Arts (C) RTVSLO 2017 Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar. https://radioprvi.rtvslo.si/pesem_v_zepu/ Pesem v žepu https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250924/logo_1.jpg V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo po »Stopinjah«, ki jih ubira ustvarjalni dvojec Lara Poreber - Lamai in Borut Antončič - Bort Ross. Začelo se je pred petimi leti s prvencem »Tam«, njuna glasbena ljubezenska zgodba pa se zdaj nadaljuje v osmih skladbah s prepoznavnim Larinim vokalom, ki nadgrajujejo zasanjani pop prvenca, poslušalcem pa ponujajo prijeten odmik od tegob vsakdanjika. 174900695 RTVSLO – Prvi 1476 clean V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo po »Stopinjah«, ki jih ubira ustvarjalni dvojec Lara Poreber - Lamai in Borut Antončič - Bort Ross. Začelo se je pred petimi leti s prvencem »Tam«, njuna glasbena ljubezenska zgodba pa se zdaj nadaljuje v osmih skladbah s prepoznavnim Larinim vokalom, ki nadgrajujejo zasanjani pop prvenca, poslušalcem pa ponujajo prijeten odmik od tegob vsakdanjika. Thu, 22 Sep 2022 21:00:00 +0000 Lamai: Stopinje Vse od leta 2003 se v Rušah enkrat letno zberejo kantavtorji. Stari in mladi, izkušeni in tisti, ki na odru šele ubirajo prve korake. In vsako leto znova se vprašajo: na kant ali v kanto? In odgovor je: na Kantfest! Pretekli konec tedna se je ta najpomembnejši slovenski kantavtorski festival odvil že dvajsetič. V prvem, tekmovalnem večeru so se predstavili štiri kantavtorice in štirje kantavtorji in se v sproščenem vzdušju pomerili za festivalske nagrade: prave kante za smeti. Zlato kanto je letos prejela Urška Bančič - Urška, srebrno Mišel Ristov - Amo, bronasto pa Zvezdana Novaković.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174899107 RTVSLO – Prvi 1810 clean Vse od leta 2003 se v Rušah enkrat letno zberejo kantavtorji. Stari in mladi, izkušeni in tisti, ki na odru šele ubirajo prve korake. In vsako leto znova se vprašajo: na kant ali v kanto? In odgovor je: na Kantfest! Pretekli konec tedna se je ta najpomembnejši slovenski kantavtorski festival odvil že dvajsetič. V prvem, tekmovalnem večeru so se predstavili štiri kantavtorice in štirje kantavtorji in se v sproščenem vzdušju pomerili za festivalske nagrade: prave kante za smeti. Zlato kanto je letos prejela Urška Bančič - Urška, srebrno Mišel Ristov - Amo, bronasto pa Zvezdana Novaković.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 15 Sep 2022 21:00:00 +0000 20. festival Kantfest 2022 Med kantavtorji je nekaj takšnih, ki so v prvi vrsti pesniki, zato so njihove kantavtorske stvaritve pravzaprav uglasbena poezija. Eden od njih je Matej Krajnc, ki kot kantavtor ustvarja že tri desetletja, pesni pa še nekoliko dlje. Zaradi zahtevnejših besedil in nekomercialne naravnanosti svoje glasbe ves čas ostaja bolj na obrobju scene. Letos poleti je predstavil dve vinilni izdaji: novi album »Spačene anekdote« in ponatis svoje prve prave kantavtorske plošče »Vse pesmi so tihe«. 174897499 RTVSLO – Prvi 1730 clean Med kantavtorji je nekaj takšnih, ki so v prvi vrsti pesniki, zato so njihove kantavtorske stvaritve pravzaprav uglasbena poezija. Eden od njih je Matej Krajnc, ki kot kantavtor ustvarja že tri desetletja, pesni pa še nekoliko dlje. Zaradi zahtevnejših besedil in nekomercialne naravnanosti svoje glasbe ves čas ostaja bolj na obrobju scene. Letos poleti je predstavil dve vinilni izdaji: novi album »Spačene anekdote« in ponatis svoje prve prave kantavtorske plošče »Vse pesmi so tihe«. Thu, 08 Sep 2022 21:00:00 +0000 Matej Krajnc: 30 let tihih pesmi V sedmo sezono Pesmi v žepu vstopamo z novim albumom uglasbene poezije »Med nama je angel«, predstavlja nam ga njegova avtorica, kantavtorica Ditka. Tako kot na prejšnjih treh albumih Ditka v ospredje postavlja sodelovanje s pesnikom Ferijem Lainščkom, tokrat pa dodaja še pet uglasbitev drugih pesnikov: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca, Karla Destovnika Kajuha ter pesem »Tiha misel« Srečka Kosovela, ki je nastala v sodelovanju s Tinkaro Kovač. 174895852 RTVSLO – Prvi 1800 clean V sedmo sezono Pesmi v žepu vstopamo z novim albumom uglasbene poezije »Med nama je angel«, predstavlja nam ga njegova avtorica, kantavtorica Ditka. Tako kot na prejšnjih treh albumih Ditka v ospredje postavlja sodelovanje s pesnikom Ferijem Lainščkom, tokrat pa dodaja še pet uglasbitev drugih pesnikov: Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca, Karla Destovnika Kajuha ter pesem »Tiha misel« Srečka Kosovela, ki je nastala v sodelovanju s Tinkaro Kovač. Thu, 01 Sep 2022 21:00:00 +0000 Ditka: Med nama je angel V zadnjem letošnjem poletnemu potepanju po nedavno izdanih skladbah in albumih slovenskih ustvarjalcev poslušamo pesmi v popevkarskih in rokerskih barvnih odtenkih. Z nami so Neisha z albumom »Dvigam jadra«, Tretji kanu s singlom »Na zadnji julijski dan« ter Vudlenderji s prvencem »Si ti tisti«. 174891974 RTVSLO – Prvi 1823 clean V zadnjem letošnjem poletnemu potepanju po nedavno izdanih skladbah in albumih slovenskih ustvarjalcev poslušamo pesmi v popevkarskih in rokerskih barvnih odtenkih. Z nami so Neisha z albumom »Dvigam jadra«, Tretji kanu s singlom »Na zadnji julijski dan« ter Vudlenderji s prvencem »Si ti tisti«. Thu, 25 Aug 2022 21:00:00 +0000 Pop na robu poletja Glasba dandanes nima več tolikšnega vpliva na družbeno dogajanje, kot ga je imela denimo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja, s protestnimi kantavtorji in drugimi umetniki, ki so poganjali kolesje družbenih sprememb. A to ne pomeni, da danes glasba ne more biti kritična. Le nekoliko drugačne poti ubira, če želi biti slišana. Za današnji poletni izbor nedavno nastalih pesmi smo izbrali nekaj takšnih, ki našim individualnim in kolektivnim zablodam nastavljajo ogledalo, izvajajo jih zasedbi Katalena in Brina ter kantavtor ter filozof Primož Vidovič. 174891849 RTVSLO – Prvi 1734 clean Glasba dandanes nima več tolikšnega vpliva na družbeno dogajanje, kot ga je imela denimo v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja, s protestnimi kantavtorji in drugimi umetniki, ki so poganjali kolesje družbenih sprememb. A to ne pomeni, da danes glasba ne more biti kritična. Le nekoliko drugačne poti ubira, če želi biti slišana. Za današnji poletni izbor nedavno nastalih pesmi smo izbrali nekaj takšnih, ki našim individualnim in kolektivnim zablodam nastavljajo ogledalo, izvajajo jih zasedbi Katalena in Brina ter kantavtor ter filozof Primož Vidovič. Thu, 18 Aug 2022 21:00:00 +0000 Čas, ki nas melje V Pesmi v žepu se danes skozi glasbo odpravljamo na kratek potep preko meja naše države. Družbo nam delajo glasbenice in glasbeniki, ki smo jih v preteklem letu z novimi projekti predstavili na Prvem: Ani Frece s šansonjerskim albumom »Hotel za srečo«, Noreia, Jani Kovačič in Laura Krajnc s koncertno ploščo »Kilt Roberta Burnsa«, duo 3:RMA s kantavtorskim prvencem »a well-paved road« in Bossa de Novo s svojim 5. albumom »Twist«. 174890658 RTVSLO – Prvi 1697 clean V Pesmi v žepu se danes skozi glasbo odpravljamo na kratek potep preko meja naše države. Družbo nam delajo glasbenice in glasbeniki, ki smo jih v preteklem letu z novimi projekti predstavili na Prvem: Ani Frece s šansonjerskim albumom »Hotel za srečo«, Noreia, Jani Kovačič in Laura Krajnc s koncertno ploščo »Kilt Roberta Burnsa«, duo 3:RMA s kantavtorskim prvencem »a well-paved road« in Bossa de Novo s svojim 5. albumom »Twist«. Thu, 11 Aug 2022 21:00:00 +0000 Potepanje preko meja Navdih za današnji glasbeni izbor v Pesmi v žepu odkrivamo v različnih kotičkih Slovenije. V Novi Gorici nas pozdravijo Avtomobili s prvim singlom z njihove prihajajoče plošče, v Čadrgu prisluhnemo zasedbi Bakalina Velika in novemu etno albumu »Zviezdna srebruo«, v Ljubljani nas pozdravi Blaž Mencinger s svojim kantavtorskim prvencem »Ujetnik spominov«, za konec pa odpotujemo proti severovzhodu, v Gornji Radgoni se nam z reperskim prvencem »Dobro jütro« predstavi Leopold I., za konec pa v Razkrižju zazvenijo še »Žalostinke po razkriško«, narečna poezija Vlada Žabota v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi Male mestne muzike. 174890653 RTVSLO – Prvi 1797 clean Navdih za današnji glasbeni izbor v Pesmi v žepu odkrivamo v različnih kotičkih Slovenije. V Novi Gorici nas pozdravijo Avtomobili s prvim singlom z njihove prihajajoče plošče, v Čadrgu prisluhnemo zasedbi Bakalina Velika in novemu etno albumu »Zviezdna srebruo«, v Ljubljani nas pozdravi Blaž Mencinger s svojim kantavtorskim prvencem »Ujetnik spominov«, za konec pa odpotujemo proti severovzhodu, v Gornji Radgoni se nam z reperskim prvencem »Dobro jütro« predstavi Leopold I., za konec pa v Razkrižju zazvenijo še »Žalostinke po razkriško«, narečna poezija Vlada Žabota v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi Male mestne muzike. Thu, 04 Aug 2022 21:00:00 +0000 Potep po kotičkih Slovenije Poslušamo tri vélika imena slovenskega kantavtorstva: Vlado Kreslin, Zoran Predin in Adi Smolar so v preteklem letu predstavili vsak svojo novo vinilno ploščo. Kreslinova »Namesto koga roža cveti« je jubilejna izdaja ob tridesetletnici istoimenskega albuma, Predin je na novi album »Takšnih več ne delajo« ujel odsev današnjega časa, Smolarjeva kompilacija »Pasji dnevi za kantavtorje« pa zaznamuje štiri desetletja njegovega kantavtorskega ustvarjanja. 174889247 RTVSLO – Prvi 1815 clean Poslušamo tri vélika imena slovenskega kantavtorstva: Vlado Kreslin, Zoran Predin in Adi Smolar so v preteklem letu predstavili vsak svojo novo vinilno ploščo. Kreslinova »Namesto koga roža cveti« je jubilejna izdaja ob tridesetletnici istoimenskega albuma, Predin je na novi album »Takšnih več ne delajo« ujel odsev današnjega časa, Smolarjeva kompilacija »Pasji dnevi za kantavtorje« pa zaznamuje štiri desetletja njegovega kantavtorskega ustvarjanja. Thu, 28 Jul 2022 21:00:00 +0000 Tri legende, tri vinilne plošče: Vlado Kreslin, Zoran Predin, Adi Smolar Za iztočnico tokratnega poletnega izbora Pesmi v žepu smo si izbrali poezijo. Njena zvočnost, ritem in melodija, pretanjena igra vokalov in konzonantov – vse to se prav v tej umetniški zvrsti kar najlepše udejanji. Ker pa je Pesem v žepu glasbena oddaja, bomo ostali pri poeziji, ki je nagovorila glasbenike, da so ji dodali glasbo. Zazvenele bodo uglasbene pesmi Valentina Vodnika, Ferija Lainščka, Karla Destovnika Kajuha, Milana Dekleve, za konec pa še uglasbena pripoved Josipa Jurčiča. 174887861 RTVSLO – Prvi 1675 clean Za iztočnico tokratnega poletnega izbora Pesmi v žepu smo si izbrali poezijo. Njena zvočnost, ritem in melodija, pretanjena igra vokalov in konzonantov – vse to se prav v tej umetniški zvrsti kar najlepše udejanji. Ker pa je Pesem v žepu glasbena oddaja, bomo ostali pri poeziji, ki je nagovorila glasbenike, da so ji dodali glasbo. Zazvenele bodo uglasbene pesmi Valentina Vodnika, Ferija Lainščka, Karla Destovnika Kajuha, Milana Dekleve, za konec pa še uglasbena pripoved Josipa Jurčiča. Thu, 21 Jul 2022 21:00:00 +0000 Uglasbena poezija in proza Poslušamo izbor letošnjih singlov in pesmi z nedavno izdanih albumov v izvedbi različnih protagonistk. Večinoma so avtorice ali soavtorice svojih pesmi ter jih vsaka na svoj način zaznamujejo z vokalno interpretacijo. Nekaj besed bosta o svojih projektih spregovorili pevki Lamai in Tinkara Kovač, slednja je v duetu z Aniko Horvat tudi aktualna zmagovalka festivala Melodije morja in sonca. 174886695 RTVSLO – Prvi 1714 clean Poslušamo izbor letošnjih singlov in pesmi z nedavno izdanih albumov v izvedbi različnih protagonistk. Večinoma so avtorice ali soavtorice svojih pesmi ter jih vsaka na svoj način zaznamujejo z vokalno interpretacijo. Nekaj besed bosta o svojih projektih spregovorili pevki Lamai in Tinkara Kovač, slednja je v duetu z Aniko Horvat tudi aktualna zmagovalka festivala Melodije morja in sonca. Thu, 14 Jul 2022 21:00:00 +0000 Poletni (kant)avtorski izbor: med morjem mehkih trav Odprte so prijave na 20. kantavtorski festival Kantfest 2022, na katerem se bodo 9. septembra kantavtorice in kantavtorji potegovali za zlato, srebrno in bronasto kanto. Najpomembnejši tovrstni festival pri nas že vse od leta 2003 spodbuja izvirno kantavtorsko ustvarjalnost v maternem jeziku, za mnoge sodelujoče pa je pomenil odskočno desko za nadaljevanje glasbene poti. O festivalu spregovorita dva kantavtorja – organizator Peter Andrej in član strokovne žirije Jani Kovačič, poslušamo pa pesmi prejemnikov nagrad iz preteklih let.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Več podrobnosti o letošnjem natečaju najdete na Facebookovi strani festivala Kantfest: <a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">https://www.facebook.com/kantfestfestival</a>.</p> </body> </html> 174885070 RTVSLO – Prvi 1780 clean Odprte so prijave na 20. kantavtorski festival Kantfest 2022, na katerem se bodo 9. septembra kantavtorice in kantavtorji potegovali za zlato, srebrno in bronasto kanto. Najpomembnejši tovrstni festival pri nas že vse od leta 2003 spodbuja izvirno kantavtorsko ustvarjalnost v maternem jeziku, za mnoge sodelujoče pa je pomenil odskočno desko za nadaljevanje glasbene poti. O festivalu spregovorita dva kantavtorja – organizator Peter Andrej in član strokovne žirije Jani Kovačič, poslušamo pa pesmi prejemnikov nagrad iz preteklih let.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Več podrobnosti o letošnjem natečaju najdete na Facebookovi strani festivala Kantfest: <a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">https://www.facebook.com/kantfestfestival</a>.</p> </body> </html> Thu, 07 Jul 2022 21:00:00 +0000 Na kant ali v kanto? Na Kantfest 2022! Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.<p>Škotske viže iz 18. stoletja zaživijo v slovenščini</p><p><p>Najpopularnejši škotski pesnik <strong>Robert Burns</strong> je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot <em><strong>Kilt Roberta Burnsa</strong></em>. V tem projektu so združili moči člani zasedbe<strong> Noreia</strong>, ki sta se jim pridružila kantavtor<strong> Jani Kovačič</strong> in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk <strong>Laura Krajnc</strong>. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato <strong><em>Veseli berači</em></strong> iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album <em>Kilt Roberta Burnsa</em> nam v Pesmi v žepu predstavlja <strong>Anej Ivanuša</strong>, eden od članov zasedbe Noreia.</p></p> 174879646 RTVSLO – Prvi 1797 clean Najpopularnejši škotski pesnik Robert Burns je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot »Kilt Roberta Burnsa«. V tem projektu so združili moči člani zasedbe Noreia, ki sta se jim pridružila kantavtor Jani Kovačič in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk Laura Krajnc. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato »Veseli berači« iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album »Kilt Roberta Burnsa« nam v Pesmi v žepu predstavlja Anej Ivanuša, eden od članov zasedbe Noreia.<p>Škotske viže iz 18. stoletja zaživijo v slovenščini</p><p><p>Najpopularnejši škotski pesnik <strong>Robert Burns</strong> je v svojem dokaj kratkem, a burnem življenju napisal precej pesmi, v katere je ujel duh svojega časa. Hitro so ponarodele in segle preko prostorskih in časovnih meja, nedavno pa so oživele tudi v slovenščini, in sicer kot <em><strong>Kilt Roberta Burnsa</strong></em>. V tem projektu so združili moči člani zasedbe<strong> Noreia</strong>, ki sta se jim pridružila kantavtor<strong> Jani Kovačič</strong> in pevka ter violinistka iz zasedbe Zajtrk <strong>Laura Krajnc</strong>. V središče svojega programa so postavili Burnsovo kantato <strong><em>Veseli berači</em></strong> iz leta 1785, dodali pa so ji še nekaj drugih ponarodelih Burnsovih pesmi. Koncertni album <em>Kilt Roberta Burnsa</em> nam v Pesmi v žepu predstavlja <strong>Anej Ivanuša</strong>, eden od članov zasedbe Noreia.</p></p> Thu, 16 Jun 2022 21:00:00 +0000 Noreia, Jani Kovačič, Laura Krajnc: Kilt Roberta Burnsa Kitaristka Urška Supej in pevka Maša But sta duo 3:RMA. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec »a well-paved road«: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent Femi Temowo, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.<p>Preprosta in sofisticirana kantavtorska plošča z ženske perspektive</p><p><p>Kitaristka <strong>Urška Supej</strong> in pevka <strong>Maša But</strong> sta duo <strong>3:RMA</strong>. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec <em><strong>a well-paved road</strong></em>: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent <strong>Femi Temowo</strong>, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> 174875358 RTVSLO – Prvi 1803 clean Kitaristka Urška Supej in pevka Maša But sta duo 3:RMA. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec »a well-paved road«: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent Femi Temowo, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.<p>Preprosta in sofisticirana kantavtorska plošča z ženske perspektive</p><p><p>Kitaristka <strong>Urška Supej</strong> in pevka <strong>Maša But</strong> sta duo <strong>3:RMA</strong>. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec <em><strong>a well-paved road</strong></em>: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent <strong>Femi Temowo</strong>, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> Thu, 26 May 2022 21:00:00 +0000 3:RMA: a well-paved road Vipavski gengsta reper Smaal Tokk se je znašel v krizi srednjih let in posledično posnel svojo tretjo ploščo. V svojem značilnem humornem slogu se na njej sprehodi med vprašanji medosebnih odnosov pa vse do politike, dotakne pa se tudi marsikatere boleče tematike. Pesmi, ki sta jih z njim soustvarila saksofonist Klemen Kotar in bobnar Enos Kugler, se na albumu »Kriza srednjih let« prepletajo s povezovalnimi medvložki, številni glasbeni gostje pa poskrbijo za zvrstno pestrost tega konceptualnega albuma. Smaal Tokk ga posveča usmerjeni publiki: moškim v 40. letih in ženskam, ki razumejo te moške.<p>S humorjem nad resne življenjske probleme</p><p><p>Vipavski gengsta reper <strong>Smaal Tokk</strong> (upodablja ga <strong>Marko Bratuš</strong>) se je znašel v krizi srednjih let in posledično posnel svojo tretjo ploščo. V svojem značilnem humornem slogu se na njej sprehodi med vprašanji medosebnih odnosov pa vse do politike, dotakne pa se tudi marsikatere boleče tematike. Pesmi, ki sta jih z njim soustvarila saksofonist <strong>Klemen Kotar</strong> in bobnar <strong>Enos Kugler</strong>, se na albumu »Kriza srednjih let« prepletajo s povezovalnimi medvložki, številni glasbeni gostje pa poskrbijo za zvrstno pestrost tega konceptualnega albuma. Smaal Tokk ga posveča usmerjeni publiki: moškim v 40. letih in ženskam, ki razumejo te moške.</p></p> 174873504 RTVSLO – Prvi 1788 clean Vipavski gengsta reper Smaal Tokk se je znašel v krizi srednjih let in posledično posnel svojo tretjo ploščo. V svojem značilnem humornem slogu se na njej sprehodi med vprašanji medosebnih odnosov pa vse do politike, dotakne pa se tudi marsikatere boleče tematike. Pesmi, ki sta jih z njim soustvarila saksofonist Klemen Kotar in bobnar Enos Kugler, se na albumu »Kriza srednjih let« prepletajo s povezovalnimi medvložki, številni glasbeni gostje pa poskrbijo za zvrstno pestrost tega konceptualnega albuma. Smaal Tokk ga posveča usmerjeni publiki: moškim v 40. letih in ženskam, ki razumejo te moške.<p>S humorjem nad resne življenjske probleme</p><p><p>Vipavski gengsta reper <strong>Smaal Tokk</strong> (upodablja ga <strong>Marko Bratuš</strong>) se je znašel v krizi srednjih let in posledično posnel svojo tretjo ploščo. V svojem značilnem humornem slogu se na njej sprehodi med vprašanji medosebnih odnosov pa vse do politike, dotakne pa se tudi marsikatere boleče tematike. Pesmi, ki sta jih z njim soustvarila saksofonist <strong>Klemen Kotar</strong> in bobnar <strong>Enos Kugler</strong>, se na albumu »Kriza srednjih let« prepletajo s povezovalnimi medvložki, številni glasbeni gostje pa poskrbijo za zvrstno pestrost tega konceptualnega albuma. Smaal Tokk ga posveča usmerjeni publiki: moškim v 40. letih in ženskam, ki razumejo te moške.</p></p> Thu, 19 May 2022 21:00:00 +0000 Smaal Tokk: Kriza srednjih let Tokrat je z nami pevka, pianistka in avtorica, ki je na poklicno pot v prostranstvo popglasbe vstopila pred sedemnajstimi leti kot klasično izobražena akademska pianistka in skladateljica in že s prvencem prepričala občinstvo. Neža Buh - Neisha nam v Pesmi v žepu predpremierno predstavlja svojo novo ploščo »Dvigam jadra«, na kateri združi moči z več izvrstnimi gostujočimi pevci in glasbeniki, pri tem pa gonilna sila vseh trinajstih pesmi ostaja njen prodoren, energičen vokal, ki ga je v zadnjih letih še dodatno izpilila. <p>Nova plošča z močnim vokalnim nabojem</p><p><p>Tokrat je z nami pevka, pianistka in avtorica, ki je na poklicno pot v prostranstvo popglasbe vstopila pred sedemnajstimi leti kot klasično izobražena akademska pianistka in skladateljica in že s prvencem prepričala občinstvo. <strong>Neža Buh - Neisha</strong> nam v Pesmi v žepu predpremierno predstavlja svojo novo ploščo <em><strong>Dvigam jadra</strong></em>, na kateri združi moči z več izvrstnimi gostujočimi pevci in glasbeniki, pri tem pa gonilna sila vseh trinajstih pesmi ostaja njen prodoren, energičen vokal, ki ga je v zadnjih letih še dodatno izpilila.</p></p> 174869775 RTVSLO – Prvi 1789 clean Tokrat je z nami pevka, pianistka in avtorica, ki je na poklicno pot v prostranstvo popglasbe vstopila pred sedemnajstimi leti kot klasično izobražena akademska pianistka in skladateljica in že s prvencem prepričala občinstvo. Neža Buh - Neisha nam v Pesmi v žepu predpremierno predstavlja svojo novo ploščo »Dvigam jadra«, na kateri združi moči z več izvrstnimi gostujočimi pevci in glasbeniki, pri tem pa gonilna sila vseh trinajstih pesmi ostaja njen prodoren, energičen vokal, ki ga je v zadnjih letih še dodatno izpilila. <p>Nova plošča z močnim vokalnim nabojem</p><p><p>Tokrat je z nami pevka, pianistka in avtorica, ki je na poklicno pot v prostranstvo popglasbe vstopila pred sedemnajstimi leti kot klasično izobražena akademska pianistka in skladateljica in že s prvencem prepričala občinstvo. <strong>Neža Buh - Neisha</strong> nam v Pesmi v žepu predpremierno predstavlja svojo novo ploščo <em><strong>Dvigam jadra</strong></em>, na kateri združi moči z več izvrstnimi gostujočimi pevci in glasbeniki, pri tem pa gonilna sila vseh trinajstih pesmi ostaja njen prodoren, energičen vokal, ki ga je v zadnjih letih še dodatno izpilila.</p></p> Thu, 05 May 2022 21:00:00 +0000 Neisha: Dvigam jadra Andrej Šifrer, kantavtor s 45-letno glasbeno kilometrino, 23 izdanimi albumi in številnimi uspešnicami, med katerimi jih je kar nekaj ponarodelih, na prvi letošnji majski dan praznuje 70 let. Z nami se pogovarja o svoji glasbeni poti, o svojih pesmih in ljudeh, ki so vplivali nanje. Zaupa pa nam tudi, kaj pripravlja za svoje okroglo glasbeno praznovanje.<p>Legendarni kantavtor praznuje 70 let</p><p><p><strong>Andrej Šifrer</strong>, kantavtor s 45-letno glasbeno kilometrino, 23 izdanimi albumi in številnimi uspešnicami, med katerimi jih je kar nekaj ponarodelih, na prvi letošnji majski dan praznuje 70 let. Z nami se pogovarja o svoji glasbeni poti, o svojih pesmih in ljudeh, ki so vplivali nanje. Zaupa pa nam tudi, kaj pripravlja za svoje okroglo glasbeno praznovanje.</p></p> 174868821 RTVSLO – Prvi 1811 clean Andrej Šifrer, kantavtor s 45-letno glasbeno kilometrino, 23 izdanimi albumi in številnimi uspešnicami, med katerimi jih je kar nekaj ponarodelih, na prvi letošnji majski dan praznuje 70 let. Z nami se pogovarja o svoji glasbeni poti, o svojih pesmih in ljudeh, ki so vplivali nanje. Zaupa pa nam tudi, kaj pripravlja za svoje okroglo glasbeno praznovanje.<p>Legendarni kantavtor praznuje 70 let</p><p><p><strong>Andrej Šifrer</strong>, kantavtor s 45-letno glasbeno kilometrino, 23 izdanimi albumi in številnimi uspešnicami, med katerimi jih je kar nekaj ponarodelih, na prvi letošnji majski dan praznuje 70 let. Z nami se pogovarja o svoji glasbeni poti, o svojih pesmih in ljudeh, ki so vplivali nanje. Zaupa pa nam tudi, kaj pripravlja za svoje okroglo glasbeno praznovanje.</p></p> Sat, 30 Apr 2022 09:00:00 +0000 Andrej Šifrer, žlahtni letnik '52 V Pesmi v žepu je z nami Brencl Banda s svojim 5. albumom »Čarovniški lov – Hunter Witches«. Lahkotni plesni koraki, ki so spremljali glasbo z njihovih prejšnjih plošč, so pred dvema letoma zaradi družbenih okoliščin nepričakovano zastali, na njihovo mesto pa so stopile tesnoba, izgubljenost posameznika – in po drugi strani želja po skupinskem angažmaju. Novo poglavje Brencl Bande, ki poleg vsebinskega obrata prinaša tudi nekoliko spremenjeno zvočno podobo, nam predstavi vodja skupine Andrej Boštjančič - Ruda.<p>Poslušamo novi album slovenske etno zasedbe</p><p><p>V Pesmi v žepu je z nami <strong>Brencl Banda</strong> s svojim 5. albumom <em><strong>Čarovniški lov – Hunter Witches</strong></em>. Lahkotni plesni koraki, ki so spremljali glasbo z njihovih prejšnjih plošč, so pred dvema letoma zaradi družbenih okoliščin nepričakovano zastali, na njihovo mesto pa so stopile tesnoba, izgubljenost posameznika – in po drugi strani želja po skupinskem angažmaju. Novo poglavje Brencl Bande, ki poleg vsebinskega obrata prinaša tudi nekoliko spremenjeno zvočno podobo, nam predstavi vodja skupine <strong>Andrej Boštjančič - Ruda</strong>.</p></p> 174864485 RTVSLO – Prvi 1742 clean V Pesmi v žepu je z nami Brencl Banda s svojim 5. albumom »Čarovniški lov – Hunter Witches«. Lahkotni plesni koraki, ki so spremljali glasbo z njihovih prejšnjih plošč, so pred dvema letoma zaradi družbenih okoliščin nepričakovano zastali, na njihovo mesto pa so stopile tesnoba, izgubljenost posameznika – in po drugi strani želja po skupinskem angažmaju. Novo poglavje Brencl Bande, ki poleg vsebinskega obrata prinaša tudi nekoliko spremenjeno zvočno podobo, nam predstavi vodja skupine Andrej Boštjančič - Ruda.<p>Poslušamo novi album slovenske etno zasedbe</p><p><p>V Pesmi v žepu je z nami <strong>Brencl Banda</strong> s svojim 5. albumom <em><strong>Čarovniški lov – Hunter Witches</strong></em>. Lahkotni plesni koraki, ki so spremljali glasbo z njihovih prejšnjih plošč, so pred dvema letoma zaradi družbenih okoliščin nepričakovano zastali, na njihovo mesto pa so stopile tesnoba, izgubljenost posameznika – in po drugi strani želja po skupinskem angažmaju. Novo poglavje Brencl Bande, ki poleg vsebinskega obrata prinaša tudi nekoliko spremenjeno zvočno podobo, nam predstavi vodja skupine <strong>Andrej Boštjančič - Ruda</strong>.</p></p> Thu, 14 Apr 2022 21:00:00 +0000 Brencl Banda: Čarovniški lov Blaž Mencinger si je glasbeno kilometrino začel nabirati v zasedbah Jazz in the Pants in Mencarija, kot kantavtor se je prvič izpostavil na festivalu Kantfest 2020, kjer je osvojil drugo nagrado – srebrno kanto. Zdaj se predstavlja s kantavtorskim prvencem, EP ploščo »Ujetnik spominov«. <p>Kratkometražni kantavtorski prvenec</p><p><p><strong>Blaž Mencinger</strong> si je glasbeno kilometrino začel nabirati v zasedbah <strong>Jazz in the Pants</strong> in <strong>Mencarija</strong>, kot kantavtor se je prvič izpostavil na festivalu <strong>Kantfest 2020</strong>, kjer je osvojil drugo nagrado – srebrno kanto. Zdaj se predstavlja s kantavtorskim prvencem, EP ploščo <em><strong>Ujetnik spominov</strong></em>.</p></p> 174860756 RTVSLO – Prvi 1450 clean Blaž Mencinger si je glasbeno kilometrino začel nabirati v zasedbah Jazz in the Pants in Mencarija, kot kantavtor se je prvič izpostavil na festivalu Kantfest 2020, kjer je osvojil drugo nagrado – srebrno kanto. Zdaj se predstavlja s kantavtorskim prvencem, EP ploščo »Ujetnik spominov«. <p>Kratkometražni kantavtorski prvenec</p><p><p><strong>Blaž Mencinger</strong> si je glasbeno kilometrino začel nabirati v zasedbah <strong>Jazz in the Pants</strong> in <strong>Mencarija</strong>, kot kantavtor se je prvič izpostavil na festivalu <strong>Kantfest 2020</strong>, kjer je osvojil drugo nagrado – srebrno kanto. Zdaj se predstavlja s kantavtorskim prvencem, EP ploščo <em><strong>Ujetnik spominov</strong></em>.</p></p> Thu, 31 Mar 2022 21:00:00 +0000 Blaž Mencinger: Ujetnik spominov V Pesmi v žepu tokrat vstopamo v minimalistični zvočni svet ženskega vokala in vibrafona, ki na novem albumu »Rajska ptica« raznovrstne glasbene sloge poveže v ubrano celoto. Od slovenske popevke, jazz standardov pa do sodobnih avtorskih pesmi in šansona nas vodita pevka Ajda Stina Turek, s katero se v Pesmi v žepu tudi pogovarjamo, in vibrafonist Vid Jamnik. Plošča »Rajska ptica« je pred kratkim izšla pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z uredništvom za jazz programa ARS.<p>Minimalistični preplet vokala in vibrafona</p><p><p>V Pesmi v žepu tokrat vstopamo v minimalistični zvočni svet ženskega vokala in vibrafona, ki na novem albumu <em><strong>Rajska ptica</strong></em> raznovrstne glasbene sloge poveže v ubrano celoto. Od slovenske popevke, jazz standardov pa do sodobnih avtorskih pesmi in šansona nas vodita pevka <strong>Ajda Stina Turek</strong>, s katero se v Pesmi v žepu tudi pogovarjamo, in vibrafonist <strong>Vid Jamnik</strong>. Plošča <em>Rajska ptica</em> je pred kratkim izšla pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z uredništvom za jazz programa ARS.</p></p> 174858828 RTVSLO – Prvi 1814 clean V Pesmi v žepu tokrat vstopamo v minimalistični zvočni svet ženskega vokala in vibrafona, ki na novem albumu »Rajska ptica« raznovrstne glasbene sloge poveže v ubrano celoto. Od slovenske popevke, jazz standardov pa do sodobnih avtorskih pesmi in šansona nas vodita pevka Ajda Stina Turek, s katero se v Pesmi v žepu tudi pogovarjamo, in vibrafonist Vid Jamnik. Plošča »Rajska ptica« je pred kratkim izšla pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z uredništvom za jazz programa ARS.<p>Minimalistični preplet vokala in vibrafona</p><p><p>V Pesmi v žepu tokrat vstopamo v minimalistični zvočni svet ženskega vokala in vibrafona, ki na novem albumu <em><strong>Rajska ptica</strong></em> raznovrstne glasbene sloge poveže v ubrano celoto. Od slovenske popevke, jazz standardov pa do sodobnih avtorskih pesmi in šansona nas vodita pevka <strong>Ajda Stina Turek</strong>, s katero se v Pesmi v žepu tudi pogovarjamo, in vibrafonist <strong>Vid Jamnik</strong>. Plošča <em>Rajska ptica</em> je pred kratkim izšla pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z uredništvom za jazz programa ARS.</p></p> Thu, 24 Mar 2022 22:00:00 +0000 Ajda Stina Turek in Vid Jamnik: Rajska ptica Po slovenskih ulicah bo v teh dneh zapeljal star predelan gasilski avtomobil z napisom Kavč festival, ki z živo glasbo vabi na pisan nabor glasbenih in gledaliških dogodkov. Med nastopajočimi bo nekaj znanih, še več pa neznanih domačih in tujih ustvarjalcev, ki vam bodo v intimnem zavetju dnevnih sob, kuhinj, dvorišč in drugih kotičkov v posluh in ogled ponudili svoje stvaritve. O idejni zasnovi in festivalskem programu bosta v Pesmi v žepu spregovorila Matija Solce in Tines Špik iz organizacijske ekipe Kavč festivala.<p>Na koncert ali gledališko predstavo v sosedovo dnevno sobo</p><p><p>Po slovenskih ulicah bo v teh dneh zapeljal star predelan gasilski avtomobil z napisom <em><strong>Kavč festival</strong></em>, ki z živo glasbo vabi na pisan nabor glasbenih in gledaliških dogodkov. Med nastopajočimi bo nekaj znanih, še več pa neznanih domačih in tujih ustvarjalcev, ki vam bodo v intimnem zavetju dnevnih sob, kuhinj, dvorišč in drugih kotičkov v posluh in ogled ponudili svoje stvaritve. O idejni zasnovi in festivalskem programu bosta v Pesmi v žepu spregovorila <strong>Matija Solce</strong> in <strong>Tines Špik</strong> iz organizacijske ekipe Kavč festivala.</p></p> 174854801 RTVSLO – Prvi 1715 clean Po slovenskih ulicah bo v teh dneh zapeljal star predelan gasilski avtomobil z napisom Kavč festival, ki z živo glasbo vabi na pisan nabor glasbenih in gledaliških dogodkov. Med nastopajočimi bo nekaj znanih, še več pa neznanih domačih in tujih ustvarjalcev, ki vam bodo v intimnem zavetju dnevnih sob, kuhinj, dvorišč in drugih kotičkov v posluh in ogled ponudili svoje stvaritve. O idejni zasnovi in festivalskem programu bosta v Pesmi v žepu spregovorila Matija Solce in Tines Špik iz organizacijske ekipe Kavč festivala.<p>Na koncert ali gledališko predstavo v sosedovo dnevno sobo</p><p><p>Po slovenskih ulicah bo v teh dneh zapeljal star predelan gasilski avtomobil z napisom <em><strong>Kavč festival</strong></em>, ki z živo glasbo vabi na pisan nabor glasbenih in gledaliških dogodkov. Med nastopajočimi bo nekaj znanih, še več pa neznanih domačih in tujih ustvarjalcev, ki vam bodo v intimnem zavetju dnevnih sob, kuhinj, dvorišč in drugih kotičkov v posluh in ogled ponudili svoje stvaritve. O idejni zasnovi in festivalskem programu bosta v Pesmi v žepu spregovorila <strong>Matija Solce</strong> in <strong>Tines Špik</strong> iz organizacijske ekipe Kavč festivala.</p></p> Thu, 10 Mar 2022 22:00:00 +0000 Kavč festival: na koncert ali gledališko predstavo v sosedovo dnevno sobo 60. in 70. leta preteklega stoletja so s pesmimi Boba Dylana, Joan Baez in drugih kantavtorjev tudi v naš prostor prinesla ideje ameriškega protestniškega gibanja. Podobam iz ljudskih, protestniških in drugih kantavtorskih pesmi vse odtlej zvesto sledi Bogdana Herman, ki je v šestdesetih letih s Tomažem Domiceljem med drugim prepevala pesem »Kam so šle vse rožice«. <p>Pesemski odmevi vojne v pogovoru z Bogdano Herman</p><p><p>60. in 70. leta preteklega stoletja so s pesmimi <strong>Boba Dylana</strong>, <strong>Joan Baez</strong> in drugih kantavtorjev tudi v naš prostor prinesla ideje ameriškega protestniškega gibanja. Podobam iz ljudskih, protestniških in drugih kantavtorskih pesmi vse odtlej zvesto sledi <strong>Bogdana Herman</strong>, ki je v šestdesetih letih s <strong>Tomažem Domiceljem</strong> med drugim prepevala pesem »Kam so šle vse rožice«.</p></p> 174852809 RTVSLO – Prvi 1806 clean 60. in 70. leta preteklega stoletja so s pesmimi Boba Dylana, Joan Baez in drugih kantavtorjev tudi v naš prostor prinesla ideje ameriškega protestniškega gibanja. Podobam iz ljudskih, protestniških in drugih kantavtorskih pesmi vse odtlej zvesto sledi Bogdana Herman, ki je v šestdesetih letih s Tomažem Domiceljem med drugim prepevala pesem »Kam so šle vse rožice«. <p>Pesemski odmevi vojne v pogovoru z Bogdano Herman</p><p><p>60. in 70. leta preteklega stoletja so s pesmimi <strong>Boba Dylana</strong>, <strong>Joan Baez</strong> in drugih kantavtorjev tudi v naš prostor prinesla ideje ameriškega protestniškega gibanja. Podobam iz ljudskih, protestniških in drugih kantavtorskih pesmi vse odtlej zvesto sledi <strong>Bogdana Herman</strong>, ki je v šestdesetih letih s <strong>Tomažem Domiceljem</strong> med drugim prepevala pesem »Kam so šle vse rožice«.</p></p> Thu, 03 Mar 2022 22:00:00 +0000 Kam so šle vse rožice: pesemski odmevi vojne v pogovoru z Bogdano Herman Ena najprepoznavnejših slovenskih glasbenic in avtoric Tinkara Kovač predstavlja svoj 13. album »Neskončnost«, na katerem je skladbam iz različnih obdobij svoje kariere nadela novo zvočno podobo. Njen vokal ob spremljavi pisane ekipe glasbenic in glasbenikov ter aranžmajih Giovannija Toffolonija še jasneje zazveni, kar usmeri dodatno pozornost na besedila, vse skupaj pa nam predstavi Tinkaro Kovač v nekoliko drugačni luči, kot smo je vajeni. <p>Izbrane skladbe v novih preoblekah</p><p><p>Ena najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenic in avtoric <strong>Tinkara Kovač</strong> predstavlja svoj 13. album <em><strong>Neskončnost</strong></em>, na katerem je skladbam iz različnih obdobij svoje kariere nadela novo zvočno podobo. Njen vokal ob spremljavi pisane ekipe glasbenic in glasbenikov ter aranžmajih <strong>Giovannija Toffolonija</strong> še jasneje zazveni, to pa usmeri dodatno pozornost na besedila, vse skupaj pa nam predstavi Tinkaro Kovač v nekoliko drugačni luči, kot smo je vajeni.</p></p> 174850794 RTVSLO – Prvi 1788 clean Ena najprepoznavnejših slovenskih glasbenic in avtoric Tinkara Kovač predstavlja svoj 13. album »Neskončnost«, na katerem je skladbam iz različnih obdobij svoje kariere nadela novo zvočno podobo. Njen vokal ob spremljavi pisane ekipe glasbenic in glasbenikov ter aranžmajih Giovannija Toffolonija še jasneje zazveni, kar usmeri dodatno pozornost na besedila, vse skupaj pa nam predstavi Tinkaro Kovač v nekoliko drugačni luči, kot smo je vajeni. <p>Izbrane skladbe v novih preoblekah</p><p><p>Ena najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenic in avtoric <strong>Tinkara Kovač</strong> predstavlja svoj 13. album <em><strong>Neskončnost</strong></em>, na katerem je skladbam iz različnih obdobij svoje kariere nadela novo zvočno podobo. Njen vokal ob spremljavi pisane ekipe glasbenic in glasbenikov ter aranžmajih <strong>Giovannija Toffolonija</strong> še jasneje zazveni, to pa usmeri dodatno pozornost na besedila, vse skupaj pa nam predstavi Tinkaro Kovač v nekoliko drugačni luči, kot smo je vajeni.</p></p> Thu, 24 Feb 2022 22:00:00 +0000 Tinkara Kovač: Neskončnost Pisani utrinki urbanega ljubljanskega življenja, razmislek o lastni vlogi v svetu, kritika družbenih zablod in ideje o lepši, pravičnejši prihodnosti, prepletene z zgodovinskimi referencami. Vse to se sestavi v pesmi, ki jih piše in izvaja Vasja Vipotnik – trnovski raper Skova. V Pesmi v žepu poslušamo pesmi z njegovega albuma Theatrum in nekaj živih izvedb s spremljevalno zasedbo Skovani, posnetih v oddajah Radia Slovenija – Prva vrsta in Izštekani. <p>Trnovska pesniška duša v raperskem tetrapaku</p><p><p>Pisani utrinki urbanega ljubljanskega življenja, razmislek o lastni vlogi v svetu, kritika družbenih zablod in ideje o lepši, pravičnejši prihodnosti, prepletene z zgodovinskimi referencami. Vse to se sestavi v pesmi, ki jih piše in izvaja <strong>Vasja Vipotnik</strong> – trnovski raper <strong>Skova</strong>. V Pesmi v žepu poslušamo pesmi z njegovega albuma <em><strong>Theatrum</strong></em> in nekaj živih izvedb s spremljevalno zasedbo <strong>Skovani</strong>, posnetih v oddajah Radia Slovenija – <em><strong>Prva vrsta</strong></em> in <em><strong>Izštekani</strong></em>.</p></p> 174848841 RTVSLO – Prvi 1781 clean Pisani utrinki urbanega ljubljanskega življenja, razmislek o lastni vlogi v svetu, kritika družbenih zablod in ideje o lepši, pravičnejši prihodnosti, prepletene z zgodovinskimi referencami. Vse to se sestavi v pesmi, ki jih piše in izvaja Vasja Vipotnik – trnovski raper Skova. V Pesmi v žepu poslušamo pesmi z njegovega albuma Theatrum in nekaj živih izvedb s spremljevalno zasedbo Skovani, posnetih v oddajah Radia Slovenija – Prva vrsta in Izštekani. <p>Trnovska pesniška duša v raperskem tetrapaku</p><p><p>Pisani utrinki urbanega ljubljanskega življenja, razmislek o lastni vlogi v svetu, kritika družbenih zablod in ideje o lepši, pravičnejši prihodnosti, prepletene z zgodovinskimi referencami. Vse to se sestavi v pesmi, ki jih piše in izvaja <strong>Vasja Vipotnik</strong> – trnovski raper <strong>Skova</strong>. V Pesmi v žepu poslušamo pesmi z njegovega albuma <em><strong>Theatrum</strong></em> in nekaj živih izvedb s spremljevalno zasedbo <strong>Skovani</strong>, posnetih v oddajah Radia Slovenija – <em><strong>Prva vrsta</strong></em> in <em><strong>Izštekani</strong></em>.</p></p> Thu, 17 Feb 2022 22:00:00 +0000 Skova: Od soliranja do Skovanov V Pesmi v žepu poslušamo izbor uglasbene poezije nekaterih pesnikov, ki so si prislužili Prešernovo nagrado (med njimi sta jo dva tudi zavrnila): Ciril Zlobec, Ivan Minatti, Milan Jesih, Dane Zajc, Boris A. Novak, Janez Menart, Svetlana Makarovič in Feri Lainšček. Mnogi od njih so sicer pisali tudi besedila za popevke, šansone in druge glasbene zvrsti, včasih so celo sami stopili v vlogo izvajalcev. Mi pa tokrat ostajamo izključno pri njihovi poeziji, ki so si jo za uglasbitev izbrali različni glasbeniki.<p>Poslušamo izbor pesmi v izvedbi različnih glasbenikov</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo izbor uglasbene poezije nekaterih pesnikov, ki so si prislužili Prešernovo nagrado (med njimi sta jo dva tudi zavrnila): <strong>Ciril Zlobec</strong>, <strong>Ivan Minatti</strong>, <strong>Milan Jesih</strong>, <strong>Dane Zajc</strong>, <strong>Boris A. Novak</strong>, <strong>Janez Menart</strong>, <strong>Svetlana Makarovič</strong> in <strong>Feri Lainšček</strong>. Mnogi od njih so sicer pisali tudi besedila za popevke, šansone in druge glasbene zvrsti, včasih so celo sami stopili v vlogo izvajalcev. Mi pa tokrat ostajamo izključno pri njihovi poeziji, ki so si jo za uglasbitev izbrali različni glasbeniki.</p></p> 174844852 RTVSLO – Prvi 1774 clean V Pesmi v žepu poslušamo izbor uglasbene poezije nekaterih pesnikov, ki so si prislužili Prešernovo nagrado (med njimi sta jo dva tudi zavrnila): Ciril Zlobec, Ivan Minatti, Milan Jesih, Dane Zajc, Boris A. Novak, Janez Menart, Svetlana Makarovič in Feri Lainšček. Mnogi od njih so sicer pisali tudi besedila za popevke, šansone in druge glasbene zvrsti, včasih so celo sami stopili v vlogo izvajalcev. Mi pa tokrat ostajamo izključno pri njihovi poeziji, ki so si jo za uglasbitev izbrali različni glasbeniki.<p>Poslušamo izbor pesmi v izvedbi različnih glasbenikov</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo izbor uglasbene poezije nekaterih pesnikov, ki so si prislužili Prešernovo nagrado (med njimi sta jo dva tudi zavrnila): <strong>Ciril Zlobec</strong>, <strong>Ivan Minatti</strong>, <strong>Milan Jesih</strong>, <strong>Dane Zajc</strong>, <strong>Boris A. Novak</strong>, <strong>Janez Menart</strong>, <strong>Svetlana Makarovič</strong> in <strong>Feri Lainšček</strong>. Mnogi od njih so sicer pisali tudi besedila za popevke, šansone in druge glasbene zvrsti, včasih so celo sami stopili v vlogo izvajalcev. Mi pa tokrat ostajamo izključno pri njihovi poeziji, ki so si jo za uglasbitev izbrali različni glasbeniki.</p></p> Thu, 03 Feb 2022 22:00:00 +0000 Uglasbena poezija Prešernovih nagrajencev Kantavtorske pesmi največkrat v središče postavljajo avtorja in njegovo avtobiografsko izpoved, vendar včasih stopijo tudi v tuje čevlje in ponudijo prostor za izražanje zgodb drugih ljudi. Nekateri kantavtorji to razumejo celo kot dolžnost, še posebno če osrednji pripovedni liki sami svoje pripovedi ne morejo podati. V Pesmi v žepu bomo poslušali nekaj tovrstnih zgodb, ki jih izvajajo Katarina Juvančič, Vita Mavrič, Iztok Mlakar, Jani Kovačič in Tomaž Hostnik.<p>Katarina Juvančič, Vita Mavrič, Iztok Mlakar, Jani Kovačič in Tomaž Hostnik</p><p><p>Kantavtorske pesmi največkrat v središče postavljajo avtorja in njegovo avtobiografsko izpoved, vendar včasih stopijo tudi v tuje čevlje in ponudijo prostor za izražanje zgodb drugih ljudi. Nekateri kantavtorji to razumejo celo kot dolžnost, še posebno če osrednji pripovedni liki sami svoje pripovedi ne morejo podati. V Pesmi v žepu bomo poslušali nekaj tovrstnih zgodb, ki jih izvajajo <strong>Katarina Juvančič</strong>, <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Iztok Mlakar</strong>, <strong>Jani Kovačič</strong> in <strong>Tomaž Hostnik</strong>.</p></p> 174842715 RTVSLO – Prvi 1751 clean Kantavtorske pesmi največkrat v središče postavljajo avtorja in njegovo avtobiografsko izpoved, vendar včasih stopijo tudi v tuje čevlje in ponudijo prostor za izražanje zgodb drugih ljudi. Nekateri kantavtorji to razumejo celo kot dolžnost, še posebno če osrednji pripovedni liki sami svoje pripovedi ne morejo podati. V Pesmi v žepu bomo poslušali nekaj tovrstnih zgodb, ki jih izvajajo Katarina Juvančič, Vita Mavrič, Iztok Mlakar, Jani Kovačič in Tomaž Hostnik.<p>Katarina Juvančič, Vita Mavrič, Iztok Mlakar, Jani Kovačič in Tomaž Hostnik</p><p><p>Kantavtorske pesmi največkrat v središče postavljajo avtorja in njegovo avtobiografsko izpoved, vendar včasih stopijo tudi v tuje čevlje in ponudijo prostor za izražanje zgodb drugih ljudi. Nekateri kantavtorji to razumejo celo kot dolžnost, še posebno če osrednji pripovedni liki sami svoje pripovedi ne morejo podati. V Pesmi v žepu bomo poslušali nekaj tovrstnih zgodb, ki jih izvajajo <strong>Katarina Juvančič</strong>, <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Iztok Mlakar</strong>, <strong>Jani Kovačič</strong> in <strong>Tomaž Hostnik</strong>.</p></p> Thu, 27 Jan 2022 22:00:00 +0000 Zgodbe drugih Boštjan Soklič je slovenski glasbeni javnosti poznan kot član skupine Tantadruj, s katero uglasbljajo poezijo slovenskih klasikov, vzporedno pa ustvarja tudi kot kantavtor. Po kaseti »Za soncem« (1994) je svoja vandranja po domišljijskih svetovih zdaj zbral na drugem albumu »Pesmi iz Sokostana«, ki nam ga predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.<p>Kantavtorsko potepanje po domišljijskih svetovih</p><p><p><strong>Boštjan Soklič</strong> je slovenski glasbeni javnosti poznan kot član skupine <strong>Tantadruj</strong>, s katero uglasbljajo poezijo slovenskih klasikov, vzporedno pa ustvarja tudi kot kantavtor. Po kaseti <em><strong>Za soncem</strong></em> (1994) je svoja vandranja po domišljijskih svetovih zdaj zbral na drugem albumu <em><strong>Pesmi iz Sokostana</strong></em>, ki nam ga predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> 174840830 RTVSLO – Prvi 1612 clean Boštjan Soklič je slovenski glasbeni javnosti poznan kot član skupine Tantadruj, s katero uglasbljajo poezijo slovenskih klasikov, vzporedno pa ustvarja tudi kot kantavtor. Po kaseti »Za soncem« (1994) je svoja vandranja po domišljijskih svetovih zdaj zbral na drugem albumu »Pesmi iz Sokostana«, ki nam ga predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.<p>Kantavtorsko potepanje po domišljijskih svetovih</p><p><p><strong>Boštjan Soklič</strong> je slovenski glasbeni javnosti poznan kot član skupine <strong>Tantadruj</strong>, s katero uglasbljajo poezijo slovenskih klasikov, vzporedno pa ustvarja tudi kot kantavtor. Po kaseti <em><strong>Za soncem</strong></em> (1994) je svoja vandranja po domišljijskih svetovih zdaj zbral na drugem albumu <em><strong>Pesmi iz Sokostana</strong></em>, ki nam ga predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> Thu, 20 Jan 2022 22:00:00 +0000 Boštjan Soklič: Pesmi iz Sokostana Zasedba Bossa de Novo nas je tik pred novim letom razveselila s svojim 5. albumom »Twist«, na katerem je zbrala 13 pesmi različnih domačih in tujih avtorjev ter jih preoblekla v značilni slog bossa nove. O ustvarjanju albuma in o prevajanju in prirejanju skladb, ki se v slovenskem jeziku zdijo nenavadno sorodne izvirnikom v brazilski portugalščini, nam bo spregovoril vodja skupine Bossa de Novo, vokalist Primož Vitez. <p>Predstavljamo 5. album slovenske zasedbe</p><p><p>Zasedba <strong>Bossa de Novo</strong> nas je tik pred novim letom razveselila s svojim novim albumom <em><strong>Twist</strong></em>, na katerem je zbrala 13 pesmi različnih domačih in tujih avtorjev ter jih preoblekla v značilni slog bossa nove. O ustvarjanju albuma in o prevajanju in prirejanju skladb, ki se v slovenskem jeziku zdijo nenavadno sorodne izvirnikom v brazilski portugalščini, nam bo spregovoril vodja skupine Bossa de Novo, vokalist <strong>Primož Vitez</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174838867 RTVSLO – Prvi 1810 clean Zasedba Bossa de Novo nas je tik pred novim letom razveselila s svojim 5. albumom »Twist«, na katerem je zbrala 13 pesmi različnih domačih in tujih avtorjev ter jih preoblekla v značilni slog bossa nove. O ustvarjanju albuma in o prevajanju in prirejanju skladb, ki se v slovenskem jeziku zdijo nenavadno sorodne izvirnikom v brazilski portugalščini, nam bo spregovoril vodja skupine Bossa de Novo, vokalist Primož Vitez. <p>Predstavljamo 5. album slovenske zasedbe</p><p><p>Zasedba <strong>Bossa de Novo</strong> nas je tik pred novim letom razveselila s svojim novim albumom <em><strong>Twist</strong></em>, na katerem je zbrala 13 pesmi različnih domačih in tujih avtorjev ter jih preoblekla v značilni slog bossa nove. O ustvarjanju albuma in o prevajanju in prirejanju skladb, ki se v slovenskem jeziku zdijo nenavadno sorodne izvirnikom v brazilski portugalščini, nam bo spregovoril vodja skupine Bossa de Novo, vokalist <strong>Primož Vitez</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Thu, 13 Jan 2022 22:00:00 +0000 Bossa de Novo: Twist Prigode iz preteklosti, ujete v ljudskem izročilu, lahko pomagajo osmisliti izzive sedanjosti. Kako pa bodo današnji trenutki ostali zapisani v glasbi? V Pesmi v žepu bomo delček odgovora na to vprašanje poiskali na dveh nedavnih albumih: »Kužne pesmi« skupine Katalena in »Šelestenja« Rudija Bučarja.<p>Poslušamo pesmi z lanskih albumov »Kužne pesmi« in »Šelestenja«</p><p><p>Prigode iz preteklosti, ujete v ljudskem izročilu, lahko pomagajo osmisliti izzive sedanjosti. Kako pa bodo današnji trenutki ostali zapisani v glasbi? V Pesmi v žepu bomo delček odgovora na to vprašanje poiskali na dveh nedavnih albumih: <em><strong>Kužne pesmi</strong></em> skupine <strong>Katalena</strong> in <strong><em>Šelestenja</em> Rudija Bučarja</strong>.</p></p> 174837018 RTVSLO – Prvi 1791 clean Prigode iz preteklosti, ujete v ljudskem izročilu, lahko pomagajo osmisliti izzive sedanjosti. Kako pa bodo današnji trenutki ostali zapisani v glasbi? V Pesmi v žepu bomo delček odgovora na to vprašanje poiskali na dveh nedavnih albumih: »Kužne pesmi« skupine Katalena in »Šelestenja« Rudija Bučarja.<p>Poslušamo pesmi z lanskih albumov »Kužne pesmi« in »Šelestenja«</p><p><p>Prigode iz preteklosti, ujete v ljudskem izročilu, lahko pomagajo osmisliti izzive sedanjosti. Kako pa bodo današnji trenutki ostali zapisani v glasbi? V Pesmi v žepu bomo delček odgovora na to vprašanje poiskali na dveh nedavnih albumih: <em><strong>Kužne pesmi</strong></em> skupine <strong>Katalena</strong> in <strong><em>Šelestenja</em> Rudija Bučarja</strong>.</p></p> Thu, 06 Jan 2022 22:00:00 +0000 Glasbeni zapis našega časa Premik iz starega v novo leto vam bomo v Pesmi v žepu pomagali premostiti z nekaj slovenskimi šansoni in kantavtorskimi skladbami, ki nam jih namenjajo Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Iztok Mlakar, Nika Solce, Hostnik pa Krečič in Drago Mislej - Mef.<p>Poslušamo preplet šansona in kantavtorskih pesmi</p><p><p>Premik iz starega v novo leto vam bomo v Pesmi v žepu pomagali premostiti z nekaj slovenskimi šansoni in kantavtorskimi skladbami, ki nam jih namenjajo <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Jure Ivanušič</strong>, <strong>Iztok Mlakar</strong>, <strong>Nika Solce</strong>, <strong>Hostnik pa Krečič</strong> in <strong>Drago Mislej - Mef</strong>.</p></p> 174833732 RTVSLO – Prvi 1634 clean Premik iz starega v novo leto vam bomo v Pesmi v žepu pomagali premostiti z nekaj slovenskimi šansoni in kantavtorskimi skladbami, ki nam jih namenjajo Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Iztok Mlakar, Nika Solce, Hostnik pa Krečič in Drago Mislej - Mef.<p>Poslušamo preplet šansona in kantavtorskih pesmi</p><p><p>Premik iz starega v novo leto vam bomo v Pesmi v žepu pomagali premostiti z nekaj slovenskimi šansoni in kantavtorskimi skladbami, ki nam jih namenjajo <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Jure Ivanušič</strong>, <strong>Iztok Mlakar</strong>, <strong>Nika Solce</strong>, <strong>Hostnik pa Krečič</strong> in <strong>Drago Mislej - Mef</strong>.</p></p> Thu, 30 Dec 2021 22:00:00 +0000 Novoletni izbor uglasbenih misli Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z Zoranom Predinom, ki nam v žepu prinaša novo ploščo »Takšnih več ne delajo«. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem Tončijem Grabušićem na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma.<p>Poslušamo novi album prekaljenega kantavtorja</p><p><p>Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z <strong>Zoranom Predinom</strong>, ki nam v žepu prinaša novo ploščo <em><strong>Takšnih več ne delajo</strong></em>. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem <strong>Tončijem Grabušićem</strong> na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma.</p></p> 174831630 RTVSLO – Prvi 1787 clean Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z Zoranom Predinom, ki nam v žepu prinaša novo ploščo »Takšnih več ne delajo«. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem Tončijem Grabušićem na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma.<p>Poslušamo novi album prekaljenega kantavtorja</p><p><p>Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z <strong>Zoranom Predinom</strong>, ki nam v žepu prinaša novo ploščo <em><strong>Takšnih več ne delajo</strong></em>. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem <strong>Tončijem Grabušićem</strong> na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma.</p></p> Thu, 23 Dec 2021 22:00:00 +0000 Zoran Predin: Takšnih več ne delajo Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z Zoranom Predinom, ki nam v žepu prinaša novo ploščo »Takšnih več ne delajo«. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem Tončijem Grabušićem na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma. 174831631 RTVSLO – Prvi 1787 clean Ob iztekajočem se letu 2021 smo se dobili na čaju z Zoranom Predinom, ki nam v žepu prinaša novo ploščo »Takšnih več ne delajo«. Na njej svoji značilni cinični drži dodaja precej intimnih odtenkov, ki odsevajo razmišljanja in doživljanja preizkušenj nedavnega časa. Modrost in refleksijo zrelih let uravnoteži s pravo mero igrivosti in nesramnosti, da ga lahko zvesti poslušalci še vedno prepoznajo. Snemanja albuma se je lotil s hrvaškimi glasbeniki s prekaljenim tolkalcem Tončijem Grabušićem na čelu, rezultat je rokersko-bluesovski nabor desetih skladb, ki bodo v teh dneh izšle tudi na vinilni plošči, 28. decembra pa jih Zoran Predin s kvartetom Tončija Grabušića predstavlja v Klubu Cankarjevega doma. Thu, 23 Dec 2021 22:00:00 +0000 Zoran Predin: Takšnih več ne delajo Leto 2021 je prineslo dva izvrstna in izvirna domača glasbena prvenca, ki smo ju predstavili vsakega v svoji Pesmi v žepu. Tokrat jima bomo ponovno prisluhnili. Roberta Petana v domačih Brežicah menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: predstavlja se nam s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek. Šestčlanska zasedba Vudlenderji od daleč zveni kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njena izvirnost in pozornost do detajlov. Zasedbo sestavljajo pevka in flavtistka Maša But, pianist Tomaž Hostnik, kitarist Matic Plemenitaš, saksofonist Žiga Vešligaj, basist Jaka Krušič in bobnar Gregor Hrovat. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu »Si ti tisti«, ki sta ga v Pesmi v žepu predstavila dva od članov zasedbe: avtor pesmi in pianist Tomaž Hostnik ter producent in kitarist Matic Plemenitaš.<p>Izpostavljamo albuma zasedbe Vudlenderji in kantavtorja Roberta Petana</p><p><p>Leto 2021 je prineslo dva izvrstna in izvirna domača (kant)avtorska glasbena prvenca, ki smo ju predstavili vsakega v svoji Pesmi v žepu. Tokrat jima bomo ponovno prisluhnili.</p> <p><strong>Robert Petan</strong> je v domačih Brežicah že dobro znan, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/05/pesem-v-zepu-216/">predstavlja se nam s svojim prvencem <strong><em>Ni za konja dirka, ni za srečne raj</em></strong></a>. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.</p> <p>Šestčlanska zasedba <strong>Vudlenderji</strong> od daleč zveni kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njena izvirnost in pozornost do detajlov. Zasedbo sestavljajo pevka in flavtistka <strong>Maša But</strong>, pianist <strong>Tomaž Hostnik</strong>, kitarist <strong>Matic Plemenitaš</strong>, saksofonist <strong>Žiga Vešligaj</strong>, basist <strong>Jaka Krušič</strong> in bobnar <strong>Gregor Hrovat</strong>. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/pesem-v-zepu-232/">Zbrali so jih na prvencu <em><strong>Si ti tisti</strong></em>, ki sta ga v Pesmi v žepu predstavila</a> dva od članov zasedbe: avtor pesmi in pianist Tomaž Hostnik ter producent in kitarist Matic Plemenitaš.</p></p> 174829328 RTVSLO – Prvi 1798 clean Leto 2021 je prineslo dva izvrstna in izvirna domača glasbena prvenca, ki smo ju predstavili vsakega v svoji Pesmi v žepu. Tokrat jima bomo ponovno prisluhnili. Roberta Petana v domačih Brežicah menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: predstavlja se nam s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek. Šestčlanska zasedba Vudlenderji od daleč zveni kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njena izvirnost in pozornost do detajlov. Zasedbo sestavljajo pevka in flavtistka Maša But, pianist Tomaž Hostnik, kitarist Matic Plemenitaš, saksofonist Žiga Vešligaj, basist Jaka Krušič in bobnar Gregor Hrovat. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu »Si ti tisti«, ki sta ga v Pesmi v žepu predstavila dva od članov zasedbe: avtor pesmi in pianist Tomaž Hostnik ter producent in kitarist Matic Plemenitaš.<p>Izpostavljamo albuma zasedbe Vudlenderji in kantavtorja Roberta Petana</p><p><p>Leto 2021 je prineslo dva izvrstna in izvirna domača (kant)avtorska glasbena prvenca, ki smo ju predstavili vsakega v svoji Pesmi v žepu. Tokrat jima bomo ponovno prisluhnili.</p> <p><strong>Robert Petan</strong> je v domačih Brežicah že dobro znan, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/05/pesem-v-zepu-216/">predstavlja se nam s svojim prvencem <strong><em>Ni za konja dirka, ni za srečne raj</em></strong></a>. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.</p> <p>Šestčlanska zasedba <strong>Vudlenderji</strong> od daleč zveni kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njena izvirnost in pozornost do detajlov. Zasedbo sestavljajo pevka in flavtistka <strong>Maša But</strong>, pianist <strong>Tomaž Hostnik</strong>, kitarist <strong>Matic Plemenitaš</strong>, saksofonist <strong>Žiga Vešligaj</strong>, basist <strong>Jaka Krušič</strong> in bobnar <strong>Gregor Hrovat</strong>. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2021/09/pesem-v-zepu-232/">Zbrali so jih na prvencu <em><strong>Si ti tisti</strong></em>, ki sta ga v Pesmi v žepu predstavila</a> dva od članov zasedbe: avtor pesmi in pianist Tomaž Hostnik ter producent in kitarist Matic Plemenitaš.</p></p> Thu, 16 Dec 2021 22:00:00 +0000 Slovenski avtorski prvenci leta 2021 Pred tridesetimi leti je Vlado Kreslin s svojim prvim digitalnim albumom »Namesto koga roža cveti« v slovenski glasbeni prostor prinesel preplet ljudske tradicije v izvedbi Beltinške bande in sodobne popularne glasbe. Leta 1991 se je hkrati z rojstvom naše države rodila tudi njegova samostojna glasbena pot: od skupinskega ustvarjanja v bendih se je obrnil v kantavtorsko smer, ob tem pa je ohranil in tudi razvijal številna glasbena sodelovanja, ki so močno zaznamovala slovensko glasbeno krajino. Album »Namesto koga roža cveti« je te dni izšel pri ZKP RTV Slovenija kot jubilejna dvojna vinilna izdaja, 15., 16. in 17. decembra pa Vlado Kreslin v Cankarjevem domu znova pripravlja Kreslinovanje.<p>Jubilejna izdaja albuma "Namesto koga roža cveti" in povabilo na koncerte</p><p><p>Pred tridesetimi leti je <strong>Vlado Kreslin</strong> s svojim prvim digitalnim albumom<em><strong> Namesto koga roža cveti</strong></em> v slovenski glasbeni prostor prinesel preplet ljudske tradicije v izvedbi Beltinške bande in sodobne popularne glasbe. Leta 1991 se je hkrati z rojstvom naše države rodila tudi njegova samostojna glasbena pot: od skupinskega ustvarjanja v bendih se je obrnil v kantavtorsko smer, ob tem pa je ohranil in tudi razvijal številna glasbena sodelovanja, ki so močno zaznamovala slovensko glasbeno krajino. Album <em><strong>Namesto koga roža cveti</strong></em> je te dni izšel pri ZKP RTV Slovenija kot jubilejna dvojna vinilna izdaja, 15., 16. in 17. decembra pa Vlado Kreslin v Cankarjevem domu znova pripravlja Kreslinovanje.</p> </p> 174829320 RTVSLO – Prvi 1762 clean Pred tridesetimi leti je Vlado Kreslin s svojim prvim digitalnim albumom »Namesto koga roža cveti« v slovenski glasbeni prostor prinesel preplet ljudske tradicije v izvedbi Beltinške bande in sodobne popularne glasbe. Leta 1991 se je hkrati z rojstvom naše države rodila tudi njegova samostojna glasbena pot: od skupinskega ustvarjanja v bendih se je obrnil v kantavtorsko smer, ob tem pa je ohranil in tudi razvijal številna glasbena sodelovanja, ki so močno zaznamovala slovensko glasbeno krajino. Album »Namesto koga roža cveti« je te dni izšel pri ZKP RTV Slovenija kot jubilejna dvojna vinilna izdaja, 15., 16. in 17. decembra pa Vlado Kreslin v Cankarjevem domu znova pripravlja Kreslinovanje.<p>Jubilejna izdaja albuma "Namesto koga roža cveti" in povabilo na koncerte</p><p><p>Pred tridesetimi leti je <strong>Vlado Kreslin</strong> s svojim prvim digitalnim albumom<em><strong> Namesto koga roža cveti</strong></em> v slovenski glasbeni prostor prinesel preplet ljudske tradicije v izvedbi Beltinške bande in sodobne popularne glasbe. Leta 1991 se je hkrati z rojstvom naše države rodila tudi njegova samostojna glasbena pot: od skupinskega ustvarjanja v bendih se je obrnil v kantavtorsko smer, ob tem pa je ohranil in tudi razvijal številna glasbena sodelovanja, ki so močno zaznamovala slovensko glasbeno krajino. Album <em><strong>Namesto koga roža cveti</strong></em> je te dni izšel pri ZKP RTV Slovenija kot jubilejna dvojna vinilna izdaja, 15., 16. in 17. decembra pa Vlado Kreslin v Cankarjevem domu znova pripravlja Kreslinovanje.</p> </p> Thu, 09 Dec 2021 22:00:00 +0000 Vlado Kreslin: 30 let Kreslinovanja Luka Gluvić je pred štirimi leti na spletnem portalu Bandcamp objavil svoj prvi kantavtorski album »Vstopanje«. Začetni poskusi so hitro prestopili okvir enkratnega eksperimenta – in tako imamo danes v rokah njegovo novo, četrto kantavtorsko ploščo »Dnevi in noči«, obenem pa še pravkar izdano »Antologijo« z izborom njegovih prvih pesmi z Bandcampa. Luka Gluvić svoje pesmi tudi sam posname in producira, v vseh ustvarjalnih korakih pa se zgleduje po angloameriški kantavtorski tradiciji in zvoku 60. in 70. let preteklega stoletja.<p>Poslušamo pesmi z nove kantavtorske plošče</p><p><p><strong>Luka Gluvić</strong> je pred štirimi leti na spletnem portalu Bandcamp objavil svoj prvi kantavtorski album <em><strong>Vstopanje</strong></em>. Začetni poskusi so hitro prestopili okvir enkratnega eksperimenta – in tako imamo danes v rokah njegovo novo, četrto kantavtorsko ploščo <em><strong>Dnevi in noči</strong></em>, obenem pa še pravkar izdano <em><strong>Antologijo</strong></em> z izborom njegovih prvih pesmi z Bandcampa. Luka Gluvić svoje pesmi tudi sam posname in producira, v vseh ustvarjalnih korakih pa se zgleduje po angloameriški kantavtorski tradiciji in zvoku 60. in 70. let preteklega stoletja.</p></p> 174827305 RTVSLO – Prvi 1751 clean Luka Gluvić je pred štirimi leti na spletnem portalu Bandcamp objavil svoj prvi kantavtorski album »Vstopanje«. Začetni poskusi so hitro prestopili okvir enkratnega eksperimenta – in tako imamo danes v rokah njegovo novo, četrto kantavtorsko ploščo »Dnevi in noči«, obenem pa še pravkar izdano »Antologijo« z izborom njegovih prvih pesmi z Bandcampa. Luka Gluvić svoje pesmi tudi sam posname in producira, v vseh ustvarjalnih korakih pa se zgleduje po angloameriški kantavtorski tradiciji in zvoku 60. in 70. let preteklega stoletja.<p>Poslušamo pesmi z nove kantavtorske plošče</p><p><p><strong>Luka Gluvić</strong> je pred štirimi leti na spletnem portalu Bandcamp objavil svoj prvi kantavtorski album <em><strong>Vstopanje</strong></em>. Začetni poskusi so hitro prestopili okvir enkratnega eksperimenta – in tako imamo danes v rokah njegovo novo, četrto kantavtorsko ploščo <em><strong>Dnevi in noči</strong></em>, obenem pa še pravkar izdano <em><strong>Antologijo</strong></em> z izborom njegovih prvih pesmi z Bandcampa. Luka Gluvić svoje pesmi tudi sam posname in producira, v vseh ustvarjalnih korakih pa se zgleduje po angloameriški kantavtorski tradiciji in zvoku 60. in 70. let preteklega stoletja.</p></p> Thu, 02 Dec 2021 22:00:00 +0000 Luka Gluvić: Dnevi in noči V Pesmi v žepu se bomo tokrat uglasili z naravo. Intimistična lirika Srečka Kosovela v uglasbitvi Nike Solce, razigrana in obenem angažirana neposrednost kantavtorskega dua Zajtrk ter spoštljivo sledenje stopinjam prednikov Janija Kutina z zasedbo Bakalina Velika nam bodo odprli vrata v svet predanosti vrednotam, ki smo jim v zagovarjanju napredka nalepili oznako »zastarele«, a so še kako ključne za našo skupno prihodnost.<p>Duo Zajtrk, Nika Solce, Bakalina Velika</p><p><p>V Pesmi v žepu se bomo tokrat uglasili z naravo. Intimistična lirika <strong>Srečka Kosovela</strong> v uglasbitvi <strong>Nike Solce</strong>, razigrana in obenem angažirana neposrednost kantavtorskega dua <strong>Zajtrk</strong> ter spoštljivo sledenje stopinjam prednikov <strong>Janija Kutina</strong> z zasedbo <strong>Bakalina Velika</strong> nam bodo odprli vrata v svet predanosti vrednotam, ki smo jim v zagovarjanju napredka nalepili oznako »zastarele«, a so še kako ključne za našo skupno prihodnost.</p></p> 174825236 RTVSLO – Prvi 1759 clean V Pesmi v žepu se bomo tokrat uglasili z naravo. Intimistična lirika Srečka Kosovela v uglasbitvi Nike Solce, razigrana in obenem angažirana neposrednost kantavtorskega dua Zajtrk ter spoštljivo sledenje stopinjam prednikov Janija Kutina z zasedbo Bakalina Velika nam bodo odprli vrata v svet predanosti vrednotam, ki smo jim v zagovarjanju napredka nalepili oznako »zastarele«, a so še kako ključne za našo skupno prihodnost.<p>Duo Zajtrk, Nika Solce, Bakalina Velika</p><p><p>V Pesmi v žepu se bomo tokrat uglasili z naravo. Intimistična lirika <strong>Srečka Kosovela</strong> v uglasbitvi <strong>Nike Solce</strong>, razigrana in obenem angažirana neposrednost kantavtorskega dua <strong>Zajtrk</strong> ter spoštljivo sledenje stopinjam prednikov <strong>Janija Kutina</strong> z zasedbo <strong>Bakalina Velika</strong> nam bodo odprli vrata v svet predanosti vrednotam, ki smo jim v zagovarjanju napredka nalepili oznako »zastarele«, a so še kako ključne za našo skupno prihodnost.</p></p> Thu, 25 Nov 2021 22:00:00 +0000 Pesmi, ki dišijo po zemlji Pasji dnevi za kantavtorje je originalni naslov pesmi Pasji dnevi, ene prvih kantavtorskih uspešnic, s katerimi je pred štirimi desetletji na slovenske odre stopil Adi Smolar. Njegove hudomušne in iskrene pesmi so med ljudmi hitro naletele na odprta ušesa, v devetdesetih letih je tako pod okriljem založbe Helidon skoraj vsako leto predstavil nov album. Ob štiridesetletnici nastopanja je v sodelovanju s svojo prvo založbo – Helidonom – pripravil izbor bolj in manj znanih pesmi s prvih šestih plošč z naslovom "Pasji dnevi za kantavtorje", ki jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu. Adi bo z nami spregovoril o svojem odnosu do poslušalcev in nastopanja, o kantavtorstvu in o svojih pesmih s sporočili, ki razveseljujejo vse generacije.<p>Nova vinilna kompilacijska plošča ob štiridesetletnici nastopanja</p><p><p><em><strong>Pasji dnevi za kantavtorje</strong></em> je originalni naslov pesmi <em>Pasji dnevi</em>, ene prvih kantavtorskih uspešnic, s katerimi je pred štirimi desetletji na slovenske odre stopil <strong>Adi Smolar</strong>. Njegove hudomušne in iskrene pesmi so med ljudmi hitro naletele na odprta ušesa, v devetdesetih letih je tako pod okriljem založbe <strong>Helidon</strong> skoraj vsako leto predstavil nov album. Ob štiridesetletnici nastopanja je v sodelovanju s svojo prvo založbo – Helidonom – pripravil izbor bolj in manj znanih pesmi s prvih šestih plošč, ki jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu. Adi bo z nami spregovoril o svojem odnosu do poslušalcev in nastopanja, o kantavtorstvu in o svojih pesmih s sporočili, ki razveseljujejo vse generacije.</p> </p> 174823248 RTVSLO – Prvi 1797 clean Pasji dnevi za kantavtorje je originalni naslov pesmi Pasji dnevi, ene prvih kantavtorskih uspešnic, s katerimi je pred štirimi desetletji na slovenske odre stopil Adi Smolar. Njegove hudomušne in iskrene pesmi so med ljudmi hitro naletele na odprta ušesa, v devetdesetih letih je tako pod okriljem založbe Helidon skoraj vsako leto predstavil nov album. Ob štiridesetletnici nastopanja je v sodelovanju s svojo prvo založbo – Helidonom – pripravil izbor bolj in manj znanih pesmi s prvih šestih plošč z naslovom "Pasji dnevi za kantavtorje", ki jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu. Adi bo z nami spregovoril o svojem odnosu do poslušalcev in nastopanja, o kantavtorstvu in o svojih pesmih s sporočili, ki razveseljujejo vse generacije.<p>Nova vinilna kompilacijska plošča ob štiridesetletnici nastopanja</p><p><p><em><strong>Pasji dnevi za kantavtorje</strong></em> je originalni naslov pesmi <em>Pasji dnevi</em>, ene prvih kantavtorskih uspešnic, s katerimi je pred štirimi desetletji na slovenske odre stopil <strong>Adi Smolar</strong>. Njegove hudomušne in iskrene pesmi so med ljudmi hitro naletele na odprta ušesa, v devetdesetih letih je tako pod okriljem založbe <strong>Helidon</strong> skoraj vsako leto predstavil nov album. Ob štiridesetletnici nastopanja je v sodelovanju s svojo prvo založbo – Helidonom – pripravil izbor bolj in manj znanih pesmi s prvih šestih plošč, ki jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu. Adi bo z nami spregovoril o svojem odnosu do poslušalcev in nastopanja, o kantavtorstvu in o svojih pesmih s sporočili, ki razveseljujejo vse generacije.</p> </p> Thu, 18 Nov 2021 22:00:00 +0000 Adi Smolar: Pasji dnevi za kantavtorje Izbrali smo nekaj posnetkov živih koncertnih izvedb slovenskih kantavtorjev. Zaigrali in zapeli nam bodo: Sandra Erpe, Nataša Vester Trseglav, Tomaž Pengov, Tomaž Domicelj, Marko Grobler in Robert Petan. Posnetki koncertov ne ujamejo le zvoka, ujamejo vzdušje, doživetje, le nekaj domišljije potrebujemo, da nam oživijo pred očmi.<p>Poslušamo izbor živih glasbenih izvedb</p><p><p>Izbrali smo nekaj posnetkov živih koncertnih izvedb slovenskih kantavtorjev. Zaigrali in zapeli nam bodo: <strong>Sandra Erpe</strong>, <strong>Nataša Vester Trseglav</strong>, <strong>Tomaž Pengov</strong>, <strong>Tomaž Domicelj</strong>, <strong>Marko Grobler</strong> in <strong>Robert Petan</strong>. Posnetki koncertov ne ujamejo le zvoka, ujamejo vzdušje, doživetje, le nekaj domišljije potrebujemo, da nam oživijo pred očmi.</p></p> 174819153 RTVSLO – Prvi 1699 clean Izbrali smo nekaj posnetkov živih koncertnih izvedb slovenskih kantavtorjev. Zaigrali in zapeli nam bodo: Sandra Erpe, Nataša Vester Trseglav, Tomaž Pengov, Tomaž Domicelj, Marko Grobler in Robert Petan. Posnetki koncertov ne ujamejo le zvoka, ujamejo vzdušje, doživetje, le nekaj domišljije potrebujemo, da nam oživijo pred očmi.<p>Poslušamo izbor živih glasbenih izvedb</p><p><p>Izbrali smo nekaj posnetkov živih koncertnih izvedb slovenskih kantavtorjev. Zaigrali in zapeli nam bodo: <strong>Sandra Erpe</strong>, <strong>Nataša Vester Trseglav</strong>, <strong>Tomaž Pengov</strong>, <strong>Tomaž Domicelj</strong>, <strong>Marko Grobler</strong> in <strong>Robert Petan</strong>. Posnetki koncertov ne ujamejo le zvoka, ujamejo vzdušje, doživetje, le nekaj domišljije potrebujemo, da nam oživijo pred očmi.</p></p> Thu, 04 Nov 2021 22:00:00 +0000 Potep po kantavtorskih koncertih V Žabji vasi se v mačji družbi pogovarjamo z letošnjo Ježkovo nagrajenko, najbolj reprezentativno sodobno slovensko pravljičarko, satirično šansonjerko, igralko, dramatičarko, glasbenico, ilustratorko, predvsem pa pesnico, ki je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njeni šansoni in pesmi za otroke, uglasbitve ljudskih balad, njena besedila za izvirne in prirejene popevke, narodnozabavne viže ter različne uglasbitve njene poezije so povsod okoli nas, le pozorno morate prisluhniti.<p>Šansonjerski in pravljični svetovi Ježkove nagrajenke</p><p><p>V Žabji vasi se v mačji družbi pogovarjamo z letošnjo <strong>Ježkovo</strong> nagrajenko, najbolj reprezentativno sodobno slovensko pravljičarko, satirično šansonjerko, igralko, dramatičarko, glasbenico, ilustratorko, predvsem pa pesnico, ki je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njeni šansoni in pesmi za otroke, uglasbitve ljudskih balad, njena besedila za izvirne in prirejene popevke, narodnozabavne viže ter različne uglasbitve njene poezije so povsod okoli nas, le pozorno morate prisluhniti. Z nami je <strong>Svetlana Makarovič</strong>.</p></p> 174817357 RTVSLO – Prvi 1788 clean V Žabji vasi se v mačji družbi pogovarjamo z letošnjo Ježkovo nagrajenko, najbolj reprezentativno sodobno slovensko pravljičarko, satirično šansonjerko, igralko, dramatičarko, glasbenico, ilustratorko, predvsem pa pesnico, ki je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njeni šansoni in pesmi za otroke, uglasbitve ljudskih balad, njena besedila za izvirne in prirejene popevke, narodnozabavne viže ter različne uglasbitve njene poezije so povsod okoli nas, le pozorno morate prisluhniti.<p>Šansonjerski in pravljični svetovi Ježkove nagrajenke</p><p><p>V Žabji vasi se v mačji družbi pogovarjamo z letošnjo <strong>Ježkovo</strong> nagrajenko, najbolj reprezentativno sodobno slovensko pravljičarko, satirično šansonjerko, igralko, dramatičarko, glasbenico, ilustratorko, predvsem pa pesnico, ki je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njeni šansoni in pesmi za otroke, uglasbitve ljudskih balad, njena besedila za izvirne in prirejene popevke, narodnozabavne viže ter različne uglasbitve njene poezije so povsod okoli nas, le pozorno morate prisluhniti. Z nami je <strong>Svetlana Makarovič</strong>.</p></p> Thu, 28 Oct 2021 21:00:00 +0000 Svetlana Makarovič: »Včasih sem dobra vila, sem pa tudi coprnica!« Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič - Mozo ter tekstopisec in pisatelj Tomaž Letnar. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrasla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še en kitarist Marko Čepak - Maki, harmonikar Zmago Štih in kontrabasist Nikola Matošić. Njihov prvenec »Hotel za srečo« nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in Joseph Nzobandora - Jose.<p>Poslušamo šansonjerski prvenec</p><p><p>Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka <strong>Ani Frece</strong>, kitarist <strong>Marko Mozetič - Mozo</strong> ter tekstopisec in pisatelj <strong>Tomaž Letnar</strong>. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrastla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še kitarist <strong>Marko Čepak - Maki</strong>, harmonikar <strong>Zmago Štih</strong> in kontrabasist <strong>Nikola Matošić</strong>. Njihov prvenec <em><strong>Hotel za srečo</strong></em> nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in <strong>Enzo Pandora - Jose</strong>.</p></p> 174815375 RTVSLO – Prvi 1793 clean Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič - Mozo ter tekstopisec in pisatelj Tomaž Letnar. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrasla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še en kitarist Marko Čepak - Maki, harmonikar Zmago Štih in kontrabasist Nikola Matošić. Njihov prvenec »Hotel za srečo« nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in Joseph Nzobandora - Jose.<p>Poslušamo šansonjerski prvenec</p><p><p>Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka <strong>Ani Frece</strong>, kitarist <strong>Marko Mozetič - Mozo</strong> ter tekstopisec in pisatelj <strong>Tomaž Letnar</strong>. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrastla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še kitarist <strong>Marko Čepak - Maki</strong>, harmonikar <strong>Zmago Štih</strong> in kontrabasist <strong>Nikola Matošić</strong>. Njihov prvenec <em><strong>Hotel za srečo</strong></em> nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in <strong>Enzo Pandora - Jose</strong>.</p></p> Thu, 21 Oct 2021 21:00:00 +0000 Ani Frece: Hotel za srečo Recept za današnjo Pesem v žepu je naslednji: vokal, kitare, bobne in klaviature odločno premešamo v rokenrol in zalijemo z nekaj decilitri vina ali piva. S štajerskimi koreninami, seveda. Dodamo premislek o vsakdanjih tegobah in radostih človeškega življenja, na koncu pa potresemo še s kančkom humorja. In dobimo album »Črno na belem« zasedbe Mi2. Predstavil nam ga bo kitarist in vokalist ter ustanovni član skupine Jernej Dirnbek.<p>Poslušamo sedmo avtorsko ploščo štajerskih rokerjev</p><p><p>Recept za današnjo Pesem v žepu: vokal, kitare, bobne in klaviature odločno premešamo v rokenrol in zalijemo z nekaj decilitri vina ali piva. S štajerskimi koreninami, seveda. Dodamo premislek o vsakdanjih tegobah in radostih človeškega življenja, na koncu pa potresemo še s kančkom humorja. In dobimo album <em><strong>Črno na belem</strong></em> zasedbe <strong>Mi2</strong>. Predstavil nam ga bo kitarist in vokalist ter ustanovni član skupine <strong>Jernej Dirnbek</strong>.</p></p> 174813382 RTVSLO – Prvi 1801 clean Recept za današnjo Pesem v žepu je naslednji: vokal, kitare, bobne in klaviature odločno premešamo v rokenrol in zalijemo z nekaj decilitri vina ali piva. S štajerskimi koreninami, seveda. Dodamo premislek o vsakdanjih tegobah in radostih človeškega življenja, na koncu pa potresemo še s kančkom humorja. In dobimo album »Črno na belem« zasedbe Mi2. Predstavil nam ga bo kitarist in vokalist ter ustanovni član skupine Jernej Dirnbek.<p>Poslušamo sedmo avtorsko ploščo štajerskih rokerjev</p><p><p>Recept za današnjo Pesem v žepu: vokal, kitare, bobne in klaviature odločno premešamo v rokenrol in zalijemo z nekaj decilitri vina ali piva. S štajerskimi koreninami, seveda. Dodamo premislek o vsakdanjih tegobah in radostih človeškega življenja, na koncu pa potresemo še s kančkom humorja. In dobimo album <em><strong>Črno na belem</strong></em> zasedbe <strong>Mi2</strong>. Predstavil nam ga bo kitarist in vokalist ter ustanovni član skupine <strong>Jernej Dirnbek</strong>.</p></p> Thu, 14 Oct 2021 21:00:00 +0000 Mi2: Črno na belem Leta 2001 je na glasbeni delavnici v Beli krajini nekaj mladih glasbenikov začelo skupaj poustvarjati slovenske ljudske pesmi. Danes so za njimi devet plošč, dva baleta in glasbena predstava za otroke ter nešteto koncertov doma in v tujini. Prvotna šesterica – Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Gombač, Boštjan Narat, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj – je še vedno skupaj; poznate jo pod imenom Katalena. Ustvarjanje skupine s poudarkom na njihovi deveti plošči »Kužne pesmi« bo v Pesmi v žepu predstavil Boštjan Narat, čigar zamisel je pred dvema desetletjema spodbudila nastanek skupine.<p>Vodilna slovenska etno skupina prepleta tradicijo in izvirno avtorsko ustvarjalnost</p><p><p>Leta 2001 je na glasbeni delavnici v Beli krajini nekaj mladih glasbenikov začelo skupaj poustvarjati slovenske ljudske pesmi. Danes so za njimi devet plošč, dva baleta in glasbena predstava za otroke ter nešteto koncertov doma in v tujini. Prvotna šesterica – <strong>Vesna Zornik</strong>, <strong>Polona Janežič</strong>, <strong>Boštjan Gombač</strong>, <strong>Boštjan Narat</strong>, <strong>Tibor Mihelič Syed</strong> in <strong>Robert Rebolj</strong> – je še vedno skupaj; poznate jo pod imenom <strong>Katalena</strong>. Ustvarjanje skupine s poudarkom na njihovi deveti plošči <em><strong>Kužne pesmi</strong></em> bo v Pesmi v žepu predstavil Boštjan Narat, čigar zamisel je pred dvema desetletjema spodbudila nastanek skupine.</p></p> 174811349 RTVSLO – Prvi 1804 clean Leta 2001 je na glasbeni delavnici v Beli krajini nekaj mladih glasbenikov začelo skupaj poustvarjati slovenske ljudske pesmi. Danes so za njimi devet plošč, dva baleta in glasbena predstava za otroke ter nešteto koncertov doma in v tujini. Prvotna šesterica – Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Gombač, Boštjan Narat, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj – je še vedno skupaj; poznate jo pod imenom Katalena. Ustvarjanje skupine s poudarkom na njihovi deveti plošči »Kužne pesmi« bo v Pesmi v žepu predstavil Boštjan Narat, čigar zamisel je pred dvema desetletjema spodbudila nastanek skupine.<p>Vodilna slovenska etno skupina prepleta tradicijo in izvirno avtorsko ustvarjalnost</p><p><p>Leta 2001 je na glasbeni delavnici v Beli krajini nekaj mladih glasbenikov začelo skupaj poustvarjati slovenske ljudske pesmi. Danes so za njimi devet plošč, dva baleta in glasbena predstava za otroke ter nešteto koncertov doma in v tujini. Prvotna šesterica – <strong>Vesna Zornik</strong>, <strong>Polona Janežič</strong>, <strong>Boštjan Gombač</strong>, <strong>Boštjan Narat</strong>, <strong>Tibor Mihelič Syed</strong> in <strong>Robert Rebolj</strong> – je še vedno skupaj; poznate jo pod imenom <strong>Katalena</strong>. Ustvarjanje skupine s poudarkom na njihovi deveti plošči <em><strong>Kužne pesmi</strong></em> bo v Pesmi v žepu predstavil Boštjan Narat, čigar zamisel je pred dvema desetletjema spodbudila nastanek skupine.</p></p> Thu, 07 Oct 2021 21:00:00 +0000 Katalena: Dve desetletji dialoga s preteklostjo Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj Vlado Žabot; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi zasedbe Mala mestna muzika zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so Žalostinke po razkriško. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.<p>Živo izročilo, ujeto v uglasbeno poezijo</p><p><p>Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj <strong>Vlado Žabot</strong>; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi <strong>Rudija Pančurja</strong> in izvedbi zasedbe <strong>Mala mestna muzika</strong> zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so <em><strong>Žalostinke po razkriško</strong></em>. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.</p> <p></p> <p>CD je izšel pri ZKP RTV Slovenija: <a href="https://zkp.rtvslo.si/sl/Etno/ZALOSTINKE_PO_RAZKRISKO/">ŽALOSTINKE PO RAZKRIŠKO - Etno - Založba RTV Slovenija - Založba kakovostnih programov</a></p></p> 174809381 RTVSLO – Prvi 1804 clean Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj Vlado Žabot; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi zasedbe Mala mestna muzika zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so Žalostinke po razkriško. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.<p>Živo izročilo, ujeto v uglasbeno poezijo</p><p><p>Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj <strong>Vlado Žabot</strong>; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi <strong>Rudija Pančurja</strong> in izvedbi zasedbe <strong>Mala mestna muzika</strong> zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so <em><strong>Žalostinke po razkriško</strong></em>. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.</p> <p></p> <p>CD je izšel pri ZKP RTV Slovenija: <a href="https://zkp.rtvslo.si/sl/Etno/ZALOSTINKE_PO_RAZKRISKO/">ŽALOSTINKE PO RAZKRIŠKO - Etno - Založba RTV Slovenija - Založba kakovostnih programov</a></p></p> Thu, 30 Sep 2021 21:00:00 +0000 Mala mestna muzika: Žalostinke po razkriško Od daleč zvenijo kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njihova izvirnost in pozornost do detajlov. Šestčlansko zasedbo Vudlenderji sestavljajo pevka in flavtistka Maša But, pianist Tomaž Hostnik, kitarist Matic Plemenitaš, saksofonist Žiga Vešligaj, basist Jaka Krušič in bobnar Gregor Hrovat. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu »Si ti tisti«, ki ga v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: avtor pesmi Tomaž Hostnik ter producent Matic Plemenitaš.<p>In če se zlata leta Slovenske popevke ne bi nikoli končala?</p><p><p>Od daleč zvenijo kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njihova izvirnost in pozornost do detajlov. Šestčlansko zasedbo <strong>Vudlenderji</strong> sestavljajo pevka in flavtistka <strong>Maša But</strong>, pianist <strong>Tomaž Hostnik</strong>, kitarist <strong>Matic Plemenitaš</strong>, saksofonist <strong>Žiga Vešligaj</strong>, basist <strong>Jaka Krušič</strong> in bobnar <strong>Gregor Hrovat</strong>. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu <em><strong>Si ti tisti</strong></em>, ki ga v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: avtor pesmi Tomaž Hostnik ter producent Matic Plemenitaš.</p></p> 174807447 RTVSLO – Prvi 1762 clean Od daleč zvenijo kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njihova izvirnost in pozornost do detajlov. Šestčlansko zasedbo Vudlenderji sestavljajo pevka in flavtistka Maša But, pianist Tomaž Hostnik, kitarist Matic Plemenitaš, saksofonist Žiga Vešligaj, basist Jaka Krušič in bobnar Gregor Hrovat. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu »Si ti tisti«, ki ga v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: avtor pesmi Tomaž Hostnik ter producent Matic Plemenitaš.<p>In če se zlata leta Slovenske popevke ne bi nikoli končala?</p><p><p>Od daleč zvenijo kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njihova izvirnost in pozornost do detajlov. Šestčlansko zasedbo <strong>Vudlenderji</strong> sestavljajo pevka in flavtistka <strong>Maša But</strong>, pianist <strong>Tomaž Hostnik</strong>, kitarist <strong>Matic Plemenitaš</strong>, saksofonist <strong>Žiga Vešligaj</strong>, basist <strong>Jaka Krušič</strong> in bobnar <strong>Gregor Hrovat</strong>. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu <em><strong>Si ti tisti</strong></em>, ki ga v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: avtor pesmi Tomaž Hostnik ter producent Matic Plemenitaš.</p></p> Thu, 23 Sep 2021 21:00:00 +0000 Vudlenderji: Si ti tisti Kantavtorski duo Zajtrk sestavljata violinistka in pevka Laura Krajnc in kitarist Sven Horvat. V njunih pesmih se razkriva igriv in obenem kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna Žetev, je nastajala spontano, deloma v dvoje in deloma iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem Pričutenja (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etno šanson zavitih življenjskih prigodah. <p>Hudomušni etno-šansonjerski duo z novim albumom</p><p><p>Kantavtorski duo <strong>Zajtrk</strong> sestavljata violinistka in pevka <strong>Laura Krajnc</strong> in kitarist <strong>Sven Horvat</strong>. V njunih pesmih se razkriva igriv in obenem kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna <em><strong>Žetev</strong></em>, je nastajala spontano, deloma v dvoje in deloma iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem <em><strong>Pričutenja</strong></em> (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etno šanson zavitih življenjskih prigodah.</p></p> 174805563 RTVSLO – Prvi 1788 clean Kantavtorski duo Zajtrk sestavljata violinistka in pevka Laura Krajnc in kitarist Sven Horvat. V njunih pesmih se razkriva igriv in obenem kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna Žetev, je nastajala spontano, deloma v dvoje in deloma iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem Pričutenja (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etno šanson zavitih življenjskih prigodah. <p>Hudomušni etno-šansonjerski duo z novim albumom</p><p><p>Kantavtorski duo <strong>Zajtrk</strong> sestavljata violinistka in pevka <strong>Laura Krajnc</strong> in kitarist <strong>Sven Horvat</strong>. V njunih pesmih se razkriva igriv in obenem kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna <em><strong>Žetev</strong></em>, je nastajala spontano, deloma v dvoje in deloma iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem <em><strong>Pričutenja</strong></em> (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etno šanson zavitih življenjskih prigodah.</p></p> Thu, 16 Sep 2021 21:00:00 +0000 Zajtrk s prijatelji: Žetev Tokrat bomo vstopili v prostrano vesolje glasbene zgodbe zasedbe Edenon, ki jo vodi pesnik in kantavtor Miha Lajlar. »Izdih« je njihova tretja plošča, v devetih pesmih na njej se v sozvočju igre besed in glasbe razprostira avtorjeva intima. V času od zadnjega albuma (»Oko v črti«, 2019) se je naš svet korenito spremenil, kar je vplivalo tudi na zasedbo in ustvarjanje članov skupine. Namesto ustaljene skupinske igre so namreč k ustvarjanju pristopili precej bolj individualno in si dovolili veliko svobode pri eksperimentiranju, kar se odraža v samem zvoku plošče – ta se od rocka vse bolj odmika v smer elektronike v kombinaciji z akustiko.<p>Kantavtorska intima s sodobnim zvočnim podpisom</p><p><p>Nocoj bomo vstopili v prostrano vesolje glasbene zgodbe zasedbe <strong>Edenon</strong>, ki jo vodi pesnik in kantavtor <strong>Miha Lajlar</strong>. <em><strong>Izdih</strong></em> je njena tretja plošča, v devetih pesmih na njej se v sozvočju igre besed in glasbe razprostira avtorjeva intima. V času od zadnjega albuma (<em><strong>Oko v črti</strong></em>, 2019) se je naš svet korenito spremenil, kar je vplivalo tudi na sestavo in delovanje skupine. Namesto ustaljene skupinske igre so namreč ustvarjali precej bolj individualno in si dovolili veliko svobode pri eksperimentiranju, kar se kaže v samem zvoku plošče – ta se od rocka vse bolj odmika in približuje elektroniki v kombinaciji z akustiko.</p></p> 174803806 RTVSLO – Prvi 1738 clean Tokrat bomo vstopili v prostrano vesolje glasbene zgodbe zasedbe Edenon, ki jo vodi pesnik in kantavtor Miha Lajlar. »Izdih« je njihova tretja plošča, v devetih pesmih na njej se v sozvočju igre besed in glasbe razprostira avtorjeva intima. V času od zadnjega albuma (»Oko v črti«, 2019) se je naš svet korenito spremenil, kar je vplivalo tudi na zasedbo in ustvarjanje članov skupine. Namesto ustaljene skupinske igre so namreč k ustvarjanju pristopili precej bolj individualno in si dovolili veliko svobode pri eksperimentiranju, kar se odraža v samem zvoku plošče – ta se od rocka vse bolj odmika v smer elektronike v kombinaciji z akustiko.<p>Kantavtorska intima s sodobnim zvočnim podpisom</p><p><p>Nocoj bomo vstopili v prostrano vesolje glasbene zgodbe zasedbe <strong>Edenon</strong>, ki jo vodi pesnik in kantavtor <strong>Miha Lajlar</strong>. <em><strong>Izdih</strong></em> je njena tretja plošča, v devetih pesmih na njej se v sozvočju igre besed in glasbe razprostira avtorjeva intima. V času od zadnjega albuma (<em><strong>Oko v črti</strong></em>, 2019) se je naš svet korenito spremenil, kar je vplivalo tudi na sestavo in delovanje skupine. Namesto ustaljene skupinske igre so namreč ustvarjali precej bolj individualno in si dovolili veliko svobode pri eksperimentiranju, kar se kaže v samem zvoku plošče – ta se od rocka vse bolj odmika in približuje elektroniki v kombinaciji z akustiko.</p></p> Thu, 09 Sep 2021 21:00:00 +0000 Edenon: Izdih V šesto sezono oddaje Pesem v žepu vstopamo z utrinki z 19. kantavtorskega festivala Kantfest 2021. 18. avgusta so festivalske nagrade – kante – dobile vsaka svojega lastnika: zlato je prejela Nataša Vester Trseglav, srebrno Matej Kavčič oziroma Črn škrat, bronasto pa Janez Ogris. Na veselje vseh vpletenih je festival po lanski spletni različici tokrat znova potekal živo. Poleg nastopajočih bomo slišali še komentar organizatorja festivala Petra Andreja in člana strokovne žirije Janija Kovačiča.<p>19. kantavtorski festival v Rušah</p><p><p>V šesto sezono oddaje Pesem v žepu vstopamo z utrinki z <strong>19. kantavtorskega festivala Kantfest 2021</strong>. 18. avgusta so festivalske nagrade – kante – dobile vsaka svojega lastnika: zlato je prejela <strong>Nataša Vester Trseglav</strong>, srebrno <strong>Matej Kavčič</strong> oziroma <strong>Črn škrat</strong>, bronasto pa <strong>Janez Ogris</strong>. Na veselje vseh vpletenih je festival po lanski spletni različici tokrat znova potekal živo. Poleg nastopajočih bomo slišali še komentar organizatorja festivala <strong>Petra Andreja</strong> in člana strokovne žirije <strong>Janija Kovačiča</strong>.</p></p> 174799311 RTVSLO – Prvi 1783 clean V šesto sezono oddaje Pesem v žepu vstopamo z utrinki z 19. kantavtorskega festivala Kantfest 2021. 18. avgusta so festivalske nagrade – kante – dobile vsaka svojega lastnika: zlato je prejela Nataša Vester Trseglav, srebrno Matej Kavčič oziroma Črn škrat, bronasto pa Janez Ogris. Na veselje vseh vpletenih je festival po lanski spletni različici tokrat znova potekal živo. Poleg nastopajočih bomo slišali še komentar organizatorja festivala Petra Andreja in člana strokovne žirije Janija Kovačiča.<p>19. kantavtorski festival v Rušah</p><p><p>V šesto sezono oddaje Pesem v žepu vstopamo z utrinki z <strong>19. kantavtorskega festivala Kantfest 2021</strong>. 18. avgusta so festivalske nagrade – kante – dobile vsaka svojega lastnika: zlato je prejela <strong>Nataša Vester Trseglav</strong>, srebrno <strong>Matej Kavčič</strong> oziroma <strong>Črn škrat</strong>, bronasto pa <strong>Janez Ogris</strong>. Na veselje vseh vpletenih je festival po lanski spletni različici tokrat znova potekal živo. Poleg nastopajočih bomo slišali še komentar organizatorja festivala <strong>Petra Andreja</strong> in člana strokovne žirije <strong>Janija Kovačiča</strong>.</p></p> Thu, 02 Sep 2021 21:00:00 +0000 Kantfest 2021: vrnitev neposrednega stika V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala Kantfest: Primož Vidovič, Blaž Mencinger in duo 3:RMA, v katerem ustvarjata Urška Supej in Maša But. Z nami pa se pogovarja tudi Jure Reherman, idejni vodja festivala Sumo, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.<p>Poslušamo lanske nagrajence festivala Kantfest</p><p><p>V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala <strong>Kantfest 2020</strong>: <strong>Primož Vidovič</strong>, <strong>Blaž Mencinger</strong> in duo <strong>3:RMA</strong>, v katerem ustvarjata <strong>Urška Supej</strong> in <strong>Maša But</strong>. Z nami pa se pogovarja tudi <strong>Jure Reherman</strong>, idejni vodja festivala <strong>Sumo</strong>, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.</p></p> 174796984 RTVSLO – Prvi 1699 clean V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala Kantfest: Primož Vidovič, Blaž Mencinger in duo 3:RMA, v katerem ustvarjata Urška Supej in Maša But. Z nami pa se pogovarja tudi Jure Reherman, idejni vodja festivala Sumo, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.<p>Poslušamo lanske nagrajence festivala Kantfest</p><p><p>V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala <strong>Kantfest 2020</strong>: <strong>Primož Vidovič</strong>, <strong>Blaž Mencinger</strong> in duo <strong>3:RMA</strong>, v katerem ustvarjata <strong>Urška Supej</strong> in <strong>Maša But</strong>. Z nami pa se pogovarja tudi <strong>Jure Reherman</strong>, idejni vodja festivala <strong>Sumo</strong>, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.</p></p> Thu, 12 Aug 2021 21:00:00 +0000 Kantavtorski koraki v prihodnost V današnjem kantavtorskem izboru bomo v žep spravili potni list, sončna očala in seveda – pesmi. Po svetu nas bodo odpeljali Milan Kamnik, Gal Gjurin, Leon Matek in Tomaž Domicelj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Poslušamo izbor kantavtorskih pesmi</p> <p>V današnjem kantavtorskem izboru bomo v žep spravili potni list, sončna očala in seveda – pesmi. Po svetu nas bodo odpeljali <strong>Milan Kamnik</strong>, <strong>Gal Gjurin</strong>, <strong>Leon Matek</strong> in <strong>Tomaž Domicelj</strong>.</p> </body> </html> 174789243 RTVSLO – Prvi 1783 clean V današnjem kantavtorskem izboru bomo v žep spravili potni list, sončna očala in seveda – pesmi. Po svetu nas bodo odpeljali Milan Kamnik, Gal Gjurin, Leon Matek in Tomaž Domicelj. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Poslušamo izbor kantavtorskih pesmi</p> <p>V današnjem kantavtorskem izboru bomo v žep spravili potni list, sončna očala in seveda – pesmi. Po svetu nas bodo odpeljali <strong>Milan Kamnik</strong>, <strong>Gal Gjurin</strong>, <strong>Leon Matek</strong> in <strong>Tomaž Domicelj</strong>.</p> </body> </html> Thu, 15 Jul 2021 21:00:00 +0000 Poletno potovanje s kantavtorji čez lužo in nazaj Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.<p>Vloga in vpliv osrednjega slovenskega kantavtorskega festivala</p><p><p>Kantavtorski festival <strong>Kantfest</strong> se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja <strong>Adi Smolar</strong> in <strong>Jani Kovačič</strong>.</p> <p>Letošnji festival bo potekal med 18. in 22. avgustom, <span><strong>vse do 15. julija pa je odprt poziv k sodelovanju v tekmovalnem delu festivala</strong></span>:</p> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> 174787878 RTVSLO – Prvi 1805 clean Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.<p>Vloga in vpliv osrednjega slovenskega kantavtorskega festivala</p><p><p>Kantavtorski festival <strong>Kantfest</strong> se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja <strong>Adi Smolar</strong> in <strong>Jani Kovačič</strong>.</p> <p>Letošnji festival bo potekal med 18. in 22. avgustom, <span><strong>vse do 15. julija pa je odprt poziv k sodelovanju v tekmovalnem delu festivala</strong></span>:</p> <p>&nbsp;</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p></p></p> Thu, 01 Jul 2021 21:00:00 +0000 Obetajoči se festival 19. Kantfest International 2021 Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič. 174787879 RTVSLO – Prvi 1805 clean Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič. Thu, 01 Jul 2021 21:00:00 +0000 Obetajoči se festival 19. Kantfest International 2021 Koncertne plošče nastajajo v stiku glasbenikov z občinstvom, na posnetku ujeta energija nato oživi ob vsakem našem poslušanju. Nova dvojna vinilna plošča »Šelestenja« Rudija Bučarja pa se je rodila v drugačnih okoliščinah: kot radijski koncert v studiu Hendrix Radia Koper novembra 2020, v času popolnega zaprtja. Rudijeve pesmi iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij zaživijo v izvedbi tria, pri čemer pianist Anže Vrabec in tubist Goran Krmac kantavtorskim in ljudskim elementom dodata jazzovski pečat, capo di banda Rudi Bučar pa uspe na svojevrsten način vzpostaviti dialog z oddaljenim občinstvom. V »Šelestenja« se tako za vedno ujamejo trenutki hrepenenja po bližini in obenem veselja ob živi glasbeni izvedbi.<p>Ujeti trenutki radijskega koncerta v času epidemije</p><p><p>Koncertne plošče nastajajo v stiku glasbenikov z občinstvom, na posnetku ujeta energija nato oživi ob vsakem našem poslušanju. Nova dvojna vinilna plošča <em><strong>Šelestenja</strong></em> <strong>Rudija Bučarja</strong> pa se je rodila v drugačnih okoliščinah: kot radijski koncert v studiu Hendrix Radia Koper novembra 2020, v času popolnega zaprtja. Rudijeve pesmi iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij zaživijo v izvedbi tria, pri čemer pianist <strong>Anže Vrabec</strong> in tubist <strong>Goran Krmac</strong> kantavtorskim in ljudskim elementom dodata jazzovski pečat, capo di banda Rudi Bučar pa uspe na svojevrsten način vzpostaviti dialog z oddaljenim občinstvom. V <strong><em>Šelestenja</em></strong> se tako za vedno ujamejo trenutki hrepenenja po bližini in obenem veselja ob živi glasbeni izvedbi.</p></p> 174785946 RTVSLO – Prvi 1805 clean Koncertne plošče nastajajo v stiku glasbenikov z občinstvom, na posnetku ujeta energija nato oživi ob vsakem našem poslušanju. Nova dvojna vinilna plošča »Šelestenja« Rudija Bučarja pa se je rodila v drugačnih okoliščinah: kot radijski koncert v studiu Hendrix Radia Koper novembra 2020, v času popolnega zaprtja. Rudijeve pesmi iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij zaživijo v izvedbi tria, pri čemer pianist Anže Vrabec in tubist Goran Krmac kantavtorskim in ljudskim elementom dodata jazzovski pečat, capo di banda Rudi Bučar pa uspe na svojevrsten način vzpostaviti dialog z oddaljenim občinstvom. V »Šelestenja« se tako za vedno ujamejo trenutki hrepenenja po bližini in obenem veselja ob živi glasbeni izvedbi.<p>Ujeti trenutki radijskega koncerta v času epidemije</p><p><p>Koncertne plošče nastajajo v stiku glasbenikov z občinstvom, na posnetku ujeta energija nato oživi ob vsakem našem poslušanju. Nova dvojna vinilna plošča <em><strong>Šelestenja</strong></em> <strong>Rudija Bučarja</strong> pa se je rodila v drugačnih okoliščinah: kot radijski koncert v studiu Hendrix Radia Koper novembra 2020, v času popolnega zaprtja. Rudijeve pesmi iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij zaživijo v izvedbi tria, pri čemer pianist <strong>Anže Vrabec</strong> in tubist <strong>Goran Krmac</strong> kantavtorskim in ljudskim elementom dodata jazzovski pečat, capo di banda Rudi Bučar pa uspe na svojevrsten način vzpostaviti dialog z oddaljenim občinstvom. V <strong><em>Šelestenja</em></strong> se tako za vedno ujamejo trenutki hrepenenja po bližini in obenem veselja ob živi glasbeni izvedbi.</p></p> Thu, 24 Jun 2021 21:00:00 +0000 Rudi Bučar trio: Šelestenja Skoraj živa koncertna izvedba za skorajšnje življenje v času epidemije: Matevž Šalehar Hamo je z zasedbo Tribute 2 Love v lanskem letu posnel ploščo z osmimi pesmimi s prejšnjega, četrega albuma »4K«, tokrat v akustični izvedbi. Rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja poklon ljubezni, na plošči »Iz4Kani skorlajv« pa sporočilo zazveni drugače: vokal ob nežnejši spremljavi pride močneje do izraza, nekatere pesmi pa v spremenjenih, epidemičnih okoliščinah dobijo povsem nov, močno aktualen pomen.<p>Akustični odmev četrte plošče 4K</p><p><p>Skoraj živa koncertna izvedba za skorajšnje življenje v času epidemije: <strong>Matevž Šalehar Hamo</strong> je z zasedbo <strong>Tribute 2 Love</strong> v lanskem letu posnel ploščo z osmimi pesmimi s prejšnjega, četrega albuma <em><strong>4K</strong></em>, tokrat v akustični izvedbi. Rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja poklon ljubezni, na plošči <em><strong>Iz4Kani skorlajv</strong></em> pa sporočilo zazveni drugače: vokal ob nežnejši spremljavi pride močneje do izraza, nekatere pesmi pa v spremenjenih, epidemičnih okoliščinah dobijo povsem nov, močno aktualen pomen.</p></p> 174784052 RTVSLO – Prvi 1773 clean Skoraj živa koncertna izvedba za skorajšnje življenje v času epidemije: Matevž Šalehar Hamo je z zasedbo Tribute 2 Love v lanskem letu posnel ploščo z osmimi pesmimi s prejšnjega, četrega albuma »4K«, tokrat v akustični izvedbi. Rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja poklon ljubezni, na plošči »Iz4Kani skorlajv« pa sporočilo zazveni drugače: vokal ob nežnejši spremljavi pride močneje do izraza, nekatere pesmi pa v spremenjenih, epidemičnih okoliščinah dobijo povsem nov, močno aktualen pomen.<p>Akustični odmev četrte plošče 4K</p><p><p>Skoraj živa koncertna izvedba za skorajšnje življenje v času epidemije: <strong>Matevž Šalehar Hamo</strong> je z zasedbo <strong>Tribute 2 Love</strong> v lanskem letu posnel ploščo z osmimi pesmimi s prejšnjega, četrega albuma <em><strong>4K</strong></em>, tokrat v akustični izvedbi. Rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja poklon ljubezni, na plošči <em><strong>Iz4Kani skorlajv</strong></em> pa sporočilo zazveni drugače: vokal ob nežnejši spremljavi pride močneje do izraza, nekatere pesmi pa v spremenjenih, epidemičnih okoliščinah dobijo povsem nov, močno aktualen pomen.</p></p> Thu, 17 Jun 2021 21:00:00 +0000 Hamo & Tribute 2 Love: Iz4Kani skorlajv V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: mladi kantavtor Robert Petan se nam predstavlja s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.<p>Poslušamo igrivi kantavtorski prvenec</p><p><p>V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: mladi kantavtor <strong>Robert Petan</strong> se nam predstavlja s svojim prvencem <em><strong>Ni za konja dirka, ni za srečne raj</strong></em>. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.</p></p> 174780702 RTVSLO – Prvi 1827 clean V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: mladi kantavtor Robert Petan se nam predstavlja s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.<p>Poslušamo igrivi kantavtorski prvenec</p><p><p>V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: mladi kantavtor <strong>Robert Petan</strong> se nam predstavlja s svojim prvencem <em><strong>Ni za konja dirka, ni za srečne raj</strong></em>. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.</p></p> Thu, 03 Jun 2021 21:00:00 +0000 Robert Petan: Ni za konja dirka, ni za srečne raj Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom »Velerajnki L. G.« ustvari poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabi na svojevrstno potovanje pesmi.<p>Kantavtorski poklon Townesu Van Zandtu</p><p><p>Kantavtor <strong>Luka Gluvić</strong> pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom <em><strong>Velerajnki L. G.</strong></em> je ustvaril poseben poklon kantavtorju <strong>Townesu Van Zandtu</strong>, ob poslušanju pa nas odpelje na svojevrstno potovanje pesmi.</p></p> 174776768 RTVSLO – Prvi 1748 clean Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom »Velerajnki L. G.« ustvari poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabi na svojevrstno potovanje pesmi.<p>Kantavtorski poklon Townesu Van Zandtu</p><p><p>Kantavtor <strong>Luka Gluvić</strong> pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom <em><strong>Velerajnki L. G.</strong></em> je ustvaril poseben poklon kantavtorju <strong>Townesu Van Zandtu</strong>, ob poslušanju pa nas odpelje na svojevrstno potovanje pesmi.</p></p> Thu, 20 May 2021 21:00:00 +0000 Luka Gluvić: Velerajnki L. G. Kantavtor Boštjan Gartner se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu Reka (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature Boruta Činča. Nastal je album »Čas brez iluzij«, umirjena glasbena ilustracija različnih plati življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu. <p>Poslušamo pesmi s kantavtorskega albuma</p><p><p>Kantavtor <strong>Boštjan Gartner</strong> se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu <em><strong>Reka</strong></em> (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature <strong>Boruta Činča</strong>. Nastal je album <em><strong>Čas brez iluzij</strong></em>, umirjena glasbena ilustracija različnih strani življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> 174775094 RTVSLO – Prvi 1531 clean Kantavtor Boštjan Gartner se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu Reka (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature Boruta Činča. Nastal je album »Čas brez iluzij«, umirjena glasbena ilustracija različnih plati življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu. <p>Poslušamo pesmi s kantavtorskega albuma</p><p><p>Kantavtor <strong>Boštjan Gartner</strong> se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu <em><strong>Reka</strong></em> (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature <strong>Boruta Činča</strong>. Nastal je album <em><strong>Čas brez iluzij</strong></em>, umirjena glasbena ilustracija različnih strani življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> Thu, 13 May 2021 21:00:00 +0000 Boštjan Gartner: Čas brez iluzij Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.<p>Predstavljamo album avtorskih šansonov</p><p><p>Igralec <strong>Boris Cavazza</strong> in jazzovski kitarist <strong>Igor Leonardi</strong> sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom <em><strong>11 korakov</strong></em>. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je <strong>Boris Cavazza Kvintet</strong> posnel ploščo <em><strong>Sprehod</strong></em>, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.</p></p> 174773381 RTVSLO – Prvi 1811 clean Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.<p>Predstavljamo album avtorskih šansonov</p><p><p>Igralec <strong>Boris Cavazza</strong> in jazzovski kitarist <strong>Igor Leonardi</strong> sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom <em><strong>11 korakov</strong></em>. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je <strong>Boris Cavazza Kvintet</strong> posnel ploščo <em><strong>Sprehod</strong></em>, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.</p></p> Thu, 06 May 2021 21:00:00 +0000 Boris Cavazza Kvintet: Sprehod V Pesmi v žepu poslušamo nekaj pesmi s koncerta Tomaža Pengova, 28. novembra 1994. V Klubu K4 je nastopil pred ameriškim kantavtorjem Townesom Van Zandtom, koncert pa je posnel Radio Slovenija. Leta 2019, ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova, je izšel na dvojni zgoščenki »Kamor greš …«, skupaj z novimi predelavami Pengovovih pesmi v izvedbi zasedbe David in ukradeno pero.<p>Poslušamo nekaj izvedb pesmi iz leta 1994</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo nekaj pesmi s koncerta <strong>Tomaža Pengova</strong>, 28. novembra 1994. V Klubu K4 je nastopil pred ameriškim kantavtorjem <strong>Townesom Van Zandtom</strong>, koncert pa je posnel Radio Slovenija. Leta 2019, ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova, je izšel na dvojni zgoščenki <em><strong>Kamor greš …</strong></em>, skupaj z novimi predelavami Pengovovih pesmi v izvedbi zasedbe <strong>David in ukradeno pero</strong>.</p></p> 174770221 RTVSLO – Prvi 1725 clean V Pesmi v žepu poslušamo nekaj pesmi s koncerta Tomaža Pengova, 28. novembra 1994. V Klubu K4 je nastopil pred ameriškim kantavtorjem Townesom Van Zandtom, koncert pa je posnel Radio Slovenija. Leta 2019, ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova, je izšel na dvojni zgoščenki »Kamor greš …«, skupaj z novimi predelavami Pengovovih pesmi v izvedbi zasedbe David in ukradeno pero.<p>Poslušamo nekaj izvedb pesmi iz leta 1994</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo nekaj pesmi s koncerta <strong>Tomaža Pengova</strong>, 28. novembra 1994. V Klubu K4 je nastopil pred ameriškim kantavtorjem <strong>Townesom Van Zandtom</strong>, koncert pa je posnel Radio Slovenija. Leta 2019, ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova, je izšel na dvojni zgoščenki <em><strong>Kamor greš …</strong></em>, skupaj z novimi predelavami Pengovovih pesmi v izvedbi zasedbe <strong>David in ukradeno pero</strong>.</p></p> Thu, 22 Apr 2021 21:00:00 +0000 Utrinki s koncerta Tomaža Pengova v Klubu K4 Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo skozi besedilo pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogatem orkestrskem aranžmaju. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.<p>Marko Brecelj, Jani Kovačič, Andraž Hribar, Jure Ivanušič in Frane Milčinski - Ježek</p><p><p>Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo z besedilom pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogati orkestrski priredbi. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> 174768485 RTVSLO – Prvi 1757 clean Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo skozi besedilo pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogatem orkestrskem aranžmaju. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.<p>Marko Brecelj, Jani Kovačič, Andraž Hribar, Jure Ivanušič in Frane Milčinski - Ježek</p><p><p>Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo z besedilom pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogati orkestrski priredbi. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.</p></p> Thu, 15 Apr 2021 21:00:00 +0000 Kantavtorske pesmi z orkestrsko spremljavo Mlada koroška glasbenica Ditka je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije Ferija Lainščka, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih. <p>Novi album koroške glasbenice ob desetletnici ustvarjalne poti</p><p><p>Mlada koroška glasbenica <strong>Ditka</strong> je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije <strong>Ferija Lainščka</strong>, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih.</p></p> 174766769 RTVSLO – Prvi 1797 clean Mlada koroška glasbenica Ditka je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije Ferija Lainščka, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih. <p>Novi album koroške glasbenice ob desetletnici ustvarjalne poti</p><p><p>Mlada koroška glasbenica <strong>Ditka</strong> je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije <strong>Ferija Lainščka</strong>, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih.</p></p> Thu, 08 Apr 2021 21:00:00 +0000 Ditka 10: Live & Unplugged Mladi jazzovski pevec in klaviaturist Žan Hauptman je pesmi za svoj prvenec Finished, not perfect napisal sam, do končne podobe pa so jim pomagali njegovi prijatelji glasbeniki, ki jih je povabil v svoj bend. Žan svoje pesmi ustvarja v angleščini, vendar je v njegovem primeru glasbeni jezik nedvomno pomembnejši od jezika besed. Pesmi na albumu smiselno dopolnijo poetični utrinki Urške Supej, kar poslušalcu ponudi celostno izkušnjo.<p>Prvenec jazzovskega pevca in klaviaturista</p><p><p>Mladi jazzovski pevec in klaviaturist <strong>Žan Hauptman</strong> je pesmi za svoj prvenec <em><strong>Finished, not perfect</strong></em> napisal sam, do končne podobe pa so jim pomagali njegovi prijatelji glasbeniki, ki jih je povabil v svoj bend. Žan svoje pesmi ustvarja v angleščini, vendar je v njegovem primeru glasbeni jezik nedvomno pomembnejši od jezika besed. Pesmi na albumu smiselno dopolnijo poetični utrinki <strong>Urške Supej</strong>, kar poslušalcu ponudi celostno izkušnjo.</p></p> 174765240 RTVSLO – Prvi 1757 clean Mladi jazzovski pevec in klaviaturist Žan Hauptman je pesmi za svoj prvenec Finished, not perfect napisal sam, do končne podobe pa so jim pomagali njegovi prijatelji glasbeniki, ki jih je povabil v svoj bend. Žan svoje pesmi ustvarja v angleščini, vendar je v njegovem primeru glasbeni jezik nedvomno pomembnejši od jezika besed. Pesmi na albumu smiselno dopolnijo poetični utrinki Urške Supej, kar poslušalcu ponudi celostno izkušnjo.<p>Prvenec jazzovskega pevca in klaviaturista</p><p><p>Mladi jazzovski pevec in klaviaturist <strong>Žan Hauptman</strong> je pesmi za svoj prvenec <em><strong>Finished, not perfect</strong></em> napisal sam, do končne podobe pa so jim pomagali njegovi prijatelji glasbeniki, ki jih je povabil v svoj bend. Žan svoje pesmi ustvarja v angleščini, vendar je v njegovem primeru glasbeni jezik nedvomno pomembnejši od jezika besed. Pesmi na albumu smiselno dopolnijo poetični utrinki <strong>Urške Supej</strong>, kar poslušalcu ponudi celostno izkušnjo.</p></p> Thu, 01 Apr 2021 21:00:00 +0000 Žan Hauptman: Finished, not perfect Pevec in kitarist Jure Lesar je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine Eskobars, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu »Zemljin sin« (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo »Je kaj novega«. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznolikih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«<p>Pevec in kitarist predstavlja drugi avtorski album</p><p><p>Pevec in kitarist <strong>Jure Lesar</strong> je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine <strong>Eskobars</strong>, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu <em><strong>Zemljin sin</strong></em> (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo <em><strong>Je kaj novega</strong></em>. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznolikih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«</p></p> 174761466 RTVSLO – Prvi 1783 clean Pevec in kitarist Jure Lesar je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine Eskobars, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu »Zemljin sin« (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo »Je kaj novega«. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznolikih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«<p>Pevec in kitarist predstavlja drugi avtorski album</p><p><p>Pevec in kitarist <strong>Jure Lesar</strong> je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine <strong>Eskobars</strong>, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu <em><strong>Zemljin sin</strong></em> (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo <em><strong>Je kaj novega</strong></em>. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznolikih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«</p></p> Thu, 18 Mar 2021 22:00:00 +0000 Jure Lesar: Je kaj novega »Ženske štorije« so presunljive zgodbe žensk, ki jih same niso mogle povedati – in so ostajale pozabljene, preslišane. V daljni ali bližnji preteklosti, pa tudi tukaj in zdaj. Na svoj novi album jih je ujel kantavtor Jani Kovačič, ob njem jih izvajajo še vokalistka Medea Novak, pianistka Neža Pajek Arambašić in kontrabasist Luka Dobnikar. Ob osmem marcu jih Jani Kovačič poklanja vsem ženskam, pravi pa, da jih morajo slišati tudi – ali predvsem – moški.<p>Predpremierna predstavitev nove plošče</p><p><p><em><strong>Ženske štorije</strong></em> so presunljive zgodbe žensk, ki jih same niso mogle povedati – in so ostajale pozabljene, preslišane. V daljni ali bližnji preteklosti, pa tudi tukaj in zdaj. Na svoj novi album jih je ujel kantavtor <strong>Jani Kovačič</strong>, ob njem jih izvajajo še vokalistka <strong>Medea Novak</strong>, pianistka <strong>Neža Pajek Arambašić</strong> in kontrabasist <strong>Luka Dobnikar</strong>. Ob osmem marcu jih Jani Kovačič poklanja vsem ženskam, pravi pa, da jih morajo slišati tudi – ali predvsem – moški.</p></p> 174758307 RTVSLO – Prvi 1809 clean »Ženske štorije« so presunljive zgodbe žensk, ki jih same niso mogle povedati – in so ostajale pozabljene, preslišane. V daljni ali bližnji preteklosti, pa tudi tukaj in zdaj. Na svoj novi album jih je ujel kantavtor Jani Kovačič, ob njem jih izvajajo še vokalistka Medea Novak, pianistka Neža Pajek Arambašić in kontrabasist Luka Dobnikar. Ob osmem marcu jih Jani Kovačič poklanja vsem ženskam, pravi pa, da jih morajo slišati tudi – ali predvsem – moški.<p>Predpremierna predstavitev nove plošče</p><p><p><em><strong>Ženske štorije</strong></em> so presunljive zgodbe žensk, ki jih same niso mogle povedati – in so ostajale pozabljene, preslišane. V daljni ali bližnji preteklosti, pa tudi tukaj in zdaj. Na svoj novi album jih je ujel kantavtor <strong>Jani Kovačič</strong>, ob njem jih izvajajo še vokalistka <strong>Medea Novak</strong>, pianistka <strong>Neža Pajek Arambašić</strong> in kontrabasist <strong>Luka Dobnikar</strong>. Ob osmem marcu jih Jani Kovačič poklanja vsem ženskam, pravi pa, da jih morajo slišati tudi – ali predvsem – moški.</p></p> Thu, 04 Mar 2021 22:00:00 +0000 Jani Kovačič: Ženske štorije S svojim prvencem »Ta neki neki« se nam predstavlja Špela Jezovšek – Stella. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.<p>Poslušamo prvenec mlade pevke in avtorice</p><p><p>S svojim prvencem <strong><em>Ta neki neki</em> </strong>se nam predstavlja <strong>Špela Jezovšek - Stella</strong>. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.</p></p> 174756317 RTVSLO – Prvi 1628 clean S svojim prvencem »Ta neki neki« se nam predstavlja Špela Jezovšek – Stella. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.<p>Poslušamo prvenec mlade pevke in avtorice</p><p><p>S svojim prvencem <strong><em>Ta neki neki</em> </strong>se nam predstavlja <strong>Špela Jezovšek - Stella</strong>. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.</p></p> Thu, 25 Feb 2021 22:00:00 +0000 Stella: Ta neki neki Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka Vita Mavrič in urednik Rudi Pančur.<p>Zgodovina iskanja kakovostnega in izvirnega pesemskega izraza</p><p><p>Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj <strong>Bojan Adamič</strong> in glasbena urednica <strong>Meri Avsenak</strong>, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla <strong>Vita Mavrič</strong>, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka <strong>Vita Mavrič</strong> in urednik <strong>Rudi Pančur</strong>.</p></p> 174754801 RTVSLO – Prvi 1771 clean Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka Vita Mavrič in urednik Rudi Pančur.<p>Zgodovina iskanja kakovostnega in izvirnega pesemskega izraza</p><p><p>Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj <strong>Bojan Adamič</strong> in glasbena urednica <strong>Meri Avsenak</strong>, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla <strong>Vita Mavrič</strong>, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka <strong>Vita Mavrič</strong> in urednik <strong>Rudi Pančur</strong>.</p></p> Thu, 18 Feb 2021 22:00:00 +0000 Dve poglavji Festivala slovenskega šansona Pesmi Franceta Prešerna so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik Matej Krajnc.<p>Poslušamo raznolik nabor uglasbene poezije</p><p><p>Pesmi <strong>Franceta Prešerna</strong> so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik <strong>Matej Krajnc</strong>.</p></p> 174751294 RTVSLO – Prvi 1803 clean Pesmi Franceta Prešerna so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik Matej Krajnc.<p>Poslušamo raznolik nabor uglasbene poezije</p><p><p>Pesmi <strong>Franceta Prešerna</strong> so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik <strong>Matej Krajnc</strong>.</p></p> Thu, 04 Feb 2021 22:00:00 +0000 Uglasbitve Prešernovih pesmi v popularni glasbi Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: Vlado Kreslin in Miro Tomassini, duo Natriletno kolobarjenje s praho, duo Zajtrk, Katarina Avbar in Peter Dekleva ter Iztok Mlakar in David Šuligoj.<p>Skrita in odkrita kantavtorska sodelovanja</p><p><p>Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: <strong>Vlado Kreslin</strong> in <strong>Miro Tomassini</strong>, duo <strong>Natriletno kolobarjenje s praho</strong>, duo <strong>Zajtrk</strong>, <strong>Katarina Avbar</strong> in <strong>Peter Dekleva</strong> ter <strong>Iztok Mlakar</strong> in <strong>David Šuligoj</strong>.</p></p> 174749385 RTVSLO – Prvi 1658 clean Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: Vlado Kreslin in Miro Tomassini, duo Natriletno kolobarjenje s praho, duo Zajtrk, Katarina Avbar in Peter Dekleva ter Iztok Mlakar in David Šuligoj.<p>Skrita in odkrita kantavtorska sodelovanja</p><p><p>Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: <strong>Vlado Kreslin</strong> in <strong>Miro Tomassini</strong>, duo <strong>Natriletno kolobarjenje s praho</strong>, duo <strong>Zajtrk</strong>, <strong>Katarina Avbar</strong> in <strong>Peter Dekleva</strong> ter <strong>Iztok Mlakar</strong> in <strong>David Šuligoj</strong>.</p></p> Thu, 28 Jan 2021 22:00:00 +0000 Pesem v žepu: Kantavtorski dueti Pesnik in kantavtor Andraž Polič se nam predstavlja z novo solistično malo ploščo Morje. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi Srečka Kosovela »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo Hamlet Express, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom. <p>Nova mala plošča pesnika in kantavtorja izraža hrepenenje po svobodi</p><p><p>Pesnik in kantavtor <strong>Andraž Polič</strong> nam predstavlja novo solistično malo ploščo <em><strong>Morje</strong></em>. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi <strong>Srečka Kosovela</strong> »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo <strong>Hamlet Express</strong>, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom.</p></p> 174747681 RTVSLO – Prvi 1517 clean Pesnik in kantavtor Andraž Polič se nam predstavlja z novo solistično malo ploščo Morje. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi Srečka Kosovela »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo Hamlet Express, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom. <p>Nova mala plošča pesnika in kantavtorja izraža hrepenenje po svobodi</p><p><p>Pesnik in kantavtor <strong>Andraž Polič</strong> nam predstavlja novo solistično malo ploščo <em><strong>Morje</strong></em>. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi <strong>Srečka Kosovela</strong> »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo <strong>Hamlet Express</strong>, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom.</p></p> Thu, 21 Jan 2021 22:00:00 +0000 Andraž Polič: Morje Nastopajoče na kantavtorskem festivalu Kantfest je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel Primož Vidovič, srebrno Blaž Mencinger, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil Duo 3RMA, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal Andrej Vilčnik. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala Petrom Andrejem in članom strokovne žirije Janijem Kovačičem, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih tokratnih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.<p>18. kantavtorski festival Kantfest 2020</p><p><p>Nastopajoče na kantavtorskem festivalu <strong>Kantfest</strong> je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel <strong>Primož Vidovič</strong>, srebrno <strong>Blaž Mencinger</strong>, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil <strong>Duo 3RMA</strong>, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal <strong>Andrej Vilčnik</strong>. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala <strong>Petrom Andrejem</strong> in članom strokovne žirije <strong>Janijem Kovačičem</strong>, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih letošnjih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> 174746092 RTVSLO – Prvi 1775 clean Nastopajoče na kantavtorskem festivalu Kantfest je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel Primož Vidovič, srebrno Blaž Mencinger, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil Duo 3RMA, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal Andrej Vilčnik. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala Petrom Andrejem in članom strokovne žirije Janijem Kovačičem, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih tokratnih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.<p>18. kantavtorski festival Kantfest 2020</p><p><p>Nastopajoče na kantavtorskem festivalu <strong>Kantfest</strong> je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel <strong>Primož Vidovič</strong>, srebrno <strong>Blaž Mencinger</strong>, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil <strong>Duo 3RMA</strong>, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal <strong>Andrej Vilčnik</strong>. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala <strong>Petrom Andrejem</strong> in članom strokovne žirije <strong>Janijem Kovačičem</strong>, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih letošnjih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.</p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 14 Jan 2021 22:00:00 +0000 Nove smernice domačega kantavtorstva: 18. kantavtorski festival Kantfest 2020 V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik Borut Gombač. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili Vasko Atanasovski, skupina Kvinton, kantavtor Marko Grobler in drugi.<p>Uglasbena poezija v izvedbi različnih slovenskih glasbenikov</p><p><p>V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik <strong>Borut Gombač</strong>. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili <strong>Vasko Atanasovski</strong>, skupina <strong>Kvinton</strong>, kantavtor <strong>Marko Grobler</strong> in drugi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Sam pravi, da so njegova sodelovanja z glasbeniki dvosmerna:</p> <blockquote><p>»Moj način pesnjenja za kantavtorje oziroma za kakšne rokerske ansamble je takšen, da se poskušam bendu ali posamezniku nekako približati, kar pomeni: preden sem se lotil recimo sodelovanja z Markom Groblerjem ali pa s ptujsko skupino Kvinton, sem se dodobra posvetil njihovi glasbi. Ker nočem od zunaj vplivati na njihov razvoj, ampak se poskušam nekako približati. Recimo, Kvintoni so že prej imeli take balade o posebnih posameznikih, največkrat na robu družbe. Tako da sem samo nekako nadaljeval njihovo zgodbo. In moj način je ta, da postanem del benda ali pa del glasbenega projekta, tako da recimo ko se potem kakšna moja pesem izvaja, imam občutek, kot da sem tudi na odru, če se kdo od glasbenikov slučajno kaj zmoti, imam občutek, da sem se jaz zmotil – skratka nek način vživetja v posameznika, glasbenika …«</p></blockquote> <p>Poleg posameznih sodelovanj z rokerji in kantavtorji v okviru projekta <strong><em>Rokerji pojejo pesnike</em></strong> so nastali tudi trije albumi: <strong>Vasko Atanasovski</strong> je z zasedbo <strong>Cantorana</strong> leta 2003 ustvaril <strong><em>Razpljuskane šipe</em></strong>, sodelovanje s skupino <strong>Kvinton</strong> je po več pesmih v projektu Rokerji pojejo pesnike prineslo ploščo <em><strong>Balade na bledečih tleh</strong></em> (2011), za zadnjo ploščo, <em><strong>Melodije zamolčanih besed</strong></em> (2018), pa je zaslužen kantavtor <strong>Marko Grobler</strong>. Vmes je Borut Gombač v sodelovanju s številnimi ptujskimi glasbeniki ustvaril poseben projekt <em><strong>Kurentova svatba</strong></em>, ki pa za zdaj še ni dočakal glasbene izdaje.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Svoj pogled na pomen dobrega besedila nam je Borut Gombač razložil takole:</p> <blockquote><p>»Če si predstavljate iz tistih zlatih časov slovenske popevke recimo Lastovko ali pa kakšne te stvari od Jesiha ali pa od Strniše – da bi na to bila lahko melodija še ne vem kako dobra, ampak da bi bilo zanič besedilo, ta pesem ne bi zdaj bila večna. Tako da sta obe stvari potrebni – in kot sem nekje enkrat zapisal: razglašenega benda ne bi noben glasbeni urednik objavil, če je pa razglašeno besedilo, ga pa vseeno objavijo …«</p></blockquote></p> 174741798 RTVSLO – Prvi 1796 clean V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik Borut Gombač. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili Vasko Atanasovski, skupina Kvinton, kantavtor Marko Grobler in drugi.<p>Uglasbena poezija v izvedbi različnih slovenskih glasbenikov</p><p><p>V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik <strong>Borut Gombač</strong>. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili <strong>Vasko Atanasovski</strong>, skupina <strong>Kvinton</strong>, kantavtor <strong>Marko Grobler</strong> in drugi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Sam pravi, da so njegova sodelovanja z glasbeniki dvosmerna:</p> <blockquote><p>»Moj način pesnjenja za kantavtorje oziroma za kakšne rokerske ansamble je takšen, da se poskušam bendu ali posamezniku nekako približati, kar pomeni: preden sem se lotil recimo sodelovanja z Markom Groblerjem ali pa s ptujsko skupino Kvinton, sem se dodobra posvetil njihovi glasbi. Ker nočem od zunaj vplivati na njihov razvoj, ampak se poskušam nekako približati. Recimo, Kvintoni so že prej imeli take balade o posebnih posameznikih, največkrat na robu družbe. Tako da sem samo nekako nadaljeval njihovo zgodbo. In moj način je ta, da postanem del benda ali pa del glasbenega projekta, tako da recimo ko se potem kakšna moja pesem izvaja, imam občutek, kot da sem tudi na odru, če se kdo od glasbenikov slučajno kaj zmoti, imam občutek, da sem se jaz zmotil – skratka nek način vživetja v posameznika, glasbenika …«</p></blockquote> <p>Poleg posameznih sodelovanj z rokerji in kantavtorji v okviru projekta <strong><em>Rokerji pojejo pesnike</em></strong> so nastali tudi trije albumi: <strong>Vasko Atanasovski</strong> je z zasedbo <strong>Cantorana</strong> leta 2003 ustvaril <strong><em>Razpljuskane šipe</em></strong>, sodelovanje s skupino <strong>Kvinton</strong> je po več pesmih v projektu Rokerji pojejo pesnike prineslo ploščo <em><strong>Balade na bledečih tleh</strong></em> (2011), za zadnjo ploščo, <em><strong>Melodije zamolčanih besed</strong></em> (2018), pa je zaslužen kantavtor <strong>Marko Grobler</strong>. Vmes je Borut Gombač v sodelovanju s številnimi ptujskimi glasbeniki ustvaril poseben projekt <em><strong>Kurentova svatba</strong></em>, ki pa za zdaj še ni dočakal glasbene izdaje.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Svoj pogled na pomen dobrega besedila nam je Borut Gombač razložil takole:</p> <blockquote><p>»Če si predstavljate iz tistih zlatih časov slovenske popevke recimo Lastovko ali pa kakšne te stvari od Jesiha ali pa od Strniše – da bi na to bila lahko melodija še ne vem kako dobra, ampak da bi bilo zanič besedilo, ta pesem ne bi zdaj bila večna. Tako da sta obe stvari potrebni – in kot sem nekje enkrat zapisal: razglašenega benda ne bi noben glasbeni urednik objavil, če je pa razglašeno besedilo, ga pa vseeno objavijo …«</p></blockquote></p> Thu, 24 Dec 2020 22:00:00 +0000 Pesem v žepu - Borut Gombač V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili Vita Mavrič, Boris Cavazza, Tomaž Hostnik, Sandra Erpe, Severa Gjurin in Počeni škafi.<p>Pregled slovenskih albumov iztekajočega se leta</p><p><p>V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Boris Cavazza</strong>, <strong>Tomaž Hostnik</strong>, <strong>Sandra Erpe</strong>, <strong>Severa Gjurin</strong> in <strong>Počeni škafi</strong>.</p></p> 174740368 RTVSLO – Prvi 1780 clean V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili Vita Mavrič, Boris Cavazza, Tomaž Hostnik, Sandra Erpe, Severa Gjurin in Počeni škafi.<p>Pregled slovenskih albumov iztekajočega se leta</p><p><p>V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili <strong>Vita Mavrič</strong>, <strong>Boris Cavazza</strong>, <strong>Tomaž Hostnik</strong>, <strong>Sandra Erpe</strong>, <strong>Severa Gjurin</strong> in <strong>Počeni škafi</strong>.</p></p> Thu, 17 Dec 2020 22:00:00 +0000 Kantavtorice in kantavtorji, šansonjerke in šansonjerji v letu 2020 Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.<p>Izbor kantavtorskih pesmi z zgodovinskim ozadjem</p><p><p>Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.</p></p> 174738313 RTVSLO – Prvi 1782 clean Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.<p>Izbor kantavtorskih pesmi z zgodovinskim ozadjem</p><p><p>Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.</p></p> Thu, 10 Dec 2020 22:00:00 +0000 Pesem v žepu: Songi o hudih časih »Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.<p>Glasbene slike sodobnega vaškega okolja</p><p><p><em><strong>Mačahe</strong></em> kantavtorja <strong>Tomaža Hostnika</strong>, ki jih izvaja v duu z violinistom <strong>Matijo Krečičem</strong>, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.</p> <blockquote><p>»Zmeraj so me zanimali ljudje, ki me obdajajo. Že celo življenje, pa so mogoče na nek način drugačni kot večina. Se mi zdi, da v mojem okolju kar mrgoli takih, ki se jim moraš približati kot divji živali … Ljudje smo tako narejeni, da smo dejansko v teh svojih skafandrih in se nas ne tiče, dokler ne pridemo na štiri oči. Ko se pa na štiri oči zgodi, nas pa to tako pretrese …«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi so miniature, besedilo v rovtarskem narečju pa je treba pozorno poslušati, če ga želimo razumeti. Tudi zato je glasbeni aranžma izčiščen, duo violine in klavirja pesmi ne obteži, ampak jim pusti zadihati:</p> <blockquote><p>»Mislim, da je za skladbo najbolj važno, da se jo aranžira tako, da je za skladbo najboljše. In če gre za neko tako miniaturo, se je nekako samo po sebi sestavilo, da sva to naredila v duu … Pri meni gre bolj za to, kar meni paše. In to je muziciranje ena na ena in sploh z Matijem gre to zelo gladko, ker sva oba preigrala tudi veliko klasične glasbe … Tudi zvok je povsem akustičen, tudi tako smo snemali, je vse v živo odigrano in zapeto.«</p></blockquote> </p> 174736673 RTVSLO – Prvi 1799 clean »Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.<p>Glasbene slike sodobnega vaškega okolja</p><p><p><em><strong>Mačahe</strong></em> kantavtorja <strong>Tomaža Hostnika</strong>, ki jih izvaja v duu z violinistom <strong>Matijo Krečičem</strong>, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.</p> <blockquote><p>»Zmeraj so me zanimali ljudje, ki me obdajajo. Že celo življenje, pa so mogoče na nek način drugačni kot večina. Se mi zdi, da v mojem okolju kar mrgoli takih, ki se jim moraš približati kot divji živali … Ljudje smo tako narejeni, da smo dejansko v teh svojih skafandrih in se nas ne tiče, dokler ne pridemo na štiri oči. Ko se pa na štiri oči zgodi, nas pa to tako pretrese …«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi so miniature, besedilo v rovtarskem narečju pa je treba pozorno poslušati, če ga želimo razumeti. Tudi zato je glasbeni aranžma izčiščen, duo violine in klavirja pesmi ne obteži, ampak jim pusti zadihati:</p> <blockquote><p>»Mislim, da je za skladbo najbolj važno, da se jo aranžira tako, da je za skladbo najboljše. In če gre za neko tako miniaturo, se je nekako samo po sebi sestavilo, da sva to naredila v duu … Pri meni gre bolj za to, kar meni paše. In to je muziciranje ena na ena in sploh z Matijem gre to zelo gladko, ker sva oba preigrala tudi veliko klasične glasbe … Tudi zvok je povsem akustičen, tudi tako smo snemali, je vse v živo odigrano in zapeto.«</p></blockquote> </p> Thu, 03 Dec 2020 22:00:00 +0000 Hostnik pa Krečič: Mačahe Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče »Kambjale so čase« poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih zgolj nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se odražajo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki: Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …<p>Istrski kantavtor predstavlja sedmi samostojni album</p><p><p>Istrski kantavtor <strong>Rudi Bučar</strong> se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče <em><strong>Kambjale so čase</strong></em> poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih samo nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se kažejo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki - <strong>Goran Krmac</strong>, <strong>Anže Vrabec</strong>, <strong>Robert Pikl</strong>, <strong>Tomi Purić</strong>, <strong>Hamo</strong>, <strong>Martin Štibernik</strong>, <strong>Giulio Rosselli</strong>, <strong>Boštjan Gombač </strong>in drugi. Časovne drobce pa v celoto združuje prostor, iz katerega avtor izhaja - Istra. K njej se vedno znova vrača, pa naj gre za navezavo na ljudsko izročilo, narečno besedo ali pa sam prostor:</p> <blockquote><p>»Nekako sem ostal zvest Istri. Saj sem imel več glasbenih izletov in me je zaneslo v rock, pomagal sem tudi v elektroniki … Ampak nekako vsakič, ko sem se vrnil nazaj, sem imel občutek, da me je Istra čakala z odprtimi rokami. Tako da se čutim nekako dolžnega jo vzeti s sabo, ne samo zaradi tega, kar sem povedal, ampak tudi zaradi tega, ker sem začutil pred par leti, da je to postalo tudi del mojega poslanstva. In zelo rad jo vzamem s sabo.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Časi se spreminjajo, kot pravi v naslovni pesmi, mi pa se spreminjamo z njimi. Tako se je skozi leta spremenil tudi Rudijev lastni pogled na svet, kar se odraža v pisanju pesmi:</p> <blockquote><p>»Pravzaprav se z leti vedno bolj prepuščam – predvsem naravi. In vidim, da sem v tem tudi sproščen – mi pomaga nekako se sprostiti in če si sproščen, pač leti tudi vse to iz tebe. Če dam eno primerjavo: ko smo imeli skupino Spirits in smo naredili album <em>Zemljin krik</em>, smo pisali tekste, kako rešiti svet. Sicer smo bili dvajset let stari … In takrat mi je Gabrov oče Gorazd Radojevič rekel: 'Čuj, Rudi, veš, s temi teksti – boš videl, da boš z leti prišel do tega, da boš našel čar v pisanju ravno v tem, da recimo prideš v oštarijo in ti natakarica natoči en deci vina pod črtico – in boš iz tega naredil celo zgodbo.' In vidim, da se v bistvu svet pri meni vrti v to smer.«</p></blockquote></p> 174734969 RTVSLO – Prvi 1651 clean Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče »Kambjale so čase« poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih zgolj nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se odražajo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki: Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …<p>Istrski kantavtor predstavlja sedmi samostojni album</p><p><p>Istrski kantavtor <strong>Rudi Bučar</strong> se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče <em><strong>Kambjale so čase</strong></em> poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih samo nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se kažejo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki - <strong>Goran Krmac</strong>, <strong>Anže Vrabec</strong>, <strong>Robert Pikl</strong>, <strong>Tomi Purić</strong>, <strong>Hamo</strong>, <strong>Martin Štibernik</strong>, <strong>Giulio Rosselli</strong>, <strong>Boštjan Gombač </strong>in drugi. Časovne drobce pa v celoto združuje prostor, iz katerega avtor izhaja - Istra. K njej se vedno znova vrača, pa naj gre za navezavo na ljudsko izročilo, narečno besedo ali pa sam prostor:</p> <blockquote><p>»Nekako sem ostal zvest Istri. Saj sem imel več glasbenih izletov in me je zaneslo v rock, pomagal sem tudi v elektroniki … Ampak nekako vsakič, ko sem se vrnil nazaj, sem imel občutek, da me je Istra čakala z odprtimi rokami. Tako da se čutim nekako dolžnega jo vzeti s sabo, ne samo zaradi tega, kar sem povedal, ampak tudi zaradi tega, ker sem začutil pred par leti, da je to postalo tudi del mojega poslanstva. In zelo rad jo vzamem s sabo.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Časi se spreminjajo, kot pravi v naslovni pesmi, mi pa se spreminjamo z njimi. Tako se je skozi leta spremenil tudi Rudijev lastni pogled na svet, kar se odraža v pisanju pesmi:</p> <blockquote><p>»Pravzaprav se z leti vedno bolj prepuščam – predvsem naravi. In vidim, da sem v tem tudi sproščen – mi pomaga nekako se sprostiti in če si sproščen, pač leti tudi vse to iz tebe. Če dam eno primerjavo: ko smo imeli skupino Spirits in smo naredili album <em>Zemljin krik</em>, smo pisali tekste, kako rešiti svet. Sicer smo bili dvajset let stari … In takrat mi je Gabrov oče Gorazd Radojevič rekel: 'Čuj, Rudi, veš, s temi teksti – boš videl, da boš z leti prišel do tega, da boš našel čar v pisanju ravno v tem, da recimo prideš v oštarijo in ti natakarica natoči en deci vina pod črtico – in boš iz tega naredil celo zgodbo.' In vidim, da se v bistvu svet pri meni vrti v to smer.«</p></blockquote></p> Thu, 26 Nov 2020 22:00:00 +0000 Rudi Bučar: Kambjale so čase V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.<p>Korak v kantavtorsko smer</p><p><p>V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet <strong>Severe Gjurin</strong>. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini <strong>Olivija</strong>, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča <em><strong>Ali je še kaj prostora?</strong></em> prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.</p> <p>Nova plošča prinaša pesmi, zbrane z več vetrov. Nekatere so posnete v živo na koncertih, druge so studijske, vendar se med seboj lepo zvočno prepletajo, kar Severa takole razloži:</p> <blockquote><p>»Vsi imajo neko osnovo, ki je tudi malo taka, kot da si v živo to odigral in odpel. Se pravi, nimam rada – vsaj pri sebi ne – tega pretirano produciranega zvoka … V tem smislu se je bilo zelo lahko odločiti za ta koncept, da so gor pesmi v živo in v studiu narejene pesmi, ker se mi zdi, da če so v živo dobro posnete pa če je dober kos muzike, pa če je dobro sproducirano, dobro zmiksano, da pride zelo blizu temu, kar naredim v studiu, ki ima dovolj občutka, kot da je v živo.«</p></blockquote> <p>S tega stališča so še posebno zanimive tri pesmi v živi izvedbi zasedbe <strong>Sozvočje v triu</strong>, ki jo poleg Severe sestavljata še njen brat <strong>Gal Gjurin</strong> in <strong>Blaž Celarec</strong> – slednja igrata vsak po več instrumentov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Petnajst pesmi na albumu je nabranih iz različnih obdobij Severinega ustvarjanja. Najstarejše segajo v čas skupine Olivija in se na plošči znajdejo v malo drugačni izvedbi, druge so po nastanku nekoliko mlajše, nekatere od njih so v teh letih izšle kot singli (med te sodi tudi naslovna, <strong>"Ali je še kaj prostora tam na jugu"</strong>). Pod besedila in glasbo se večinoma podpisuje Severin brat Gal Gjurin. Severa pravi, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da se je opogumila za lastno ustvarjanje pesmi, vendar se zadnja leta tega vse bolj loteva:</p> <blockquote><p>»Sem morala nekako sama sebe vprašati, kaj pa jaz še imam avtorskega za dati. Tudi če ne berem not, ne pišem za orkestre – čeprav bi tudi z vokalom lahko se posnela in napisala kakšne aranžmaje, ker v glavi pa slišim marsikaj … Ampak je bilo treba tudi, da so dozorele ene stvari. Tako da najprej so bile zelo kratke skice enih melodij z akordi ali pa samo melodij, potem pa vsako leto več, vsako leto boljše … In je to res eno tako noro zadovoljstvo, da sama sebi delam dobre pesmi. Sonce je pa ena izmed njih, ki je na tej plošči kot 'bonus track' na začetku, kjer sem pa jaz avtorica glasbe in besedila in na nek način napoveduje to, kar nameravam v prihodnosti še prinesti na dan, ker sem v zadnjih letih kar veliko tega zastavila in ker mi je tudi všeč.«</p></blockquote></p> 174733404 RTVSLO – Prvi 1813 clean V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.<p>Korak v kantavtorsko smer</p><p><p>V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet <strong>Severe Gjurin</strong>. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini <strong>Olivija</strong>, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča <em><strong>Ali je še kaj prostora?</strong></em> prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.</p> <p>Nova plošča prinaša pesmi, zbrane z več vetrov. Nekatere so posnete v živo na koncertih, druge so studijske, vendar se med seboj lepo zvočno prepletajo, kar Severa takole razloži:</p> <blockquote><p>»Vsi imajo neko osnovo, ki je tudi malo taka, kot da si v živo to odigral in odpel. Se pravi, nimam rada – vsaj pri sebi ne – tega pretirano produciranega zvoka … V tem smislu se je bilo zelo lahko odločiti za ta koncept, da so gor pesmi v živo in v studiu narejene pesmi, ker se mi zdi, da če so v živo dobro posnete pa če je dober kos muzike, pa če je dobro sproducirano, dobro zmiksano, da pride zelo blizu temu, kar naredim v studiu, ki ima dovolj občutka, kot da je v živo.«</p></blockquote> <p>S tega stališča so še posebno zanimive tri pesmi v živi izvedbi zasedbe <strong>Sozvočje v triu</strong>, ki jo poleg Severe sestavljata še njen brat <strong>Gal Gjurin</strong> in <strong>Blaž Celarec</strong> – slednja igrata vsak po več instrumentov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Petnajst pesmi na albumu je nabranih iz različnih obdobij Severinega ustvarjanja. Najstarejše segajo v čas skupine Olivija in se na plošči znajdejo v malo drugačni izvedbi, druge so po nastanku nekoliko mlajše, nekatere od njih so v teh letih izšle kot singli (med te sodi tudi naslovna, <strong>"Ali je še kaj prostora tam na jugu"</strong>). Pod besedila in glasbo se večinoma podpisuje Severin brat Gal Gjurin. Severa pravi, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da se je opogumila za lastno ustvarjanje pesmi, vendar se zadnja leta tega vse bolj loteva:</p> <blockquote><p>»Sem morala nekako sama sebe vprašati, kaj pa jaz še imam avtorskega za dati. Tudi če ne berem not, ne pišem za orkestre – čeprav bi tudi z vokalom lahko se posnela in napisala kakšne aranžmaje, ker v glavi pa slišim marsikaj … Ampak je bilo treba tudi, da so dozorele ene stvari. Tako da najprej so bile zelo kratke skice enih melodij z akordi ali pa samo melodij, potem pa vsako leto več, vsako leto boljše … In je to res eno tako noro zadovoljstvo, da sama sebi delam dobre pesmi. Sonce je pa ena izmed njih, ki je na tej plošči kot 'bonus track' na začetku, kjer sem pa jaz avtorica glasbe in besedila in na nek način napoveduje to, kar nameravam v prihodnosti še prinesti na dan, ker sem v zadnjih letih kar veliko tega zastavila in ker mi je tudi všeč.«</p></blockquote></p> Thu, 19 Nov 2020 22:00:00 +0000 Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora? Kantavtorica in pesnica Sandra Erpe na novi plošči »Samote« raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ... <p>Nova plošča s prebrano in uglasbeno poezijo</p><p><p>Kantavtorica in pesnica <strong>Sandra Erpe</strong> na novi plošči <em><strong>Samote</strong></em> raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ...</p> <blockquote><p>»Vsekakor bi rekla, da gre za konceptualni album. Zanimal me je ta odnos med poezijo in uglasbeno poezijo: kaj lahko glasba doda besedi ali pa kaj se zgodi, če besedi vzamemo glasbo, mogoče je del albuma tudi tovrsten eksperiment.«</p></blockquote> <p>V ospredju pesmi ves čas ostaja besedilo, pa naj bo recitirano ali uglasbeno. Avtorica je obenem v posnetkih želela obdržati pristnost izvedbe, zato se je odločila za način snemanja brez nasnemavanja. Ob njej zaigrajo <strong>Jan Peteh</strong> (kitara), <strong>Andrej Marinčič</strong> (klavir, melodika) in <strong>Sašo Piskar</strong> (kontrabas), pri nekaj pesmih se kot gost pridruži še <strong>Jure Tori</strong> (harmonika).</p> <p>Recitacije in uglasbitve se prelivajo ena v drugo ter tako sestavijo zgodbo, ki naj bi si jo vsak poslušalec interpretiral nekoliko po svoje:</p> <blockquote><p>»Če namignem, je plošča sestavljena tako, da vsaka recitacija poezije nekaj pove tudi o skladbi, ki prihaja za njo. Vsaka posebej delujeta, sta ločeni, ampak delujeta tudi kot celota in tudi kot celota nekaj povesta, skupaj. Rdeča nit plošče pa je samota v različnih odtenkih, samota v različnih oblikah in njeni bratje in sestre, kar pomeni osamljenost, samost, ki sta tudi mogoče ne nujno podpomenki samote, ampak definitivno sorodnici. Kaj želim povedati s ploščo? Vse to bi lahko strnili v en dan: od tega, ko se dan začne in s čim ga začnemo, pa do takrat, ko se konča, ker ga nekaj prekine, ker se je narisal le napol. Kaj ga prekine – ne bom zdaj konkretna, ampak mislim, da zadnja skladba dobro opiše, kaj ga prekine.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Kadar ustvarjam, ne izhajam iz 'happy place', oziroma v slovenščini, me neka pozitivna čustva, čustva radosti ne pripravijo do tega, ampak prav nasprotno, iz stiske prihajajo vse reči. Se mi zdi pa pomembno poudariti, da se teme skozi leta ne spreminjajo toliko, mi samo iščemo nov način izražanja v teh okvirih, ki so nam dani. In kadar mi to bolj ali manj uspe, sem seveda vesela.«</p></blockquote></p> 174726643 RTVSLO – Prvi 1785 clean Kantavtorica in pesnica Sandra Erpe na novi plošči »Samote« raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ... <p>Nova plošča s prebrano in uglasbeno poezijo</p><p><p>Kantavtorica in pesnica <strong>Sandra Erpe</strong> na novi plošči <em><strong>Samote</strong></em> raziskuje, kaj lahko glasba doda besedi in kaj se zgodi, če besedi odvzamemo glasbo. Štirinajst pesmi – sedem prebranih in sedem uglasbenih – nam naslika različne odtenke oddaljenosti med ljudmi: samoto, osamljenost, samost ...</p> <blockquote><p>»Vsekakor bi rekla, da gre za konceptualni album. Zanimal me je ta odnos med poezijo in uglasbeno poezijo: kaj lahko glasba doda besedi ali pa kaj se zgodi, če besedi vzamemo glasbo, mogoče je del albuma tudi tovrsten eksperiment.«</p></blockquote> <p>V ospredju pesmi ves čas ostaja besedilo, pa naj bo recitirano ali uglasbeno. Avtorica je obenem v posnetkih želela obdržati pristnost izvedbe, zato se je odločila za način snemanja brez nasnemavanja. Ob njej zaigrajo <strong>Jan Peteh</strong> (kitara), <strong>Andrej Marinčič</strong> (klavir, melodika) in <strong>Sašo Piskar</strong> (kontrabas), pri nekaj pesmih se kot gost pridruži še <strong>Jure Tori</strong> (harmonika).</p> <p>Recitacije in uglasbitve se prelivajo ena v drugo ter tako sestavijo zgodbo, ki naj bi si jo vsak poslušalec interpretiral nekoliko po svoje:</p> <blockquote><p>»Če namignem, je plošča sestavljena tako, da vsaka recitacija poezije nekaj pove tudi o skladbi, ki prihaja za njo. Vsaka posebej delujeta, sta ločeni, ampak delujeta tudi kot celota in tudi kot celota nekaj povesta, skupaj. Rdeča nit plošče pa je samota v različnih odtenkih, samota v različnih oblikah in njeni bratje in sestre, kar pomeni osamljenost, samost, ki sta tudi mogoče ne nujno podpomenki samote, ampak definitivno sorodnici. Kaj želim povedati s ploščo? Vse to bi lahko strnili v en dan: od tega, ko se dan začne in s čim ga začnemo, pa do takrat, ko se konča, ker ga nekaj prekine, ker se je narisal le napol. Kaj ga prekine – ne bom zdaj konkretna, ampak mislim, da zadnja skladba dobro opiše, kaj ga prekine.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Kadar ustvarjam, ne izhajam iz 'happy place', oziroma v slovenščini, me neka pozitivna čustva, čustva radosti ne pripravijo do tega, ampak prav nasprotno, iz stiske prihajajo vse reči. Se mi zdi pa pomembno poudariti, da se teme skozi leta ne spreminjajo toliko, mi samo iščemo nov način izražanja v teh okvirih, ki so nam dani. In kadar mi to bolj ali manj uspe, sem seveda vesela.«</p></blockquote></p> Thu, 22 Oct 2020 21:00:00 +0000 Sandra Erpe: Samote Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.<p>Večplastno glasbeno raziskovanje</p><p><p><strong>Andraž Hribar</strong> se s svojo šesto ploščo <em><strong>Čas je</strong></em> vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom <strong>Milanom Hribarjem</strong>. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.</p> <p>Naslovna pesem <strong>»Čas je«</strong> po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:</p> <blockquote><p>»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo <strong>Neža Buh - Neisha</strong> (hammond, klavir, el. klavir), <strong>Matej Tekavčič</strong> in <strong>Miha Koren</strong> (baskitara), <strong>Dorian Granda</strong> (bobni), <strong>Primož Malenšek - Pimps</strong> (tolkala), <strong>Tomaž O. Rous</strong> (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal <strong>Dejanu Radičeviću</strong>, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:</p> <blockquote><p>»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine <strong>Prah</strong>, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.</p> <blockquote><p>»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:</p> <blockquote><p>»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«</p></blockquote></p> 174723605 RTVSLO – Prvi 1791 clean Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.<p>Večplastno glasbeno raziskovanje</p><p><p><strong>Andraž Hribar</strong> se s svojo šesto ploščo <em><strong>Čas je</strong></em> vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom <strong>Milanom Hribarjem</strong>. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.</p> <p>Naslovna pesem <strong>»Čas je«</strong> po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:</p> <blockquote><p>»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo <strong>Neža Buh - Neisha</strong> (hammond, klavir, el. klavir), <strong>Matej Tekavčič</strong> in <strong>Miha Koren</strong> (baskitara), <strong>Dorian Granda</strong> (bobni), <strong>Primož Malenšek - Pimps</strong> (tolkala), <strong>Tomaž O. Rous</strong> (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal <strong>Dejanu Radičeviću</strong>, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:</p> <blockquote><p>»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine <strong>Prah</strong>, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.</p> <blockquote><p>»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:</p> <blockquote><p>»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«</p></blockquote></p> Thu, 08 Oct 2020 21:00:00 +0000 Andraž Hribar: Čas je Berlejbej je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist Tobija Hudnik. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.<p>Spontana najstniška kantavtorska izpoved</p><p><p><strong>Berlejbej</strong> je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist <strong>Tobija Hudnik</strong>. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril pred nekaj leti, v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.</p> <blockquote><p>»Jaz sem celo življenje poslušal klasično glasbo, potem sem šel na konzervatorij študirat jazz kitaro. In pri šestnajstih letih so pač ti teksti z neko staro akustično kitaro privreli iz mene. Nisem imel kontrole nad tem, v kateri predalček bi jih dal, kaj bi s tem počel – sem pa imel ljudi okrog sebe, s katerimi še vedno rad sodelujem, ki so me pa znali podpreti. Tako da pravzaprav dandanes težko rečem, da razumem te komade … Seveda so mi všeč, ampak všeč so mi na nekem brezosebnem nivoju, skoraj kot da bi jih napisal nekdo drug. Torej ne jaz, tukaj, zdaj, kjer sem, kjer se ukvarjam z drugačno glasbo, kjer delam drugačne projekte, kjer konec koncev živim v drugačnem območju …«</p></blockquote> <p>Pesmi šestnajstletnika bi lahko zvenele amatersko, skupina Berlejbej se tej pasti izogne po zaslugi odličnih mladih glasbenikov – poleg avtorja na plošči zaigrajo še violinist <strong>Oskar Longyka</strong>, kontrabasist <strong>Janez Krevel</strong>, bobnar <strong>Matjaž Skaza</strong> in pianist <strong>Miha Gantar</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi na plošči se ukvarjajo s tematiko ljubezni, pri čemer poiščejo vzporednico tudi z zgodovinskimi zgledi, kot so pesmi Lorda Byrona in Franeta Milčinskega Ježka, v nekaterih pesmih pa skozi aranžmaje zazveni tudi tradicija slovenskega ljudskega petja.</p> <blockquote><p>»Pri tem projektu sem imel največ naivnosti v vseh svojih projektih do zdaj, največ neke spontanosti, kakšni bi rekli, največ neke iskrenosti. Težko je reči, ampak definitivno pa največ neke presežne energije …«</p></blockquote></p> 174721697 RTVSLO – Prvi 1803 clean Berlejbej je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist Tobija Hudnik. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.<p>Spontana najstniška kantavtorska izpoved</p><p><p><strong>Berlejbej</strong> je novi album in ime istoimenske zasedbe, ki jo vodi kitarist <strong>Tobija Hudnik</strong>. Dvanajst pesmi, ki jih je Tobija ustvaril pred nekaj leti, v najstniškem zanosu, po zaslugi njegovih prijateljev, izvrstnih mladih glasbenikov, oživi na zvočno razgibani kantavtorski plošči in nam pred očmi pričara skrivnostni naivni svet prvih ljubezni, v katerem ni nič nemogoče.</p> <blockquote><p>»Jaz sem celo življenje poslušal klasično glasbo, potem sem šel na konzervatorij študirat jazz kitaro. In pri šestnajstih letih so pač ti teksti z neko staro akustično kitaro privreli iz mene. Nisem imel kontrole nad tem, v kateri predalček bi jih dal, kaj bi s tem počel – sem pa imel ljudi okrog sebe, s katerimi še vedno rad sodelujem, ki so me pa znali podpreti. Tako da pravzaprav dandanes težko rečem, da razumem te komade … Seveda so mi všeč, ampak všeč so mi na nekem brezosebnem nivoju, skoraj kot da bi jih napisal nekdo drug. Torej ne jaz, tukaj, zdaj, kjer sem, kjer se ukvarjam z drugačno glasbo, kjer delam drugačne projekte, kjer konec koncev živim v drugačnem območju …«</p></blockquote> <p>Pesmi šestnajstletnika bi lahko zvenele amatersko, skupina Berlejbej se tej pasti izogne po zaslugi odličnih mladih glasbenikov – poleg avtorja na plošči zaigrajo še violinist <strong>Oskar Longyka</strong>, kontrabasist <strong>Janez Krevel</strong>, bobnar <strong>Matjaž Skaza</strong> in pianist <strong>Miha Gantar</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi na plošči se ukvarjajo s tematiko ljubezni, pri čemer poiščejo vzporednico tudi z zgodovinskimi zgledi, kot so pesmi Lorda Byrona in Franeta Milčinskega Ježka, v nekaterih pesmih pa skozi aranžmaje zazveni tudi tradicija slovenskega ljudskega petja.</p> <blockquote><p>»Pri tem projektu sem imel največ naivnosti v vseh svojih projektih do zdaj, največ neke spontanosti, kakšni bi rekli, največ neke iskrenosti. Težko je reči, ampak definitivno pa največ neke presežne energije …«</p></blockquote></p> Thu, 01 Oct 2020 21:00:00 +0000 Tobija Hudnik: Berlejbej V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.<p>2. del pogovora z legendarno slovensko pevko</p><p><p>V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka <strong>Neca Falk</strong>. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p>V dobrih petdesetih letih svojega dosedanjega ustvarjanja je Neca Falk posegla na različna glasbena področja, največkrat kot vokalistka, v devetdesetih letih pa tudi kot avtorica – s kantavtorskim albumom <strong><em>Portreti</em></strong> leta 1996 in nato z uglasbitvijo poezije <strong>Kajetana Koviča</strong> z albumom <strong><em>Življenja krog</em></strong> štiri leta pozneje. Še prej pa je verjetno najbolj šokiral njen preobrat v rokerske vode, ki ga je leta 1980 zapečatila z albumom <strong><em>Najjači Ostaju</em></strong>, leto pozneje pa s ploščo <strong><em>Nervozna</em></strong>, na kateri so se znašle tudi »Banane«.</p> <blockquote><p>»Ja, seveda, takrat je bil to en precedens, ker tako divje in čisto druga zgodba, ko je bilo vse  lepo umirjeno in urejeno, pride ena taka malodane vulgarna pesem – v bistvu pa je šlo tu samo zgolj za to, da si človek da duška in da pač podpreš tisti tekst, ki si ga je vsak potem razlagal, kakor si je želel. In pa seveda ostrina je, ki je ne vem, če je že dosegljiva. Ta pesem je pač taka, da se je ne more ravno vsak lotiti, tako kot se ne more vsak lotiti Janis Joplin. To so pač take izjeme, ki ostanejo vedno "in" ali pa so vedno aktualne, tudi če imajo že sto let.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>V sredini devetdesetih let so prvič zazvenele tudi njene avtorske pesmi:</p> <blockquote><p>»Kar se pa mojega ustvarjanja tiče, pa me je prijelo, da bi tudi jaz morala nekaj glasbenega iztisniti iz sebe. Tako da prva plošča Portreti je bila ful lepo opremljena z aranžerji kot Jani Golob in sami mojstri. In mi je zelo ljuba. Pesmi so kratke, lahko rečem, da so res miniaturke, ampak imajo eno lepo pripoved in vsebino.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Njena najnovejša plošča <em><strong>Od daleč</strong></em> (2014) prinaša pesmi, ki jih je zanjo ustvaril kantavtor <strong>Boštjan Narat</strong>. Še prej pa sta Necine akustične zgodbe zaznamovali kitari <strong>Primoža Grašiča</strong> in <strong>Jerka Novaka</strong>.</p> <blockquote><p>»Z Jerkom sva tudi igrala kakšno mojo glasbo – oziroma ne mojo, glasbo za odrasle, jaz tega nikoli ne ločujem, za odrasle in za otroke … In sva tudi koncertirala, nekaj finih koncertov sva imela, tudi na Izštekanih recimo sva predelala pesmi, ki so bile na Slovenski popevki. Tako da tu sva se kar družila in se druživa še zmeraj.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Vsako obdobje je imelo eno fino noto, seveda – rokerska je bila perfektna, potem tudi te akustične so super. Še vedno to z veseljem počnem, ne vem, kako dolgo še – ampak dokler bodo odrasli otroci prihajali na Mačka Murija, verjetno še malo … Nekateri imajo eno svojo maniro, kot se reče tudi v slikarstvu, da ustvarjajo nenehno ene in iste stvari, da so znani po njih. Zdaj pa, če preskočiš ovire, te in one, delaš lahko vse drugo in predvsem pa te veseli, da se malo igraš. Ker ne razumejo, marsikdo misli, pa kako je bilo lepo takrat, ko so bile popevkice pa to – ja seveda je bilo lepo, vsako obdobje je bilo lepo, ampak eni pač malo odrastemo pa delamo naprej … Samo nazaj ne gledati. Ne, prej bi me zamikalo, da še kaj nemarnega naredim. Ampak glej, to ima človek pred očmi, če se zgodi, se zgodi, če ne pa – saj smo lepo pospravili vse za sabo.«</p></blockquote> <p>Neca Falk se torej ne ozira nazaj, saj še naprej ustvarja, zadnje čase predvsem kot slikarka. V glasbenem svetu pa bo zagotovo ostala ustvarjalka, ki navdihuje številne generacije.</p> <blockquote><p>»V glavnem, kar koli sem počela, mi je bilo v največje veselje. To je pa tudi največ. Saj, kaj si pa hočeš več želeti kot to – da narediš vse s polnimi pljuči pa da drugi tudi uživajo potem v tem.«</p></blockquote></p> 174720231 RTVSLO – Prvi 1740 clean V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.<p>2. del pogovora z legendarno slovensko pevko</p><p><p>V Pesmi v žepu nas je v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka <strong>Neca Falk</strong>. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, zaradi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo drugi del pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p>V dobrih petdesetih letih svojega dosedanjega ustvarjanja je Neca Falk posegla na različna glasbena področja, največkrat kot vokalistka, v devetdesetih letih pa tudi kot avtorica – s kantavtorskim albumom <strong><em>Portreti</em></strong> leta 1996 in nato z uglasbitvijo poezije <strong>Kajetana Koviča</strong> z albumom <strong><em>Življenja krog</em></strong> štiri leta pozneje. Še prej pa je verjetno najbolj šokiral njen preobrat v rokerske vode, ki ga je leta 1980 zapečatila z albumom <strong><em>Najjači Ostaju</em></strong>, leto pozneje pa s ploščo <strong><em>Nervozna</em></strong>, na kateri so se znašle tudi »Banane«.</p> <blockquote><p>»Ja, seveda, takrat je bil to en precedens, ker tako divje in čisto druga zgodba, ko je bilo vse  lepo umirjeno in urejeno, pride ena taka malodane vulgarna pesem – v bistvu pa je šlo tu samo zgolj za to, da si človek da duška in da pač podpreš tisti tekst, ki si ga je vsak potem razlagal, kakor si je želel. In pa seveda ostrina je, ki je ne vem, če je že dosegljiva. Ta pesem je pač taka, da se je ne more ravno vsak lotiti, tako kot se ne more vsak lotiti Janis Joplin. To so pač take izjeme, ki ostanejo vedno "in" ali pa so vedno aktualne, tudi če imajo že sto let.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>V sredini devetdesetih let so prvič zazvenele tudi njene avtorske pesmi:</p> <blockquote><p>»Kar se pa mojega ustvarjanja tiče, pa me je prijelo, da bi tudi jaz morala nekaj glasbenega iztisniti iz sebe. Tako da prva plošča Portreti je bila ful lepo opremljena z aranžerji kot Jani Golob in sami mojstri. In mi je zelo ljuba. Pesmi so kratke, lahko rečem, da so res miniaturke, ampak imajo eno lepo pripoved in vsebino.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Njena najnovejša plošča <em><strong>Od daleč</strong></em> (2014) prinaša pesmi, ki jih je zanjo ustvaril kantavtor <strong>Boštjan Narat</strong>. Še prej pa sta Necine akustične zgodbe zaznamovali kitari <strong>Primoža Grašiča</strong> in <strong>Jerka Novaka</strong>.</p> <blockquote><p>»Z Jerkom sva tudi igrala kakšno mojo glasbo – oziroma ne mojo, glasbo za odrasle, jaz tega nikoli ne ločujem, za odrasle in za otroke … In sva tudi koncertirala, nekaj finih koncertov sva imela, tudi na Izštekanih recimo sva predelala pesmi, ki so bile na Slovenski popevki. Tako da tu sva se kar družila in se druživa še zmeraj.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Vsako obdobje je imelo eno fino noto, seveda – rokerska je bila perfektna, potem tudi te akustične so super. Še vedno to z veseljem počnem, ne vem, kako dolgo še – ampak dokler bodo odrasli otroci prihajali na Mačka Murija, verjetno še malo … Nekateri imajo eno svojo maniro, kot se reče tudi v slikarstvu, da ustvarjajo nenehno ene in iste stvari, da so znani po njih. Zdaj pa, če preskočiš ovire, te in one, delaš lahko vse drugo in predvsem pa te veseli, da se malo igraš. Ker ne razumejo, marsikdo misli, pa kako je bilo lepo takrat, ko so bile popevkice pa to – ja seveda je bilo lepo, vsako obdobje je bilo lepo, ampak eni pač malo odrastemo pa delamo naprej … Samo nazaj ne gledati. Ne, prej bi me zamikalo, da še kaj nemarnega naredim. Ampak glej, to ima človek pred očmi, če se zgodi, se zgodi, če ne pa – saj smo lepo pospravili vse za sabo.«</p></blockquote> <p>Neca Falk se torej ne ozira nazaj, saj še naprej ustvarja, zadnje čase predvsem kot slikarka. V glasbenem svetu pa bo zagotovo ostala ustvarjalka, ki navdihuje številne generacije.</p> <blockquote><p>»V glavnem, kar koli sem počela, mi je bilo v največje veselje. To je pa tudi največ. Saj, kaj si pa hočeš več želeti kot to – da narediš vse s polnimi pljuči pa da drugi tudi uživajo potem v tem.«</p></blockquote></p> Thu, 24 Sep 2020 21:00:00 +0000 Neca Falk: Kar koli sem počela, mi je bilo v največje veselje V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.<p>1. del pogovora z legendarno slovensko pevko</p><p><p>V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka <strong>Neca Falk</strong>. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:</p> <blockquote><p>»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«</p></blockquote> <p>V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec <strong><em>Danes</em></strong> (1977), na katerem so skladbe z besedili <strong>Andreja Brvarja</strong>, <strong>Elze Budau</strong>, <strong>Dušana Velkaverha</strong>, <strong>Branka Šömna</strong>, njene sestre <strong>Lučke Falk</strong>; glasbo in aranžmaje so napisali <strong>Jani Golob</strong>, <strong>Bojan Adamič</strong> in <strong>Dečo Žgur</strong>, ki je album tudi produciral.</p> <blockquote><p>»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«</p></blockquote> <p>V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z <strong>Andrejem Šifrerjem</strong> (album <strong><em>Vsi ljudje hitijo</em></strong>, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije <strong>Kajetana Koviča</strong>; začela se je z albumom <em><strong>Zlata ladja</strong></em> (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom <strong>Jerkom Novakom</strong>, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo <strong>Maček Muri in Muca Maca</strong> (1984):</p> <blockquote><p>»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«</p></blockquote> <p>Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu <em><strong>Življenja krog</strong> </em>(2000):</p> <blockquote><p>»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«</p></blockquote> <p>Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album <em><strong>Najjači ostaju</strong></em> (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:</p> <blockquote><p>»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«</p></blockquote></p> 174718652 RTVSLO – Prvi 1771 clean V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka Neca Falk. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.<p>1. del pogovora z legendarno slovensko pevko</p><p><p>V Pesmi v žepu nas bo v svojem ustvarjalnem ateljeju sprejela legendarna slovenska pevka <strong>Neca Falk</strong>. Konec pomladi je dopolnila 70 let, njeno delo pa so zaznamovala številna sodelovanja, po zaslugi katerih je njen ustvarjalni opus izredno pisan: od popevk iz sedemdesetih let, rokovskih pesmi iz osemdesetih do kantavtorske ustvarjalnosti od sredine devetdesetih, seveda pa ne smemo pozabiti na Mačka Murija, ki jo zvesto spremlja že skoraj štiri desetletja. Tokrat poslušamo prvi del pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Marjetka Falk, na krajše Neca Falk, je na oder stopila konec šestdesetih let, v času, ko se je zlata doba slovenske popevke počasi začela poslavljati:</p> <blockquote><p>»Globoko spoštovanje do kolegic, ki so bile takrat v prvih vrstah. Mnogo smo se naučili od njih, seveda, bilo je bolj prijateljsko vzdušje, bili so festivali, tam smo se družili. Nikoli ni bilo nekih takšnih pogledov, da je starejša ali pa mlajša generacija. Ni bilo teh razlik.«</p></blockquote> <p>V sedemdesetih letih je izšel njen prvenec <strong><em>Danes</em></strong> (1977), na katerem so skladbe z besedili <strong>Andreja Brvarja</strong>, <strong>Elze Budau</strong>, <strong>Dušana Velkaverha</strong>, <strong>Branka Šömna</strong>, njene sestre <strong>Lučke Falk</strong>; glasbo in aranžmaje so napisali <strong>Jani Golob</strong>, <strong>Bojan Adamič</strong> in <strong>Dečo Žgur</strong>, ki je album tudi produciral.</p> <blockquote><p>»Moram predvsem poudariti, da sem vedno iskala besedila, tekste, ki so bili ustvarjeni od pesnikov – od Andreja Brvarja naprej, da ne omenim Kajetana Koviča. Skratka, izhodišče mi je bila beseda, tako da sem vedno našla nekoga, ki je na ta način gledal na poezijo, recimo Jani Golob. Tu smo se krasno našli.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Tukaj je res izhodišče bilo besedilo, cel kup imenitnih pesnikov … Taka prehodna plošča se mi zdi, da je bila, iz tiste velike zasedbe v eno manjšo. Tako da lahko rečem, da se je tudi tu že nakazovalo, da bom delala z manjšimi zasedbami.«</p></blockquote> <p>V naslednjih letih sta se tako vzporedno tkali dve njeni ustvarjalni niti: tista bolj kantavtorska, ki jo je spletla v sodelovanju z <strong>Andrejem Šifrerjem</strong> (album <strong><em>Vsi ljudje hitijo</em></strong>, 1978), ter tista z uglasbitvami poezije <strong>Kajetana Koviča</strong>; začela se je z albumom <em><strong>Zlata ladja</strong></em> (1978), pri katerem je sodelovala s kitaristom <strong>Jerkom Novakom</strong>, čez leta pa sta ustvarila legendarno ploščo <strong>Maček Muri in Muca Maca</strong> (1984):</p> <blockquote><p>»Eno druženje je bilo, kjer smo gostovali na Švedskem. In se je dogodilo eno jutro, ko smo se peljali skozi snežno pokrajino, mrzlo, minus 15 najmanj, 29. november je bil. In nekdo je gledal slikanico, ne vem, kdo – Mačka Murija. Potem je pa padla ideja, kaj pa če bi tudi Mačka Murija uglasbili. In je bila ena dilema takrat za Jerka [Novaka], ker je služil vojaški rok in je imel eno možnost: da naredi klasični koncert ali pa da posnamemo Mačka Murija. In na vso srečo se je potem odločil seveda za mačka.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Seveda se ni vedelo, da bo to šlo v eno tako širjavo oziroma da nas bo spremljalo leta in leta – seveda z največjim veseljem, kar se mene tiče. Prihajajo pač prvi otroci, ki so to slišali, s svojimi otroki. Ali pa prihajajo samo odrasli otroci … Vse skupaj se mi zdi, da je taka srečna kombinacija poezije, glasbe in mojega vokala.«</p></blockquote> <p>Pozneje se je Neca lotila tudi uglasbitev Kovičevih pesmi za odrasle, zbranih na albumu <em><strong>Življenja krog</strong> </em>(2000):</p> <blockquote><p>»Kar se tiče [plošče] Življenja krog, kjer so pesmi Kajetana Koviča, sem pa imela hudo tremo, ker to so le kapitalna dela Kajetana Koviča. In mi jih je z veseljem prepustil, da naredim z njimi, kakor mislim, da je prav. In sem se potrudila, mislim, da so nastale fine stvari, bolj komorno resne, z vsebino, ki je mnogo bolj angažirana … In on je bil zadovoljen s to ploščo, nič ni komentiral, en tak dobrodušen mačkon je bil, v lepem spominu ga imam …«</p></blockquote> <p>Vzporedno s pesmimi o Mačku Muriju so nastajale tudi pesmi za odrasle, ki so se v začetku osemdesetih let prevesile v rock. Album <em><strong>Najjači ostaju</strong></em> (1980) je zaradi odmika iz nežnejših popevkarskih melodij marsikoga presenetil ali celo šokiral; Neca se je lotila besedil v srbohrvaščini, pri plošči pa je znova sodelovala z Andrejem Šifrerjem:</p> <blockquote><p>»Ja, tista plošča je, lahko rečem, res vrhunec. Je imenitno narejena v vseh pogledih, je sestavljena glasbeno, tekstovno, tehnično, moram reči – snemali smo jo v Londonu. Predvsem je bil pa izziv zame, ker sem pela v jeziku, ki ni moj …«</p></blockquote></p> Thu, 17 Sep 2020 21:00:00 +0000 Neca Falk: "Moje izhodišče je pripoved" Uglasbena poezija zazveni najlepše, kadar se avtor glasbe poistoveti z besedami pesnika. Prav zato je novi album »Cesta, ki pelje v sanje« nekaj čisto posebnega: kantavtor Luka Gluvić je na njem namreč uglasbil poezijo svojega očeta Gorana Gluvića. 174716404 RTVSLO – Prvi 1535 clean Uglasbena poezija zazveni najlepše, kadar se avtor glasbe poistoveti z besedami pesnika. Prav zato je novi album »Cesta, ki pelje v sanje« nekaj čisto posebnega: kantavtor Luka Gluvić je na njem namreč uglasbil poezijo svojega očeta Gorana Gluvića. Wed, 09 Sep 2020 21:00:00 +0000 Luka Gluvić: Cesta, ki pelje v sanje Ob koncu poletja se bo pred mikrofonom Prvega oglasil vodja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC) Peter Baroš ter nam zaupal svoje poglede na trenutno slovensko glasbeno realnost.<p>Pogovor z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra</p><p><h3>Ob koncu poletja je pred mikrofonom Prvega z nami generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (<a href="http://www.sigic.si/?lang=sl">SIGIC</a>) Peter Baroš.</h3> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Danes imamo občutek, da je slovenska glasba v krizi, kar nedvomno drži. Ampak to seveda ne pomeni, da je bilo pred tem vse v najlepšem redu. Določena dejstva so povezana s povsem objektivnimi okoliščinami – da je naš glasbeni trg relativno majhen, da smo strastni uvozniki glasbenih vsebin, izvažamo pa v precej manjši meri, da na tem področju nimamo sistemsko urejenih stvari. Jaz se nadejam tega, da je trenutna situacija na nek način lahko dober motiv, da se te stvari urejajo tudi sicer.«</p></blockquote> <p><strong>Peter Baroš</strong> pravi, da glasbeniki te dni ne mirujejo, kar potrjujejo številni koncerti, zgoščenke in drugi avtorski izdelki. Slovenski glasbenoinformacijski center njihovo delo budno spremlja, na svoji <a href="http://www.sigic.si/?lang=sl">spletni strani</a> pa objavlja napovedi in kritike koncertov, recenzije plošč, vabila na delavnice in druge koristne povezave. Za (samostojno) profesionalno delovanje v glasbi pa seveda ni dovolj zgolj ustvarjalna žilica; prav pridejo tudi druge veščine:</p> <blockquote><p>»Predvsem je potrebno znanje o tem, kako svojo glasbo monetizirati. Se pravi, pri nas ne samo, da imamo majhen trg, imamo tudi relativno ozek nabor znanj in veščin glasbenikov in njihovega podpornega kadra v smeri, kako preživeti, kako ustvariti določen kapital, ki bo ne le zagotavljal plačevanje najemnin in položnic, ampak tudi tisto, kar se mi zdi ključno za profesionalnega glasbenika – ki mu bo omogočil predvsem vlaganje. Se pravi vlaganje v svoj razvoj, vlaganje v svojo opremo, delati boljše, kakovostnejše, bolj konkurenčne izdelke. In to je tisto, čemur se kot skupnost ne posvečamo dovolj. To je tudi motiv SIGIC-a, da skozi raznorazna izobraževanja skušamo opolnomočiti ta segment.«</p></blockquote> <p>Zaradi majhnosti našega prostora (in seveda ambicij po širšem dosegu) se mnogi glasbeniki ozirajo čez meje naše države. Neredko se to pozna tudi v njihovi glasbi:</p> <blockquote><p>»Tu je v osnovi zelo posplošeno izhodišče, češ, če želim svojo glasbo predstaviti širšemu glasbenemu trgu, moram temu prilagoditi tudi izrazni jezik, se pravi večinoma gre za angleščino. To je ena stvar. Druga stvar: da zelo veliko skupin predvsem s področja popularne glasbe išče svoj vzor v anglosaksonski kulturi in pozablja, da je največji čar tovrstnih aplikacij glasbenih stilov ravno v tem, da to glasbo, ta žanr povežeš z nekim svojim izrazom, neko svojo kulturo. In sam sem zelo zagovornik stališča, da slovenska glasba v tujini je in bo zanimiva tudi zaradi jezika, ki ga imamo. Recimo, sam zelo obožujem raznorazne turške zasedbe – in všeč so mi tudi zaradi tega, ker pojejo v turščini, jeziku, ki ga ne poznam, ampak vendarle skozenj doživljam nek poseben patos, ki ga želijo sporočiti. Ob tem pa mi dandanašnja tehnologija pomaga, da lahko prav vsak tekst tudi razumem. Tako da mislim, da je jezik nekaj, kar predstavlja neko vrsto butičnosti scene, iz katere ta glasba prihaja, in da je v bistvu ta butičnost tista, ki bi lahko slovensko glasbo izpostavila v mednarodnem merilu.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174713956 RTVSLO – Prvi 1723 clean Ob koncu poletja se bo pred mikrofonom Prvega oglasil vodja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC) Peter Baroš ter nam zaupal svoje poglede na trenutno slovensko glasbeno realnost.<p>Pogovor z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra</p><p><h3>Ob koncu poletja je pred mikrofonom Prvega z nami generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (<a href="http://www.sigic.si/?lang=sl">SIGIC</a>) Peter Baroš.</h3> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Danes imamo občutek, da je slovenska glasba v krizi, kar nedvomno drži. Ampak to seveda ne pomeni, da je bilo pred tem vse v najlepšem redu. Določena dejstva so povezana s povsem objektivnimi okoliščinami – da je naš glasbeni trg relativno majhen, da smo strastni uvozniki glasbenih vsebin, izvažamo pa v precej manjši meri, da na tem področju nimamo sistemsko urejenih stvari. Jaz se nadejam tega, da je trenutna situacija na nek način lahko dober motiv, da se te stvari urejajo tudi sicer.«</p></blockquote> <p><strong>Peter Baroš</strong> pravi, da glasbeniki te dni ne mirujejo, kar potrjujejo številni koncerti, zgoščenke in drugi avtorski izdelki. Slovenski glasbenoinformacijski center njihovo delo budno spremlja, na svoji <a href="http://www.sigic.si/?lang=sl">spletni strani</a> pa objavlja napovedi in kritike koncertov, recenzije plošč, vabila na delavnice in druge koristne povezave. Za (samostojno) profesionalno delovanje v glasbi pa seveda ni dovolj zgolj ustvarjalna žilica; prav pridejo tudi druge veščine:</p> <blockquote><p>»Predvsem je potrebno znanje o tem, kako svojo glasbo monetizirati. Se pravi, pri nas ne samo, da imamo majhen trg, imamo tudi relativno ozek nabor znanj in veščin glasbenikov in njihovega podpornega kadra v smeri, kako preživeti, kako ustvariti določen kapital, ki bo ne le zagotavljal plačevanje najemnin in položnic, ampak tudi tisto, kar se mi zdi ključno za profesionalnega glasbenika – ki mu bo omogočil predvsem vlaganje. Se pravi vlaganje v svoj razvoj, vlaganje v svojo opremo, delati boljše, kakovostnejše, bolj konkurenčne izdelke. In to je tisto, čemur se kot skupnost ne posvečamo dovolj. To je tudi motiv SIGIC-a, da skozi raznorazna izobraževanja skušamo opolnomočiti ta segment.«</p></blockquote> <p>Zaradi majhnosti našega prostora (in seveda ambicij po širšem dosegu) se mnogi glasbeniki ozirajo čez meje naše države. Neredko se to pozna tudi v njihovi glasbi:</p> <blockquote><p>»Tu je v osnovi zelo posplošeno izhodišče, češ, če želim svojo glasbo predstaviti širšemu glasbenemu trgu, moram temu prilagoditi tudi izrazni jezik, se pravi večinoma gre za angleščino. To je ena stvar. Druga stvar: da zelo veliko skupin predvsem s področja popularne glasbe išče svoj vzor v anglosaksonski kulturi in pozablja, da je največji čar tovrstnih aplikacij glasbenih stilov ravno v tem, da to glasbo, ta žanr povežeš z nekim svojim izrazom, neko svojo kulturo. In sam sem zelo zagovornik stališča, da slovenska glasba v tujini je in bo zanimiva tudi zaradi jezika, ki ga imamo. Recimo, sam zelo obožujem raznorazne turške zasedbe – in všeč so mi tudi zaradi tega, ker pojejo v turščini, jeziku, ki ga ne poznam, ampak vendarle skozenj doživljam nek poseben patos, ki ga želijo sporočiti. Ob tem pa mi dandanašnja tehnologija pomaga, da lahko prav vsak tekst tudi razumem. Tako da mislim, da je jezik nekaj, kar predstavlja neko vrsto butičnosti scene, iz katere ta glasba prihaja, in da je v bistvu ta butičnost tista, ki bi lahko slovensko glasbo izpostavila v mednarodnem merilu.«</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 27 Aug 2020 21:00:00 +0000 Peter Baroš: Slovenska glasba je in bo v tujini zanimiva tudi zaradi jezika, ki ga imamo V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.<p>Nika Vistoropski, Duo Hostnik-Krečič</p><p><p>V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.</p></p> 174707745 RTVSLO – Prvi 1649 clean V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.<p>Nika Vistoropski, Duo Hostnik-Krečič</p><p><p>V tokratnem poletnem izboru bomo v Pesmi v žepu poslušali šansone: nekaj smo jih izbrali z albuma »Ljuba« Nike Vistoropski, obenem pa smo pobrskali med posnetki z nedavnega nastopa dua Hostnik-Krečič, ki nam je v živo zaigral v Prvi vrsti.</p></p> Thu, 13 Aug 2020 21:00:00 +0000 Poletni izbor 2020, 7. del: šanson Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče »Med borovci« Luka Gluvića, novi single ter eno lansko pesem skupine Edenon ter dve starejši pesmi Ksenije Jus.<p>Ksenija Jus, Luka Gluvić, Edenon</p><p><p>Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče <strong><em>Med borovci</em></strong> <strong>Luka Gluvića</strong>, novi single ter eno lansko pesem skupine <strong>Edenon</strong> ter dve starejši pesmi <strong>Ksenije Jus</strong>.</p></p> 174707723 RTVSLO – Prvi 1674 clean Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče »Med borovci« Luka Gluvića, novi single ter eno lansko pesem skupine Edenon ter dve starejši pesmi Ksenije Jus.<p>Ksenija Jus, Luka Gluvić, Edenon</p><p><p>Poletna Pesem v žepu prinaša izbor slovenskih kantavtorskih pesmi. Tokrat poslušamo nekaj pesmi z nove male plošče <strong><em>Med borovci</em></strong> <strong>Luka Gluvića</strong>, novi single ter eno lansko pesem skupine <strong>Edenon</strong> ter dve starejši pesmi <strong>Ksenije Jus</strong>.</p></p> Thu, 23 Jul 2020 21:00:00 +0000 Poletni izbor 2020, 4. del Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave za sodelovanje v tekmovalnem delu so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v pretekli in tej Pesmi v žepu posvečamo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat se osredotočimo na glasbo in izvedbo. <p>Nekaj idej pred letošnjim festivalom Kantfest 2020</p><p><h3>Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v pretekli in tej Pesmi v žepu posvečamo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat se osredotočimo na glasbo in izvedbo.</h3> <p>V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenskim kantavtorjem. Pod oznako <em>kantavtor</em> si najpogosteje predstavljamo nekoga, ki lastne pesmi izvaja ob akustični kitari. Takšni kantavtorji so se pri nas začeli pojavljati konec šestdesetih in še posebno v sedemdesetih letih preteklega stoletja, v naš prostor so vnašali mladostno svežino duha z druge strani železne zavese. Kljub temu pa je petje ob akustični kitari le ena od mogočih pojavnih oblik kantavtorstva – zaradi praktičnosti in deloma tudi estetske predstave je bila v preteklosti dokaj pogosta, danes pa imamo vendarle na voljo tudi precej drugih možnosti za samostojno ustvarjanje glasbe. Dokaz za to je tudi raznolikost nastopajočih v vseh dosedanjih letih Kantfesta. Leta 2013 si je prvo nagrado, zlato kanto festivala, prislužil družbenokritični dvojec <strong>Jure Novak</strong> in <strong>Uroš Buh</strong>, pozneje sta si nadela ime <strong>Natriletno kolobarjenje s praho</strong>. Na festivalskem odru sta nastopila samo z vokalom in bobni, za nagrado pa sta poleg zlate kante dobila tudi studijsko snemanje na Radiu Maribor. Tako je nastal njun prvenec, pri katerem je Uroš poleg bobnov odigral še kitaro – torej še vedno preprost koncept, ki sledi sporočilnosti pesmi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kako perspektivno je danes kantavtorsko ustvarjanje? Verjetno nič bolj in nič manj kot pred desetletji – le redko namreč naletimo na ustvarjalca, ki bi se s tem delom lahko spodobno preživljal. To še posebno velja za tiste, ki ostajajo iskreni in skozi pesmi izrazijo tudi kritično misel. In k nekaterim besedam se spevne melodije ne priležejo – bolj jim ustreza punkovsko kričanje ali rapanje. To se je pokazalo tudi na odru Kantfesta, kjer sicer prevladuje zvok petja ob kitari, vendar se med nastopajočimi znajdejo tudi raperji. Kritično in neposredno besedilo bi sicer lahko tudi spevno uglasbili, rezultat pa bi bil morda nekoliko sarkastičen – pomislimo samo na pesem <strong>Franeta Milčinskega Ježka</strong> »Cinca Marinca«. Seveda se je mogoče s takšnimi učinki tudi poigrati in lahko s kontrastom med besedilom in melodijo povemo še več, kot bi sicer. <strong>Tomi Lorber</strong>, še eden od starih znancev Kantfesta, je v naslednji pesmi ubral ušesu prijeten pristop, ki nam servira ljubezensko zgodbo, v njej pa se skriva motivika alkoholizma. Pesem ima naslov »Betty Ford«.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Pojem kantavtorstva, torej ustvarjanja in izvajanja lastnih pesmi, se deloma prekriva z marsikatero drugo oznako, kot je na primer šanson. Ti izrazi niso povsem jasno zamejeni in imajo po več definicij, največkrat vezanih na določen prostor in čas, vsakemu od nas pa morda v spomin prikličejo drugačne asociacije. Kadar se z njimi označijo glasbeniki sami, največkrat želijo na ta način nagovoriti določeni segment poslušalcev. Brata <strong>Tomaž</strong> in <strong>Jernej Hostnik</strong> – duo z imenom <strong>Drajnarjuva vampa</strong>, sta zmagovalca festivala Kantfest leta 2016. Ustvarjata šanson, ki je nekaj čisto posebnega, lahko bi mu nadeli oznako rovtarski šanson:</p> <blockquote><p>»Ta šanson v Sloveniji je še zelo z eno nogo vsaj v frankofilskih vodah. Tako da mislim, da nama je pa uspelo do neke mere se osvoboditi tega. Jaz se vseh teh kompozicij lotim zelo klasično, se pravi osnovna pravila kontrapunkta, ki itak veljajo v vseh umetnostih, samo da se jim drugače reče. Potem pa še prostor za eksperiment, tako da se je rodilo čisto nekaj popolnoma novega, v glasbenem smislu, česar še ni bilo do zdaj slišanega …«</p></blockquote> <p><em>Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Njuna čisto posebna zvočna slika je zasluga harmonike in prepariranega klavirja. Drajnarjuva vampa pa se ob inovativnosti pri ustvarjanju odlikujeta tudi po odličnosti izvedbe – kar je povsem razumljivo, saj sta oba akademsko izobražena glasbenika. Večina naših kantavtorjev, sploh teh bolj prepoznavnih, je sicer brez akademske glasbene izobrazbe – a to nikakor ne pomeni, da ne morejo biti prepričljivi. K ustvarjanju aranžmajev lahko namreč še vedno povabijo koga od drugih glasbenikov. Včasih pa lahko na ta način, torej v kreativnem sodelovanju, nastajajo tudi same pesmi &#8211; kot na primer pesmi &#8220;Tista črna kitara&#8221;, &#8220;Z Goričkega v Piran&#8221;, &#8220;Lahko bi zletela&#8221; in mnoge druge, ki sta jih skupaj napisala <strong>Vlado Kreslin</strong> in <strong>Miro Tomassini</strong>.</p> <p>Pravega recepta, kako ustvariti dobro kantavtorsko pesem, pa verjetno vseeno ni. Čar je v tem, da mora vsak poskusiti po svoje – če le sledite stopinjam drugih, ne boste nikoli našli svoje prave poti. In s to mislijo vas pred letošnjim 18. kantavtorskim festivalom <strong><a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">Kantfest 2020</a></strong> želimo spodbuditi, da daste prosto pot domišljiji in preizkusite svoje sposobnosti. Če ne za letos, pa morda za kdaj prihodnjič.</p> <hr /> <h6><span><strong>AVTOR, NA KANT ALI V KANTO? NA KANTFEST!</strong></span></h6> <h6><span>Potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači!</span></h6> <h6><span><strong>18. Festival kantavtorstva KANTFEST International 2020</strong></span></h6> <h6><span>razpisuje</span></h6> <h6><span><strong>mednarodni natečaj za avtorsko glasbo in tekst, ki sodi v zvrst kantavtorstva in doslej še ni bila izdana na nosilcih zvoka.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6><span>V poštev pridejo <strong><em>neizdana in neobjavljena dela</em></strong><em>,</em> izvedena s klasičnimi kantavtorskimi postopki, kakor tudi drugi glasbeni pristopi (računalnik, posneta glasbena podlaga), ki jih izvedete solo ali največ v dvoje.</span></h6> <h6><span><strong><br /> </strong>Iščemo dobro glasbo z dobrimi besedili. Zgolj instrumentalna dela ne pridejo v poštev.</span></h6> <h6><span>Prijavite se lahko v <strong>dve različni kategoriji: </strong></span></h6> <h6><span>PESMI V SLOVENŠČINI (žirija bo podelila <strong>nagrade: Zlata, Srebrna in Bronasta Kanta</strong> festivala).</span></h6> <h6><span>PESMI V TUJEM JEZIKU (žirija bo podelila <strong>nagrado: Silence fiction</strong>).</span></h6> <h6><span>Občinstvo pa bo med vsemi sodelujočimi izbralo <strong>VOX POPULI (nagrada občinstva).</strong></span></h6> <h6><span>Nastop v tekmovalnem izboru ni honoriran. Organizator tistim, ki so od festivala oddaljeni več kot 150 km, zagotovi prenočitev. Vsem v izboru bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na CD kompilaciji, ki bo izšla v promocijske namene.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6><span>Prosimo, da pošljete na naš e-mail: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a><br /> </span></h6> <h6><span>&#8211; 3 skladbe kot demo posnetek (v mp3 &#8211; 128 kbit/s),</span></h6> <h6><span>&#8211; svojo predstavitev in</span></h6> <h6><span>&#8211; tekste (v .doc formatu)</span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6></h6> <h6><span><strong>Zadnji rok za oddajo prijave je 30. 6. 2020. O izboru vas bomo obvestili do 6. 7. 2020.</strong></span></h6> <h6><span><strong>ŽIRIJA KANTFESTA</strong></span><br /> <span>Žirijo, ki bo med prijavljenimi avtorji izbirala najbolj inovativne in prepričljive, sestavljajo: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman.</span></h6> <h6><span><strong>OŽJI IZBOR</strong></span><br /> <span>Žirija bo naredila izbor najprepričljivejših in najbolj inovativnih avtorjev, ki se bodo uvrstili na 18. KANTFEST, <strong>ta bo potekal med 14. 8. in 16. 8. </strong><strong>2020, v dvorani Doma kulture Ruše.</strong></span></h6> <h6><span>Najbolj izvirnim bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na kompilacijskem CD-ju 18. KANTFEST</strong>, ki bo izšel post festum.</span></h6> <h6><span><strong>REZULTATI</strong></span><br /> <span>Žirija bo razglasila najizvirnejše oz. <strong>Zlato Kanto festivala</strong>, ki prejme za nagrado studijsko snemanje svoje single plošče.</span></h6> <h6><span><strong>Srebrna in Bronasta Kanta</strong> prejmeta vabilo in honoriran nastop.</span></h6> <h6><span>Nagrada <strong>Silence fiction </strong>prejme vabilo in honoriran nastop.</span><br /> <span>Podelili bomo tudi denarno <strong>nagrado VOX POPULI</strong> izvajalcu, ki ga bo s svojim glasom izbralo občinstvo.</span></h6> <h6><span>Za morebitne dodatne informacije se obrnite na: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a></span></h6> <h6><span>Peter Andrej (Mobile: 0038641 875 638)</span></h6> <h6><span>Najdete nas: <a href="https://soundcloud.com/kantfest-international">https://soundcloud.com/kantfest-international</a></span></h6> <h6><span><a href="http://www.facebook.com/kantfestfestival">www.facebook.com/kantfestfestival</a> <a href="http://cultivategood.si/razpis-open-call/">http://cultivategood.si/razpis-open-call/</a></span></h6> <h6><span>FESTIVAL PODPIRAJO: CEZAM, MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE, RADIO SLOVENIA &#8211; REGIONAL CENTER MARIBOR, RADIO PRVI, ZALOŽBA LITERA, KLUB KU KU, KLUB NOMADI, KID KIBLA MARIBOR</span></h6></p> 174699405 RTVSLO – Prvi 1749 clean Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave za sodelovanje v tekmovalnem delu so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v pretekli in tej Pesmi v žepu posvečamo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat se osredotočimo na glasbo in izvedbo. <p>Nekaj idej pred letošnjim festivalom Kantfest 2020</p><p><h3>Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v pretekli in tej Pesmi v žepu posvečamo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat se osredotočimo na glasbo in izvedbo.</h3> <p>V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenskim kantavtorjem. Pod oznako <em>kantavtor</em> si najpogosteje predstavljamo nekoga, ki lastne pesmi izvaja ob akustični kitari. Takšni kantavtorji so se pri nas začeli pojavljati konec šestdesetih in še posebno v sedemdesetih letih preteklega stoletja, v naš prostor so vnašali mladostno svežino duha z druge strani železne zavese. Kljub temu pa je petje ob akustični kitari le ena od mogočih pojavnih oblik kantavtorstva – zaradi praktičnosti in deloma tudi estetske predstave je bila v preteklosti dokaj pogosta, danes pa imamo vendarle na voljo tudi precej drugih možnosti za samostojno ustvarjanje glasbe. Dokaz za to je tudi raznolikost nastopajočih v vseh dosedanjih letih Kantfesta. Leta 2013 si je prvo nagrado, zlato kanto festivala, prislužil družbenokritični dvojec <strong>Jure Novak</strong> in <strong>Uroš Buh</strong>, pozneje sta si nadela ime <strong>Natriletno kolobarjenje s praho</strong>. Na festivalskem odru sta nastopila samo z vokalom in bobni, za nagrado pa sta poleg zlate kante dobila tudi studijsko snemanje na Radiu Maribor. Tako je nastal njun prvenec, pri katerem je Uroš poleg bobnov odigral še kitaro – torej še vedno preprost koncept, ki sledi sporočilnosti pesmi.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Kako perspektivno je danes kantavtorsko ustvarjanje? Verjetno nič bolj in nič manj kot pred desetletji – le redko namreč naletimo na ustvarjalca, ki bi se s tem delom lahko spodobno preživljal. To še posebno velja za tiste, ki ostajajo iskreni in skozi pesmi izrazijo tudi kritično misel. In k nekaterim besedam se spevne melodije ne priležejo – bolj jim ustreza punkovsko kričanje ali rapanje. To se je pokazalo tudi na odru Kantfesta, kjer sicer prevladuje zvok petja ob kitari, vendar se med nastopajočimi znajdejo tudi raperji. Kritično in neposredno besedilo bi sicer lahko tudi spevno uglasbili, rezultat pa bi bil morda nekoliko sarkastičen – pomislimo samo na pesem <strong>Franeta Milčinskega Ježka</strong> »Cinca Marinca«. Seveda se je mogoče s takšnimi učinki tudi poigrati in lahko s kontrastom med besedilom in melodijo povemo še več, kot bi sicer. <strong>Tomi Lorber</strong>, še eden od starih znancev Kantfesta, je v naslednji pesmi ubral ušesu prijeten pristop, ki nam servira ljubezensko zgodbo, v njej pa se skriva motivika alkoholizma. Pesem ima naslov »Betty Ford«.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Pojem kantavtorstva, torej ustvarjanja in izvajanja lastnih pesmi, se deloma prekriva z marsikatero drugo oznako, kot je na primer šanson. Ti izrazi niso povsem jasno zamejeni in imajo po več definicij, največkrat vezanih na določen prostor in čas, vsakemu od nas pa morda v spomin prikličejo drugačne asociacije. Kadar se z njimi označijo glasbeniki sami, največkrat želijo na ta način nagovoriti določeni segment poslušalcev. Brata <strong>Tomaž</strong> in <strong>Jernej Hostnik</strong> – duo z imenom <strong>Drajnarjuva vampa</strong>, sta zmagovalca festivala Kantfest leta 2016. Ustvarjata šanson, ki je nekaj čisto posebnega, lahko bi mu nadeli oznako rovtarski šanson:</p> <blockquote><p>»Ta šanson v Sloveniji je še zelo z eno nogo vsaj v frankofilskih vodah. Tako da mislim, da nama je pa uspelo do neke mere se osvoboditi tega. Jaz se vseh teh kompozicij lotim zelo klasično, se pravi osnovna pravila kontrapunkta, ki itak veljajo v vseh umetnostih, samo da se jim drugače reče. Potem pa še prostor za eksperiment, tako da se je rodilo čisto nekaj popolnoma novega, v glasbenem smislu, česar še ni bilo do zdaj slišanega …«</p></blockquote> <p><em>Tomaž Hostnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Njuna čisto posebna zvočna slika je zasluga harmonike in prepariranega klavirja. Drajnarjuva vampa pa se ob inovativnosti pri ustvarjanju odlikujeta tudi po odličnosti izvedbe – kar je povsem razumljivo, saj sta oba akademsko izobražena glasbenika. Večina naših kantavtorjev, sploh teh bolj prepoznavnih, je sicer brez akademske glasbene izobrazbe – a to nikakor ne pomeni, da ne morejo biti prepričljivi. K ustvarjanju aranžmajev lahko namreč še vedno povabijo koga od drugih glasbenikov. Včasih pa lahko na ta način, torej v kreativnem sodelovanju, nastajajo tudi same pesmi &#8211; kot na primer pesmi &#8220;Tista črna kitara&#8221;, &#8220;Z Goričkega v Piran&#8221;, &#8220;Lahko bi zletela&#8221; in mnoge druge, ki sta jih skupaj napisala <strong>Vlado Kreslin</strong> in <strong>Miro Tomassini</strong>.</p> <p>Pravega recepta, kako ustvariti dobro kantavtorsko pesem, pa verjetno vseeno ni. Čar je v tem, da mora vsak poskusiti po svoje – če le sledite stopinjam drugih, ne boste nikoli našli svoje prave poti. In s to mislijo vas pred letošnjim 18. kantavtorskim festivalom <strong><a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">Kantfest 2020</a></strong> želimo spodbuditi, da daste prosto pot domišljiji in preizkusite svoje sposobnosti. Če ne za letos, pa morda za kdaj prihodnjič.</p> <hr /> <h6><span><strong>AVTOR, NA KANT ALI V KANTO? NA KANTFEST!</strong></span></h6> <h6><span>Potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači!</span></h6> <h6><span><strong>18. Festival kantavtorstva KANTFEST International 2020</strong></span></h6> <h6><span>razpisuje</span></h6> <h6><span><strong>mednarodni natečaj za avtorsko glasbo in tekst, ki sodi v zvrst kantavtorstva in doslej še ni bila izdana na nosilcih zvoka.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6><span>V poštev pridejo <strong><em>neizdana in neobjavljena dela</em></strong><em>,</em> izvedena s klasičnimi kantavtorskimi postopki, kakor tudi drugi glasbeni pristopi (računalnik, posneta glasbena podlaga), ki jih izvedete solo ali največ v dvoje.</span></h6> <h6><span><strong><br /> </strong>Iščemo dobro glasbo z dobrimi besedili. Zgolj instrumentalna dela ne pridejo v poštev.</span></h6> <h6><span>Prijavite se lahko v <strong>dve različni kategoriji: </strong></span></h6> <h6><span>PESMI V SLOVENŠČINI (žirija bo podelila <strong>nagrade: Zlata, Srebrna in Bronasta Kanta</strong> festivala).</span></h6> <h6><span>PESMI V TUJEM JEZIKU (žirija bo podelila <strong>nagrado: Silence fiction</strong>).</span></h6> <h6><span>Občinstvo pa bo med vsemi sodelujočimi izbralo <strong>VOX POPULI (nagrada občinstva).</strong></span></h6> <h6><span>Nastop v tekmovalnem izboru ni honoriran. Organizator tistim, ki so od festivala oddaljeni več kot 150 km, zagotovi prenočitev. Vsem v izboru bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na CD kompilaciji, ki bo izšla v promocijske namene.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6><span>Prosimo, da pošljete na naš e-mail: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a><br /> </span></h6> <h6><span>&#8211; 3 skladbe kot demo posnetek (v mp3 &#8211; 128 kbit/s),</span></h6> <h6><span>&#8211; svojo predstavitev in</span></h6> <h6><span>&#8211; tekste (v .doc formatu)</span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6></h6> <h6><span><strong>Zadnji rok za oddajo prijave je 30. 6. 2020. O izboru vas bomo obvestili do 6. 7. 2020.</strong></span></h6> <h6><span><strong>ŽIRIJA KANTFESTA</strong></span><br /> <span>Žirijo, ki bo med prijavljenimi avtorji izbirala najbolj inovativne in prepričljive, sestavljajo: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman.</span></h6> <h6><span><strong>OŽJI IZBOR</strong></span><br /> <span>Žirija bo naredila izbor najprepričljivejših in najbolj inovativnih avtorjev, ki se bodo uvrstili na 18. KANTFEST, <strong>ta bo potekal med 14. 8. in 16. 8. </strong><strong>2020, v dvorani Doma kulture Ruše.</strong></span></h6> <h6><span>Najbolj izvirnim bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na kompilacijskem CD-ju 18. KANTFEST</strong>, ki bo izšel post festum.</span></h6> <h6><span><strong>REZULTATI</strong></span><br /> <span>Žirija bo razglasila najizvirnejše oz. <strong>Zlato Kanto festivala</strong>, ki prejme za nagrado studijsko snemanje svoje single plošče.</span></h6> <h6><span><strong>Srebrna in Bronasta Kanta</strong> prejmeta vabilo in honoriran nastop.</span></h6> <h6><span>Nagrada <strong>Silence fiction </strong>prejme vabilo in honoriran nastop.</span><br /> <span>Podelili bomo tudi denarno <strong>nagrado VOX POPULI</strong> izvajalcu, ki ga bo s svojim glasom izbralo občinstvo.</span></h6> <h6><span>Za morebitne dodatne informacije se obrnite na: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a></span></h6> <h6><span>Peter Andrej (Mobile: 0038641 875 638)</span></h6> <h6><span>Najdete nas: <a href="https://soundcloud.com/kantfest-international">https://soundcloud.com/kantfest-international</a></span></h6> <h6><span><a href="http://www.facebook.com/kantfestfestival">www.facebook.com/kantfestfestival</a> <a href="http://cultivategood.si/razpis-open-call/">http://cultivategood.si/razpis-open-call/</a></span></h6> <h6><span>FESTIVAL PODPIRAJO: CEZAM, MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE, RADIO SLOVENIA &#8211; REGIONAL CENTER MARIBOR, RADIO PRVI, ZALOŽBA LITERA, KLUB KU KU, KLUB NOMADI, KID KIBLA MARIBOR</span></h6></p> Thu, 11 Jun 2020 21:00:00 +0000 Pesem v žepu: Sam svoj kantavtor, 2. del Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v tej in prihodnji Pesmi v žepu posvetimo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat sta v ospredju predvsem ideja in besedilo pesmi. <p>Nekaj idej pred letošnjim festivalom Kantfest 2020</p><p><h3>Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v tej in prihodnji Pesmi v žepu posvetimo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat sta v ospredju predvsem ideja in besedilo pesmi.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Festival Kantfest je zrasel iz ideje slovenskih kantavtorjev, ki niso imeli svojega prostora za združevanje in predstavljanje drug drugemu. Počasi se je osnovni ideji pridružilo še tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Letošnji Kantfest bo že osemnajsti po vrsti, zadnjih pet let ga spremljamo tudi na Prvem – in z veseljem opazujemo, da kakovost in prepoznavnost festivala počasi, a vztrajno rasteta. Vsako leto se prijavi vsaj nekaj neznanih, a odličnih ustvarjalcev, ki jim festivalska izkušnja nato pomaga storiti korak dlje do uresničitve kantavtorskih sanj. Kantfest je sicer nekomercialno zastavljeni festival, pri katerem največ štejejo kakovost, prepričljivost in pristnost. Pobudnica festivala je bila kantavtorica in pesnica <strong>Ksenija Jus</strong>, ki se sama v vlogi organizatorke ni najbolje počutila, je pa zaslutila, da bi bil za to nalogo verjetno pravi človek kantavtor <strong>Peter Andrej</strong>. Vse od leta 2003 se festival odvija v Rušah, združevanju se je kmalu pridružila tudi tekmovalna komponenta, saj se sodelujoči potegujejo za zlato, srebrno in bronasto kanto. Peter Andrej je iz osnovne ideje uspel razviti festival, ki spodbuja razvoj našega kantavtorskega prostora. Prav on ima zasluge, kot pravi Ksenija Jus:</p> <blockquote><p>»da festival vsa ta leta hodi naokrog, da raste, da v bistvu raste s festivalom tudi neka festivalska publika, ki želi ali pa ki verjame, da je glasba lahko v povezavi z besedili, s poezijo dosti več kot samo zabava in obrezovanje človeškega možgana, lahko je širjenje dimenzij. In pravzaprav zato smo nekateri ljudje na planetu, da dajemo ta sporočila v tako fini obliki, kot sta glasba in beseda, da celo tisti, ki ne verjamejo v to, včasih prisluhnejo.«</p></blockquote> <p><em>Ksenija Jus, pogovor za Pesem v žepu, november 2017</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Morda tudi vam ustvarjalna žilica ne da miru in se vam po glavi podijo besede in melodije, ob omembi festivala Kantfest pa vas je zamikalo, da bi svoje ideje predstavili tudi drugim. Kako to storiti – kako napisati dobro pesem? Za začetek je najbolj pomembno, da izhajate iz sebe, iz lastnega občutenja sveta. Avtentičnost, ki je sicer v strokovnem smislu precej neoprijemljiva beseda, v praksi vendarle dobro zajame bistvo kantavtorstva. Čar tega ustvarjanja je v neposrednosti, saj med osnovno idejo in končno izvedbo največkrat ni kaj dosti vmesnih postaj, na katerih bi se izgubilo ali popačilo samo bistvo pesmi.</p> <p>V kantavtorstvu ni prepovedanih tem, ni nedovoljenih občutij. Vsak od nas svet doživlja malo po svoje – in ni lepšega kot skozi pesem doživeti svet nekoga drugega. So pa kantavtorji pogosto tudi kritiki sveta, ki nas obdaja. Kantavtorica <strong>Katarina Avbar</strong> je v svojih pesmih večinoma izražala intimna občutja, vendar se je močno odzivala tudi na zunanje dogodke. Tole je povedala o svoji družbenokritični pesmi »Igor«:</p> <blockquote><p>»Ta pesem Igor je nastala ravno na prehodu iz leta 2007 v 2008, mislim, da je bil nek hladen zimski čas. Takrat je Slovenijo počasi že zajemala kriza, prvi odpusti so bili, taki množični. Nisem mogla mimo tega, no, na poročilih si videl vrste, ki so čakale na pakete Rdečega križa. Veliko izobraženih ljudi je izgubilo službe in jih potem niso več mogli najti. Veliko je bilo odpuščanja starejših oseb – in takrat je sama od sebe prišla ta skladba.«</p></blockquote> <p><em>Katarina Avbar, pogovor za Pesem v žepu, november 2016</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Dogajanje okrog nas – posledično pa tudi v nas samih – nam je še posebno v zadnjem času podalo ogromno materiala za razmišljanje. Seveda lahko ta material postane tudi gradivo za pesmi. Vendar je od ideje do končnega rezultata navadno kar nekaj ovinkov. Pri ustvarjanju pesmi, na primer, se lahko zatakne že pri uporabi jezika. Če ste že toliko pogumni, da se odločite za slovenščino, je tudi tu dilema: se boste držali knjižnega jezika ali morda posegli po narečju ali pogovornem jeziku? Oboje zahteva kar nekaj poznavanja zakonitosti strukture jezika, dobra pesem se namreč ne napiše v trenutku, ampak jo je treba dodelati. Lanski zmagovalec festivala Kantfest <strong>Robert Petan</strong> pravi, da je izredno pozoren glede podrobnosti in dobro premisli vsak element svojih pesmi. Obenem pa se dobro zaveda pomena pristnosti izvedbe; prav to mu je, kot sam meni, pomagalo do prepričljivosti in posledično do zlate kante na festivalu:</p> <blockquote><p>»Jaz mislim, da je v glavnem zaslužno za to samo to, da je bilo veliko narečja, zelo je tekla beseda. Ker čim greš ti v nekaj, kar je načeloma pravilno, ampak je ljudem malo bolj tuje, se vsi malo nazaj držijo. V mojih tekstih se mi pa zdi, da je – vsaj poskušam narediti tako, no – da bi bilo res čim bolj človeško, da bi bili vsi ti najboljši momenti, da bi se človek totalno počutil razgaljeno: točno to sem razumel, točno to sem hotel, da nekdo pove, s točno takšnimi besedami … samo punch line, s prve, da udari na polno. Zdaj po domače ali ne po domače, po angleško, po slovensko, kakor koli. Se mi zdi, da vsi ful noro začutimo to.«</p></blockquote> <p><em>Robert Petan, pogovor za Pesem v žepu, avgust 2019</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Humor, ali pa tudi bolj resen pristop – le da ostanete zvesti sebi. Vendar je pri pisanju besedil lahko v izredno pomoč tudi prebiranje poezije. Pa ne le tiste, ki smo jo spoznavali v šoli. Še najbolje bi bilo, če zavijete v knjižnico ali knjigarno in pobrskate med zbirkami svojih vrstnikov – naša pesniška ustvarjalnost je namreč izjemno raznolika in neverjetno kakovostna. Tega se dobro zaveda predlanska zmagovalka festivala Kantfest <strong>Sandra Erpe</strong>; s pesništvom se je intenzivno srečevala skozi študij primerjalne književnosti, kot ustvarjalka pa pravi, da je kakovost in prepričljivost pesmi mogoče doseči z branjem poezije in druge literature:</p> <blockquote><p>»Jaz mislim, da če ne bereš, potem si samo klišejski … Mislim, da mora biti tekst tudi strukturno nekaj posebnega, da ne posegamo čisto po pogovornem jeziku pa po frazah, ki jih že poznamo, da je nek twist notri. Ker občutja so ista, jaz mislim, da se ne bodo spreminjala še čez tisočletja, ker tudi do zdaj se niso. Spreminja se samo način izražanja in se mi zdi, da bi moralo biti to čedalje bolj cenjeno, ker svet čedalje več časa obstaja, stvari se pa ponavljajo in je težje napisati nekaj originalnega.«</p></blockquote> <p><em>Sandra Erpe, pogovor za pesem v žepu, september 2017</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V tej Pesmi v žepu smo se posvetili predvsem ideji in besedilu, ki odlikujeta posamezno pesem; prihodnjič se bomo vprašali, kako je z ustvarjanjem glasbe in s samo izvedbo na odru. Morda vam kaj od naštetega pride prav tudi pri lastnem ustvarjanju – in kdo ve, morda vas zamika, da se že letos preizkusite na odru festivala <strong><a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">Kantfest 2020</a></strong>!</p> <hr /> <h6><span><strong>AVTOR, NA KANT ALI V KANTO? NA KANTFEST!</strong></span></h6> <h6><span>Potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači!</span></h6> <h6><span><strong>18. Festival kantavtorstva KANTFEST International 2020</strong></span></h6> <h6><span>razpisuje</span></h6> <h6><span><strong>mednarodni natečaj za avtorsko glasbo in tekst, ki sodi v zvrst kantavtorstva in doslej še ni bila izdana na nosilcih zvoka.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6><span>V poštev pridejo <strong><em>neizdana in neobjavljena dela</em></strong><em>,</em> izvedena s klasičnimi kantavtorskimi postopki, kakor tudi drugi glasbeni pristopi (računalnik, posneta glasbena podlaga), ki jih izvedete solo ali največ v dvoje.</span></h6> <h6><span><strong><br /> </strong>Iščemo dobro glasbo z dobrimi besedili. Zgolj instrumentalna dela ne pridejo v poštev.</span></h6> <h6><span>Prijavite se lahko v <strong>dve različni kategoriji: </strong></span></h6> <h6><span>PESMI V SLOVENŠČINI (žirija bo podelila <strong>nagrade: Zlata, Srebrna in Bronasta Kanta</strong> festivala).</span></h6> <h6><span>PESMI V TUJEM JEZIKU (žirija bo podelila <strong>nagrado: Silence fiction</strong>).</span></h6> <h6><span>Občinstvo pa bo med vsemi sodelujočimi izbralo <strong>VOX POPULI (nagrada občinstva).</strong></span></h6> <h6><span>Nastop v tekmovalnem izboru ni honoriran. Organizator tistim, ki so od festivala oddaljeni več kot 150 km, zagotovi prenočitev. Vsem v izboru bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na CD kompilaciji, ki bo izšla v promocijske namene.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6><span>Prosimo, da pošljete na naš e-mail: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a><br /> </span></h6> <h6><span>&#8211; 3 skladbe kot demo posnetek (v mp3 &#8211; 128 kbit/s),</span></h6> <h6><span>&#8211; svojo predstavitev in</span></h6> <h6><span>&#8211; tekste (v .doc formatu)</span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6></h6> <h6><span><strong>Zadnji rok za oddajo prijave je 30. 6. 2020. O izboru vas bomo obvestili do 6. 7. 2020.</strong></span></h6> <h6><span><strong>ŽIRIJA KANTFESTA</strong></span><br /> <span>Žirijo, ki bo med prijavljenimi avtorji izbirala najbolj inovativne in prepričljive, sestavljajo: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman.</span></h6> <h6><span><strong>OŽJI IZBOR</strong></span><br /> <span>Žirija bo naredila izbor najprepričljivejših in najbolj inovativnih avtorjev, ki se bodo uvrstili na 18. KANTFEST, <strong>ta bo potekal med 14. 8. in 16. 8. </strong><strong>2020, v dvorani Doma kulture Ruše.</strong></span></h6> <h6><span>Najbolj izvirnim bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na kompilacijskem CD-ju 18. KANTFEST</strong>, ki bo izšel post festum.</span></h6> <h6><span><strong>REZULTATI</strong></span><br /> <span>Žirija bo razglasila najizvirnejše oz. <strong>Zlato Kanto festivala</strong>, ki prejme za nagrado studijsko snemanje svoje single plošče.</span></h6> <h6><span><strong>Srebrna in Bronasta Kanta</strong> prejmeta vabilo in honoriran nastop.</span></h6> <h6><span>Nagrada <strong>Silence fiction </strong>prejme vabilo in honoriran nastop.</span><br /> <span>Podelili bomo tudi denarno <strong>nagrado VOX POPULI</strong> izvajalcu, ki ga bo s svojim glasom izbralo občinstvo.</span></h6> <h6><span>Za morebitne dodatne informacije se obrnite na: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a></span></h6> <h6><span>Peter Andrej (Mobile: 0038641 875 638)</span></h6> <h6><span>Najdete nas: <a href="https://soundcloud.com/kantfest-international">https://soundcloud.com/kantfest-international</a></span></h6> <h6><span><a href="http://www.facebook.com/kantfestfestival">www.facebook.com/kantfestfestival</a> <a href="http://cultivategood.si/razpis-open-call/">http://cultivategood.si/razpis-open-call/</a></span></h6> <h6><span>FESTIVAL PODPIRAJO: CEZAM, MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE, RADIO SLOVENIA &#8211; REGIONAL CENTER MARIBOR, RADIO PRVI, ZALOŽBA LITERA, KLUB KU KU, KLUB NOMADI, KID KIBLA MARIBOR</span></h6></p> 174697774 RTVSLO – Prvi 1706 clean Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v tej in prihodnji Pesmi v žepu posvetimo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat sta v ospredju predvsem ideja in besedilo pesmi. <p>Nekaj idej pred letošnjim festivalom Kantfest 2020</p><p><h3>Približuje se letošnji kantavtorski festival Kantfest 2020, prijave so odprte do konca junija. Za navdih avtorjem se v tej in prihodnji Pesmi v žepu posvetimo nekaterim značilnostim kantavtorskega ustvarjanja; tokrat sta v ospredju predvsem ideja in besedilo pesmi.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Festival Kantfest je zrasel iz ideje slovenskih kantavtorjev, ki niso imeli svojega prostora za združevanje in predstavljanje drug drugemu. Počasi se je osnovni ideji pridružilo še tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Letošnji Kantfest bo že osemnajsti po vrsti, zadnjih pet let ga spremljamo tudi na Prvem – in z veseljem opazujemo, da kakovost in prepoznavnost festivala počasi, a vztrajno rasteta. Vsako leto se prijavi vsaj nekaj neznanih, a odličnih ustvarjalcev, ki jim festivalska izkušnja nato pomaga storiti korak dlje do uresničitve kantavtorskih sanj. Kantfest je sicer nekomercialno zastavljeni festival, pri katerem največ štejejo kakovost, prepričljivost in pristnost. Pobudnica festivala je bila kantavtorica in pesnica <strong>Ksenija Jus</strong>, ki se sama v vlogi organizatorke ni najbolje počutila, je pa zaslutila, da bi bil za to nalogo verjetno pravi človek kantavtor <strong>Peter Andrej</strong>. Vse od leta 2003 se festival odvija v Rušah, združevanju se je kmalu pridružila tudi tekmovalna komponenta, saj se sodelujoči potegujejo za zlato, srebrno in bronasto kanto. Peter Andrej je iz osnovne ideje uspel razviti festival, ki spodbuja razvoj našega kantavtorskega prostora. Prav on ima zasluge, kot pravi Ksenija Jus:</p> <blockquote><p>»da festival vsa ta leta hodi naokrog, da raste, da v bistvu raste s festivalom tudi neka festivalska publika, ki želi ali pa ki verjame, da je glasba lahko v povezavi z besedili, s poezijo dosti več kot samo zabava in obrezovanje človeškega možgana, lahko je širjenje dimenzij. In pravzaprav zato smo nekateri ljudje na planetu, da dajemo ta sporočila v tako fini obliki, kot sta glasba in beseda, da celo tisti, ki ne verjamejo v to, včasih prisluhnejo.«</p></blockquote> <p><em>Ksenija Jus, pogovor za Pesem v žepu, november 2017</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Morda tudi vam ustvarjalna žilica ne da miru in se vam po glavi podijo besede in melodije, ob omembi festivala Kantfest pa vas je zamikalo, da bi svoje ideje predstavili tudi drugim. Kako to storiti – kako napisati dobro pesem? Za začetek je najbolj pomembno, da izhajate iz sebe, iz lastnega občutenja sveta. Avtentičnost, ki je sicer v strokovnem smislu precej neoprijemljiva beseda, v praksi vendarle dobro zajame bistvo kantavtorstva. Čar tega ustvarjanja je v neposrednosti, saj med osnovno idejo in končno izvedbo največkrat ni kaj dosti vmesnih postaj, na katerih bi se izgubilo ali popačilo samo bistvo pesmi.</p> <p>V kantavtorstvu ni prepovedanih tem, ni nedovoljenih občutij. Vsak od nas svet doživlja malo po svoje – in ni lepšega kot skozi pesem doživeti svet nekoga drugega. So pa kantavtorji pogosto tudi kritiki sveta, ki nas obdaja. Kantavtorica <strong>Katarina Avbar</strong> je v svojih pesmih večinoma izražala intimna občutja, vendar se je močno odzivala tudi na zunanje dogodke. Tole je povedala o svoji družbenokritični pesmi »Igor«:</p> <blockquote><p>»Ta pesem Igor je nastala ravno na prehodu iz leta 2007 v 2008, mislim, da je bil nek hladen zimski čas. Takrat je Slovenijo počasi že zajemala kriza, prvi odpusti so bili, taki množični. Nisem mogla mimo tega, no, na poročilih si videl vrste, ki so čakale na pakete Rdečega križa. Veliko izobraženih ljudi je izgubilo službe in jih potem niso več mogli najti. Veliko je bilo odpuščanja starejših oseb – in takrat je sama od sebe prišla ta skladba.«</p></blockquote> <p><em>Katarina Avbar, pogovor za Pesem v žepu, november 2016</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Dogajanje okrog nas – posledično pa tudi v nas samih – nam je še posebno v zadnjem času podalo ogromno materiala za razmišljanje. Seveda lahko ta material postane tudi gradivo za pesmi. Vendar je od ideje do končnega rezultata navadno kar nekaj ovinkov. Pri ustvarjanju pesmi, na primer, se lahko zatakne že pri uporabi jezika. Če ste že toliko pogumni, da se odločite za slovenščino, je tudi tu dilema: se boste držali knjižnega jezika ali morda posegli po narečju ali pogovornem jeziku? Oboje zahteva kar nekaj poznavanja zakonitosti strukture jezika, dobra pesem se namreč ne napiše v trenutku, ampak jo je treba dodelati. Lanski zmagovalec festivala Kantfest <strong>Robert Petan</strong> pravi, da je izredno pozoren glede podrobnosti in dobro premisli vsak element svojih pesmi. Obenem pa se dobro zaveda pomena pristnosti izvedbe; prav to mu je, kot sam meni, pomagalo do prepričljivosti in posledično do zlate kante na festivalu:</p> <blockquote><p>»Jaz mislim, da je v glavnem zaslužno za to samo to, da je bilo veliko narečja, zelo je tekla beseda. Ker čim greš ti v nekaj, kar je načeloma pravilno, ampak je ljudem malo bolj tuje, se vsi malo nazaj držijo. V mojih tekstih se mi pa zdi, da je – vsaj poskušam narediti tako, no – da bi bilo res čim bolj človeško, da bi bili vsi ti najboljši momenti, da bi se človek totalno počutil razgaljeno: točno to sem razumel, točno to sem hotel, da nekdo pove, s točno takšnimi besedami … samo punch line, s prve, da udari na polno. Zdaj po domače ali ne po domače, po angleško, po slovensko, kakor koli. Se mi zdi, da vsi ful noro začutimo to.«</p></blockquote> <p><em>Robert Petan, pogovor za Pesem v žepu, avgust 2019</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Humor, ali pa tudi bolj resen pristop – le da ostanete zvesti sebi. Vendar je pri pisanju besedil lahko v izredno pomoč tudi prebiranje poezije. Pa ne le tiste, ki smo jo spoznavali v šoli. Še najbolje bi bilo, če zavijete v knjižnico ali knjigarno in pobrskate med zbirkami svojih vrstnikov – naša pesniška ustvarjalnost je namreč izjemno raznolika in neverjetno kakovostna. Tega se dobro zaveda predlanska zmagovalka festivala Kantfest <strong>Sandra Erpe</strong>; s pesništvom se je intenzivno srečevala skozi študij primerjalne književnosti, kot ustvarjalka pa pravi, da je kakovost in prepričljivost pesmi mogoče doseči z branjem poezije in druge literature:</p> <blockquote><p>»Jaz mislim, da če ne bereš, potem si samo klišejski … Mislim, da mora biti tekst tudi strukturno nekaj posebnega, da ne posegamo čisto po pogovornem jeziku pa po frazah, ki jih že poznamo, da je nek twist notri. Ker občutja so ista, jaz mislim, da se ne bodo spreminjala še čez tisočletja, ker tudi do zdaj se niso. Spreminja se samo način izražanja in se mi zdi, da bi moralo biti to čedalje bolj cenjeno, ker svet čedalje več časa obstaja, stvari se pa ponavljajo in je težje napisati nekaj originalnega.«</p></blockquote> <p><em>Sandra Erpe, pogovor za pesem v žepu, september 2017</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V tej Pesmi v žepu smo se posvetili predvsem ideji in besedilu, ki odlikujeta posamezno pesem; prihodnjič se bomo vprašali, kako je z ustvarjanjem glasbe in s samo izvedbo na odru. Morda vam kaj od naštetega pride prav tudi pri lastnem ustvarjanju – in kdo ve, morda vas zamika, da se že letos preizkusite na odru festivala <strong><a href="https://www.facebook.com/kantfestfestival">Kantfest 2020</a></strong>!</p> <hr /> <h6><span><strong>AVTOR, NA KANT ALI V KANTO? NA KANTFEST!</strong></span></h6> <h6><span>Potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači!</span></h6> <h6><span><strong>18. Festival kantavtorstva KANTFEST International 2020</strong></span></h6> <h6><span>razpisuje</span></h6> <h6><span><strong>mednarodni natečaj za avtorsko glasbo in tekst, ki sodi v zvrst kantavtorstva in doslej še ni bila izdana na nosilcih zvoka.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6><span>V poštev pridejo <strong><em>neizdana in neobjavljena dela</em></strong><em>,</em> izvedena s klasičnimi kantavtorskimi postopki, kakor tudi drugi glasbeni pristopi (računalnik, posneta glasbena podlaga), ki jih izvedete solo ali največ v dvoje.</span></h6> <h6><span><strong><br /> </strong>Iščemo dobro glasbo z dobrimi besedili. Zgolj instrumentalna dela ne pridejo v poštev.</span></h6> <h6><span>Prijavite se lahko v <strong>dve različni kategoriji: </strong></span></h6> <h6><span>PESMI V SLOVENŠČINI (žirija bo podelila <strong>nagrade: Zlata, Srebrna in Bronasta Kanta</strong> festivala).</span></h6> <h6><span>PESMI V TUJEM JEZIKU (žirija bo podelila <strong>nagrado: Silence fiction</strong>).</span></h6> <h6><span>Občinstvo pa bo med vsemi sodelujočimi izbralo <strong>VOX POPULI (nagrada občinstva).</strong></span></h6> <h6><span>Nastop v tekmovalnem izboru ni honoriran. Organizator tistim, ki so od festivala oddaljeni več kot 150 km, zagotovi prenočitev. Vsem v izboru bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na CD kompilaciji, ki bo izšla v promocijske namene.</strong></span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6><span>Prosimo, da pošljete na naš e-mail: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a><br /> </span></h6> <h6><span>&#8211; 3 skladbe kot demo posnetek (v mp3 &#8211; 128 kbit/s),</span></h6> <h6><span>&#8211; svojo predstavitev in</span></h6> <h6><span>&#8211; tekste (v .doc formatu)</span></h6> <p>&nbsp;</p> <h6></h6> <h6></h6> <h6><span><strong>Zadnji rok za oddajo prijave je 30. 6. 2020. O izboru vas bomo obvestili do 6. 7. 2020.</strong></span></h6> <h6><span><strong>ŽIRIJA KANTFESTA</strong></span><br /> <span>Žirijo, ki bo med prijavljenimi avtorji izbirala najbolj inovativne in prepričljive, sestavljajo: Urška Čop Šmajgert, Teja Klobčar, Jani Kovačič, Adi Smolar, Jure Potokar in Gregor Bauman.</span></h6> <h6><span><strong>OŽJI IZBOR</strong></span><br /> <span>Žirija bo naredila izbor najprepričljivejših in najbolj inovativnih avtorjev, ki se bodo uvrstili na 18. KANTFEST, <strong>ta bo potekal med 14. 8. in 16. 8. </strong><strong>2020, v dvorani Doma kulture Ruše.</strong></span></h6> <h6><span>Najbolj izvirnim bomo omogočili tudi brezplačen posnetek in sodelovanje <strong>na kompilacijskem CD-ju 18. KANTFEST</strong>, ki bo izšel post festum.</span></h6> <h6><span><strong>REZULTATI</strong></span><br /> <span>Žirija bo razglasila najizvirnejše oz. <strong>Zlato Kanto festivala</strong>, ki prejme za nagrado studijsko snemanje svoje single plošče.</span></h6> <h6><span><strong>Srebrna in Bronasta Kanta</strong> prejmeta vabilo in honoriran nastop.</span></h6> <h6><span>Nagrada <strong>Silence fiction </strong>prejme vabilo in honoriran nastop.</span><br /> <span>Podelili bomo tudi denarno <strong>nagrado VOX POPULI</strong> izvajalcu, ki ga bo s svojim glasom izbralo občinstvo.</span></h6> <h6><span>Za morebitne dodatne informacije se obrnite na: <a href="mailto:kantfestinternational@gmail.com">kantfestinternational@gmail.com</a></span></h6> <h6><span>Peter Andrej (Mobile: 0038641 875 638)</span></h6> <h6><span>Najdete nas: <a href="https://soundcloud.com/kantfest-international">https://soundcloud.com/kantfest-international</a></span></h6> <h6><span><a href="http://www.facebook.com/kantfestfestival">www.facebook.com/kantfestfestival</a> <a href="http://cultivategood.si/razpis-open-call/">http://cultivategood.si/razpis-open-call/</a></span></h6> <h6><span>FESTIVAL PODPIRAJO: CEZAM, MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE, RADIO SLOVENIA &#8211; REGIONAL CENTER MARIBOR, RADIO PRVI, ZALOŽBA LITERA, KLUB KU KU, KLUB NOMADI, KID KIBLA MARIBOR</span></h6></p> Thu, 04 Jun 2020 21:00:00 +0000 Pesem v žepu: Sam svoj kantavtor, 1. del Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.<p>Pesmi z devete plošče koroškega kantavtorja</p><p><h3>Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album <em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em> Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Milan Kamnik</strong> je lani jeseni z velikim koncertom v Kotljah zaznamoval 45 let svojega ustvarjanja. Koncert je <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/sobotni-glasbeni-vecer-202/">posnel Radio Slovenija</a> in takrat so v živo zazvenele tudi pesmi z Milanovega takrat še neizdanega albuma. Nekaj tednov kasneje, novembra 2019, so izšle kot plošča <strong><em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em></strong> Zvesti poslušalci Milana Kamnika bodo ob poslušanju verjetno ugotovili, da so pesmi po zvočni plati nekoliko drugačne od tistih iz preteklih let, saj sta aranžma in produkcijo prevzela dva mlada člana Milanove zasedbe: njegova hči <strong>Mojca Kamnik</strong> in <strong>Aljaž Lipuš</strong>.</p> <blockquote><p>»Zvok je najbrž malo drugačen … Pravzaprav mi je ta sprememba kar dobro dela. Ker zadnje tri plošče sem šel čez lužo, čeprav nisem posnel celotnih albumov tam, smo tudi pri nas delali neko produkcijo, predvsem v studiu Mateja Kovšeta v Konjicah, no, zdaj sem pa res vesel – Mojca je medtem magistrirala, tako da se mi je zdelo prav, ker sem videl, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Sem rekel, da mora pa nekaj v familiji ostati. Pa ne zaradi tega, da mora – ampak želel sem si, ker sem vedel, vedno bolj sem bil prepričan, česa je sposobna. Tako da sem vesel, da je to delo, ki se vidi na tej deveti plošči.«</p></blockquote> <p><em>Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Mojca Kamnik očetovo ustvarjalnost spremlja tudi po teoretični plati; pred kratkim jo je zajela v svoji magistrski nalogi, a pravi, da to ni bilo tako enostavno:</p> <blockquote><p>»Pisati o svojem očetu je namreč precej zapleteno: moraš držati neko distanco, hkrati pa ohranjati neko bližino, da še vedno izhajaš iz tega, kar veš. V bistvu jaz sem svojega atana vedno videla kot neke vrste ljudskega pevca. In čeprav bi to mogoče glede na neke knjige in opredelitve bila sporna trditev, se mi zdi, da sem jo v svoji magistrski kar upravičila.«</p></blockquote> <p><em>Mojca Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Milan Kamnik v svojih pesmih izpostavlja vsebine, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku; še posebej pozoren je na svoje lokalno, koroško okolje &#8211; ob tem pa ohranja kritično držo &#8211; in njegov deveti album <em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em> v tem pogledu zvesto sledi predhodnikom:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da se v bistvu nikoli nisem resno ukvarjati s politiko. Prej neresno – ampak vseeno se mi zdi, da imam pravico reči, kar mislim. In če me kaj moti, pač povem. Res je, da komu ne pašem, ampak tako pač je. Tako se mi zdi, da kot kantavtor moram na nek način bolj kritično spremljati svet okoli sebe. Se mi zdi, da mi to kar uspeva – glede na to, da me še niso natepli nikoli, če sem kaj narobe zapel, da pesmi postajajo aktualne pa gredo v pozabo pa spet pridejo na površje …«</p></blockquote> <p><em>Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> 174696284 RTVSLO – Prvi 1787 clean Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album »A še 'mam sploh pravico?«. Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.<p>Pesmi z devete plošče koroškega kantavtorja</p><p><h3>Z nami se pogovarja koroški kantavtor Milan Kamnik, ki s seboj v žepu prinaša svoj deveti album <em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em> Realistične pripovedi iz njegovih pesmi največkrat zazvenijo v njegovem domačem narečju, medtem ko po glasbeni plati ostajajo zveste ameriškim zgledom, še posebno countryju. V pogovoru se nam pridružuje tudi Milanova hči Mojca, violistka in soavtorica aranžmajev za večino pesmi na plošči.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Milan Kamnik</strong> je lani jeseni z velikim koncertom v Kotljah zaznamoval 45 let svojega ustvarjanja. Koncert je <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/02/sobotni-glasbeni-vecer-202/">posnel Radio Slovenija</a> in takrat so v živo zazvenele tudi pesmi z Milanovega takrat še neizdanega albuma. Nekaj tednov kasneje, novembra 2019, so izšle kot plošča <strong><em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em></strong> Zvesti poslušalci Milana Kamnika bodo ob poslušanju verjetno ugotovili, da so pesmi po zvočni plati nekoliko drugačne od tistih iz preteklih let, saj sta aranžma in produkcijo prevzela dva mlada člana Milanove zasedbe: njegova hči <strong>Mojca Kamnik</strong> in <strong>Aljaž Lipuš</strong>.</p> <blockquote><p>»Zvok je najbrž malo drugačen … Pravzaprav mi je ta sprememba kar dobro dela. Ker zadnje tri plošče sem šel čez lužo, čeprav nisem posnel celotnih albumov tam, smo tudi pri nas delali neko produkcijo, predvsem v studiu Mateja Kovšeta v Konjicah, no, zdaj sem pa res vesel – Mojca je medtem magistrirala, tako da se mi je zdelo prav, ker sem videl, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Sem rekel, da mora pa nekaj v familiji ostati. Pa ne zaradi tega, da mora – ampak želel sem si, ker sem vedel, vedno bolj sem bil prepričan, česa je sposobna. Tako da sem vesel, da je to delo, ki se vidi na tej deveti plošči.«</p></blockquote> <p><em>Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Mojca Kamnik očetovo ustvarjalnost spremlja tudi po teoretični plati; pred kratkim jo je zajela v svoji magistrski nalogi, a pravi, da to ni bilo tako enostavno:</p> <blockquote><p>»Pisati o svojem očetu je namreč precej zapleteno: moraš držati neko distanco, hkrati pa ohranjati neko bližino, da še vedno izhajaš iz tega, kar veš. V bistvu jaz sem svojega atana vedno videla kot neke vrste ljudskega pevca. In čeprav bi to mogoče glede na neke knjige in opredelitve bila sporna trditev, se mi zdi, da sem jo v svoji magistrski kar upravičila.«</p></blockquote> <p><em>Mojca Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Milan Kamnik v svojih pesmih izpostavlja vsebine, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku; še posebej pozoren je na svoje lokalno, koroško okolje &#8211; ob tem pa ohranja kritično držo &#8211; in njegov deveti album <em>A še &#8216;mam sploh pravico?</em> v tem pogledu zvesto sledi predhodnikom:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da se v bistvu nikoli nisem resno ukvarjati s politiko. Prej neresno – ampak vseeno se mi zdi, da imam pravico reči, kar mislim. In če me kaj moti, pač povem. Res je, da komu ne pašem, ampak tako pač je. Tako se mi zdi, da kot kantavtor moram na nek način bolj kritično spremljati svet okoli sebe. Se mi zdi, da mi to kar uspeva – glede na to, da me še niso natepli nikoli, če sem kaj narobe zapel, da pesmi postajajo aktualne pa gredo v pozabo pa spet pridejo na površje …«</p></blockquote> <p><em>Milan Kamnik, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 28 May 2020 21:00:00 +0000 Pesem v žepu - Milan Kamnik Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec »Enkratna, neponovljiva«, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.<p>Zvrstno raznolik preplet pesmi nam predstavita avtorja Karin Zemljič in Mate Bro</p><p><h3>Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec <em>Enkratna, neponovljiva</em>, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Karin Zemljič</strong> in <strong>Mate Bro</strong> sta uigran duo, tudi njune pesmi nosijo podpis obeh. Vsebinsko jih je večinoma zasnoval Mate, zato so tudi sporočila taka, kot jih sam želi podajati:</p> <blockquote><p>»Želiš ali moraš … Zelo zelo težko naredim na silo, sploh tekst … Te teme pridejo bolj ali manj same po sebi, se mi pa zdi, da imam sploh v teh časih žal neverjeten talent res trofiti s črnogledim tekstom. Imam mogoče to srečo, da sem že tak letnik, da sem smel odraščati v 90ih, ki so imela tak vajb, da smo si lahko privoščili zamorjeno muziko poslušati, ker je bilo vse drugo kolikor toliko pozitivno. In ta Pri nas se mi zdi, kot da bi napisal tekst tisti, ki piše Zrcalo tedna na Slovenija 1, RTV … Govori pa dosti o nekih splošnih potezah, stereotipih, ki smo si jih mi kot narod tudi sami prilimali, ni nam tega nihče drug rekel.«</p></blockquote> <p><em>Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Vsebinsko in glasbeno se pesmi kljub raznolikosti zložijo v zaokroženo zgodbo, ki jo na obeh straneh oklepa sporočilnost pesmi <em>Pri nas</em>, album pa se zaključi z nekakšnim Matejevim »podpisom« – dodatno pesmijo s sporočilom o pomenu življenja in ustvarjanja. Vrstni red pesmi na plošči se nikakor ni zgodil naključno:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da sva si res veliko časa vzela za zaporedje … Album mi je vedno predstavljal celoto … Cel album prikazuje neko enotno zgodbo, ampak vsak komad na svoj način.«</p></blockquote> <p><em>Karin Zemljič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi se zvočno razlikujejo po zaslugi aranžmajev in gostujočih glasbenikov; poleg <strong>Jadranke Juras</strong> se z glasovi pridružita <strong>Maja Keuc</strong> in <strong>Sebastian Cavazza</strong>, instrumentalno pa ploščo obogatijo violinist <strong>Matija Krečič</strong>, pianista <strong>Marko Črnčec</strong> in <strong>Sebastijan Duh</strong>, tolkalca <strong>Nino Mureškič</strong> in <strong>Jure Rozman</strong> ter nekateri drugi.</p> <blockquote><p>»Edino, kar smo res pazili od začetka, je, da ima neko enotno instrumentacijo. Kljub temu, da nismo bend v pravem smislu besede, torej pet ljudi – boben, bas, dve kitari, bla bla bla – da smo se tega držali: da je konsistenten boben, da je bas, da če sta kitari dve, sta dve na začetku in sta dve tudi na koncu, ni vmes razcvet naenkrat, nasnemavanja in tako naprej. Tako da to jih tudi nekako – kljub temu, da mogoče štrlijo žanrsko narazen, jih to dosti skupaj veže.«</p></blockquote> <p><em>Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu</em></p> </p> 174694536 RTVSLO – Prvi 1705 clean Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec »Enkratna, neponovljiva«, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.<p>Zvrstno raznolik preplet pesmi nam predstavita avtorja Karin Zemljič in Mate Bro</p><p><h3>Tokrat je z nami duo Okustični, ki ga sestavljata izkušena glasbenika Karin Zemljič in Mate Bro. Lani jeseni je izšel njun prvenec <em>Enkratna, neponovljiva</em>, na katerem sta združila moči z Jadranko Juras. Avtorske pesmi (in ena priredba) obravnavajo življenje s stališča posameznika, ki se zaveda svojih šibkejših plati in se jih trudi presegati. Pesmi po glasbeni plati poleg spevnosti ponudijo tudi prostor za virtuoznost ter tako izkoristijo sposobnosti vseh vpletenih glasbenikov, kljub vsebinski, instrumentalni in zvrstni raznolikosti pa na plošči zazvenijo kot celota.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Karin Zemljič</strong> in <strong>Mate Bro</strong> sta uigran duo, tudi njune pesmi nosijo podpis obeh. Vsebinsko jih je večinoma zasnoval Mate, zato so tudi sporočila taka, kot jih sam želi podajati:</p> <blockquote><p>»Želiš ali moraš … Zelo zelo težko naredim na silo, sploh tekst … Te teme pridejo bolj ali manj same po sebi, se mi pa zdi, da imam sploh v teh časih žal neverjeten talent res trofiti s črnogledim tekstom. Imam mogoče to srečo, da sem že tak letnik, da sem smel odraščati v 90ih, ki so imela tak vajb, da smo si lahko privoščili zamorjeno muziko poslušati, ker je bilo vse drugo kolikor toliko pozitivno. In ta Pri nas se mi zdi, kot da bi napisal tekst tisti, ki piše Zrcalo tedna na Slovenija 1, RTV … Govori pa dosti o nekih splošnih potezah, stereotipih, ki smo si jih mi kot narod tudi sami prilimali, ni nam tega nihče drug rekel.«</p></blockquote> <p><em>Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Vsebinsko in glasbeno se pesmi kljub raznolikosti zložijo v zaokroženo zgodbo, ki jo na obeh straneh oklepa sporočilnost pesmi <em>Pri nas</em>, album pa se zaključi z nekakšnim Matejevim »podpisom« – dodatno pesmijo s sporočilom o pomenu življenja in ustvarjanja. Vrstni red pesmi na plošči se nikakor ni zgodil naključno:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da sva si res veliko časa vzela za zaporedje … Album mi je vedno predstavljal celoto … Cel album prikazuje neko enotno zgodbo, ampak vsak komad na svoj način.«</p></blockquote> <p><em>Karin Zemljič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Pesmi se zvočno razlikujejo po zaslugi aranžmajev in gostujočih glasbenikov; poleg <strong>Jadranke Juras</strong> se z glasovi pridružita <strong>Maja Keuc</strong> in <strong>Sebastian Cavazza</strong>, instrumentalno pa ploščo obogatijo violinist <strong>Matija Krečič</strong>, pianista <strong>Marko Črnčec</strong> in <strong>Sebastijan Duh</strong>, tolkalca <strong>Nino Mureškič</strong> in <strong>Jure Rozman</strong> ter nekateri drugi.</p> <blockquote><p>»Edino, kar smo res pazili od začetka, je, da ima neko enotno instrumentacijo. Kljub temu, da nismo bend v pravem smislu besede, torej pet ljudi – boben, bas, dve kitari, bla bla bla – da smo se tega držali: da je konsistenten boben, da je bas, da če sta kitari dve, sta dve na začetku in sta dve tudi na koncu, ni vmes razcvet naenkrat, nasnemavanja in tako naprej. Tako da to jih tudi nekako – kljub temu, da mogoče štrlijo žanrsko narazen, jih to dosti skupaj veže.«</p></blockquote> <p><em>Mate Bro, pogovor za Pesem v žepu</em></p> </p> Thu, 21 May 2020 21:00:00 +0000 Okustični: Enkratna, neponovljiva Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album »Dunaj« našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.<p>Šanson z ljubljanskih ulic</p><p><h3>Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album <em>Dunaj</em> našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Počene škafe lahko v nekarantenskih okoliščinah mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Skupino sestavljajo <strong>Marjeta Prudič</strong> (vokal, klavir), <strong>Matevž Zlatnar</strong> (trobenta, spremljevalni vokal), <strong>Andraž Gnidovec</strong> (pozavna, spremljevalni vokal), <strong>Nejc Klun</strong> (kontrabas, spremljevalni vokal), <strong>Jakob Grčman</strong> (kitara, mandolina) in vodja <strong>Jernej Juren</strong> (perilnik, kitara). Svoj prvi album <strong><em>Stroj za sušenje solz</em> </strong>so izdali pred dvema letoma, zdaj je pred nami nadaljevanje: <strong><em>Dunaj</em></strong>. Ker njihova glasba najlepše živi v stiku z občinstvom, je snemanje plošče tudi tokrat predstavljalo svojevrsten izziv:</p> <blockquote><p>»Vsakič smo iskali nek način, kako ohraniti to živost, ki jo imamo na ulici ali pa v nekih majhnih lokalih – tudi ta plata je zdaj posneta v živo. Ampak smo pa rekli: dajmo res izpiliti komade, kot se da pač za to našo formo, pa smo se zmenili za tridnevno snemanje in smo res tudi znotraj tega snemalnega procesa se poslušali, še neke stvari dodajali, tako da smo to izpilili.«</p></blockquote> <p><em>Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Njihova glasba sledi besedilu in ideji, ki jo želijo posredovati:</p> <blockquote><p>»Malo bolj šansonsko smo pristopali k stvarem, tudi začeli smo nekako pisati te komade, s tem da sva midva začela poslušati milijon teh francoskih šansonov. In ja, kako tudi vokal ali pa nek tekst postaviti v ospredje pa kako lahko potem čim bolj z instrumentalom podpreš te stvari.«</p></blockquote> <p><em>Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V primerjavi s prvencem so tako aranžmaji precej dodelani, obenem je tudi Marjeta kot vokalistka naredila občuten korak naprej. Rezultata so sami zelo veseli:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da sem s tem <em>Dunajem</em> zelo zelo zadovoljen. In s tem, kako so komadi narejeni, in s tem, kako smo jih odšpilali. Se mi zdi, da je prvič v življenju, da si res lahko rečem, uau, kakšen napredek sem naredil od tistih sedmih let, odkar smo Škafi, pa če pomislim še teh 25 let, odkar se ukvarjam z muziko, tako da sem kar zadovoljen.«</p></blockquote> <p><em>Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> 174692731 RTVSLO – Prvi 1591 clean Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album »Dunaj« našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.<p>Šanson z ljubljanskih ulic</p><p><h3>Počeni Škafi so ulična swing zasedba iz Ljubljane, ki so navdih za novi album <em>Dunaj</em> našli v francoskem šansonu. Pesmi s premišljenimi besedili in igrivo glasbeno interpretacijo nam bosta približala večinska avtorja pesmi na plošči: Marjeta Prudič in Jernej Juren.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Počene škafe lahko v nekarantenskih okoliščinah mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Skupino sestavljajo <strong>Marjeta Prudič</strong> (vokal, klavir), <strong>Matevž Zlatnar</strong> (trobenta, spremljevalni vokal), <strong>Andraž Gnidovec</strong> (pozavna, spremljevalni vokal), <strong>Nejc Klun</strong> (kontrabas, spremljevalni vokal), <strong>Jakob Grčman</strong> (kitara, mandolina) in vodja <strong>Jernej Juren</strong> (perilnik, kitara). Svoj prvi album <strong><em>Stroj za sušenje solz</em> </strong>so izdali pred dvema letoma, zdaj je pred nami nadaljevanje: <strong><em>Dunaj</em></strong>. Ker njihova glasba najlepše živi v stiku z občinstvom, je snemanje plošče tudi tokrat predstavljalo svojevrsten izziv:</p> <blockquote><p>»Vsakič smo iskali nek način, kako ohraniti to živost, ki jo imamo na ulici ali pa v nekih majhnih lokalih – tudi ta plata je zdaj posneta v živo. Ampak smo pa rekli: dajmo res izpiliti komade, kot se da pač za to našo formo, pa smo se zmenili za tridnevno snemanje in smo res tudi znotraj tega snemalnega procesa se poslušali, še neke stvari dodajali, tako da smo to izpilili.«</p></blockquote> <p><em>Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Njihova glasba sledi besedilu in ideji, ki jo želijo posredovati:</p> <blockquote><p>»Malo bolj šansonsko smo pristopali k stvarem, tudi začeli smo nekako pisati te komade, s tem da sva midva začela poslušati milijon teh francoskih šansonov. In ja, kako tudi vokal ali pa nek tekst postaviti v ospredje pa kako lahko potem čim bolj z instrumentalom podpreš te stvari.«</p></blockquote> <p><em>Marjeta Prudič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V primerjavi s prvencem so tako aranžmaji precej dodelani, obenem je tudi Marjeta kot vokalistka naredila občuten korak naprej. Rezultata so sami zelo veseli:</p> <blockquote><p>»Moram reči, da sem s tem <em>Dunajem</em> zelo zelo zadovoljen. In s tem, kako so komadi narejeni, in s tem, kako smo jih odšpilali. Se mi zdi, da je prvič v življenju, da si res lahko rečem, uau, kakšen napredek sem naredil od tistih sedmih let, odkar smo Škafi, pa če pomislim še teh 25 let, odkar se ukvarjam z muziko, tako da sem kar zadovoljen.«</p></blockquote> <p><em>Jernej Juren, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 14 May 2020 21:00:00 +0000 Počeni škafi: Dunaj V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …<p>Nalezljive pesmi, 6. del</p><p><p>V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/07/Nalezljivepesmi6Pikaalitri.4747843.mp3 RTVSLO – Prvi 1716 clean V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …<p>Nalezljive pesmi, 6. del</p><p><p>V preteklih tednih, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, smo se v Pesmi v žepu posvetili pogovorom o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Z nami so bili kantavtorja Jani Kovačič in Robert Petan, glasbeni producent Tone Jurca in glasbeni duo Bilbi in Gregor Stermecki. Poslušali smo nekatere nove, pa tudi mnoge starejše pesmi, ob njih pa smo raziskovali različne vloge glasbe v povezavi z družbo. Ob tem so se odprla nekatera vprašanja, ki bodo verjetno še lep čas ostajala aktualna. V zadnji oddaji se bomo ozrli nazaj, obenem pa ugibali, kaj bi lahko prinesla glasbena prihodnost …</p></p> Thu, 07 May 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 6: Pika ali tri ... V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.<p>Nalezljive pesmi, 5. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Maja Pihler Stermecki</strong> in <strong>Gregor Stermecki</strong> sta mariborski ustvarjalni duo, ki se podpisuje s psevdonimoma <strong>Bilbi</strong> in <strong>Brodolomec</strong>. Že dobro desetletje ustvarjata besedila, glasbo in aranžmaje za različne zasedbe, Gregor pa je obenem z glasbo povezan še kot glasbeni urednik na Radiu Maribor. Pred karanteno sta se pripravljala, da se v studiu posvetita novim pesmim, vendar sta zaradi spremenjenih okoliščin svoje načrte malo spremenila. Bilbi pravi:</p> <blockquote><p>»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma <em>Toskana</em> »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.</p> <blockquote><p>»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«</p></blockquote> <p><em>Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:</p> <blockquote><p>»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.</p> <blockquote><p>»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«</p></blockquote> <p><em>Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <blockquote><p>»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/30/Nalezljivepesmi5BilbiinGregorStermeckiasdadamoglasbenikinajboljeodsebeinresposkuamostopitiskupaj4733508.mp3 RTVSLO – Prvi 1753 clean V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.<p>Nalezljive pesmi, 5. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Maja Pihler Stermecki</strong> in <strong>Gregor Stermecki</strong> sta mariborski ustvarjalni duo, ki se podpisuje s psevdonimoma <strong>Bilbi</strong> in <strong>Brodolomec</strong>. Že dobro desetletje ustvarjata besedila, glasbo in aranžmaje za različne zasedbe, Gregor pa je obenem z glasbo povezan še kot glasbeni urednik na Radiu Maribor. Pred karanteno sta se pripravljala, da se v studiu posvetita novim pesmim, vendar sta zaradi spremenjenih okoliščin svoje načrte malo spremenila. Bilbi pravi:</p> <blockquote><p>»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma <em>Toskana</em> »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.</p> <blockquote><p>»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«</p></blockquote> <p><em>Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:</p> <blockquote><p>»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.</p> <blockquote><p>»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«</p></blockquote> <p><em>Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <blockquote><p>»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«</p></blockquote> <p><em>Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 30 Apr 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 5: Bilbi in Gregor Stermecki: "Čas, da damo glasbeniki najboljše od sebe in res poskušamo stopiti skupaj" V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.<p>Nalezljive pesmi, 4. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intelekta-186/"><strong>Intelekta</strong></a> glasbenemu uredniku <strong>Andreju Prezlju</strong> povedal red. prof. dr. <strong>Svanibor Pettan</strong>:</p> <blockquote><p>»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan&#8217; doma.«</p></blockquote> <p><em>Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:</p> <blockquote><p>»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«</p></blockquote> <p><em>Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« <strong>Aleksandra Mežka</strong>. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo <strong>Akademiki</strong>:</p> <blockquote><p>»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«</p></blockquote> <p><em>Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. <strong>Vlado Kreslin</strong> že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.</p> <div> <p></p> <div data-href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/" data-> <blockquote cite="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/"><p><a href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/"></a></p> <p>Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…</p> <p>Objavil/a <a href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911">Vlado Kreslin</a> dne Sreda, 22. april 2020</p></blockquote> </div> </div></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/23/Nalezljivepesmi4Kaknepesminastajajovkaranteni4721893.mp3 RTVSLO – Prvi 1606 clean V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.<p>Nalezljive pesmi, 4. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V četrti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj bo v ospredju nekaj pesmi, ki so nastale v zadnjih tednih in so tako ali drugače zaznamovane s situacijo, v kateri smo se znašli.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba v zadnjih tednih živi nekoliko drugače kot sicer – neposredni stik med izvajalci in poslušalci je omejen, do neke mere ga rešuje tehnologija, ki je v veliko pomoč tudi pri samem ustvarjanju glasbe. Vsi tisti, ki imate dostop do spleta, se lahko na lastne oči in ušesa prepričate, da v teh dneh glasba ni utihnila. Kakšne pesmi nastajajo v karanteni, je v nedavni oddaji <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/intelekta-186/"><strong>Intelekta</strong></a> glasbenemu uredniku <strong>Andreju Prezlju</strong> povedal red. prof. dr. <strong>Svanibor Pettan</strong>:</p> <blockquote><p>»V tem repertoarju, ki ga spremljamo, obstajajo predelave starejših, splošno znanih pesmi, nastajajo pa tudi nove pesmi, ki so pogojene z razmerami … Pri nas sem ugotovil, da v ospredje prihajajo tudi starejše pesmi, kot je recimo Slovenija gre naprej, ki postane Slovenija, ostan&#8217; doma.«</p></blockquote> <p><em>Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Poleg profesionalnih glasbenikov se je v zadnjih tednih ustvarjanja in domačega snemanja glasbe lotilo tudi precej drugih, ki so želeli izkoristiti nekaj več prostega časa. To opaža tudi dr. Svanibor Pettan:</p> <blockquote><p>»Tu bi lahko dodal, da imamo primer masovnosti. Dejansko ni nobenih kvalitativnih filtrov, torej vsak se lahko počuti poklicanega. Pogoj je le obvladanje tehnologij in tu glasbeni talent ali inventivnost res nista v ospredju. Analiza rezultatov pokaže, da je koronavirus dejansko spodbudil prav izbruh ustvarjalnosti in ti rezultati so v zelo širokem kvalitativnem razponu, če upoštevamo parametre glasbe, besedil, izvedb, videopredstavitev. Tako da imamo od tistih neslušljivih, vizualno dolgočasnih – do prav vrhunskih kreacij.«</p></blockquote> <p><em>Svanibor Pettan, pogovor za Intelekto</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Profesionalni glasbeniki so sicer ostali brez možnosti za zaslužek, saj so odpadli koncerti, studijska snemanja in drugi načini promocije glasbe. Težave poskušajo premostiti na različne načine, obenem pa opozoriti na svoj položaj in na širše družbene okoliščine. Več slovenskih reperjev je tako združilo moči in izkoristilo možnosti, ki jim jih ponuja tehnologija. Nastala je pesem »Tventi tventi« z izrazitim družbenokritičnim sporočilom in mnogo ostrimi besedami.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Nekatere pesmi, ki nastajajo v teh dneh, so namenoma aktualne. Ker so močno vpete v ta čas, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo z njimi, ko bodo izgubile svojo aktualnost. Po drugi strani pa se nam pri poslušanju mnogih starejših pesmi danes dogaja, da v njih najdemo nova sporočila. To se je zgodilo »Najini pesmi« <strong>Aleksandra Mežka</strong>. Pesem z albuma »Tečem skozi čas« iz leta 2007 je Mežek pred kratkim na novo posnel s svojo zasedbo <strong>Akademiki</strong>:</p> <blockquote><p>»Pesem sicer ni bila napisana za čase, v katerih se nahajamo trenutno, ampak v besedilu je nekaj, kar si trenutno vsi želimo: konec, začetek in ponoven pozdrav. Zato smo se jo odločili izpeljati do konca, posneli smo video iz naših karanten, ki je objavljen na YouTube-u, posnetek pa je pred vami …«</p></blockquote> <p><em>Aleksander Mežek, pogovor za pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasbeniki te dni vsekakor ne mirujejo, nekateri se še prav posebej trudijo, da bi ljudem pomagali skozi stiske in težave. <strong>Vlado Kreslin</strong> že vse od začetka izolacije vsak dan na portalu Facebook objavi nov posnetek kakšne svoje ali prirejene pesmi. Ena zadnjih, devetintrideseta po vrsti, je bila izvedba pesmi »Reka«, posneta na bregovih Save – daleč od tiste reke, ki je navdihnila nastanek pesmi, daleč od Mure. Izvedba pesmi v takih okoliščinah lahko zaobjame dosti globlje sporočilo, kot bi ga mogle podati same besede.</p> <div> <p></p> <div data-href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/" data-> <blockquote cite="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/"><p><a href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911/videos/2894645653951686/"></a></p> <p>Anti Corona Pesmi iz karantene, 39.dan / Songs from Quarantine Day 39 RekaBister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan,zrasel bi v potok, šumeč in krasan,sivi kanjon bi me skril sebi v dlan.Na mojem produ čofotanje otrok,izpiral bi pesek z njihovih nog,izpiral zlato bi in mu verjel,včasih bi koga dol z mosta ujel.Reka, reka!Razumel bi, kako se zaljubita riba in rak,na moji gladini prepoznal bi se vsak,in na bregovih bi stali ljudje,v odsevu pa ovce in volcje.Reka, reka!Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil,kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel,rad bi bil reka, voda in led,ko stopiš vame, objameš ves svet.Reka, reka!Bister, zelen, sramežljiv in hladanvisoko v skali prišel bi na plan…</p> <p>Objavil/a <a href="https://www.facebook.com/vlado.kreslin.2911">Vlado Kreslin</a> dne Sreda, 22. april 2020</p></blockquote> </div> </div></p> Thu, 23 Apr 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 4: Kakšne pesmi nastajajo v karanteni? V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.<p>Nalezljive pesmi, 3. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija <strong>Tone Jurca</strong>.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Tone Jurca</strong> je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah <strong>Koncert iz naših krajev</strong>, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/prva-vrsta/"><strong>Prva vrsta</strong></a>. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:</p> <blockquote><p>»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«</p></blockquote> <p><em>Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:</p> <blockquote><p>»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«</p></blockquote> <p><em>Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/16/Nalezljivepesmi3ToneJurcaJetrenutekkigaujamekonastanenekadobraskladba4713869.mp3 RTVSLO – Prvi 1789 clean V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija Tone Jurca.<p>Nalezljive pesmi, 3. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V tretji iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj prisluhnemo glasbi z nekoliko drugačnega zornega kota, kot smo ga vajeni: svoj pogled nam razkriva glasbeni producent RTV Slovenija <strong>Tone Jurca</strong>.</h3> <p>&nbsp;</p> <p><strong>Tone Jurca</strong> je na RTV Slovenija glasbeni producent vse od leta 1993. Prve producentske izkušnje si je pridobival pri oddajah <strong>Koncert iz naših krajev</strong>, ki so potekale živo z različnih prizorišč po vsej Sloveniji, zadnje čase pa zelo aktivno soustvarja podobo oddaje <a href="https://radioprvi.rtvslo.si/prva-vrsta/"><strong>Prva vrsta</strong></a>. Pri svojem delu se srečuje z zelo raznolikimi glasbeniki iz različnih zvrsti, zelo dobro se znajde tudi po tehnični plati, ki se je skozi slaba tri desetletja njegovega dela na RTV Slovenija precej spreminjala. Prehod s snemanja na magnetofonske trakove najprej na digitalne trakove DAT in končno na računalnik po njegovem mnenju ni pretirano vplival na samo bistvo dela:</p> <blockquote><p>»Tehnični del mislim da bistva našega dela sploh ni spremenil. Da se recimo več montirati, kot se je tam na traku, ampak tudi smo imeli take mojstre, da smo na traku rezali čisto majhne koščke in montirali skupaj, tako kot zdaj to delamo v računalniku, samo da je bilo takrat to še težje, si moral biti še bolj spreten. Ampak samo bistvo našega dela pa mislim da je praktično nespremenjeno … Moja izkušnja je: bistvo je v tem, kako ekipa funkcionira, kakšna je ekipa – to se pa niti ni tako spremenilo.«</p></blockquote> <p><em>Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Pravi, da je delo glasbenega producenta podobno porodničarju, ki vodi ekipo, ko nekaj nastaja; ko je njegovo delo opravljeno, posnetek živi svoje življenje. Pri samem snemanju pa je njegova vloga kljub temu nepogrešljiva; še poseben izziv mu predstavlja ustvarjanje živih oddaj, ki se mu zdijo bistvo radijskega dela:</p> <blockquote><p>»Pri živi oddaji je drugačen način dela v tem smislu: da veš, da v tistem trenutku moraš biti stoprocentno pri stvari in moraš takrat narediti najboljše, kot se da, ker potem ne moreš popravljati, ker je že šlo v eter. In meni je ta način zelo dober, ker se ustvari večja koncentracija pri ekipi in pri glasbenikih – tudi glasbeniki vedo, da če ne bodo dobro zaigrali v prvo, ne bodo imeli druge možnosti, tako kot recimo pri arhivnem snemanju. In iz tega nastanejo kakšne izvedbe, ki so boljše, kot pa če bi bile take, da veš, da lahko večkrat ponoviš … In iz tega mi je fajn, da sem zraven pri stvareh, ki nastajajo, ko je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba, dobra izvedba – in si potem ponosen pa jo še večkrat poslušaš pa rečeš: glej, to sem pa jaz bil zraven, ko smo to posneli.«</p></blockquote> <p><em>Tone Jurca, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 16 Apr 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 3: Tone Jurca: Je trenutek, ki ga ujameš, ko nastane neka dobra skladba V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.<p>Nalezljive pesmi, 2. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.</h3> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Takole na trenutno družbeno situacijo gleda <strong>Robert Petan</strong>, glasbenik, kantavtor iz Brežic, s katerim se pogovarjamo na daljavo. Za rdečo nit pogovora smo izbrali pesmi <strong>Franeta Milčinskega Ježka</strong>, h katerim se Robert te dni vedno znova vrača. Z Ježkom ju družita iskrivost in neposrednost, njunim pesmim se nasmejimo, oba pa znata pokazati tudi na temnejše plati življenja.</p> <blockquote><p>»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Roberta pri Ježku ob vsebini navdušuje tudi oblika pesmi, Ježkov izreden smisel za ritem. Prav tako pa gredo v ušesa nalezljive melodije, ki so jih med drugim ustvarjali <strong>Urban Koder</strong>, <strong>Mario Rijavec</strong>, <strong>Bojan Adamič</strong> – Ježek pa je svoje stihe rad napisal tudi na kakšno staro popevko ali pa si je melodijo izmislil sam. Robertu Petanu se zdi pri ustvarjanju pomembno, da pesem pride do čim širšega kroga ljudi. Kot glasbenik je trenutno sicer prikrajšan za stik z občinstvom, vendar se mu zdi, da v svojem bistvu njegov poklic še vedno ostaja enak:</p> <blockquote><p>»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/09/Nalezljivepesmi2RobertPetanMuskontersipoduiposrcuinpopoldne.4705999.mp3 RTVSLO – Prvi 1720 clean V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.<p>Nalezljive pesmi, 2. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.</h3> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Takole na trenutno družbeno situacijo gleda <strong>Robert Petan</strong>, glasbenik, kantavtor iz Brežic, s katerim se pogovarjamo na daljavo. Za rdečo nit pogovora smo izbrali pesmi <strong>Franeta Milčinskega Ježka</strong>, h katerim se Robert te dni vedno znova vrača. Z Ježkom ju družita iskrivost in neposrednost, njunim pesmim se nasmejimo, oba pa znata pokazati tudi na temnejše plati življenja.</p> <blockquote><p>»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Roberta pri Ježku ob vsebini navdušuje tudi oblika pesmi, Ježkov izreden smisel za ritem. Prav tako pa gredo v ušesa nalezljive melodije, ki so jih med drugim ustvarjali <strong>Urban Koder</strong>, <strong>Mario Rijavec</strong>, <strong>Bojan Adamič</strong> – Ježek pa je svoje stihe rad napisal tudi na kakšno staro popevko ali pa si je melodijo izmislil sam. Robertu Petanu se zdi pri ustvarjanju pomembno, da pesem pride do čim širšega kroga ljudi. Kot glasbenik je trenutno sicer prikrajšan za stik z občinstvom, vendar se mu zdi, da v svojem bistvu njegov poklic še vedno ostaja enak:</p> <blockquote><p>»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«</p></blockquote> <p><em>Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 09 Apr 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 2: Robert Petan: Muskonter si po duši, po srcu in popoldne. V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.<p>Nalezljive pesmi, 1. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor <strong>Jani Kovačič</strong>.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja &#8211; že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.</p> <blockquote><p>&#8220;Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:</p> <blockquote><p>&#8220;Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je &#8220;vsakega človeka vsaj za eno pesem&#8221;. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:</p> <blockquote><p>&#8220;Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?</p> <blockquote><p>&#8220;Ne ne ne, obratno &#8230; Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/04/02/Nalezljivepesmi1-JaniKovaiVsakegalovekajevsajzaenopesem4696584.mp3 RTVSLO – Prvi 1738 clean V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.<p>Nalezljive pesmi, 1. del</p><p><h3>V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor <strong>Jani Kovačič</strong>.</h3> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba je bila že nekoč nepogrešljiva spremljevalka življenja &#8211; že v antičnih časih so potujoči pevci preko svojih pesmi prinašali novice, obenem pa tudi vrednote in sporočila neke družbe. Aktualne družbene spremembe v teh dneh občutimo tudi v glasbi, ki je, predvsem v svoji živi obliki, marsikje utihnila; glasbeniki so ostali brez dela, poslušalci pa brez koncertov.</p> <blockquote><p>&#8220;Zdaj, ko nimamo več možnosti hoditi na žive koncerte, se nam zdi, da jih pogrešamo. Čeprav mogoče drugače nihče ne bi šel na koncert, zdaj pa se mu kar naenkrat zazdi, da mu je ta svoboda kršena – zdaj bi pa ljudje šli na koncert. Saj potem, ko bodo imeli priliko, verjetno ne bodo šli, ampak ravno ta občutek, da lahko greš, je zdaj nekako skenslan, kot bi rekla naša mladina.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Nekateri ustvarjalci so se na dogajanje odzvali z ustvarjanjem novih pesmi in objavljanjem na spletu, kar pa ne more nadomestiti živega stika s poslušalci:</p> <blockquote><p>&#8220;Umetnosti ni brez publike. Vse skupaj potem izpade kot en egotrip … Človek posname, zato da bi potem doživel odziv; ker si da mir, se zbere, skoncentrira in nekaj hoče povedati, ampak brez odziva publike tudi na posnetek je vse skupaj dosti nesmiselno početje. Če pa je publika prisotna, je pa ta dialog takoj vzpostavljen in v par minutah že veš, kako je s tvojim komadom, a stojiš za njim ali ne. … Zato je seveda tu velik problem za posneto glasbo, kakšen dejansko ima odziv. A ni to samo neka manipulacija, a ni morda samo nek videz, neka tonska iluzija, ki jo gojimo, zato da sebe potolažimo, ker do ljudi itak ne moremo in niti ne vemo, kaj mislijo. Zato je seveda direkten nastop tisto pravo.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Jani Kovačič se že od začetkov svojega kantavtorskega ustvarjanja v središče svojih pesmi postavlja zgodbe posameznikov. Pravi, da je &#8220;vsakega človeka vsaj za eno pesem&#8221;. In v teh dneh to pride še bolj do izraza:</p> <blockquote><p>&#8220;Dobro tega, kar se dogaja, je, da je spet postal junak slehernik. Se pravi ta vsakdanji človek, ki skrbi, da to življenje teče. Zdravniki, prodajalci, smetarji – vse to kar naenkrat vidiš, da so ti dosti bolj pomembni kot razne filmske zvezde, glasbeniki … Kar naenkrat vidimo, kdo je pravi junak tega življenja – in to je dobro. Glasbeniki in igralci – vsi ti, ki se v javnosti kažejo kot zvezde, se morajo kar malo zamisliti, da dosti manj pametnega počnejo v življenju kot en smetar.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Ali bi morali potem v teh časih pozabiti na kulturo in dati prednost preživetju?</p> <blockquote><p>&#8220;Ne ne ne, obratno &#8230; Ravno to je tisto, kar želimo – ne pozabiti na posameznika, a hkrati stalno plemenititi, bogatiti ta naš vsakdan. Tukaj pa je kultura nezamenljiva, umetnost kot nekako vrh vsega pa tista, ki išče, razlaga ljudem, pojasnjuje stvari, ki si jih morda želijo, slutijo ali pa samo razmišljajo o tem. In ravno umetnost jim polaga te misli že izoblikovane, bolj jasno, zato da je njihovo življenje lepše.&#8221;</p></blockquote> <p><em>Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 02 Apr 2020 21:00:00 +0000 Nalezljive pesmi 1 - Jani Kovačič: Vsakega človeka je vsaj za eno pesem V Pesmi v žepu bomo poslušali drugi album zasedbe Brest & Vesna Zornik. Njihova glasbena zgodba se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice Kristine Kočan in kitarista Sama Šalamona. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka ter skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. O plošči nam bo spregovoril avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.<p>Samo Šalamon in njegova glasbena ilustracija pesniških svetov Kristine Kočan</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo drugi album zasedbe <strong>Brest &amp; Vesna Zornik</strong>. Glasbena zgodba skupine se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice <strong>Kristine Kočan</strong> in kitarista <strong>Sama Šalamona</strong>. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka in skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. Novo ploščo nam predstavlja avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Tako kot prvenec <strong><em>Nemi film</em></strong> (2017) je bistvo zasedbe Brest uglasbena poezija, ki že sama po sebi zahteva pozorno poslušanje. Kristina Kočan v pesmih ilustrira podobe iz okolja in doživljanje človeške bližine:</p> <blockquote><p>»Oba sva študirala ameriško poezijo, oba sva tudi doktorate naredila iz ameriške poezije, tako da sva na tem področju zelo doma … To je meni blazno všeč tudi pri Brestu, da so to besedila, ki niso tipična poprock besedila; večina skladb nima rim, je en ta prosti verz, ki temelji na ameriški poeziji. In ravno to njeno slikanje prispodob se mi zdi krasno …«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba na plošči <em><strong>V polsnu</strong></em> je temačnejša in kompleksnejša kot na prvencu, tako kot besedila bo verjetno pritegnila predvsem zahtevnejše poslušalce:</p> <blockquote><p>»Se mi zdi, ta smer na tej drugi plošči »V polsnu« je nekako bližje meni ali pa nama [s Kristino Kočan], precej več je kreativnosti, da smo si več upali. Oziroma da sem si kot skladatelj več pustil … Recimo če primerjamo slovenski poprock, ki je dejansko popularen poprock, je to vesolje stran, zlasti zaradi kompleksnosti glasbe, raznolikosti vseh stvari. Tako da bi rekel, da je to nek art rock, art pop s primesmi jazza, bluesa, funka, country koščka, akustike je ogromno notri, neofolka, indie popa, indie rocka …«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Stalno zasedbo skupine poleg kreativnega avtorskega dvojca (Samo Šalamon, Kristina Kočan) predstavljajo še pevka <strong>Vesna Zornik</strong>, basist <strong>Samo Pečar</strong> in bobnar <strong>Bojan Krhlanko</strong>. Samo Šalamon pravi, da jim majhna zasedba omogoča, da njihova glasba v živo po zaslugi solističnih vložkov še bolj zaživi. Koncerti pa so &#8211; podobno kot album &#8211; zasnovani kot celota:</p> <blockquote><p>»Ko albume delamo na katerem koli področju, se mi zdi, da je potrebno to kot celota – to je tako, kot da bi imel zbirko kratkih zgodb, pa vse kratke zgodbe ali pa poezija se nekako morajo zliti v celoto, čeprav so vsaka zgodba zase.«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/12/BrestinVesnaZornikVpolsnu4671761.mp3 RTVSLO – Prvi 1674 clean V Pesmi v žepu bomo poslušali drugi album zasedbe Brest & Vesna Zornik. Njihova glasbena zgodba se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice Kristine Kočan in kitarista Sama Šalamona. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka ter skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. O plošči nam bo spregovoril avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.<p>Samo Šalamon in njegova glasbena ilustracija pesniških svetov Kristine Kočan</p><p><p>V Pesmi v žepu poslušamo drugi album zasedbe <strong>Brest &amp; Vesna Zornik</strong>. Glasbena zgodba skupine se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice <strong>Kristine Kočan</strong> in kitarista <strong>Sama Šalamona</strong>. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka in skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. Novo ploščo nam predstavlja avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Tako kot prvenec <strong><em>Nemi film</em></strong> (2017) je bistvo zasedbe Brest uglasbena poezija, ki že sama po sebi zahteva pozorno poslušanje. Kristina Kočan v pesmih ilustrira podobe iz okolja in doživljanje človeške bližine:</p> <blockquote><p>»Oba sva študirala ameriško poezijo, oba sva tudi doktorate naredila iz ameriške poezije, tako da sva na tem področju zelo doma … To je meni blazno všeč tudi pri Brestu, da so to besedila, ki niso tipična poprock besedila; večina skladb nima rim, je en ta prosti verz, ki temelji na ameriški poeziji. In ravno to njeno slikanje prispodob se mi zdi krasno …«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasba na plošči <em><strong>V polsnu</strong></em> je temačnejša in kompleksnejša kot na prvencu, tako kot besedila bo verjetno pritegnila predvsem zahtevnejše poslušalce:</p> <blockquote><p>»Se mi zdi, ta smer na tej drugi plošči »V polsnu« je nekako bližje meni ali pa nama [s Kristino Kočan], precej več je kreativnosti, da smo si več upali. Oziroma da sem si kot skladatelj več pustil … Recimo če primerjamo slovenski poprock, ki je dejansko popularen poprock, je to vesolje stran, zlasti zaradi kompleksnosti glasbe, raznolikosti vseh stvari. Tako da bi rekel, da je to nek art rock, art pop s primesmi jazza, bluesa, funka, country koščka, akustike je ogromno notri, neofolka, indie popa, indie rocka …«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Stalno zasedbo skupine poleg kreativnega avtorskega dvojca (Samo Šalamon, Kristina Kočan) predstavljajo še pevka <strong>Vesna Zornik</strong>, basist <strong>Samo Pečar</strong> in bobnar <strong>Bojan Krhlanko</strong>. Samo Šalamon pravi, da jim majhna zasedba omogoča, da njihova glasba v živo po zaslugi solističnih vložkov še bolj zaživi. Koncerti pa so &#8211; podobno kot album &#8211; zasnovani kot celota:</p> <blockquote><p>»Ko albume delamo na katerem koli področju, se mi zdi, da je potrebno to kot celota – to je tako, kot da bi imel zbirko kratkih zgodb, pa vse kratke zgodbe ali pa poezija se nekako morajo zliti v celoto, čeprav so vsaka zgodba zase.«</p></blockquote> <p><em>Samo Šalamon, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 12 Mar 2020 22:00:00 +0000 Brest in Vesna Zornik: V polsnu Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.<p>V spomin pesniku Marku Kočarju</p><p><p>Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim umrlemu prleškemu pesniku <strong>Marku Kočarju</strong>. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, Ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta govorila pevka skupine Ethnotrip <strong>Tjaša Šimonka Kavaš </strong>in <strong>Tadej Vesenjak</strong>.</p> <blockquote><p>»Zelo sem bil vesel in srečen, da sem ga poznal. Da sem našel – da sem srečal eno zelo sorodno dušo. … Na Svetinjah gori sva se usedla, v vinoteki, on je zelo rad prišel tja, pa tudi meni je bilo tam zelo lepo, na terasi, sonce, dobro vino, domača beseda … In sva prišla na idejo, da bi naredila skupaj en kabaret. Kisla žüpa … Tiste pesmi njegove, ki jih je on tam prebiral – moram pa reči, da je bil odličen interpret, redki so pesniki, ki znajo tako dobro interpretirati svoje pesmi, zelo se mi je dopadlo, kako je znal podkrepiti sporočilnost pesmi s tistimi liki – in so mi te njegove pesmi začele vedno bolj lesti pod kožo, kar je v bistvu normalno. In sem začel prepoznavati čisto svoje misli, svoja razmišljanja. Obenem pa sem rekel, to bi bilo škoda, da se teh pesmi ne bi tudi zapelo …«</p></blockquote> <p><em>Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Kantavtor Tadej Vesenjak je uglasbil že več Markovih pesmi. Pravi, da bodo uglasbitve nastajale še naprej. Bliže so mu tiste v prleščini, medtem ko je prekmurska zasedba Ethnotrip posegla predvsem po tistih bolj liričnih, napisanih v knjižnem jeziku.</p> <blockquote><p>»Seveda Marko je večinoma imel pesmi, ki so bile po značaju malo bolj hudomušne pa veseljaške, ampak nam so seveda malo bolj padle v oči tiste pesmi, ki so izžarevale nekaj drugega. V bistvu to, kar je Marko tudi na nek način bil. V teh skladbah smo se potem našli, da smo mi njim dali novo glasbeno podobo.«</p></blockquote> <p><em>Tjaša Šimonka Kavaš, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Za svoja pesmi je Marko Kočar prejel več nagrad, med drugim je bil petkratni prejemnik nagrade za najboljše besedilo na Festivalu narodnozabavne glasbe Ptuj. Posebna moč njegovih pesmi je v tem, da se ljudje z lahkoto vživijo vanje:</p> <blockquote><p>»Tako sem ga jaz tudi doživljal: kot človeka, ki je – lepa beseda je pronicljiv. Da je znal začutiti, videti stvari takšne, kot so … Znal jih je na en tak način upesniti, da rečeš: ja, pa saj! Hvala bogu, da se je tudi meni kdaj kaj takšnega zgodilo. To pomeni z eno pesmijo zajeti neko situacijo, ki jo ljudje mogoče jemljejo kot samoumevno, vsakdanjo, trivialno ali pa nepomembno, ampak jo na nek tak način poustvariš ali podaš, da mu postane zanimiva, postane nanjo pozoren in obenem postane pozoren tudi na to pri sebi in seveda se ga posledično pesem dotakne.«</p></blockquote> <p><em> Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/05/UglasbenapoezijaprlekeduevspominpesnikuMarkuKoarju4661999.mp3 RTVSLO – Prvi 1739 clean Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.<p>V spomin pesniku Marku Kočarju</p><p><p>Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim umrlemu prleškemu pesniku <strong>Marku Kočarju</strong>. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, Ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta govorila pevka skupine Ethnotrip <strong>Tjaša Šimonka Kavaš </strong>in <strong>Tadej Vesenjak</strong>.</p> <blockquote><p>»Zelo sem bil vesel in srečen, da sem ga poznal. Da sem našel – da sem srečal eno zelo sorodno dušo. … Na Svetinjah gori sva se usedla, v vinoteki, on je zelo rad prišel tja, pa tudi meni je bilo tam zelo lepo, na terasi, sonce, dobro vino, domača beseda … In sva prišla na idejo, da bi naredila skupaj en kabaret. Kisla žüpa … Tiste pesmi njegove, ki jih je on tam prebiral – moram pa reči, da je bil odličen interpret, redki so pesniki, ki znajo tako dobro interpretirati svoje pesmi, zelo se mi je dopadlo, kako je znal podkrepiti sporočilnost pesmi s tistimi liki – in so mi te njegove pesmi začele vedno bolj lesti pod kožo, kar je v bistvu normalno. In sem začel prepoznavati čisto svoje misli, svoja razmišljanja. Obenem pa sem rekel, to bi bilo škoda, da se teh pesmi ne bi tudi zapelo …«</p></blockquote> <p><em>Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Kantavtor Tadej Vesenjak je uglasbil že več Markovih pesmi. Pravi, da bodo uglasbitve nastajale še naprej. Bliže so mu tiste v prleščini, medtem ko je prekmurska zasedba Ethnotrip posegla predvsem po tistih bolj liričnih, napisanih v knjižnem jeziku.</p> <blockquote><p>»Seveda Marko je večinoma imel pesmi, ki so bile po značaju malo bolj hudomušne pa veseljaške, ampak nam so seveda malo bolj padle v oči tiste pesmi, ki so izžarevale nekaj drugega. V bistvu to, kar je Marko tudi na nek način bil. V teh skladbah smo se potem našli, da smo mi njim dali novo glasbeno podobo.«</p></blockquote> <p><em>Tjaša Šimonka Kavaš, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Za svoja pesmi je Marko Kočar prejel več nagrad, med drugim je bil petkratni prejemnik nagrade za najboljše besedilo na Festivalu narodnozabavne glasbe Ptuj. Posebna moč njegovih pesmi je v tem, da se ljudje z lahkoto vživijo vanje:</p> <blockquote><p>»Tako sem ga jaz tudi doživljal: kot človeka, ki je – lepa beseda je pronicljiv. Da je znal začutiti, videti stvari takšne, kot so … Znal jih je na en tak način upesniti, da rečeš: ja, pa saj! Hvala bogu, da se je tudi meni kdaj kaj takšnega zgodilo. To pomeni z eno pesmijo zajeti neko situacijo, ki jo ljudje mogoče jemljejo kot samoumevno, vsakdanjo, trivialno ali pa nepomembno, ampak jo na nek tak način poustvariš ali podaš, da mu postane zanimiva, postane nanjo pozoren in obenem postane pozoren tudi na to pri sebi in seveda se ga posledično pesem dotakne.«</p></blockquote> <p><em> Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 Mar 2020 22:00:00 +0000 Uglasbena poezija prleške duše: v spomin pesniku Marku Kočarju V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.<p>Tretje poglavje slovenskega electro swinga</p><p><p>V Pesmi v žepu se tokrat prepletata plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina <strong>Manouche</strong> s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama <strong><em>Kje si lubi</em> </strong>(2012) in <em><strong>Stisn se k men</strong></em> (2014). Novi album <em><strong>Kavalir</strong> </em>nam predstavlja kitarist, pevec in vodja skupine <strong>Robert Pikl</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Robert Pikl se je z Manouche pred skoraj desetletjem lotil lastnega avtorskega glasbenega projekta, ki ga danes poleg njega sooblikujejo še <strong>Petra Trobec</strong> (vokal, harmonika), <strong>Krešimir Tomec</strong> (bas, klaviature) in <strong>Luka Ipavec</strong> (trobenta). V njihovi glasbi zazvenijo različni vplivi:</p> <blockquote><p>»Še najmanj bi rekel, da smo mi – čeprav se nam reče Manouche – da smo mi nek strikten manouche jazz. Definitivno korenine izhajajo iz Francije … Jaz sem bil vedno navdušen nad francosko glasbo, ne čisto tradicionalno … Gre za mešanje stilov, čisto neobremenjeno, kar sem dejansko tudi jaz kot studijski glasbenik, ali pa na splošno glasbenik, kot kitarist se nikoli nisem profiliral samo v en stil. Kakšna kriza identitete se kdaj pa kdaj zgodi zaradi tega, ker moraš pač toliko in toliko stilov tudi seveda poznati ali pa reciva temu obvladati … Najbrž se je to tudi videlo potem v avtorskem projektu: da se bi zdaj samo en šablonski electro swing ustvarjal, to ta bend nikoli ni bil in tudi ne bo.«</p></blockquote> <p><em>Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasbeno podobo pesmi skupine Manouche dopolnjujejo besedila Roberta Pikla, ki se vrtijo predvsem okrog ljubezni:</p> <blockquote><p>»Kako lahko že od vekomaj samo opevamo ljubezen, pa še kar ni zmanjkalo besed? … Če sva čisto iskrena, obstajata dve temi v skladbah: ali se pritožuješ ali pa govoriš o ljubezni. Tako da mi, ko se pritožujemo, tudi to naredimo na tak cinično humoren način, kot je bil recimo komad Razprodaja …«</p></blockquote> <p><em>Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/26/ManoucheKavalir4652340.mp3 RTVSLO – Prvi 1574 clean V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.<p>Tretje poglavje slovenskega electro swinga</p><p><p>V Pesmi v žepu se tokrat prepletata plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina <strong>Manouche</strong> s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama <strong><em>Kje si lubi</em> </strong>(2012) in <em><strong>Stisn se k men</strong></em> (2014). Novi album <em><strong>Kavalir</strong> </em>nam predstavlja kitarist, pevec in vodja skupine <strong>Robert Pikl</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Robert Pikl se je z Manouche pred skoraj desetletjem lotil lastnega avtorskega glasbenega projekta, ki ga danes poleg njega sooblikujejo še <strong>Petra Trobec</strong> (vokal, harmonika), <strong>Krešimir Tomec</strong> (bas, klaviature) in <strong>Luka Ipavec</strong> (trobenta). V njihovi glasbi zazvenijo različni vplivi:</p> <blockquote><p>»Še najmanj bi rekel, da smo mi – čeprav se nam reče Manouche – da smo mi nek strikten manouche jazz. Definitivno korenine izhajajo iz Francije … Jaz sem bil vedno navdušen nad francosko glasbo, ne čisto tradicionalno … Gre za mešanje stilov, čisto neobremenjeno, kar sem dejansko tudi jaz kot studijski glasbenik, ali pa na splošno glasbenik, kot kitarist se nikoli nisem profiliral samo v en stil. Kakšna kriza identitete se kdaj pa kdaj zgodi zaradi tega, ker moraš pač toliko in toliko stilov tudi seveda poznati ali pa reciva temu obvladati … Najbrž se je to tudi videlo potem v avtorskem projektu: da se bi zdaj samo en šablonski electro swing ustvarjal, to ta bend nikoli ni bil in tudi ne bo.«</p></blockquote> <p><em>Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <p>Glasbeno podobo pesmi skupine Manouche dopolnjujejo besedila Roberta Pikla, ki se vrtijo predvsem okrog ljubezni:</p> <blockquote><p>»Kako lahko že od vekomaj samo opevamo ljubezen, pa še kar ni zmanjkalo besed? … Če sva čisto iskrena, obstajata dve temi v skladbah: ali se pritožuješ ali pa govoriš o ljubezni. Tako da mi, ko se pritožujemo, tudi to naredimo na tak cinično humoren način, kot je bil recimo komad Razprodaja …«</p></blockquote> <p><em>Robert Pikl, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 27 Feb 2020 22:00:00 +0000 Manouche: Kavalir Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.<p>Poslušamo novi album slovenske šansonjerke</p><p><p>Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke <strong>Vite Mavrič</strong>. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi <strong>Arsena Dedića</strong>, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom <strong>Jako Puciharjem</strong>. Besedila je v slovenščino prepesnil <strong>Tomaž Letnar</strong>. Minimalistični preplet šansona in džeza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.</p> <blockquote><p>»Tale plošča se mi zdi trezna, zrela rekapitulacija življenja, bolečine, sreče obenem. Se mi zdi, da se z leti seštejejo ljubezni, rane, vse po vrsti. In tukaj je bil Arsen Dedić zelo dobro izhodišče za to razmišljanje … Potem se je pa začela ta raziskovalna pot, ki me je pripeljala še do najinih sopotnikov, kot je Brassens, Gino Paoli, Endrigo, tako da to je tak hommage eni poeziji, nekemu času, v katerem se jaz najdem, vidim v tem trenutku.«</p></blockquote> <p><em>Vita Mavrič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Skrivnost ljubezni je v njenih ponovitvah. In da bi lahko razvijal svoj pogled na ta žanr, svojo lastno interpretacijo, moraš seveda v osnovi ogromno prebrati. In seveda sem se iskala zgolj znotraj besedil. Zato tudi celoten album ni samo Arsen, ampak izhajam iz njegovega odnosa do sopotnikov tega žanra, mojega odnosa – vedno se pa vse začne in konča z besedilom. Tukaj pa potem pot nadaljuje Jaka in da tisto pravo začimbo celi zgodbi.«</p></blockquote> <p><em>Vita Mavrič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>Vita Mavrič in Jaka Pucihar sta v 25 letih sodelovanja nedvomno našla skupni jezik, ki na albumu <strong><em>Nokturno žlahtnih duš</em></strong> skozi premišljene, inovativne, a hkrati minimalistične aranžmaje ohranja pozornost na besedilih. Glasbeno podobo so pesmim poleg njiju nadeli še harmonikar <strong>Simone Zanchini</strong>, kontrabasist <strong>Matej Hotko</strong>, klarinetist <strong>Mate Bekavac</strong>, bobnar <strong>Gašper Bertoncelj</strong> in spremljevalna vokalistka <strong>Ana Bezjak</strong>.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je tudi vsak od teh glasbenikov dal tisto osebno noto zraven, kar je pravzaprav pri džezu najbolj bistveno: da pustiš glasbenikom tudi nek oseben izraz, neko demokracijo, ki je velikokrat v glasbi ni, v kakšnih drugih žanrih … Seveda, ko imaš tako ekipo glasbenikov ob sebi, te zasrbijo prsti in na par mestih v songih smo hoteli tudi fantje malo pritisniti na gas, ampak Vita je bila žal ves čas zraven in čim smo mi hoteli malo bolj zadžezirati, so bili že – niti ne besede, ampak že pogled je bil tak, da smo vedeli, da pač delamo šanson in da se mora glasba dejansko prilagajati.«</p></blockquote> <p><em>Jaka Pucihar, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/VitaMavriNokturnolahtnihdu4626249.mp3 RTVSLO – Prvi 1792 clean Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.<p>Poslušamo novi album slovenske šansonjerke</p><p><p>Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke <strong>Vite Mavrič</strong>. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi <strong>Arsena Dedića</strong>, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom <strong>Jako Puciharjem</strong>. Besedila je v slovenščino prepesnil <strong>Tomaž Letnar</strong>. Minimalistični preplet šansona in džeza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.</p> <blockquote><p>»Tale plošča se mi zdi trezna, zrela rekapitulacija življenja, bolečine, sreče obenem. Se mi zdi, da se z leti seštejejo ljubezni, rane, vse po vrsti. In tukaj je bil Arsen Dedić zelo dobro izhodišče za to razmišljanje … Potem se je pa začela ta raziskovalna pot, ki me je pripeljala še do najinih sopotnikov, kot je Brassens, Gino Paoli, Endrigo, tako da to je tak hommage eni poeziji, nekemu času, v katerem se jaz najdem, vidim v tem trenutku.«</p></blockquote> <p><em>Vita Mavrič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>»Skrivnost ljubezni je v njenih ponovitvah. In da bi lahko razvijal svoj pogled na ta žanr, svojo lastno interpretacijo, moraš seveda v osnovi ogromno prebrati. In seveda sem se iskala zgolj znotraj besedil. Zato tudi celoten album ni samo Arsen, ampak izhajam iz njegovega odnosa do sopotnikov tega žanra, mojega odnosa – vedno se pa vse začne in konča z besedilom. Tukaj pa potem pot nadaljuje Jaka in da tisto pravo začimbo celi zgodbi.«</p></blockquote> <p><em>Vita Mavrič, pogovor za Pesem v žepu</em></p> <p>Vita Mavrič in Jaka Pucihar sta v 25 letih sodelovanja nedvomno našla skupni jezik, ki na albumu <strong><em>Nokturno žlahtnih duš</em></strong> skozi premišljene, inovativne, a hkrati minimalistične aranžmaje ohranja pozornost na besedilih. Glasbeno podobo so pesmim poleg njiju nadeli še harmonikar <strong>Simone Zanchini</strong>, kontrabasist <strong>Matej Hotko</strong>, klarinetist <strong>Mate Bekavac</strong>, bobnar <strong>Gašper Bertoncelj</strong> in spremljevalna vokalistka <strong>Ana Bezjak</strong>.</p> <blockquote><p>»Mislim, da je tudi vsak od teh glasbenikov dal tisto osebno noto zraven, kar je pravzaprav pri džezu najbolj bistveno: da pustiš glasbenikom tudi nek oseben izraz, neko demokracijo, ki je velikokrat v glasbi ni, v kakšnih drugih žanrih … Seveda, ko imaš tako ekipo glasbenikov ob sebi, te zasrbijo prsti in na par mestih v songih smo hoteli tudi fantje malo pritisniti na gas, ampak Vita je bila žal ves čas zraven in čim smo mi hoteli malo bolj zadžezirati, so bili že – niti ne besede, ampak že pogled je bil tak, da smo vedeli, da pač delamo šanson in da se mora glasba dejansko prilagajati.«</p></blockquote> <p><em>Jaka Pucihar, pogovor za Pesem v žepu</em></p></p> Thu, 06 Feb 2020 22:00:00 +0000 Vita Mavrič: Nokturno žlahtnih duš Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.<p>Šesto leto slovenskega predstavitvenega glasbenega festivala</p><p><p>Letošnji festival <strong>MENT 2020</strong> bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev <strong>Andražem Kajzerjem</strong>.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/29/MENT2020estaedicijaslovenskegapredstavitvenegaglasbenegafestivala4617885.mp3 RTVSLO – Prvi 1765 clean Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.<p>Šesto leto slovenskega predstavitvenega glasbenega festivala</p><p><p>Letošnji festival <strong>MENT 2020</strong> bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev <strong>Andražem Kajzerjem</strong>.</p></p> Thu, 30 Jan 2020 22:00:00 +0000 MENT 2020: šesta edicija slovenskega predstavitvenega glasbenega festivala RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar. Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar. sl Thu, 22 Sep 2022 21:00:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/pesem_v_zepu/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Thu, 22 Sep 2022 21:00:00 +0000 Pesem v žepu