnost spletne anonimnosti. Ob vsem naštetem pa je tudi duhovit – razlog več za poslušanje pogovora, ki ga je v Gledališču Koper v sklopu radijskega projekta Pogovorni večeri, vodila Nataša Benčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210544</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Aleksander Zadel: Svetloba vedno premaga temo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. 
Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji.
Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor. </description>
        <enclosure length="59175168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/27/ivljen16226273.mp3"></enclosure>
        <guid>175209749</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3698</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. 
Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji.
Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209749</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 17:10:03 +0000</pubDate>
        <title>Vita Mavrič: Življenje se je zgodilo hipoma, a se ne spomnim, kdaj.</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine. Gosta tokratne oddaje sta se spoznala v zdravniški ordinaciji.  Lia Bordon  se je rodila kot ženska v moškem tellesu, transspolnosti ni izbrala, z njo se je rodila.  Miloš Petrović je zdravnik, specialist urolog, genitalni kirurg in implantolog z mednarodnimi izkušnjami.  Njuno srečanje je rodilo novo žensko. Z gostoma se pogovarja Nataša Benčič.</description>
        <enclosure length="39398016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/MIDVA16206287.mp3"></enclosure>
        <guid>175207725</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2462</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine. Gosta tokratne oddaje sta se spoznala v zdravniški ordinaciji.  Lia Bordon  se je rodila kot ženska v moškem tellesu, transspolnosti ni izbrala, z njo se je rodila.  Miloš Petrović je zdravnik, specialist urolog, genitalni kirurg in implantolog z mednarodnimi izkušnjami.  Njuno srečanje je rodilo novo žensko. Z gostoma se pogovarja Nataša Benčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207725</link>
        <pubDate> Sat, 21 Mar 2026 09:55:00 +0000</pubDate>
        <title>MIDVA : Lia Bordon in Miloš Petrović - končno ženska in kirurg urolog</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri&quot;, pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje  monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
</description>
        <enclosure length="21271680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/14/Jadranka16198247.mp3"></enclosure>
        <guid>175206110</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri&quot;, pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje  monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175206110</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 10:00:35 +0000</pubDate>
        <title>Jadranka Cergol Gabrovec: Zanimanje za humanistiko je tam, kjer so jo približali sodobni tehnologiji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam  zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.</description>
        <enclosure length="38364288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/MatjaG16181692.mp3"></enclosure>
        <guid>175203965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam  zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203965</link>
        <pubDate> Sat, 07 Mar 2026 10:00:49 +0000</pubDate>
        <title>Matjaž Gruden, kolumnist in direktor direktorata pri Svetu Evrope</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na odru Gledališča Koper smo gostili Marka Grguroviča, lastnika podjetja Triternion, ki je pred sedmimi leti z računalniško igro Mordhau vstopil v igričarsko vesolje. Ekipo je moral razširiti, zato je sledila selitev iz Kopra v Ljubljano. Kakšno igro snuje danes in kako je sestavil studio, kjer dela 35 zaposlenih z vsega sveta? O begu možganov iz Kopra v Ljubljano in o odvisnosti od računalniških iger ga je spraševala Tjaša Škamperle. </description>
        <enclosure length="40866816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/28/MarkoGr16163810.mp3"></enclosure>
        <guid>175202364</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na odru Gledališča Koper smo gostili Marka Grguroviča, lastnika podjetja Triternion, ki je pred sedmimi leti z računalniško igro Mordhau vstopil v igričarsko vesolje. Ekipo je moral razširiti, zato je sledila selitev iz Kopra v Ljubljano. Kakšno igro snuje danes in kako je sestavil studio, kjer dela 35 zaposlenih z vsega sveta? O begu možganov iz Kopra v Ljubljano in o odvisnosti od računalniških iger ga je spraševala Tjaša Škamperle. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202364</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 07:00:03 +0000</pubDate>
        <title>Marko Grgurovič: Mobilne igre, kjer stika med igralci ni, me ne zanimajo. </title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.

</description>
        <enclosure length="42028032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/19/MIDVA16120248.mp3"></enclosure>
        <guid>175199945</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2626</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Midva spoznavamo različne dvojine, Tokrat sta nam vrata svojega sveta odprla brat in sestra, Lara in Den Baruca. Redko je v kakšni družini doma toliko ustvarjalnosti kot pri družini Baruca iz Kopra. Oče in stric sta glasbenika, Lara in Den pa prepoznavni imeni slovenske in mednarodne umetniške pokrajine – Lara je glasbenica, izjemna pevka, Den pa režiser, snovalec video vsebin, ki jih prepleta s presežnim tehničnim znanjem. Z Laro in Denom se pogovarja Nataša Benčič.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199945</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Midva: Lara in Den Baruca - ustvarjalnost sestre in brata</title>
      </item>
      <item>
        <description>Janez Per in Alen Steržaj. Vodja Alpskega kvinteta in mojster baritona ter bas kitarist iz glasbene zasedbe Big Foot Mama.
Dovoljšnja podatka, da prisluhnete oddaji? V oddaji boste slišali tudi Fante spod Šilentabra. Premierno so izvedli lastno različico Steržajeve pesmi, napisane za Ansambel Lojzeta Slaka, Nekaj sladkega.
Za 'češnjo na tortici' pa so Fantje spod Šilentabra zaigrali še Šegovčevo vižo stoletja Kam le čas beži, skupaj z mojstrom baritona
Janezom Perom in bas kitaristom Alenom Steržajem.
</description>
        <enclosure length="35847168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/Narodno-16137677.mp3"></enclosure>
        <guid>175197598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2240</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Janez Per in Alen Steržaj. Vodja Alpskega kvinteta in mojster baritona ter bas kitarist iz glasbene zasedbe Big Foot Mama.
Dovoljšnja podatka, da prisluhnete oddaji? V oddaji boste slišali tudi Fante spod Šilentabra. Premierno so izvedli lastno različico Steržajeve pesmi, napisane za Ansambel Lojzeta Slaka, Nekaj sladkega.
Za 'češnjo na tortici' pa so Fantje spod Šilentabra zaigrali še Šegovčevo vižo stoletja Kam le čas beži, skupaj z mojstrom baritona
Janezom Perom in bas kitaristom Alenom Steržajem.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197598</link>
        <pubDate> Sat, 14 Feb 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Narodno-zabavna in rock glasba?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. 
Poglavja:
00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč?
00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi?
00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava?
00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala.  Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala?
00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala?
00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu?
00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer?
00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi?
00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov?
00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?
</description>
        <enclosure length="60941184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/Dr.Dani16129023.mp3"></enclosure>
        <guid>175196315</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3808</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. 
Poglavja:
00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč?
00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi?
00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava?
00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala.  Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala?
00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala?
00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu?
00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer?
00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi?
00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov?
00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196315</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175196315?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Fri, 06 Feb 2026 11:00:18 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Danilo Türk: ZN morajo biti v težkih časih bolj pogumni in ponuditi tudi drzne zamisli</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.</description>
        <enclosure length="33318528" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/Patricij16100787.mp3"></enclosure>
        <guid>175192357</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2082</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj se ti v resnici dogaja v umu, ko postavljaš vprašanje? Tako se na svoji spletni strani sprašuje ena najbolj veščih spraševalk, kar jih poznamo na Slovenskem. Še več: pogovor z njo je posebno doživetje, izpisani intervju pa sogovorniku ponuja svež, neznan vpogled v samega sebe. In ni jih malo, ki so njeno povabilo k intervjuju sprejeli kot najdragocenejšo nagrado za svoje delo. – Novinarka Delove Sobotne priloge Patricija Maličev je spraševalka, pripovedovalka in raziskovalka skritih kotičkov ljudskih zgodb. Je tudi Goričanka in prebivalka sveta, ki si ne pušča postavljati mej. Janko Petrovec jo je pred dnevi gostil na Pogovornem večeru v Gledališču Koper. Patricija Maličev torej – v oddaji Odprto za srečanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192357</link>
        <pubDate> Sat, 31 Jan 2026 10:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Patricija Maličev: Podvprašanja so pomembnejša od vprašanj</title>
      </item>
      <item>
        <description> Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja  je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
</description>
        <enclosure length="34872576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/Midva-16102137.mp3"></enclosure>
        <guid>175192625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2179</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Vsak mesec znova v oddaji Midva spoznavamo nove dvojine in tokrat je Nataša Benčič v goste povabila dva pesnika, saj je letošnje leto Vlada RS ob 100 letnici smrti Srečka Kosovela, razglasila za Kosovelovo leto. Vanja Pegan in Marko Matičetov sta Primorca, Vanja  je Pirančan, ki je pognal korenine v Izoli, a vsak dan poučuje kitaro v Piranu; Marko pa živi v Luciji, a se vsakjdan vozi v Sežano, kjer je direktor Kosovelove knjižnice. Odlična pisca sta, pogosto ju prevajajo in oba sta konec lanskega leta izdala novi pesniški zbirki. Pesnika v pesnikovm letu sta zdaj z nami - v oddaji Midva.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192625</link>
        <pubDate> Sat, 24 Jan 2026 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Midva  -  Pesnika Vanja Pegan in Marko Matičetov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. 

Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.</description>
        <enclosure length="47371392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/AntonBa16085657.mp3"></enclosure>
        <guid>175190256</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2960</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na pedagoškem področju bi težko našli funkcijo, ki je Anton Baloh v minulih 44 letih, kolikor je dolga njegova pedagoška kariera, ne bi opravljal. Bil je skorajda vse, od razrednega učitelja na začetku svoje poklicne poti do ravnatelja osnovne šole na koncu, z vmesnimi postajami na vodstvenih položajih več šol in javnih zavodov. Bil je tudi svetovalec župana in glavni tajnik univerze ter šolski inšpektor. 

Skupaj s svojimi vsakokratnimi sodelavci si je prizadeval, da bi mladi iz šolskih klopi odnesli čim več znanja in lepih spominov. Številna priznanja dokazujejo, da mu je to v veliki meri tudi uspelo. Konec lanskega leta se je upokojil, zato ga je Jasna Preskar povabila, da poslušalcem predstavi svoje bogate izkušnje in tudi prihodnje načrte.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190256</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 19:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Anton Baloh: Lepo je spremljati, kako otroci odraščajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.</description>
        <enclosure length="39322752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/JoeKre16076814.mp3"></enclosure>
        <guid>175188458</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2457</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jože Krečič iz Ajdovščine je tudi po upokojitvi ostal tesno povezan z okoljem, ki ga je zaznamovalo večino njegove poklicne poti. V ajdovskem Mlinotestu je dolga leta skrbel za pekarstvo, danes pa se 77-letni Ajdovec posveča raziskovanju zgodovine podjetja in jo umešča v širši kontekst industrijskega razvoja Vipavske doline. V monografiji Brez moke ne bo kruha razkriva, da je bilo v Zgornji Vipavski dolini v zadnjih štiristo letih vsaj 300 lokacij, kjer je stal mlin. V oddaji Odprto za srečanja bo Nataši Uršič med drugim povedal, kdaj in zakaj je moral biti beli kruh na mizi vseh delavcev ter kateri mlin je najbolj krojil usodo Ajdovščine – danes ene gospodarsko nadpovprečno uspešnih slovenskih občin.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188458</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Jože Krečič: Beli kruh je moral biti na mizi vsake delavske družine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj. 

</description>
        <enclosure length="52431360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/29/PaterBe16058319.mp3"></enclosure>
        <guid>175185965</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3276</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na ta božični večer, ko bodo polnočnice obhajale in slavile Jezusovo rojstvo, smo v goste povabili rektorja bazilike na Sveti Gori nad Novo Gorico in frančiškanskega patra Bernarda Goličnika. V osrednjem romarskem središču na Primorskem in Marijinem svetišču je v preteklosti že služboval, potem je 15 let vodil župnijo Sveta Trojica v Slovenskih goricah, z letošnjim avgustom pa se je 72-letni pater Bernard znova vrnil na Sveto Goro, v frančiškansko skupnost še treh bratov. Tako dišeče kot so tu zdravilne rastline niso nikjer na svetu, nam med drugim zaupa v iskrivem in umirjenem pogovoru. Z njim so prišle tudi njegove čebele in tudi Svetogorska pokora še naprej poživlja kri romarjem in ostalim obiskovalcem, ki se povzpnejo na to duhovno in razgledno točko nad Novo Gorico. O tem in še marsičem, kar zaznamuje skupnost štirih bratov frančiškanov zdaj na Sveti Gori, se je s patrom Bernardom pogovarjal novinar Valter Pregelj. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185965</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Pater Bernard Goličnik: V spovednici vedno svetujem dobrohotnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.</description>
        <enclosure length="39322368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/15/Ksenija16047605.mp3"></enclosure>
        <guid>175182634</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2457</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182634</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 19:00:22 +0000</pubDate>
        <title>Ksenija Dobrila: učilnica, skupnost, politika – tri življenja ene poti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki  Rižani. Njun pokojni  oče Ivan je bil prvi  med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in  odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki,  spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.
</description>
        <enclosure length="39525888" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/MIDVA16019216.mp3"></enclosure>
        <guid>175180916</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2470</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki  Rižani. Njun pokojni  oče Ivan je bil prvi  med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in  odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki,  spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180916</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 07:23:00 +0000</pubDate>
        <title>MIDVA: Mojca in Boris Bordon - brat in sestra, vinarja iz Dekanov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje. </description>
        <enclosure length="39078144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/04/BenoBaj16016802.mp3"></enclosure>
        <guid>175179700</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2442</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Beno Bajda se že dobrih 30 let aktivno ukvarja z oljkarstvom. To je po upokojitvi postalo njegova strast in nov izziv. Začel je praktično iz nič, z eno samo oljko na domačem dvorišču, na kateri se je učil osnovnih oljkarskih opravil. Zdaj ima tisoč dreves in letno pridela poldrugo tono ekstra deviškega oljčnega olja. Z leti je pridobil izkušnje in znanje, ki so mu prinesli številne prestižne nagrade doma in v tujini. Razvil je tudi novo metodo stiskanja oljk z ultrazvokom in jo patentiral. Vse to mu je, poleg delovanja v Društvu oljkarjev slovenske Istre in pri ustanavljanju Zadruge Oleum nostrum, ob prizadevanjih za uveljavitev in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja, prineslo ugled in spoštovanje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179700</link>
        <pubDate> Thu, 04 Dec 2025 07:00:17 +0000</pubDate>
        <title>Beno Bajda: Od uspešnega bančnika do še uspešnejšega oljkarja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.   </description>
        <enclosure length="44719488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/BrankoA16013355.mp3"></enclosure>
        <guid>175177686</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2794</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obisk na upravni enoti je slej kot prej neizbežen za vsakogar. Tam uredimo osebne dokumente, pridobimo gradbeno dovoljenje, prijavimo stalno ali začasno prebivališče in še veliko je postopkov, ki jih opravimo na teh lokalnih uradih raznih ministrstev. Letos mineva 30 let od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji. Le na redkih so od čisto prvega dne in nepretrgoma naslednjih 30 let, načelovali isti vodje. Eden teh je Branko Andrejašič, ki je Upravno enoto Izola vodil od njenega prvega uradnega žiga pa vse do prvega oktobra letos, ko se je upokojil. V nekoliko bolj sproščenem pogovoru, precej manj strogo uradniško, Branko Andrejašič obuja spomine na začetke upravnih enot pred 30 leti, govori o bremenu in odgovornosti vodje, ekipnem delu, zavezanosti zakonom pa tudi o uradniških stereotipih, ki večinoma ne veljajo več.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177686</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Branko Andrejašič - 30 let načelnik Upravne enote Izola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brigita Gregorič je 25-letnica iz Šempasa. Ljubezen do gledališča jo spremlja vse življenje - začela je kot osnovnošolka v dramskem krožku, nato je svoj igralski talent razvijala na amaterskem odru, danes pa je zaposlena kot šepetalka v SNG Nova Gorica. Gledališče ji je neverjetno blizu, tam se počuti doma. In ne le to ... pravi, da ji je gledališče rešilo življenje. V najstniških letih je tako kot 'marsikdo marsikje' skupaj s sošolci skorajda »zabredla«. A prav v gledališču med ogledom predstave Sljehrnik Iztoka Mlakarja se ji je zgodil »klik« v glavi, kot reče sama. Marsikaj se je spremenilo, a gledališče je ostalo. </description>
        <enclosure length="25760640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/Brigita16007294.mp3"></enclosure>
        <guid>175176106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1610</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brigita Gregorič je 25-letnica iz Šempasa. Ljubezen do gledališča jo spremlja vse življenje - začela je kot osnovnošolka v dramskem krožku, nato je svoj igralski talent razvijala na amaterskem odru, danes pa je zaposlena kot šepetalka v SNG Nova Gorica. Gledališče ji je neverjetno blizu, tam se počuti doma. In ne le to ... pravi, da ji je gledališče rešilo življenje. V najstniških letih je tako kot 'marsikdo marsikje' skupaj s sošolci skorajda »zabredla«. A prav v gledališču med ogledom predstave Sljehrnik Iztoka Mlakarja se ji je zgodil »klik« v glavi, kot reče sama. Marsikaj se je spremenilo, a gledališče je ostalo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176106</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 14:15:09 +0000</pubDate>
        <title>Brigita Gregorič: Gledališče mi je rešilo življenje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Enkrat mesečno na naše frekvence vstopi nova dvojina in tokrat sta naša gosta dva, ki žuborita od ustvarjalne energije - umetnika, ki sta postala prijatelja s sodelovanjem. Drug drugega spoštujeta, odlično sodelujeta, povezujejo ju številni skupni odrski projekti - proslave, muzikali, gledališke predstave, koncerti. To sta režiserka Katja Pegan, dolgoletna direktorica Gledališča Koper, in dirigent, skladatelj, Patrik Greblo. Primorca, ki imata posluh za ljudi, ki v svojih projektih povezujeta in skupaj rada ustvarjata harmonijo, ne konfliktov. Katja je po rodu iz Pirana, Patrik iz Pobegov, že vse življenje presegata meje. To je ustvarjalnost. 
</description>
        <enclosure length="43030656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/12/Midva-15992991.mp3"></enclosure>
        <guid>175173933</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2689</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Enkrat mesečno na naše frekvence vstopi nova dvojina in tokrat sta naša gosta dva, ki žuborita od ustvarjalne energije - umetnika, ki sta postala prijatelja s sodelovanjem. Drug drugega spoštujeta, odlično sodelujeta, povezujejo ju številni skupni odrski projekti - proslave, muzikali, gledališke predstave, koncerti. To sta režiserka Katja Pegan, dolgoletna direktorica Gledališča Koper, in dirigent, skladatelj, Patrik Greblo. Primorca, ki imata posluh za ljudi, ki v svojih projektih povezujeta in skupaj rada ustvarjata harmonijo, ne konfliktov. Katja je po rodu iz Pirana, Patrik iz Pobegov, že vse življenje presegata meje. To je ustvarjalnost. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173933</link>
        <pubDate> Wed, 12 Nov 2025 10:52:00 +0000</pubDate>
        <title>Ustvarjalca in povezovalca: Katja Pegan in Patrik Greblo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. 
Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

</description>
        <enclosure length="41689344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/05/Andrej15981159.mp3"></enclosure>
        <guid>175172102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2605</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. 
Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172102</link>
        <pubDate> Wed, 05 Nov 2025 20:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Andrej Špendov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pasja šola Akademija Mi2 , ki jo je ustanovila Sara Čotar v Grgarju, izobražuje vzgojitelje in inštruktorje. V njej sodelujejo domači in tuji predavatelji iz različnih znanstvenih področij povezanih s psom. Poglabljajo se v psa kot celoto, slušateljem pa odpirajo vpogled v zelo slikovit in barvit notranji pasj svet, kjer se jim odpira boljše razumevanje pasjega vedenja. Tu ne gre le za spoznavanje lastnega psa, temveč  za neko filozofijo srečnega življenja s psom. </description>
        <enclosure length="32483328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/29/Akademij15967360.mp3"></enclosure>
        <guid>175170495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2030</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pasja šola Akademija Mi2 , ki jo je ustanovila Sara Čotar v Grgarju, izobražuje vzgojitelje in inštruktorje. V njej sodelujejo domači in tuji predavatelji iz različnih znanstvenih področij povezanih s psom. Poglabljajo se v psa kot celoto, slušateljem pa odpirajo vpogled v zelo slikovit in barvit notranji pasj svet, kjer se jim odpira boljše razumevanje pasjega vedenja. Tu ne gre le za spoznavanje lastnega psa, temveč  za neko filozofijo srečnega življenja s psom. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170495</link>
        <pubDate> Wed, 29 Oct 2025 13:51:41 +0000</pubDate>
        <title>Akademija Mi2 - kinološki pristop onkraj norm</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo. </description>
        <enclosure length="35818368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/22/Marjanca15956057.mp3"></enclosure>
        <guid>175168713</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2238</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila, vendar kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje - ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168713</link>
        <pubDate> Wed, 22 Oct 2025 18:30:30 +0000</pubDate>
        <title>Marjanca Velišček: &quot;Moramo se potruditi, da človečnost ne bo samo na papirju, ampak da bomo tako tudi živeli.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.</description>
        <enclosure length="48575232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/SaniMo15943216.mp3"></enclosure>
        <guid>175167217</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3035</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167217</link>
        <pubDate> Wed, 15 Oct 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Sani Može: Nekaj kraške trme potrebuješ, pa čeprav si iz Maribora</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje se radi smejemo, a težko razumemo, zakaj so klovni pogosto žalostni.  Kdo ve, če ga bomo  v oddaji Midva, ki se  pod okriljem oddaje  Odprto za srečanja  z oktobrom vrača s  tretjim nizom, našli ta odgovor. A morda ga bomo zaslutili  skozi pogovor z našima prvima gostoma. To sta  &quot;brata v humorju&quot;, zamejca - satirika in humorista Boris Kobal in Boris Devetak. Oba poznamo s tv ekranov, odrov, radia. Boris Kobal je znan tudi po aferi &quot;plagiat&quot;, ki ga je osamila, a prijatelj Boris Devetak ga ni zapustil. Zdaj skupaj nastopata s predstavo Pandemenca in še vedno se njunemu humorju iz srca nasmejemo. V goste ju je povabila Nataša Benčič.</description>
        <enclosure length="39562368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/08/BorisKo15930106.mp3"></enclosure>
        <guid>175165061</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2472</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje se radi smejemo, a težko razumemo, zakaj so klovni pogosto žalostni.  Kdo ve, če ga bomo  v oddaji Midva, ki se  pod okriljem oddaje  Odprto za srečanja  z oktobrom vrača s  tretjim nizom, našli ta odgovor. A morda ga bomo zaslutili  skozi pogovor z našima prvima gostoma. To sta  &quot;brata v humorju&quot;, zamejca - satirika in humorista Boris Kobal in Boris Devetak. Oba poznamo s tv ekranov, odrov, radia. Boris Kobal je znan tudi po aferi &quot;plagiat&quot;, ki ga je osamila, a prijatelj Boris Devetak ga ni zapustil. Zdaj skupaj nastopata s predstavo Pandemenca in še vedno se njunemu humorju iz srca nasmejemo. V goste ju je povabila Nataša Benčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165061</link>
        <pubDate> Wed, 08 Oct 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>MIDVA :  Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. 
Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.  
</description>
        <enclosure length="34458240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/01/Odprtoz15921574.mp3"></enclosure>
        <guid>175163391</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2153</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. 
Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163391</link>
        <pubDate> Wed, 01 Oct 2025 16:00:08 +0000</pubDate>
        <title>Matej Bonin: Dinamika medčloveških odnosov se z živo izvedbo glasbenikov lahko zrcali tudi v zvočnem svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana.

&quot;Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes,&quot; poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. 

S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi. </description>
        <enclosure length="27274368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/14/Botjan15843466.mp3"></enclosure>
        <guid>175152423</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1704</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana.

&quot;Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes,&quot; poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. 

S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152423</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Boštjan Anžin: Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila bližje Evropski uniji kot danes</title>
      </item>
      <item>
        <description>66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon.
Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni intepretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino desetletij po tem? O vsem tem z zgodovinarjem Alessandrom Barberom, v oddaji Odprto za srečanja.
</description>
        <enclosure length="33250560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/05/Alessand15825528.mp3"></enclosure>
        <guid>175157116</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2078</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 
27. septembra bo na povabilo Fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v osrčju le-te, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon.
Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni intepretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino desetletij po tem? O vsem tem z zgodovinarjem Alessandrom Barberom, v oddaji Odprto za srečanja.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157116</link>
        <pubDate> Wed, 10 Sep 2025 18:00:20 +0000</pubDate>
        <title>Alessandro Barbero: Ko zgodovina govori skozi ljudi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.</description>
        <enclosure length="58911360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/03/Paterna15870291.mp3"></enclosure>
        <guid>175156582</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3681</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Julija je marsikoga na Goriškem presenetila vest, da se s frančiškanskega samostana na Kostanjevici poslavlja priljubljeni pater Niko Žvokelj. Obnovljena cerkev, samostan, ki je postal kulturni spomenik državnega pomena, festival burbonk ter odmevno delo z mladimi – pod vse to se podpisuje tudi pater Niko, ki je najbolj hvaležen za to, da je srečal ljudi, ki jim Kostanjevica veliko pomeni in so bili zanjo pripravljeni žrtvovati tudi ogromno svojega časa. Kot pravi, zgolj »niko«, kar v hrvaškem prevodu pomeni nihče, ne bi bil dovolj. S patrom Nikom Žvokljem se je pogovarjala Eva Furlan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156582</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 18:59:47 +0000</pubDate>
        <title>Pater na motorju, kot ga je vozil James Bond</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not. </description>
        <enclosure length="51149184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/BorutFa15861128.mp3"></enclosure>
        <guid>175155188</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3196</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Boruta Fakina – direktorja Vinakoper, predsednika Primorske gospodarske zbornice in predsednika Turističnega združenja Portorož. Leta 2018 je prevzel žezlo od očeta Roberta Fakina, od takrat pa je klet doživela presenetljiv vzpon. V pogovoru sta z voditeljem Iztokom Novakom Easyem spregovorila o tem, kako se prepletata vinarstvo in turizem, kako vidi Primorsko kot regijo prihodnosti in kje še zamujamo. Pa tudi o povezovanju ljudi in idej. Ni manjkalo tudi osebnih not. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155188</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 08:54:26 +0000</pubDate>
        <title>Borut Fakin, direktor največje istrske kleti Vinakoper: &quot;Zmaga tisti, ki zna povezovati&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.
</description>
        <enclosure length="55493760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/21/AnjaUr15854245.mp3"></enclosure>
        <guid>175153674</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3468</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za vse se najde rešitev, je osrednje vodilo Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, ki šteje prek 250 članov in članic. Ena od njih je tudi Anja Uršič, ki prihaja iz Borjane v občini Kobarid. Društvu se je pridružila že v osnovnošolskih letih in je v njem ves čas zelo dejavna. S svojim znanjem, prodornostjo in z odločnostjo veliko pripomore k uspešnemu delovanju društva in njegovi širši prepoznavnosti. Je doktorska študentka sociologije na področju zaposlovanja slepih in slabovidnih ter tudi članica Evropske zveze slepih. Njen optimizem, vztrajnost, široka razgledanost in dobra volja so kljub težavam z vidom naravnost osupljivi. In tudi več kot dovoljšen razlog za povabilo pred radijski mikrofon.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153674</link>
        <pubDate> Thu, 21 Aug 2025 05:10:47 +0000</pubDate>
        <title>Anja Uršič: Borka za pravice in zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije. </description>
        <enclosure length="50717952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/13/Razmere15843811.mp3"></enclosure>
        <guid>175152275</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3169</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnjo oddajo Odprto za srečanja smo namenili vinu, vinogradništvu in vinarstvu ter njihovi prihodnosti na Krasu oziroma v najmanjšem vinorodnem okolišu v Sloveniji. Nosilec te kmetijske dejavnosti je zadružna klet Vinakras Sežana, ki jo že 19-o leto zapored vodi Marjan Colja. Lahko rečemo, da uspešno, kar dokazujejo tudi zadnja priznanja in nagrade. Tako je klet za teran na letošnjem ocenjevanju za Praznik terana in pršuta prejela največ točk in se tako uvrstila na prvo mesto med kraškimi pridelovalci. Na osrednjem kmetijsko živilskem sejmu AGRA, ki se bo v Gornji Radgoni začel prihodnjo soboto, pa bo Vinakras prejela kar dve laskavi nagradi, in sicer nagrado šampion za izbrani teran letnik 2023 in nagrado prvak vinske turistične ceste za vino malvazija Prestige. Marjan Colja je sicer po izobrazbi diplomirani organizator manager, pot med vinogradnike in vinarje pa je bila logična izbira zaradi družinske tradicije. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152275</link>
        <pubDate> Wed, 13 Aug 2025 12:11:56 +0000</pubDate>
        <title>Marjan Colja: Razmere v vinogradništvu na Krasu niso dobre</title>
      </item>
      <item>
        <description>Joe Valenčič je ameriški zgodovinar slovenskega rodu in dolgoletni promotor slovenske dediščine v Združenih državah Amerike. Njegovi starši prihajajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj, predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Odlikuje ga izjemen pripovedni talent – že desetletja ohranja zgodbe slovenskih izseljencev in velja za pravega ambasadorja slovenske kulture v Ameriki.
Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič – o identiteti, slovenski glasbi po ameriško, zvezdnikih slovenskega rodu v Hollywoodu, ki bi brez njegovega raziskovalnega dela ostali prezrti, pa tudi o Melanii Trump, Luki Dončiću in o tem, kaj danes pomeni biti Slovenec čez lužo.
</description>
        <enclosure length="51343488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/06/JoeVale15833809.mp3"></enclosure>
        <guid>175150794</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3208</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Joe Valenčič je ameriški zgodovinar slovenskega rodu in dolgoletni promotor slovenske dediščine v Združenih državah Amerike. Njegovi starši prihajajo iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, sam pa je bil vrsto let kustos Slovenskega muzeja v Clevelandu. Je tudi filmski producent, pisatelj, predavatelj ter soustanovitelj tamkajšnjega Muzeja polke. Odlikuje ga izjemen pripovedni talent – že desetletja ohranja zgodbe slovenskih izseljencev in velja za pravega ambasadorja slovenske kulture v Ameriki.
Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič – o identiteti, slovenski glasbi po ameriško, zvezdnikih slovenskega rodu v Hollywoodu, ki bi brez njegovega raziskovalnega dela ostali prezrti, pa tudi o Melanii Trump, Luki Dončiću in o tem, kaj danes pomeni biti Slovenec čez lužo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150794</link>
        <pubDate> Wed, 06 Aug 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Joe Valenčič – glas slovenskih izseljencev čez lužo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nikita Peresin Meden je doktorica zgodovine, asistentka na Fakulteti za humanisitko in raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko, Univerze v Novi Gorici.Čeprav se je iz rodnih Senožeč pred leti preselila v Goriška Brda, jo še vedno vleče domov še - tudi raziskovalno. Sodelovala je namreč pri zasnovi Muzeja prevozništva in tovorništva. </description>
        <enclosure length="41721600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/29/NikitaP15820772.mp3"></enclosure>
        <guid>175149234</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2607</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nikita Peresin Meden je doktorica zgodovine, asistentka na Fakulteti za humanisitko in raziskovalka na Raziskovalnem centru za humanistiko, Univerze v Novi Gorici.Čeprav se je iz rodnih Senožeč pred leti preselila v Goriška Brda, jo še vedno vleče domov še - tudi raziskovalno. Sodelovala je namreč pri zasnovi Muzeja prevozništva in tovorništva. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149234</link>
        <pubDate> Tue, 29 Jul 2025 08:00:29 +0000</pubDate>
        <title>Nikita Peresin Meden: Privilegij imam, da skačem s kmetije na kmetijo.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jan Brodar je novi direktor Gasilske brigade Koper, kjer se je kot kandidat za gasilca zaposlil leta 2009, na svoji poklicni poti pa je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Sodeloval je v številnih intervencijah, delo gasilca pa opisuje kot poslanstvo.  V pogovoru nam bo razkril ozadja gašenja nekaj največjih požarov pri nas, kako nevaren je veter med gašenjem goznih požarov in požarov v predorih in da je med gašenjem osnovno orodje gasilca tudi motorna žaga. Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? 
Poglavja:
00:03:11 Zakaj je bil požar na goriškem krasu tako poseben?
00:07:01 Kaj pomeni gasiti požar na nedostopnem terenu?
00:15:25 Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj?
00:23:26 Čudni klici in čudna posredovanja se dogajajo
00:30:07 Kako nevarno je gašenje v predorih?
00:35:38 Kaj so koprskim gasilcem povedali in pokazali kolegi iz Južne Koreje?
00:40:22 Kaj pomeni biti gasilec?
</description>
        <enclosure length="39356160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/18/JanBrod15805544.mp3"></enclosure>
        <guid>175147157</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2459</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jan Brodar je novi direktor Gasilske brigade Koper, kjer se je kot kandidat za gasilca zaposlil leta 2009, na svoji poklicni poti pa je zamenjal kar nekaj delovnih mest. Sodeloval je v številnih intervencijah, delo gasilca pa opisuje kot poslanstvo.  V pogovoru nam bo razkril ozadja gašenja nekaj največjih požarov pri nas, kako nevaren je veter med gašenjem goznih požarov in požarov v predorih in da je med gašenjem osnovno orodje gasilca tudi motorna žaga. Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj? 
Poglavja:
00:03:11 Zakaj je bil požar na goriškem krasu tako poseben?
00:07:01 Kaj pomeni gasiti požar na nedostopnem terenu?
00:15:25 Kaj pomeni gasiti požar v zadimljenem prostoru, kjer je vidljivost skorajda nična, nad tabo pa ognjeni zublji in temperatura prek 700 stopinj?
00:23:26 Čudni klici in čudna posredovanja se dogajajo
00:30:07 Kako nevarno je gašenje v predorih?
00:35:38 Kaj so koprskim gasilcem povedali in pokazali kolegi iz Južne Koreje?
00:40:22 Kaj pomeni biti gasilec?
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147157</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175147157?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 23 Jul 2025 07:00:08 +0000</pubDate>
        <title>Jan Brodar: Ko so ljudje v težavah, največkrat na pomoč priskočimo gasilci</title>
      </item>
      <item>
        <description> Gostja današnje oddaje je Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru in raziskovalka, ki se ukvarja z didaktiko književnosti. Je ljubiteljica slikanic brez besedila, o katerih je pripravila tudi razstavo. V osebni zbirki jih ima že več kot 160 iz različnih držav. Sicer pa raziskuje zanimiv svet ustvarjalnosti, besed, večjezičnosti in pripovedovanja. </description>
        <enclosure length="36288384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/11/Barbara15796034.mp3"></enclosure>
        <guid>175145799</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2268</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Gostja današnje oddaje je Barbara Baloh, doktorica jezikoslovnih znanosti, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti v Kopru in raziskovalka, ki se ukvarja z didaktiko književnosti. Je ljubiteljica slikanic brez besedila, o katerih je pripravila tudi razstavo. V osebni zbirki jih ima že več kot 160 iz različnih držav. Sicer pa raziskuje zanimiv svet ustvarjalnosti, besed, večjezičnosti in pripovedovanja. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145799</link>
        <pubDate> Wed, 16 Jul 2025 18:00:18 +0000</pubDate>
        <title>Barbara Baloh: Slikanice so čustvene blazine</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade,  kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.  
</description>
        <enclosure length="39775104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/Dorijan15781280.mp3"></enclosure>
        <guid>175143907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2485</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dorijan Maršič je direktor sežanskega Inkubatorja. Teče mu že drugi mandat. Pred tem je vodil Univerzitetni razvojni center in Inkubator Primorske, še prej pa je bil direktor Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki se je pozneje preoblikovala in jo zdaj poznamo pod kratico ITF kot Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Izkušnje za izzive, s katerimi se je in se še ukvarja, je med drugim pridobival tudi kot soustanovitelj in direktor Radia Capris, kot član koprskega izvršnega sveta in direktor koprske Gasilske brigade,  kot poslanec, direktor Študentskih domov ter kot član upravnega odbora in glavni tajnik Univerze na Primorskem. Dorijan Maršič je na družbenem omrežju, ki povezuje ljudi s poslovnim okoljem, zapisal, da mu ob vseh funkcijah, zadolžitvah in aktivnostih ni bilo in mu ni dolgčas. O podrobnostih njegove pestre kariere, se bo pozanimala Jasna Preskar.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143907</link>
        <pubDate> Wed, 09 Jul 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dorijan Maršič: Postavitev minskih polj ne prispeva veliko k doseganju vojaških ciljev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pirančan Ivan Loboda je v Londonu doštudiral gledališko režijo in leta 2021 vpisal magistrski študij na ljubljanski AGRFT. Trenutno v Gledališču Koper režira predstavo &quot;Ocean morje&quot; nastalo po istoimenskem romanu italijanskega pisatelja Alessandra Barrica. Predstava bo prva premiera jubilejne, 25. sezone Gledališča Koper. Naš gost je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala FUGA - festivala gledaliških uprizoritev umetniških akademij iz Evrope. Njegove predstave so izrazito vizualne, poudarja, v središče svojega gledališkega ustvarjanja pa trenutno postavlja empatijo, delo s srcem. Pri tem raziskuje, kako umetniško delo približati gledalcu in se ga dotakniti na čustveni ravni.   
</description>
        <enclosure length="32386560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/03/Oceanu15783835.mp3"></enclosure>
        <guid>175143939</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2024</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pirančan Ivan Loboda je v Londonu doštudiral gledališko režijo in leta 2021 vpisal magistrski študij na ljubljanski AGRFT. Trenutno v Gledališču Koper režira predstavo &quot;Ocean morje&quot; nastalo po istoimenskem romanu italijanskega pisatelja Alessandra Barrica. Predstava bo prva premiera jubilejne, 25. sezone Gledališča Koper. Naš gost je tudi umetniški vodja mednarodnega festivala FUGA - festivala gledaliških uprizoritev umetniških akademij iz Evrope. Njegove predstave so izrazito vizualne, poudarja, v središče svojega gledališkega ustvarjanja pa trenutno postavlja empatijo, delo s srcem. Pri tem raziskuje, kako umetniško delo približati gledalcu in se ga dotakniti na čustveni ravni.   
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143939</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 14:06:05 +0000</pubDate>
        <title>Ocean čustev in podob Ivana Lobode</title>
      </item>
      <item>
        <description>Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus.  S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.

</description>
        <enclosure length="50820480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/18/prof.dr15760302.mp3"></enclosure>
        <guid>175140430</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3176</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Arheologinja, etnologinja in antropologinja, profesorica doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je avtorica knjige, znanstvenega dela »V tišini spomina – Eksodus in Istra«. Po desetletjih molka je bila prva, ki je za množično preseljevanje Italijanov iz Istre v obdobju po drugi svetovni vojni uporabila besedo eksodus.  S knjigo je dala glas vsem utišanim, katerih spomini se ne ujemajo s prevladujočim kolektivnim spominom na eksodus. S preseljevanji in njihovimi posledicami se ukvarja z antropološkega vidika. Zanimajo jo zgodbe ljudi, spomini, njihova tišina in bolečina. Trenutno je vodja mednarodnega projekta, ki obravnava obmejne travme. Da bi se končno slišali, da bi poskusili razumeti drug drugega, razvili empatijo in morda pozdravili družbo, v kateri je še veliko spominov v tišini in bolečini.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140430</link>
        <pubDate> Wed, 18 Jun 2025 18:05:05 +0000</pubDate>
        <title>prof. dr. Katja Hrobat Virloget, glas spominov iz tišine</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar. 

</description>
        <enclosure length="43930368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/Alenu15746313.mp3"></enclosure>
        <guid>175138510</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2745</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138510</link>
        <pubDate> Wed, 11 Jun 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Alen Šćulac si želi pevske klape</title>
      </item>
      <item>
        <description>Beneški fantje so najstarejši ansambel, ki je bil zasnovan v Ljubljani leta 1952.
Anton Birtič in Edo Bucovaz sta bila doma v Beneški Sloveniji. 
Ansambel še vedno nastopa in vodi ga Tomaž Kobol.
V zadnji zasedbi deluje še en Primorec, in sicer Fabio Hlede iz Brd.
Gost oddaje je Fabio Hlede!</description>
        <enclosure length="51391872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/05/TrijePr15544516.mp3"></enclosure>
        <guid>175137244</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3211</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Beneški fantje so najstarejši ansambel, ki je bil zasnovan v Ljubljani leta 1952.
Anton Birtič in Edo Bucovaz sta bila doma v Beneški Sloveniji. 
Ansambel še vedno nastopa in vodi ga Tomaž Kobol.
V zadnji zasedbi deluje še en Primorec, in sicer Fabio Hlede iz Brd.
Gost oddaje je Fabio Hlede!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137244</link>
        <pubDate> Wed, 04 Jun 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Trije Primorci v 73. letih v ansamblu Beneški fantje </title>
      </item>
      <item>
        <description>Zoran Mušič - slikar, ki je v tišini kraške krajine iskal večnost, v grozi Dachaua pa človečnost. Rojen v Bukovici, ustvarjal v Benetkah in Parizu, danes pa se njegova dela - v času Evropske prestolnice kulture - vračajo domov. Na Dobrovem, v Štanjelu in v Gorici so postavljene razstave, ki ne govorijo le o umetniku, ampak o 20. stoletju samem.V njegov atelje je smela vstopiti le redkokatera oseba - ena izmed njih je bila Nelida Nemec. Z njo se bomo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjali o Mušiču, kakršnega je sama doživela: o umetniku, ki je risal smrt, da bi ohranil dostojanstvo življenja. O tem, kako je nastajala razstava, o odzivih javnosti in o vrednosti Mušičeve zapuščine za Primorsko in Evropo. Z Nelido Nemec se je pogovarjala Nataša Uršič.</description>
        <enclosure length="44150400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/28/ZoranMu15727290.mp3"></enclosure>
        <guid>175135294</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2759</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zoran Mušič - slikar, ki je v tišini kraške krajine iskal večnost, v grozi Dachaua pa človečnost. Rojen v Bukovici, ustvarjal v Benetkah in Parizu, danes pa se njegova dela - v času Evropske prestolnice kulture - vračajo domov. Na Dobrovem, v Štanjelu in v Gorici so postavljene razstave, ki ne govorijo le o umetniku, ampak o 20. stoletju samem.V njegov atelje je smela vstopiti le redkokatera oseba - ena izmed njih je bila Nelida Nemec. Z njo se bomo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjali o Mušiču, kakršnega je sama doživela: o umetniku, ki je risal smrt, da bi ohranil dostojanstvo življenja. O tem, kako je nastajala razstava, o odzivih javnosti in o vrednosti Mušičeve zapuščine za Primorsko in Evropo. Z Nelido Nemec se je pogovarjala Nataša Uršič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135294</link>
        <pubDate> Wed, 28 May 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zoran Mušič, veliki slikar evropskega 20. stoletja, skozi pogled Nelide Nemec – ene redkih, ki je smela vstopiti v njegov atelje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse bolj je jasno, da turizem niso le potovanja in oddih, ampak tudi odgovornost - do okolja, skupnosti in prihodnosti. Trajnostni turizem ni več le usmeritev, ampak nuja, če želimo ohraniti naravne in kulturne dragocenosti našega sveta. Kako lahko ta načela živimo vsak dan, dokazuje družina Butul z Manžana pri Kopru. Na njihovi domačiji že vrsto let živijo v sozvočju z naravo, s spoštovanjem do zemlje, tradicije in ljudi. Filozofijo domačije je predstavil Črt Butul, s katerim se je pogovorila Anita Urbančič. Črt je bil kot najstnik najprej fotograf in novinar, nato je postal najmlajši ljubiteljski sommelier, pri 23 pa kuhal v restavraciji z Michelinovo zvezdico v Švici. A vedno znova se je vračal domov, kjer skupaj s staršema vsa leta soustvarja edinstveno trajnostno zgodbo.
Foto: Jaka Ivančič</description>
        <enclosure length="54849024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/rtButu15716186.mp3"></enclosure>
        <guid>175133704</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3428</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse bolj je jasno, da turizem niso le potovanja in oddih, ampak tudi odgovornost - do okolja, skupnosti in prihodnosti. Trajnostni turizem ni več le usmeritev, ampak nuja, če želimo ohraniti naravne in kulturne dragocenosti našega sveta. Kako lahko ta načela živimo vsak dan, dokazuje družina Butul z Manžana pri Kopru. Na njihovi domačiji že vrsto let živijo v sozvočju z naravo, s spoštovanjem do zemlje, tradicije in ljudi. Filozofijo domačije je predstavil Črt Butul, s katerim se je pogovorila Anita Urbančič. Črt je bil kot najstnik najprej fotograf in novinar, nato je postal najmlajši ljubiteljski sommelier, pri 23 pa kuhal v restavraciji z Michelinovo zvezdico v Švici. A vedno znova se je vračal domov, kjer skupaj s staršema vsa leta soustvarja edinstveno trajnostno zgodbo.
Foto: Jaka Ivančič</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133704</link>
        <pubDate> Wed, 21 May 2025 18:09:35 +0000</pubDate>
        <title>Črt Butul: Trajnostni turizem je odvisen od ponudnikov, sami moramo določiti meje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Aldo Zubin je prejemnik občinske nagrade Mestne občine Koper »Priznanje 15. maj« za dolgoletno neprecenljivo strokovno delo in prispevek k razvoju, ohranjanju in promociji pohodništva, kolesarjenja ter planinstva v slovenski Istri ter za spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter vzorno skrb in odnos do okolja. 

Zubin je predsednik Obalnega planinskega društva, prijazen sogovornik ter  spoštljiv in marljiv sodelavec na mnogih prostovoljnih delovnih akcijah. Zase pravi, da v življenju ni naredil niti enega koraka zato, da bi dobil katero koli priznanje ali nagrado. Je pa zelo počaščen, da so mnogi opazili njegov trud, njegovo razdajanje za skupno dobro.  

Med neštetimi vrhovi, ki jih je osvojil, bi najraje znova izbral Kriške pode. Zakaj? Ker je tam spoznal ljubezen svojega življenja. 

Foto: osebni arhiv Alda Zubina
</description>
        <enclosure length="38966016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/AldoZUB15703353.mp3"></enclosure>
        <guid>175131625</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2435</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Aldo Zubin je prejemnik občinske nagrade Mestne občine Koper »Priznanje 15. maj« za dolgoletno neprecenljivo strokovno delo in prispevek k razvoju, ohranjanju in promociji pohodništva, kolesarjenja ter planinstva v slovenski Istri ter za spodbujanje, vzgojo in delo z mladimi ter vzorno skrb in odnos do okolja. 

Zubin je predsednik Obalnega planinskega društva, prijazen sogovornik ter  spoštljiv in marljiv sodelavec na mnogih prostovoljnih delovnih akcijah. Zase pravi, da v življenju ni naredil niti enega koraka zato, da bi dobil katero koli priznanje ali nagrado. Je pa zelo počaščen, da so mnogi opazili njegov trud, njegovo razdajanje za skupno dobro.  

Med neštetimi vrhovi, ki jih je osvojil, bi najraje znova izbral Kriške pode. Zakaj? Ker je tam spoznal ljubezen svojega življenja. 

Foto: osebni arhiv Alda Zubina
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131625</link>
        <pubDate> Wed, 14 May 2025 08:13:54 +0000</pubDate>
        <title>Aldo Zubin: Bojimo se medvedov, a uničili nas bodo klopi!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.</description>
        <enclosure length="38854272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/07/AnitaPr15691753.mp3"></enclosure>
        <guid>175129998</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2428</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja oddaje Odprto za srečanja je Anita Prelec, predsednica Zbornice - Zveze, krovne strokovne organizacije zdravstvene in babiške nege v Sloveniji, ki je z več kot 17 tisoč člani, najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu. Anita Prelec je diplomirana medicinska sestra, magistrica znanosti, višja predavateljica in avtorica številnih strokovnih člankov. Osem let je bila v vodstvu Evropske babiške zveze, za svoj doprinos stroki je prejela zlati znak, najvišje priznanje Zbornice - Zveze. Ob imenovanju na mesto predsednice konec marca letos, je poudarila pomen razvoja avtonomne stroke zdravstvene in babiške nege ter javnega, vsem dostopnega zdravstvenega sistema.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129998</link>
        <pubDate> Wed, 07 May 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Anita Prelec: poklica medicinske sestre in babice sta poklica prihodnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.</description>
        <enclosure length="43485696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/Zgodovin15667888.mp3"></enclosure>
        <guid>175126621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2717</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126621</link>
        <pubDate> Wed, 30 Apr 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaja Širok: obiskovalci EPIC-a bodo skozi osebna pričevanja spoznavali različne poglede na skupno zgodovino ob meji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja Midva je od oktobra enkrat mesečno predstavljala različne dvojine -  spoznali smo očeta in sina, mamo in sina, zakonski par, partnerja in igralca, prijateljici,ki sta tudi priznani humanitarki, zdaj pa kot zadnjo v tem nizu  spustimo  v eter pogovor z bratoma- glasbenikoma. To sta Marko in Mirko Vuksanovič -  ustanovitelja skupine Avtomobili, ki je na sceni že 42 let. Starejši Marko je pevec, tekstopisec in bas kitarist, mlajši Mirko igra klaviature in je skladatelj, ki veliko odlične glasbe napiše za Avtomobile, a tudi za gledališke predstave v Sloveniji in v tujini, največ za Mestno gledališče v Brnu na Češkem in je letošnji  prejemnik nagrade primorskih gledališč  Tantadruj za življenjsko delo.  Na pogovor ju je povabila Nataša Benčič, avtorica vseh oddaj Midva, ki se zaključujejo 25. maja  s skupnim pogovorom z vsemi gosti doslej.
</description>
        <enclosure length="49924224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/Midva-15623770.mp3"></enclosure>
        <guid>175126560</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3120</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja Midva je od oktobra enkrat mesečno predstavljala različne dvojine -  spoznali smo očeta in sina, mamo in sina, zakonski par, partnerja in igralca, prijateljici,ki sta tudi priznani humanitarki, zdaj pa kot zadnjo v tem nizu  spustimo  v eter pogovor z bratoma- glasbenikoma. To sta Marko in Mirko Vuksanovič -  ustanovitelja skupine Avtomobili, ki je na sceni že 42 let. Starejši Marko je pevec, tekstopisec in bas kitarist, mlajši Mirko igra klaviature in je skladatelj, ki veliko odlične glasbe napiše za Avtomobile, a tudi za gledališke predstave v Sloveniji in v tujini, največ za Mestno gledališče v Brnu na Češkem in je letošnji  prejemnik nagrade primorskih gledališč  Tantadruj za življenjsko delo.  Na pogovor ju je povabila Nataša Benčič, avtorica vseh oddaj Midva, ki se zaključujejo 25. maja  s skupnim pogovorom z vsemi gosti doslej.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126560</link>
        <pubDate> Wed, 23 Apr 2025 06:17:00 +0000</pubDate>
        <title>Midva - brata Mirko in Marko Vuksanovič, ustanovitelja kultne skupine Avtomobili</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.</description>
        <enclosure length="49622400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/15/Izzivin15656589.mp3"></enclosure>
        <guid>175124854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3101</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124854</link>
        <pubDate> Wed, 16 Apr 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšni so izzivi naslednjega četrt stoletja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo v poslušanje nov večer v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja. Naslov tokratne razprave je: Smisel, vrednote, skupnost in Bog. Gostje voditelja Janka Petrovca so: religiologinja Nadja Furlan Štante, koprski stolni župnik Primož Krečič, glavni imam Primorske Samir Jusić in upokojeni binkoštni pastor Izet Veladžić. O veri kot razodetju, daru, utehi in oporni palici – pa tudi o krizi in morebitnem novem vzponu tradicionalnih verstev - so se pogovarjali v Gledališču Koper.</description>
        <enclosure length="48761472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/08/etrtst15644404.mp3"></enclosure>
        <guid>175123039</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3047</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo v poslušanje nov večer v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja. Naslov tokratne razprave je: Smisel, vrednote, skupnost in Bog. Gostje voditelja Janka Petrovca so: religiologinja Nadja Furlan Štante, koprski stolni župnik Primož Krečič, glavni imam Primorske Samir Jusić in upokojeni binkoštni pastor Izet Veladžić. O veri kot razodetju, daru, utehi in oporni palici – pa tudi o krizi in morebitnem novem vzponu tradicionalnih verstev - so se pogovarjali v Gledališču Koper.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123039</link>
        <pubDate> Wed, 09 Apr 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja iskanja smisla, vrednot, skupnosti in Boga</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje šestega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava se bo posvetila našim bralnim navadam. Koliko še beremo, kaj in kako? In kaj se je v minulih »internetnih desetletjih zgodilo z našo pozornostjo in sposobnostjo osredotočenja? Voditeljica Karin Sabadin se je o tem pogovarjala s pisateljico in pesnico Katarino Gomboc Čeh, pisateljem, publicistom in režiserjem Goranom Vojnovićem ter urednikom in založnikom dr. Samom Rugljem. Vabljeni k poslušanju!
</description>
        <enclosure length="52586112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/02/etrtst15632160.mp3"></enclosure>
        <guid>175121421</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje šestega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava se bo posvetila našim bralnim navadam. Koliko še beremo, kaj in kako? In kaj se je v minulih »internetnih desetletjih zgodilo z našo pozornostjo in sposobnostjo osredotočenja? Voditeljica Karin Sabadin se je o tem pogovarjala s pisateljico in pesnico Katarino Gomboc Čeh, pisateljem, publicistom in režiserjem Goranom Vojnovićem ter urednikom in založnikom dr. Samom Rugljem. Vabljeni k poslušanju!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121421</link>
        <pubDate> Wed, 02 Apr 2025 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja upadanja branja in pozornosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.</description>
        <enclosure length="56219136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/26/Mediji15621747.mp3"></enclosure>
        <guid>175119748</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119748</link>
        <pubDate> Wed, 26 Mar 2025 13:21:02 +0000</pubDate>
        <title>Mediji čez četrt stoletja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V novem iz niza pogovornih večerov Četrt stoletja, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper, vam ponujamo v poslušanje razmislek o tem, kaj se je v 3. tisočletju zgodilo na področju olike in spodobnosti. Marsikdo misli, da gre za preživete vrednote, toda bohotenje anonimnih komentarjev in spletnih napadov na posameznikovo svobodo in ugled sprožajo negotovost in skrb. Večer je v sodelovanju z drugimi primorskimi mediji povezal urednik Obale Plus Tomaž Perovič.</description>
        <enclosure length="41436288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/06/etrtst15574681.mp3"></enclosure>
        <guid>175114495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2589</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V novem iz niza pogovornih večerov Četrt stoletja, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper, vam ponujamo v poslušanje razmislek o tem, kaj se je v 3. tisočletju zgodilo na področju olike in spodobnosti. Marsikdo misli, da gre za preživete vrednote, toda bohotenje anonimnih komentarjev in spletnih napadov na posameznikovo svobodo in ugled sprožajo negotovost in skrb. Večer je v sodelovanju z drugimi primorskimi mediji povezal urednik Obale Plus Tomaž Perovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114495</link>
        <pubDate> Wed, 12 Mar 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja: Kaj se je zgodilo z oliko in spodobnostjo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.
</description>
        <enclosure length="51839232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/02/etrtst15579140.mp3"></enclosure>
        <guid>175113361</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3239</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175113361</link>
        <pubDate> Wed, 05 Mar 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja: Epohalne spremembe v svetu </title>
      </item>
      <item>
        <description>V terminu, odprtem za srečanja, vam tokrat ponujamo drugega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. – Tema drugega večera je dinamika odnosov med Slovenijo in preostankom prostora nekdanje Jugoslavije, ter kako so se ti spreminjali skozi desetletja – zlasti v kulturi in umetnosti. Večer je povezal novinar Primorskih novic Aljaž Novak, ki je gostil kulturno posrednico Ireno Urbič, spletnega umetnika Vuka Čosića ter soustanovitelja skupine Laibach Ivana Janija Novaka.</description>
        <enclosure length="44582400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/26/etrtst15571479.mp3"></enclosure>
        <guid>175112239</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terminu, odprtem za srečanja, vam tokrat ponujamo drugega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. – Tema drugega večera je dinamika odnosov med Slovenijo in preostankom prostora nekdanje Jugoslavije, ter kako so se ti spreminjali skozi desetletja – zlasti v kulturi in umetnosti. Večer je povezal novinar Primorskih novic Aljaž Novak, ki je gostil kulturno posrednico Ireno Urbič, spletnega umetnika Vuka Čosića ter soustanovitelja skupine Laibach Ivana Janija Novaka.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112239</link>
        <pubDate> Wed, 26 Feb 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja: Kulturni stiki med Slovenijo in prostorom bivše Jugoslavije</title>
      </item>
      <item>
        <description>V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo prvega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. - Z nizom večerov zaznamujemo 25-letnico začetka ponovnega delovanja Gledališča Koper; spremembe, ki so se v tem obdobju zgodile v gledališču nasploh, pa so tudi tema prvega večera, ki smo ga posneli pred tedni. Povezal ga je Janko Petrovec.</description>
        <enclosure length="48873600" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/19/etrtst15552804.mp3"></enclosure>
        <guid>175110558</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3054</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo prvega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. - Z nizom večerov zaznamujemo 25-letnico začetka ponovnega delovanja Gledališča Koper; spremembe, ki so se v tem obdobju zgodile v gledališču nasploh, pa so tudi tema prvega večera, ki smo ga posneli pred tedni. Povezal ga je Janko Petrovec.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110558</link>
        <pubDate> Wed, 19 Feb 2025 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Četrt stoletja: Kako se je spremenilo gledališče in svet okoli njega?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Midva  enkrat  mesečno spoznavamo zanimive dvojine. Tokrat sta naša gosta dramska igralca Lučka Počkaj in Branko Završan. Ona  jeTržačanka, on Ljubljančan. Spoznala sta se  med občinstvom, ko sta spremljala predstavo svojih kolegov. Se zaljubila in sta par že dolga leta. Lučka Počkaj je domači Trst zamenjala za Slovenijo, oba sta zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tudi na odru sta včasih skupaj.  O igralstvu, pripravi na vloge, občinstvu, življenju, njiju dveh ...sta se pogovarjala z Natašo Benčič.
</description>
        <enclosure length="48565632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/13/Midva-15528192.mp3"></enclosure>
        <guid>175108907</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3035</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Midva  enkrat  mesečno spoznavamo zanimive dvojine. Tokrat sta naša gosta dramska igralca Lučka Počkaj in Branko Završan. Ona  jeTržačanka, on Ljubljančan. Spoznala sta se  med občinstvom, ko sta spremljala predstavo svojih kolegov. Se zaljubila in sta par že dolga leta. Lučka Počkaj je domači Trst zamenjala za Slovenijo, oba sta zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tudi na odru sta včasih skupaj.  O igralstvu, pripravi na vloge, občinstvu, življenju, njiju dveh ...sta se pogovarjala z Natašo Benčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108907</link>
        <pubDate> Thu, 13 Feb 2025 07:51:00 +0000</pubDate>
        <title>Midva - Lučka Počkaj in Branko Završan, igralca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mehka, siva brada, ki ovija spodnji del obraza, pa topel pogled iskrivih oči, že v bežnem stiku izražata prijaznost, kakršne nismo več vajeni. Po daljšem pogovoru je v njej moč zaznati modrost osebe, ki osmisli drobne zgodbe ljudi, jih postavi na oder in dalje v tok dogajanja povsem spontano sprejme vsakogar; sproži miselne procese, pozitivne čustvene odzive in notranje bogatenje. 
To je Tomi Janežič, avtor gledališke predstave Dodekalogija 1972 – 1983, nastajajoče v okviru projekta Dotik usode, ki je z nosilnim partnerjem SNG Nova Gorica del uradnega programa GO! 2025. 
Tomi Janežič je večkrat nagrajeni novogoriški režiser in redni profesor na ljubljanski AGRFT. Od leta 1996 vodi Studio za raziskavo umetnosti igre, vznemirjajo ga področja različnih igralskih tehnik in psihodrame. Njegove predstave gostujejo na številnih mednarodnih festivalih.
Srečali smo se tik pred premiero predstave 1973 v SNH Nova Gorica. Pogovor je tekel o tem, zakaj beseda sreča vedno znova nagovarja z vprašanji in redkeje z odgovori; o dogodkih, ko so ljudje kljub vsemu življenju rekli DA, pa o duhu časa sedemdesetih, osemdesetih let prejšnjega stoletja na goriškem; o svetu, ki ga mladi živijo danes in še o marsičem. 
</description>
        <enclosure length="36824448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/05/TomiJan15537277.mp3"></enclosure>
        <guid>175107008</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mehka, siva brada, ki ovija spodnji del obraza, pa topel pogled iskrivih oči, že v bežnem stiku izražata prijaznost, kakršne nismo več vajeni. Po daljšem pogovoru je v njej moč zaznati modrost osebe, ki osmisli drobne zgodbe ljudi, jih postavi na oder in dalje v tok dogajanja povsem spontano sprejme vsakogar; sproži miselne procese, pozitivne čustvene odzive in notranje bogatenje. 
To je Tomi Janežič, avtor gledališke predstave Dodekalogija 1972 – 1983, nastajajoče v okviru projekta Dotik usode, ki je z nosilnim partnerjem SNG Nova Gorica del uradnega programa GO! 2025. 
Tomi Janežič je večkrat nagrajeni novogoriški režiser in redni profesor na ljubljanski AGRFT. Od leta 1996 vodi Studio za raziskavo umetnosti igre, vznemirjajo ga področja različnih igralskih tehnik in psihodrame. Njegove predstave gostujejo na številnih mednarodnih festivalih.
Srečali smo se tik pred premiero predstave 1973 v SNH Nova Gorica. Pogovor je tekel o tem, zakaj beseda sreča vedno znova nagovarja z vprašanji in redkeje z odgovori; o dogodkih, ko so ljudje kljub vsemu življenju rekli DA, pa o duhu časa sedemdesetih, osemdesetih let prejšnjega stoletja na goriškem; o svetu, ki ga mladi živijo danes in še o marsičem. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107008</link>
        <pubDate> Wed, 05 Feb 2025 17:05:21 +0000</pubDate>
        <title>Tomi Janežič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja oddaje Odprto za srečanja je dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica za razvojno psihologijo in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Poleg številnih priznanj je lani v jeseni prejela tudi Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Največ se ukvarja z govorom, a tudi branjem, posebej skupnim branjem, in nevarnostim, ki jih danes predstavljajo zasloni. V pogovoru o branju, govoru in igri, posebej pa pomenu socialnih stikov in spodbudnega okolja doma in zunaj njega. 
</description>
        <enclosure length="39025920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/30/Ljubica15524674.mp3"></enclosure>
        <guid>175105319</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2439</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja oddaje Odprto za srečanja je dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica za razvojno psihologijo in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Poleg številnih priznanj je lani v jeseni prejela tudi Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Največ se ukvarja z govorom, a tudi branjem, posebej skupnim branjem, in nevarnostim, ki jih danes predstavljajo zasloni. V pogovoru o branju, govoru in igri, posebej pa pomenu socialnih stikov in spodbudnega okolja doma in zunaj njega. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105319</link>
        <pubDate> Thu, 30 Jan 2025 07:52:47 +0000</pubDate>
        <title>Ljubica Marjanovič Umek: Bralcev, ki bi brali poglobljeno, je premalo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sredine večerne ure spet nudijo gostoljubje oddaji Midva, v kateri spoznavamo različne človeške dvojine. Tokrat ste naša gosta mama in sin: Katja Kavčič in sin Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Tomaž je že četrta generacija v družini, ki je umetnost gostoljubja pripeljala do visokega sijaja. Čeprav ima Zemono že petkrat zapored Michelinovo zvezdico, so njihove prave zvezde gostje, ki se vračajo. Kot bi prišli domov. </description>
        <enclosure length="35789184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/22/TomaKa15511265.mp3"></enclosure>
        <guid>175103239</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sredine večerne ure spet nudijo gostoljubje oddaji Midva, v kateri spoznavamo različne človeške dvojine. Tokrat ste naša gosta mama in sin: Katja Kavčič in sin Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu na dvorcu Zemono. Tomaž je že četrta generacija v družini, ki je umetnost gostoljubja pripeljala do visokega sijaja. Čeprav ima Zemono že petkrat zapored Michelinovo zvezdico, so njihove prave zvezde gostje, ki se vračajo. Kot bi prišli domov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103239</link>
        <pubDate> Wed, 22 Jan 2025 09:39:52 +0000</pubDate>
        <title>Tomaž Kavčič: Mama je nekaterim gostom kar pustila ključe, da so sami zaklenili za seboj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Franc Gombač, doma iz Podgrada, se vse življenje ukvarja s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je tudi anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe.

Foto: Andraž Gombač 
</description>
        <enclosure length="40173312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/16/Raddela15499949.mp3"></enclosure>
        <guid>175101759</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2510</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Franc Gombač, doma iz Podgrada, se vse življenje ukvarja s kulturo. Napisal je veliko scenarijev za različne proslave in prireditve, napovedoval, povezoval in tudi režiral. Zbiral je tudi anekdote iz domačih krajev, pisal pogrebne govore, poročal mlade pare, več desetletij razveseljeval otroke kot Dedek Mraz. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva decembra lani je bil med 18-imi prejemniki plakete Državnega sveta najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam s področja civilne družbe.

Foto: Andraž Gombač 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101759</link>
        <pubDate> Thu, 16 Jan 2025 08:24:49 +0000</pubDate>
        <title>Franc Gombač: Rad delam z ljudmi in za ljudi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oddaja  Midva enkat mesečno  predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami  zakonski par dr. Mara Cotič,  redna  profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav  letos obeležuje 50 let delovanja  in  Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko  glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič. 
</description>
        <enclosure length="49014144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/20/Marain15460066.mp3"></enclosure>
        <guid>175095616</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3063</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oddaja  Midva enkat mesečno  predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami  zakonski par dr. Mara Cotič,  redna  profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav  letos obeležuje 50 let delovanja  in  Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko  glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095616</link>
        <pubDate> Fri, 20 Dec 2024 07:14:00 +0000</pubDate>
        <title>Mara in Zdenko Cotič - ljubezni ne gradiš ne na matematiki, ne na glasbi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike. 
</description>
        <enclosure length="32870400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/11/VSloven15450985.mp3"></enclosure>
        <guid>175093328</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2054</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093328</link>
        <pubDate> Wed, 11 Dec 2024 19:30:00 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji zakoljemo za eno Španijo piščancev na leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini &quot;Sem shizofrena in ljubim svojo norost&quot;. V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.</description>
        <enclosure length="40875648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/03/ElenaCe15438716.mp3"></enclosure>
        <guid>175091260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2554</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini &quot;Sem shizofrena in ljubim svojo norost&quot;. V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091260</link>
        <pubDate> Wed, 04 Dec 2024 19:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Elena Cerkvenič: Sem shizofrena in ljubim svojo norost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi  športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič. </description>
        <enclosure length="47842560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/27/RAJKOI15429150.mp3"></enclosure>
        <guid>175089748</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2990</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi  športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089748</link>
        <pubDate> Wed, 27 Nov 2024 10:42:00 +0000</pubDate>
        <title>Rajko in Toni Vodišek: oče in sin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.  </description>
        <enclosure length="46505088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/20/NivesKa15416034.mp3"></enclosure>
        <guid>175088043</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2906</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088043</link>
        <pubDate> Wed, 20 Nov 2024 19:00:29 +0000</pubDate>
        <title>Nives Kačič: &quot;Sem dedinja fotoaparata&quot;.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih  pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne. </description>
        <enclosure length="43786368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/13/IrenaVr15406120.mp3"></enclosure>
        <guid>175086303</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2736</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih  pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086303</link>
        <pubDate> Wed, 13 Nov 2024 20:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Irena Vrhovnik: Klimatske spremembe? Treba se bo prilagoditi!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.</description>
        <enclosure length="30206976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/06/Potaplja15394206.mp3"></enclosure>
        <guid>175084584</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1887</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084584</link>
        <pubDate> Wed, 06 Nov 2024 19:02:36 +0000</pubDate>
        <title>Potapljač Damir Podnar: Ne bi mogel izbrati med jamo in morjem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
</description>
        <enclosure length="44898048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/29/Naagos15380608.mp3"></enclosure>
        <guid>175082930</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2806</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082930</link>
        <pubDate> Wed, 30 Oct 2024 20:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Če lahko govorimo o Benečiji, je to naša bogatija.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike &quot;Kotiček za jeziček&quot; povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.</description>
        <enclosure length="36824832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/24/Skrbza15372670.mp3"></enclosure>
        <guid>175081748</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike &quot;Kotiček za jeziček&quot; povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081748</link>
        <pubDate> Thu, 24 Oct 2024 10:20:18 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Skrb za jezik je naloga vseh nas&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
</description>
        <enclosure length="50378112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/17/ODPRTOZ15357684.mp3"></enclosure>
        <guid>175079961</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3148</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079961</link>
        <pubDate> Thu, 17 Oct 2024 07:30:13 +0000</pubDate>
        <title>Ana Jug: upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
</description>
        <enclosure length="43415424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/08/tirikra15344502.mp3"></enclosure>
        <guid>175077788</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175077788</link>
        <pubDate> Wed, 09 Oct 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Štirikratna olimpijka jemlje slovo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov. </description>
        <enclosure length="37423488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/RadoGre15335590.mp3"></enclosure>
        <guid>175076282</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2338</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076282</link>
        <pubDate> Wed, 02 Oct 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Rado Gregorič: &quot;Kako sem treniral Tonija Vodiška? Prevažal sem ga s karjolo!&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Moj časopis je moje sidro&quot;, pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo  je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na  Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku.  Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet  se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič. 
</description>
        <enclosure length="47240064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/25/Mojaso15308205.mp3"></enclosure>
        <guid>175074594</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2952</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Moj časopis je moje sidro&quot;, pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo  je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na  Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku.  Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet  se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074594</link>
        <pubDate> Wed, 25 Sep 2024 09:27:00 +0000</pubDate>
        <title>Moj časopis je moje sidro - Barbara Kramžar, dopisnica časnika Delo iz ZDA</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče. </description>
        <enclosure length="34017792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/18/PeterCi15312107.mp3"></enclosure>
        <guid>175073020</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2126</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073020</link>
        <pubDate> Wed, 18 Sep 2024 18:07:05 +0000</pubDate>
        <title>Peter Ciuha: Nič v življenju ni slučajno</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.</description>
        <enclosure length="33934464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/11/Zdravnik15299740.mp3"></enclosure>
        <guid>175071380</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2120</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071380</link>
        <pubDate> Wed, 11 Sep 2024 18:00:26 +0000</pubDate>
        <title>Zdravnik Bojan Rustja: »Večkrat sem bil tudi na disciplinski, a želel sem pomagati sočloveku«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem. </description>
        <enclosure length="54611712" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/04/SaaGer15287826.mp3"></enclosure>
        <guid>175069838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3413</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069838</link>
        <pubDate> Wed, 04 Sep 2024 12:00:48 +0000</pubDate>
        <title>Saša Gerčar (Kura Fura): Predati želim sporočilo, da je življenje lahko zelo lepo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.</description>
        <enclosure length="31611264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/28/MatejPr15278443.mp3"></enclosure>
        <guid>175068328</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1975</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068328</link>
        <pubDate> Wed, 28 Aug 2024 17:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Matej Praček: Kristali so kot bitja, imajo svojo vibracijo in energijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
</description>
        <enclosure length="35576448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/19/Zapelan15264973.mp3"></enclosure>
        <guid>175066533</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2223</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066533</link>
        <pubDate> Wed, 21 Aug 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Zapela&quot; nam je kraška harmonika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost.
Avtorica: Smilja Baranja</description>
        <enclosure length="37261440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/16/Gostodd15261616.mp3"></enclosure>
        <guid>175066062</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2328</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost.
Avtorica: Smilja Baranja</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066062</link>
        <pubDate> Fri, 16 Aug 2024 06:41:29 +0000</pubDate>
        <title>Gost oddaje je Boris Laharnar, umetniški vodja FS Razor Tolmin</title>
      </item>
      <item>
        <description>Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina.  Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
</description>
        <enclosure length="40368768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/12/RadoSlu15255899.mp3"></enclosure>
        <guid>175065364</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2523</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina.  Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065364</link>
        <pubDate> Wed, 14 Aug 2024 07:19:45 +0000</pubDate>
        <title>Rado Sluga: Pot mi je veliko dala, nekaj sem ji hotel vrniti. </title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja  Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je  že poldrugo leto direktorica  Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo.  Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
</description>
        <enclosure length="36033024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/08/MajaKri15250346.mp3"></enclosure>
        <guid>175064581</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2252</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja  Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je  že poldrugo leto direktorica  Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo.  Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064581</link>
        <pubDate> Wed, 07 Aug 2024 18:00:42 +0000</pubDate>
        <title>Maja Križmančič: Doma so mi privzgojili odgovornost.</title>
      </item>
      <item>
        <description>O besedah, ki ne ubogajo več, o spoznavanju samolastne ujetosti in o iskanju izhodov v širino brezmejnosti, o veselju, ki samo po sebi ne obstaja, 
o sanjah, o ljubezni, o spominih, o živosti življenja in o zgodbah Sredozemlja - razmišlja vsestranska glasbenica, Tržačanka Andrejka Možina. 
V zadnjem letu je ustvarila novo umetniško dimenzijo izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji. Lani je s svojo glasbeno zasedbo Violoncelli itineranti presunila na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Sredozemlje. 
Je skladateljica, čelistka in pevka, predana pedagoginja; mirna in čuteča oseba globokega duha, razsežnega ustvarjalnega napona ter ekspresivnega samolastnega izraza. 
</description>
        <enclosure length="44614272" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/25/Andrejka15224993.mp3"></enclosure>
        <guid>175061669</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2788</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>O besedah, ki ne ubogajo več, o spoznavanju samolastne ujetosti in o iskanju izhodov v širino brezmejnosti, o veselju, ki samo po sebi ne obstaja, 
o sanjah, o ljubezni, o spominih, o živosti življenja in o zgodbah Sredozemlja - razmišlja vsestranska glasbenica, Tržačanka Andrejka Možina. 
V zadnjem letu je ustvarila novo umetniško dimenzijo izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji. Lani je s svojo glasbeno zasedbo Violoncelli itineranti presunila na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Sredozemlje. 
Je skladateljica, čelistka in pevka, predana pedagoginja; mirna in čuteča oseba globokega duha, razsežnega ustvarjalnega napona ter ekspresivnega samolastnega izraza. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061669</link>
        <pubDate> Sat, 27 Jul 2024 11:50:12 +0000</pubDate>
        <title>Andrejka Možina, oseba globokega duha in razsežnega ustvarjalnega napona</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov. </description>
        <enclosure length="42621696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/16/BlaKos15206834.mp3"></enclosure>
        <guid>175059995</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2663</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059995</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jul 2024 17:59:10 +0000</pubDate>
        <title>Blaž Kosovel: Od Goriških sprehodov do razumevanja kulture v ZDA </title>
      </item>
      <item>
        <description>Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
</description>
        <enclosure length="57554688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/11/Digitaln15201875.mp3"></enclosure>
        <guid>175059017</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3597</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175059017</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jul 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Digitalna dostopnost</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gostja  nočnega programa bo Mirella Baruca iz Kopra, mesta, ki je zanjo najlepše na svetu. Mirella je zelo kreativna. Rek, da »kdor poje, zlo ne misli«, je razširila in pravi, da kdor poje in pleše, piše in pesni, skratka, ustvarja, ta slabo' ne misli. Vse to in še več počne tudi sama. Tako da je za vse konjičke, raziskovanja in zanimanja marsikateri dan 'prekratek'. Na spletu je svoje zveste bralce povabila v posebno skupino, ŠTORJE SZ ŠKRINJE, za katero zapisuje zgodbe o nekdanjem življenju v mestu in dialoge v dialektu s svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage. Življenjska zgodba Mirelle Baruca je zanimiva in navdihujoča. K poslušanju pogovora z nasmejano Koprčanko vas vabi Mojca Klarič. Pa še majhno opravičilo: med snemanjem pogovora se je nad Koprom razbesnelo hudo neurje, močan naliv in nekaj gromov bo slišati tudi v posnetku, ki sledi. 
</description>
        <enclosure length="47061120" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/03/MirelaB15182368.mp3"></enclosure>
        <guid>175057329</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2941</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gostja  nočnega programa bo Mirella Baruca iz Kopra, mesta, ki je zanjo najlepše na svetu. Mirella je zelo kreativna. Rek, da »kdor poje, zlo ne misli«, je razširila in pravi, da kdor poje in pleše, piše in pesni, skratka, ustvarja, ta slabo' ne misli. Vse to in še več počne tudi sama. Tako da je za vse konjičke, raziskovanja in zanimanja marsikateri dan 'prekratek'. Na spletu je svoje zveste bralce povabila v posebno skupino, ŠTORJE SZ ŠKRINJE, za katero zapisuje zgodbe o nekdanjem življenju v mestu in dialoge v dialektu s svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage. Življenjska zgodba Mirelle Baruca je zanimiva in navdihujoča. K poslušanju pogovora z nasmejano Koprčanko vas vabi Mojca Klarič. Pa še majhno opravičilo: med snemanjem pogovora se je nad Koprom razbesnelo hudo neurje, močan naliv in nekaj gromov bo slišati tudi v posnetku, ki sledi. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057329</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jul 2024 09:00:31 +0000</pubDate>
        <title>Mirella Baruca: &quot;Kdor ustvarja, zlo ne misli!&quot; </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi  postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče. 
</description>
        <enclosure length="52925952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/27/Jonatan15179344.mp3"></enclosure>
        <guid>175056021</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3307</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi  postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175056021</link>
        <pubDate> Mon, 24 Jun 2024 11:27:50 +0000</pubDate>
        <title>Jonatan Vinkler: &quot;Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda.&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Koper, njeno najljubše mesto, redno prihaja, da obišče svoje najbližje in zalije svoje koreninice, pravi pesnica in prevajalka Vera Pejovič. Njen drugi dom je zdaj že več kot dve desetletji večetnični in večjezični Luksemburg, kjer tudi njen priimek, poudarja, izgovarjajo brez posebnih težav. In zakaj Luksemburg? Ker se je tam ob vstopu naše države v Evropsko unijo začela njena uspešna poklicna pot na Generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje. Ogromna ustanova. Ena največjih tovrstnih na svetu. Samo lani, denimo, so prevedli  2 milijona 600 tisoč strani iz in v 24 uradnih jezikov Unije. Vero Pejovič je ob njenem nedavnem obisku v Kopru Lea Širok povabila v našo oddajo Odprto za srečanja.  </description>
        <enclosure length="37784832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/26/VeraPej15182237.mp3"></enclosure>
        <guid>175055780</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Koper, njeno najljubše mesto, redno prihaja, da obišče svoje najbližje in zalije svoje koreninice, pravi pesnica in prevajalka Vera Pejovič. Njen drugi dom je zdaj že več kot dve desetletji večetnični in večjezični Luksemburg, kjer tudi njen priimek, poudarja, izgovarjajo brez posebnih težav. In zakaj Luksemburg? Ker se je tam ob vstopu naše države v Evropsko unijo začela njena uspešna poklicna pot na Generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje. Ogromna ustanova. Ena največjih tovrstnih na svetu. Samo lani, denimo, so prevedli  2 milijona 600 tisoč strani iz in v 24 uradnih jezikov Unije. Vero Pejovič je ob njenem nedavnem obisku v Kopru Lea Širok povabila v našo oddajo Odprto za srečanja.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055780</link>
        <pubDate> Fri, 21 Jun 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Vera Pejovič: V Koper prihajam zalivat svoje koreninice</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v  soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in  še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.</description>
        <enclosure length="51534720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/12/Samanta15156069.mp3"></enclosure>
        <guid>175052617</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3220</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v  soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in  še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052617</link>
        <pubDate> Wed, 12 Jun 2024 10:58:39 +0000</pubDate>
        <title>Samanta Kobal: Razvijanje ustvarjalnosti je pomembno za vsakogar</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto,&quot;  pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.   

</description>
        <enclosure length="24004992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/06/Gorica15150182.mp3"></enclosure>
        <guid>175051090</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>1500</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto,&quot;  pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.   

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051090</link>
        <pubDate> Thu, 06 Jun 2024 08:15:03 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Gorica, meja,  strta srca na obeh straneh&quot;  </title>
      </item>
      <item>
        <description>Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko  Start-upa v Angliji  je na noge postavil  podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene. </description>
        <enclosure length="48652032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/Srnob15123133.mp3"></enclosure>
        <guid>175047589</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3040</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko  Start-upa v Angliji  je na noge postavil  podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047589</link>
        <pubDate> Wed, 22 May 2024 12:00:00 +0000</pubDate>
        <title>S črno bojevniško muho nad podnebne spremembe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
</description>
        <enclosure length="39777408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/17/Trajnice15116831.mp3"></enclosure>
        <guid>175046368</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2486</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046368</link>
        <pubDate> Fri, 17 May 2024 08:13:16 +0000</pubDate>
        <title>Trajnice za pametne lenuhe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali  o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.  
</description>
        <enclosure length="48000384" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/08/GoranVo15100527.mp3"></enclosure>
        <guid>175044266</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3000</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali  o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044266</link>
        <pubDate> Wed, 08 May 2024 14:00:10 +0000</pubDate>
        <title>Goran Vojnović: Evropo moramo rešiti, da jo lahko še kritiziramo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.  </description>
        <enclosure length="32512128" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/03/EuroBro15093064.mp3"></enclosure>
        <guid>175043067</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2031</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043067</link>
        <pubDate> Fri, 03 May 2024 09:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Euro Brozić: Odsotnost dialoga vodi v slepo ulico in poglabljanje problemov.</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto. 

</description>
        <enclosure length="40215168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/25/Dr.Salv15077926.mp3"></enclosure>
        <guid>175041428</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>2513</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175041428</link>
        <pubDate> Wed, 24 Apr 2024 18:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Salvator Žitko: Evropska unija ostaja vrednota, še posebej v današnjih razmerah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec.

Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je  izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi:
 »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« 

MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.
</description>
        <enclosure length="49080576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/10/Midva15048271.mp3"></enclosure>
        <guid>175036496</guid>
        <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
        <itunes:duration>3067</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec.

Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je  izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi:
 »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« 

MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036496</link>
        <pubDate> Wed, 10 Apr 2024 11:01:00 +0000</pubDate>
        <title>Jaz sem tu doma in ne bi menjal teh ljudi</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO - Radio Koper</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/106615882/logo.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sat, 09 May 2026 09:00:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://www.rtvslo.si/podcast</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sat, 09 May 2026 09:00:00 +0000</pubDate>
      <title>Odprto za srečanja</title>
    </channel>
  </rss>
