Education (C) RTVSLO 2017 Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. https://radioprvi.rtvslo.si/petekbrezpravila/ https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251155/logo_1.jpg Ko se otopli, nas zasrbijo prsti. Takrat urejamo okolico hiš, balkone in terase. Vemo, kako pomemben element je voda, kako nesmiselni so dolgi dovozi in zakaj je na majhni površini pomembno, da se postavimo v kot in prostor opazujemo z diagonale? Sogovornica: krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler. 174945372 RTVSLO – Prvi 809 clean Ko se otopli, nas zasrbijo prsti. Takrat urejamo okolico hiš, balkone in terase. Vemo, kako pomemben element je voda, kako nesmiselni so dolgi dovozi in zakaj je na majhni površini pomembno, da se postavimo v kot in prostor opazujemo z diagonale? Sogovornica: krajinska arhitektka Nataša Bučar Draksler. Fri, 24 Mar 2023 05:45:00 +0000 Napovedujemo najbolj pocukran Petek brez pravila, saj bo gostja kraljica sladkorja. Sugar Queen, ki sliši tudi na ime Eva Klinc, se je nedavno vrnila iz Las Vegasa. Tja je dostavila 20 kilogramov težko 3D torto - realistično oblikovan doprsni kip svetovno znanega slaščičarskega mojstra. Zakaj je izdelovanje t.i. umetniških tort postal trend in ali so res minili časi tort s plastjo biskvita, kreme in dodatka kakšne jagode? 174943530 RTVSLO – Prvi 693 clean Napovedujemo najbolj pocukran Petek brez pravila, saj bo gostja kraljica sladkorja. Sugar Queen, ki sliši tudi na ime Eva Klinc, se je nedavno vrnila iz Las Vegasa. Tja je dostavila 20 kilogramov težko 3D torto - realistično oblikovan doprsni kip svetovno znanega slaščičarskega mojstra. Zakaj je izdelovanje t.i. umetniških tort postal trend in ali so res minili časi tort s plastjo biskvita, kreme in dodatka kakšne jagode? Fri, 17 Mar 2023 05:45:00 +0000 Pri kateri starosti so bili otroci nekoč prvič sami doma in kako je s tem danes? Sogovornica: prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka. 174941753 RTVSLO – Prvi 830 clean Pri kateri starosti so bili otroci nekoč prvič sami doma in kako je s tem danes? Sogovornica: prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, psihologinja in logoterapevtka. Fri, 10 Mar 2023 05:45:00 +0000 Petek brez pravila vabi na ples! Ker je vabilo po plesnem bontonu vljudno sprejeti, v oddaji slišite Rada Trifkovića, učitelja družabnih plesov v Plesnem studiu Novo mesto, ki poskrbi za manj nerodne prve plesne korake, utrjevanje naučenega znanja in iskanje plesne kompatibilnosti. 174940028 RTVSLO – Prvi 795 clean Petek brez pravila vabi na ples! Ker je vabilo po plesnem bontonu vljudno sprejeti, v oddaji slišite Rada Trifkovića, učitelja družabnih plesov v Plesnem studiu Novo mesto, ki poskrbi za manj nerodne prve plesne korake, utrjevanje naučenega znanja in iskanje plesne kompatibilnosti. Fri, 03 Mar 2023 05:45:00 +0000 Alena, Aleksander, Irena, Katarina, Hlib, Ann ... Kakšne so zgodbe Ukrajincev, ki so v Slovenijo prišli v zadnjem letu? Kako je bilo, ko so se oglasile prve sirene, in kako živijo danes? Obiskali smo jih na tečaju slovenskega jezika v prostorih Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. 174938242 RTVSLO – Prvi 612 clean Alena, Aleksander, Irena, Katarina, Hlib, Ann ... Kakšne so zgodbe Ukrajincev, ki so v Slovenijo prišli v zadnjem letu? Kako je bilo, ko so se oglasile prve sirene, in kako živijo danes? Obiskali smo jih na tečaju slovenskega jezika v prostorih Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Fri, 24 Feb 2023 05:45:00 +0000 Hobi Ane Remškar Šket – izdelovanje pustnih kostumov – je pred 40 leti postal posel. Zdaj ji že nekaj let pod imenom Originalni pustni kostumi pomaga hči Kim Remškar. Kdaj se začne risanje krojev in kateri liki so danes najbolj priljubljeni? 174936525 RTVSLO – Prvi 646 clean Hobi Ane Remškar Šket – izdelovanje pustnih kostumov – je pred 40 leti postal posel. Zdaj ji že nekaj let pod imenom Originalni pustni kostumi pomaga hči Kim Remškar. Kdaj se začne risanje krojev in kateri liki so danes najbolj priljubljeni? Fri, 17 Feb 2023 05:45:00 +0000 V soboto bomo obeleževali Mednarodni dan enotne evropske številke 112. V Petku brez pravila smo se postavili na obe strani: klicateljev in operaterjev. Kateri podatki so pomembni in kaj se zgodi, ko je klicatelj paničen in ga je potrebno "resetirati"? 174934902 RTVSLO – Prvi 765 clean V soboto bomo obeleževali Mednarodni dan enotne evropske številke 112. V Petku brez pravila smo se postavili na obe strani: klicateljev in operaterjev. Kateri podatki so pomembni in kaj se zgodi, ko je klicatelj paničen in ga je potrebno "resetirati"? Fri, 10 Feb 2023 06:45:00 +0000 Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom. 174933345 RTVSLO – Prvi 695 clean Bazar, Prizma, Halo in seveda Kameleoni. Legendarne slovenske zasedbe, katerih skupni imenovalec Danilo Kocjančič. 3. februarja 2023 obeležujemo deseto obletnico njegove smrti in posvečamo tudi Petek brez pravila. O glasbeniku, ki je v zakladnico slovenske glasbene produkcije prispeval velik delež uspešnic se pogovarjamo z glasbenim urednikom na Radiu Koper, Armandom Šturmanom. Fri, 03 Feb 2023 06:45:00 +0000 V vikotrijanski dobi je bil dan za pranje perila ponedeljek. Mi se ga lotimo v Petku brez pravila. V 19. stoletju je to opravilo dejansko vzelo cel dan, danes pa – gledano globalno in na podlagi študije iz leta 2016 – perilo dva krat tedensko pere 67 odstotkov populacije. Perejo doma ali v samopostrežnih pralnicah perila? Kaj je priročnejše, ekonomsko ugodneje in ali večji pralni stroji pridejo prav predvsem za pranje določenih kosov perila, sušenje pa v letnem času, ko sušenje na prostem ni optimalno? 174931697 RTVSLO – Prvi 624 clean V vikotrijanski dobi je bil dan za pranje perila ponedeljek. Mi se ga lotimo v Petku brez pravila. V 19. stoletju je to opravilo dejansko vzelo cel dan, danes pa – gledano globalno in na podlagi študije iz leta 2016 – perilo dva krat tedensko pere 67 odstotkov populacije. Perejo doma ali v samopostrežnih pralnicah perila? Kaj je priročnejše, ekonomsko ugodneje in ali večji pralni stroji pridejo prav predvsem za pranje določenih kosov perila, sušenje pa v letnem času, ko sušenje na prostem ni optimalno? Fri, 27 Jan 2023 06:45:00 +0000 V soboto bomo zaznamovali svetovni dan objemov. Objemi dokazano povzročajo občutek sreče in evforije, ob njih se sprošča tudi hormon oksitocin, ki ga poznamo pod imenom “hormon ljubezni”. Pa si predstavljate, da bi stali na eni izmed mestnih ulic in v rokah držali napis »Zastonj objem«. Bi imeli ta pogum, da bi morda s tem popolnim neznancem polepšali dan? Sogovornik: Matej Sedmak, danes lingvist in lastnik jezikovne šole Language Magic Adventures, pred 16 leti pa študent mednarodnih odnosov, ki je po vzoru iz tujine k nam pripeljal prav tako akcijo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174930048 RTVSLO – Prvi 531 clean V soboto bomo zaznamovali svetovni dan objemov. Objemi dokazano povzročajo občutek sreče in evforije, ob njih se sprošča tudi hormon oksitocin, ki ga poznamo pod imenom “hormon ljubezni”. Pa si predstavljate, da bi stali na eni izmed mestnih ulic in v rokah držali napis »Zastonj objem«. Bi imeli ta pogum, da bi morda s tem popolnim neznancem polepšali dan? Sogovornik: Matej Sedmak, danes lingvist in lastnik jezikovne šole Language Magic Adventures, pred 16 leti pa študent mednarodnih odnosov, ki je po vzoru iz tujine k nam pripeljal prav tako akcijo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 20 Jan 2023 06:45:00 +0000 V varnostno-nadzornem centru varnostne službe brez pravil seveda ne gre. Tam se prvi odzovejo na alarme ob požarih, ropih, vlomih ... Operater je tisti, ki na teren pošlje varnostno službo, po potrebi o dogodku obvesti tudi policijo ali druge službe. Sogovornik: Davor Pajk, direktor fizičnega in tehničnega varovanja pri podjetju Sintal.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174928387 RTVSLO – Prvi 502 clean V varnostno-nadzornem centru varnostne službe brez pravil seveda ne gre. Tam se prvi odzovejo na alarme ob požarih, ropih, vlomih ... Operater je tisti, ki na teren pošlje varnostno službo, po potrebi o dogodku obvesti tudi policijo ali druge službe. Sogovornik: Davor Pajk, direktor fizičnega in tehničnega varovanja pri podjetju Sintal.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 13 Jan 2023 06:45:00 +0000 V "glasnem" mesecu decembru so v Zavetišče Ljubljana na Gmajnicah sprejeli okrog 80 mačk (tudi zaradi ulova, oskrbe in nato izpusta prostoživečih živali) ter 43 psov. Približno 80 odstotkov slednjih se – po statistiki – vrne k lastnikom. Kaj se zgodi z ostalimi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174926694 RTVSLO – Prvi 612 clean V "glasnem" mesecu decembru so v Zavetišče Ljubljana na Gmajnicah sprejeli okrog 80 mačk (tudi zaradi ulova, oskrbe in nato izpusta prostoživečih živali) ter 43 psov. Približno 80 odstotkov slednjih se – po statistiki – vrne k lastnikom. Kaj se zgodi z ostalimi?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 06 Jan 2023 06:45:00 +0000 Ali ob koncu leta obdarite tudi zdravnike, poštne uslužbence, frizerke …? Kakšna napisana in nenapisana pravila veljajo pri tem? Sogovornica: Simona Lečnik Očko, ustanoviteljica in vodja Lumie – Akademije vrednot.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174923841 RTVSLO – Prvi 671 clean Ali ob koncu leta obdarite tudi zdravnike, poštne uslužbence, frizerke …? Kakšna napisana in nenapisana pravila veljajo pri tem? Sogovornica: Simona Lečnik Očko, ustanoviteljica in vodja Lumie – Akademije vrednot.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 23 Dec 2022 06:45:00 +0000 Petek brez pravila odkriva zakulisje precej zapletenega logističnega vozlišča, ki se mu reče DHL. Gre za nemško logistično podjetje, ustanovljeno v Združenih državah, ki ponuja kurirsko službo, dostavo paketov in hitro pošto. Nekaj statistike: gre za največje svetovno podjetje na področju logistične industrije, deluje v 220 državah in ozemljih, letno dostavi 1,8 milijarde pošiljk, zaposluje pa več kot 380.000 ljudi. Med njimi je tudi Alenka Dobida, sogovornica v oddaji. 174920314 RTVSLO – Prvi 705 clean Petek brez pravila odkriva zakulisje precej zapletenega logističnega vozlišča, ki se mu reče DHL. Gre za nemško logistično podjetje, ustanovljeno v Združenih državah, ki ponuja kurirsko službo, dostavo paketov in hitro pošto. Nekaj statistike: gre za največje svetovno podjetje na področju logistične industrije, deluje v 220 državah in ozemljih, letno dostavi 1,8 milijarde pošiljk, zaposluje pa več kot 380.000 ljudi. Med njimi je tudi Alenka Dobida, sogovornica v oddaji. Fri, 09 Dec 2022 05:45:00 +0000 Potrošnik je po obdobju epidemije bolj preudaren, nakupuje načrtno, takrat, ko za to nastopi potreba, primerja in analizira. Kaj pa praznična nakupovalna mrzlica? V kolikšni meri nas ta premami? Sogovornika: Simona Mandl (Europark Maribor) in Andrej Ropret (Citypark Ljubljana). <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174918445 RTVSLO – Prvi 667 clean Potrošnik je po obdobju epidemije bolj preudaren, nakupuje načrtno, takrat, ko za to nastopi potreba, primerja in analizira. Kaj pa praznična nakupovalna mrzlica? V kolikšni meri nas ta premami? Sogovornika: Simona Mandl (Europark Maribor) in Andrej Ropret (Citypark Ljubljana). <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 02 Dec 2022 06:45:00 +0000 Petek brez pravila tokrat obeleži visok jubilej oddaje Slovencem po svetu, ki je na sporedu že 70 let. V njej se je zvrstilo ogromno zgodb Slovencev, ki so iz različnih razlogov dom našli po vseh koncih sveta. Med njimi je tudi Matej Rančigaj, ki trenutno prebiva v Južni Afriki in živi po načelu "Ne živim zato, da delam, ampak delam, da živim." Spoznamo ga v petkovem jutru na Prvem. 174916519 RTVSLO – Prvi 645 clean Petek brez pravila tokrat obeleži visok jubilej oddaje Slovencem po svetu, ki je na sporedu že 70 let. V njej se je zvrstilo ogromno zgodb Slovencev, ki so iz različnih razlogov dom našli po vseh koncih sveta. Med njimi je tudi Matej Rančigaj, ki trenutno prebiva v Južni Afriki in živi po načelu "Ne živim zato, da delam, ampak delam, da živim." Spoznamo ga v petkovem jutru na Prvem. Fri, 25 Nov 2022 06:45:00 +0000 "Odlična igra besed s strani Darsa, ki me je danes, ob enih zjutraj, 'streznila' med vožnjo iz letališča." To je eno od mnenj, ki jih na spletu preberemo o napisih na elektronskih tablah, ki jih od letos priložnostno prikazujejo nad avtocestami. Kdo jih sestavlja in ali dosežejo svoj namen? Sogovornik: Tomo Juvan iz Službe za komuniciranje na Darsu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914660 RTVSLO – Prvi 645 clean "Odlična igra besed s strani Darsa, ki me je danes, ob enih zjutraj, 'streznila' med vožnjo iz letališča." To je eno od mnenj, ki jih na spletu preberemo o napisih na elektronskih tablah, ki jih od letos priložnostno prikazujejo nad avtocestami. Kdo jih sestavlja in ali dosežejo svoj namen? Sogovornik: Tomo Juvan iz Službe za komuniciranje na Darsu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 18 Nov 2022 05:45:00 +0000 Na Martinovo se Petek brez pravila ne ozira v zgodovino nastanka vinskega praznika, gre pa v zgodovino največjega martinovanja v Slovenji. Začelo se je leta 1985, idejni vodja pa Jože Protner, sicer enolog, a tudi scenarist in režiser prvega praznovanja mladega vina. V skoraj štiridesetih letih so se običaji in koncepti martinovanja spreminjali, vztrajajo le malečniški brači, ki pred staro trto ob 11 uri in 11 minut pozdravijo novo vinsko letino. Ali se ob tej uri v Mariboru čas ustavi oziroma se začne novo štetje? Preverja Petek brez pravila. 174912864 RTVSLO – Prvi 650 clean Na Martinovo se Petek brez pravila ne ozira v zgodovino nastanka vinskega praznika, gre pa v zgodovino največjega martinovanja v Slovenji. Začelo se je leta 1985, idejni vodja pa Jože Protner, sicer enolog, a tudi scenarist in režiser prvega praznovanja mladega vina. V skoraj štiridesetih letih so se običaji in koncepti martinovanja spreminjali, vztrajajo le malečniški brači, ki pred staro trto ob 11 uri in 11 minut pozdravijo novo vinsko letino. Ali se ob tej uri v Mariboru čas ustavi oziroma se začne novo štetje? Preverja Petek brez pravila. Fri, 11 Nov 2022 06:45:00 +0000 Prvi petek v novembru je od leta 2012 neuradni dan nalivnega peresa. Tudi pri nas je navdušencev nad pisanjem z nalivnimi peresi kar nekaj, med njimi Sanja Lovrečič iz Kopra. Petek brez pravila!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911129 RTVSLO – Prvi 684 clean Prvi petek v novembru je od leta 2012 neuradni dan nalivnega peresa. Tudi pri nas je navdušencev nad pisanjem z nalivnimi peresi kar nekaj, med njimi Sanja Lovrečič iz Kopra. Petek brez pravila!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 04 Nov 2022 06:45:16 +0000 Na Dan radia se spominjamo na obračanje gumbov in iskanje tiste prave frekvence. Od leta 1928, torej od začetka oddajanja Radia Ljubljana, se je v naših kuhinjah, dnevnih sobah in avtomobilih znašla bogata paleta radijskih sprejemnikov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909621 RTVSLO – Prvi 640 clean Na Dan radia se spominjamo na obračanje gumbov in iskanje tiste prave frekvence. Od leta 1928, torej od začetka oddajanja Radia Ljubljana, se je v naših kuhinjah, dnevnih sobah in avtomobilih znašla bogata paleta radijskih sprejemnikov.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 28 Oct 2022 06:45:00 +0000 Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174908870 RTVSLO – Prvi 560 clean Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 21 Oct 2022 06:45:00 +0000 Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja. 174907642 RTVSLO – Prvi 560 clean Kako se spreminja naš odnos do tega, kako se oblečemo za posebne priložnosti? Je volilni dan, ko izpolnimo svojo državljansko dolžnost, sploh še med njimi? Sogovornici: Vlasta Cah Žerovnik, oblikovalka, publicistka in poznavalka zgodovine oblačenja, ter Lea Pisani, svetovalka za kulturo oblačenja. Fri, 21 Oct 2022 04:45:00 +0000 Kaj smo za volani počeli nekoč, pa danes vsaj večina tega ne bi počela? Se spominjate časov, ko še ni bilo otroških avtosedežev, na omejitev hitrosti v naseljih pa se je večina bolj ali manj požvižgala? Sogovornik: Vojko Safran, danes inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, nekoč prometni policist. 174905904 RTVSLO – Prvi 602 clean Kaj smo za volani počeli nekoč, pa danes vsaj večina tega ne bi počela? Se spominjate časov, ko še ni bilo otroških avtosedežev, na omejitev hitrosti v naseljih pa se je večina bolj ali manj požvižgala? Sogovornik: Vojko Safran, danes inštruktor varne vožnje in vodja programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, nekoč prometni policist. Fri, 14 Oct 2022 06:45:00 +0000 Ste med tistimi, ki ste radi v središču vsake zabave, da se stvari vrtijo okrog vas, ali ste raje nekje ob robu in se neradi izpostavljate? Če ste med prvimi, je večja verjetnost, da ste naklonjeni tudi raznim igram, ki so lahko del kakšnih zasebnih praznovanj, porok itd. Kje je za vas meja med še sprejemljivim in neokusnim? Sogovornika: član narodno-zabavne zasedbe Okrogli muzikanti Leon Polanc ter moderator in glasbenik Franci Podbrežnik. 174904202 RTVSLO – Prvi 593 clean Ste med tistimi, ki ste radi v središču vsake zabave, da se stvari vrtijo okrog vas, ali ste raje nekje ob robu in se neradi izpostavljate? Če ste med prvimi, je večja verjetnost, da ste naklonjeni tudi raznim igram, ki so lahko del kakšnih zasebnih praznovanj, porok itd. Kje je za vas meja med še sprejemljivim in neokusnim? Sogovornika: član narodno-zabavne zasedbe Okrogli muzikanti Leon Polanc ter moderator in glasbenik Franci Podbrežnik. Fri, 07 Oct 2022 04:45:00 +0000 Slovenske tolarje smo kot valuto sprejeli oktobra 1991. V obtok so najprej prišli posebni boni, leto pozneje – točno na današnji dan pred 30 leti – pa je Banka Slovenije v obtok dala tudi prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1.000 tolarjev. Se jih še spomnite? Sogovornik: numizmatik in tajnik Numizmatičnega društva Slovenije Vito Čop. 174902572 RTVSLO – Prvi 650 clean Slovenske tolarje smo kot valuto sprejeli oktobra 1991. V obtok so najprej prišli posebni boni, leto pozneje – točno na današnji dan pred 30 leti – pa je Banka Slovenije v obtok dala tudi prve tolarske bankovce – za 100, 500 in 1.000 tolarjev. Se jih še spomnite? Sogovornik: numizmatik in tajnik Numizmatičnega društva Slovenije Vito Čop. Fri, 30 Sep 2022 06:45:00 +0000 V Petku brez pravila tokrat o zgodovini, razvoju in spominih na igranje t. i. arkadnih iger. 174901074 RTVSLO – Prvi 717 clean V Petku brez pravila tokrat o zgodovini, razvoju in spominih na igranje t. i. arkadnih iger. Fri, 23 Sep 2022 06:45:00 +0000 Slovenija je bila v preteklih tednih v primežu športne evforije, svetovnemu prvenstvu v odbojki se je pridružilo še evropsko prvenstvo v košarki. Povečan obseg dela so zato imeli številni gostinci po državi, ki so omogočali skupinske oglede televizijskih prenosov. Kaj vse je spremljalo glasno navijanje in predvsem komentiranje v skupinah razgretih navijačev? 174899463 RTVSLO – Prvi 546 clean Slovenija je bila v preteklih tednih v primežu športne evforije, svetovnemu prvenstvu v odbojki se je pridružilo še evropsko prvenstvo v košarki. Povečan obseg dela so zato imeli številni gostinci po državi, ki so omogočali skupinske oglede televizijskih prenosov. Kaj vse je spremljalo glasno navijanje in predvsem komentiranje v skupinah razgretih navijačev? Fri, 16 Sep 2022 06:45:00 +0000 "Števke se morajo pojaviti le enkrat!" je bilo navodilo, ki se je pojavilo ob prvih japonskih sudokujih, objavljenih v revijah in časopisih. Navodilo so pozneje skrajšali in ohranili le zloge su-do-ku. Preprosta kombinatorična logična igra se je pri nas pojavila leta 2005. O njenem izvoru in razvoju, pa tudi o metodah reševanja t. i. latinskih kvadratov pa v Petku brez pravila. 174897915 RTVSLO – Prvi 836 clean "Števke se morajo pojaviti le enkrat!" je bilo navodilo, ki se je pojavilo ob prvih japonskih sudokujih, objavljenih v revijah in časopisih. Navodilo so pozneje skrajšali in ohranili le zloge su-do-ku. Preprosta kombinatorična logična igra se je pri nas pojavila leta 2005. O njenem izvoru in razvoju, pa tudi o metodah reševanja t. i. latinskih kvadratov pa v Petku brez pravila. Fri, 09 Sep 2022 06:45:00 +0000 "Otroci morajo biti snažni in lepo oblečeni. Lepotičenje ni dovoljeno." Takšna pravila so zapisana v šolskih redih iz preteklosti. Kako pa je danes? Od trenirk do šolskih uniform ... 174896243 RTVSLO – Prvi 789 clean "Otroci morajo biti snažni in lepo oblečeni. Lepotičenje ni dovoljeno." Takšna pravila so zapisana v šolskih redih iz preteklosti. Kako pa je danes? Od trenirk do šolskih uniform ... Fri, 02 Sep 2022 06:45:00 +0000 26. avgust je svetovni dan psov. In Petek brez pravila ga obeležuje z Alenko Gorjan, vodjo pasje šole Blazno blatni ter tudi t.i. sprehajalko psov. Poleg večerje je sprehod gotovo najljubša pasja aktivnost, ki jo odgovorni lastniki vsaj enkrat dnevno tudi udejanjijo. A včasih se lahko zalomi in potrebujejo pomoč - prijateljev, sosedov ali najetih sprehajalcev psov. Kakšen je dober sprehod, zakaj ni dovolj le hoja gor in dol po ulici ter kaj pomeni, da imamo (iz)šolanega psa 174894723 RTVSLO – Prvi 607 clean 26. avgust je svetovni dan psov. In Petek brez pravila ga obeležuje z Alenko Gorjan, vodjo pasje šole Blazno blatni ter tudi t.i. sprehajalko psov. Poleg večerje je sprehod gotovo najljubša pasja aktivnost, ki jo odgovorni lastniki vsaj enkrat dnevno tudi udejanjijo. A včasih se lahko zalomi in potrebujejo pomoč - prijateljev, sosedov ali najetih sprehajalcev psov. Kakšen je dober sprehod, zakaj ni dovolj le hoja gor in dol po ulici ter kaj pomeni, da imamo (iz)šolanega psa Fri, 26 Aug 2022 06:45:00 +0000 K razmišljanju nas je tokrat spodbudil nedavni pripetljaj v neki piranski restavraciji (vir: Mladina), ko je bralka večerjala v družbi s prijateljem in prijateljico. Pred naročilom je prijatelj dobil drugačen meni, takšnega, ki je v nasprotju z menijema, ki sta ga dobili prijateljici, imel pripisane cene. Kako je s takšnim in podobnim razlikovanjem med gosti v gostinstvu? Iztočnice za debato nam tokrat ponudi strokovnjakinja za turizem prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 174893400 RTVSLO – Prvi 623 clean K razmišljanju nas je tokrat spodbudil nedavni pripetljaj v neki piranski restavraciji (vir: Mladina), ko je bralka večerjala v družbi s prijateljem in prijateljico. Pred naročilom je prijatelj dobil drugačen meni, takšnega, ki je v nasprotju z menijema, ki sta ga dobili prijateljici, imel pripisane cene. Kako je s takšnim in podobnim razlikovanjem med gosti v gostinstvu? Iztočnice za debato nam tokrat ponudi strokovnjakinja za turizem prof. dr. Ljubica Knežević Cvelbar iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Fri, 19 Aug 2022 06:45:00 +0000 V noči iz petka na soboto prihaja vsakoletna največja brezplačna nočna predstava zvezdnih utrinkov. Strokovno se jim reče meteorski roj Perzeidov, ljudsko izročilo pa jih imenuje Solze svetega Lovrenca (v največjem številu se namreč pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc). Letos bo opazovanje zakrivala svetla polna luna, a Petek brez pravila pri astronomu Maticu Smrekarju vseeno poizveduje, zakaj ljudje tako radi pogledujemo v nebo in zakaj nas vedno znova prevzamejo tovrstni pojavi? 174892152 RTVSLO – Prvi 631 clean V noči iz petka na soboto prihaja vsakoletna največja brezplačna nočna predstava zvezdnih utrinkov. Strokovno se jim reče meteorski roj Perzeidov, ljudsko izročilo pa jih imenuje Solze svetega Lovrenca (v največjem številu se namreč pojavljajo okoli 10. avgusta, ko goduje sveti Lovrenc). Letos bo opazovanje zakrivala svetla polna luna, a Petek brez pravila pri astronomu Maticu Smrekarju vseeno poizveduje, zakaj ljudje tako radi pogledujemo v nebo in zakaj nas vedno znova prevzamejo tovrstni pojavi? Fri, 12 Aug 2022 06:45:00 +0000 Na današnji dan pred 15 leti se je zgodilo nekaj, kar je pomembno spremenilo ozračje v notranjih javnih prostorih – predvsem gostinskih lokalih. In to dobesedno. Kako danes gledamo na čase, ko glede tega še ni bilo pravil? 174890812 RTVSLO – Prvi 560 clean Na današnji dan pred 15 leti se je zgodilo nekaj, kar je pomembno spremenilo ozračje v notranjih javnih prostorih – predvsem gostinskih lokalih. In to dobesedno. Kako danes gledamo na čase, ko glede tega še ni bilo pravil? Fri, 05 Aug 2022 06:45:00 +0000 Petek brez pravila o esperantu, ki se ga lahko naučimo desetkrat hitreje kot angleščino, kako zveni Evropska himna z besedilom v esperantu, zakaj na esperantski zastavi prevladuje zelena barva, ali ima esperanto res samo 16 pravil in kako je odraščati z esperantom kot maternim jezikom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174889558 RTVSLO – Prvi 826 clean Petek brez pravila o esperantu, ki se ga lahko naučimo desetkrat hitreje kot angleščino, kako zveni Evropska himna z besedilom v esperantu, zakaj na esperantski zastavi prevladuje zelena barva, ali ima esperanto res samo 16 pravil in kako je odraščati z esperantom kot maternim jezikom.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Fri, 29 Jul 2022 06:45:00 +0000 Nejc Praznik je glavni ljubljanski arborist, načrtuje nove zasaditve, izbira vrste in oskrbuje ter popisuje vsa drevesa v Ljubljani na javnih površinah. Da sklene krog in pregleda vsakega posebej, potrebuje 18 mesecev, vse opombe pa skrbno vnaša v digitalni register dreves. Za osebno naj drevo izbere veliko platano na Streliški ulici, zanimive so tudi njegove razlage o kultivarjih – gledičevkah brez trnjev ali mestnih ringlojih brez plodov. 174888249 RTVSLO – Prvi 654 clean Nejc Praznik je glavni ljubljanski arborist, načrtuje nove zasaditve, izbira vrste in oskrbuje ter popisuje vsa drevesa v Ljubljani na javnih površinah. Da sklene krog in pregleda vsakega posebej, potrebuje 18 mesecev, vse opombe pa skrbno vnaša v digitalni register dreves. Za osebno naj drevo izbere veliko platano na Streliški ulici, zanimive so tudi njegove razlage o kultivarjih – gledičevkah brez trnjev ali mestnih ringlojih brez plodov. Fri, 22 Jul 2022 06:45:00 +0000 Zabaviščni parki se sicer zdijo moderna oblika zabave, a zametki segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob koncih tedna - izključno za namen zabave - ljudje najemali železnico za prevoz premoga in se spuščali po hribu navzdol. Danes so zabaviščni parki bolj prefinjeni, in tematski, so adrenalinski, pustolovski ter fantazijski, vsi pa beležijo ogromno število obiskovalcev. Eden izmed rednih je tudi Grega Jug, ki je obiskal Petek brez pravila. Tudi z namigi kot je naslednji: najboljši sedeži na vlaku smrti so zadnji. 174886809 RTVSLO – Prvi 689 clean Zabaviščni parki se sicer zdijo moderna oblika zabave, a zametki segajo v sredino 19. stoletja, ko so ob koncih tedna - izključno za namen zabave - ljudje najemali železnico za prevoz premoga in se spuščali po hribu navzdol. Danes so zabaviščni parki bolj prefinjeni, in tematski, so adrenalinski, pustolovski ter fantazijski, vsi pa beležijo ogromno število obiskovalcev. Eden izmed rednih je tudi Grega Jug, ki je obiskal Petek brez pravila. Tudi z namigi kot je naslednji: najboljši sedeži na vlaku smrti so zadnji. Fri, 15 Jul 2022 06:45:00 +0000 V Sloveniji je delež plavalcev zelo visok, kar pa seveda ne pomeni, da ni prostora za nadgradnjo. "Žabica" z glavo ves čas nad vodo, kravl z napetimi rokami ali hrbtno z vratom, ki ni poravnan s hrbtenico. Vse to so napake, ki jih učitelji plavanja tudi pri odraslih lahko hitro popravijo. 174885402 RTVSLO – Prvi 625 clean V Sloveniji je delež plavalcev zelo visok, kar pa seveda ne pomeni, da ni prostora za nadgradnjo. "Žabica" z glavo ves čas nad vodo, kravl z napetimi rokami ali hrbtno z vratom, ki ni poravnan s hrbtenico. Vse to so napake, ki jih učitelji plavanja tudi pri odraslih lahko hitro popravijo. Fri, 08 Jul 2022 06:45:00 +0000 Pakiranje pred dopustom je za nekatere prava nočna mora, drugi pa se znajo pri tem zelo dobro organizirati. In kot po pravilu – v anketi med mimoidočimi ugotovimo, da pakirajo ženske, z zlaganjem v avto pa se ukvarjajo moški. Po pravilu tetrisa, seveda. 174884003 RTVSLO – Prvi 708 clean Pakiranje pred dopustom je za nekatere prava nočna mora, drugi pa se znajo pri tem zelo dobro organizirati. In kot po pravilu – v anketi med mimoidočimi ugotovimo, da pakirajo ženske, z zlaganjem v avto pa se ukvarjajo moški. Po pravilu tetrisa, seveda. Fri, 01 Jul 2022 06:45:00 +0000 Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami. 174882509 RTVSLO – Prvi 613 clean Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami. Fri, 24 Jun 2022 06:45:00 +0000 V Sloveniji se od pozne pomladi do pozne jeseni zgodi okoli 700 gasilskih veselic. Dogodek, nad katerim marsikdo "viha nos", a dejstvo je, da se gasilskih veselic v eni sezoni udeleži več kot milijon in pol ljudi. Pred leti jih je iz radovednosti in s fotoaparatom v roki nekaj obiskal tudi Voranc Vogel. Fotograf časnika Delo in avtor razstave Pujs. Pivo. Golica. Spet bo veselica! je gost Petka brez pravila. <p>Gasilske veselice so eno izmed jeder slovenskega družabnega življenja</p><p><p>V Sloveniji se od pozne pomladi do pozne jeseni zgodi okoli 700 gasilskih veselic. Dogodek, nad katerim marsikdo "viha nos", a dejstvo je, da se gasilskih veselic v eni sezoni udeleži več kot milijon in pol ljudi. Pred leti jih je iz radovednosti in s fotoaparatom v roki nekaj obiskal tudi <strong>Voranc Vogel</strong>. Fotograf časnika Delo in avtor razstave <em>Pujs. Pivo. Golica. Spet bo veselica!</em> je gost Petka brez pravila.</p></p> 174881028 RTVSLO – Prvi 614 clean V Sloveniji se od pozne pomladi do pozne jeseni zgodi okoli 700 gasilskih veselic. Dogodek, nad katerim marsikdo "viha nos", a dejstvo je, da se gasilskih veselic v eni sezoni udeleži več kot milijon in pol ljudi. Pred leti jih je iz radovednosti in s fotoaparatom v roki nekaj obiskal tudi Voranc Vogel. Fotograf časnika Delo in avtor razstave Pujs. Pivo. Golica. Spet bo veselica! je gost Petka brez pravila. <p>Gasilske veselice so eno izmed jeder slovenskega družabnega življenja</p><p><p>V Sloveniji se od pozne pomladi do pozne jeseni zgodi okoli 700 gasilskih veselic. Dogodek, nad katerim marsikdo "viha nos", a dejstvo je, da se gasilskih veselic v eni sezoni udeleži več kot milijon in pol ljudi. Pred leti jih je iz radovednosti in s fotoaparatom v roki nekaj obiskal tudi <strong>Voranc Vogel</strong>. Fotograf časnika Delo in avtor razstave <em>Pujs. Pivo. Golica. Spet bo veselica!</em> je gost Petka brez pravila.</p></p> Fri, 17 Jun 2022 06:45:00 +0000 Te dni Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije obeležuje 100 let. Tradicionalna stanovska organizacija ima več kot 4500 članov, eden izmed njih je tudi Anton Kajbič, upokojeni voznik kamiona in avtobusa. Koliko kilometrov je prevozil v 40ih letih težko oceni, lažje gre z oceno, kakšne so razlike v konceptu varne vožnje po svetu. In še skrivnost šoferskega špricerja nam bo razkril. <p>Sto let Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije</p><p><p>Te dni Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije praznuje sto let. Tradicionalna stanovska organizacija ima več kot 4500 članov, eden izmed njih je tudi Anton Kajbič, upokojeni voznik kamiona in avtobusa. Koliko kilometrov je prevozil v 40 letih, težko oceni, lažje gre z oceno, kakšne so razlike v konceptu varne vožnje po svetu. In še skrivnost ''šoferskega špricarja" nam bo razkril.</p></p> 174879488 RTVSLO – Prvi 524 clean Te dni Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije obeležuje 100 let. Tradicionalna stanovska organizacija ima več kot 4500 članov, eden izmed njih je tudi Anton Kajbič, upokojeni voznik kamiona in avtobusa. Koliko kilometrov je prevozil v 40ih letih težko oceni, lažje gre z oceno, kakšne so razlike v konceptu varne vožnje po svetu. In še skrivnost šoferskega špricerja nam bo razkril. <p>Sto let Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije</p><p><p>Te dni Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije praznuje sto let. Tradicionalna stanovska organizacija ima več kot 4500 članov, eden izmed njih je tudi Anton Kajbič, upokojeni voznik kamiona in avtobusa. Koliko kilometrov je prevozil v 40 letih, težko oceni, lažje gre z oceno, kakšne so razlike v konceptu varne vožnje po svetu. In še skrivnost ''šoferskega špricarja" nam bo razkril.</p></p> Fri, 10 Jun 2022 06:45:00 +0000 Princesa Diana je bila vzrok, da se je Mojca Masterl Štefanič iz Kočevja že zelo zgodaj v otroštvu začela zanimati za britansko kraljevo družino. Skozi leta je ljubezen rasla. Navdihnila je celo njeno izbiro študija. Zdaj sogovornica pravi, da je to zanimanje za vse britansko pravzaprav že preraslo v patriotizem. Darja Pograjc je Mojco Masterl Štefanič povabila na pogovor. Vzrok: praznovanje platinastega jubileja vladanja, ki ga britanska kraljica Elizabeta II obeležuje ta vikend.<p>Ob 70-letnici vladanja kraljice Elizabete II smo se pogovarjali z zvesto britansko rojalistko Mojco Masterl Štefanič</p><p><p>Princesa Diana je bila vzrok, da se je <strong>Mojca Masterl Štefanič</strong> iz Kočevja že zelo zgodaj v otroštvu začela zanimati za britansko kraljevo družino. Skozi leta je ljubezen rasla. Navdihnila je celo njeno izbiro študija. Zdaj sogovornica pravi, da je to zanimanje za vse britansko pravzaprav že preraslo v patriotizem. Darja Pograjc je Mojco Masterl Štefanič povabila na pogovor. Vzrok: praznovanje platinastega jubileja vladanja, ki ga britanska kraljica Elizabeta II praznuje ta konec tedna.</p></p> 174877647 RTVSLO – Prvi 749 clean Princesa Diana je bila vzrok, da se je Mojca Masterl Štefanič iz Kočevja že zelo zgodaj v otroštvu začela zanimati za britansko kraljevo družino. Skozi leta je ljubezen rasla. Navdihnila je celo njeno izbiro študija. Zdaj sogovornica pravi, da je to zanimanje za vse britansko pravzaprav že preraslo v patriotizem. Darja Pograjc je Mojco Masterl Štefanič povabila na pogovor. Vzrok: praznovanje platinastega jubileja vladanja, ki ga britanska kraljica Elizabeta II obeležuje ta vikend.<p>Ob 70-letnici vladanja kraljice Elizabete II smo se pogovarjali z zvesto britansko rojalistko Mojco Masterl Štefanič</p><p><p>Princesa Diana je bila vzrok, da se je <strong>Mojca Masterl Štefanič</strong> iz Kočevja že zelo zgodaj v otroštvu začela zanimati za britansko kraljevo družino. Skozi leta je ljubezen rasla. Navdihnila je celo njeno izbiro študija. Zdaj sogovornica pravi, da je to zanimanje za vse britansko pravzaprav že preraslo v patriotizem. Darja Pograjc je Mojco Masterl Štefanič povabila na pogovor. Vzrok: praznovanje platinastega jubileja vladanja, ki ga britanska kraljica Elizabeta II praznuje ta konec tedna.</p></p> Fri, 03 Jun 2022 06:45:00 +0000 Na nekaterih večjih dogodkih po državi trenutno potekajo aktivnosti za spodbujanje servisiranja aparatov. V društvu ZEOS se zavzemajo za to, da napaka aparata ne postane izgovor, da odhitimo v trgovino po novega, ker je na trgu pač najnovejši model. Tudi zato Petek brez pravila gosti njihovega "hišnega" serviserja, ki na terenu v okviru akcije opravlja brezplačno diagnostiko, v radijski mikrofon pa je povedal kdaj je popravilo smiselno ter zakaj ni nujno priporočljivo, da se popravil lotevamo sami.<p>Pri serviserju gospodinjskih aparatov</p><p><p>Na nekaterih večjih dogodkih po državi trenutno potekajo aktivnosti za spodbujanje servisiranja aparatov. V društvu ZEOS se zavzemajo za to, da napaka aparata ne postane izgovor, da odhitimo v trgovino po novega, ker je na trgu pač najnovejši model. Tudi zato Petek brez pravila gosti njihovega "hišnega" serviserja, ki na terenu v okviru akcije opravlja brezplačno diagnostiko, v radijski mikrofon pa je povedal kdaj je popravilo smiselno ter zakaj ni nujno priporočljivo, da se popravil lotevamo sami. </p></p> 174875801 RTVSLO – Prvi 704 clean Na nekaterih večjih dogodkih po državi trenutno potekajo aktivnosti za spodbujanje servisiranja aparatov. V društvu ZEOS se zavzemajo za to, da napaka aparata ne postane izgovor, da odhitimo v trgovino po novega, ker je na trgu pač najnovejši model. Tudi zato Petek brez pravila gosti njihovega "hišnega" serviserja, ki na terenu v okviru akcije opravlja brezplačno diagnostiko, v radijski mikrofon pa je povedal kdaj je popravilo smiselno ter zakaj ni nujno priporočljivo, da se popravil lotevamo sami.<p>Pri serviserju gospodinjskih aparatov</p><p><p>Na nekaterih večjih dogodkih po državi trenutno potekajo aktivnosti za spodbujanje servisiranja aparatov. V društvu ZEOS se zavzemajo za to, da napaka aparata ne postane izgovor, da odhitimo v trgovino po novega, ker je na trgu pač najnovejši model. Tudi zato Petek brez pravila gosti njihovega "hišnega" serviserja, ki na terenu v okviru akcije opravlja brezplačno diagnostiko, v radijski mikrofon pa je povedal kdaj je popravilo smiselno ter zakaj ni nujno priporočljivo, da se popravil lotevamo sami. </p></p> Fri, 27 May 2022 06:45:00 +0000 V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.<p>Andreja Stankovič je ena redkih čebelark pri nas </p><p><p>V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.</p></p> 174873973 RTVSLO – Prvi 648 clean V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.<p>Andreja Stankovič je ena redkih čebelark pri nas </p><p><p>V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.</p></p> Fri, 20 May 2022 06:45:00 +0000 Povprečen Američan se v življenju preseli desetkrat, povprečen Slovenec samo enkrat. Tudi zato smo verjetno, pove vodja selitvenega servisa EXPERT d.o.o. iz Ljubljane Zlatko Pehlič, toliko bolj navezani na svoje imetje. Sicer pa je končna cena takšne storitve odvisna od številnih dejavnikov: količine opreme, nadstropja in od tega ali ima recimo blok dvigalo, pa tudi od samo demontaže in montaže opreme.<p>Kako se selitev lotijo profesionalci? </p><p><p>Povprečen Američan se v življenju preseli desetkrat, povprečen Slovenec samo enkrat. Tudi zato smo verjetno, pove vodja selitvenega servisa EXPERT d. o. o. iz Ljubljane <strong>Zlatko Pehlič</strong>, toliko bolj navezani na svoje imetje. Sicer pa je končna cena takšne storitve odvisna od številnih dejavnikov: količine opreme, nadstropja in od tega, ali ima recimo blok dvigalo, pa tudi od demontaže in montaže opreme.</p></p> 174872103 RTVSLO – Prvi 628 clean Povprečen Američan se v življenju preseli desetkrat, povprečen Slovenec samo enkrat. Tudi zato smo verjetno, pove vodja selitvenega servisa EXPERT d.o.o. iz Ljubljane Zlatko Pehlič, toliko bolj navezani na svoje imetje. Sicer pa je končna cena takšne storitve odvisna od številnih dejavnikov: količine opreme, nadstropja in od tega ali ima recimo blok dvigalo, pa tudi od samo demontaže in montaže opreme.<p>Kako se selitev lotijo profesionalci? </p><p><p>Povprečen Američan se v življenju preseli desetkrat, povprečen Slovenec samo enkrat. Tudi zato smo verjetno, pove vodja selitvenega servisa EXPERT d. o. o. iz Ljubljane <strong>Zlatko Pehlič</strong>, toliko bolj navezani na svoje imetje. Sicer pa je končna cena takšne storitve odvisna od številnih dejavnikov: količine opreme, nadstropja in od tega, ali ima recimo blok dvigalo, pa tudi od demontaže in montaže opreme.</p></p> Fri, 13 May 2022 06:45:00 +0000 Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Bi morali res vsi vzljubiti svoja telesa ne glede na težo in obliko?</p><p><p>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.</p></p> 174870235 RTVSLO – Prvi 709 clean Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Bi morali res vsi vzljubiti svoja telesa ne glede na težo in obliko?</p><p><p>Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.</p></p> Fri, 06 May 2022 06:45:00 +0000 Petek brez pravila gre v avtopralnico. Odločitev, ali v avtomatsko ali ročno, še ni dokončna je pa znan sogovornik - Matic Mirtič iz avtopralnice Avtostop. Med drugim izvemo, kje v vozilu je največ bakterij, zakaj je redno čiščenje avtomobila nujno tudi za prometno varnost in kako čisti/umazani so avtomobili Slovencev? <p>Največ prometa je pozimi ter ob ponedeljkih in torkih (po sončnem vikendu)</p><p><p>Petek brez pravila gre v avtopralnico. Odločitev, ali v avtomatsko ali ročno, še ni dokončna je pa znan sogovornik - Matic Mirtič iz avtopralnice Avtostop. Med drugim izvemo, kje v vozilu je največ bakterij, zakaj je redno čiščenje avtomobila nujno tudi za prometno varnost in kako čisti/umazani so avtomobili Slovencev? </p></p> 174868519 RTVSLO – Prvi 623 clean Petek brez pravila gre v avtopralnico. Odločitev, ali v avtomatsko ali ročno, še ni dokončna je pa znan sogovornik - Matic Mirtič iz avtopralnice Avtostop. Med drugim izvemo, kje v vozilu je največ bakterij, zakaj je redno čiščenje avtomobila nujno tudi za prometno varnost in kako čisti/umazani so avtomobili Slovencev? <p>Največ prometa je pozimi ter ob ponedeljkih in torkih (po sončnem vikendu)</p><p><p>Petek brez pravila gre v avtopralnico. Odločitev, ali v avtomatsko ali ročno, še ni dokončna je pa znan sogovornik - Matic Mirtič iz avtopralnice Avtostop. Med drugim izvemo, kje v vozilu je največ bakterij, zakaj je redno čiščenje avtomobila nujno tudi za prometno varnost in kako čisti/umazani so avtomobili Slovencev? </p></p> Fri, 29 Apr 2022 06:45:00 +0000 Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija!<p>Pred svetovnim dnevom knjige smo obiskali Slovansko knjižnico Mestne knjižnice Ljubljana</p><p><p>Skladišča so po navadi kar v kletnih prostorih knjižnic. Tako je tudi v Slovanski knjižnici, kjer pa imajo poleg kletnega skladišča (približno 700 kvadratnih metrov tlorisa) tudi skladišče v drugem nadstropju (320 kvadratnih metrov tlorisa) stavbe v Einspielerjevi ulici.</p> <p><strong>Tomaž Miško, vodja Slovanske knjižnice</strong>, v oddaji razloži, kakšna je razlika med omenjeno knjižnico in splošnimi knjižnicami Mestne knjižnice Ljubljana, kakšni so pogoji oz. klima, ki jo vzdržujejo v skladiščih, kaj je to signatura, kakšne knjižne zaklade hranijo v sobi za raritete in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju.</p> </p> 174866750 RTVSLO – Prvi 828 clean Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija!<p>Pred svetovnim dnevom knjige smo obiskali Slovansko knjižnico Mestne knjižnice Ljubljana</p><p><p>Skladišča so po navadi kar v kletnih prostorih knjižnic. Tako je tudi v Slovanski knjižnici, kjer pa imajo poleg kletnega skladišča (približno 700 kvadratnih metrov tlorisa) tudi skladišče v drugem nadstropju (320 kvadratnih metrov tlorisa) stavbe v Einspielerjevi ulici.</p> <p><strong>Tomaž Miško, vodja Slovanske knjižnice</strong>, v oddaji razloži, kakšna je razlika med omenjeno knjižnico in splošnimi knjižnicami Mestne knjižnice Ljubljana, kakšni so pogoji oz. klima, ki jo vzdržujejo v skladiščih, kaj je to signatura, kakšne knjižne zaklade hranijo v sobi za raritete in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju.</p> </p> Fri, 22 Apr 2022 06:45:00 +0000 Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija! 174866753 RTVSLO – Prvi 828 clean Skladišča so ponavadi kar kletni prostori knjižnic. V Slovanski knjižnici imajo sicer dve skladišči; eno v kleti, drugo pa v 2. nadstropju stavbe. Dostop do njiju ima zgolj strokovno osebje knjižnice. Tokrat pa tudi Prvi program Radia Slovenija! Fri, 22 Apr 2022 06:45:00 +0000 Tokrat govorimo o filozofiji življenja, ki se ji reče minimalizem. Po načelu manj je več se ravna Marko Roblek, avtor bloga Minimalist in tekaškega podkasta Zagret za tek, pionir bosonogega teka in organizator tekaških prireditev.<p>Minimalizem kot način življenja po lastni izbiri </p><p><p>Tokrat govorimo o filozofiji življenja, ki se ji reče minimalizem. Po načelu manj je več se ravna <strong>Marko Roblek</strong>, avtor bloga Minimalist in tekaškega podkasta Zagret za tek, pionir bosonogega teka in organizator tekaških prireditev.</p></p> 174864995 RTVSLO – Prvi 510 clean Tokrat govorimo o filozofiji življenja, ki se ji reče minimalizem. Po načelu manj je več se ravna Marko Roblek, avtor bloga Minimalist in tekaškega podkasta Zagret za tek, pionir bosonogega teka in organizator tekaških prireditev.<p>Minimalizem kot način življenja po lastni izbiri </p><p><p>Tokrat govorimo o filozofiji življenja, ki se ji reče minimalizem. Po načelu manj je več se ravna <strong>Marko Roblek</strong>, avtor bloga Minimalist in tekaškega podkasta Zagret za tek, pionir bosonogega teka in organizator tekaških prireditev.</p></p> Fri, 15 Apr 2022 06:45:00 +0000 Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo. <p>Pisanje seznamov lahko prihrani čas (in denar) ter poveča učinkovitost</p><p><p>Zakaj je pisanje seznamov koristno, razloži strokovnjakinja <strong>Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach</strong>. Torej ni vse v tistem "pametni pišejo", pametni tudi kljukajo.</p> <blockquote><p>"Iz karateja izvira izraz <em>mind like water</em>, kar pomeni, da se lahko sprostimo, da imamo našo <em>mentalno gladimo</em> lepo mirno. Če recimo vržemo kamenček v vodo, se voda malo vzvalovi, ampak se prej ali slej umiri. To je tudi smisel seznamov. Da nam ne brbota konstantno v glavi."</p></blockquote> <p>Torej, pred koncem delovnika si vzemimo pet ali deset minut, naredimo seznam opravil, ki nas čakajo jutri, in potem gremo lahko mirno in brez skrbi v dan in v življenje. Predvsem pa brez premlevanja, ali smo kaj pozabili in kaj vse še moramo storiti. O tehnikah sestavljanja oziroma pisanja seznamov pa več v posnetku!</p></p> 174863025 RTVSLO – Prvi 727 clean Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo. <p>Pisanje seznamov lahko prihrani čas (in denar) ter poveča učinkovitost</p><p><p>Zakaj je pisanje seznamov koristno, razloži strokovnjakinja <strong>Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach</strong>. Torej ni vse v tistem "pametni pišejo", pametni tudi kljukajo.</p> <blockquote><p>"Iz karateja izvira izraz <em>mind like water</em>, kar pomeni, da se lahko sprostimo, da imamo našo <em>mentalno gladimo</em> lepo mirno. Če recimo vržemo kamenček v vodo, se voda malo vzvalovi, ampak se prej ali slej umiri. To je tudi smisel seznamov. Da nam ne brbota konstantno v glavi."</p></blockquote> <p>Torej, pred koncem delovnika si vzemimo pet ali deset minut, naredimo seznam opravil, ki nas čakajo jutri, in potem gremo lahko mirno in brez skrbi v dan in v življenje. Predvsem pa brez premlevanja, ali smo kaj pozabili in kaj vse še moramo storiti. O tehnikah sestavljanja oziroma pisanja seznamov pa več v posnetku!</p></p> Fri, 08 Apr 2022 06:45:00 +0000 Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo. 174863027 RTVSLO – Prvi 727 clean Zakaj je pisanje seznamov lahko koristno, razloži strokovnjakinja Sabina Đuvelek, dr. psih., organizacijska psihologinja in performance coach. Namig: ni vse v tistem »pametni pišejo«. Pametni namreč tudi kljukajo. Fri, 08 Apr 2022 06:45:00 +0000 Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so zasliševalci bolj kot na neverbalne pozorni na verbalne znake, kar pa ne pomeni, da jih povsem odmislijo ... Sogovornik: izr. prof. dr. Igor Areh, predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter svetovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in sodni izvedenec s področja psihologije pričanja.<p>Na "dan lažnivcev" preverjamo, kako se jih lotevajo strokovnjaki </p><p><p>Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so zasliševalci bolj kot na neverbalne pozorni na verbalne znake, kar pa ne pomeni, da jih povsem odmislijo ...</p> <p>Sogovornik: izr. prof. dr. <strong>Igor Areh</strong>, predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter svetovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in sodni izvedenec s področja psihologije pričanja.</p></p> 174861152 RTVSLO – Prvi 701 clean Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so zasliševalci bolj kot na neverbalne pozorni na verbalne znake, kar pa ne pomeni, da jih povsem odmislijo ... Sogovornik: izr. prof. dr. Igor Areh, predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter svetovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in sodni izvedenec s področja psihologije pričanja.<p>Na "dan lažnivcev" preverjamo, kako se jih lotevajo strokovnjaki </p><p><p>Pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so zasliševalci bolj kot na neverbalne pozorni na verbalne znake, kar pa ne pomeni, da jih povsem odmislijo ...</p> <p>Sogovornik: izr. prof. dr. <strong>Igor Areh</strong>, predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter svetovalec pri preiskovanju kaznivih dejanj in sodni izvedenec s področja psihologije pričanja.</p></p> Fri, 01 Apr 2022 06:45:00 +0000 Strokovnjaki v grobem poznajo več različnih tipov vzgoje. Tokrat jih razlagamo na konkretnih primerih z Janjo Urbančič, svetovalko za osebno rast in sočutno starševstvo, ki je "nekje vmes". Ne izhaja torej iz permisivne vzgoje, pri kateri otrok nima meja, ali iz avtoritarne, pri kateri je na prvem mestu strogost in ni prostora za kompromise.<p>Ob materinskem dnevu o permisivni na eni in avtoritativni vzgoji na drugi strani ter predvsem o tisti vmes </p><p><p>Strokovnjaki v grobem poznajo več različnih tipov vzgoje. Tokrat jih razlagamo na konkretnih primerih z <strong>Janjo Urbančič</strong>, svetovalko za osebno rast in sočutno starševstvo, ki je "nekje vmes". Ne izhaja torej iz permisivne vzgoje, pri kateri otrok nima meja, ali iz avtoritarne, pri kateri je na prvem mestu strogost in ni prostora za kompromise.</p></p> 174859235 RTVSLO – Prvi 666 clean Strokovnjaki v grobem poznajo več različnih tipov vzgoje. Tokrat jih razlagamo na konkretnih primerih z Janjo Urbančič, svetovalko za osebno rast in sočutno starševstvo, ki je "nekje vmes". Ne izhaja torej iz permisivne vzgoje, pri kateri otrok nima meja, ali iz avtoritarne, pri kateri je na prvem mestu strogost in ni prostora za kompromise.<p>Ob materinskem dnevu o permisivni na eni in avtoritativni vzgoji na drugi strani ter predvsem o tisti vmes </p><p><p>Strokovnjaki v grobem poznajo več različnih tipov vzgoje. Tokrat jih razlagamo na konkretnih primerih z <strong>Janjo Urbančič</strong>, svetovalko za osebno rast in sočutno starševstvo, ki je "nekje vmes". Ne izhaja torej iz permisivne vzgoje, pri kateri otrok nima meja, ali iz avtoritarne, pri kateri je na prvem mestu strogost in ni prostora za kompromise.</p></p> Fri, 25 Mar 2022 06:45:00 +0000 V Petku brez pravila se pred koledarskim začetkom pomladi sprašujemo o učinkovitosti (tradicionalnih) čistilnih akcij. Pa ne tistih doma, temveč v naravi. Slovenci se že pregovorno v velikem številu udeležujemo omenjenih dogodkov, a hkrati - glede na količino zbranih odpadkov - očitno tudi veliko smetimo.<p>Katja Sreš: "Odmetavanje odpadkov bi moralo postati tabu."</p><p><p>V Petku brez pravila se pred koledarskim začetkom pomladi sprašujemo o učinkovitosti (tradicionalnih) čistilnih akcij. Pa ne tistih doma, temveč v naravi. Slovenci se že pregovorno v velikem številu udeležujemo omenjenih dogodkov, a hkrati - glede na količino zbranih odpadkov - očitno tudi veliko smetimo.</p></p> 174857242 RTVSLO – Prvi 717 clean V Petku brez pravila se pred koledarskim začetkom pomladi sprašujemo o učinkovitosti (tradicionalnih) čistilnih akcij. Pa ne tistih doma, temveč v naravi. Slovenci se že pregovorno v velikem številu udeležujemo omenjenih dogodkov, a hkrati - glede na količino zbranih odpadkov - očitno tudi veliko smetimo.<p>Katja Sreš: "Odmetavanje odpadkov bi moralo postati tabu."</p><p><p>V Petku brez pravila se pred koledarskim začetkom pomladi sprašujemo o učinkovitosti (tradicionalnih) čistilnih akcij. Pa ne tistih doma, temveč v naravi. Slovenci se že pregovorno v velikem številu udeležujemo omenjenih dogodkov, a hkrati - glede na količino zbranih odpadkov - očitno tudi veliko smetimo.</p></p> Fri, 18 Mar 2022 06:45:00 +0000 Radiestezija je za marsikoga sporna, ker gre za nepriznano "ljudsko" znanost. Radiestezist Rene Novak se z merjenjem domnevnih zemeljskih in umetnih sevanj ukvarja nekaj več kot 20 let. Kakšno je njegovo delo in na čem temelji omenjena – znanstveno nepriznana – veda?<p>Radiestezija je za marsikoga sporna, ker gre za nepriznano "ljudsko" znanost </p><p><p>Radiestezist <a href="https://www.radiestezija.com/" target="_blank" rel="noopener"><strong>Rene Novak</strong> </a>se z merjenjem domnevnih zemeljskih in umetnih sevanj ukvarja nekaj več kot 20 let. Kakšno je njegovo delo in na čem temelji omenjena – znanstveno nepriznana – veda?</p> <blockquote><p><em>"Med spanjem se telo regenerira. Poznam primere, ko so ljudje spali v območju sevanj in potem, ko so prespali drugje, kjer je sevanje minimalno, si je telo popolnoma opomoglo. Če pa imamo recimo ponoči konstantna sevanja okrog nas, ta </em><em>na človekov bioritem in energijo </em><em>delujejo moteče. Živali jih zelo dobro čutijo." </em></p></blockquote></p> 174855263 RTVSLO – Prvi 611 clean Radiestezija je za marsikoga sporna, ker gre za nepriznano "ljudsko" znanost. Radiestezist Rene Novak se z merjenjem domnevnih zemeljskih in umetnih sevanj ukvarja nekaj več kot 20 let. Kakšno je njegovo delo in na čem temelji omenjena – znanstveno nepriznana – veda?<p>Radiestezija je za marsikoga sporna, ker gre za nepriznano "ljudsko" znanost </p><p><p>Radiestezist <a href="https://www.radiestezija.com/" target="_blank" rel="noopener"><strong>Rene Novak</strong> </a>se z merjenjem domnevnih zemeljskih in umetnih sevanj ukvarja nekaj več kot 20 let. Kakšno je njegovo delo in na čem temelji omenjena – znanstveno nepriznana – veda?</p> <blockquote><p><em>"Med spanjem se telo regenerira. Poznam primere, ko so ljudje spali v območju sevanj in potem, ko so prespali drugje, kjer je sevanje minimalno, si je telo popolnoma opomoglo. Če pa imamo recimo ponoči konstantna sevanja okrog nas, ta </em><em>na človekov bioritem in energijo </em><em>delujejo moteče. Živali jih zelo dobro čutijo." </em></p></blockquote></p> Fri, 11 Mar 2022 05:45:00 +0000 Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica. <p>Herpetološko društvo žabicam in drugim dvoživkam vsako pomlad pomaga čez cesto </p><p><p>Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica. </p></p> 174853269 RTVSLO – Prvi 591 clean Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica. <p>Herpetološko društvo žabicam in drugim dvoživkam vsako pomlad pomaga čez cesto </p><p><p>Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica. </p></p> Fri, 04 Mar 2022 06:45:00 +0000 Klovni so eni najbolj neobremenjenih likov v uprizoritveni umetnosti. In takšna sta tudi Natalija in Ravil Sultanov, mož in žena, klovn in klovnesa, diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti - smer klovnada. V Sloveniji ustvarjata že 30 let.<p>V svetu klovnov in klovnes obstaja cela vrsta nenapisanih pravil </p><p><p>Klovni so eni najbolj neobremenjenih likov v uprizoritveni umetnosti. In takšna sta tudi Natalija in Ravil Sultanov, mož in žena, klovn in klovnesa, diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti, smer klovnada. V Sloveniji ustvarjata že 30 let.</p> <blockquote><p><em>"Postaviti se moraš na raven trenutnega emocionalnega stanja tistega, ki ga povabiš na oder. Na neki način se zliješ z njim. To nelagodje, steno zrušiš. Človek ti potem zaupa, stopi s tabo, z njim počneš neumnosti na odru, oba pri tem uživata in tudi dvorana uživa." </em></p></blockquote></p> 174851232 RTVSLO – Prvi 692 clean Klovni so eni najbolj neobremenjenih likov v uprizoritveni umetnosti. In takšna sta tudi Natalija in Ravil Sultanov, mož in žena, klovn in klovnesa, diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti - smer klovnada. V Sloveniji ustvarjata že 30 let.<p>V svetu klovnov in klovnes obstaja cela vrsta nenapisanih pravil </p><p><p>Klovni so eni najbolj neobremenjenih likov v uprizoritveni umetnosti. In takšna sta tudi Natalija in Ravil Sultanov, mož in žena, klovn in klovnesa, diplomanta moskovske akademije za cirkuške umetnosti, smer klovnada. V Sloveniji ustvarjata že 30 let.</p> <blockquote><p><em>"Postaviti se moraš na raven trenutnega emocionalnega stanja tistega, ki ga povabiš na oder. Na neki način se zliješ z njim. To nelagodje, steno zrušiš. Človek ti potem zaupa, stopi s tabo, z njim počneš neumnosti na odru, oba pri tem uživata in tudi dvorana uživa." </em></p></blockquote></p> Fri, 25 Feb 2022 06:45:00 +0000 Davorin Tonkli iz Šoštanja, eden od pionirjev vzgajanja ličink mokarjev pri nas, ima v posebnem izoliranem kontejnerju približno 300 pladnjev. Na vsakem goji od 8 do 9 tisoč ličink. Idealni pogoji zanje so 27 ? in 65 do 70 odstotna vlaga. "Dela je veliko," pravi, vendar obenem dodaja, da je to hrana prihodnosti. Pa naj si bo v obliki prigrizka brez posebne obdelave in v naravni obliki ali kot sestavina moke za peko kruha.<p>Nenapisana pravila o prehrani ljudi v našem okolju se rahljajo </p><p><p><strong>Davorin Tonkli</strong> iz Šoštanja, eden od pionirjev vzgajanja ličink mokarjev pri nas, ima v posebnem izoliranem zabojniku približno 300 pladnjev. Na vsakem goji od osem do devet tisoč ličink. Idealna pogoja zanje sta temperatura 27 ℃ in od 65- do 70-odstotna vlaga. "Dela je veliko," pravi, vendar obenem dodaja, da je to hrana prihodnosti. Pa naj si bo v obliki prigrizka brez posebne obdelave in v naravni obliki ali kot sestavina moke za peko kruha.</p> <blockquote><p><em>"V tem je ogromen potencial. Žuželke ne pridelujejo odpadkov, ampak jih – ravno nasprotno – jedo in predelujejo. Potrebujejo tudi izredno malo prostora, vode in hrane. V Franciji trenutno gradijo največjo vertikalno farmo teh črvov na svetu in zelo veliko investirajo v to." </em></p></blockquote></p> 174849303 RTVSLO – Prvi 670 clean Davorin Tonkli iz Šoštanja, eden od pionirjev vzgajanja ličink mokarjev pri nas, ima v posebnem izoliranem kontejnerju približno 300 pladnjev. Na vsakem goji od 8 do 9 tisoč ličink. Idealni pogoji zanje so 27 ? in 65 do 70 odstotna vlaga. "Dela je veliko," pravi, vendar obenem dodaja, da je to hrana prihodnosti. Pa naj si bo v obliki prigrizka brez posebne obdelave in v naravni obliki ali kot sestavina moke za peko kruha.<p>Nenapisana pravila o prehrani ljudi v našem okolju se rahljajo </p><p><p><strong>Davorin Tonkli</strong> iz Šoštanja, eden od pionirjev vzgajanja ličink mokarjev pri nas, ima v posebnem izoliranem zabojniku približno 300 pladnjev. Na vsakem goji od osem do devet tisoč ličink. Idealna pogoja zanje sta temperatura 27 ℃ in od 65- do 70-odstotna vlaga. "Dela je veliko," pravi, vendar obenem dodaja, da je to hrana prihodnosti. Pa naj si bo v obliki prigrizka brez posebne obdelave in v naravni obliki ali kot sestavina moke za peko kruha.</p> <blockquote><p><em>"V tem je ogromen potencial. Žuželke ne pridelujejo odpadkov, ampak jih – ravno nasprotno – jedo in predelujejo. Potrebujejo tudi izredno malo prostora, vode in hrane. V Franciji trenutno gradijo največjo vertikalno farmo teh črvov na svetu in zelo veliko investirajo v to." </em></p></blockquote></p> Fri, 18 Feb 2022 06:45:00 +0000 Pred mednarodnim tednom flirtanja in Valentinovim o slovenskih osvajalnih stavkih (pick-up lines)<p>Pred valentinovim in mednarodnim tednom flirtanja o slovenskih osvajalnih stavkih (pick-up lines)</p><p><p>Kako bi prevedli angleški izraz "pick up lines"? So to osvajalski stavki, morda osvajalske enovrstičnice? <strong>Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> poišče boljši prevod:</p> <blockquote><p>"Morda kakšen osvajalni nagovor ali pa zapeljiv nagovor. Morda nagovor za zapeljevanje. Gre pa za neke vrste dovtipe, domislice, tako da bi morda lahko rekli zapeljevalska domislica."</p></blockquote> <p>Nekaj primerov:</p> <p><em>Zagotovo si utrujena. (Zakaj?) Ker mi že ves čas hodiš po glavi.</em></p> <p><em>Ali je pravkar posijalo sonce ali pa si se mi nasmehnil? </em></p> <p><em>Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled? Ali moram še enkrat mimo tebe?</em></p> <p><em>Si prepričana, da nisi péčka? Ker mi topiš srce.</em></p> <p><em>Upam, da obvladaš umetno dihanje. (Zakaj?) Ker si mi vzela sapo.</em></p> <p><em>Če bi bil maček, bi preživel vseh devet življenj s teboj.</em></p></p> 174847165 RTVSLO – Prvi 755 clean Pred mednarodnim tednom flirtanja in Valentinovim o slovenskih osvajalnih stavkih (pick-up lines)<p>Pred valentinovim in mednarodnim tednom flirtanja o slovenskih osvajalnih stavkih (pick-up lines)</p><p><p>Kako bi prevedli angleški izraz "pick up lines"? So to osvajalski stavki, morda osvajalske enovrstičnice? <strong>Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU</strong> poišče boljši prevod:</p> <blockquote><p>"Morda kakšen osvajalni nagovor ali pa zapeljiv nagovor. Morda nagovor za zapeljevanje. Gre pa za neke vrste dovtipe, domislice, tako da bi morda lahko rekli zapeljevalska domislica."</p></blockquote> <p>Nekaj primerov:</p> <p><em>Zagotovo si utrujena. (Zakaj?) Ker mi že ves čas hodiš po glavi.</em></p> <p><em>Ali je pravkar posijalo sonce ali pa si se mi nasmehnil? </em></p> <p><em>Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled? Ali moram še enkrat mimo tebe?</em></p> <p><em>Si prepričana, da nisi péčka? Ker mi topiš srce.</em></p> <p><em>Upam, da obvladaš umetno dihanje. (Zakaj?) Ker si mi vzela sapo.</em></p> <p><em>Če bi bil maček, bi preživel vseh devet življenj s teboj.</em></p></p> Fri, 11 Feb 2022 05:45:00 +0000 Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan, ena od t. i. "vražjih Slovenk", ki se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja podpore in navijanja sotekmovalcev. Olimpijski duh je bil takrat še pravi. Kaj to pomeni, pa v Petku brez pravila!<p>Pogovor z olimpijko, ki je neodvisni Sloveniji priborila prvo zimsko olimpijsko medaljo</p><p><p>Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega zimskega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan. "Vražja Slovenka" se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja bivanja v olimpijski vasi leta 1994 na Norveškem.</p> <blockquote><p>"Sem malo žalostna, da olimpijske igre niso več tisto, kar so bile. Norveška je bila res pravljica. Vsa tekmovanja so bila v krogu 15 km. Olimpijska vas je bila res prava olimpijska vas, kjer smo se športniki tudi družili, kar bi olimpijske igre navsezadnje tudi morale biti."</p></blockquote> <p>Za mlado majhno državo so takrat navijali tudi tekmovalci drugih dežel. Alenka pove, da med njimi izstopa "<em>takrat je bil še princ Albert monaški, zdaj že knez</em>".</p> <blockquote><p>"Je navijal za nas, smo veliko debatirali. Je rekel, da spremlja majhne države, ker je tudi sam iz majhne države. On je takrat v bobu nastopal. To so igre. Da se tudi športniki družimo, drug drugega gledamo, drug za drugega navijamo. Zdaj tega tako rekoč ni več. Zelo si želim, da ne bi samo kapital krojil olimpijskih iger."</p></blockquote></p> 174845237 RTVSLO – Prvi 879 clean Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan, ena od t. i. "vražjih Slovenk", ki se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja podpore in navijanja sotekmovalcev. Olimpijski duh je bil takrat še pravi. Kaj to pomeni, pa v Petku brez pravila!<p>Pogovor z olimpijko, ki je neodvisni Sloveniji priborila prvo zimsko olimpijsko medaljo</p><p><p>Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu smo se spomnili prvega zimskega olimpijskega odličja za samostojno Slovenijo. Priborila nam ga je Alenka Dovžan. "Vražja Slovenka" se z nostalgijo in prijetnimi občutki spominja bivanja v olimpijski vasi leta 1994 na Norveškem.</p> <blockquote><p>"Sem malo žalostna, da olimpijske igre niso več tisto, kar so bile. Norveška je bila res pravljica. Vsa tekmovanja so bila v krogu 15 km. Olimpijska vas je bila res prava olimpijska vas, kjer smo se športniki tudi družili, kar bi olimpijske igre navsezadnje tudi morale biti."</p></blockquote> <p>Za mlado majhno državo so takrat navijali tudi tekmovalci drugih dežel. Alenka pove, da med njimi izstopa "<em>takrat je bil še princ Albert monaški, zdaj že knez</em>".</p> <blockquote><p>"Je navijal za nas, smo veliko debatirali. Je rekel, da spremlja majhne države, ker je tudi sam iz majhne države. On je takrat v bobu nastopal. To so igre. Da se tudi športniki družimo, drug drugega gledamo, drug za drugega navijamo. Zdaj tega tako rekoč ni več. Zelo si želim, da ne bi samo kapital krojil olimpijskih iger."</p></blockquote></p> Fri, 04 Feb 2022 06:45:00 +0000 Petek brez pravila zavrača razmišljanje, da je oblačenje domačih ljubljenčkov predvsem zabava lastnikov ali t.i. počlovečenje kosmatincev. A hkrati se dotaknemo vprašanja, kje je še meja razumnega. Tudi glede cen živalske garderobe. Gostja: Metka Brodarič Bobnar, ki se je pred leti odločila, da bo za pasjo zimsko kolekcijo poskrbela kar s šivalnim strojem.<p>Nekatere pasme niso prilagojene okolju, v katero jih je prestavil človek</p><p><p>Petek brez pravila zavrača razmišljanje, da je oblačenje domačih ljubljenčkov predvsem zabava lastnikov ali t. i. počlovečenje kosmatincev. A hkrati se dotaknemo vprašanja, kje je še meja razumnega.</p></p> 174843257 RTVSLO – Prvi 629 clean Petek brez pravila zavrača razmišljanje, da je oblačenje domačih ljubljenčkov predvsem zabava lastnikov ali t.i. počlovečenje kosmatincev. A hkrati se dotaknemo vprašanja, kje je še meja razumnega. Tudi glede cen živalske garderobe. Gostja: Metka Brodarič Bobnar, ki se je pred leti odločila, da bo za pasjo zimsko kolekcijo poskrbela kar s šivalnim strojem.<p>Nekatere pasme niso prilagojene okolju, v katero jih je prestavil človek</p><p><p>Petek brez pravila zavrača razmišljanje, da je oblačenje domačih ljubljenčkov predvsem zabava lastnikov ali t. i. počlovečenje kosmatincev. A hkrati se dotaknemo vprašanja, kje je še meja razumnega.</p></p> Fri, 28 Jan 2022 06:45:00 +0000 Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.<p>"Če se bomo pritoževali, bo okoli nas vse več stvari, nad katerimi se bomo lahko pritoževali." </p><p><p>Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.</p> <blockquote><p><a href="https://motiviran.si/" target="_blank" rel="noopener"><strong>Nejc Krumpačnik</strong></a>, ki se ukvarja z digitalnim marketingom in pri tem tudi z vprašanjem motivacije: <em>"V šali rad rečem, še dobro, da imamo ponedeljke, januar, zimo ipd., ker v nasprotnem primeru bi morali sami prevzeti odgovornost za naše lastno počutje. Tako pa lahko vedno poiščemo neko drugo okoliščino ali osebo, na katero preložimo to odgovornost. Če se bomo nenehno pritoževali, bo okoli nas vse več stvari, nad katerimi se bomo lahko pritoževali. S tem se ujamemo v začaran krog. Razmišljajmo proaktivno, asertivno in z dobršno mero pozitivne naravnanosti."</em></p></blockquote></p> 174841274 RTVSLO – Prvi 504 clean Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.<p>"Če se bomo pritoževali, bo okoli nas vse več stvari, nad katerimi se bomo lahko pritoževali." </p><p><p>Pretekli ponedeljek, tretji v januarju, je bil "menda" najbolj depresiven dan v letu. In razlog za takšen naziv ni v vraževerju, pač pa naj bi izhajal iz več dejavnikov: pobožični računi in dolgovi, opustitev novoletnih zaobljub, nizka raven sončne svetlobe in ne preveč prijazno vreme. Zima, januar, ponedeljki ... Povsod lahko najdemo nekaj, kar ima negativen vpliv na naše počutje.</p> <blockquote><p><a href="https://motiviran.si/" target="_blank" rel="noopener"><strong>Nejc Krumpačnik</strong></a>, ki se ukvarja z digitalnim marketingom in pri tem tudi z vprašanjem motivacije: <em>"V šali rad rečem, še dobro, da imamo ponedeljke, januar, zimo ipd., ker v nasprotnem primeru bi morali sami prevzeti odgovornost za naše lastno počutje. Tako pa lahko vedno poiščemo neko drugo okoliščino ali osebo, na katero preložimo to odgovornost. Če se bomo nenehno pritoževali, bo okoli nas vse več stvari, nad katerimi se bomo lahko pritoževali. S tem se ujamemo v začaran krog. Razmišljajmo proaktivno, asertivno in z dobršno mero pozitivne naravnanosti."</em></p></blockquote></p> Fri, 21 Jan 2022 06:45:00 +0000 Z vesoljskim podkastom Multimedijskega centra RTV Slovenija in Prvega z naslovom ApolloLajka odkrivamo in predstavljamo tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo ter dogajanjem v orbiti in tudi dlje. Ker je vesolje neskončno, tudi pravil za ustvarjalce ni in tem brez dvoma ne bo zmanjkalo. Med najbolj fascinantnimi bodo recimo številke, ki se bodo pojavljale v podkastu. Že vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki smo ga na pot pospremili v prvi epizodi, potuje "samo" milijon in pol kilometrov stran.<p>Decembra smo zagnali nov podkast ApolloLajka </p><p><p>Z vesoljskim podkastom Multimedijskega centra RTV Slovenija in Prvega z naslovom <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apollolajka/173251382" target="_blank" rel="noopener">ApolloLajka</a> odkrivamo in predstavljamo tematike, povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo ter dogajanjem v orbiti in tudi dlje. Ker je vesolje neskončno, tudi pravil za ustvarjalce ni in tem brez dvoma ne bo zmanjkalo.</p> <p>Med najbolj dih jemajočimi bodo recimo številke, ki se bodo pojavljale v podkastu. Že vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki smo ga na pot pospremili v prvi epizodi, potuje "samo" milijon in pol kilometrov stran.</p> <blockquote><p>Novinarka <strong>Nina Slaček</strong>: <em>"Zanimiva je tudi tema vesoljske tekme, ki se delno ponavlja. Spet je bila konkurenca tista, ki je vrgla rokavičko Združenim državam Amerike. Vendar zdaj je to Kitajska z zelo uspešnim vesoljskim programom. Kot prvi so pristali na temni strani Lune, prvi so šli k Marsu, pristali in se vozili po njem, vse v eni misiji, zdaj gradijo svojo vesoljsko postajo ... Vse to je Združene države prisililo, da so se spet začele intenzivneje ukvarjati s človekom v vesolju." </em></p></blockquote></p> 174837464 RTVSLO – Prvi 557 clean Z vesoljskim podkastom Multimedijskega centra RTV Slovenija in Prvega z naslovom ApolloLajka odkrivamo in predstavljamo tematike povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo ter dogajanjem v orbiti in tudi dlje. Ker je vesolje neskončno, tudi pravil za ustvarjalce ni in tem brez dvoma ne bo zmanjkalo. Med najbolj fascinantnimi bodo recimo številke, ki se bodo pojavljale v podkastu. Že vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki smo ga na pot pospremili v prvi epizodi, potuje "samo" milijon in pol kilometrov stran.<p>Decembra smo zagnali nov podkast ApolloLajka </p><p><p>Z vesoljskim podkastom Multimedijskega centra RTV Slovenija in Prvega z naslovom <a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apollolajka/173251382" target="_blank" rel="noopener">ApolloLajka</a> odkrivamo in predstavljamo tematike, povezane z vesoljem, vesoljskimi tehnologijami, vesoljsko tekmo ter dogajanjem v orbiti in tudi dlje. Ker je vesolje neskončno, tudi pravil za ustvarjalce ni in tem brez dvoma ne bo zmanjkalo.</p> <p>Med najbolj dih jemajočimi bodo recimo številke, ki se bodo pojavljale v podkastu. Že vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki smo ga na pot pospremili v prvi epizodi, potuje "samo" milijon in pol kilometrov stran.</p> <blockquote><p>Novinarka <strong>Nina Slaček</strong>: <em>"Zanimiva je tudi tema vesoljske tekme, ki se delno ponavlja. Spet je bila konkurenca tista, ki je vrgla rokavičko Združenim državam Amerike. Vendar zdaj je to Kitajska z zelo uspešnim vesoljskim programom. Kot prvi so pristali na temni strani Lune, prvi so šli k Marsu, pristali in se vozili po njem, vse v eni misiji, zdaj gradijo svojo vesoljsko postajo ... Vse to je Združene države prisililo, da so se spet začele intenzivneje ukvarjati s človekom v vesolju." </em></p></blockquote></p> Fri, 07 Jan 2022 06:45:00 +0000 Najbolj znane in najstarejše žive jaslice na naših tleh pripravljajo v Postojnski jami. Prvič so jih postavili že leta 1989. Tudi letos bo približno sto nastopajočih šest dni interpretiralo biblijsko zgodbo na petih kilometrih turistične jamske poti.<p>Žive jaslice v Postojnski jami so tudi za ustvarjalce nekaj posebnega </p><p><p>Najbolj znane in najstarejše žive jaslice na naših tleh pripravljajo v Postojnski jami. Prvič so jih postavili že leta 1989. Tudi letos bo približno sto nastopajočih šest dni interpretiralo biblijsko zgodbo na petih kilometrih turistične jamske poti.</p> <blockquote><p><strong>Janez Serpentes</strong> iz Magičnega gledališča Serpentes, ki sodeluje pri kreativnem delu jaslic:<em> "Priprave potekajo vse leto, predvem zadnji del decembra pa preživimo v jami. Gre za specifičen, tudi zahteven in najstarejši prireditveni prostor."</em></p> <p><strong>Dragan Kiković</strong>, vodja Živih jaslic v Postojnski jami že enajsto leto: <em>"Jama ima svojo moč. Pogoji za tehniko so včasih tudi malce nepredvidljivi. Smo imeli tudi že prigode, ko je v določenem trenutku prišlo do izpada električnega toka. Se spomnim, da je takrat nastopala tudi Helena Blagne in je to ni čisto nič zmedlo. Zapela je "na suho", obiskovalci so zaploskali in odšli naprej."</em></p> <p>Srednješolka<strong> Kaja Nikolić</strong>, ki ima vlogo Marije: <em>"Na sebi imam kar nekaj plasti: troje hlače, majico in vsaj dva puloverja. Zna biti kar hladno, ker si dolgo časa v jami in moraš biti bolj ali manj pri miru. Začela sem leta 2016, ko sem bila najprej pastirček, vedno pa sem si želela postati Marija." </em></p></blockquote></p> 174833994 RTVSLO – Prvi 557 clean Najbolj znane in najstarejše žive jaslice na naših tleh pripravljajo v Postojnski jami. Prvič so jih postavili že leta 1989. Tudi letos bo približno sto nastopajočih šest dni interpretiralo biblijsko zgodbo na petih kilometrih turistične jamske poti.<p>Žive jaslice v Postojnski jami so tudi za ustvarjalce nekaj posebnega </p><p><p>Najbolj znane in najstarejše žive jaslice na naših tleh pripravljajo v Postojnski jami. Prvič so jih postavili že leta 1989. Tudi letos bo približno sto nastopajočih šest dni interpretiralo biblijsko zgodbo na petih kilometrih turistične jamske poti.</p> <blockquote><p><strong>Janez Serpentes</strong> iz Magičnega gledališča Serpentes, ki sodeluje pri kreativnem delu jaslic:<em> "Priprave potekajo vse leto, predvem zadnji del decembra pa preživimo v jami. Gre za specifičen, tudi zahteven in najstarejši prireditveni prostor."</em></p> <p><strong>Dragan Kiković</strong>, vodja Živih jaslic v Postojnski jami že enajsto leto: <em>"Jama ima svojo moč. Pogoji za tehniko so včasih tudi malce nepredvidljivi. Smo imeli tudi že prigode, ko je v določenem trenutku prišlo do izpada električnega toka. Se spomnim, da je takrat nastopala tudi Helena Blagne in je to ni čisto nič zmedlo. Zapela je "na suho", obiskovalci so zaploskali in odšli naprej."</em></p> <p>Srednješolka<strong> Kaja Nikolić</strong>, ki ima vlogo Marije: <em>"Na sebi imam kar nekaj plasti: troje hlače, majico in vsaj dva puloverja. Zna biti kar hladno, ker si dolgo časa v jami in moraš biti bolj ali manj pri miru. Začela sem leta 2016, ko sem bila najprej pastirček, vedno pa sem si želela postati Marija." </em></p></blockquote></p> Fri, 24 Dec 2021 06:45:00 +0000 Kaj bi naredili, če bi v reži bankomata našli pozabljen bankovec? Če zatajijo moralne vrednote in si najdene stvari najditelj prilasti, s tem stori kaznivo dejanje zatajitve. Obveznost najditelja je najmreč, da najdeno stvar vrne lastniku ali jo izroči policiji, ki o najdbi sestavi zapisnik. Petek brez pravila je odšel na obisk na oddelek slovenske policije, ki se mu reče "izgubljeno/najdeno". <p>Po slovenski zakonodaji ima najditelj izgubljenega predmeta dolžnost obvestiti lastnika (ali policijo) o najdbi</p><p><p>Kaj bi naredili, če bi v reži bankomata našli pozabljen bankovec? Če zatajijo moralne vrednote in si najdene stvari najditelj prilasti, s tem stori kaznivo dejanje zatajitve. Obveznost najditelja je najmreč, da najdeno stvar vrne lastniku ali jo izroči policiji, ki o najdbi sestavi zapisnik. Petek brez pravila je odšel na obisk na oddelek slovenske policije, ki se mu reče "izgubljeno/najdeno".</p></p> 174829812 RTVSLO – Prvi 711 clean Kaj bi naredili, če bi v reži bankomata našli pozabljen bankovec? Če zatajijo moralne vrednote in si najdene stvari najditelj prilasti, s tem stori kaznivo dejanje zatajitve. Obveznost najditelja je najmreč, da najdeno stvar vrne lastniku ali jo izroči policiji, ki o najdbi sestavi zapisnik. Petek brez pravila je odšel na obisk na oddelek slovenske policije, ki se mu reče "izgubljeno/najdeno". <p>Po slovenski zakonodaji ima najditelj izgubljenega predmeta dolžnost obvestiti lastnika (ali policijo) o najdbi</p><p><p>Kaj bi naredili, če bi v reži bankomata našli pozabljen bankovec? Če zatajijo moralne vrednote in si najdene stvari najditelj prilasti, s tem stori kaznivo dejanje zatajitve. Obveznost najditelja je najmreč, da najdeno stvar vrne lastniku ali jo izroči policiji, ki o najdbi sestavi zapisnik. Petek brez pravila je odšel na obisk na oddelek slovenske policije, ki se mu reče "izgubljeno/najdeno".</p></p> Fri, 10 Dec 2021 06:45:00 +0000 Petek brez pravila odkriva svet koktajlov. Po poenostavljeni definiciji gre za mešano, odišavljeno pijačo iz alkoholne pijače (ali več njih), sadnih sokov in sladkorja. Kevin Kos, eden najboljših barmanov na svetu, pa pravi, da je svet koktajlov tako obširen in bogat, da ga je treba začeti spoznavati čim prej. <p>YouTube kanal "Cocktail Time with Kevin Kos" ima že več kot 16 tisoč naročnikov</p><p><p>Petek brez pravila odkriva svet koktajlov. Po poenostavljeni definiciji gre za mešano, odišavljeno pijačo iz alkoholne pijače (ali več njih), sadnih sokov in sladkorja. Kevin Kos, eden najboljših barmanov na svetu, pa pravi, da je svet koktajlov tako obširen in bogat, da ga je treba začeti spoznavati čim prej.</p></p> 174827759 RTVSLO – Prvi 737 clean Petek brez pravila odkriva svet koktajlov. Po poenostavljeni definiciji gre za mešano, odišavljeno pijačo iz alkoholne pijače (ali več njih), sadnih sokov in sladkorja. Kevin Kos, eden najboljših barmanov na svetu, pa pravi, da je svet koktajlov tako obširen in bogat, da ga je treba začeti spoznavati čim prej. <p>YouTube kanal "Cocktail Time with Kevin Kos" ima že več kot 16 tisoč naročnikov</p><p><p>Petek brez pravila odkriva svet koktajlov. Po poenostavljeni definiciji gre za mešano, odišavljeno pijačo iz alkoholne pijače (ali več njih), sadnih sokov in sladkorja. Kevin Kos, eden najboljših barmanov na svetu, pa pravi, da je svet koktajlov tako obširen in bogat, da ga je treba začeti spoznavati čim prej.</p></p> Fri, 03 Dec 2021 06:45:00 +0000 Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Nakup na črni petek največkrat ni najcenejši nakup. </p><p><p>Črni petek (Black Friday) je dan, ki v Združenih državah Amerike sledi zahvalnemu dnevu in tradicionalno naznanja začetek božične nakupovalne sezone.</p> <p>Kopica oglasov v medijih in na spletu ustvarjajo občutek nakupovalne evforije in marsikdo enostavno misli, da mora skočiti na ta vlak, saj bo drugače zamudil izjemno ugodne ponudbe. Finančna mentorica, specialistka za financiranje in osebni proračun, magistrica Ana Vezovišek.</p> <blockquote><p>Če imamo slab dan in gremo po nakupih, bomo ob pogledu na množico ljudi in njihovo nakupovalno vnemo tudi sami želeli postati del te navidezne kolektivne sreče.</p></blockquote> <p>Kako doseči finančno konsolidacijo osebnih financ, da nas ne zavedejo obročna plačila, odložena plačila,… ker vse to potem kulminira v neko točko, ko seštevek postane problem?</p> <blockquote><p>Ko gremo po nakupih pustimo kreditno kartico doma, ne kupujmo na obroke in uporabimo pravilo PDD- prespimo dan ali dva.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174825730 RTVSLO – Prvi 776 clean Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Nakup na črni petek največkrat ni najcenejši nakup. </p><p><p>Črni petek (Black Friday) je dan, ki v Združenih državah Amerike sledi zahvalnemu dnevu in tradicionalno naznanja začetek božične nakupovalne sezone.</p> <p>Kopica oglasov v medijih in na spletu ustvarjajo občutek nakupovalne evforije in marsikdo enostavno misli, da mora skočiti na ta vlak, saj bo drugače zamudil izjemno ugodne ponudbe. Finančna mentorica, specialistka za financiranje in osebni proračun, magistrica Ana Vezovišek.</p> <blockquote><p>Če imamo slab dan in gremo po nakupih, bomo ob pogledu na množico ljudi in njihovo nakupovalno vnemo tudi sami želeli postati del te navidezne kolektivne sreče.</p></blockquote> <p>Kako doseči finančno konsolidacijo osebnih financ, da nas ne zavedejo obročna plačila, odložena plačila,… ker vse to potem kulminira v neko točko, ko seštevek postane problem?</p> <blockquote><p>Ko gremo po nakupih pustimo kreditno kartico doma, ne kupujmo na obroke in uporabimo pravilo PDD- prespimo dan ali dva.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 26 Nov 2021 06:45:00 +0000 Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi letos, ob svetovnem dnevu stranišč, izbralo Naj javno stranišče. </p><p><p>Združeni narodi so 19. november razglasili za svetovni dan stranišč. Ob tem poudarjajo, da stranišča rešujejo življenja, ščitijo človeško dostojanstvo, prav tako pa ustvarjajo priložnosti, saj so ključna za izhod iz revščine.</p> <blockquote><p>A kot kažejo podatki, objavljeni pred svetovnim dnevom stranišč, trenutno 4,2 milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, živi brez varno urejenih sanitarij. Pri tem potrebo na prostem še vedno opravlja 673 milijonov ljudi.</p></blockquote> <p>Kontroverzen in tragičen je tudi naslednji podatek: več ljudi na svetu  ima mobilni telefon kot stranišče.</p> <blockquote><p>Najslabši dostop do primernega stranišča med vsemi Zemljani imajo Etiopijci. V Etiopiji je brez ustreznega stranišča kar 93 odstotkov prebivalcev, razkriva objavljeno poročilo dobrodelne organizacije WaterAid.</p></blockquote> <p>Neustrezne sanitarno-higienske razmere vsako leto zakrivijo 432.000 smrti zaradi diareje, prav tako pa pomembno prispevajo k boleznim, kot so okužbe z glistami in polžjo mrzlico.</p> <p>Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen že 13 let, ob svetovnem dnevu stranišč, ocenjuje in izbira naj javno stranišče pri nas. <strong>Danica Koren</strong>, koordinatorka akcije Naj javno stranišče, pravi, da se je stanje v tem obdobju izboljšalo, in da občine čedalje več pozornosti namenjajo javnim straniščem.</p> <blockquote><p>Zaskrbljujoč pa je podatek, da jih od do zdaj 95 obiskanih občin polovica nima javnega stranišča.</p></blockquote> <p>Društvo bolnikov s kronično črevesno boleznijo je izdelalo brezplačno aplikacijo, ki vam pove, kje je najbližje javno stranišče in tudi kako je rangirano po urejenosti.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174823762 RTVSLO – Prvi 609 clean Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je tudi letos, ob svetovnem dnevu stranišč, izbralo Naj javno stranišče. </p><p><p>Združeni narodi so 19. november razglasili za svetovni dan stranišč. Ob tem poudarjajo, da stranišča rešujejo življenja, ščitijo človeško dostojanstvo, prav tako pa ustvarjajo priložnosti, saj so ključna za izhod iz revščine.</p> <blockquote><p>A kot kažejo podatki, objavljeni pred svetovnim dnevom stranišč, trenutno 4,2 milijarde ljudi, torej več kot polovica svetovnega prebivalstva, živi brez varno urejenih sanitarij. Pri tem potrebo na prostem še vedno opravlja 673 milijonov ljudi.</p></blockquote> <p>Kontroverzen in tragičen je tudi naslednji podatek: več ljudi na svetu  ima mobilni telefon kot stranišče.</p> <blockquote><p>Najslabši dostop do primernega stranišča med vsemi Zemljani imajo Etiopijci. V Etiopiji je brez ustreznega stranišča kar 93 odstotkov prebivalcev, razkriva objavljeno poročilo dobrodelne organizacije WaterAid.</p></blockquote> <p>Neustrezne sanitarno-higienske razmere vsako leto zakrivijo 432.000 smrti zaradi diareje, prav tako pa pomembno prispevajo k boleznim, kot so okužbe z glistami in polžjo mrzlico.</p> <p>Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen že 13 let, ob svetovnem dnevu stranišč, ocenjuje in izbira naj javno stranišče pri nas. <strong>Danica Koren</strong>, koordinatorka akcije Naj javno stranišče, pravi, da se je stanje v tem obdobju izboljšalo, in da občine čedalje več pozornosti namenjajo javnim straniščem.</p> <blockquote><p>Zaskrbljujoč pa je podatek, da jih od do zdaj 95 obiskanih občin polovica nima javnega stranišča.</p></blockquote> <p>Društvo bolnikov s kronično črevesno boleznijo je izdelalo brezplačno aplikacijo, ki vam pove, kje je najbližje javno stranišče in tudi kako je rangirano po urejenosti.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Fri, 19 Nov 2021 06:45:00 +0000 Obujamo spomine na začetke mobilne telefonije v Sloveniji. <p>Obujamo spomine na začetke mobilne telefonije v Sloveniji</p><p><p>Že Nikola Tesla je pred skoraj sto leti zapisal, da se bo nekoč z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij celoten planet spremenil v velike možgane. Z majhnimi napravami pa bomo druge lahko ne le slišali, ampak celo videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Danes je to nekaj povsem vsakdanjega, še pred 30 leti pa ni bilo.</p> <p>V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so pred dnevi odprli novo razstavo "Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji", ki bo na ogled vse do konca leta 2022.</p> <blockquote><p>Kustosinja <strong>Ajda Kozjek</strong>: <em>"Leta 1996 smo v Sloveniji vzpostavili sistem GSM. In od takrat poznamo paketa Mobi Čuk in Reglja ter z njima tudi prva cenovno dostopnejša mobilna telefona. Iz leta 2000 se spomnimo telefonov za dva tolarja. Ljudje so pred trgovinami čakali v vrstah, da so jih dobili. In prav takrat je število uporabnikov oz. naročnikov prvič naraslo na milijon."</em></p></blockquote></p> 174821664 RTVSLO – Prvi 679 clean Obujamo spomine na začetke mobilne telefonije v Sloveniji. <p>Obujamo spomine na začetke mobilne telefonije v Sloveniji</p><p><p>Že Nikola Tesla je pred skoraj sto leti zapisal, da se bo nekoč z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij celoten planet spremenil v velike možgane. Z majhnimi napravami pa bomo druge lahko ne le slišali, ampak celo videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Danes je to nekaj povsem vsakdanjega, še pred 30 leti pa ni bilo.</p> <p>V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so pred dnevi odprli novo razstavo "Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji", ki bo na ogled vse do konca leta 2022.</p> <blockquote><p>Kustosinja <strong>Ajda Kozjek</strong>: <em>"Leta 1996 smo v Sloveniji vzpostavili sistem GSM. In od takrat poznamo paketa Mobi Čuk in Reglja ter z njima tudi prva cenovno dostopnejša mobilna telefona. Iz leta 2000 se spomnimo telefonov za dva tolarja. Ljudje so pred trgovinami čakali v vrstah, da so jih dobili. In prav takrat je število uporabnikov oz. naročnikov prvič naraslo na milijon."</em></p></blockquote></p> Fri, 12 Nov 2021 06:45:00 +0000 Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog. <p>Petdeset odstotkov populacije ima približno 50 odstotkov sivih las, ko doseže starost 50 let</p><p><p>Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.</p></p> 174819607 RTVSLO – Prvi 611 clean Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog. <p>Petdeset odstotkov populacije ima približno 50 odstotkov sivih las, ko doseže starost 50 let</p><p><p>Znanstveniki ocenjujejo, da ima povprečno lasišče približno 150 tisoč dlačnih (lasnih) mešičkov. Vsak raste samostojno in prva zanimiva reč je, da se z njimi rodimo in kolikor jih je, toliko jih pač je, saj v toku življenja ne nastajajo. Se pa spreminjajo oziroma spreminja se pigmentacija. Kako nastanejo sivi lasje? Je starost edini dejavnik sivenja in ali trditev "če izpuliš en siv las, zrastejo trije novi" drži ali ne? Sogovornik Petka brez pravila je Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.</p></p> Fri, 05 Nov 2021 06:45:00 +0000 Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.<p>Kazalce na uri bomo na poletni oz. zimski čas premikali še vsaj pet let </p><p><p>Evropski poslanci so pred dvema letoma v Bruslju sprejeli predlog, da bi vsakoletno premikanje urnih kazalcev iz poletnega na zimski čas in obratno ukinili prav letos, države članice Evropske unije pa bi si lahko same izbrale zimski ali poletni čas. Vendar je potem komisija odločitev za nekaj let prestavila in bomo to počeli še vsaj pet let.</p> <p>Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. <strong>Damjana Rozman</strong>, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Večje težave imajo velike države, recimo Nemčija. Tam imajo vsi isti čas, geografsko pa so od vzhoda do zahoda več kot tri ure narazen. In tam veliko govorijo o škodljivem premikanju urnih kazalcev, ker poletni čas tiste, ki so že tako ali tako "premaknjeni", premakne še za eno uro bolj." </em></p></blockquote></p> 174817796 RTVSLO – Prvi 714 clean Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.<p>Kazalce na uri bomo na poletni oz. zimski čas premikali še vsaj pet let </p><p><p>Evropski poslanci so pred dvema letoma v Bruslju sprejeli predlog, da bi vsakoletno premikanje urnih kazalcev iz poletnega na zimski čas in obratno ukinili prav letos, države članice Evropske unije pa bi si lahko same izbrale zimski ali poletni čas. Vendar je potem komisija odločitev za nekaj let prestavila in bomo to počeli še vsaj pet let.</p> <p>Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji idealno "vklopljeni" v okolico, pove prof. dr. <strong>Damjana Rozman</strong>, vodja Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Večje težave imajo velike države, recimo Nemčija. Tam imajo vsi isti čas, geografsko pa so od vzhoda do zahoda več kot tri ure narazen. In tam veliko govorijo o škodljivem premikanju urnih kazalcev, ker poletni čas tiste, ki so že tako ali tako "premaknjeni", premakne še za eno uro bolj." </em></p></blockquote></p> Fri, 29 Oct 2021 06:45:00 +0000 "Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.<p>"Mesna" imena v veganski prehrani – koga in zakaj zmotijo? </p><p><p><em>"Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?"</em> To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.</p> <p>Evropski poslanci so pred točno enim letom glasovali o mesnih in mlečnih poimenovanjih pri proizvodih rastlinskega izvora. Mlečna poimenovanja so zaostrili: na policah trgovin ne sme biti <em>sojinega</em> ali <em>riževega mleka</em>, pač pa se morata imenovati <em>sojin</em> ali <em>rižev napitek. </em>Pri mesnih poimenovanjih veganskih izdelkov so bili bolj milostljivi in tako niso zamenjali ime <em>veganski burger</em> v <em>veganski disk</em>, kot je bil eden od predlogov.</p> <p>Sogovornika: <strong>Dani Sušnik</strong> iz <em>Slovenskega veganskega društva</em> in <strong>Matej Glivar</strong>, ustanovitelj projekta <em>Zgodbe veganov</em>.</p></p> 174815852 RTVSLO – Prvi 650 clean "Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.<p>"Mesna" imena v veganski prehrani – koga in zakaj zmotijo? </p><p><p><em>"Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?"</em> To je eden od zapisov na enem od spletnih forumov, ki je spodbudil temo tokratne oddaje. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.</p> <p>Evropski poslanci so pred točno enim letom glasovali o mesnih in mlečnih poimenovanjih pri proizvodih rastlinskega izvora. Mlečna poimenovanja so zaostrili: na policah trgovin ne sme biti <em>sojinega</em> ali <em>riževega mleka</em>, pač pa se morata imenovati <em>sojin</em> ali <em>rižev napitek. </em>Pri mesnih poimenovanjih veganskih izdelkov so bili bolj milostljivi in tako niso zamenjali ime <em>veganski burger</em> v <em>veganski disk</em>, kot je bil eden od predlogov.</p> <p>Sogovornika: <strong>Dani Sušnik</strong> iz <em>Slovenskega veganskega društva</em> in <strong>Matej Glivar</strong>, ustanovitelj projekta <em>Zgodbe veganov</em>.</p></p> Fri, 22 Oct 2021 06:45:00 +0000 Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.<p>Filmoteka: nova platforma videa na zahtevo </p><p><p>Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.</p> <blockquote><p>Vodja založniške dejavnosti pri ZKP RTV Slovenija <strong>Mojca Menart</strong>: <em>"Veselim se, da je ta projekt za dostopnost slovenskih filmov kot pomembnega prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo. Poleti smo bili uspešni na njihovem razpisu in z nekaj sredstvi bomo lahko producentom omogočili vsaj neke osnovne licenčnine. Tudi večina prihodkov bo šla dejansko producentom, nam ostane manjši odstotek za stroške tovrstne distribucije in priprave."</em></p></blockquote></p> 174813865 RTVSLO – Prvi 632 clean Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.<p>Filmoteka: nova platforma videa na zahtevo </p><p><p>Založba kakovostnih programov (ZKP) in MMC sta v tem tednu zagnala platformo videa na zahtevo, ki omogoča digitalno izposojo filmov. Težava je namreč bila, da so klasike domače filmske dediščine veliko težje dostopne kot kakšni tuji filmi.</p> <blockquote><p>Vodja založniške dejavnosti pri ZKP RTV Slovenija <strong>Mojca Menart</strong>: <em>"Veselim se, da je ta projekt za dostopnost slovenskih filmov kot pomembnega prepoznalo tudi Ministrstvo za kulturo. Poleti smo bili uspešni na njihovem razpisu in z nekaj sredstvi bomo lahko producentom omogočili vsaj neke osnovne licenčnine. Tudi večina prihodkov bo šla dejansko producentom, nam ostane manjši odstotek za stroške tovrstne distribucije in priprave."</em></p></blockquote></p> Fri, 15 Oct 2021 06:45:00 +0000 Petek brez pravila tokrat o pravilnih algoritmih za (hitro) rešitev najbolj magične med kockami – Rubikove kocke! Gre za izum madžarskega porekla, ki ima še danes naziv najbolj prodajane igrače na svetu. Najhitreje, v manj kot sekundi, jo sicer lahko reši le robot, a tudi človeške roke so precej impresivne. Tekmovanja prireja Svetovno združenje za kocko (World Cube Association), in sicer ob pomoči delegatov oziroma delegatk. Eno gostimo tudi v Petku brez pravila.<p>Na uradnih tekmovanjih je rubikovo kocko v manj kot desetih sekundah rešilo 14 Slovencev</p><p><p>Petek brez pravila tokrat o pravilnih algoritmih za (hitro) rešitev najbolj magične med kockami – Rubikove kocke! Gre za izum madžarskega porekla, ki ima še danes naziv najbolj prodajane igrače na svetu. Najhitreje, v manj kot sekundi, jo sicer lahko reši le robot, a tudi človeške roke so precej impresivne.</p> <blockquote><p>Svetovni rekord je 3,47 sekunde (posamičen poskus) in je v lasti Kitajcev, uradni slovenski čas pa je 6,06 sekunde.</p></blockquote> <p>Tekmovanja prireja Svetovno združenje za kocko (World Cube Association), in sicer ob pomoči delegatov oziroma delegatk. Eno gostimo tudi v Petku brez pravila.<br /> <strong>Petra Kobal</strong> razloži tekmovalne discipline, zakaj je Rubikova kocka magična kocka, ter razliko med dobro in slabo kocko.</p></p> 174811844 RTVSLO – Prvi 633 clean Petek brez pravila tokrat o pravilnih algoritmih za (hitro) rešitev najbolj magične med kockami – Rubikove kocke! Gre za izum madžarskega porekla, ki ima še danes naziv najbolj prodajane igrače na svetu. Najhitreje, v manj kot sekundi, jo sicer lahko reši le robot, a tudi človeške roke so precej impresivne. Tekmovanja prireja Svetovno združenje za kocko (World Cube Association), in sicer ob pomoči delegatov oziroma delegatk. Eno gostimo tudi v Petku brez pravila.<p>Na uradnih tekmovanjih je rubikovo kocko v manj kot desetih sekundah rešilo 14 Slovencev</p><p><p>Petek brez pravila tokrat o pravilnih algoritmih za (hitro) rešitev najbolj magične med kockami – Rubikove kocke! Gre za izum madžarskega porekla, ki ima še danes naziv najbolj prodajane igrače na svetu. Najhitreje, v manj kot sekundi, jo sicer lahko reši le robot, a tudi človeške roke so precej impresivne.</p> <blockquote><p>Svetovni rekord je 3,47 sekunde (posamičen poskus) in je v lasti Kitajcev, uradni slovenski čas pa je 6,06 sekunde.</p></blockquote> <p>Tekmovanja prireja Svetovno združenje za kocko (World Cube Association), in sicer ob pomoči delegatov oziroma delegatk. Eno gostimo tudi v Petku brez pravila.<br /> <strong>Petra Kobal</strong> razloži tekmovalne discipline, zakaj je Rubikova kocka magična kocka, ter razliko med dobro in slabo kocko.</p></p> Fri, 08 Oct 2021 06:45:00 +0000 V Dubaju bo naslednjih šest mesecev potekala največja svetovna razstava, ki v osnovi vsakih pet let poteka v drugem mestu. Letos sodeluje največ držav v zgodovini tega dogodka – predstavilo se jih bo 190 in 83 je takšnih z lastnim paviljonom, tudi Slovenija. Do konca marca prihodnje leto pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev.<p>Začenja se največja svetovna razstava v zgodovini </p><p><p>V Dubaju bo naslednjih šest mesecev potekala največja svetovna razstava, ki v osnovi vsakih pet let poteka v drugem mestu. Letos sodeluje največ držav v zgodovini tega dogodka – predstavilo se jih bo 190 in 83 je takšnih z lastnim paviljonom, tudi Slovenija. Do konca marca prihodnje leto pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev.</p> <blockquote><p><strong>Anuša Gaši</strong>, vodja projekta in programa Slovenija na Expo 2020 Dubaj: <em>"Naš paviljon obsega 1550 m² razstavnih površin, razporejen je v treh etažah. Pritličje je v znamenju bazena. To prizorišče je namenjeno družabnim dogodkom, zbiranju obiskovalcev in posedanju. Že prejšnji petek, ko smo imeli testni zagon, so obiskovalci z veseljem posedeli na našem paviljonu in si privoščili pitno vodo, ki je v pritličju na voljo za vse obiskovalce. Ker jim želimo približati to izkušnjo Slovenije, ko si lahko vodo natočimo kjer koli." </em></p></blockquote></p> 174809886 RTVSLO – Prvi 628 clean V Dubaju bo naslednjih šest mesecev potekala največja svetovna razstava, ki v osnovi vsakih pet let poteka v drugem mestu. Letos sodeluje največ držav v zgodovini tega dogodka – predstavilo se jih bo 190 in 83 je takšnih z lastnim paviljonom, tudi Slovenija. Do konca marca prihodnje leto pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev.<p>Začenja se največja svetovna razstava v zgodovini </p><p><p>V Dubaju bo naslednjih šest mesecev potekala največja svetovna razstava, ki v osnovi vsakih pet let poteka v drugem mestu. Letos sodeluje največ držav v zgodovini tega dogodka – predstavilo se jih bo 190 in 83 je takšnih z lastnim paviljonom, tudi Slovenija. Do konca marca prihodnje leto pričakujejo več kot 25 milijonov obiskovalcev.</p> <blockquote><p><strong>Anuša Gaši</strong>, vodja projekta in programa Slovenija na Expo 2020 Dubaj: <em>"Naš paviljon obsega 1550 m² razstavnih površin, razporejen je v treh etažah. Pritličje je v znamenju bazena. To prizorišče je namenjeno družabnim dogodkom, zbiranju obiskovalcev in posedanju. Že prejšnji petek, ko smo imeli testni zagon, so obiskovalci z veseljem posedeli na našem paviljonu in si privoščili pitno vodo, ki je v pritličju na voljo za vse obiskovalce. Ker jim želimo približati to izkušnjo Slovenije, ko si lahko vodo natočimo kjer koli." </em></p></blockquote></p> Fri, 01 Oct 2021 06:45:00 +0000 Petek brez pravila bi lahko bil ta teden (op. p. Teden mobilnosti in Dan brez avtomobila) tudi petek brez avtomobila, a v njem gostimo nekoga, ki ima avtomobilov več tisoč. V različnih velikostih. Rok Britovšek je zbiratelj avtomobilskih miniatur, ki včasih celo presežejo vrednost dejanskih vozil. Gre za hobi, ki doživlja razcvet.<p>Rok Britovšek, zbiratelj miniatur: "Trenutno smo v zlati dobi tega hobija."</p><p><p>Petek brez pravila bi lahko bil ta teden (op. p. Teden mobilnosti in Dan brez avtomobila) tudi petek brez avtomobila, a v njem gostimo nekoga, ki ima avtomobilov več tisoč. V različnih velikostih. Rok Britovšek je zbiratelj avtomobilskih miniatur, ki včasih celo presežejo vrednost dejanskih vozil. Gre za hobi, ki doživlja razcvet. </p></p> 174807922 RTVSLO – Prvi 680 clean Petek brez pravila bi lahko bil ta teden (op. p. Teden mobilnosti in Dan brez avtomobila) tudi petek brez avtomobila, a v njem gostimo nekoga, ki ima avtomobilov več tisoč. V različnih velikostih. Rok Britovšek je zbiratelj avtomobilskih miniatur, ki včasih celo presežejo vrednost dejanskih vozil. Gre za hobi, ki doživlja razcvet.<p>Rok Britovšek, zbiratelj miniatur: "Trenutno smo v zlati dobi tega hobija."</p><p><p>Petek brez pravila bi lahko bil ta teden (op. p. Teden mobilnosti in Dan brez avtomobila) tudi petek brez avtomobila, a v njem gostimo nekoga, ki ima avtomobilov več tisoč. V različnih velikostih. Rok Britovšek je zbiratelj avtomobilskih miniatur, ki včasih celo presežejo vrednost dejanskih vozil. Gre za hobi, ki doživlja razcvet. </p></p> Fri, 24 Sep 2021 06:45:00 +0000 Dolenjka Ana Pavlin, 24. vinska kraljica Slovenije: "Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."<p>Krona slovenskega vinogradništva z veliko obveznosti in tudi (nenapisanimi) pravili </p><p><p>Dolenjka <strong>Ana Pavlin</strong> končuje magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Pred leti je že bila cvičkova princesa, januarja 2020 pa je bila okronana še za 24. vinsko kraljico Slovenije, zaradi epidemije je svoj kraljevski mandat podaljšala še v leto 2021. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v turizmu in vinogradništvu pa nabira že več let.</p> <blockquote><p><em>"Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."</em></p></blockquote></p> 174806050 RTVSLO – Prvi 739 clean Dolenjka Ana Pavlin, 24. vinska kraljica Slovenije: "Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."<p>Krona slovenskega vinogradništva z veliko obveznosti in tudi (nenapisanimi) pravili </p><p><p>Dolenjka <strong>Ana Pavlin</strong> končuje magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer turizem. Pred leti je že bila cvičkova princesa, januarja 2020 pa je bila okronana še za 24. vinsko kraljico Slovenije, zaradi epidemije je svoj kraljevski mandat podaljšala še v leto 2021. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v turizmu in vinogradništvu pa nabira že več let.</p> <blockquote><p><em>"Tako bom rekla, jaz sem se kar malo ustrašila, ko sem dobila e-pošto z vsemi vprašanji z različnih področij, ki so mi jih potem zastavljali v osemčlanski komisiji. Moraš pokazati znanje o evropski in slovenski politiki, torej splošna razgledanost, o vseh treh vinorodnih deželah, o povezavi hrane z vinom, potrebni so tudi branje etiket, predstavljanje vina in znanje tujega jezika."</em></p></blockquote></p> Fri, 17 Sep 2021 06:45:00 +0000 Klopotci so prvi znanilec jeseni, predvsem pa so klopotci t.i. čuvaji vinogradov. In ker Petek brez pravila načeloma išče odstopanja od pravilnosti oz. običajnosti, smo našli klopotec, ki je od leta 2016 v Guinnessovi knjigi rekordov tudi uradno zapisan kot največji klopotec na svetu. Stoji pa na griču Strmec v Prlekiji, njegov lastnik je sogovornik Stanko Habjanič.<p>Največji klopotec na svetu stoji na griču Strmec v Prlekiji</p><p><p>Klopotci so prvi znanilec jeseni, predvsem pa so klopotci t.i. čuvaji vinogradov. In ker Petek brez pravila načeloma išče odstopanja od pravilnosti oz. običajnosti, smo našli klopotec, ki je od leta 2016 v Guinnessovi knjigi rekordov tudi uradno zapisan kot največji klopotec na svetu. Stoji pa na griču Strmec v Prlekiji, njegov lastnik je sogovornik <strong>Stanko Habjanič</strong>. </p> <blockquote><p><em>"Podstavek je dolg 3 metre, maclek (leseno kladivo) je dolg 70 centrimetrov in tehta 20 kilogramov, premer vetrnice meri 20,58 metra (vsaka tehta 250 kilogramov). Klopotec v celoti pa tehta 850 kilogramov in je visok 10 metrov.</em>"</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop1-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop3-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop2-n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174804220 RTVSLO – Prvi 602 clean Klopotci so prvi znanilec jeseni, predvsem pa so klopotci t.i. čuvaji vinogradov. In ker Petek brez pravila načeloma išče odstopanja od pravilnosti oz. običajnosti, smo našli klopotec, ki je od leta 2016 v Guinnessovi knjigi rekordov tudi uradno zapisan kot največji klopotec na svetu. Stoji pa na griču Strmec v Prlekiji, njegov lastnik je sogovornik Stanko Habjanič.<p>Največji klopotec na svetu stoji na griču Strmec v Prlekiji</p><p><p>Klopotci so prvi znanilec jeseni, predvsem pa so klopotci t.i. čuvaji vinogradov. In ker Petek brez pravila načeloma išče odstopanja od pravilnosti oz. običajnosti, smo našli klopotec, ki je od leta 2016 v Guinnessovi knjigi rekordov tudi uradno zapisan kot največji klopotec na svetu. Stoji pa na griču Strmec v Prlekiji, njegov lastnik je sogovornik <strong>Stanko Habjanič</strong>. </p> <blockquote><p><em>"Podstavek je dolg 3 metre, maclek (leseno kladivo) je dolg 70 centrimetrov in tehta 20 kilogramov, premer vetrnice meri 20,58 metra (vsaka tehta 250 kilogramov). Klopotec v celoti pa tehta 850 kilogramov in je visok 10 metrov.</em>"</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop1-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop3-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/klop2-n.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Fri, 10 Sep 2021 06:45:00 +0000 Družba bo vedno potrebovala ozaveščanje o moralni vzgoji, lepem vedenju in temeljnih vrednotah, poudarja Simona Lečnik Očko, poznavalka bontona in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Osnova vsakega bontona je pozdravljanje in skrb pri vsakem izmed nas, da drugega ne bomo postavili v neugoden oziroma neprijeten položaj.<p>Nenapisana pravila osnov bontona</p><p><p>Družba bo vedno potrebovala ozaveščanje o moralni vzgoji, lepem vedenju in temeljnih vrednotah, poudarja Simona Lečnik Očko, poznavalka bontona in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Osnova vsakega bontona je pozdravljanje in skrb pri vsakem izmed nas, da drugega ne bomo postavili v neugoden oziroma neprijeten položaj.</p> <blockquote><p><em>"Starejši gospod je mladi mamici v neki kavarni zabrusil, naj da malega na povodec, če ga ne obvladuje. Njen sin je ves čas prihajal do njegove mize, gospod pa je imel svoj časopis in kavo ter je enostavno hotel uživati. Vsekakor bi lahko primerneje opozoril, da mu to ni všeč. In na drugi strani, če moj otrok zbeži, ne bom kričala čez vso teraso kavarne. Treba je vstati, iti po otroka in se opravičiti, če je naredil kaj narobe. Vsi moramo biti obzirni do vseh, ki so v naši okolici."</em></p></blockquote></p> 174802443 RTVSLO – Prvi 692 clean Družba bo vedno potrebovala ozaveščanje o moralni vzgoji, lepem vedenju in temeljnih vrednotah, poudarja Simona Lečnik Očko, poznavalka bontona in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Osnova vsakega bontona je pozdravljanje in skrb pri vsakem izmed nas, da drugega ne bomo postavili v neugoden oziroma neprijeten položaj.<p>Nenapisana pravila osnov bontona</p><p><p>Družba bo vedno potrebovala ozaveščanje o moralni vzgoji, lepem vedenju in temeljnih vrednotah, poudarja Simona Lečnik Očko, poznavalka bontona in ustanoviteljica Lumie, akademije vrednot. Osnova vsakega bontona je pozdravljanje in skrb pri vsakem izmed nas, da drugega ne bomo postavili v neugoden oziroma neprijeten položaj.</p> <blockquote><p><em>"Starejši gospod je mladi mamici v neki kavarni zabrusil, naj da malega na povodec, če ga ne obvladuje. Njen sin je ves čas prihajal do njegove mize, gospod pa je imel svoj časopis in kavo ter je enostavno hotel uživati. Vsekakor bi lahko primerneje opozoril, da mu to ni všeč. In na drugi strani, če moj otrok zbeži, ne bom kričala čez vso teraso kavarne. Treba je vstati, iti po otroka in se opravičiti, če je naredil kaj narobe. Vsi moramo biti obzirni do vseh, ki so v naši okolici."</em></p></blockquote></p> Fri, 03 Sep 2021 06:45:00 +0000 V začetku avgusta (8. avgusta) je bil svetovni dan jodlanja, ki je tudi tematsko blizu našim avgustovskim terenskim jutrom v hribih. V soboto bomo na zadnji jutranji planinski postojanki, zadnji avgustovski Petek braz pravila pa je namenjen veselemu prepevanju oziroma jodlanju, eni najstarejših oblik komunikacije. Sogovornica: slovenska kraljica jodlanja, Brigita Vrhovnik Dorič.<p>Brigita Vrhovnik Dorič: "Če nimaš posluha, zelo težko jodlaš."</p><p><p>V začetku avgusta (8. avgusta) je bil svetovni dan jodlanja, ki je tudi tematsko blizu našim avgustovskim terenskim jutrom v hribih. V soboto bomo na zadnji jutranji planinski postojanki, zadnji avgustovski Petek braz pravila pa je namenjen veselemu prepevanju oziroma jodlanju, eni najstarejših oblik komunikacije. Sogovornica: slovenska kraljica jodlanja, Brigita Vrhovnik Dorič.</p></p> 174800711 RTVSLO – Prvi 651 clean V začetku avgusta (8. avgusta) je bil svetovni dan jodlanja, ki je tudi tematsko blizu našim avgustovskim terenskim jutrom v hribih. V soboto bomo na zadnji jutranji planinski postojanki, zadnji avgustovski Petek braz pravila pa je namenjen veselemu prepevanju oziroma jodlanju, eni najstarejših oblik komunikacije. Sogovornica: slovenska kraljica jodlanja, Brigita Vrhovnik Dorič.<p>Brigita Vrhovnik Dorič: "Če nimaš posluha, zelo težko jodlaš."</p><p><p>V začetku avgusta (8. avgusta) je bil svetovni dan jodlanja, ki je tudi tematsko blizu našim avgustovskim terenskim jutrom v hribih. V soboto bomo na zadnji jutranji planinski postojanki, zadnji avgustovski Petek braz pravila pa je namenjen veselemu prepevanju oziroma jodlanju, eni najstarejših oblik komunikacije. Sogovornica: slovenska kraljica jodlanja, Brigita Vrhovnik Dorič.</p></p> Fri, 27 Aug 2021 06:45:00 +0000 Patrik Burnik, vodja animatorjev in namestnik vodje Woop trampolin parka ter Urban Sever, trener v Športnem društvu GIB in trener mladinske ženske reprezentance športne gimnastike poudarjata, da je t.i. trampolinanje v prvi vrsti šport in šele nato oblika zabave. Prvo pravilo je, da vedno skače samo ena oseba naenkrat.<p>S skakanjem po trampolinu izboljšamo koordinacijo in kontrolo telesa </p><p><p><strong>Patrik Burnik</strong>, vodja animatorjev in namestnik vodje Woop trampolin parka ter <strong>Urban Sever</strong>, trener v Športnem društvu GIB in trener mladinske ženske reprezentance športne gimnastike poudarjata, da je t.i. trampolinanje v prvi vrsti šport in šele nato oblika zabave. Prvo pravilo je, da vedno skače samo ena oseba naenkrat.</p> <blockquote><p><em>"Kadar sta dva na trampolinu, lahko to povzroči kontra odboj. To je nenaden udarec, ki vpliva na sklepe in nepričakovan tresljaj, zaradi katerega pride do poškodb v sklepih."</em></p></blockquote> <p>Najboljši občutek je takrat, pravita, ko si najvišje in ti uspe kakšen nov trik. Pa naj bo to zahtevnejša salta z obratom ali preprost obrat okrog vzdolžne osi.</p> <blockquote><p><em>"Imeli smo tudi enega gospoda starega čez 70 let. On si je vedno izbral svoj trampolin in je skakal samo po njem. Poskušal je različne stvari: skakanje po riti, hrbtu, tudi v zračno blazino se je vrgel, čeprav ga je bilo najprej zelo strah."</em></p></blockquote></p> 174799230 RTVSLO – Prvi 617 clean Patrik Burnik, vodja animatorjev in namestnik vodje Woop trampolin parka ter Urban Sever, trener v Športnem društvu GIB in trener mladinske ženske reprezentance športne gimnastike poudarjata, da je t.i. trampolinanje v prvi vrsti šport in šele nato oblika zabave. Prvo pravilo je, da vedno skače samo ena oseba naenkrat.<p>S skakanjem po trampolinu izboljšamo koordinacijo in kontrolo telesa </p><p><p><strong>Patrik Burnik</strong>, vodja animatorjev in namestnik vodje Woop trampolin parka ter <strong>Urban Sever</strong>, trener v Športnem društvu GIB in trener mladinske ženske reprezentance športne gimnastike poudarjata, da je t.i. trampolinanje v prvi vrsti šport in šele nato oblika zabave. Prvo pravilo je, da vedno skače samo ena oseba naenkrat.</p> <blockquote><p><em>"Kadar sta dva na trampolinu, lahko to povzroči kontra odboj. To je nenaden udarec, ki vpliva na sklepe in nepričakovan tresljaj, zaradi katerega pride do poškodb v sklepih."</em></p></blockquote> <p>Najboljši občutek je takrat, pravita, ko si najvišje in ti uspe kakšen nov trik. Pa naj bo to zahtevnejša salta z obratom ali preprost obrat okrog vzdolžne osi.</p> <blockquote><p><em>"Imeli smo tudi enega gospoda starega čez 70 let. On si je vedno izbral svoj trampolin in je skakal samo po njem. Poskušal je različne stvari: skakanje po riti, hrbtu, tudi v zračno blazino se je vrgel, čeprav ga je bilo najprej zelo strah."</em></p></blockquote></p> Fri, 20 Aug 2021 06:45:00 +0000 100-odstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko.<p>Stoodstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko</p><p><p><strong>Tina Šušteršič, iz podjetja <a href="https://www.etuizamobi.si/">etuizamobi</a></strong>, tudi rekreativna potapljačica, ugotavlja, da stranke ne berejo navodil in da pri izrazih vodotesen, vodoodporen prihaja do zmede:</p> <blockquote><p>"Če damo besedo "waterproof" ali "water-resistant" v google prevajalnik, v vsakem primeru prevede zadevo v "vodoodporno", medtem ko bi "water-resistant" dobesedno pomenilo "vodotesnost". Zato dajemo ti dve besedi v isti koš."</p></blockquote> <p>Ko govorimo o pametnih urah, zapestnicah in telefonih, je tako bolj pravilna uporaba besede vodotesnost, saj stoodstotne vodoodpornosti ni. Na pametnih napravah je sicer po navadi veliko nalepk in oznak, ampak če iščete strokovno oceno, poiščite IP-klasifikacijo. To so standardi vodotesnosti, ki jih je določila Mednarodna elektro-tehniška komisija (IEC) in veljajo po vsem svetu.</p> <blockquote><p>"Podjetje, ki ima neki tak izdelek, ki naj bi bil vodotesen, lahko naredi teste ali pa ne. Če ne bo naredil testov, to še ne pomeni, da naprava ni vodotesna. Niso si želeli dodatnih stroškov, saj v ozadju ti testi precej stanejo, kar pomeni, da so naprave potem dražje. Tako da se veliko proizvajalcev potem za te teste ne odloči in samo dodajo oznako "waterproof" ali "water-resistant", ne pa dejansko te kvalifikacije (e. g. IP).</p></blockquote> <p>IP-oznaka je sicer sestavljena iz dveh števil – prvo določa zaščito pred peskom in prahom, drugo pa pove, kako je z vodotesnotjo. Natančnejše tabele o tem najdete tudi na blogu Tine Šušteršič: <a href="https://www.etuizamobi.si/blog/je-moja-pametna-naprava-vodoodporna/">Je moja naprava vodoodporna? </a></p></p> 174797846 RTVSLO – Prvi 798 clean 100-odstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko.<p>Stoodstotne vodoodpornosti pri pametnih napravah ni, vsaka naprava ima svojo odpovedno točko</p><p><p><strong>Tina Šušteršič, iz podjetja <a href="https://www.etuizamobi.si/">etuizamobi</a></strong>, tudi rekreativna potapljačica, ugotavlja, da stranke ne berejo navodil in da pri izrazih vodotesen, vodoodporen prihaja do zmede:</p> <blockquote><p>"Če damo besedo "waterproof" ali "water-resistant" v google prevajalnik, v vsakem primeru prevede zadevo v "vodoodporno", medtem ko bi "water-resistant" dobesedno pomenilo "vodotesnost". Zato dajemo ti dve besedi v isti koš."</p></blockquote> <p>Ko govorimo o pametnih urah, zapestnicah in telefonih, je tako bolj pravilna uporaba besede vodotesnost, saj stoodstotne vodoodpornosti ni. Na pametnih napravah je sicer po navadi veliko nalepk in oznak, ampak če iščete strokovno oceno, poiščite IP-klasifikacijo. To so standardi vodotesnosti, ki jih je določila Mednarodna elektro-tehniška komisija (IEC) in veljajo po vsem svetu.</p> <blockquote><p>"Podjetje, ki ima neki tak izdelek, ki naj bi bil vodotesen, lahko naredi teste ali pa ne. Če ne bo naredil testov, to še ne pomeni, da naprava ni vodotesna. Niso si želeli dodatnih stroškov, saj v ozadju ti testi precej stanejo, kar pomeni, da so naprave potem dražje. Tako da se veliko proizvajalcev potem za te teste ne odloči in samo dodajo oznako "waterproof" ali "water-resistant", ne pa dejansko te kvalifikacije (e. g. IP).</p></blockquote> <p>IP-oznaka je sicer sestavljena iz dveh števil – prvo določa zaščito pred peskom in prahom, drugo pa pove, kako je z vodotesnotjo. Natančnejše tabele o tem najdete tudi na blogu Tine Šušteršič: <a href="https://www.etuizamobi.si/blog/je-moja-pametna-naprava-vodoodporna/">Je moja naprava vodoodporna? </a></p></p> Fri, 13 Aug 2021 06:45:00 +0000 Zemljevid v papirnati ali mobilni obliki? Oboje? Vsekakor bolje kot pa da se v hribe odpravimo brez načrta poti, kaj šele brez navigacijskega pripomočka. Kako zanesljive so mobilne aplikacije, zakaj uporaba priljubljenega Google zemljevida v hribih ni primerna in zakaj je priprava pomembna (in odgovorna) tudi, če se odpravljamo "zgolj" do 1000 metrov?<p>O navigaciji v hribih razmišlja planinski vodnik Bojan Ambrožič</p><p><p>Zemljevid v papirnati ali mobilni obliki? Oboje? Vsekakor bolje kot pa da se v hribe odpravimo brez načrta poti, kaj šele brez navigacijskega pripomočka. Kako zanesljive so mobilne aplikacije, zakaj uporaba priljubljenega Google zemljevida v hribih ni primerna in zakaj je priprava pomembna (in odgovorna) tudi, če se odpravljamo "zgolj" do 1000 metrov?</p></p> 174796311 RTVSLO – Prvi 622 clean Zemljevid v papirnati ali mobilni obliki? Oboje? Vsekakor bolje kot pa da se v hribe odpravimo brez načrta poti, kaj šele brez navigacijskega pripomočka. Kako zanesljive so mobilne aplikacije, zakaj uporaba priljubljenega Google zemljevida v hribih ni primerna in zakaj je priprava pomembna (in odgovorna) tudi, če se odpravljamo "zgolj" do 1000 metrov?<p>O navigaciji v hribih razmišlja planinski vodnik Bojan Ambrožič</p><p><p>Zemljevid v papirnati ali mobilni obliki? Oboje? Vsekakor bolje kot pa da se v hribe odpravimo brez načrta poti, kaj šele brez navigacijskega pripomočka. Kako zanesljive so mobilne aplikacije, zakaj uporaba priljubljenega Google zemljevida v hribih ni primerna in zakaj je priprava pomembna (in odgovorna) tudi, če se odpravljamo "zgolj" do 1000 metrov?</p></p> Fri, 06 Aug 2021 04:45:00 +0000 V dneh, ko se zjutraj še toliko bolj oziramo proti vzhodu, petkovo olimpijsko jutro popestrimo ne samo s "koničiva", še kakšno japonsko besedo bomo dodali v Petku brez pravila. A ne v obliki hitrega radijskega jezikovnega tečaja, temveč o različnih metodah učenja tega (za nas) eksotičnega jezika, s tremi abecedami, brez množine, s stavki, ki so lahko sestavljeni samo iz glagolov in z več oblikami formalnosti. <p>Japonščina je na lestvici najbolj razširjenih jezikov na svetu na 9. mestu</p><p><p>V dneh, ko se zjutraj še toliko bolj oziramo proti vzhodu, petkovo olimpijsko jutro popestrimo ne samo s "koničiva", še kakšno japonsko besedo bomo dodali v Petku brez pravila. A ne v obliki hitrega radijskega jezikovnega tečaja, temveč o različnih metodah učenja tega (za nas) eksotičnega jezika, s tremi abecedami, brez množine, s stavki, ki so lahko sestavljeni samo iz glagolov in z več oblikami formalnosti. </p></p> 174794569 RTVSLO – Prvi 647 clean V dneh, ko se zjutraj še toliko bolj oziramo proti vzhodu, petkovo olimpijsko jutro popestrimo ne samo s "koničiva", še kakšno japonsko besedo bomo dodali v Petku brez pravila. A ne v obliki hitrega radijskega jezikovnega tečaja, temveč o različnih metodah učenja tega (za nas) eksotičnega jezika, s tremi abecedami, brez množine, s stavki, ki so lahko sestavljeni samo iz glagolov in z več oblikami formalnosti. <p>Japonščina je na lestvici najbolj razširjenih jezikov na svetu na 9. mestu</p><p><p>V dneh, ko se zjutraj še toliko bolj oziramo proti vzhodu, petkovo olimpijsko jutro popestrimo ne samo s "koničiva", še kakšno japonsko besedo bomo dodali v Petku brez pravila. A ne v obliki hitrega radijskega jezikovnega tečaja, temveč o različnih metodah učenja tega (za nas) eksotičnega jezika, s tremi abecedami, brez množine, s stavki, ki so lahko sestavljeni samo iz glagolov in z več oblikami formalnosti. </p></p> Fri, 30 Jul 2021 06:45:00 +0000 Iztok Čop: poslovnež, direktor podjetja za prodajo veslaških simulatorjev, čolnov in druge veslaške opreme, in nekdanji olimpijec s šestimi nastopi in štirimi kolajnami. Vse se je začelo v Barceloni leta 1992, ko je takrat "še kot mulec" prvič doživel olimpijsko vas in v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem s tretjim mestom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.<p>Pred odprtjem 32. poletne olimpijade obujamo olimpijske spomine </p><p><p><strong>Iztok Čop</strong>, poslovnež, direktor podjetja za prodajo veslaških simulatorjev, čolnov in druge veslaške opreme in nekdanji olimpijec s šestimi nastopi in štirimi kolajnami. Vse se je začelo v Barceloni leta 1992, ko je takrat "še kot mulec" prvič doživel olimpijsko vas in v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem s tretjim mestom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.</p> <blockquote><p><em>"En tak poseben moment pa je bila </em><em>himna</em><em> leta 2000 v Sydneyju po osvojeni zlati kolajni. Pri veslanju do takrat niso igrali himne. V bistvu sem jo takrat prvič slišal ob takšni priložnosti in to je en tak poseben čustven moment. Takrat se zapreš vase, tistih nekaj sekund, ko se vse umiri, malo prevrtiš nazaj. Še danes, kadar slišim himno, mi gredo dlake pokonci in verjetno ravno zaradi tega doživetja v Sydneyju." </em></p></blockquote></p> 174792931 RTVSLO – Prvi 615 clean Iztok Čop: poslovnež, direktor podjetja za prodajo veslaških simulatorjev, čolnov in druge veslaške opreme, in nekdanji olimpijec s šestimi nastopi in štirimi kolajnami. Vse se je začelo v Barceloni leta 1992, ko je takrat "še kot mulec" prvič doživel olimpijsko vas in v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem s tretjim mestom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.<p>Pred odprtjem 32. poletne olimpijade obujamo olimpijske spomine </p><p><p><strong>Iztok Čop</strong>, poslovnež, direktor podjetja za prodajo veslaških simulatorjev, čolnov in druge veslaške opreme in nekdanji olimpijec s šestimi nastopi in štirimi kolajnami. Vse se je začelo v Barceloni leta 1992, ko je takrat "še kot mulec" prvič doživel olimpijsko vas in v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem s tretjim mestom priveslal sploh prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo.</p> <blockquote><p><em>"En tak poseben moment pa je bila </em><em>himna</em><em> leta 2000 v Sydneyju po osvojeni zlati kolajni. Pri veslanju do takrat niso igrali himne. V bistvu sem jo takrat prvič slišal ob takšni priložnosti in to je en tak poseben čustven moment. Takrat se zapreš vase, tistih nekaj sekund, ko se vse umiri, malo prevrtiš nazaj. Še danes, kadar slišim himno, mi gredo dlake pokonci in verjetno ravno zaradi tega doživetja v Sydneyju." </em></p></blockquote></p> Fri, 23 Jul 2021 06:45:00 +0000 Promet poleti. Čudovita besedna zveza, sploh, ko se človek kam odpravlja. Petek brez pravila se je odpravil na Prometno-informacijski center Dragomelj, enega izmed petih, ki delujejo v Sloveniji. Skupaj imajo več kot 1800 kamer in še dodatnih okoli 150 kamer, ki so postavljene na državnih, t.i. »starih« cestah. A kamere niso vedno dovolj, pogosto jim aktualne prometne informacije posredujejo tudi vozniki, torej tisti, ki so "na terenu".<p>Prometna informacija je trenutno tista, ki drži</p><p><p>Promet poleti. Čudovita besedna zveza, sploh, ko se človek kam odpravlja. Petek brez pravila se je odpravil na Prometno-informacijski center Dragomelj, enega izmed petih, ki delujejo v Sloveniji. Skupaj imajo več kot 1800 kamer in še dodatnih okoli 150 kamer, ki so postavljene na državnih, t.i. »starih« cestah. A kamere niso vedno dovolj, pogosto jim aktualne prometne informacije posredujejo tudi vozniki, torej tisti, ki so "na terenu".<br /> Dnevno dobijo okoli 20 tovrstnih informacij voznikov na cesti, razlaga <strong>Barbara Janežič</strong>. Veliko več pa je tistih, ki pokličejo npr. v soboto zjutraj in sprašujejo, kakšno je stanje na cestah.</p> <blockquote><p>"Ob 9h zjutraj nastane ogromna količina telefonskih klicev. Seveda jim mi takrat rečemo, da so razmere ugodne. Potem spijejo kavo, se opravijo na pot in ob 10.30 se "zabaše" cesta proti Primorski. To je zdaj že skoraj pravilo. Zanimivo je pa to, da nas marsikdo potem pokliče nazaj in reče, da je klical ob 9h in da smo rekli, da je vse v redu (smeh)."</p></blockquote></p> 174791390 RTVSLO – Prvi 750 clean Promet poleti. Čudovita besedna zveza, sploh, ko se človek kam odpravlja. Petek brez pravila se je odpravil na Prometno-informacijski center Dragomelj, enega izmed petih, ki delujejo v Sloveniji. Skupaj imajo več kot 1800 kamer in še dodatnih okoli 150 kamer, ki so postavljene na državnih, t.i. »starih« cestah. A kamere niso vedno dovolj, pogosto jim aktualne prometne informacije posredujejo tudi vozniki, torej tisti, ki so "na terenu".<p>Prometna informacija je trenutno tista, ki drži</p><p><p>Promet poleti. Čudovita besedna zveza, sploh, ko se človek kam odpravlja. Petek brez pravila se je odpravil na Prometno-informacijski center Dragomelj, enega izmed petih, ki delujejo v Sloveniji. Skupaj imajo več kot 1800 kamer in še dodatnih okoli 150 kamer, ki so postavljene na državnih, t.i. »starih« cestah. A kamere niso vedno dovolj, pogosto jim aktualne prometne informacije posredujejo tudi vozniki, torej tisti, ki so "na terenu".<br /> Dnevno dobijo okoli 20 tovrstnih informacij voznikov na cesti, razlaga <strong>Barbara Janežič</strong>. Veliko več pa je tistih, ki pokličejo npr. v soboto zjutraj in sprašujejo, kakšno je stanje na cestah.</p> <blockquote><p>"Ob 9h zjutraj nastane ogromna količina telefonskih klicev. Seveda jim mi takrat rečemo, da so razmere ugodne. Potem spijejo kavo, se opravijo na pot in ob 10.30 se "zabaše" cesta proti Primorski. To je zdaj že skoraj pravilo. Zanimivo je pa to, da nas marsikdo potem pokliče nazaj in reče, da je klical ob 9h in da smo rekli, da je vse v redu (smeh)."</p></blockquote></p> Fri, 16 Jul 2021 06:45:00 +0000 V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.<p>Morski biolog in potapljač prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo</p><p><p>V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.</p> <blockquote><p><em>"Kdor koli si nadene masko in plavutke, se lahko sam prepriča o pestrosti. Za zdaj smo prišli do 2260 živalskih in rastlinskih vrst, kar je zelo veliko." </em></p></blockquote></p> 174789737 RTVSLO – Prvi 621 clean V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.<p>Morski biolog in potapljač prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo</p><p><p>V slovenskem morju so strokovnjaki do danes popisali 2260 vrst živali in rastlin. Potapljač in morski biolog, prof. dr. Lovrenc Lipej iz Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da je slovensko morje daleč od dolgočasnega in pustega.</p> <blockquote><p><em>"Kdor koli si nadene masko in plavutke, se lahko sam prepriča o pestrosti. Za zdaj smo prišli do 2260 živalskih in rastlinskih vrst, kar je zelo veliko." </em></p></blockquote></p> Fri, 09 Jul 2021 06:45:00 +0000 Pošiljanje razglednic sorodnikom in prijateljem je bilo sploh v drugi polovici 20. stoletja skoraj dopustniška obveznost. Danes pa malo manj, ker obstaja hitrejša, cenejša in morda tudi bolj osebna pot – mobilni telefon in fotografija je skoraj v istem trenutku pri naslovniku. Ali so klasične razglednice res "iz mode"? V Petku brez pravila z zbirateljem razglednic, ki ima v svoji zbirki tudi najstarejšo ljubljansko razglednico iz leta 1891. <p>Zmago Tančič: "Razglednice so zame turistični vodič. "</p><p><p>Pošiljanje razglednic sorodnikom in prijateljem je bilo sploh v drugi polovici 20. stoletja skoraj dopustniška obveznost. Danes pa malo manj, ker obstaja hitrejša, cenejša in morda tudi bolj osebna pot – mobilni telefon in fotografija je skoraj v istem trenutku pri naslovniku. Ali so klasične razglednice res "iz mode"? V Petku brez pravila z zbirateljem razglednic, ki ima v svoji zbirki tudi najstarejšo ljubljansko razglednico iz leta 1891.</p></p> 174788063 RTVSLO – Prvi 640 clean Pošiljanje razglednic sorodnikom in prijateljem je bilo sploh v drugi polovici 20. stoletja skoraj dopustniška obveznost. Danes pa malo manj, ker obstaja hitrejša, cenejša in morda tudi bolj osebna pot – mobilni telefon in fotografija je skoraj v istem trenutku pri naslovniku. Ali so klasične razglednice res "iz mode"? V Petku brez pravila z zbirateljem razglednic, ki ima v svoji zbirki tudi najstarejšo ljubljansko razglednico iz leta 1891. <p>Zmago Tančič: "Razglednice so zame turistični vodič. "</p><p><p>Pošiljanje razglednic sorodnikom in prijateljem je bilo sploh v drugi polovici 20. stoletja skoraj dopustniška obveznost. Danes pa malo manj, ker obstaja hitrejša, cenejša in morda tudi bolj osebna pot – mobilni telefon in fotografija je skoraj v istem trenutku pri naslovniku. Ali so klasične razglednice res "iz mode"? V Petku brez pravila z zbirateljem razglednic, ki ima v svoji zbirki tudi najstarejšo ljubljansko razglednico iz leta 1891.</p></p> Fri, 02 Jul 2021 06:45:00 +0000 Psiholog Peter Praper o karakterju slovenske družbe. <p>Psiholog Peter Praper o naravi slovenske družbe </p><p><p>Ne glede na vse raziskave o slovenski naravi imamo Slovenci nekatere arhetipične poteze oz. razvojne pozicije, ki so skozi zgodovino pomagale stati in obstati, delajo pa nam težave takrat, ko je treba iti naprej, pravi profesor psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik in specialist klinične psihologije <strong>Peter Praper</strong>. Ena od lastnosti, ki nas v tem smislu tudi kdaj ovira, je trmoglava upornost.</p> <blockquote><p><em>"Proti znamo biti takoj, posebej proti avtoritetam. Ko pa je treba biti samostojen, je pa vprašanje, za kaj se bomo zavzemali. Problem samostojnosti je, da moraš nositi odgovornost tudi za vzajemne odnose z drugimi ljudmi, torej ne moreš ostajati na infantilni egocentrični poziciji."</em></p></blockquote></p> 174786367 RTVSLO – Prvi 523 clean Psiholog Peter Praper o karakterju slovenske družbe. <p>Psiholog Peter Praper o naravi slovenske družbe </p><p><p>Ne glede na vse raziskave o slovenski naravi imamo Slovenci nekatere arhetipične poteze oz. razvojne pozicije, ki so skozi zgodovino pomagale stati in obstati, delajo pa nam težave takrat, ko je treba iti naprej, pravi profesor psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik in specialist klinične psihologije <strong>Peter Praper</strong>. Ena od lastnosti, ki nas v tem smislu tudi kdaj ovira, je trmoglava upornost.</p> <blockquote><p><em>"Proti znamo biti takoj, posebej proti avtoritetam. Ko pa je treba biti samostojen, je pa vprašanje, za kaj se bomo zavzemali. Problem samostojnosti je, da moraš nositi odgovornost tudi za vzajemne odnose z drugimi ljudmi, torej ne moreš ostajati na infantilni egocentrični poziciji."</em></p></blockquote></p> Fri, 25 Jun 2021 06:45:00 +0000 Če smo na plaži in se namažemo z zaščitnim faktorjem SPF 10 – kdaj naša koža ne bo več zaščitena? Koliko časa torej lahko mine do naslednjega nanosa? Prof. dr. Mirjana Gašperlin, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da to pomeni, da smo lahko na soncu desetkrat dlje, kot bi lahko bili, če ne bi bili zaščiteni.<p>Kreme za zaščito pred soncem </p><p><p>Če smo na plaži in se namažemo z zaščitnim faktorjem SPF 10 – kdaj naša koža ne bo več zaščitena? Koliko časa torej lahko mine do novega nanosa? Prof. dr. <strong>Mirjana Gašperlin</strong>, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da to pomeni, da smo lahko na soncu desetkrat dlje, kot bi lahko bili, če ne bi bili zaščiteni.</p> <p><em>"Dokazano se najslabše zaščitimo s pršili, ker je ta film, ki ga nanesemo, zelo tanek. Strokovnjaki pravijo, da bi morali eno mesto petnajstkrat popršiti, da bi dosegli tako količino izdelka, ki bi dala pravo zaščito." </em></p></p> 174784501 RTVSLO – Prvi 578 clean Če smo na plaži in se namažemo z zaščitnim faktorjem SPF 10 – kdaj naša koža ne bo več zaščitena? Koliko časa torej lahko mine do naslednjega nanosa? Prof. dr. Mirjana Gašperlin, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da to pomeni, da smo lahko na soncu desetkrat dlje, kot bi lahko bili, če ne bi bili zaščiteni.<p>Kreme za zaščito pred soncem </p><p><p>Če smo na plaži in se namažemo z zaščitnim faktorjem SPF 10 – kdaj naša koža ne bo več zaščitena? Koliko časa torej lahko mine do novega nanosa? Prof. dr. <strong>Mirjana Gašperlin</strong>, predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, pove, da to pomeni, da smo lahko na soncu desetkrat dlje, kot bi lahko bili, če ne bi bili zaščiteni.</p> <p><em>"Dokazano se najslabše zaščitimo s pršili, ker je ta film, ki ga nanesemo, zelo tanek. Strokovnjaki pravijo, da bi morali eno mesto petnajstkrat popršiti, da bi dosegli tako količino izdelka, ki bi dala pravo zaščito." </em></p></p> Fri, 18 Jun 2021 06:45:00 +0000 Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Je tudi tisti, ki zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši.<p>Euro 2020 (2021) bo potekal brez slovenske reprezentance, se pa v nogometnih šolah morda prav zdaj kalijo bodoče nogometne zvezde</p><p><p>Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Je tudi tisti, ki zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši. </p> <blockquote><p>"Ko sodim, opažam, da so starši pripravljeni uporabljati tudi grde besede, zmerjajo ostale otroke, tudi otroke iste ekipe. Na eni tekmi so se starši med seboj celo kregali, kateri izmed otrok bo izvajal prosti strel, kar je bilo precej čudno. Nogometne kulture na žalost primanjkuje."</p></blockquote></p> 174782649 RTVSLO – Prvi 759 clean Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Je tudi tisti, ki zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši.<p>Euro 2020 (2021) bo potekal brez slovenske reprezentance, se pa v nogometnih šolah morda prav zdaj kalijo bodoče nogometne zvezde</p><p><p>Petek brez pravila gosti Tomaža Čokla, ki se je z nogometom prvič srečal v domači dnevni sobi, jo pri šestih letih zamenjal za nogometni klub Domžale, zdaj je že nekaj let nogometni sodnik. Je tudi tisti, ki zelo dobro sliši, kaj med tekmami prihaja s tribun, kjer so (pre)ambiciozni starši. </p> <blockquote><p>"Ko sodim, opažam, da so starši pripravljeni uporabljati tudi grde besede, zmerjajo ostale otroke, tudi otroke iste ekipe. Na eni tekmi so se starši med seboj celo kregali, kateri izmed otrok bo izvajal prosti strel, kar je bilo precej čudno. Nogometne kulture na žalost primanjkuje."</p></blockquote></p> Fri, 11 Jun 2021 06:45:00 +0000 Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo. Vesna Sodnik, integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in osebi ne dam nobenega znaka, da sem jo zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."<p>Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo </p><p><p>Ko vstopimo v majhno dvigalo in je tam že nekdo, vstopimo hkrati tudi v njegov osebni prostor. In takrat nezavedno pričakujemo, da nam bo dal vsaj znak, da nas je opazil. Posebno če si tega znaka ne izmenjamo, sledi nelagodje oz. nerodna tišina.</p> <blockquote><p><strong>Vesna Sodnik,</strong> integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "<em>Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in človeku ne dam nobenega znaka, da sem ga zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."</em></p></blockquote> <p>Veliko bolj ugodna za večino je t. i. karizmatična tišina, ko človeka pozdravimo ali mu namenimo vsaj prvi očesni stik, potem pa se s telesom obrnemo stran in s tem nakažemo, da se pač ne želimo pogovarjati.</p></p> 174780678 RTVSLO – Prvi 691 clean Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo. Vesna Sodnik, integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in osebi ne dam nobenega znaka, da sem jo zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."<p>Nerodni tišini v dvigalu se lahko s tehnikami psihologije komuniciranja izognemo </p><p><p>Ko vstopimo v majhno dvigalo in je tam že nekdo, vstopimo hkrati tudi v njegov osebni prostor. In takrat nezavedno pričakujemo, da nam bo dal vsaj znak, da nas je opazil. Posebno če si tega znaka ne izmenjamo, sledi nelagodje oz. nerodna tišina.</p> <blockquote><p><strong>Vesna Sodnik,</strong> integrativna in jungovska coachinja, praktikantka transakcijske analize, mentorica učinkovite komunikacije in trenerka avtentičnega govorništva: "<em>Izredno hecno in nelagodno je, da vstopim v dvigalo in človeku ne dam nobenega znaka, da sem ga zaznala. In potem pride do trenutkov, ki se vlečejo, ko ne vemo, kam bi gledali, kaj bi rekli in komaj čakamo, da bo te neprijetne vožnje že končno konec."</em></p></blockquote> <p>Veliko bolj ugodna za večino je t. i. karizmatična tišina, ko človeka pozdravimo ali mu namenimo vsaj prvi očesni stik, potem pa se s telesom obrnemo stran in s tem nakažemo, da se pač ne želimo pogovarjati.</p></p> Fri, 04 Jun 2021 06:45:00 +0000 Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.<p>Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin </p><p><blockquote><p>"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."</p></blockquote> <p><strong>Gregor Vertačnik</strong> je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.</p> <blockquote><p>"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."</p></blockquote></p> 174779006 RTVSLO – Prvi 655 clean Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.<p>Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin </p><p><blockquote><p>"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."</p></blockquote> <p><strong>Gregor Vertačnik</strong> je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.</p> <blockquote><p>"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."</p></blockquote></p> Fri, 28 May 2021 06:45:00 +0000 Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.<p>Enaindvajseti maj je svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj</p><p><p>Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. <strong>Boštjan Kravanja</strong> iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.</p> <blockquote><p><em>"Pri nahrbtnikarjih so kulturne posebnosti in nekaj, kar je vznemirljivo v novem okolju, posebej zaželene. Vendar tega ne sme biti preveč, mora biti ravno prav. Zato so se predvsem v južni in jugovzhodni Aziji razmahnile t. i. nahrbtnikarske enklave na nahrbtnikarskih avtocestah. To so pubi, hostli, skupni prostori v hotelih, kamor domačini nimajo vstopa, ki množicam mladih popotnikov predstavljajo azil."  </em></p></blockquote></p> 174777244 RTVSLO – Prvi 676 clean Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.<p>Enaindvajseti maj je svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj</p><p><p>Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo sto leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. <strong>Boštjan Kravanja</strong> iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skorajda obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.</p> <blockquote><p><em>"Pri nahrbtnikarjih so kulturne posebnosti in nekaj, kar je vznemirljivo v novem okolju, posebej zaželene. Vendar tega ne sme biti preveč, mora biti ravno prav. Zato so se predvsem v južni in jugovzhodni Aziji razmahnile t. i. nahrbtnikarske enklave na nahrbtnikarskih avtocestah. To so pubi, hostli, skupni prostori v hotelih, kamor domačini nimajo vstopa, ki množicam mladih popotnikov predstavljajo azil."  </em></p></blockquote></p> Fri, 21 May 2021 06:45:00 +0000 V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Z botanikom prof. dr. Nejcem Joganom o izumiranju rastlinskega sveta </p><p><p>V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, približno deset odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove <strong>prof. dr.</strong> <strong>Nejc Jogan</strong> s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Največje število ta hip ogroženih vrst je neposreden rezultat človekovega uničevanja."</em></p></blockquote> <p>Primer so recimo divje rastoče orhideje. Pri nas uspeva približno 80 vrst, tudi v visokogorju in gozdovih. Travniške orhideje, ki jih je približno polovica, pa so zelo krhke in slabo prenašajo večje količine dušika v tleh. Ravno ta je posledica trenda zadnjih desetletij: gnojenja travnikov.</p> <blockquote><p><em>"Na starem letno samo enkrat ali dvakrat košenem travniku je lahko bilo deset vrst, danes pa je tam mogoče samo še ena, ki preživi nekje na obrobju."</em></p></blockquote></p> 174775483 RTVSLO – Prvi 618 clean V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, okrog 10 odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Z botanikom prof. dr. Nejcem Joganom o izumiranju rastlinskega sveta </p><p><p>V grobem lahko rečemo, da je v Sloveniji od 3000 vrst višjih rastlin, kar niso alge, mahovi in podobno, približno deset odstotkov takšnih, ki so ogrožene, pove <strong>prof. dr.</strong> <strong>Nejc Jogan</strong> s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <blockquote><p><em>"Največje število ta hip ogroženih vrst je neposreden rezultat človekovega uničevanja."</em></p></blockquote> <p>Primer so recimo divje rastoče orhideje. Pri nas uspeva približno 80 vrst, tudi v visokogorju in gozdovih. Travniške orhideje, ki jih je približno polovica, pa so zelo krhke in slabo prenašajo večje količine dušika v tleh. Ravno ta je posledica trenda zadnjih desetletij: gnojenja travnikov.</p> <blockquote><p><em>"Na starem letno samo enkrat ali dvakrat košenem travniku je lahko bilo deset vrst, danes pa je tam mogoče samo še ena, ki preživi nekje na obrobju."</em></p></blockquote></p> Fri, 14 May 2021 06:45:00 +0000 Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro.<p>Kdo je generacija X, Y, Z, ... ?</p><p><p>Kje so časi, ko se je družina zbrala pred televizijskim zaslonom in gledala npr. Eurosong? Danes pa: </p> <blockquote><p>"Oče morda še vedno gleda televizijo, mama na prenosnem računalniku gleda Netflix, en otrok spremlja TikTok, drugi otrok objavlja vsebine na Snapchat. Že v eni družini živi vsaka generacija v svojem mehurčku."</p> <p>- Dan Podjed, antropolog/ZRC SAZU</p></blockquote> <p>Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro. </p></p> 174773778 RTVSLO – Prvi 821 clean Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro.<p>Kdo je generacija X, Y, Z, ... ?</p><p><p>Kje so časi, ko se je družina zbrala pred televizijskim zaslonom in gledala npr. Eurosong? Danes pa: </p> <blockquote><p>"Oče morda še vedno gleda televizijo, mama na prenosnem računalniku gleda Netflix, en otrok spremlja TikTok, drugi otrok objavlja vsebine na Snapchat. Že v eni družini živi vsaka generacija v svojem mehurčku."</p> <p>- Dan Podjed, antropolog/ZRC SAZU</p></blockquote> <p>Splet je poln opisov tega in onega generacijskega mehurčka, Petek brez pravila pa predstavlja nekaj najpogostejših značilnosti posamezne generacije. A treba je upoštevati, da obravnavano področje velja za časovni okvir in družbene okoliščine zahodnega sveta. Predvsem pa, posploševanje nikoli ni dobro. </p></p> Fri, 07 May 2021 06:45:00 +0000 Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>30. april je mednarodni dan jazza</p><p><p>Jazz je bil leta 2011 na generalni skupščini UNESCA na pobudo legendarnega jazzovskega skladatelja Herbieja Hancocka priznan kot mednarodni dan, leto pozneje pa ga je na svoj koledar dodala še Organizacija združenih narodov. UNESCO prepoznava jazz kot sredstvo svobode izražanja in dialoga med kulturami, kot sinonim za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstvo žensk in moških, ne glede na njihovo poreklo.</p> <blockquote><p>"Jazz se je rodil v znoju, da ne rečem v krvi. Rojeval se je na ulicah, to je bila glasba zatiranih, ki v sebi nosi ogromno žalesti, čeprav tudi ogromno veselja. To je glasba, ki se je rojevala iz življenja."<br /> - Hugo Šekoranja, glasbeni urednik</p></blockquote></p> 174772171 RTVSLO – Prvi 679 clean Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. <p>30. april je mednarodni dan jazza</p><p><p>Jazz je bil leta 2011 na generalni skupščini UNESCA na pobudo legendarnega jazzovskega skladatelja Herbieja Hancocka priznan kot mednarodni dan, leto pozneje pa ga je na svoj koledar dodala še Organizacija združenih narodov. UNESCO prepoznava jazz kot sredstvo svobode izražanja in dialoga med kulturami, kot sinonim za spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstvo žensk in moških, ne glede na njihovo poreklo.</p> <blockquote><p>"Jazz se je rodil v znoju, da ne rečem v krvi. Rojeval se je na ulicah, to je bila glasba zatiranih, ki v sebi nosi ogromno žalesti, čeprav tudi ogromno veselja. To je glasba, ki se je rojevala iz življenja."<br /> - Hugo Šekoranja, glasbeni urednik</p></blockquote></p> Fri, 30 Apr 2021 06:45:00 +0000 30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.<p>Lepa afna: "Na mesec v povprečju v moj nabiralnik prispe okoli 50 povpraševanj različnih naročnikov. Sprejmem jih le kakšnih 5."</p><p><p>30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.</p> <p>Lea Filipovič je Lepa afna, ki si je v šestih letih zgradila močno, predvsem pa številčno bazo sledilcev na različnih spletnih kanalih (Facebook, Instagram, Tik Tok). Kariero (ki se takrat še ni zdela kot kariera, temveč hobi) pa je začela na kanalu YouTube. Danes naročniki in izdelki najdejo njo in danes tudi ona postavlja pogoje sodelovanja:</p> <blockquote><p>"Ne mi polagati besed v usta, pustite mi, da jaz povem svojim sledilcem tisto, kar je zame in bo tudi za njih najbolj zanimivo. Podajanje surovih informacij po navodilih naročnika ne bo uspešno."</p></blockquote></p> 174770650 RTVSLO – Prvi 717 clean 30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.<p>Lepa afna: "Na mesec v povprečju v moj nabiralnik prispe okoli 50 povpraševanj različnih naročnikov. Sprejmem jih le kakšnih 5."</p><p><p>30 milijonov dnevno aktivnih uporabnikov, milijon naročnikov, ogled več kot milijarde videoposnetkov dnevno, na minuto pa je na YouTube naloženih za 500 ur posnetkov. 23. aprila 2005 je bil na omenjeno platformo naložen prvi videoposnetek, danes je to druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, kjer živijo tudi t.i. vplivneži oziroma vplivnice. Eno gosti Petek brez pravila.</p> <p>Lea Filipovič je Lepa afna, ki si je v šestih letih zgradila močno, predvsem pa številčno bazo sledilcev na različnih spletnih kanalih (Facebook, Instagram, Tik Tok). Kariero (ki se takrat še ni zdela kot kariera, temveč hobi) pa je začela na kanalu YouTube. Danes naročniki in izdelki najdejo njo in danes tudi ona postavlja pogoje sodelovanja:</p> <blockquote><p>"Ne mi polagati besed v usta, pustite mi, da jaz povem svojim sledilcem tisto, kar je zame in bo tudi za njih najbolj zanimivo. Podajanje surovih informacij po navodilih naročnika ne bo uspešno."</p></blockquote></p> Fri, 23 Apr 2021 06:45:00 +0000 Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove Borut Zoran, nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne trende in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd. Tjaša Tršar je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.<p>Trgovci analizirajo vedenje kupcev: prodajno pot, koliko časa stojijo pred policami, ali se sklonijo ... </p><p><blockquote><p>Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove <strong>Borut Zoran, </strong>nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne smernice in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd.</p> <p>"Najboljše pozicije artiklov na policah so na višini oči ali na dosegu roke in se po navadi tudi plačajo."</p></blockquote> <p><strong>Tjaša Tršar</strong> je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.</p> <blockquote><p><em>"Pri nakupu obutve je pogled na tla neizogiben, zato morajo biti tla v prvi meri čista, njihova barva je naravna, umirjena. Pomembna je tudi izrazitost barv na samih izdelkih. V naših prodajalnah uporabljamo izključno LED-luči, ki delujejo toplo."   </em></p></blockquote></p> 174768920 RTVSLO – Prvi 663 clean Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove Borut Zoran, nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne trende in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd. Tjaša Tršar je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.<p>Trgovci analizirajo vedenje kupcev: prodajno pot, koliko časa stojijo pred policami, ali se sklonijo ... </p><p><blockquote><p>Trgovci uporabljajo različne načine pospeševanja prodaje v prodajnih okoljih in pri tem mislijo na vsa naša čutila. Kot pove <strong>Borut Zoran, </strong>nekdanji prodajalec, danes podjetnik in svetovalec, v trgovinah glede na splošne smernice in analize prilagajajo svetlobo, vonj, glasbo itd.</p> <p>"Najboljše pozicije artiklov na policah so na višini oči ali na dosegu roke in se po navadi tudi plačajo."</p></blockquote> <p><strong>Tjaša Tršar</strong> je zaposlena v trgovski verigi z obutvijo Mass in med drugim omenja, kako pomembne so lahko barve sten, polic in talnih oblog.</p> <blockquote><p><em>"Pri nakupu obutve je pogled na tla neizogiben, zato morajo biti tla v prvi meri čista, njihova barva je naravna, umirjena. Pomembna je tudi izrazitost barv na samih izdelkih. V naših prodajalnah uporabljamo izključno LED-luči, ki delujejo toplo."   </em></p></blockquote></p> Fri, 16 Apr 2021 06:45:00 +0000 RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse. sl Fri, 24 Mar 2023 05:45:00 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/petekbrezpravila/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Fri, 24 Mar 2023 05:45:00 +0000