Education (C) RTVSLO 2017 Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. https://radioprvi.rtvslo.si/pod-pokrovko/ Pod pokrovko https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/152363420/logo_1.jpg December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. 174919566 RTVSLO – Prvi 706 clean December je tudi mesec službenih in poslovnih pogostitev, slavnostnih kosil in večerij, čas, ko se kuhi in peki doma posvečamo še pogosteje. Nekako značilno je, da se mize za božične in novoletne praznike šibijo pod obilico različnih dobrot. Teh pa po kosilu ali večerji tudi veliko ostane, saj se takrat vsi najemo še bolj kot do sitega. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo zato reciklirali ostanke. Za nekaj predlogov, kaj narediti s preostalo pečenko, ocvrtim piščancem, kruhom, francosko solato, potico je Andreja Gradišar poklicala v dve z Michelinovo zvezdico ovenčani restavraciji, napotke za varno hrambo hrane pa dobila na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Wed, 07 Dec 2022 06:35:19 +0000 Iz ostankov lahko nastane prvovrstna jed Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar. 174917624 RTVSLO – Prvi 419 clean Pod pokrovko kuhamo terjak. Pravzaprav se ga ne kuha, temveč izpareva. Gre za močno koncentriran sok iz jagod črnega bezga, ki je značilnost predvsem krajev škofjeloškega hribovja. Tam ga pridelujeta Ana in Miha Gantar. Wed, 30 Nov 2022 06:35:00 +0000 Terjak se ne kuha, temveč izpareva Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin. 174915709 RTVSLO – Prvi 660 clean Odnos do hrane in kuhanja je treba začeti graditi že od malih nog. Ker so otroci in mladostniki že dokaj hitro zmožni opraviti prve kuharske korake, je prav, da starši k uvajanju pristopijo brez strahu in s prepričanjem, da bo šlo vse dobro. Seveda starši najbolje poznajo svoje otroke in temu primerno lahko izberejo tudi naloge, ki jih bodo z njihovo pomočjo mladi opravili. Kako pristopiti h kuharskemu izobraževanju mladih, je v oddaji Pod pokrovko raziskoval Aleš Ogrin. Wed, 23 Nov 2022 06:35:00 +0000 Uvajanje otrok v kuhinjo Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla. 174914111 RTVSLO – Prvi 683 clean Z Radovljico in njeno okolico največkrat povezujemo sladke okuse – to je kraj čokolade in medu, a zadnja leta se to območje predstavlja tudi drugače. Že deveto leto je november namenjen Okusom Radol'ce, projektu, ki povezuje lokalne vrhunske gostilne in lokalne pridelovalce. Devet gostiln ta mesec ponuja posebej pripravljene menuje, jedi pa so sestavljene iz surovin domačega porekla. Wed, 16 Nov 2022 08:07:00 +0000 Okusi Radol'ce Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt. 174912128 RTVSLO – Prvi 509 clean Petkova jota, sladka jota, jota vrzota … Klemen Košir je zbral terenske pripovedke o kislem zelju, repici in joti. Bolj kot poslušamo prigode s terena, bolj se zdi, da samo ene prave jote ni in da je najbolj okusna in prava tista, ki se kuha pri vsakem od nas doma. Oddajo Pod pokrovko je pripravila Ana Skrt. Wed, 09 Nov 2022 06:35:00 +0000 Katera jota je »ta prava« jota? Gorenjska slovi po štrukljih, čeprav so vseslovenska jed<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začnimo z uganko. Za katero jed gre, če kuhar reče, da bo nadev iz »nacufane« govedine in tartufov? Ali ste že slišali? »To bodo posebni štruklji, ki jih pripravljamo za movember,« pravi mojster <strong>Peter Vogelnik</strong> iz štrukljarnice Moji štruklji Slovenije. S štruklji je začel pri osemnajstih letih v Domu na Kofcah. Planinci sicer največkrat naročijo čokoladne in borovničeve. »V naši družini pa komaj čakamo na pomladne drobnjakove štrukeljce na »župci,« v smehu doda inženirka živilstva <strong>Kristina Frlic</strong> iz Biotehniškega centra v Naklem. Kakšni pa so gluhi štruklji? Pokrovko nad slanim kropom je odmaknil Iztok Konc. Foto: Štrukljarnica Moji štruklji Slovenije</p> </body> </html> 174909641 RTVSLO – Prvi 516 clean Gorenjska slovi po štrukljih, čeprav so vseslovenska jed<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Začnimo z uganko. Za katero jed gre, če kuhar reče, da bo nadev iz »nacufane« govedine in tartufov? Ali ste že slišali? »To bodo posebni štruklji, ki jih pripravljamo za movember,« pravi mojster <strong>Peter Vogelnik</strong> iz štrukljarnice Moji štruklji Slovenije. S štruklji je začel pri osemnajstih letih v Domu na Kofcah. Planinci sicer največkrat naročijo čokoladne in borovničeve. »V naši družini pa komaj čakamo na pomladne drobnjakove štrukeljce na »župci,« v smehu doda inženirka živilstva <strong>Kristina Frlic</strong> iz Biotehniškega centra v Naklem. Kakšni pa so gluhi štruklji? Pokrovko nad slanim kropom je odmaknil Iztok Konc. Foto: Štrukljarnica Moji štruklji Slovenije</p> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 06:40:06 +0000 »Štrukljevi končki so za kuharja« Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih. 174908910 RTVSLO – Prvi 740 clean Čeprav življenje v mestih daje občutek, da živimo daleč od ruralnega, pa lahko stik s tem pomagajo ohranjati urbani kmetje. Med prebivalci Ljubljane in Maribora tako najdemo ljudi, ki cenijo, da so pridelki pridelani blizu njihovega doma. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, o urbanih kmetih. Wed, 26 Oct 2022 05:35:00 +0000 Mesto kmete zelo potrebuje, saj hrana, ki pride od nas, ne daje ogljičnega vtisa Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. 174908771 RTVSLO – Prvi 382 clean Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Wed, 19 Oct 2022 05:35:00 +0000 Pod pokrovko - Kmetije Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174906915 RTVSLO – Prvi 382 clean Gotovo so med opaznejšimi zagovorniki podeželskega turizma pri nas turistične kmetije, za katere se že 25 let trudi Združenje turističnih kmetij. Naj gre le za enodnevni obisk ali večdnevne počitnice, take kmetije so predvsem odmik od mestnega vrveža. K dobri izkušnji pa navsezadnje prispeva tudi hrana. Kakšen je gastronomski vidik turističnih kmetij? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 19 Oct 2022 05:35:00 +0000 Gastronomska ponudba na turističnih kmetijah: Če imaš dobre sestavine, nimaš česa 'zafrkniti' Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka. 174904857 RTVSLO – Prvi 947 clean Se kdaj vprašate, od kod sestavine v jedi, ki vam jo pripravijo v gostilni in restavraciji? Kot zelena in trajnostna država, kot se radi predstavimo tako domači, predvsem pa tuji javnosti, bi si morali prizadevati za filozofijo 'od vil do vilic' – da torej surovina oziroma živila opravijo kratko razdaljo do krožnika. Takšnega načela se držijo tudi nekateri gostinci. V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, predstavlja odnos med gostincem in dobavitelji, in sicer na primeru Michelinove restavracije, gostišča Grič v Horjulu chefa Luka Koširja in dobaviteljev – Irene Orešnik iz sirarstva Orešnik in mesarja Antona Kreka. Wed, 12 Oct 2022 05:35:00 +0000 Kuharski mojster Luka Košir: Gostinec in dobavitelj se morata pogovarjati, razumeti drug drugega, saj odnos nikoli ni enosmeren. Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič 174903433 RTVSLO – Prvi 723 clean Vsak bi znal ločiti med zeljem, solato in čebulo. Pa bi našteti več sort čebul? Ptujsko rdečo, tero, belokranjko? Tisti z globljim poznavanjem bi za slednje znali povedati, da gre to za lokalne sorte vrtnin. Da je pomembno gojiti in jesti lokalne sorte, pa lahko to utemeljimo tudi z vidika ohranjanja genetske pestrosti tako v pridelavi kot sicer v naravi ter ohranjanja pestrosti okusov. Oddajo Pod pokrovko je s pomočjo naše ptujske dopisnice Gabrijele Milošič pripravila Tina Lamovšek. sogovorniki: -raziskovalka na Kmetijskem inštitutu Slovenije za področje zelenjadarstva Kristina Ugrinovič -pridelovalca geografsko zaščitenega ptujskega lűka Anja Pignar in Branko Majerič Wed, 05 Oct 2022 05:35:00 +0000 Z lokalnimi sortami vrtnin ohranjamo genetsko pestrost in pestrost okusov Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174901982 RTVSLO – Prvi 706 clean Kako prepoznati pravi kuhinjski nož, zakaj vsaka kuhinja potrebuje vsaj tri nože, kako pogosto je treba nože brusiti in kaj pomeni pravilno vzdrževanje nožev? V oddaji Pod Pokrovko poznavalec nožev Luka Grmovšek iz podjetja OsterRob pojasnjuje tudi, zakaj nož ob številnih gospodinjskih pripomočkih ostaja »kralj« kuhinje.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 28 Sep 2022 05:35:00 +0000 »Kakovosten kuhinjski nož je naložba za generacijo in pol« Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi? 174900570 RTVSLO – Prvi 618 clean Besedno zvezo sistem HACCP dobro poznate vsi, ki ste kadar koli delali v podjetju, kuhinji ali gostinskem obratu. Gre za angleško kratico za tako imenovano analizo tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk. To so lahko umazan umivalnik za umivanje rok, surovo meso na isti deski kot zelenjava ali neurejena in nezaščitena brada enega izmed kuharjev. Kako upoštevanje sistema čiste kuhinje izvajati v praksi? Wed, 21 Sep 2022 05:35:00 +0000 Sistem HACCP na preizkušnji tudi v na prvi pogled čisti kuhinji Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. 174899236 RTVSLO – Prvi 386 clean Imate jed, ki vam je bolj kot njen okus pri srcu zaradi zgodbe in osebne note, ki jo spremlja? Vsakdo se lahko najde v tem opisu, tudi Michelinovi chefi in chefinja pri nas. Tokratna oddaja Pod pokrovko tako išče njihove jedi z zgodbo. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek. Thu, 15 Sep 2022 07:55:00 +0000 Katerim svojim jedem bi Michelinovi chefi in chefinje podelili zvezdico zaradi zgodbe, ki stoji za njo? Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174895594 RTVSLO – Prvi 550 clean Večina ljudi na vprašanje kdo pri njih doma kuha odgovori, da mama, žena, partnerka, sestra ali hči. A v vrhovih svetovnih lestvic najboljših kuharjev in kuharic, je le peščica žensk. Položaju žensk v vrhunski kulinariki je namenjena tokratna oddaja Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tita Mayer. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 31 Aug 2022 05:35:00 +0000 "Dejstvo je, da ta svet ni uravnotežen in še dolgo ne bo" Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893413 RTVSLO – Prvi 505 clean Ste že slišali za izraz gastronavt? Tako se poimenuje v Ameriki živeč, sicer pa rojen Kanadčan Bob Blumer, TV-osebnost, avtor, svetovalec in celo nosilec nekaj Guinessovih rekordov. Predvsem pa je znan kot ustvarjalec in voditelj treh pionirskih oddaj Food Networka: Surreal Gourmet, Glutton for Punishment in World's Weirdest Restaurants. Nekaj svojih izkušenj pri ustvarjanju kulinaričnih oddaj je zaupal Tini Lamovšek za oddajo Pod pokrovko.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 24 Aug 2022 05:35:00 +0000 Gastronavt Bob Blumer: »Neverjetno, kako se ljudje skozi oddajo o kulinariki učijo o vaši državi.« Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu. 174892888 RTVSLO – Prvi 658 clean Vonj in okus sta tesno povezana. Vonj predstavlja celo kar 80% okusa. Zato je olfaktorni aspekt pri obredju hranjenja zelo pomemben. Kot tudi arome in ostale dišave, ki se dodajajo hrani in to celo bolj pogosto, kot si morda mislite. O tem, kako se v kuhinji uporabljajo hidrolati in eterična olja in kako pomembno vonj vpliva na naše občutje in zavest o hrani pa se je Liana Buršič pogovarjala z Nino Medved iz Magnolije, eno najbolj priznanih in strokovno podkovanih aromaterapevtk pri nas, ki se je na področju aromaterapije in parfumeristike izobraževala tudi v New Yorku, Parizu, Zagrebu, Berlinu in Gradcu. Wed, 17 Aug 2022 05:35:00 +0000 Vonj predstavlja kar 80% okusa pri hranjenju Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V socialističnem obdobju smo se Slovenci navadili hoditi v Trst po kavo in riž in kavbojke, hrano, ki nam je pomagala obdržati se na nogah med nakupovalno mrzlico, pa smo – v obliki v prtič zavitih sendvičev in podobnega – najraje prinesli kar s seboj. Tako smo navsezadnje pozabili, kar smo še v časih Avstro-Ogrske vedeli: kaj se v Trstu pravzaprav dobrega jé.</p> <p>Zato smo v tokratni oddaji Pod pokrovko v družbi antropologinje <strong>dr. Daše Ličen</strong> pokukali čez zahodno mejo v Pahorjevo »mesto v zalivu«, da bi spoznali nekaj tipičnih tržaških jedi pa tudi da bi preverili, zakaj se za bogato obloženo tržaško mizo utegnejo bolj domače počutiti ljubitelji srednjeevropskih mesnin kakor pa navdušenci nad lahkotnejšo, sredozemsko jedačo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.</p> </body> </html> 174891654 RTVSLO – Prvi 575 clean Za tržaško kuhinjo je značilen preplet mediteranske in bolj z ribami zaznamovane hrane, z bolj celinsko, srednjeevropsko, tudi habsburško kulinariko, ki sloni na mesu, predvsem na kuhani svinjini <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>V socialističnem obdobju smo se Slovenci navadili hoditi v Trst po kavo in riž in kavbojke, hrano, ki nam je pomagala obdržati se na nogah med nakupovalno mrzlico, pa smo – v obliki v prtič zavitih sendvičev in podobnega – najraje prinesli kar s seboj. Tako smo navsezadnje pozabili, kar smo še v časih Avstro-Ogrske vedeli: kaj se v Trstu pravzaprav dobrega jé.</p> <p>Zato smo v tokratni oddaji Pod pokrovko v družbi antropologinje <strong>dr. Daše Ličen</strong> pokukali čez zahodno mejo v Pahorjevo »mesto v zalivu«, da bi spoznali nekaj tipičnih tržaških jedi pa tudi da bi preverili, zakaj se za bogato obloženo tržaško mizo utegnejo bolj domače počutiti ljubitelji srednjeevropskih mesnin kakor pa navdušenci nad lahkotnejšo, sredozemsko jedačo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.</p> </body> </html> Wed, 10 Aug 2022 05:35:00 +0000 Protislovja tržaške zgodovine se zrcalijo tudi v značaju tipičnih tržaških jedi Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir. 174890339 RTVSLO – Prvi 680 clean Kako zgraditi še bolj unikatno identiteto restavracije? Tiste vrhunske vedno več pozornosti, poleg tistemu, kar dajo na krožnik, namenjajo tudi izbiri servirne posode. Za njeno izdelavo sodelujejo z oblikovalci, po meri narejeni unikatni krožniki, sklede in skodelice ter druga servirna posoda pa prispevajo k prepoznavnosti in nadgradnji mojstrovin iz kuhinje. Kot pravijo sogovorniki v oddaji Pod pokrovko, gre za trend in precej bolj nenavadno je, če vrhunski chefi temu danes ne namenijo pozornosti. Oddajo je pripravila Ana Skrt, sogovorniki so Bojana Ristevski Mlaker, Luka Košir, Barbara Košir. Wed, 03 Aug 2022 05:00:00 +0000 Nenavadno je, če nimaš unikatne servirne posode Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj. 174889164 RTVSLO – Prvi 862 clean Najstarejša, pa tudi najbolj priljubljena alkoholna pijača na svetu je pivo. Izviralo naj bi iz Mezopotamije, a v oddaji Pod pokrovko se bomo preselili kar v današnji čas, ko so na pomenu in po priljubljenosti v zadnjem desetletju veliko pridobila kraft piva. Kaj so kraft piva, kako se pivo vari in kako se ga postreže? Odgovore pozna predsednik Društva ljubiteljev domačega pivovarstva in lastnik pivovarne Jure Guzelj. Wed, 27 Jul 2022 06:44:00 +0000 Kraft pivo je pivo z dušo Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame. 174887574 RTVSLO – Prvi 372 clean Kaj je za vas dobra salama? Čeprav imajo strokovnjaki o tem seveda izdelane kriterije, ima vsak posameznik svoj izbran okus. Ne glede na vse so salame pogosto del narezka ob raznih praznovanjih ali pa obiskih predvsem domačih gostiln in turističnih kmetij. V tokratni oddaji Pod pokrovko Tina Lamovšek in Aleš Ogrin predstavljata salame. Wed, 20 Jul 2022 05:35:00 +0000 Predsednik Zveze društev salamarjev Slovenije Mirjan Kulovec: »Salama si zasluži spoštovanje, saj je bilo vloženega veliko dela in najboljšega mesa.« Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio. 174886228 RTVSLO – Prvi 518 clean Ste bili že kdaj v restavraciji, gostilni, bistroju, ki ima t. i. odprto kuhinjo? Torej v takem, v katerem hrano pripravijo pred vašimi očmi oz. v prostoru, v katerem tudi obedujete? Enega takih manjših prostorov lahko najdete tudi v slovenski Istri, natančneje, v Kopru. Tina Lamovšek je za oddajo Pod pokrovko obiskala Kulinarični študio. Wed, 13 Jul 2022 05:35:00 +0000 Chef Ivo Tomšič, Kulinarični študio: »Včasih je šla promocija od ust do ust, zdaj s profila na profil.« O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Čeprav so ribe in drugi morski sadeži že od nekdaj izjemno pomemben vir hrane in zaslužka v obalnih mestih, so se z razvojem znanosti in tehnologij procesi proizvodnje in shranjevanja teh živil močno spreminjali. In kot marsikje drugje, tudi pri ribah enega od ključnih premikov predstavlja izum konzerve oziroma njena kasnejša množična proizvodnja, ki je v zadnjih desetletjih 19. stoletja začela spreminjati tudi z morsko hrano bogato vzhodno jadransko obalo, do konca 50-ih let pa je tako napredovala, da je Jugoslavija postala eden od treh največjih izvoznikov ribjih konzerv na svetu. O tem, zakaj se je ta industrija tako razvila prav na našem prostoru, kaj vse so tovarne na severovzhodnem Jadranu proizvajale, kako so vplivale na življenje v obalnih mestih in kako se njihova zgodba povezuje tudi z bolj splošno zgodovino nastanka in razvoja konzerve, smo govorili s kulturologinjo in sodelavko Inštituta za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU dr. Ivo Kosmos, ki je pred nekaj leti souredila knjigo na to temo z naslovom Zgodbe iz konzerve.</p> <p> </p> <p>foto: Del ene od jugoslovanskih embalaž za ribjo konzervo, iz knjige Zgodbe iz konzerve</p> </body> </html> 174884880 RTVSLO – Prvi 983 clean O zgodovini industrije konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu in njenem vplivu na tamkajšnje življenje s kulturologinjo dr. Ivo Kosmos<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Čeprav so ribe in drugi morski sadeži že od nekdaj izjemno pomemben vir hrane in zaslužka v obalnih mestih, so se z razvojem znanosti in tehnologij procesi proizvodnje in shranjevanja teh živil močno spreminjali. In kot marsikje drugje, tudi pri ribah enega od ključnih premikov predstavlja izum konzerve oziroma njena kasnejša množična proizvodnja, ki je v zadnjih desetletjih 19. stoletja začela spreminjati tudi z morsko hrano bogato vzhodno jadransko obalo, do konca 50-ih let pa je tako napredovala, da je Jugoslavija postala eden od treh največjih izvoznikov ribjih konzerv na svetu. O tem, zakaj se je ta industrija tako razvila prav na našem prostoru, kaj vse so tovarne na severovzhodnem Jadranu proizvajale, kako so vplivale na življenje v obalnih mestih in kako se njihova zgodba povezuje tudi z bolj splošno zgodovino nastanka in razvoja konzerve, smo govorili s kulturologinjo in sodelavko Inštituta za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU dr. Ivo Kosmos, ki je pred nekaj leti souredila knjigo na to temo z naslovom Zgodbe iz konzerve.</p> <p> </p> <p>foto: Del ene od jugoslovanskih embalaž za ribjo konzervo, iz knjige Zgodbe iz konzerve</p> </body> </html> Wed, 06 Jul 2022 05:35:00 +0000 »V Jugoslaviji je na obali v nekem trenutku dobesedno za vsakim vogalom tovarna ribjih konzerv.« Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla. 174883562 RTVSLO – Prvi 531 clean Osnovna, slovarska definicija koktajla pravi, da gre za mešano, odišavljeno pijačo, sestavljeno iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Prvi zapisi o takšnih pijačah segajo v začetek 19. stoletja v Združene države, kjer se je uveljavilo tudi ime »koktajl«, so se pa nato skozi desetletja sestavine spreminjale in danes bi težko soglašali, da je za dober koktejl dovolj mešanica alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. Barista in barman Gal Aleksej Pilko iz koktajl bara Neubar v Ljubljani nam je v pogovoru razkril, v čem je skrivnost dobrega koktajla. Wed, 29 Jun 2022 05:35:00 +0000 "V receptih za koktajle nikoli ne zasledimo ledu, sam pa bi ga postavil na prvo mesto med sestavinami" Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174881841 RTVSLO – Prvi 736 clean Poletja ni brez sonca, zdaj tudi ne več brez neviht in toče. Poletja ni brez počitnic in dopusta. Številni bi na prvo mesto postavili morje in gore. Za številne pa je poletni favorit sladoled. Podatki za Slovenijo kažejo (SURS, 2018), da povprečen prebivalec naše države samo doma poje približno štiri litre sladoleda na leto. Kako visoka bi bila številka, če bi ji prišteli še sladoled, ki ga pojemo v slaščičarni in na ulici!? Kremni sladoled je francoski, italijanski se imenuje gelato. Poznamo še sorbet in parfe. Več pa sladoledarka Špela Omahen iz Strletove kmetije pri Ljubljani in dr. Tanja Pajk Žontar z ljubljanske Biotehniške fakultete. Foto: Strletova kmetija<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 05:40:00 +0000 Črna čokolada z limonovim sladoledom ali arašidovo maslo, karamela in snickers V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.<p>O indijski tradiciji prehranjevanja sede, na tleh in z rokami pripoveduje mag. Kaja Kastner Yadav</p><p><p>V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede, na tleh in z rokami namesto s priborom del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala <strong>mag. Kaja Kastner Yadav</strong>, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in posledično večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.</p></p> 174879389 RTVSLO – Prvi 661 clean V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede na tleh in z rokami (namesto s priborom) del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala mag. Kaja Kastner Yadav, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.<p>O indijski tradiciji prehranjevanja sede, na tleh in z rokami pripoveduje mag. Kaja Kastner Yadav</p><p><p>V nekaterih afriških, azijskih in južnoameriških državah ter državah Bližnjega in Srednjega vzhoda je prehranjevanje sede, na tleh in z rokami namesto s priborom del vsakdana. Prav ta način uživanja hrane je raziskovala Darja Pograjc. Pri tem ji je pomagala <strong>mag. Kaja Kastner Yadav</strong>, poznavalka indijske kulture, ki se že skoraj 30 let ukvarja z jogo, je doštudirala ajurvedo in posledično večkrat prepotovala Indijo, kjer je bila tako v vaseh kot mestih, tako v ašramih kot v lokalnem družinskem okolju.</p></p> Wed, 15 Jun 2022 05:30:00 +0000 Približno tretjina svetovnega prebivalstva jé brez pribora Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.<p>Britanska tradicija poimenovanja jedi po članih kraljeve družine</p><p><p>Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.</p> <p>Originalni recept je na voljo <a href="https://www.fortnumandmason.com/platinum-pudding-winner" rel="noopener" target="_blank">na tej povezavi</a>.</p> <p>Prilagojen recept pa <a href="http://www.sketa.si/jubilejni-limonin-trifle/" rel="noopener" target="_blank">tu.</a> </p></p> 174878978 RTVSLO – Prvi 381 clean Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.<p>Britanska tradicija poimenovanja jedi po članih kraljeve družine</p><p><p>Velika Britanija je pretekli konec tedna praznovala velik mejnik oziroma ga je pravzaprav kraljica Elizabeta Druga. Britanska monarhinja praznuje platinasti jubilej svojega vladanja, tj. 70 let. V počastitev tega visokega jubileja so v Veliki Britaniji na posebnem tekmovanju izbrali zmagoviti recept za sladico, ki bi bila kraljici kot ljubiteljici citrusnih okusov gotovo všeč! Jubilejno obarvano Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.</p> <p>Originalni recept je na voljo <a href="https://www.fortnumandmason.com/platinum-pudding-winner" rel="noopener" target="_blank">na tej povezavi</a>.</p> <p>Prilagojen recept pa <a href="http://www.sketa.si/jubilejni-limonin-trifle/" rel="noopener" target="_blank">tu.</a> </p></p> Wed, 08 Jun 2022 05:35:00 +0000 Viktorijanski biskvit, kronani piščanec in platinasti puding ali Britanska tradicija poimenovanja jedi po članih kraljeve družine Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.<p>Dr. Svetlana Slapšak o antropologiji hrane in o tem kaj nam odnos do hrane pove o družbi, v kateri živimo</p><p><p>Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili  odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</p></p> 174876940 RTVSLO – Prvi 426 clean Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.<p>Dr. Svetlana Slapšak o antropologiji hrane in o tem kaj nam odnos do hrane pove o družbi, v kateri živimo</p><p><p>Je zdravo? Je dobro? Kako je pridelano? Je škropljeno? Kje je kupljeno? Odkod prihaja? Koliko je dovolj? Kako kvalitetno je in koliko stane? Okoli hrane se v sodobnem času vrti nešteto vprašanj, nešteto dilem in problemov. Hkrati pa hrana za mnoge ostaja nekaj povsem esencialnega, za vse preveč ljudi pa celo nedostopnega. V oddaji Pod pokrovko bomo tokrat govorili o antropologiji hrane. S profesorico antičnih svetov in antropologije spolov dr. Svetlano Slapšak bomo premislili  odnos, ki ga imamo do hrane danes, ko nas potrošništvo sili v nenehno konzumacijo in ko lahko na eni strani vidimo preobilje vsega, na drugi strani pa nenehno pomanjkanje osnovnih dobrin. Gostjo je pred mikrofon povabila Tita Mayer.</p></p> Wed, 01 Jun 2022 05:35:00 +0000 "Danes ne moremo uživati hrane brez pomislekov." Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.<p>Boštjan Napotnik o delu kulinaričnega pisca</p><p><p>Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.</p></p> 174874974 RTVSLO – Prvi 998 clean Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.<p>Boštjan Napotnik o delu kulinaričnega pisca</p><p><p>Ne, dobrih gostiln ni vse manj, zdi se, da je dobrih, pravzaprav tudi odličnih, vse več, saj slovenska gastronomija doživlja svojevrsten preporod. Kako je pa s kulinaričnimi pisci in kritiki? So ti vse bolj redki? O njihovem delu v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pove Boštjan Napotnik, ki številne slovenske - občasno pa tudi tuje - prostore, kjer pripravljajo hrano, za Mladinino rubriko Konzum obiskuje že 13. leto.</p></p> Wed, 25 May 2022 05:35:00 +0000 Kulinarični pisec Boštjan Napotnik: "Ko se gostilna odpre, to ni njen pravi obraz. Tako da bodo imeli gostinci prvih nekaj mesecev pred mano mir." Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?<p>Uporaba medu v kulinariki</p><p><p>Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?</p></p> 174872939 RTVSLO – Prvi 1052 clean Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?<p>Uporaba medu v kulinariki</p><p><p>Medtem ko so naši predniki med uporabljali kot edino sladilo in na zelo različne načine, je danes med za mnoge le dodatek k čaju. Vendar je lahko zelo uporabna sestavina mnogih jedi, ne le kot sladilo, ampak tudi kot pika na i, ki jedi doda okus, vonj, celo barvo. Kdaj je med dobrodošel dodatek, katero vrsto medu izbrati, kako ga uporabiti?</p></p> Wed, 18 May 2022 05:35:00 +0000 Uporaba medu v kulinariki Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.<p>Kako prepoznamo kakovostno oljčno olje? Kaj nam pove njegova cena?</p><p><p>Pred tednom dni smo v prvi epizodi posvečeni »tekočemu zlatu«, kot ga tudi slikovito imenujejo, še enkrat več spoznali, da je hladno stiskano deviško oljčno olje najboljše tako po prehranski kot gurmanski plati. Danes pa bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je oljčno olje primerno za termično obdelavo, potrdili ali ovrgli bomo prepričanje, da je dokaz kakovosti oljčnega olja usedlina, ki se tvori, če steklenico postavimo v hladilnik. Predstavili vam bomo trend t.i. aromatiziranih oljčnih olj ter preverili, kako uporabljajo oljčno olje v kulinariki ob Gardskem jezeru, kjer pridelujejo vrhunska oljčna olja. </p></p> 174871313 RTVSLO – Prvi 1164 clean Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.<p>Kako prepoznamo kakovostno oljčno olje? Kaj nam pove njegova cena?</p><p><p>Pred tednom dni smo v prvi epizodi posvečeni »tekočemu zlatu«, kot ga tudi slikovito imenujejo, še enkrat več spoznali, da je hladno stiskano deviško oljčno olje najboljše tako po prehranski kot gurmanski plati. Danes pa bomo poiskali odgovor na vprašanje, ali je oljčno olje primerno za termično obdelavo, potrdili ali ovrgli bomo prepričanje, da je dokaz kakovosti oljčnega olja usedlina, ki se tvori, če steklenico postavimo v hladilnik. Predstavili vam bomo trend t.i. aromatiziranih oljčnih olj ter preverili, kako uporabljajo oljčno olje v kulinariki ob Gardskem jezeru, kjer pridelujejo vrhunska oljčna olja. </p></p> Wed, 11 May 2022 05:35:00 +0000 Oljčno olje lahko pomažemo s kruhom ali pa ga damo na sladoled Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.<p>Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.</p><p><p>Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?</p> <p><strong>Marco Oreggia</strong>, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?</p> <blockquote><p>Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.</p></blockquote></p> 174869456 RTVSLO – Prvi 805 clean Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.<p>Največ oljčnega olja porabijo Grki skoraj 24 kilogramov na leto na prebivalca, Slovenec ga v povprečju zaužije le dober kilogram.</p><p><p>Oljčno olje je steber zdrave mediteranske prehrane. Oljke uspevajo v 65 državah sveta, 6 -10 % pridelka se porabi v delikatesne namene, večina pa se predela v oljčno olje različne kakovosti. Kakšna je razlika med ekstra deviškim in rafiniranim oljčnim oljem? Kakšen je senzoričen profil oljčnega olja in zakaj je danes zelo cenjeno oljčno olje z bogato sadežno aromo? Katere države so najbolj prodorne v zadnjih letih na področju pridelave oljčnih olj? Kaj prepriča mednarodne ocenjevalce pri slovenskih oljčnih oljih, da so se nekatera uspela prebiti v najbolj prestižen globalni vodnik po oljčnih oljih?</p> <p><strong>Marco Oreggia</strong>, diplomirani agronom, novinar, gastronomski kritik, velja za enega najvplivnejših ljudi v svetu oljčnih olj, saj je urednik vodnika Flos Olei, ki je referenca na področju oljčnih olj, podobno kot Michelinov vodnik v svetu kulinarike. Skupaj z drugimi ocenjevalci vodnika Flos Olei vsako leto poskusi in oceni več kot 1000 vzorcev olja z vsega sveta. Kaj meni o slovenskih oljčnih oljih?</p> <blockquote><p>Slovenska oljčna olja so zelo zanimiva. Trenutno je v vodniku vpisanih kakih 20 pridelovalcev iz Slovenije, upoštevajoč, da ima Slovenija preko 4000 pridelovalcev in 580 tisoč oljčnih drevesih na 2400 hektarjih oljčnikov. V Sloveniji je tudi med 45 in 50 oljarn – torkelj, ki predelajo oljčno letino, skratka gre za majhno proizvajalko izredno kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja. V vodniku FLOS OLEI se v zadnjih treh, štirih letih prostor namenjen Sloveniji širi, saj se kakovost proizvedenega oljčnega olja, ki temelji na biotski raznovrstnosti naglo dviguje, in tako v vodniku z velikim veseljem odmerjamo prostor namenjen Sloveniji.</p></blockquote></p> Wed, 04 May 2022 05:35:00 +0000 "Tekoče zlato"- najboljše ima bogato sadežno aromo in je uravnoteženo Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl. <p>Priprava hrane pred gosti je poseben način strežbe </p><p><p>Delo natakarjev lahko obsega tudi neke vrste animacijo pri sklepni pripravi jedi. Lahko je to samo prelitje sladice v obliki čokoladne krogle s karamelno kremo, da se ta pred gostom na mizi delno stopi, ali pa gre za zahtevnejše filiranje ribe. Natakar je v tem smislu ogledalo restavracije in desna roka kuharja. Sogovornik: <strong>Srečko Koklič</strong>, svetovalec na Turistično gostinski zbornici Slovenije.</p></p> 174868116 RTVSLO – Prvi 465 clean Verjamete, da lahko doživetje v restavraciji spodbudi občutek apetita in nato tudi dober okus? O tem tokrat z vidika gostincev, natakarjev in kuharjev. Tudi pri nas je namreč ponekod priljubljen poseben način strežbe, ki mu pravimo priprava hrane pred gosti. Za kaj točno gre, kdo jo izvaja in seveda – ali gre lahko tudi kaj narobe? Oddajo je pripravila Nataša Rašl. <p>Priprava hrane pred gosti je poseben način strežbe </p><p><p>Delo natakarjev lahko obsega tudi neke vrste animacijo pri sklepni pripravi jedi. Lahko je to samo prelitje sladice v obliki čokoladne krogle s karamelno kremo, da se ta pred gostom na mizi delno stopi, ali pa gre za zahtevnejše filiranje ribe. Natakar je v tem smislu ogledalo restavracije in desna roka kuharja. Sogovornik: <strong>Srečko Koklič</strong>, svetovalec na Turistično gostinski zbornici Slovenije.</p></p> Wed, 27 Apr 2022 05:35:00 +0000 Če zraven zagori, se zakadi, zacvrči ali se stopi – toliko bolje Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe. <p>Kako povzpetniški status omogoča prehod iz kuhinje revežev, v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite?</p><p><p>V antičnem svetu so se ljudje prehranjevali tako vsakdanje zmerno kot ritualno, čezmerno in ekscentrično. Grški obredni simpoziji ne predstavljajo oblastne izprijenosti in pokvarjenosti, kot ju denimo nekatere rimske pogostitve razredno hierarhično enakih, ko gre za razkazovanje statusa in neotesano samopoveličevanje. Zanimivo je, kako je po tem, ko človek ni bil več odvisen le od nabiranja in lova, ampak je hrano vzgajal in "kultiviral", hrana na mizah civilizacij postala tudi poligon za igro političnih in družbenih odnosov, tudi za zelo "nekulturne" odnose med ljudmi. O različnih navadah prehranjevanja, bogastvu kuhinj različnih regij in drugem se veliko govori in piše, a dejstvo je, da revnih pridelovalcev hrane, s katero po večini oskrbujejo bogate, ne zmoremo nahraniti. Tudi na uprizoritvenem področju igra hrana zadnja leta zelo pomembno vlogo. Nazadnje je izrazito govorila v predstavi Pojedina pri Trimalhionu. Med drugim so v Slovenskem mladinskem gledališču ob tem zapisali:</p> <p>"<em>Pojedina pri Trimalhionu</em> je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana <em>Satirikon</em>, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, <em>arbiter elegantiarum</em> na dvoru cesarja Nerona. <em>Satirikon</em> je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v prvem stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. Nič čudnega, glede na to, da na prestolu sedi Neron. V <em>Pojedini pri Trimalhionu</em> je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov … In tudi mi smo kvazicivilizacija. Imamo kvazijunake. Imamo kvaziljubezen. Imamo kvaziempatijo. Imamo kvaziprijatelje. Imamo – danes – eno samo mlakužo. Tu so pajdaštva, nesreča in neokusnosti. To je tisto, kar imamo danes. In kako torej, ko je vse narobe, kako torej nekemu "pomembnemu" gostitelju, temu Trimalhionu, milijarderju in prascu, pojasniti, da je prasec? Tu ni kaj pojasnjevati. Dopustili smo si ga in zdaj izvolimo, gospoda, jejmo vse to sranje in si obliznimo prste, lepo dostojanstveno."</p> <p>Gostja oddaje je<strong> Sonja Dolžan</strong>, prevajalka besedila, po katerem je predstava nastala.</p></p> 174866136 RTVSLO – Prvi 1075 clean Zanimalo nas je, kako stremuški povzpetniki antike prihajajo iz kuhinje revežev, predvsem kakšni postanejo, ko pridejo v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite, v kateri se nažrejo in žrejo veliko manj svobodne od sebe. <p>Kako povzpetniški status omogoča prehod iz kuhinje revežev, v bogato kuhinjo razuzdanega razvrata oblastne elite?</p><p><p>V antičnem svetu so se ljudje prehranjevali tako vsakdanje zmerno kot ritualno, čezmerno in ekscentrično. Grški obredni simpoziji ne predstavljajo oblastne izprijenosti in pokvarjenosti, kot ju denimo nekatere rimske pogostitve razredno hierarhično enakih, ko gre za razkazovanje statusa in neotesano samopoveličevanje. Zanimivo je, kako je po tem, ko človek ni bil več odvisen le od nabiranja in lova, ampak je hrano vzgajal in "kultiviral", hrana na mizah civilizacij postala tudi poligon za igro političnih in družbenih odnosov, tudi za zelo "nekulturne" odnose med ljudmi. O različnih navadah prehranjevanja, bogastvu kuhinj različnih regij in drugem se veliko govori in piše, a dejstvo je, da revnih pridelovalcev hrane, s katero po večini oskrbujejo bogate, ne zmoremo nahraniti. Tudi na uprizoritvenem področju igra hrana zadnja leta zelo pomembno vlogo. Nazadnje je izrazito govorila v predstavi Pojedina pri Trimalhionu. Med drugim so v Slovenskem mladinskem gledališču ob tem zapisali:</p> <p>"<em>Pojedina pri Trimalhionu</em> je najznamenitejši in najdaljši ohranjeni odlomek antičnega romana <em>Satirikon</em>, za katerega velja, da ga je napisal Tit (Gaj) Petronij, <em>arbiter elegantiarum</em> na dvoru cesarja Nerona. <em>Satirikon</em> je polnokrvna, duhovita in obscena satira. Dogaja se v južni Italiji, v prvem stoletju našega štetja, ko cveti kriminal, morala pa hira. Nič čudnega, glede na to, da na prestolu sedi Neron. V <em>Pojedini pri Trimalhionu</em> je gostitelj novopečeni bogatun, ki je bil še do včeraj suženj. Njegova pojedina je velika požrtija, ki traja več dni. Iz pogovora med povabljenci izvemo, da v mestu ni ne kruha ne moke, oni pa se medtem kopajo v medenem vinu in eksotičnih dišavnih oljih. Tu je vse, kar si lahko poželimo. Od vina do svinjine, od najbolj poštenih gostov do najbolj nepoštenih kritikov. Od naključnih mimoidočih, ki so dobri samo za fuk, do kvaziobiskovalcev, kvaziintelektualcev, kvazipoetov, kvazigovornikov, kvazifilozofov, kvaziumetnikov … In tudi mi smo kvazicivilizacija. Imamo kvazijunake. Imamo kvaziljubezen. Imamo kvaziempatijo. Imamo kvaziprijatelje. Imamo – danes – eno samo mlakužo. Tu so pajdaštva, nesreča in neokusnosti. To je tisto, kar imamo danes. In kako torej, ko je vse narobe, kako torej nekemu "pomembnemu" gostitelju, temu Trimalhionu, milijarderju in prascu, pojasniti, da je prasec? Tu ni kaj pojasnjevati. Dopustili smo si ga in zdaj izvolimo, gospoda, jejmo vse to sranje in si obliznimo prste, lepo dostojanstveno."</p> <p>Gostja oddaje je<strong> Sonja Dolžan</strong>, prevajalka besedila, po katerem je predstava nastala.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 05:35:00 +0000 Antične požrtije - odraz moči in poligon za vzdrževanje razredne hierarhije Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.<p>V solatah danes tudi žitarice, oreščki, semena, sadje, sir, meso in ribe</p><p><p>Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? Zgodovino solate je razložila etnologinja in filozofinja prof. dr. <a href="https://rpmb.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/maja-godina-golija-sl">Maja Godina Golija</a> z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kaj mora vsebovati solata kot glavni obrok, pa <a href="https://www.instagram.com/darja.koncarevic/">Darja Končarevič</a>, lastnica restavracije s hitro prehrano <a href="https://bife.si/">bife</a>, ki je specializiran za solate.</p></p> 174864295 RTVSLO – Prvi 698 clean Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? O tem v tokratni oddaji Pod pokrovko.<p>V solatah danes tudi žitarice, oreščki, semena, sadje, sir, meso in ribe</p><p><p>Post pred velikonočnimi prazniki je bolj kot s cerkvenim obredjem povezan z resničnim pomanjkanjem, ki je zaznamovalo življenja ljudi v času, ko se je zima prevešala v pomlad. Zaloge so pošle, novih vrtnin še ni bilo, zato so se ljudje podali na travnike ter tam nabirali regrat in podobne rastline. Regrat je še vedno značilna spomladanska solata, kdor ga ne nabira, ga lahko kupi na tržnici ali naroči v restavraciji kot glavno jed, zabeljeno s krompirjem, ocvirki, jajcem ali slanino. Kdaj pa je človek pravzaprav začel jesti solato in kako se je njena vloga v prehrani spreminjala? Zgodovino solate je razložila etnologinja in filozofinja prof. dr. <a href="https://rpmb.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/maja-godina-golija-sl">Maja Godina Golija</a> z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kaj mora vsebovati solata kot glavni obrok, pa <a href="https://www.instagram.com/darja.koncarevic/">Darja Končarevič</a>, lastnica restavracije s hitro prehrano <a href="https://bife.si/">bife</a>, ki je specializiran za solate.</p></p> Wed, 13 Apr 2022 05:35:00 +0000 Od afrodiziaka do polnovrednega obroka Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ... <p>Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in o rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...</p><p><p>Med številnimi arheološkimi najdbami so velikokrat tudi ostanki kuhinjske kulture: ognjišča in lončenina. Tudi pri nas imamo takšna najdišča. Eno izmed njih je Pristava na Bledu. Ob jezikovnih, etnoloških, pisnih virih in včasih tudi ob pomoči arheologije poskusov je mogoče priti do vsaj približnih rekonstrukcij oblik nekdanjih življenj v človekovih skupnostih. Ognjišče, ki je omogočalo prehranjevanje, je bilo temelj vsega, tudi pri starih Slovanih, ki so svoje tradicionalne navade, znanja in izume o pripravi hrane, grajenju bivališč ter kmetovanju med staroselske Vlahe prinesli prek daljnih srečanj z arabsko-perzijsko kulturo, ki skupaj s turško oblikuje med drugim balkansko kuhinjo. Velike slovanske entitete pa so se dotaknile tudi vplivov bližnjevzhodnih virov.<strong> Ddr. Andrej Pleterski</strong> se je tega, kar so Slovani v začetku srednjega veka dali v lonec in to tudi skuhali, lotil z različnih vidikov in pred leti izdal tudi publikacijo Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku.</p></p> 174862402 RTVSLO – Prvi 1588 clean Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ... <p>Poročila o slovanskih skupnostih, ki so trpele lakoto, ker so se odrekle mesu in o rdeči juhi, ki verjetno ni bila iz rdeče pese ...</p><p><p>Med številnimi arheološkimi najdbami so velikokrat tudi ostanki kuhinjske kulture: ognjišča in lončenina. Tudi pri nas imamo takšna najdišča. Eno izmed njih je Pristava na Bledu. Ob jezikovnih, etnoloških, pisnih virih in včasih tudi ob pomoči arheologije poskusov je mogoče priti do vsaj približnih rekonstrukcij oblik nekdanjih življenj v človekovih skupnostih. Ognjišče, ki je omogočalo prehranjevanje, je bilo temelj vsega, tudi pri starih Slovanih, ki so svoje tradicionalne navade, znanja in izume o pripravi hrane, grajenju bivališč ter kmetovanju med staroselske Vlahe prinesli prek daljnih srečanj z arabsko-perzijsko kulturo, ki skupaj s turško oblikuje med drugim balkansko kuhinjo. Velike slovanske entitete pa so se dotaknile tudi vplivov bližnjevzhodnih virov.<strong> Ddr. Andrej Pleterski</strong> se je tega, kar so Slovani v začetku srednjega veka dali v lonec in to tudi skuhali, lotil z različnih vidikov in pred leti izdal tudi publikacijo Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku.</p></p> Wed, 06 Apr 2022 05:30:00 +0000 Kuhinjska kultura Slovanov v času zgodnjega srednjega veka Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami? <p>O vplivu barve na okus hrane in pijače</p><p><p>Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami? </p></p> 174860426 RTVSLO – Prvi 1125 clean Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami? <p>O vplivu barve na okus hrane in pijače</p><p><p>Jemo tudi z očmi. In barve igrajo veliko vlogo pri tem, kot bomo ugotovili v novi epizode oddaje Pod pokrovko. Če ste mislili, da je okus vina pod rdečo ali zeleno svetlobo enak, ste se motili! Kako narediti jed še slajšo? Kako se igrati s kontrasti barv ali komplementarnimi barvami? </p></p> Wed, 30 Mar 2022 05:35:00 +0000 Zakaj je jagodni mousse slajši na belem krožniku kot na črnem? Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko Emazing Creations, Petra's cakes, BonBon atelje in Stories by Lea.<p>Podjetniška plat ustvarjanja tort in preostalih slaščic z Instagrama</p><p><p>Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko <a href="https://emazing-creations.com/" target="_blank" rel="noopener">Emazing Creations</a>, <a href="https://www.petrascakes.com/" target="_blank" rel="noopener">Petra's cakes</a>, <a href="https://bonbonatelje.si/" target="_blank" rel="noopener">BonBon atelje</a> in <a href="https://www.storiesbylea.com/" target="_blank" rel="noopener">Stories by Lea</a>.</p></p> 174858508 RTVSLO – Prvi 1996 clean Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko Emazing Creations, Petra's cakes, BonBon atelje in Stories by Lea.<p>Podjetniška plat ustvarjanja tort in preostalih slaščic z Instagrama</p><p><p>Nekatere barvite, druge enobarvne. Nekatere bogate, spet druge skromne. Pri nekaterih se bohotijo razkošni okraski s cvetjem, figuricami, spet druge prisegajo na minimalizem. Govorimo o tortah, pralinejih, krofih in drugih sladicah, ki predvsem na Instagramu vabijo s svojim videzom. Če so pri zunanjosti razlike, pa ima njihova notranjost skupni imenovalec – dober okus! Tokrat pokukamo v podjetništvo s tortami in drugimi sladicami. Tina Lamovšek se je za najnovejšo epizodo oddaje Pod pokrovko odpravila k štirim ustvarjalkam pod znamko <a href="https://emazing-creations.com/" target="_blank" rel="noopener">Emazing Creations</a>, <a href="https://www.petrascakes.com/" target="_blank" rel="noopener">Petra's cakes</a>, <a href="https://bonbonatelje.si/" target="_blank" rel="noopener">BonBon atelje</a> in <a href="https://www.storiesbylea.com/" target="_blank" rel="noopener">Stories by Lea</a>.</p></p> Wed, 23 Mar 2022 06:35:00 +0000 Podjetniška plat ustvarjanja tort in ostalih slaščic z Instagrama: "Hočem ozaveščati, kaj vse je zajeto v ceno torte." Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.<p>Ko chefi in chefinje 'vidijo' okuse</p><p><p>Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.</p></p> 174856386 RTVSLO – Prvi 1427 clean Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.<p>Ko chefi in chefinje 'vidijo' okuse</p><p><p>Nekaterih kombinacij okusov smo navajeni že od otroštva ali se jih priučimo pozneje. Zato lahko rečemo, da so nam nekateri okusi bližji kot nekateri. Tisti, ki ponesejo preplet okusov na nove ravni, pa so zagotovo vrhunski chefi in chefinje. O tem, kako 'vidijo' okuse, v današnji oddaji in podkastu Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.</p></p> Wed, 16 Mar 2022 06:35:00 +0000 Ko chefi in chefinje 'vidijo' okuse: "Zaupaj mi, grah in kava sta odlična kombinacija." Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. 174854649 RTVSLO – Prvi 664 clean Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. Wed, 09 Mar 2022 06:46:04 +0000 Ko krožnik lebdi nad mizo in ko glasbeniki igrajo samo zate na vrhu sladolednega lončka »Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila… a tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje. Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.<p>Tehnologija lahko tudi nadgradi izkušnjo prehranjevanja</p><p><p>»Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila … A tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje.</p></p> 174854362 RTVSLO – Prvi 1032 clean »Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila… a tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje. Pod pokrovko je pripravila Tina Lamovšek.<p>Tehnologija lahko tudi nadgradi izkušnjo prehranjevanja</p><p><p>»Daj odloži že ta telefon!« Gotovo smo vsaj že enkrat slišali ta stavek, ko smo ob hrani in pijači uporabljali telefon. Ali smo samo fotografirali ali smo odgovarjali na sporočila … A tehnologija ob mizi ne pomeni zgolj prej omenjene mobilne naprave, temveč mnogo več. Tehnologija nam lahko izkušnjo obedovanja pripelje na nove nivoje.</p></p> Wed, 09 Mar 2022 06:35:00 +0000 Ko krožnik lebdi nad mizo in ko glasbeniki igrajo samo zate na vrhu sladolednega lončka Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. 174852642 RTVSLO – Prvi 596 clean Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. Wed, 02 Mar 2022 06:44:56 +0000 Pod pokrovko Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!<p>Glasba kot pomembna sestavina obroka</p><p><p>Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika.</p> <p>Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi! </p></p> 174852422 RTVSLO – Prvi 1175 clean Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika. Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi!<p>Glasba kot pomembna sestavina obroka</p><p><p>Skoraj sedem let je minilo, odkar ste na Prvem spoznavali svet hrane na tedenski ravni v oddaji Pod pokrovko. In ta se zdaj vrača v sredina jutra. Pogovarjali se bomo o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. Hrano bomo osvetlili z gastronomskega, sociološkega, filozofskega, umetnostnega, zgodovinskega in še kakšnega vidika.</p> <p>Prve štiri oddaje se bodo ukvarjale s percepcijo hrane in kako jo začutimo skozi različne zunanje dejavnike. V prvi epizodi se Tina Lamovšek posveča glasbi! </p></p> Wed, 02 Mar 2022 06:35:00 +0000 Ali je glasba nova začimba? Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek <p></p><p><p><a href="http://4d.rtvslo.si/!arhiv/pod-pokrovko/174313130" target="_blank">Januarja</a> smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu <strong><a href="http://www.sitfit.si/" target="_blank">Sit fit</a></strong>, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. <em>&#8220;Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,&#8221; </em>pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.</p> <blockquote> <p>&#8220;Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.&#8221;</p> </blockquote> <p>Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. <em>&#8220;A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,&#8221; </em>obrazloži Barbara.</p> <blockquote> <p>Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: <strong>beljakovinski</strong>, <strong>škrobni</strong>, <strong>ogljikovo-hidratni</strong> in <strong>sadno-zelenjavni dnevi</strong>.</p> </blockquote> <p></p> <p>Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem  jih objavljala na svojem Facebook profilu.</p> <p>Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni <strong>lososov curry s špinačo. </strong>Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.</p> <blockquote><p><strong>SESTAVINE </strong></p> <ul> <li>1 žlica olivnega olja</li> <li>1 por (približno 80 g)</li> <li>2 stroka česna</li> <li>2 cm velik kos svežega ingverja</li> <li>2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka</li> <li>0,25 dcl vode</li> <li>2 žlički curry-ja v prahu</li> <li>1/2 žličke soli</li> <li>2 žlici sojine omake</li> <li>2 pesti špinače ali blitve</li> <li>2 fileja svežega lososa</li> <li>200 g kuskusa</li> </ul> </blockquote> <p>&nbsp;</p> <p><br /> POSTOPEK:</p> <p>1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/FullSizeRender4.jpg"></a><figcaption><p>Potrebujemo le losos, olivno olje, por, česen, curry, ingver, kokosovo mleko/smetano za kuhanje, vodo, sol, sojino omako in špinačo ter prilogo (v našem primeru kuskus).</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja &#8211; le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4438.jpg"></a><figcaption><p>Kuskus lahko preprosto zalijemo z vrelo vodo in pustimo 5 minut, da se vpije tekočina. Pokrijemo, da voda ne izhlapi. Proti koncu lahko popečemo na olivnem olju.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4283-e1434959106757.jpg"></a><figcaption><p>Kokosovo mleko in vodo zmešamo skupaj.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4441-1.jpg"></a><figcaption><p>Še malo in jed bo pripravljena!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4302.jpg"></a><figcaption><p>Na koncu pride špinača.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4307.jpg"></a><figcaption><p>Dober tek!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/19/KulinaricniblogSitfit2664376.mp3 RTVSLO – Prvi 1011 clean Januarja smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu Sit fit, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. Na blog je za oddajo Pod pokrovko pokukala tudi Tina Lamovšek. foto: Tina Lamovšek <p></p><p><p><a href="http://4d.rtvslo.si/!arhiv/pod-pokrovko/174313130" target="_blank">Januarja</a> smo v oddaji Pod pokrovko spoznavali priljubljenost food blogov po teoretični plati, tokrat bomo več pozornosti namenili praksi, natančneje blogu <strong><a href="http://www.sitfit.si/" target="_blank">Sit fit</a></strong>, namenjenem tako tistim, ki se želijo zdravo prehranjevati ter pri tem morda tudi izgubiti odvečne kilograme, kot tistim, ki si želijo okusne hrane. <em>&#8220;Pisanje bloga mi omogoča sproščanje kreativnosti ne le v kuhinji kot kuharica, ampak tudi kot aranžerka jedi, tudi fotografiranje imam rada,&#8221; </em>pove idejna vodja bloga Sit fit Barbara Kvas.</p> <blockquote> <p>&#8220;Hrana je postala moderna in hip. Ta tema se pojavlja v medijih, vedno več je tudi resničnostnih šovov, povezanih s hrano. Vesela sem, da se spoznava nove okuse in nove tehnike.&#8221;</p> </blockquote> <p>Vsak blog ima svojo rdečo nit, Sit fit se osredotoča predvsem na zdrave recepte, namenjenim predvsem tistim, ki se držijo 90-dnevne ločevalne diete. <em>&#8220;A rada bi poudarila, da recepti niso namenjeni le dietarjem, kakor jim pravim, ampak vsem, ki bi radi dobro jedli,&#8221; </em>obrazloži Barbara.</p> <blockquote> <p>Ločevalna dieta deluje po štiridnevnih ciklih: <strong>beljakovinski</strong>, <strong>škrobni</strong>, <strong>ogljikovo-hidratni</strong> in <strong>sadno-zelenjavni dnevi</strong>.</p> </blockquote> <p></p> <p>Včekrat so me prijatelji povprašale za recepte jedi, ki sem  jih objavljala na svojem Facebook profilu.</p> <p>Barbara Kvas je za oddajo Pod pokrovko pripravili okusni <strong>lososov curry s špinačo. </strong>Zraven lahko serviramo kos kruha, riž ali kuskus. Sami smo se odločili za zadnje.</p> <blockquote><p><strong>SESTAVINE </strong></p> <ul> <li>1 žlica olivnega olja</li> <li>1 por (približno 80 g)</li> <li>2 stroka česna</li> <li>2 cm velik kos svežega ingverja</li> <li>2 dcl smetane za kuhanje ali 2 dcl kokosovega mleka</li> <li>0,25 dcl vode</li> <li>2 žlički curry-ja v prahu</li> <li>1/2 žličke soli</li> <li>2 žlici sojine omake</li> <li>2 pesti špinače ali blitve</li> <li>2 fileja svežega lososa</li> <li>200 g kuskusa</li> </ul> </blockquote> <p>&nbsp;</p> <p><br /> POSTOPEK:</p> <p>1. Lososovemu fileju odstrani kožo in nareži na kocke. Ingver in česen (oba seveda olupiš) naribaj. Špinačne liste operi in nareži na rezine. Por nasekljamo na kolute.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/FullSizeRender4.jpg"></a><figcaption><p>Potrebujemo le losos, olivno olje, por, česen, curry, ingver, kokosovo mleko/smetano za kuhanje, vodo, sol, sojino omako in špinačo ter prilogo (v našem primeru kuskus).</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>2. Pripravimo kuskus. Barbara pove, da je razmerje med vodo in kuskusom 1,5:1, kar v praksi pomeni 150 g vode in 100 g kuskusa. Ker kuskus ne potrebuje nobenega kuhanja &#8211; le vrelo vodo, je priprava zelo enostavna. V tem primeru pride prav grelnik vode. 200 gramov kuskusa tako zalijemo s 300 g vrele vode. Pokrijemo in pustimo 5 minut, da se namaka. Kasneje, preden ga postrežeš s curryjem, ga še prepražiš na olivnem olju.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4438.jpg"></a><figcaption><p>Kuskus lahko preprosto zalijemo z vrelo vodo in pustimo 5 minut, da se vpije tekočina. Pokrijemo, da voda ne izhlapi. Proti koncu lahko popečemo na olivnem olju.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>3. Vmes zmešamo 2 dcl kokosovega mleka in 0,25 dcl vode.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4283-e1434959106757.jpg"></a><figcaption><p>Kokosovo mleko in vodo zmešamo skupaj.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>4. Na ogenj damo vok ali večjo kozico, segrejemo in dodamo olivno olje. Na njem prepražimo nariban česen, ingver in por toliko časa, da se por zmehča. Mešano, da se ne zažge, saj si ne želimo grenkega okusa. Dodamo kokosovo mleko, vodo, začimbe, sol, curry in sojino omako. Dobro premešamo in pustimo, da zavre. V vrelo omako nato dodamo koščke lososa. Ker je nežna riba, ne potrebuje veliko časa za kuhanje, cca 5 min. Kuhamo pokrito na zmernem ognju.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4441-1.jpg"></a><figcaption><p>Še malo in jed bo pripravljena!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>7. Na koncu dodamo špinačo, kuhamo cca 3 minute.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4302.jpg"></a><figcaption><p>Na koncu pride špinača.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Curry serviraj v skodelici, potresi s curry-jem v prahu in postrezi.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/IMG_4307.jpg"></a><figcaption><p>Dober tek!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 25 Jun 2015 08:30:00 +0000 Kulinarični blog Sit fit Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr <p></p><p><p>Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.</p> <h3>Templarji so jo prinesli z Vzhoda</h3> <p>Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.</p> <h3>Funkcionalno živilo iz katerega skuhamo žgance in zvarimo pivo</h3> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ŽGANCI.jpg"></a></p> <p>Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/gospod-soja2.jpg"></a><figcaption><p>Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. </p><p><i>foto:</i> Nikkei</p></figcaption></figure> <h3>Ajdovo pivo za občutljive na gluten</h3> <p>Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. &#8220;Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,&#8221; poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. &#8220;Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,&#8221; pojasnjuje dr. Orel.</p> <h3>Ajda bo znova cvetela…</h3> <p>&#8220;Ajda in kulinarika&#8221; je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. &#8220;Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,&#8221; pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/18/Odzgancevdopiva-ajda2663337.mp3 RTVSLO – Prvi 925 clean Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro. Njeno seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Slovenci smo iz nje zvarili tudi pivo. Zanimiva lastnost ajde je, da ne vsebuje glutena. Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Oddajo so zakuhali Andreja Čokl, Iztok Konc in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr <p></p><p><p>Ajda je s svojim značilnim medeno sadnim vonjem in okusom v kulinariki navzoča že stoletja. To ni žito, kot bi marsikdo sprva pomislil, ampak ima ta rastlina sorodstvene vezi s kislico in rabarbaro.</p> <h3>Templarji so jo prinesli z Vzhoda</h3> <p>Ajda je s Templarji v srednjo Evropo prišla z Vzhoda in prvi zapisi o tem, da se je jedla tudi pri nas so iz leta 1426. Koroška in Kranjska sta bili nekdaj v večjem obsegu prekriti z odejo cvetov, ki so obarvani od bele do rdeče in do začetka prejšnjega stoletja je imela v prehrani naših prednikov eno glavnih vlog. Nastopa tudi v ljudskih pravljicah in pesmih. Več vrst je je. V Sloveniji je najbolj razširjena navadna ali domača ajda, ki ima značilne bele cvetove. V isti rod sodi tudi tatarska ajda, ki ima cvetove z rahlo zelenkastim odtenkom, zato jo imenujejo tudi zelena, divja ali nora ajda pa tudi cojzla, ker je grenka.</p> <h3>Funkcionalno živilo iz katerega skuhamo žgance in zvarimo pivo</h3> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ŽGANCI.jpg"></a></p> <p>Seme lahko uporabimo za kašo ali zmeljemo v moko, ki je primerna za široko paleto jedi. Od žgancev prek kruha do sladic. Največji porabniki ajde so Japonci. 90 odstotkov svetovne pridelave konča v njihovih rezancih. Poznajo tudi žgance, pri tem nismo Slovenci nič posebni. Ampak prvi simpozij o ajdi je bil v Ljubljani leta 1980, zanj je zaslužen akademik prof. dr. Ivan Kreft, ki je velik del svojega znanstvenega dela namenil prav ajdi. Simpozij je zdaj na vsaka 3 leta v drugi državi, potekal je tudi na Japonskem v Naganu in Miyazakiju. Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. V njem so med drugim zapisali, da je do leta 1960 na Švedskem preučeval pšenico, nato se je vrnil v Slovenijo in se začel ukvarjati z ajdo, ki so jo pridelovali starši. Poudarili so tudi to, da proizvodnja ajde pri nas narašča in da se tudi mlade generacije vse bolj zavedajo njenih pozitivnih lastnosti.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/gospod-soja2.jpg"></a><figcaption><p>Japonski poslovni časopis Nikkei je prejšnji teden objavil članek o prof. Kreftu, ki ga imenujejo kar prof. soba oziroma ajda. </p><p><i>foto:</i> Nikkei</p></figcaption></figure> <h3>Ajdovo pivo za občutljive na gluten</h3> <p>Gre za živilo, ki nima le prehranske vrednosti, ampak lahko pomembno prispeva tudi k ohranjanju in krepitvi zdravja. Ne vsebuje glutena. &#8220;Ajda ima bogato hranilno vrednost, saj vsebuje do 18 odstotkov beljakovin z visoko biološko vrednostjo. Beljakovine v ajdi vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih človeško telo ne more pridobiti od drugod kot iz hrane. Posebno je bogata z lizinom, treoninom in triptofanom. Seveda vsebuje ajda tudi veliko ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Poleg tega je ajda bogata z minerali, kot so železo, cink in selen, pomena katerih se vse bolj zavedamo. In nenazadnje, ajda vsebuje tudi veliko antioksidantov, zlasti taninov in rutina,&#8221; poudarja profesor, dr. Rok Orel, zdravnik, pediater gastroenterolog. Dobil je zamisel, da iz ajde zvari brezglutensko pivo. &#8220;Izdelava stoodstotnega ajdovega piva je bila tehnološko zelo zahtevna. Metodo smo postopno razvijali več let strokovnjaki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano in v zadnji fazi pivovarji iz pivovarne Vizir iz Črnomlja,&#8221; pojasnjuje dr. Orel.</p> <h3>Ajda bo znova cvetela…</h3> <p>&#8220;Ajda in kulinarika&#8221; je bil tudi naslov letošnjega prvega državnega tekmovanja za dijake in študente biotehniških šol. Na tem tekmovanju sta prvi mesti v posameznih kategorijah osvojila Katarina Slapar in Amadej Milost iz Biotehniškega centra Naklo. &#8220;Ajda bo ena tistih ki bo odločala o prihodnosti našega življenja. Je eno tistih čudes v Sloveniji, ki jih res moramo ceniti,&#8221; pravi Amadej Milost. Če je to glas mlade generacije, bo ajda znova cvetela.</p></p> Thu, 18 Jun 2015 08:30:00 +0000 Od žgancev do piva - ajda »Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc. <p></p><p><p>&#8220;<em>Od konca 19. stoletja do leta 1945 sta bili Kitajska in Japonska veliko časa v medsebojnih spopadih in predvsem po 2. svetovni vojni, ko so se milijoni japonskih vojakov vračali nazaj na Japonsko, so prinesli s sabo tudi neke nove kulinarične navade,</em>&#8221; pripoveduje <strong>Luka Culiberg, asist. dr. z Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani</strong>. Čeprav ramen izvira iz Kitajske, ga je tok zgodovine popeljal na Japonsko. Tam pa je jed doživela pravo malo revolucijo.</p> <h3>Gosta juha in vlečeni rezanci</h3> <p>Gosta juha, poleg zelenjavnih in mesnih dodatkov, temelji na dveh glavnih sestavinah: jušni osnovi in ramen rezancih.</p> <blockquote><p>Ramen so v bistvu pšenični rezanci ali &#8220;noodles&#8221; v angleščini, ki pa niso zares rezani kot so recimo bolj tipični japonski udon ali soba rezanci, ampak so narejeni tako, da testo vlečejo in raztegujejo dokler ne dobite tankih rezancev.</p></blockquote> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/3268756232_1a1fbcfc3d_o.jpg"></a></p> <h3>&#8220;Srkanje je izkaz užitka&#8221;</h3> <p>Na Japonskem obstajajo specializirane restavracije, kjer pripravljajo zgolj in samo ramen. &#8220;<em>Ramen se najbolj običajno je kot neko kosilo vmes, opoldne, v službenem času. Lahko pa se seveda je, ko greste na večerjo,&#8221; </em>o japonskih navadah prehranjevanja z ramnom pripoveduje Luka Culiberg.</p> <p>Ramen se je na zahod razširil v 60. in 70. letih, sočasno z nastankom instant rezancev, ki jih številni Japonci štejejo med svoje največje izume. A gosto juho z ramen rezanci v Evropi jemo drugače kot v njegovi domovini.</p> <blockquote><p>Pri nas so nas učili, da ko jemo juho, je tisto, kar je treba najbolj paziti, da ne srkamo z žlice, ko jemo. Da torej jemo čimbolj tiho, medtem ko na Japonskem pravzaprav velja ravno obratno. Jemo s palčkami. Se pravi mi zagrabimo kos teh rezancev, jih damo v usta in potem posrkamo gor. Tako da je zato v tem japonskem bontonu samega prehranjevanja srkanje popolnoma dopustno.</p></blockquote> <h3>Ramen ima močan okus, saj se kuha 20 ur</h3> <p><strong>Gregor Božičnik, ljubitelj japonske kulinarike in solastnik japonske restavracije </strong><a href="http://tokyopiknik.com/">Tokyo Piknik</a> razlaga, da smo Slovenci precej radovedni gastronomi in da nam tudi pribor v obliki paličic ni več neznanka. A ramen je kljub temu precej specifična jed in občutki ob okušanju so različni.</p> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ramen-3.jpg"></a></p> <blockquote><p>So nekateri ljudje to že poskusili in poznajo tudi kakšen je originalen okus, veliko ljudi pa pride pa prvič poskusi in jim je zanimivo. Velikim je pa tudi premočan okus, ker mi smo navajeni goveje juhe, ki je mogoče v primerjavi s to juho kljub vsemu lažja, malo bolj nežna je.</p></blockquote> <p>Razliko v okusih povzroči čas kuhanja &#8211; ramen se namreč kuha 20 ur. <strong>Kuhar v japonski restavraciji Tomaž Jereb</strong> se strinja, da ramen zahteva svoj čas: &#8220;<em>Se more ta juha kuhat res dolgo, dolgo časa, da se iz mesa in kosti izločijo vse sestavine, ki potem dajo čar tej juhi. Od gostote do barve, do lepljivosti.&#8221;</em></p> <h3>Slovenski štedilniki niso namenjeni kuhanju ramna</h3> <p>Kljub temu, da pri pripravi ramna ni meja, nekaj napotkov v pomoč:</p> <p>&#8211; rezance pripravimo iz ostre moke tipa 500, dodamo jajca, dodamo vodo in jih naredimo ročno ali na stroju za rezance,</p> <p>&#8211; jušno osnovo pripravimo iz kosov svinjskega mesa (izberemo ga glede na okus) in jo kuhamo pribl. 10ur (za manjše število oseb),</p> <p>&#8211; rezance položimo v juho in jih dopolnimo z zelenjavnimi dodatki: z mlado čebulo, koruzo, korenjem, špinačo, sojinimi kalčki in algami,</p> <p>&#8211; na vrh položimo mehko kuhano jajce, marinirano v soji.</p> <p><span>Opozorilo</span>: Če se boste lotili priprave ramna doma, naj pogled vedno počiva na štedilniku, saj kakor pravi Tomaž Jereb: &#8220;Moraš res biti zraven pa paziti, da se ti ne bi kuhinja vžgala, ker niso naši štedilniki ravno namenjeni temu.&#8221;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ramen.jpg"></a><figcaption><p>Ker se ramen kuha 20 ur, je njegov okus precej intenziven.</p><p><i>foto:</i> Darja Pograjc</p></figcaption></figure> <h3>Itadaki mas!</h3> <p>Ramen je ritual. Pravilno ga &#8211; po japonskih standardih &#8211; vročega, skoraj vrelega, postrežete v skledi.</p> <blockquote><p>Dobiš skledo polno juhe in raznoraznih dobrot in niti ne veš, kje bi začel, ampak nekako moraš štartat. Zraven sklede te pričaka lesena zajemalka, s katero ješ juho in palčke. Lepo s palčkami ješ meso, rezance, z zajemalko si pa juhico zlivaš zraven, da splakneš.</p></blockquote> <p>Namesto našega &#8220;<em>Dober tek!</em>&#8220;, ki je ponavadi namenjen sojedcu, se Japonci pred zaužitjem jedi zahvalijo tistemu, ki je jed pripravil. &#8220;<em>Itadaki mas</em>!&#8221; je izraz, s katerim se gost zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/10/Ramen2654894.mp3 RTVSLO – Prvi 831 clean »Itadaki mas!« je izraz, s katerim se gost na Japonskem zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen – juho, ki se po priljubljenosti na Japonskem lahko primerja s priljubljenostjo in vsestranskostjo domače goveje juhe pri nas. Jušno osnovo za ramen kuhar pripravlja 20 ur, končni okus pa dopolnijo rezanci, kuhano jajce, meso in zelenjava. Pokukali smo Pod pokrovko kuharja Tomaža Jereba, ki je postopek priprave ramna, v eni izmed japonskih restavracij pri nas, izpopolnjeval skoraj dva meseca. Pripravlja: Darja Pograjc. <p></p><p><p>&#8220;<em>Od konca 19. stoletja do leta 1945 sta bili Kitajska in Japonska veliko časa v medsebojnih spopadih in predvsem po 2. svetovni vojni, ko so se milijoni japonskih vojakov vračali nazaj na Japonsko, so prinesli s sabo tudi neke nove kulinarične navade,</em>&#8221; pripoveduje <strong>Luka Culiberg, asist. dr. z Oddelka za azijske in afriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani</strong>. Čeprav ramen izvira iz Kitajske, ga je tok zgodovine popeljal na Japonsko. Tam pa je jed doživela pravo malo revolucijo.</p> <h3>Gosta juha in vlečeni rezanci</h3> <p>Gosta juha, poleg zelenjavnih in mesnih dodatkov, temelji na dveh glavnih sestavinah: jušni osnovi in ramen rezancih.</p> <blockquote><p>Ramen so v bistvu pšenični rezanci ali &#8220;noodles&#8221; v angleščini, ki pa niso zares rezani kot so recimo bolj tipični japonski udon ali soba rezanci, ampak so narejeni tako, da testo vlečejo in raztegujejo dokler ne dobite tankih rezancev.</p></blockquote> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/3268756232_1a1fbcfc3d_o.jpg"></a></p> <h3>&#8220;Srkanje je izkaz užitka&#8221;</h3> <p>Na Japonskem obstajajo specializirane restavracije, kjer pripravljajo zgolj in samo ramen. &#8220;<em>Ramen se najbolj običajno je kot neko kosilo vmes, opoldne, v službenem času. Lahko pa se seveda je, ko greste na večerjo,&#8221; </em>o japonskih navadah prehranjevanja z ramnom pripoveduje Luka Culiberg.</p> <p>Ramen se je na zahod razširil v 60. in 70. letih, sočasno z nastankom instant rezancev, ki jih številni Japonci štejejo med svoje največje izume. A gosto juho z ramen rezanci v Evropi jemo drugače kot v njegovi domovini.</p> <blockquote><p>Pri nas so nas učili, da ko jemo juho, je tisto, kar je treba najbolj paziti, da ne srkamo z žlice, ko jemo. Da torej jemo čimbolj tiho, medtem ko na Japonskem pravzaprav velja ravno obratno. Jemo s palčkami. Se pravi mi zagrabimo kos teh rezancev, jih damo v usta in potem posrkamo gor. Tako da je zato v tem japonskem bontonu samega prehranjevanja srkanje popolnoma dopustno.</p></blockquote> <h3>Ramen ima močan okus, saj se kuha 20 ur</h3> <p><strong>Gregor Božičnik, ljubitelj japonske kulinarike in solastnik japonske restavracije </strong><a href="http://tokyopiknik.com/">Tokyo Piknik</a> razlaga, da smo Slovenci precej radovedni gastronomi in da nam tudi pribor v obliki paličic ni več neznanka. A ramen je kljub temu precej specifična jed in občutki ob okušanju so različni.</p> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ramen-3.jpg"></a></p> <blockquote><p>So nekateri ljudje to že poskusili in poznajo tudi kakšen je originalen okus, veliko ljudi pa pride pa prvič poskusi in jim je zanimivo. Velikim je pa tudi premočan okus, ker mi smo navajeni goveje juhe, ki je mogoče v primerjavi s to juho kljub vsemu lažja, malo bolj nežna je.</p></blockquote> <p>Razliko v okusih povzroči čas kuhanja &#8211; ramen se namreč kuha 20 ur. <strong>Kuhar v japonski restavraciji Tomaž Jereb</strong> se strinja, da ramen zahteva svoj čas: &#8220;<em>Se more ta juha kuhat res dolgo, dolgo časa, da se iz mesa in kosti izločijo vse sestavine, ki potem dajo čar tej juhi. Od gostote do barve, do lepljivosti.&#8221;</em></p> <h3>Slovenski štedilniki niso namenjeni kuhanju ramna</h3> <p>Kljub temu, da pri pripravi ramna ni meja, nekaj napotkov v pomoč:</p> <p>&#8211; rezance pripravimo iz ostre moke tipa 500, dodamo jajca, dodamo vodo in jih naredimo ročno ali na stroju za rezance,</p> <p>&#8211; jušno osnovo pripravimo iz kosov svinjskega mesa (izberemo ga glede na okus) in jo kuhamo pribl. 10ur (za manjše število oseb),</p> <p>&#8211; rezance položimo v juho in jih dopolnimo z zelenjavnimi dodatki: z mlado čebulo, koruzo, korenjem, špinačo, sojinimi kalčki in algami,</p> <p>&#8211; na vrh položimo mehko kuhano jajce, marinirano v soji.</p> <p><span>Opozorilo</span>: Če se boste lotili priprave ramna doma, naj pogled vedno počiva na štedilniku, saj kakor pravi Tomaž Jereb: &#8220;Moraš res biti zraven pa paziti, da se ti ne bi kuhinja vžgala, ker niso naši štedilniki ravno namenjeni temu.&#8221;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/06/ramen.jpg"></a><figcaption><p>Ker se ramen kuha 20 ur, je njegov okus precej intenziven.</p><p><i>foto:</i> Darja Pograjc</p></figcaption></figure> <h3>Itadaki mas!</h3> <p>Ramen je ritual. Pravilno ga &#8211; po japonskih standardih &#8211; vročega, skoraj vrelega, postrežete v skledi.</p> <blockquote><p>Dobiš skledo polno juhe in raznoraznih dobrot in niti ne veš, kje bi začel, ampak nekako moraš štartat. Zraven sklede te pričaka lesena zajemalka, s katero ješ juho in palčke. Lepo s palčkami ješ meso, rezance, z zajemalko si pa juhico zlivaš zraven, da splakneš.</p></blockquote> <p>Namesto našega &#8220;<em>Dober tek!</em>&#8220;, ki je ponavadi namenjen sojedcu, se Japonci pred zaužitjem jedi zahvalijo tistemu, ki je jed pripravil. &#8220;<em>Itadaki mas</em>!&#8221; je izraz, s katerim se gost zahvali svojemu gostitelju, ko ta predenj postavi ramen.</p></p> Thu, 11 Jun 2015 09:00:00 +0000 Ramen Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko <em>foodwalks</em>. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/06/03/Kulinaricnisprehodi2647335.mp3 RTVSLO – Prvi 943 clean Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko <em>foodwalks</em>. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke.</p></p> Thu, 04 Jun 2015 08:30:00 +0000 Kulinarični sprehodi V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali tri slovenske sire z zaščito. To so Mohant, Tolminc in Nanoški sir. Obiskali smo njihove pridelovalce in spoznali postopke izdelave, na Ministrstvu za kmetijstvo pa preverili, kaj pomeni oznaka "zaščitena označba porekla" ter kakšni so postopki za pridobitev tega certifikata. Oddajo je pripravila Ana Skrt.<p></p><p><p>V oddaji Pod pokrovko predstavljamo <strong>tri slovenske avtohtone sire z zaščiteno označbo geografskega porekla.</strong> To so mohant, tolminc in nanoški sir. Njihova izdelava je seveda omejena na točno določeno območje. Poseben<strong> certifikat izda Ministrstvo za kmetijstvo</strong>, kjer pravijo, da mora skupina proizvajalcev najprej vložiti pobudo za zaščito proizvoda, da se lahko certificiranje prične. V prvi fazi zaščitijo ime, v drugi pa točno definiran postopek izdelave.</p> <blockquote><p>&#8220;V specifikaciji so zapisane oblika, velikost, teža, vrsta mleka. Certifikat se obnavlja vsako leto, med tem časom pa poteka tudi kontrola, ali certificirani proizvajalci res delajo po pravilih.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Tolminc</strong> nosi omenjeno oznako od leta 2012, <strong>Anka Lipušček</strong>, direktorica Mlekarne Planika, ki je ena od štirih proizvajalec s certifikatom, pa pravi, da je prav ta izdelek njihov paradni konj. Najstarejši zapisi pravijo, da so nekdaj s sirom tudi plačevali.</p> <blockquote><p>&#8220;Sir tolminc je trdi sir, ki mora vsebovati 80% mleka rjavih krav.&#8221;</p></blockquote> <p>Najbolj domači jedi iz tolminca sta <em>sirna župa</em> in <em>frika</em>. Za <em>sirno župo</em> potrebujemo 1-1,5l vode, dve trdo kuhani jajci, 15-20 dag tolminca in začimbe. Vodo zavremo, solimo in dodamo na koščke narezan sir. Jajca razdrobimo z vilico in jih dodamo v juho, še malo premešamo in tradicionalna jed je pripravljena.</p> <p><strong>Mohant</strong> je gotovo slovenski posebnež med siri. Pridelajo ga približno štiri tone na leto in nosi zaščito geografskega porekla, ki velja tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije. Certificirani so štirje proizvajalci, <strong>Monika Ravnikar</strong> pa pravi, da njegov vonj nastane med procesom zorenja, ko se sprošča amoniak.<br /> Predsednica Sirarskega društva Bohinj natančno opiše <strong>postopek izdelave:</strong></p> <p></p> <p>Če zmorete zanemariti močan vonj, je najbolje, da mohant poskusite s krompirjem v oblicah ali na črnem kruhu z zaseko. Bolj pogumni pa z njim pripravljajo tudi piškote, omake, slane pite in pečenke.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/27/ZakajMohantsmrdi2639449.mp3 RTVSLO – Prvi 935 clean V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali tri slovenske sire z zaščito. To so Mohant, Tolminc in Nanoški sir. Obiskali smo njihove pridelovalce in spoznali postopke izdelave, na Ministrstvu za kmetijstvo pa preverili, kaj pomeni oznaka "zaščitena označba porekla" ter kakšni so postopki za pridobitev tega certifikata. Oddajo je pripravila Ana Skrt.<p></p><p><p>V oddaji Pod pokrovko predstavljamo <strong>tri slovenske avtohtone sire z zaščiteno označbo geografskega porekla.</strong> To so mohant, tolminc in nanoški sir. Njihova izdelava je seveda omejena na točno določeno območje. Poseben<strong> certifikat izda Ministrstvo za kmetijstvo</strong>, kjer pravijo, da mora skupina proizvajalcev najprej vložiti pobudo za zaščito proizvoda, da se lahko certificiranje prične. V prvi fazi zaščitijo ime, v drugi pa točno definiran postopek izdelave.</p> <blockquote><p>&#8220;V specifikaciji so zapisane oblika, velikost, teža, vrsta mleka. Certifikat se obnavlja vsako leto, med tem časom pa poteka tudi kontrola, ali certificirani proizvajalci res delajo po pravilih.&#8221;</p></blockquote> <p><strong>Tolminc</strong> nosi omenjeno oznako od leta 2012, <strong>Anka Lipušček</strong>, direktorica Mlekarne Planika, ki je ena od štirih proizvajalec s certifikatom, pa pravi, da je prav ta izdelek njihov paradni konj. Najstarejši zapisi pravijo, da so nekdaj s sirom tudi plačevali.</p> <blockquote><p>&#8220;Sir tolminc je trdi sir, ki mora vsebovati 80% mleka rjavih krav.&#8221;</p></blockquote> <p>Najbolj domači jedi iz tolminca sta <em>sirna župa</em> in <em>frika</em>. Za <em>sirno župo</em> potrebujemo 1-1,5l vode, dve trdo kuhani jajci, 15-20 dag tolminca in začimbe. Vodo zavremo, solimo in dodamo na koščke narezan sir. Jajca razdrobimo z vilico in jih dodamo v juho, še malo premešamo in tradicionalna jed je pripravljena.</p> <p><strong>Mohant</strong> je gotovo slovenski posebnež med siri. Pridelajo ga približno štiri tone na leto in nosi zaščito geografskega porekla, ki velja tako v Sloveniji kot tudi na ravni Evropske unije. Certificirani so štirje proizvajalci, <strong>Monika Ravnikar</strong> pa pravi, da njegov vonj nastane med procesom zorenja, ko se sprošča amoniak.<br /> Predsednica Sirarskega društva Bohinj natančno opiše <strong>postopek izdelave:</strong></p> <p></p> <p>Če zmorete zanemariti močan vonj, je najbolje, da mohant poskusite s krompirjem v oblicah ali na črnem kruhu z zaseko. Bolj pogumni pa z njim pripravljajo tudi piškote, omake, slane pite in pečenke.</p></p> Thu, 28 May 2015 08:30:00 +0000 Zakaj Mohant "smrdi"? Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!<p></p><p><p>Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/21/KulinaricnozabavnifestivalIzborvDezelikozolcev2632489.mp3 RTVSLO – Prvi 861 clean Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!<p></p><p><p>Dan pred uradnim začetkom poletja se bodo kozolcem na Dolenjskem pridružili glasba, vino in mednarodni kulinarični mojstri. V Deželi kozolcev bo junija potekal prvi kulinarično-zabavni festival Izbor. Za zabavni del bo poskrbel Franci Kek, ki v šali dodaja, da se je pri petdesetih odločil izpeljati letom primernejši festival, a na prvem mestu bo – tako kot pri organizaciji njegovih preteklih festivalov – dobro počutje vseh udeležencev. Pod kulinarični del pa se podpisuje vrhunski gostinec Tomaž Kavčič, ki bo z izborom kuharskih mojstrov iz Slovenije in tujine skušal zadovoljiti še tako zahtevne gurmane. Oddaja Pod pokrovko, ki jo pripravlja Tina Lamovšek, bo torej tokrat kuhala pod kozolci!</p></p> Thu, 21 May 2015 08:30:00 +0000 Kulinarično – zabavni festival Izbor v Deželi kozolcev Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo raziskovali, zakaj nam vonj in okus lahko prikličeta slikovite spomine iz otroštva? Kakšni procesi se takrat odvijajo v naših možganih? In kako vedenje o tem uporabljajo vrhunski kuharji? Ali je na izvirnih krožnikih visoke kulinarike prostor za naše magdalenice? Odgovore je z doktorico Ksenijo Cankar in vrhunsko kuharico Ano Roš poiskala Urška Henigman. foto: Flickr/Karen Booth videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/05/14/Nasemagdalenice2624617.mp3 RTVSLO – Prvi 847 clean Utemeljitelj modernističnega romana Marcel Proust je v Swannovem svetu zapisal: »In tedaj se mi je nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki ga je teta Leone ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), ko sem ji prišel voščit v spalnico dobro jutro, vselej pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.« V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo raziskovali, zakaj nam vonj in okus lahko prikličeta slikovite spomine iz otroštva? Kakšni procesi se takrat odvijajo v naših možganih? In kako vedenje o tem uporabljajo vrhunski kuharji? Ali je na izvirnih krožnikih visoke kulinarike prostor za naše magdalenice? Odgovore je z doktorico Ksenijo Cankar in vrhunsko kuharico Ano Roš poiskala Urška Henigman. foto: Flickr/Karen Booth Thu, 14 May 2015 08:42:00 +0000 Naše magdalenice Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.<p></p><p><h3>Čaj je odkril cesar odprtih misli</h3> <p>Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. &#8220;<em>2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. </em><em>Shennong </em><em>je bil odprt za nove zadeve in je rekel: &#8220;Dajmo to poskusit!&#8221; In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,</em>&#8221; pripoveduje <strong>podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek</strong>, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala <a href="http://daoli.si/">Daoli</a>.</p> <blockquote><p>On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/1785383726_058614fe75_o.jpg"></a><figcaption><p>Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/14330027@N07/1785383726">rie.nakano</a></p></figcaption></figure> <h3>Druga najbolj priljubljena pijača na svetu</h3> <p>Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo &#8220;čaji&#8221;, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. &#8220;Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,&#8221; pravi Miha Jesenšek.</p> <blockquote><p>Pod &#8220;čaj&#8221; spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.</p></blockquote> <h3>Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!</h3> <p>&#8220;<em>Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,</em>&#8221; poimenovanje &#8220;matcha&#8221; razloži Miha.</p> <p>Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/2944370423_9d8427c3e2_o.jpg"></a><figcaption><p>Uprašeni čaj matcha.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/syntheticpanda/2944370423">Brent</a></p></figcaption></figure> <p>Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava &#8211; macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/8680026031_e4466bea9d_h.jpg"></a><figcaption><p>Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/kiri_no_hana/8680026031">Kirinohana</a></p></figcaption></figure> <h3>44 odtenkov čajev</h3> <p>Pred kratkim je 23-letni <strong>kuharski mojster Mojmir Šiftar</strong> izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: &#8220;Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko&#8221;.</p> <blockquote><p><span>Čajne zakonitosti:</span></p> <p>&#8211; zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim</p> <p>&#8211; sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi</p> <p>&#8211; čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati &#8220;težko&#8221; meso</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/65198594_dsc_3228.jpg"></a><figcaption><p>Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.</p><p><i>foto:</i> MMC</p></figcaption></figure> <p><span>Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:</span></p> <p>&#8211; svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),</p> <p>&#8211; kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,</p> <p>&#8211; polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,</p> <p>&#8211; čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,</p> <p>&#8211; dodamo maslo in sol,</p> <p>&#8211; mehko kuhano polento položimo pod tačke.</p> <p><span>Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:</span></p> <p>&#8211; skuhamo čaj z okusom poprove mete,</p> <p>&#8211; pripravimo navaden jogurt,</p> <p>&#8211; čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,</p> <p>&#8211; sladkamo po okusu,</p> <p>&#8211; v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/65198600_dsc_3255.jpg"></a><figcaption><p>Jogurtov sladoled s čajem poprove mete. </p><p><i>foto:</i> MMC</p></figcaption></figure> <p>Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.</p> <blockquote><p>Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/29/Cajvkulinariki2610091.mp3 RTVSLO – Prvi 917 clean Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.<p></p><p><h3>Čaj je odkril cesar odprtih misli</h3> <p>Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. &#8220;<em>2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. </em><em>Shennong </em><em>je bil odprt za nove zadeve in je rekel: &#8220;Dajmo to poskusit!&#8221; In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,</em>&#8221; pripoveduje <strong>podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek</strong>, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala <a href="http://daoli.si/">Daoli</a>.</p> <blockquote><p>On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/1785383726_058614fe75_o.jpg"></a><figcaption><p>Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/14330027@N07/1785383726">rie.nakano</a></p></figcaption></figure> <h3>Druga najbolj priljubljena pijača na svetu</h3> <p>Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo &#8220;čaji&#8221;, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. &#8220;Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,&#8221; pravi Miha Jesenšek.</p> <blockquote><p>Pod &#8220;čaj&#8221; spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.</p></blockquote> <h3>Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!</h3> <p>&#8220;<em>Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,</em>&#8221; poimenovanje &#8220;matcha&#8221; razloži Miha.</p> <p>Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/2944370423_9d8427c3e2_o.jpg"></a><figcaption><p>Uprašeni čaj matcha.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/syntheticpanda/2944370423">Brent</a></p></figcaption></figure> <p>Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava &#8211; macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/8680026031_e4466bea9d_h.jpg"></a><figcaption><p>Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/kiri_no_hana/8680026031">Kirinohana</a></p></figcaption></figure> <h3>44 odtenkov čajev</h3> <p>Pred kratkim je 23-letni <strong>kuharski mojster Mojmir Šiftar</strong> izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: &#8220;Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko&#8221;.</p> <blockquote><p><span>Čajne zakonitosti:</span></p> <p>&#8211; zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim</p> <p>&#8211; sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi</p> <p>&#8211; čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati &#8220;težko&#8221; meso</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/65198594_dsc_3228.jpg"></a><figcaption><p>Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.</p><p><i>foto:</i> MMC</p></figcaption></figure> <p><span>Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:</span></p> <p>&#8211; svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),</p> <p>&#8211; kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,</p> <p>&#8211; polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,</p> <p>&#8211; čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,</p> <p>&#8211; dodamo maslo in sol,</p> <p>&#8211; mehko kuhano polento položimo pod tačke.</p> <p><span>Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:</span></p> <p>&#8211; skuhamo čaj z okusom poprove mete,</p> <p>&#8211; pripravimo navaden jogurt,</p> <p>&#8211; čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,</p> <p>&#8211; sladkamo po okusu,</p> <p>&#8211; v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/65198600_dsc_3255.jpg"></a><figcaption><p>Jogurtov sladoled s čajem poprove mete. </p><p><i>foto:</i> MMC</p></figcaption></figure> <p>Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.</p> <blockquote><p>Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.</p></blockquote></p> Thu, 30 Apr 2015 09:00:00 +0000 Čaj v kulinariki Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/29/Cajvkulinariki2610091.mp3 RTVSLO – Prvi 917 clean Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc. Thu, 30 Apr 2015 09:00:00 +0000 Čaj v kulinariki Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.<p></p><p><p>Sončna <strong>Vipavska dolina</strong> z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.</p> <p>A začnimo najprej z osnovnimi. Etnologinja <strong>Katja Kogej</strong> predstavi tri vsem poznane, a vseeno malo drugačne enolončnice.</p> <blockquote><p>&#8220;Malo drugačne so <em>ješprenjke</em>, ki so se pripravljale z ješprenčkom &#8211; brušenim oluščenim ječmenom. Potem je tu <em>jota</em>, katere glavna sestavina je bodisi zelje bodisi repa tropinka. To pomeni, da so jo kisali celo v grozdnih tropinah.<em> Šelinka</em> pa se imenuje po zeleni, ki ji daje izrazit značaj.&#8221;</p></blockquote> <p>Vinska trta pomembno zaznamuje dolino.</p> <blockquote><p>&#8220;Od nekdaj je bil znan vipavec kot mešana vipavska zvrst. Tudi na Vipavskem so bili prisotni rebula, tokaj, pinot … danes pa prihajajo ponovno v ospredje stare avtohtone sorte, kot sta <em>zelen in pinela</em>, v zadnjih letih tudi <em>klarnica</em>.&#8221;</p></blockquote> <p>Včasih preproste jedi so z razvojem kulinarike dobile nove podobe, a bistvo ostaja nespremenjeno, pove <strong>Uroš Fakuč</strong>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vse jedi izhajajo iz tradicije, ampak s pomočjo novih tehnik jih predstavimo na krožniku na nek modern, nov način. Za gosta to ni samo hrana, ampak tudi neko doživetje.&#8221;</p></blockquote> <p>Če so območje med Krasom in Goriškimi brdami včasih zaznamovali kmečki turizmi in osmice, Vipavska dolina, tudi bo besedah <strong>Tadeja Gašparina</strong>, danes vse bolj postaja <strong>eno-gastronomska destinacija</strong>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vipavska dolina ponuja ogromno, tukaj smo bogati v surovinah, v klimi, v znanju. To je naše bogastvo in popotnica za naprej.&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/22/OkusiVipavske2602773.mp3 RTVSLO – Prvi 922 clean Sončna Vipavska dolina z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.<p></p><p><p>Sončna <strong>Vipavska dolina</strong> z rodovitno prstjo in ugodnim podnebjem nudi obilico svežega sadja in zelenjave, a tudi suhe mesnine in vino navdušujejo gurmane. Kaj so jedli včasih in kako danes lokalne sestavine v vrhunsko kulinariko vključujejo priznani kuharji? Odpravili smo se na kulinarični festival »Okusi Vipavske« in raziskali nekatere bolj izpopolnjene vipavske jedi.</p> <p>A začnimo najprej z osnovnimi. Etnologinja <strong>Katja Kogej</strong> predstavi tri vsem poznane, a vseeno malo drugačne enolončnice.</p> <blockquote><p>&#8220;Malo drugačne so <em>ješprenjke</em>, ki so se pripravljale z ješprenčkom &#8211; brušenim oluščenim ječmenom. Potem je tu <em>jota</em>, katere glavna sestavina je bodisi zelje bodisi repa tropinka. To pomeni, da so jo kisali celo v grozdnih tropinah.<em> Šelinka</em> pa se imenuje po zeleni, ki ji daje izrazit značaj.&#8221;</p></blockquote> <p>Vinska trta pomembno zaznamuje dolino.</p> <blockquote><p>&#8220;Od nekdaj je bil znan vipavec kot mešana vipavska zvrst. Tudi na Vipavskem so bili prisotni rebula, tokaj, pinot … danes pa prihajajo ponovno v ospredje stare avtohtone sorte, kot sta <em>zelen in pinela</em>, v zadnjih letih tudi <em>klarnica</em>.&#8221;</p></blockquote> <p>Včasih preproste jedi so z razvojem kulinarike dobile nove podobe, a bistvo ostaja nespremenjeno, pove <strong>Uroš Fakuč</strong>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vse jedi izhajajo iz tradicije, ampak s pomočjo novih tehnik jih predstavimo na krožniku na nek modern, nov način. Za gosta to ni samo hrana, ampak tudi neko doživetje.&#8221;</p></blockquote> <p>Če so območje med Krasom in Goriškimi brdami včasih zaznamovali kmečki turizmi in osmice, Vipavska dolina, tudi bo besedah <strong>Tadeja Gašparina</strong>, danes vse bolj postaja <strong>eno-gastronomska destinacija</strong>.</p> <blockquote><p>&#8220;Vipavska dolina ponuja ogromno, tukaj smo bogati v surovinah, v klimi, v znanju. To je naše bogastvo in popotnica za naprej.&#8221;</p></blockquote></p> Thu, 23 Apr 2015 08:30:00 +0000 Okusi Vipavske Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><h3>Slovenci smo povprečni porabniki čokolade</h3> <p>Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.</p> <blockquote><p>Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.</p></blockquote> <p>Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati &#8220;krivdo&#8221;, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate &#8211; kako sploh shranjevati te dobrote? <em>&#8220;V hladilniku zagotovo ne,&#8221;</em> omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma <em>master chocolatier </em><strong>Samo Osmanchevich</strong>. <em>&#8220;Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.&#8221; </em></p> <p></p> <p>Direktor čokoladnice Olimje <strong>Urban Videtič</strong> pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: <em>&#8220;Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.&#8221; </em></p> <p></p> <blockquote><p>&#8220;Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!&#8221; Samo Osmanchevich</p></blockquote> <h3>Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado</h3> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3093.jpg"></a><figcaption><p>Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p><em>&#8220;Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,&#8221; </em>pripomni Samo Osmanchevich.</p> <blockquote><p>Čokolada in vlaga se ne marata!</p></blockquote> <p>Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.</p> <p>Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na <strong>od 40 do 45 stopinj celzija. </strong>Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2861.jpg"></a><figcaption><p>Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.</p> <h3>Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*</h3> <p>*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij</p> <p><strong>1.</strong> Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.</p> <p><strong>2. </strong>Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!</p> <p><strong>3.</strong> Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.</p> <p><strong>4.</strong> Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!</p> <p><strong>5.</strong> V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.</p> <p><strong>6.</strong> Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na &#8220;skodelice&#8221; od kalupov.</p> <p><strong>7.</strong> Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. &#8220;low-fat&#8221; smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p> <p><strong>8.</strong> Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.</p> <p><strong>9.</strong> Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.</p> <p><strong>10.</strong> V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.</p> <p><strong>11.</strong> Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi &#8211; najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek &#8211; tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!</p> <p>Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3111.jpg"></a><figcaption><p>Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3094.jpg"></a><figcaption><p>Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3095.jpg"></a><figcaption><p>"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro! </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2580.jpg"></a><figcaption><p>Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2649.jpg"></a><figcaption><p>Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni! </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3097.jpg"></a><figcaption><p>V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3098.jpg"></a><figcaption><p>Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2679.jpg"></a><figcaption><p>Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2708.jpg"></a><figcaption><p>Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3112.jpg"></a><figcaption><p>Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3113.jpg"></a><figcaption><p>Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3114.jpg"></a><figcaption><p>V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2857.jpg"></a><figcaption><p>Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/15/Cokoladnice2594105.mp3 RTVSLO – Prvi 1288 clean Zelo dobra je sama po sebi ali pa v kombinaciji z različnim sadjem in oreščki. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se dobro »razume« tudi z žganci ali pršutom. Govorimo namreč o čokoladi. Špancem se gre zahvaliti kot začetnikom obdelave čokolade kot sladkarije, saj so v 16. stoletju postavili prvi obrat za izdelovanje čokolade. Priljubljenost se je sčasoma razširila tudi v druge države, dandanes spada kakav med najbolj cenjeno potrošniško blago na svetu. Maji, starodavna srednjeameriška civilizacija, so verjeli, da kakavovo drevo pripada bogovom. Bi tudi dandanes ljudje okus čokolade opisali kot božanskega? V tokratni oddaji Pod pokrovko smo se odločili to preveriti, zato vabljeni, da se Tini Lamovšek pridružite na obisku v čokoladnici Olimje in na tečaju izdelovanja pralin, ki ga organizira čokoladnica Rajska ptica. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><h3>Slovenci smo povprečni porabniki čokolade</h3> <p>Pojeste veliko čokolade? Če se vznemirjate, da je preveč, naj vas potolažimo – v primerjavi z drugimi narodi smo Slovenci srednje veliki porabniki čokolade, povprečen prebivalec naše podalpske dežele poje 2,4 kilograme čokolade na leto. Za primerjavo: svoje od čokolade umazane prste si največkrat oblizujejo Nemci in Belgijci, ki pojedo več kot 11 kilogramov čokolade na leto.</p> <blockquote><p>Da se je sčasoma začela čokolada izdelovati kot sladkarija, gre zahvala Špancem.</p></blockquote> <p>Obisk čokoladnice je gotovo lahko eden slajših izletov, ki si ga lahko zamislite in privoščite. Tam lahko takoj opazite, predvsem pa zavohate čokolade v raznovrstnih oblikah, barvah in okusih. Predvsem slednjemu gre pripisati &#8220;krivdo&#8221;, da čokolada tako hitro izgine v naših ustih. A za tiste, ki vseeno radi užitek podaljšate &#8211; kako sploh shranjevati te dobrote? <em>&#8220;V hladilniku zagotovo ne,&#8221;</em> omeni najpogostejše napake lastnik čokoladnice Rajska ptica in mojster čokolade oziroma <em>master chocolatier </em><strong>Samo Osmanchevich</strong>. <em>&#8220;Hranite jih na sobni temperaturi, tj. od 12 do 23 stopinj celzija.&#8221; </em></p> <p></p> <p>Direktor čokoladnice Olimje <strong>Urban Videtič</strong> pravi, da so na začetku Slovenci v njihovi čokoladnici posegali predvsem po mlečni čokoladi: <em>&#8220;Leta 1991 smo bili pod vplivom Milke. Zdaj pa lahko rečem, da Slovenci že dobivajo svoj okus in da vedo, kaj hočejo. Povpraševanje po temni čokoladi zelo narašča.&#8221; </em></p> <p></p> <blockquote><p>&#8220;Morda boste presenečeni, da gre čokolada odlično s pršutom ali žganci!&#8221; Samo Osmanchevich</p></blockquote> <h3>Postopek temperiranja je osnova vsega, kar bo posameznik delal s čokolado</h3> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3093.jpg"></a><figcaption><p>Pripomočki za izdelavo pralinejev: kuhinjska lopatica za mešanje, strgalo, termometer, tehtnica, kalup, posoda (kovinska ali plastična)</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p><em>&#8220;Praline je treba izdelovati v hladnem prostoru, to pomeni do 23 stopinj celzija. Predlagam vam, da po maju sploh ne pripravljate pralin, ker je pretoplo v prostorih. Seveda če imate klimatske naprave, je vse lažje,&#8221; </em>pripomni Samo Osmanchevich.</p> <blockquote><p>Čokolada in vlaga se ne marata!</p></blockquote> <p>Priporočljivo je imeti doma še površino iz marmorja ali granita oziroma ploščo iz teh materialov, ki mora biti dimenzije približno meter krat pol metra in vsaj centimeter debela, da obdrži svojo temperaturo, ki je sicer nižja od sobne.</p> <p>Katerokoli čokolado boste temperirali, stopite jo na <strong>od 40 do 45 stopinj celzija. </strong>Če presežete to temperaturo, boste čokolado uničili.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2861.jpg"></a><figcaption><p>Kupujte kakovostno čokolado! Izdelki z napisom "Čokolada za kuhanje/peko" ne pridejo v upoštev, saj vsebujejo več sladkorja in nepotrebne rastlinske maščobe. Za izdelavo pralinejev kupujte čokolado z vsaj 65% deležem kakavovih zrn.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Za delo s čokolado jo potrebujete vsaj kilogram, saj je zaradi velike količine lažje delati. Nič ne de, če vam kaj ostane. Naslednjič, ko jo boste ponovno stopili, bo še boljša! Čokolado, ki jo boste stopili, morate zlomiti na enake dele, saj se drugače ne topi enakomerno.</p> <h3>Postopek izdelovanja čokoladnih pralinejev*</h3> <p>*Postopek je spodaj prikazan tudi s pomočjo fotografij</p> <p><strong>1.</strong> Najprej se lotite postopka temperiranja. Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.</p> <p><strong>2. </strong>Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro!</p> <p><strong>3.</strong> Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in ima 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez.</p> <p><strong>4.</strong> Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni!</p> <p><strong>5.</strong> V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo pralina imela preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado na kalupu odstranimo s strgalom.</p> <p><strong>6.</strong> Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na &#8220;skodelice&#8221; od kalupov.</p> <p><strong>7.</strong> Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. &#8220;low-fat&#8221; smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p> <p><strong>8.</strong> Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi.</p> <p><strong>9.</strong> Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopi, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, lahko (po želji) uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, nato dodajte v kozarce in tako boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja potrebujete dodati malo pektina. Osmanchevich odsvetuje uporabo želirnega sladkorja.</p> <p><strong>10.</strong> V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjih dveh odstavkih, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike.</p> <p><strong>11.</strong> Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi &#8211; najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek &#8211; tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!</p> <p>Za tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov nimajo marmornate površine, na kateri bi lahko temperirali čokolado, Samo Osmančevič ponuja rešitev:</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3111.jpg"></a><figcaption><p>Čokolada v žetonih - ko temperirate čokolado, naj bodo koščki enake velikosti, da se topi enakomerno (nasvet velja predvsem za čokolado v tablici)</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3094.jpg"></a><figcaption><p>Čokolado stopite na 43 stopinj celzija. Dve tretjini jo zlijete na marmornato ploščo, ena tretjina ostane v posodi.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3095.jpg"></a><figcaption><p>"Čokolada je zelo zahtevna ljubica," pripomni Samo Osmanchevich, ko razlaga postopek. Stopljeno čokolado, ki ste jo zlili na marmornato površino, začnete mešati z lopatico ali strgalom v obliki osmice (zajemite vso čokolado). S tem boste poskrbeli, da se bo začela zgoščevati in delati vrste kristalov, zaradi katerih ima potem čokolada lep sijaj in zaradi katerih značilno poči, kadar jo lomiš. Delati je treba kar hitro! </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2580.jpg"></a><figcaption><p>Dve tretjini stopljene čokolade, ki smo jo temperirali na marmornati plošči in ima zdaj približno 27 stopinj celzija, in tretjino čokolade, ki smo jo pustili v posodi in 43 stopinj celzija, zmešamo skupaj v posodi. Strjene delce čokolade, ki so ostali na marmorju, lahko uporabimo za čokoladke ostružke in jih NE damo v posodo. Sicer je pa pomembno, kako zdaj mešate združeni (temni) čokoladi, ki bi morali imeti 31 stopinj celzija. Ne mešajte prehitro, saj tako zaradi trenja višate temperaturo. Kako mešate z lopatico? Naredite krog po zunanjem delu tekočine, nato povlecite z lopatico počez. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2649.jpg"></a><figcaption><p>Izdelovanja pralin se ne moremo lotiti brez kalupov, ki pa morajo biti narejeni iz polikarbonata (cena: 15-20€). S krpo ga očistite enkrat na mesec, je dovolj. Silikonski kalupi za pralineje niso primerni! </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3097.jpg"></a><figcaption><p>V te kalupe začnemo vlivati temperirano čokolado. Skorjica mora biti tanka (približno milimeter), saj če bo predebela, bo preveč čokolade in premalo polnila. Odvečno čokolado odstranimo s strgalom.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3098.jpg"></a><figcaption><p>Kalup, v katerega smo vlili temperirano čokolado, pretresemo, da spravimo ven odvečne mehurčke, saj bodo drugače ostale luknje v čokoladi. Ko to storite, zlijete odvečno čokolado ven. Dovolj bo tisto, kar se bo prijelo na "skodelice" od kalupov. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2679.jpg"></a><figcaption><p>Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2708.jpg"></a><figcaption><p>Pogosto polnilo za praline je tako imenovani ganache, ki pomeni mešanico čokolade in smetane. Pomembno je, da uporabljate polnomastno smetano, ne pa z nizkokalorično oziroma t.i. "low-fat" smetano. Ta oznaka pomeni, da ima več sladkorja in manj maščobe. Vi pa potrebujete maščobo za izdelovanje polnila.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3112.jpg"></a><figcaption><p>Eden od receptov za ganache, ki je pravzaprav recept za čokoladni tartuf, se glasi takole: uporabite 470 gramov temperirane bele čokolade, 160 gramov polnomastne smetane in 25 gramov limonine paste. Če želite iz tega narediti polnilo za praline, uporabite več smetane, saj mora biti polnilo mehko. Smetano začnite segrevati in ko zavre, ugasnite ogenj, dodajte čokolado in mešajte, da se vsa čokolada stopi. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3113.jpg"></a><figcaption><p>Vsemu skupaj dodamo še limonino pasto, ki jo pripravimo na podoben način kot džem. Če vam njen okus ni všeč, lahko zamenjate z malinino pasto in to kombinirate s temno čokolado. Samo Osmanchevich pravi, da kateri koli džem in marmelado (ali v tem primeru pasto) že dela, sam najprej zmeša sladkor in sadje (razmerje 1:1). Vse skupaj dobro zmeša in vse skupaj da greti na štedilnik. Počasi meša, vse skupaj je na pbl 70 stopinjah celzijah, da se sladkor ne zažge. Sladkor se mora popolnoma stopiti. Ko se stopiti, dvigne temperaturo na maksimum in neha mešati. Vreti mora 5 minut. Če naredite 1 kg zmesi s pomočjo prej omenjenega recepta, uporabite pol kilograma kot pasto za praline, preostalih 500 g pa dajte vreti še za dodatnih 5 minut, dodajte v kozarce in boste imeli džem za dve leti. Še opomba: v primeru jagod in podobnega sadja, potrebujete dodati malo pektina. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_3114.jpg"></a><figcaption><p>V primeru, da želite iz recepta, omenjenega v prejšnjem odstavku, narediti čokoladne tartufe, pokrijte posodo s prozorno folijo in pustite, da se ohladi. Nato iz mase oblikujte bodisi krogle bodisi žličnike. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/04/IMG_2857.jpg"></a><figcaption><p>Previdno pri polnjenju pralinejev. Polnilo ne sme imeti več kot 25 stopinj celzija, saj se bodo skodelice čokolade, ki smo jih naredili s pomočjo kalupov, začele topiti. Temperaturo preverite s termometrom. Polnilo dajte v brizgalno vrečko in z njim napolnite čokoladne skodelice do 1 milimetra pod vrhom. Ko se to strdi - najbolje, da pustite čez noč na sobni temperaturi -, zaprite nato s temperirano čokolado. To naredimo na podoben način, kot pri polnjenju kalupov, tudi tu je pomembno potresti kalupe, da spravite ven mehurčke, na koncu s strgalom potegnete čez, da vse zravnate in odstranite odvečno čokolado. Na koncu vam ostane samo še užitek - tako pri okušanju kot pri tem, da ste sami naredili praline!</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 16 Apr 2015 08:30:00 +0000 Čokoladnice Beluš ali špargelj, z latinskim imenom Asparagus officinalis izvira iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Francozi pravijo: » Aprila naberi šparglje zase, maja za svojega gospodarja, junija pa za osla.« Zato pod pokrovko o špargljih ob pravem času. Kako in kje nabiramo divje, kako jih gojijo in na kaj moramo paziti, če jih kupujemo? Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku. Danes vemo, da so beluši odličen diuretik in da so izredno bogati s kalijem, fosforjem, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in imajo ogromno vitamina C. Kulinarično so vsestransko uporabni, za pokušino trije namigi: pomladanska mineštra s šparglji, špargljev narastek in špargljev sladoled. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. foto: Flickr/liz west videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/10/Apriljemesecspargljev2589904.mp3 RTVSLO – Prvi 1249 clean Beluš ali špargelj, z latinskim imenom Asparagus officinalis izvira iz Male Azije, kjer so jih domačini gojili in jedli že pred 2000 leti. Francozi pravijo: » Aprila naberi šparglje zase, maja za svojega gospodarja, junija pa za osla.« Zato pod pokrovko o špargljih ob pravem času. Kako in kje nabiramo divje, kako jih gojijo in na kaj moramo paziti, če jih kupujemo? Grki in Rimljani so jih uporabljali celo kot zdravilo proti zobobolu in kot zaščitni ukrep pri čebeljem piku. Danes vemo, da so beluši odličen diuretik in da so izredno bogati s kalijem, fosforjem, cinkom in jodom, vsebujejo folno kislino in imajo ogromno vitamina C. Kulinarično so vsestransko uporabni, za pokušino trije namigi: pomladanska mineštra s šparglji, špargljev narastek in špargljev sladoled. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. foto: Flickr/liz west Sat, 11 Apr 2015 13:58:00 +0000 April je mesec špargljev Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju. foto: Flickr/Caro Wallis<p></p><p><p>Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.</p> <p>Članice <strong><a href="http://www.sila.si/" target="_blank">Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA</a> </strong>so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.</p> <h2>Finska: Čarovnice, prinašalke sreče</h2> <p>V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA <strong>Ei Ei Soe Sundstrom</strong>, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/148346733_85d63b0257_z.jpg"></a><figcaption><p>Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/tml/148346733">Tor Lillqvist</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p>Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.</p></blockquote> <p>Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu<em> virpominen</em>, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane <em>virpovitsa</em>) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo<em>: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!</em></p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_2499.jpg"></a><figcaption><p>Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!</p> <p></p> <h2>Slovaška: Brez vode in šeškanja ne gre!</h2> <p>O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA <strong>Daniela Meister</strong>, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.</p> <blockquote><p>&#8220;<em>Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.</em>&#8221; Daniela Meister</p></blockquote> <p>Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.</p> <p>A brez skrbi &#8211; tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. &#8220;<em>Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!</em>&#8221; v smehu pripomni Daniela Meister.</p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_2458.jpg"></a><figcaption><p>Velikonočni nadev po slovaško</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. &#8220;Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,&#8221; o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.</p></blockquote> <h2>Brazilija: Iskanje čokoladnih jajčkov in druženje z vsemi</h2> <p>V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo <em>pascoa</em>, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino <em>macela. </em>&#8220;Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,&#8221;  pravi članica društva SILA <strong>Marta Berglez</strong>.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/16693314_9c5d7a9a75_o.jpg"></a><figcaption><p>Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/negativz/16693314">Rodrigo Senna</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p>Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.</p> <p>&#8220;Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.&#8221; Marta Berglez</p></blockquote> <p>Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.</p> <blockquote><p><strong>RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ</strong><br /> SESTAVINE<br /> -SESTAVINE (TESTO):<br /> .1 jedilna žlica margarine<br /> -1 jedilna žlica sladkorja v prahu<br /> -3 jedilne žlice moke<br /> -1 jajčni rumenjak<br /> -1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom</p> <p>-SESTAVINE (NADEV):<br /> -750 g skute<br /> -450g kisle smetane<br /> -5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)<br /> -5 jedilnih žlic sladkorja v prahu<br /> -1/2 zavtika pecilnega praška<br /> -2 zavitka vanilijevega sladkorja<br /> -naribana limonina lupina<br /> -naribana pomarančna lupina<br /> -100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskiju</p> <p>NAVODILA:<br /> -PRIPRAVA (TESTO):<br /> Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).</p> <p>-PRIPRAVA (NADEV):<br /> Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.</p> <p>Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.</p> <p>Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:</p> <blockquote><p><strong>RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE</strong><br /> SESTAVINE<br /> TESTO:<br /> -1 zavitek kvasa (ali ena kocka)<br /> -1/4 skodelice mlačne vode<br /> -1 čajna žlička sladkorja<br /> -1/4 funta surovega masla ali margarine<br /> -1 skodelica lahke smetane ali mlake<br /> -3 jajčne rumenjake<br /> -41/2 do 5 skodelic moke<br /> -1/3 skodelice sladkorja<br /> -11/2 čajne žličke soli</p> <p>NADEV:<br /> -1/2 skodelice mleka<br /> -1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine<br /> -1/2 skodelice sladkorja<br /> -1/4 čajne žličke soli<br /> -1/2 skodelice medu<br /> -5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov<br /> -1 skodelica rozin<br /> -11/2 čajne žličke vanilije<br /> -kisle smetane po želji<br /> -3 velike žlice ruma po želji<br /> -1 čajna žlička limonine lupine po želji<br /> -3 jajčni beljaki (stepeni)</p> <p>NAVODILA<br /> TESTO:<br /> Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.</p> <p>NADEV:<br /> Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.</p> <p>IZDELAVA:<br /> Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/04/01/Velikanocposvetu2580163.mp3 RTVSLO – Prvi 1132 clean Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju. foto: Flickr/Caro Wallis<p></p><p><p>Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.</p> <p>Članice <strong><a href="http://www.sila.si/" target="_blank">Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA</a> </strong>so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.</p> <h2>Finska: Čarovnice, prinašalke sreče</h2> <p>V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA <strong>Ei Ei Soe Sundstrom</strong>, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/148346733_85d63b0257_z.jpg"></a><figcaption><p>Za veliko noč se po finskih ulicah sprehajajo čarovnice, imenovane trulli, v rokah imajo okrašene vrbove vejice, s katerimi zaželijo hišam vse najboljše</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/tml/148346733">Tor Lillqvist</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p>Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.</p></blockquote> <p>Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu<em> virpominen</em>, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane <em>virpovitsa</em>) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo<em>: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!</em></p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_2499.jpg"></a><figcaption><p>Članici SILE Doroteja OMahen in Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, a je skoraj 2 desetletji živela na Finskem </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!</p> <p></p> <h2>Slovaška: Brez vode in šeškanja ne gre!</h2> <p>O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA <strong>Daniela Meister</strong>, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.</p> <blockquote><p>&#8220;<em>Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.</em>&#8221; Daniela Meister</p></blockquote> <p>Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.</p> <p>A brez skrbi &#8211; tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. &#8220;<em>Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!</em>&#8221; v smehu pripomni Daniela Meister.</p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_2458.jpg"></a><figcaption><p>Velikonočni nadev po slovaško</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. &#8220;Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,&#8221; o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.</p></blockquote> <h2>Brazilija: Iskanje čokoladnih jajčkov in druženje z vsemi</h2> <p>V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo <em>pascoa</em>, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino <em>macela. </em>&#8220;Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,&#8221;  pravi članica društva SILA <strong>Marta Berglez</strong>.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/16693314_9c5d7a9a75_o.jpg"></a><figcaption><p>Brazilska velika noč ne mine brez polenovke, radi se posladkajo s čokoladnimi kroglicami, imenovanimi brigadeiro.</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.flickr.com/photos/negativz/16693314">Rodrigo Senna</a></p></figcaption></figure> <blockquote><p>Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.</p> <p>&#8220;Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.&#8221; Marta Berglez</p></blockquote> <p>Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.</p> <blockquote><p><strong>RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ</strong><br /> SESTAVINE<br /> -SESTAVINE (TESTO):<br /> .1 jedilna žlica margarine<br /> -1 jedilna žlica sladkorja v prahu<br /> -3 jedilne žlice moke<br /> -1 jajčni rumenjak<br /> -1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom</p> <p>-SESTAVINE (NADEV):<br /> -750 g skute<br /> -450g kisle smetane<br /> -5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)<br /> -5 jedilnih žlic sladkorja v prahu<br /> -1/2 zavtika pecilnega praška<br /> -2 zavitka vanilijevega sladkorja<br /> -naribana limonina lupina<br /> -naribana pomarančna lupina<br /> -100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskiju</p> <p>NAVODILA:<br /> -PRIPRAVA (TESTO):<br /> Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).</p> <p>-PRIPRAVA (NADEV):<br /> Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.</p> <p>Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.</p> <p>Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:</p> <blockquote><p><strong>RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE</strong><br /> SESTAVINE<br /> TESTO:<br /> -1 zavitek kvasa (ali ena kocka)<br /> -1/4 skodelice mlačne vode<br /> -1 čajna žlička sladkorja<br /> -1/4 funta surovega masla ali margarine<br /> -1 skodelica lahke smetane ali mlake<br /> -3 jajčne rumenjake<br /> -41/2 do 5 skodelic moke<br /> -1/3 skodelice sladkorja<br /> -11/2 čajne žličke soli</p> <p>NADEV:<br /> -1/2 skodelice mleka<br /> -1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine<br /> -1/2 skodelice sladkorja<br /> -1/4 čajne žličke soli<br /> -1/2 skodelice medu<br /> -5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov<br /> -1 skodelica rozin<br /> -11/2 čajne žličke vanilije<br /> -kisle smetane po želji<br /> -3 velike žlice ruma po želji<br /> -1 čajna žlička limonine lupine po želji<br /> -3 jajčni beljaki (stepeni)</p> <p>NAVODILA<br /> TESTO:<br /> Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.</p> <p>NADEV:<br /> Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.</p> <p>IZDELAVA:<br /> Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.</p></blockquote></p> Thu, 02 Apr 2015 08:30:00 +0000 Velika noč po svetu Pomlad prebuja naravo in z njo tudi kulinariko. To je le prvi razlog za obisk restavracije, drugi pa je zagotovo Teden restavracij, ki že četrto leto ponuja gastronomske užitke v najboljših restavracijah pri nas. Če ste seveda pravočasno rezervirali mizo. Gastronomska kritika Violeta in Uroš Mencinger, pobudnika Tedna restavracij pravita, da je akcija prerasla v gibanje. Degustacijski tri hodni meni za 15 evrov bodo vse do nedelje postregli v 82-ih restavracijah. Ena od teh je tudi Luda, sveža ponudba na kulinaričnem trgu, kjer ustvarjata Urška Dvoraček in Luka Nagode. Pokrovko tedna restavracij odkriva Urška Henigman. Foto: Antonio Ponte<p>Samo spomladi in jeseni lahko poceni jeste v dragih restavracijah</p><p><p>Teden restavracij že četrto leto prebuja pomladno kulinarično ponudbo pri nas. Od 20. do 29. marca 82 najboljših restavracij za 15 evrov ponuja gastronomske užitke. V tokratni oddaji Pod pokrovko boste slišali, kako o uspešnosti gibanja <a href="http://tedenrestavracij.si/" target="_blank">Teden restavracij</a> razmišlja njen pobudnik Uroš Mencinger. Luka Nagode in Urška Dvoraček pa sta mlada ljubljanska gostinca, ki se tednu restavracij pridružujeta prvič. Kako zahteven projekt je to in kaj ponujata gostom?</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/26/Tedenrestavracij2573693.mp3 RTVSLO – Prvi 901 clean Pomlad prebuja naravo in z njo tudi kulinariko. To je le prvi razlog za obisk restavracije, drugi pa je zagotovo Teden restavracij, ki že četrto leto ponuja gastronomske užitke v najboljših restavracijah pri nas. Če ste seveda pravočasno rezervirali mizo. Gastronomska kritika Violeta in Uroš Mencinger, pobudnika Tedna restavracij pravita, da je akcija prerasla v gibanje. Degustacijski tri hodni meni za 15 evrov bodo vse do nedelje postregli v 82-ih restavracijah. Ena od teh je tudi Luda, sveža ponudba na kulinaričnem trgu, kjer ustvarjata Urška Dvoraček in Luka Nagode. Pokrovko tedna restavracij odkriva Urška Henigman. Foto: Antonio Ponte<p>Samo spomladi in jeseni lahko poceni jeste v dragih restavracijah</p><p><p>Teden restavracij že četrto leto prebuja pomladno kulinarično ponudbo pri nas. Od 20. do 29. marca 82 najboljših restavracij za 15 evrov ponuja gastronomske užitke. V tokratni oddaji Pod pokrovko boste slišali, kako o uspešnosti gibanja <a href="http://tedenrestavracij.si/" target="_blank">Teden restavracij</a> razmišlja njen pobudnik Uroš Mencinger. Luka Nagode in Urška Dvoraček pa sta mlada ljubljanska gostinca, ki se tednu restavracij pridružujeta prvič. Kako zahteven projekt je to in kaj ponujata gostom?</p></p> Thu, 26 Mar 2015 09:30:00 +0000 Teden restavracij Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek. <p></p><p><p>Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo <strong>Good France – Okusi Francije</strong> tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja<strong> Alaina Ducassa</strong>, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.</p> <p>Good France &#8211; Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji <strong>Pierre Francois Mourier</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom <strong>Auguste Escoffier</strong> začel s tako imenovanimi <strong>Epikurjevimi večerjami</strong>. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev&#8221;.</p></blockquote> <p>In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?</p> <blockquote><p> &#8220;Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj&#8221;.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/8235944156_3479170726_o.jpg"></a><figcaption><p>Alain Ducasse </p><p><i>foto:</i> Flickr</p></figcaption></figure> <p>Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta <strong>Anne Durufle</strong> poudarja:</p> <blockquote><p>&#8220;Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini&#8221;.</p></blockquote> <p>Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:</p> <blockquote><p>&#8220;Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar<strong> <a href="http://www.ambafrance-si.org/Gout-de-France-Good-France-1956" target="_blank">dvanajst</a>.</strong> To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo&#8221;.</p></blockquote> <p>In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko <strong>Vesna Čarman</strong>?</p> <blockquote><p>&#8220;Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta&#8221;.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/19/OkusiFrancijeposlovensko2566818.mp3 RTVSLO – Prvi 998 clean Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo Good France – Okusi Francije tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja Alaina Ducassa, s katero naj bi počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi, se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov. O tem bo govor v oddaji Pod pokrovko, ki jo je zakuhala Barbara Belehar Drnovšek. <p></p><p><p>Tisoč tristo kuharskih mojstrov po vsem svetu bo danes v svojih restavracijah pripravilo večerjo s francoskim pridihom. Gre za pobudo <strong>Good France – Okusi Francije</strong> tamkajšnjega Ministrstva za zunanje zadeve in mednarodni razvoj ter znanega kuharja<strong> Alaina Ducassa</strong>, s katero naj bi  počastili in promovirali francosko gastronomijo. Ta je od leta 2010 tudi na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izziva, kako na krožniku oženiti francoske okuse s slovenskimi,  se je lotilo tudi 12 naših kuharskih mojstrov.</p> <p>Good France &#8211; Okusi Francije naj bi enkratno predstavili in ponudili v okušanje deželo sirov, vina in še marsičesa. Ideja o Epikurjevi večerji pa je pravzaprav stara celo stoletje, razloži francoski veleposlanik v Sloveniji <strong>Pierre Francois Mourier</strong>:</p> <blockquote><p>&#8220;Leta 1912 je francoski kuhar in gastronom <strong>Auguste Escoffier</strong> začel s tako imenovanimi <strong>Epikurjevimi večerjami</strong>. Epikur je bil, kot vemo, znamenit ljubitelj dobre jedače še v antičnih časih. No, Escoffierova zamisel je bila, da na isti dan postrežejo isti meni v več mestih po vsem svetu. Je pa treba reči, da se je pri tem pravzaprav naslonil na neko starejšo tradicijo, ki jo je gojila francoska diplomacija. Naši diplomati so namreč vselej uporabljali značilne jedi francoske kuhinje, da bi povečali ugled in vpliv svoje države v svetu. Tako je bilo pravzaprav že v časih pred revolucijo, ko si je vsak francoski kralj prizadeval svojim gostom – drugim kraljem, tujim državnikom in diplomatom – postreči s kar najbolj nenavadnimi jedmi, da bi tako na njih napravil kolikor je le bilo mogoče močan vtis. In tudi danes francosko ministrstvo za zunanje zadeve še naprej upošteva to zelo staro, na nek način ključno tradicijo pri načinu vodenja naših diplomatskih zadev&#8221;.</p></blockquote> <p>In kateri so razlogi za projekt Okusi Francije?</p> <blockquote><p> &#8220;Prvi razlog je slej ko prej politične narave. Na ta način namreč hočemo zelo konkretno ponazoriti privlačnost Francije v kontekstu tako imenovanega gastronomskega turizma. Poglejte, med vsemi državami sveta Francija privabi največ turistov iz tujine. Vsako leto k nam pripotuje skoraj 90 milijonov obiskovalcev. To je, seveda, številka, ki bistveno presega število ljudi, ki sploh živijo v Franciji. No, med temi turisti se jih – tako vsaj kažejo raziskave – kakih šestdeset odstotkov odloči obiskati Francijo prav zaradi naše gastronomske ponudbe. Z Okusi Francije pa hočemo še vsem ostalim pokazati, da je francoska kuhinja resnično izjemna. Poleg tega pa obstaja še drugi razlog; prizadevamo si namreč, da bi s projekti, kakršne so te večerje, ves svet povezali v nasprotovanju kulinarični globalizaciji. S pomočjo večerij, navdahnjenih s francosko gastronomsko tradicijo, bi pravzaprav radi slavili raznolikost svetovnih kuhinj&#8221;.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/8235944156_3479170726_o.jpg"></a><figcaption><p>Alain Ducasse </p><p><i>foto:</i> Flickr</p></figcaption></figure> <p>Francoska kultura in način življenja sta prežeta tako s kuhanjem kot tudi z uživanjem v hrani. Tradicionalni francoski obed pa je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca, ker naj bi šlo za družaben običaj, ki slavi najpomembnejše trenutke v življenju. Direktorica Francoskega inštituta <strong>Anne Durufle</strong> poudarja:</p> <blockquote><p>&#8220;Kulinarika je pomemben del francoske kulture. Še več; je njen ključen del. Že od najmlajših nog po vseh družinah otroke učijo uživati v hrani. V Franciji pač nikoli ne jeste le zato, da bi jedli, temveč zato, ker je dobro. Naša kultura prehranjevanja temelji na tem, da cenimo kvaliteto in da nam je hrana v užitek. Če govorim zase, zelo močno čutim, da mora obrok zbujati ugodje – ali pa to ni nikakršen obrok. Poglejte, če nisem prepričana, da mi bo teknilo, praviloma sploh ne čutim želje, da bi jedla. V tem smislu bi torej rekla, da je francoska kulinarična tradicija zelo močna. Pravo vprašanje danes pa je, kako jo gojiti, kako z njo seznaniti ljudi, kako jih naučiti, da jo cenijo. Pa to ne v sami Franciji, kjer je, kot sem rekla, še vedno pri močeh, ampak drugod, v tujini&#8221;.</p></blockquote> <p>Praznik francoske kuhinje bodo danes slavili v 150-ih državah na petih celinah: v Avstraliji, na Japonskem in tudi v Evropi, Sloveniji. Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre Francois Mourier je zadovoljen:</p> <blockquote><p>&#8220;Prepričan sem bil, da se bodo slovenski kuharji navdušeno odzvali, in natanko to se je tudi zgodilo. V projektu jih sodeluje kar<strong> <a href="http://www.ambafrance-si.org/Gout-de-France-Good-France-1956" target="_blank">dvanajst</a>.</strong> To pa je – če upoštevamo, koliko prebivalcev ima Slovenija – izjemno visoka številka. Še več; sodelujoči slovenski kuharji so se svojega dela lotili s pravim entuziazmom, meniji, ki so jih pripravili, pa so se scela prilegali našemu konceptu. To pomeni, da so v osnovi sicer kuhali po francoskih receptih, ki pa so jih dopolnili tako, da so navsezadnje ustvarili jedi, ki v pravem pomenu besede predstavljajo zlitje med francosko in slovensko kulinarično tradicijo&#8221;.</p></blockquote> <p>In kako je francosko kuhinjo oženila s slovensko <strong>Vesna Čarman</strong>?</p> <blockquote><p>&#8220;Jaz ne bi bila jaz, če ne bi za pozdrav iz kuhinje združila tipične francoske solate in kranjske klobase. Za zaključek pa prekmursko gibanico brez testa iz samih lahkih moussov brez testa in tradicionalni croquembouche, ki je taka tipična poročna torta&#8221;.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 19 Mar 2015 11:27:00 +0000 Okusi Francije po slovensko Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com) <p></p><p><figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/foodtruck.jpg"></a><figcaption><p>Zeleni pujs Organic Gardna</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.facebook.com/334335250080423/photos/pb.334335250080423.-2207520000.1426496921./357749191072362/?type=3&theater">Organic Garden</a></p></figcaption></figure> <p>Čeprav se hrana v današnji oddaji Pod pokrovko prevaža na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik <strong>Bor Čeh</strong> pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi – <strong>Kristjan Pavlin</strong> – pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor &#8211; gotovo ste že slišali za <a href="https://www.facebook.com/trostreschki?ref=br_tf">Trostreščke</a> &#8211; je svojo ljubezen do starodobnih vozil vnovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa žal ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani <a href="https://www.facebook.com/pages/Organic-Garden/334335250080423">Organic Garden</a>, privablja tudi mesojedce.</p> <p>Na kakšen način si priskrbite svoja najosnovnejša živila, kot so jajca, mleko in kruh? Se jih odpravite iskat ponje v trgovino? Ali jih osebno prevzemate pri lokalnem kmetu? Morda pa spadate v skupino ljudi, ki pri Boru Čehu, idejnemu očetu Trostreščkov, naročate ta živila, ki pa vam jih ne pripelje v avtu, temveč na starodobnem triciklu: <em>&#8220;Vedno so me zanimala stara kolesa in eden izmed bizarnejših starih koles &#8211; če lahko tako rečem &#8211; je gotovo tricikel. Ko sva s prijateljem v pravi slovenski maniri nekoč pogovarjala za šankom, sva prišla na temo težav odkupa mleka. Prišla sva na idejo, da bi to mleko prevažali kar s triciklom.</em></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1734.jpg"></a><figcaption><p>Idejni vodja Trostreščkov Bor Čeh, ki s triciklom dostavlja domača jajca, mleko in kruh</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>&#8220;Na nek način smo s projektom Trostreščki začeli &#8220;pravično trgovino&#8221;, ki danes manjka,&#8221; pravi Bor Čeh.</p></blockquote> <p>Kolesarska steza je najboljši prijatelj Trostreščkov, sploh pozimi, ko izkoristijo, da sneg s pločnikov prestavijo na to stezo in ko se odločijo, da &#8220;več količkov ko bo, več bo kolesarjev&#8221;,  ironično pripomni Bor. V takih primerih pride v upoštev obvoz.</p> <p>Ne na kolesarskih stezah, ampak na cesti boste občasno videli Zelenega pujsa. <em>&#8220;Glede na obliko kombija se mu je v 60-ih ali 70-ih reklo pujs, ker ima potlačen nos. In ker je naš zelene barve, smo ga poimenovali Zeleni pujs,&#8221;</em> to premično prodajalno na štirih kolesih, namenjeni promociji zdravih obrokov, opiše lastnik Organic Gardna in Kuhinje pod hribom Kristjan Pavlin. Kristjanu koncept ponudbe zdrave hrane ni neznan, saj je že skoraj pred desetletjem začel orati ledino pri lokalih s tovrstno ponudbo; s sestri Darjo je namreč soustanovitelj lokala Bazilika. Od lanskega aprila se piše nova zgodba &#8211; Organic Garden.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1778-e1426490301189.jpg"></a><figcaption><p>Ponudba Organic Gardna</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p></p> <p>Bor Čeh prevaža domača jajca, mleko, kruh, domače paštete in marmelade, občasno tudi sestro in opremo za kamping, jpa Trostreščke moč videti na območju Ljubljane ne glede na vreme že tretje leto. V Ljubljani deluje tudi Organic Garden, okrepčevalnica je na stalni lokaciji v Kosezah,  medtem ko se t.i. foodtruck začne pogosteje gibati takrat, ko se prebuja pomlad, pove Kris Pavlin. &#8220;V<em>eč ali manj nas povabijo podjetja z zasebnim lastništvom zemlje, na kateri naredimo neke vrste catering. Pozimi boste Zelenega pujsa videli bistveno manjkrat na cestah &#8211; navsezadnje je starodobnik, ki se težje premika v snegu in na posoljenih cestah. Spomladi pa računamo, da se bomo na ceste odpravili trikrat na teden.&#8221; </em></p> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/tro.jpg"></a></p> <p>Trostreščki poskrbijo za povezovanje ruralnega in urbanega.</p> <p></p> <blockquote><p>S sloganom &#8220;Enostavno, naravno in okusno&#8221; Organic garden pove vse ter hkrati ponazori, na kakšen način in kaj kuha.</p></blockquote> <p>Šef Kuhinje pod hribom pod ljub­ljanskim Rožnikom tedensko in sezonsko spreminja jedilnik in kljub poudarku na nemesnih jedeh to ne pomeni, da ga obiskujejo le vegetarijanci in vegani;  kar 80% njihovih strank je mesojedcev!</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1785-e1426492540479.jpg"></a><figcaption><p>Lastnik Organic Gardna Kristjan Pavlin s fishburgerjem, ki je velik "hit" med ponudbo</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>RECEPT ZA PRIPRAVO SOLATE Z AJDOVO KAŠO IN POPEČENO RDEČO PESO</p> <p>&#8220;Skuhate ajdovo kašo, najbolje ekološko. Super je, če jo kakšno minuto manj kuhate in ohladite, da je skuhana na zob. Posebej na kocke narežete rdečo peso, jo pokapljate z limoninim sokom, oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zamešajte in daste v pečico (ventilacijsko ali pa ne) na maksimum, se pravi 240 stopinj celzija. Pečete 20 minut, nato ohladite. Nato posebej narežete avokado, ga pokapljate z limoninim sokom (da ne oksidira), oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zmešate, lahko dodate prepražen sezam in ekološko sojino omako. Zraven seveda lahko servirate listnato solato z limoninim sokom, bučnim oljem, oljčnim oljem&#8230;&#8221; Kristjan Pavlin.</p></blockquote> <p>Ko naslednjič zagledate Zelenega pujsa od Organic Gardna ali Trostreščke, le pocukajte osebo, ki obvladuje to prevozno sredstvo, za rokave. Poleg lokalne in domače hrane na kolesih ponuja tudi zgodbo, ki ji je zagotovo vredno prisluhniti.</p> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/11/Hrananakolesih2557248.mp3 RTVSLO – Prvi 1100 clean Čeprav hrano v današnji oddaji Pod pokrovko prevažajo na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik Bor Čeh pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi - Kristjan Pavlin - pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor - gotovo ste že slišali za Trostreščke - je svojo ljubezen do starodobnih vozil unovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani Organic Garden, privablja tudi mesojedce. Vabljeni torej na kulinarično vožnjo! Foto: Ed Yourdon (Flickr.com) <p></p><p><figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/foodtruck.jpg"></a><figcaption><p>Zeleni pujs Organic Gardna</p><p><i>foto:</i> <a href="https://www.facebook.com/334335250080423/photos/pb.334335250080423.-2207520000.1426496921./357749191072362/?type=3&theater">Organic Garden</a></p></figcaption></figure> <p>Čeprav se hrana v današnji oddaji Pod pokrovko prevaža na kolesu, ne gre za oddaljene kraje, ampak za domačo, pri nas pridelano hrano. Naš prvi sogovornik <strong>Bor Čeh</strong> pritegne pozornost mimoidočih s svojim retrovidezom in triciklom, drugi – <strong>Kristjan Pavlin</strong> – pa z Zelenim pujsom, kakor je poimenoval svojo prodajalno na štirih kolesih. Bor &#8211; gotovo ste že slišali za <a href="https://www.facebook.com/trostreschki?ref=br_tf">Trostreščke</a> &#8211; je svojo ljubezen do starodobnih vozil vnovčil z zamislijo, da bo prikolico tricikla, napolnjenega z dobrotami s kmetij na robu Ljubljane, pripeljal do meščanov, ki si želijo domače hrane, pa žal ne utegnejo ponjo. Kristjan pa k svoji ponudbi za vegetarijance in vegane, imenovani <a href="https://www.facebook.com/pages/Organic-Garden/334335250080423">Organic Garden</a>, privablja tudi mesojedce.</p> <p>Na kakšen način si priskrbite svoja najosnovnejša živila, kot so jajca, mleko in kruh? Se jih odpravite iskat ponje v trgovino? Ali jih osebno prevzemate pri lokalnem kmetu? Morda pa spadate v skupino ljudi, ki pri Boru Čehu, idejnemu očetu Trostreščkov, naročate ta živila, ki pa vam jih ne pripelje v avtu, temveč na starodobnem triciklu: <em>&#8220;Vedno so me zanimala stara kolesa in eden izmed bizarnejših starih koles &#8211; če lahko tako rečem &#8211; je gotovo tricikel. Ko sva s prijateljem v pravi slovenski maniri nekoč pogovarjala za šankom, sva prišla na temo težav odkupa mleka. Prišla sva na idejo, da bi to mleko prevažali kar s triciklom.</em></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1734.jpg"></a><figcaption><p>Idejni vodja Trostreščkov Bor Čeh, ki s triciklom dostavlja domača jajca, mleko in kruh</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>&#8220;Na nek način smo s projektom Trostreščki začeli &#8220;pravično trgovino&#8221;, ki danes manjka,&#8221; pravi Bor Čeh.</p></blockquote> <p>Kolesarska steza je najboljši prijatelj Trostreščkov, sploh pozimi, ko izkoristijo, da sneg s pločnikov prestavijo na to stezo in ko se odločijo, da &#8220;več količkov ko bo, več bo kolesarjev&#8221;,  ironično pripomni Bor. V takih primerih pride v upoštev obvoz.</p> <p>Ne na kolesarskih stezah, ampak na cesti boste občasno videli Zelenega pujsa. <em>&#8220;Glede na obliko kombija se mu je v 60-ih ali 70-ih reklo pujs, ker ima potlačen nos. In ker je naš zelene barve, smo ga poimenovali Zeleni pujs,&#8221;</em> to premično prodajalno na štirih kolesih, namenjeni promociji zdravih obrokov, opiše lastnik Organic Gardna in Kuhinje pod hribom Kristjan Pavlin. Kristjanu koncept ponudbe zdrave hrane ni neznan, saj je že skoraj pred desetletjem začel orati ledino pri lokalih s tovrstno ponudbo; s sestri Darjo je namreč soustanovitelj lokala Bazilika. Od lanskega aprila se piše nova zgodba &#8211; Organic Garden.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1778-e1426490301189.jpg"></a><figcaption><p>Ponudba Organic Gardna</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p></p> <p>Bor Čeh prevaža domača jajca, mleko, kruh, domače paštete in marmelade, občasno tudi sestro in opremo za kamping, jpa Trostreščke moč videti na območju Ljubljane ne glede na vreme že tretje leto. V Ljubljani deluje tudi Organic Garden, okrepčevalnica je na stalni lokaciji v Kosezah,  medtem ko se t.i. foodtruck začne pogosteje gibati takrat, ko se prebuja pomlad, pove Kris Pavlin. &#8220;V<em>eč ali manj nas povabijo podjetja z zasebnim lastništvom zemlje, na kateri naredimo neke vrste catering. Pozimi boste Zelenega pujsa videli bistveno manjkrat na cestah &#8211; navsezadnje je starodobnik, ki se težje premika v snegu in na posoljenih cestah. Spomladi pa računamo, da se bomo na ceste odpravili trikrat na teden.&#8221; </em></p> <p><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/tro.jpg"></a></p> <p>Trostreščki poskrbijo za povezovanje ruralnega in urbanega.</p> <p></p> <blockquote><p>S sloganom &#8220;Enostavno, naravno in okusno&#8221; Organic garden pove vse ter hkrati ponazori, na kakšen način in kaj kuha.</p></blockquote> <p>Šef Kuhinje pod hribom pod ljub­ljanskim Rožnikom tedensko in sezonsko spreminja jedilnik in kljub poudarku na nemesnih jedeh to ne pomeni, da ga obiskujejo le vegetarijanci in vegani;  kar 80% njihovih strank je mesojedcev!</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/IMG_1785-e1426492540479.jpg"></a><figcaption><p>Lastnik Organic Gardna Kristjan Pavlin s fishburgerjem, ki je velik "hit" med ponudbo</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <blockquote><p>RECEPT ZA PRIPRAVO SOLATE Z AJDOVO KAŠO IN POPEČENO RDEČO PESO</p> <p>&#8220;Skuhate ajdovo kašo, najbolje ekološko. Super je, če jo kakšno minuto manj kuhate in ohladite, da je skuhana na zob. Posebej na kocke narežete rdečo peso, jo pokapljate z limoninim sokom, oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zamešajte in daste v pečico (ventilacijsko ali pa ne) na maksimum, se pravi 240 stopinj celzija. Pečete 20 minut, nato ohladite. Nato posebej narežete avokado, ga pokapljate z limoninim sokom (da ne oksidira), oljčnim oljem in himalajsko soljo. Vse skupaj zmešate, lahko dodate prepražen sezam in ekološko sojino omako. Zraven seveda lahko servirate listnato solato z limoninim sokom, bučnim oljem, oljčnim oljem&#8230;&#8221; Kristjan Pavlin.</p></blockquote> <p>Ko naslednjič zagledate Zelenega pujsa od Organic Gardna ali Trostreščke, le pocukajte osebo, ki obvladuje to prevozno sredstvo, za rokave. Poleg lokalne in domače hrane na kolesih ponuja tudi zgodbo, ki ji je zagotovo vredno prisluhniti.</p> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 12 Mar 2015 09:30:00 +0000 Hrana na kolesih Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma<p></p><p><p>Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki pri kombiniranju ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je <strong>japonski kuhar</strong> <strong>Yoshi Fujita</strong> predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib,  Japonka <strong>Megumi Yoshida</strong> pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma.</p> <p>Suši naj bi nastal po naključju. Nekateri viri pravijo, da so Japonci ribe v 7. stoletju oblagali z rižem in jih tako konzervirali. Ker se je začela fermentacija, je bil riž nekoliko kiselkastega okusa. V 19. stoletju naj bi se suši pojavil na stojnicah s hrano kot hiter prigrizek, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v restavracije, kjer danes velja za pravo mojstrovino, včasih so njegove cene vrtoglave.</p> <blockquote><p>&#8220;Na Japonskem je v tipični restavraciji s sušijem cena za enako kakovost višja kot tukaj. Zelo znan je bar »Sukjabaši Džiro« v Tokiu, ki ima tudi Michelinove zvezdice. Ob obisku boste dobili od 20 do 25 kosov nigiri sušija, ki jih boste morali pojesti v 20-ih minutah. Toliko časa imate namreč na voljo, za vse skupaj pa boste morali plačati skoraj 300 evrov.&#8221;</p></blockquote> <p>Prav zaradi visokih cen, je suši navadno jed za posebne priložnosti:</p> <blockquote><p>&#8220;Pri nas doma je babica vedno pripravila suši, kadar so nas obiskali sorodniki od daleč. To je posebna priložnost, ko povabimo posebne goste ali imamo poroko, rojstni dan. Suši pripravimo takrat, ko želimo zaznamovati nekaj lepega. Če pa nas prime, da bi ga jedli za kosilo na navaden dan, gremo ponj v supermarket, kjer imajo ogromno vrst pripravljenega sušija. Kupimo paket in ga potem pojemo.&#8221;</p></blockquote> <p>Če ste mislili, da je suši le kombinacija riža in surove ribe, ste se ušteli, saj suši ne pozna pravil. Edino pravilo, ki se ga drži Megumi je: <em>&#8220;Le če rižu ne dodamo kisa, potem to ni suši.&#8221; </em>Poleg riža torej lahko v suši damo surove ali toplotno obdelane ribe, meso, zelenjavo.</p> <blockquote><p>&#8220;Večkrat sem že naredil nigiri z gosjimi jetri »foie gras«, ki je res čudovit, vsi ga obožujejo! Jetra sem najprej popekel na žaru, nato pa dodal omako iz daši juhe, sojine omake, ingverja, sakeja, česna in čebule. Tako pripravljena jetra damo na kepico riža. Res čudovito!&#8221;</p></blockquote> <p>Yoshi Fujita ocenjuje, da smo Slovenci v zadnjem desetletju naredili velik premik.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko sem prišel v Slovenijo, sta bila uvoz rib in njihov transport do lokalov izredno slaba, saj so ribe večkrat smrdele. Ampak to je bilo pred vašim vstopom v Evropsko unijo, denimo pred 12-imi leti. Takrat skoraj nihče ni poznal sušija in ni bil najbolje sprejet. Spomnim se ženske, ki je v restavracijo vstopila s stisnjenim nosom. Rekel sem ji, naj zapusti prostor, saj je bilo to zelo žaljivo. Neka druga gostja me je vprašala, kakšen riž uporabljam. Rekel sem, da je iz Kalifornije, ona pa mi je dejala, da ni dovolj dober, ker ona uživa samo pravi japonski riž. Tudi njo sem odslovil. Zdaj pa suši postaja vse bolj priljubljen, nihče več ne pride v restavracijo s stisnjenim nosom. Upam, da bo nekega dne suši tako priljubljen, kot so čevapčiči!&#8221;</p></blockquote></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/03/04/Susinepoznapravil2550218.mp3 RTVSLO – Prvi 803 clean Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je japonski kuhar Yoshi predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib, Japonko Megumi pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma<p></p><p><p>Suši je tudi pri nas vedno bolj priljubljena japonska jed, ki pri kombiniranju ne pozna pravil. Osnova za pripravo je pravilno kuhan riž s kisom, dodajamo pa lahko še nešteto kombinacij, od zelenjave in rib do mesa. V oddaji Pod pokrovko nam je <strong>japonski kuhar</strong> <strong>Yoshi Fujita</strong> predstavil nekatere najbolj posebne kombinacije in načine predpriprave rib,  Japonka <strong>Megumi Yoshida</strong> pa nas je naučila, kako suši na poenostavljen način pripravimo doma.</p> <p>Suši naj bi nastal po naključju. Nekateri viri pravijo, da so Japonci ribe v 7. stoletju oblagali z rižem in jih tako konzervirali. Ker se je začela fermentacija, je bil riž nekoliko kiselkastega okusa. V 19. stoletju naj bi se suši pojavil na stojnicah s hrano kot hiter prigrizek, po drugi svetovni vojni pa se je preselil v restavracije, kjer danes velja za pravo mojstrovino, včasih so njegove cene vrtoglave.</p> <blockquote><p>&#8220;Na Japonskem je v tipični restavraciji s sušijem cena za enako kakovost višja kot tukaj. Zelo znan je bar »Sukjabaši Džiro« v Tokiu, ki ima tudi Michelinove zvezdice. Ob obisku boste dobili od 20 do 25 kosov nigiri sušija, ki jih boste morali pojesti v 20-ih minutah. Toliko časa imate namreč na voljo, za vse skupaj pa boste morali plačati skoraj 300 evrov.&#8221;</p></blockquote> <p>Prav zaradi visokih cen, je suši navadno jed za posebne priložnosti:</p> <blockquote><p>&#8220;Pri nas doma je babica vedno pripravila suši, kadar so nas obiskali sorodniki od daleč. To je posebna priložnost, ko povabimo posebne goste ali imamo poroko, rojstni dan. Suši pripravimo takrat, ko želimo zaznamovati nekaj lepega. Če pa nas prime, da bi ga jedli za kosilo na navaden dan, gremo ponj v supermarket, kjer imajo ogromno vrst pripravljenega sušija. Kupimo paket in ga potem pojemo.&#8221;</p></blockquote> <p>Če ste mislili, da je suši le kombinacija riža in surove ribe, ste se ušteli, saj suši ne pozna pravil. Edino pravilo, ki se ga drži Megumi je: <em>&#8220;Le če rižu ne dodamo kisa, potem to ni suši.&#8221; </em>Poleg riža torej lahko v suši damo surove ali toplotno obdelane ribe, meso, zelenjavo.</p> <blockquote><p>&#8220;Večkrat sem že naredil nigiri z gosjimi jetri »foie gras«, ki je res čudovit, vsi ga obožujejo! Jetra sem najprej popekel na žaru, nato pa dodal omako iz daši juhe, sojine omake, ingverja, sakeja, česna in čebule. Tako pripravljena jetra damo na kepico riža. Res čudovito!&#8221;</p></blockquote> <p>Yoshi Fujita ocenjuje, da smo Slovenci v zadnjem desetletju naredili velik premik.</p> <blockquote><p>&#8220;Ko sem prišel v Slovenijo, sta bila uvoz rib in njihov transport do lokalov izredno slaba, saj so ribe večkrat smrdele. Ampak to je bilo pred vašim vstopom v Evropsko unijo, denimo pred 12-imi leti. Takrat skoraj nihče ni poznal sušija in ni bil najbolje sprejet. Spomnim se ženske, ki je v restavracijo vstopila s stisnjenim nosom. Rekel sem ji, naj zapusti prostor, saj je bilo to zelo žaljivo. Neka druga gostja me je vprašala, kakšen riž uporabljam. Rekel sem, da je iz Kalifornije, ona pa mi je dejala, da ni dovolj dober, ker ona uživa samo pravi japonski riž. Tudi njo sem odslovil. Zdaj pa suši postaja vse bolj priljubljen, nihče več ne pride v restavracijo s stisnjenim nosom. Upam, da bo nekega dne suši tako priljubljen, kot so čevapčiči!&#8221;</p></blockquote></p> Thu, 05 Mar 2015 09:30:00 +0000 Suši ne pozna pravil Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.</p> <p>Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.</p> <p>Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.</p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_16111.jpg"></a><figcaption><p>Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec <strong>Igor Debevec</strong>, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,&#8221; pravi igor Debevec. </em></p></blockquote> <p>Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. <em>&#8220;Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!&#8221; </em>utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec <strong>Zia Ahmed</strong>, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.</p> <p></p> <p>Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1613.jpg"></a><figcaption><p>K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.</p> <blockquote><p>Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija  izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.</p></blockquote> <p>Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_16036.jpg"></a><figcaption><p>piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1609.jpg"></a><figcaption><p>Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p></p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/25/CurryLifeFigovec2542577.mp3 RTVSLO – Prvi 1035 clean Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci. Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life. Oddajo Pod pokrovko pripravljata Tina Lamovšek in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Curry že dolgo ni več prisoten le v Indiji in azijskih tleh, vzljubili smo ga tudi v Evropi in na to mešanico začimb nismo ostali imuni niti Slovenci.</p> <p>Ljubljana je konec prejšnjega leta postala bogatejša še za eno restavracijo, ki diši po tovrstni kulinariki. Nekdaj tradicionalna slovenska gostilna Figovec, v katero naj bi zahajal tudi pesnik France Prešeren, je ponudbi dodala še indijski priokus in ime Curry Life.</p> <p>Na vogalu Gosposvetske in Slovenske ceste stoji zgradba, v katero je nekoč zahajal tudi naš pesnik France Prešeren. Gostilna Figovec na omenjenem mestu obratuje vse od leta 1776, in če je do pred kratkim ponujala tradicionalne slovenske jedi, zdaj v gostilni – s podaljšanim imenom Curry Life Figovec – od novembra 2014 veje vonj po kariju.</p> <p></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_16111.jpg"></a><figcaption><p>Kofta Nazakat - zelenjavni in skutini cmoki v blagi omaki, obogateni z maslom in smetano </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Slovenske jedi z jedilnika niso popolnoma izginile. Kot pravi vodja restavracije Curry Life Figovec <strong>Igor Debevec</strong>, so želeli ohraniti del zgodbe Figovca. Tako si še zmeraj lahko naročite žrebičkov zrezek ali golaž. A prilagoditve so bile potrebne.</p> <blockquote><p><em>&#8220;Na začetku je bil slovenski jedilnik obsežnejši, vendar smo ga zaradi manjšega zanimanja za slovenske tradicionalne jedi zmanjšali. Ljudje so si raje zaželeli kari,&#8221; pravi igor Debevec. </em></p></blockquote> <p>Prilagodili so tudi stopnjo začinjenosti jedi. Na Slovenskem jemo t.i. britanski kari, narejen za brbončice Evropejcev. <em>&#8220;Večina pač ne more uživati v taki začinjenosti kot mi Indijci!&#8221; </em>utemeljuje prilagojen okus karija šef kuhinje v restavraciji Curry Life Figovec <strong>Zia Ahmed</strong>, hkrati pa prizna, da marsikatere slovenske brbončice lahko tekmujejo z indijskimi.</p> <p></p> <p>Ideja za restavracijo Curry Life Figovec je pravzaprav zrasla na zelniku Festivala karija – letos so ga slovenski in tuji obiskovalci lahko obiskali že četrtič. Prav zaradi priljubljenosti festivala, ki poteka enkrat na leto, so začeli razmišljati o tem, da bi bil kari na voljo vsak dan. In tako so na koledarju označili datum 19. november 2014, ko so uradno začinili ljubljansko gastronomsko sceno.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1613.jpg"></a><figcaption><p>K čipsu Puppadums se priležejo tri omake: - metina omaka z začimbami - paradižnikova omaka z začimbami (pekoča!) - omaka z mlado čebulo in začimbami</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Urednik revije Curry life Syed Belal Ahmed je leta 2013 na 2. festivalu karija v Ljubljani za našo oddajo razmišljal o tradicionalni britanski hrani, ki je pravzaprav ni več. Kari je zdaleč najbolj priljubljen. Če je bilo leta 1809 v Londonu osem ali devet indijskih restavracij, je danes v vsej Veliki Britaniji že 12 tisoč takih restavracij, v Londonu jih je več kot v Mumbaju in Delhiju skupaj. Podatek, da kar 2 tretjini Britancev, ki gredo jest v restavracijo, izbere kari, pove dovolj.</p> <blockquote><p>Urednik revije Curry Life Syed Belal Ahmed je na 2. Festivalu karija  izrazil željo, da bi se tudi srednja Evropa zaljubila v kari, tako kot se je Velika Britanija. Očitno se mu bo želja v Sloveniji uresničila. V Ljubljani imamo že več ponudnikov karija.</p></blockquote> <p>Na jedilnem listu restavracije Curry Life Figovec boste našli tudi posebno rubriko, to je »najboljše po izboru Britancev«. Tu gotovo prednjači tikka masala – piščanec, govedina ali jagnjetina, kuhani v blagi tikka masala omaki.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_16036.jpg"></a><figcaption><p>piščančji Tikka Masala - velja za eno najbolj priljubljenih curry jedi med Evropejci in je precej blago začinjena. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1609.jpg"></a><figcaption><p>Naan kruh ni le priloga, ampak tudi nadomestilo za nož in vilice, saj Indijci uporabljajo naan kot jedilni pribor</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p></p></p> Thu, 26 Feb 2015 09:30:00 +0000 Curry Life Figovec S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc<p></p><p><p>Šli bomo za okusom nekaterih starih postnih jedi. <strong><a href="http://olp.skofja-loka.com/loska-smojka/" target="_blank">Loško smojko</a></strong>, alelujo, medlo in mešanico so v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta vse do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah dodajo še kakšno.</p> <p></p> <p>Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona.</p> <p><strong>Loška smojka, kot jo pripravi Vesna Čarman</strong></p> <p>Repica z nadevom iz prosene kaše, skute in smetane; posodobljena različica starega recepta iz Poljanske doline.</p> <p>4 manjše repice<br /> 2 žlice prosene kaše<br /> 2 žlice kozje skute<br /> 1 žlica kisle smetane<br /> 60 g kozjega sira<br /> sol</p> <p><strong>Predpriprava:</strong></p> <p>&#8211;  Proseno kašo do treh četrtin skuhamo v blago soljeni vodi. Kuhano odcedimo in ohladimo.<br /> &#8211;  V posodi pristavimo vodo za kuhanje repic; posolimo.<br /> &#8211;  Repice olupimo in izdolbemo</p> <p><strong>Priprava:</strong></p> <p>&#8211; Olupljene repice položimo v soljen krop in počasi kuhamo 15 minut.<br /> &#8211; Pečico segrejemo na 180° C.<br /> &#8211; V skledici gladko razmešamo ohlajeno proseno kašo, skuto, kislo smetano in ščepec soli. Nadevamo odcejene repice, ki jih pokončno položimo v manjši pekač. Spodlijemo jih z malo vode in za 10 minut potisnemo v segreto pečico.<br /> &#8211;  Kozji sir drobno naribamo.<br /> &#8211; Pekač z repicami vzamemo iz pečice. Po vrhu repic razdelimo nariban kozji sir, potem pa smojke v pečici gratiniramo, da se sir zlato rumeno obarva.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/19/Stareloskepostnejedi2536210.mp3 RTVSLO – Prvi 976 clean S pepelnično sredo se je začel post. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo šli za okusom nekaterih starih jedi z loškega območja. Loško smojko, alelujo, medlo in mešanico naj bi v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah pridajo še kakšno. Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona. Pod pokrovko je pokukala Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Cveto Sonc<p></p><p><p>Šli bomo za okusom nekaterih starih postnih jedi. <strong><a href="http://olp.skofja-loka.com/loska-smojka/" target="_blank">Loško smojko</a></strong>, alelujo, medlo in mešanico so v tisočletnem mestu pripravljali že v srednjem veku in se z njimi otepali hude lakote, pripovedujejo legende. Repa in prosena kaša sta vse do danes ostali glavni sestavini teh skromnih jedi, a jim gospodinje in gostinci v sodobnejših različicah dodajo še kakšno.</p> <p></p> <p>Omenjene baročne jedi so našle tudi mesto v spremljevalni ponudbi ob letošnjih uprizoritvah Škofjeloškega pasijona.</p> <p><strong>Loška smojka, kot jo pripravi Vesna Čarman</strong></p> <p>Repica z nadevom iz prosene kaše, skute in smetane; posodobljena različica starega recepta iz Poljanske doline.</p> <p>4 manjše repice<br /> 2 žlice prosene kaše<br /> 2 žlice kozje skute<br /> 1 žlica kisle smetane<br /> 60 g kozjega sira<br /> sol</p> <p><strong>Predpriprava:</strong></p> <p>&#8211;  Proseno kašo do treh četrtin skuhamo v blago soljeni vodi. Kuhano odcedimo in ohladimo.<br /> &#8211;  V posodi pristavimo vodo za kuhanje repic; posolimo.<br /> &#8211;  Repice olupimo in izdolbemo</p> <p><strong>Priprava:</strong></p> <p>&#8211; Olupljene repice položimo v soljen krop in počasi kuhamo 15 minut.<br /> &#8211; Pečico segrejemo na 180° C.<br /> &#8211; V skledici gladko razmešamo ohlajeno proseno kašo, skuto, kislo smetano in ščepec soli. Nadevamo odcejene repice, ki jih pokončno položimo v manjši pekač. Spodlijemo jih z malo vode in za 10 minut potisnemo v segreto pečico.<br /> &#8211;  Kozji sir drobno naribamo.<br /> &#8211; Pekač z repicami vzamemo iz pečice. Po vrhu repic razdelimo nariban kozji sir, potem pa smojke v pečici gratiniramo, da se sir zlato rumeno obarva.</p></p> Thu, 19 Feb 2015 09:30:00 +0000 Stare loške postne jedi Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1242.jpg"></a><figcaption><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <p>Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji <strong><a href="http://naturscek.si/" target="_blank">Klemen Košir</a> </strong>bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/najlepsa1.jpg"></a><figcaption><p><i>foto:</i> Založba Naturšček</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <p>Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.</p> <p>Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.</p> <blockquote><p>Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!</p></blockquote> <p>Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko?<em> &#8220;Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.&#8221; </em></p> <blockquote><p>Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče &#8216;čas&#8217;, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/Capture.png"></a><figcaption><p>Testo potrebuje veliko časa in počitka. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.</p> <blockquote><p>&nbsp;</p> <p><strong>SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI</strong></p> <p><strong>Predtesto:</strong></p> <p>-500g polnozrnate pirine moke</p> <p>-5 dl vode</p> <p>-ščepec kvasa</p> <p><strong>Končno testo:</strong></p> <p>-zorjeno predtesto</p> <p>-500g polnozrnate pirine moke</p> <p>-2dl hladne vode</p> <p>-30dag sončničnih semen</p> <p>-4g svežega kvasa</p> <p>-18g morske soli</p> <p>&nbsp;</p> <p>-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip</p> <p><strong>Pripomočki</strong></p> <p>-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.</p> <p><em>&#8220;Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih&#8221;</em>, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. <em>&#8220;Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,&#8221;</em> z navdušenjem pripomni.</p> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/miseneplace.png"></a><figcaption><p>Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .</p><p><i>foto:</i> <a href="www.naturscek.si">Klemen Košir</a></p></figcaption></figure> <p>Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  <em>&#8220;Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.&#8221;</em></p> <p>8 do 12 ur kasneje&#8230;</p> <p>Na vrsto pride drug korak &#8211; gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.</p> <p><em>&#8220;Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke.</em> <em>V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.&#8221; </em></p> <p>Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.</p> <p>Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.</p> <p>Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.</p> <p>Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: <em>&#8220;Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.&#8221;</em></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/Capture1.png"></a><figcaption><p>Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.</p> <p>Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1246.jpg"></a><figcaption><p>Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.</p> <p>Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/11/Pekadomacegakruha2527534.mp3 RTVSLO – Prvi 1430 clean Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav vedno velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 20 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa. Avtor knjige Kruh moj vsakdanji Klemen Košir bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha. Foto: Tina Lamovšek<p></p><p><p>Živimo v državi, kjer je kruh del vsakodnevne prehrane, navade, rutine in kulture. Čeprav velik del prebivalstva to krušno dobrino še zmeraj kupuje, pa se nekateri posamezniki odločijo hlebec speči v domači pečici. Postopek priprave bomo v oddaji Pod pokrovko razložili v 15 minutah, je pa za dober in okusen kruh treba veliko več časa.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1242.jpg"></a><figcaption><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <p>Avtor najlepša slovenske knjige 2014 Kruh moj vsakdanji <strong><a href="http://naturscek.si/" target="_blank">Klemen Košir</a> </strong>bo Tini Lamovšek razložil, zakaj pri pripravi kruha ni nobene bližnjice, zaupal pa nam bo tudi ne samo s kakšnimi sestavinami, ampak predvsem s kakšnim znanjem se moramo oborožiti pred prvo peko kruha.</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/najlepsa1.jpg"></a><figcaption><p><i>foto:</i> Založba Naturšček</p></figcaption></figure> <p>&nbsp;</p> <p>Recept za pripravo pirinega kruha s sončničnimi semeni lahko najdete spodaj, še prej pa nekaj teorije o kruhu.</p> <p>Če mislite, da lahko okusno in dobro krušno dobrino ustvarimo v kratkem času, se motite. Recepti v knjigi Kruh moj vsakdanji  temeljijo na počasnem zorenju testa z minimalno uporabo svežega kvasa in zamesitvi z redkim predtestom, zato želi avtor navdušiti posameznike, da si vzamejo tisto uro časa za delo in darujejo kvasovkam in bakterijam dan ali dva zorenja, da naredijo svoje. Le tako bodo ljudi obdarile z aromo, voljnostjo, strukturo in okusom.  Seveda, nekdo, ki ni tako vešč v kuhinji oziroma nima toliko izkušenj, se malce ustraši. A naj vas to ne odvrne, da ne bi zavihali rokavov.</p> <blockquote><p>Zmotno je prepričanje, da je ena kocka kvasa, ki tehta okoli 42 g, primerna za 1,5 kilograma kruha. Ta količina nam zadostuje za kar od 15 do 20 kg pečenega kruha!</p></blockquote> <p>Začeti je treba seveda z moko: ni dobrega kruha brez dobre moke, a kaj sploh pomeni uporabiti kakovostno moko?<em> &#8220;Tista, ki je zrasla v lokalnem in primernem okolju, ekološko pridelana, nima veliko pesticidov ter je prijazna do narave in človeka. Je tista, ki je videla veliko sonca in ki ni doživela prevelikih deževnih obdobij, ker preveč vlage v zrnu tudi ni dobro, saj podaljša postopek sušenja. Ne smemo pa zanemariti vlogo mlinarja, ki ima pomembno vlogo pri rokovanju  s to kulturo: ve, kako se zrno žanje, obdela in skladišči.&#8221; </em></p> <blockquote><p>Ta nori tempo življenja nam narekuje, da je hitrost pravi način. Naredi hitro, da bo ostalo kaj časa še za druge stvari. A ta dodatni napor, ki se mu reče &#8216;čas&#8217;, se pri peki kruha splača. Klemen Košir želi, da se z njegovimi postopki peke kruha sledi praksam iz preteklosti, ko se ljudem še ni tako zelo mudilo. Spremljanje zorenja testa nas bogati s čudenjem, čakanje krepi potrpežljivost, časovno načrtovanje organiziranost in disciplino.</p></blockquote> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/Capture.png"></a><figcaption><p>Testo potrebuje veliko časa in počitka. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Pred samo pripravo kruha se je seveda treba oborožiti z znanjem, potrebnim za uspešno peko te krušne dobrote. Tako se moramo seznaniti z vlogo bakterij, z vlogo kvasovk in z vlogo časa, nas pouči Klemen Košir. Jaz mislim, da so to tri elementi, o katerih ne razmišljamo veliko, ko gremo v trgovino kupiti kruh, ko pa doma testo zamesimo, pa vse pride bolj do izraza. Pomemben element pri postopku zorenja testa pa je tudi fermentacija.</p> <blockquote><p>&nbsp;</p> <p><strong>SESTAVINE ZA PRIPRAVO PIRINEGA KRUHA S SONČNIČNIMI SEMENI</strong></p> <p><strong>Predtesto:</strong></p> <p>-500g polnozrnate pirine moke</p> <p>-5 dl vode</p> <p>-ščepec kvasa</p> <p><strong>Končno testo:</strong></p> <p>-zorjeno predtesto</p> <p>-500g polnozrnate pirine moke</p> <p>-2dl hladne vode</p> <p>-30dag sončničnih semen</p> <p>-4g svežega kvasa</p> <p>-18g morske soli</p> <p>&nbsp;</p> <p>-pest ostre pšenične moke za rokovanje in posip</p> <p><strong>Pripomočki</strong></p> <p>-okrogel glineni lonec s pokrovom, premera vsaj 20 cm</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <p>Zavihajte rokave, pripravite sestavine in pripomočke, kajti lotili se bomo priprave pirinega kruha s sončničnimi semeni. Končni izkupiček navedenih sestavin sta dva hlebčka.</p> <p><em>&#8220;Predtesto je nekakšno srce mojega kruha, saj večino kruha pripravim v dveh korakih&#8221;</em>, naznani svojo pripravo Klemen Košir. Prvi korak je tako redka masa. V 5dl vode je z metlico za stepanje razstopil ščepec kvasa. Tako se bodo kvasovke porazdelile v vodi, kar vpliva na lepše zorenje testa. <em>&#8220;Ko neko stvar delam večkrat, jo delam po občutku. Običajno je tak kruh še boljši,&#8221;</em> z navdušenjem pripomni.</p> <p>&nbsp;</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/miseneplace.png"></a><figcaption><p>Pri pripravi kruha nam prav pride francoski izraz Mise-en-place. Pa ne zato, ker bi tuj jezik spodbujal kvasovke in bakterije k hitrejšemu delovanju, temveč zato, da med pekovskim delom nismo živčni, ker kakšne sestavine ne najdemo takoj. Izraz pomeni 'postaviti stvari na svoje mesto' .</p><p><i>foto:</i> <a href="www.naturscek.si">Klemen Košir</a></p></figcaption></figure> <p>Ko z leseno kuhalnico zamešamo vodo, v kateri smo razstopili kvas, in 500g pirine moke, nastane testo. Tega pokrijemo z mokro krpo in ga pustimo stati od 8 do 24 ur.  <em>&#8220;Mogoče se bo kdo med mešanjem ustrašil, da masa ni dovolj gosta. A nič ne, opisno smo dobili testo, podobno Čokolinu. Tudi takšne barve je, ker uporabljamo polnozrnato moko.&#8221;</em></p> <p>8 do 12 ur kasneje&#8230;</p> <p>Na vrsto pride drug korak &#8211; gostenje predtesta. V igro zdaj vstopijo nove sestavine: še dodatnih 500g pirine moke, 3 g kvasa, 18 g morske soli in 2 dl hladne vode.</p> <p><em>&#8220;Kar se tiče količine soli, je zlati standard pekovstva 2% soli na kilogram uporabljene moke.</em> <em>V našem primeru, ker uporabljamo polnozrnato moko, bom dodal malce manj soli, tj. 18 gramov.  Tovrstne moke imajo več mineralov in so same po sebi bolj slane. Sam ne maram, da je kruh preslan. To lastnost velikokrat opažam pri tistih iz trgovine. Če postanemo pol ure zatem, ko zaužijemo kruh, žejni, potem nekaj ni v redu.&#8221; </em></p> <p>Vse prej omenjene sestavine bomo postopoma dodajali k zorjenemu predtestu, da jih lahko sproti tehtamo. Ker ima predtesto za sabo že kar nekaj ur zorenja in so se v njem razvile kvasovke in bakterije, ki bodo prenesle okus na to dodano moko.  A tudi tu ne gre brez dodatnega zorenja, saj dodane sestavine kvasovkam in bakterijam pomenijo novo hrano. Novo testo, pokrito z vlažno krpo, ponovno pustimo stati 8 ur.</p> <p>Testo pregnetemo, pustimo stati 20 minut. Ponovimo še dvakrat, tako da na koncu testo 60 minut počiva. V tem času se bodo vzpostavile beljakovinske vezi, niti kvasovke niti bakterije ne bodo počivale. Testo prekrijemo z mokro krpo in ga pustimo zoreti pbl 2 uri.</p> <p>Zorjeno končno testo čaka še faza oblikovanja testa. Iz narejene mase Klemen Košir s pomočjo strgala naredi dva hlebčka, ki ju čaka na pomokani delovni površini še malo gnetenja, vsaki polovici pa pripada 15 dekagramov sončničnih semen. Nato Klemen testo še malce gnete od zunanjega dela proti sredini po celotnem obodu oziroma krog in krog. Delo vam vzame 2 minuti, da se malce oživi testo.</p> <p>Prav gotovo imate poslušalci Prvega gotovo doma kakšen glinen, litoželezen ali steklen lonec s pokrovom, ki ga boste uporabili za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni na spodnjem nivoju pečice. Klemen Košir se je za peko pirinega kruha s sončničnimi semeni v glinenem loncu, premera 20 cm, odločil zaradi številnih prednosti: <em>&#8220;Ena je ta, da gre za zaprt sistem, kjer vlaga ne uhaja, zato ni potrebe po parni kapeli, ki je sicer pogosto navzoča pri peki kruha.&#8221;</em></p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/Capture1.png"></a><figcaption><p>Testo (za lepši izgled potresemo nanj pšenično moko in zarežemo križ) se peče v pečici na spodnjem nivoju na 230 stopinj celzija 30 minut (obvezno mora biti pokriti s pokrovom). Po pol ure pokrov odstranimo in tako pečemo še 15 minut.</p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Kruh damo peči v segreti lončeni lonec, ki ima akumulirano toploto. Zaradi slednje testo vzhaja in  raste. Škrob se hitreje veže z vodo in ta šrkob potem želira. Ta je ta sredica, ki smo jo navajeni. Gluten omogoča prožnost te strukture, ampak v osnovi se strukturo ustvarja tako, da se škrob staplja z vodo in tvori vez. Toplota pospeši to vezavo, zato naredi večji volumen hlebčka, kar je gotovo en velik plus.</p> <p>Preden vzhajano testo položimo v segreto lončeno posodo, jo posujemo s pšenično moko. Z nožem v testo po vrhu zarežemo križ, nanj posujemo še malo moke. Obvezno uporabite pokrov!</p> <figure><a href="http://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/02/IMG_1246.jpg"></a><figcaption><p>Kruh bo svojo svežino ohranil tudi do enega tedna. </p><p><i>foto:</i> Tina Lamovšek</p></figcaption></figure> <p>Kruh bosvojo svežino ohranil tudi do enega tedna.</p> <p>Kruh pečemo v pečici na spodnjem nivoju pečice na 230 stopinj celzija 30 minut. Po pol ure odstranimo pokrov posode in pustimo še 15 minut. Ko je pečemo, vzamemo ven, da se ohladi in voila! Na vrsto pride uživanje.</p></p> Thu, 12 Feb 2015 09:30:00 +0000 Peka domačega kruha V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.<p></p><p><p>V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica <strong>Ksenija Krajšek Mahorčič</strong>, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike, vendar zelo pazi na njihova poimenovanja:</p> <blockquote><p><em> &#8220;Če je neka jed tradicionalna, ni prav, da jo spreminjamo in jo hkrati poimenujemo z istim imenom. Lahko neko jed predstavimo v drugačni obliki, kot spomin na te okuse, ampak potem je treba poudariti, da gre za izpeljanko. To je zelo pomembno. Ni narobe, da iščemo neke nove strukture živil iz te jedi, ampak res moramo povedati, da gre za izpeljanko.&#8221;</em></p></blockquote> <p><strong>Tradicija in lokalnost</strong></p> <p>Po besedah kuharske mojstrice stari okusi v nas vzbudijo dragocene spomine iz otroštva, z uporabo lokalnih živil pa podpiramo kmeta in kažemo odgovornost do okolja. Do spreminjanja jedi prihaja ker zaradi manj fizičnega dela raje izbiramo lažje jedi, po drugi strani pa, doda Ksenija Krajšek Mahorčič, je »dizjan na krožniku zelo aktualen in iskan, zato se različne oblike predstavijo bolj minimalistično«</p> <p>Z <strong>Andrejko Cervenik</strong>, lastnico zeliščnega vrta na Belajevi domačiji v Kačičah, smo se sprehodili po vrtu in spoznavali blagodejne učinke šetraja, timijana in žajblja, nato pa jih uporabili tudi v kuhinji. Na malce drugačen način smo pripravili enolončnico »pašto in fižol«, domače koprivne testenine in razstavljeno zeliščno kraško frtaljo. Za konec pa smo vsa tri zelišča uporabili tudi v sladicah.</p> <p><strong> Treba je skrbeti za dediščino<br /> </strong><strong><br /> </strong>Ksenija Krajšek Mahorčič se zaveda svojega kuharskega poslanstva in doprinosa k družbi:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Z uporabo lokalnih sestavin povemo kdo smo in od kod prihajamo. To je sinonim za odgovornost in spoštovanje človeka, ki jih prideluje. Dediščina, to so jedi, ki so jih pripravljali naši predniki, mora biti vsakodnevni temelj pri načrtovanju sodobnega in bogatejšega življenja. Dediščina je pri meni izhodišče, ko iščemo nove ustvarjalne oblike.&#8221;</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/02/05/Moderneizpeljanketradicionalnihkraskihjedi2520688.mp3 RTVSLO – Prvi 929 clean V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica Ksenija Krajšek Mahorčič, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike.<p></p><p><p>V oddaji Pod pokrovko smo spoznali tri značilna kraška zelišča – timijan, žajbelj in šetraj. Slabi kraški pogoji za rast jim dajejo še dodatno aromatičnost, česar se zaveda tudi kuharska mojstrica <strong>Ksenija Krajšek Mahorčič</strong>, ki omenjena zelišča vključuje v tradicionalne brkinsko-kraške jedi. Te pripravlja na modern način po smernicah vrhunske kulinarike, vendar zelo pazi na njihova poimenovanja:</p> <blockquote><p><em> &#8220;Če je neka jed tradicionalna, ni prav, da jo spreminjamo in jo hkrati poimenujemo z istim imenom. Lahko neko jed predstavimo v drugačni obliki, kot spomin na te okuse, ampak potem je treba poudariti, da gre za izpeljanko. To je zelo pomembno. Ni narobe, da iščemo neke nove strukture živil iz te jedi, ampak res moramo povedati, da gre za izpeljanko.&#8221;</em></p></blockquote> <p><strong>Tradicija in lokalnost</strong></p> <p>Po besedah kuharske mojstrice stari okusi v nas vzbudijo dragocene spomine iz otroštva, z uporabo lokalnih živil pa podpiramo kmeta in kažemo odgovornost do okolja. Do spreminjanja jedi prihaja ker zaradi manj fizičnega dela raje izbiramo lažje jedi, po drugi strani pa, doda Ksenija Krajšek Mahorčič, je »dizjan na krožniku zelo aktualen in iskan, zato se različne oblike predstavijo bolj minimalistično«</p> <p>Z <strong>Andrejko Cervenik</strong>, lastnico zeliščnega vrta na Belajevi domačiji v Kačičah, smo se sprehodili po vrtu in spoznavali blagodejne učinke šetraja, timijana in žajblja, nato pa jih uporabili tudi v kuhinji. Na malce drugačen način smo pripravili enolončnico »pašto in fižol«, domače koprivne testenine in razstavljeno zeliščno kraško frtaljo. Za konec pa smo vsa tri zelišča uporabili tudi v sladicah.</p> <p><strong> Treba je skrbeti za dediščino<br /> </strong><strong><br /> </strong>Ksenija Krajšek Mahorčič se zaveda svojega kuharskega poslanstva in doprinosa k družbi:</p> <blockquote><p><em>&#8220;Z uporabo lokalnih sestavin povemo kdo smo in od kod prihajamo. To je sinonim za odgovornost in spoštovanje človeka, ki jih prideluje. Dediščina, to so jedi, ki so jih pripravljali naši predniki, mora biti vsakodnevni temelj pri načrtovanju sodobnega in bogatejšega življenja. Dediščina je pri meni izhodišče, ko iščemo nove ustvarjalne oblike.&#8221;</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Thu, 05 Feb 2015 10:11:00 +0000 Moderne izpeljanke tradicionalnih kraških jedi Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)<p></p><p><p>Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« &#8211; cupcake.</p> <p>V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/29/Podpokrovko-Cupcakes2512775.mp3 RTVSLO – Prvi 842 clean Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« - cupcake. V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice. Pod pokrovko oziroma bolje rečeno v pečico je pokukala Darja Pograjc. (foto: Metka Bokal)<p></p><p><p>Prikupna majhna slaščica, na prvi pogled precej podobna muffinu, je svoje ime dobila v 50. letih. Ker so med pripravo njene sestavine merili s skodelicami in jo v njih tudi pekli, so jo poimenovali »mala skodelična tortica« &#8211; cupcake.</p> <p>V oddaji Pod pokrovko bomo spoznali fenomen, ki se počasi a vztrajno vrača na police slaščičarn, vse pogosteje pa ga najdemo tudi na kavarniških menijih. Leta 2008 so bili recepti za male tortice najbolj iskani recepti na Googlu, v zadnjem času pa tudi pri nas nastajajo slaščičarne, specializirane za pripravo te estetske sladice.</p></p> Thu, 29 Jan 2015 10:00:00 +0000 Pod pokrovko - Cupcakes Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži. <p></p><p><p>Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže.</p> <p>Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca.</p> <p>Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/23/Polzjakulinarika2505791.mp3 RTVSLO – Prvi 1472 clean Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže. Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca. Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah. Pod pokrovko, ki jo je pripravil Bojan Leskovec so tokrat v glavni vlogi polži. <p></p><p><p>Ko rečemo »polžja kulinarika« nimamo v mislih »slow food-a« z večjim številom hodov in časovno dimenzijo nekajurnega prehranjevanja. Slovenci ne spadamo med polželjubce, tudi v restavracijah na jedilnikih komajda najdemo polže.</p> <p>Verjetno imamo do polžev predsodek, da so sluzaste mišice, ki jih lahko žvečimo in žvečimo, brez posebnega kulinaričnega užitka. A predsodek ni upravičen. Meso polžev ima visoko hranilno vrednost, vsebuje denimo za 30 odstotkov več beljakovin kot kokošja jajca.</p> <p>Polži so zaradi svoje sluzi zelo cenjeni v farmaciji in kozmetični industriji, prav tako so vse bolj iskani tudi v kulinariki. Kuharski mojstri iz njih pripravljajo paštete, juhe, torteline, odlični so v omakah, osvežilno slastni v solatah.</p></p> Fri, 23 Jan 2015 10:02:00 +0000 Polžja kulinarika Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.<p></p><p><p>Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica &#8211; kot še pravijo solkanskemu radiču &#8211; piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.</p></p> videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/15/Solkanskiradic-odzemljedokroznika2496037.mp3 RTVSLO – Prvi 1000 clean Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica - kot še pravijo solkanskemu radiču - piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.<p></p><p><p>Zaradi čudovite oblike je gotovo najlepši med radiči, a goriška vrtnica &#8211; kot še pravijo solkanskemu radiču &#8211; piše tudi številne zgodovinske zgodbe. Zaradi zahtevnosti so njegovo pridelavo skoraj opustili. Danes za gostince in gurmane predstavlja pravo poslastico, za redke pridelovalce pa dodaten vir zaslužka. Iz zemlje na krožnik je solkanski radič v oddaji Pod pokrovko pospremila novinarka Ana Skrt.</p></p> Thu, 15 Jan 2015 09:45:00 +0000 Solkanski radič - od zemlje do krožnika Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive02/2015/01/07/Foodblogi2488741.mp3 RTVSLO – Prvi 1005 clean Kuharske knjige se iz fizičnih oblik prek televizijskih ekranov selijo na splet tudi v obliki t.i. kuharskih oziroma food blogov. Dandanes jih imamo na voljo kar nekaj. Nekateri se specializirajo le za določeno vrsto jedi, kot so sladice ali presna hrana, spet drugi se prepustijo svoji gurmanski žilici. Čemu lahko pripišemo priljubljenost kuharskih blogov ter zakaj govorimo o fetišizaciji hrane in gastronomskem hedonizmu? V oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej odpravili na splet ter iskali recepte in prste, ki so jih spisali. Foto: oh it's amanda (Flickr) Thu, 08 Jan 2015 09:30:00 +0000 Food blogi Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/24/Medenjakiinlecti2479492.mp3 RTVSLO – Prvi 874 clean Med, cimet in ostale začimbe - nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Tako nam december prikliče pred oči ne samo podobe okrašenega mesta, temveč tudi lectov in medenjakov, ki se bohotijo predvsem na prazničnih stojnicah. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi nekajstoletno tradicijo, eno poglavitnih opravil medičarjev, ki jim po navadi pravimo kar lectarji, pa je oblikovanje živobarvnih lectovih src in drugih medenih piškotov. Vabljeni k poslušanju oddaje Pod pokrovko, ki bo sladka kot med. Pripravila jo je Tina Lamovšek. Foto: Liliana Fuchs (Flickr) Thu, 25 Dec 2014 09:30:00 +0000 Medenjaki in lecti Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/18/Solskilonec2472024.mp3 RTVSLO – Prvi 720 clean Spletni portal Šolski lonec sta zakuhala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Jožef Štefan. Z njim želijo spodbujati bolj zdravo prehranjevanje in gibanje otrok. Zdrava in uravnotežena prehrana je namreč v času rasti in odraščanja zelo pomembna. Prehranjevalni vzorci se vzpostavijo zelo zgodaj in povsem uporabni nasveti, odgovori, recepti in dobre prakse – zbrani na enem mestu, pridejo še kako prav. O zdravi prehrani v tokratni oddaji Pod pokrovko razmišljajo otroci z Osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, sogovornika Barbare B. Drnovšek pa sta mag. Rok Poličnik in doc. dr. Barbara Koroušić Seljak. Thu, 18 Dec 2014 12:14:00 +0000 Šolski lonec Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/12/11/Vcemjesarmkuharskihoddaj2462200.mp3 RTVSLO – Prvi 978 clean Če bi želeli prešteti vse kuharske oddaje, ki so v enem tednu na sporedu, bi nam verjetno zmanjkalo prstov na rokah. Kar nakenkrat kuhamo vsi, če ne za štedilnikom, pa vsaj iz naslonjača. V tokratni oddaji Pod pokrovko je Ana Skrt raziskala fenomen kuharskih oddaj in njihov vpliv na spremembe v družbi. njeni sogovorniki so televizijski kuharji Rudolph Van Veen, Damjan Babič, Luka Novak in Valentina Smej Novak ter strokovnjak za trženje dr. Miro Kline. Foto: Flickr/jonasfotograf.se Thu, 11 Dec 2014 09:45:00 +0000 V čem je šarm kuharskih oddaj? Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/19/Buce2437321.mp3 RTVSLO – Prvi 975 clean Buče se ponašajo z nazivom, da so ena izmed najstarejših zelenjav na svetu. Te staroindijanske kulturne rastline so v Evropo prinesli španski pomorščaki. Kmalu so se razširile po vsej celini. K njihovi vsestranski uporabi in gojenju je pripomoglo spoznanje ne samo o dobrem in polnem okusu, temveč tudi o njihovem zdravilnem delovanju. Buče - za hrano jih uporabljajo tako ljudje kot živali - pa gotovo največji sloves uživajo v Prlekiji in Prekmurju. Eden najprepoznavnejših izdelkov je bučno olje. Oddaja Pod pokrovko, njena avtorica je Tina Lamovšek, se je tako odpravila v severovzhodni del Slovenije. Tam je odkrivala navade, ki so se spletle ob prebiranju bučnih semen ter preizkusila običajne in neobičajne recepte. Foto: Jeremy Seitz (Flickr) Thu, 20 Nov 2014 09:30:00 +0000 Buče Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/11/06/Podpokrovko-Dominikanskarepublika2422125.mp3 RTVSLO – Prvi 1211 clean Podnebje je pomemben dejavnik pri oblikovanju prehranjevalnih navad ljudi in izbora sestavin, ki zaidejo pod našo pokrovko. Če severnjakom bolj prija topla enolončnica iz relativno revne bere plodov, ki v hladnem podnebju uspevajo, pa se v toplih krajih, zlasti v južnem Mediteranu, še bolj pa na območjih z večnim poletjem in obilico padavin, lahko pohvalijo s celo vrsto okusnih in sočnih plodov narave. V pričakovanju hladnih dni, ki so pred nami, s tokratno oddajo Pod pokrovko v radijski eter prinašamo nekaj sonca, morja in poletja. Odhajamo v Dominikansko republiko, na antilski otok Hispaniola, čigar podnebje in zgodovina sta močno vplivala na razvoj tamkajšnje kulture in kulinarike. Oddajo je pripravil Peter Močnik. Thu, 06 Nov 2014 10:00:00 +0000 Kuhinja Dominikanske republike Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/30/Vonjpocesnu2415409.mp3 RTVSLO – Prvi 943 clean Česen je bil do devetdesetih let prejšnjega stoletja pomembna vrtnina, ki je marsikateri manjši kmetiji prinesla dohodek, po osamosvojitvi Slovenije pa se je položaj spremenil: predvsem naši mesarji so odkrili posušen česen, trgovci pa hitro za njimi še poceni kitajski česen. A v novem tisočletju se le zavedamo pomena in vrednosti te domače pridelane zelenjadnice značilnega vonja, pri kateri ne gre zanemariti njenega zdravilnega delovanja. Katere sorte rešujejo krizo slovenskega česna na trgovskih policah? V kakšnem odnosu sta vlaga in česen? Kaj je treba vedeti o spravilu česna? V tokratni oddaji Pod pokrovko, pripravila jo je Tina Lamovšek, bo torej zadišalo po česnu. Foto: Hafiz Issadeen (Flickr) Thu, 30 Oct 2014 09:30:00 +0000 Vonj po česnu Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/23/Slovenskikuharskibojivsvetovnemvrhu2407954.mp3 RTVSLO – Prvi 913 clean Ana Skrt bo v oddaji Pod Pokrovko na pot pospremila slovensko mladinsko in člansko kuharsko reprezentanco, ki se konec meseca odpravljata v Luksemburg na Svetovno prvenstvo. Izbrani kuharji nam bomo predstavili jedi, s katerimi želijo prepričati komisijo in suvereno poseči po najžlahtnejši medalji. Foto: Lado Thu, 23 Oct 2014 09:50:00 +0000 Slovenski kuharski boji v svetovnem vrhu Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/16/Sodobnekavarniskekulture2398508.mp3 RTVSLO – Prvi 1104 clean Vsaka država se ponaša s svojo značilno kavarniško kulturo, mi pa bomo Pod pokrovko tokrat raziskali kavarne, ki so se s svojimi koncepti oddaljile od tipičnih kavarniških prostorov in razvile svoj, edinstven pristop. Oglasili smo se v slovenski kavarni, kjer kavo pražijo, meljejo in pripravljajo sami, še posebej pa so ponosni na pripravo kav z uporabo t.i. filter tehnike. Sprehodili se bomo po živalskih in manga kavarnah na Japonskem, pokukali pa smo tudi v Ziferblat, kavarno, kjer plačaš čas, ne količine kave, čaja ali piškotov, ki jih tam zaužiješ. Nenavadna ideja izvira iz Rusije in se uspešno širi prek meja te države. Na skodelico dišeče kave vas vabi Darja Pograjc. Foto: Flickr Thu, 16 Oct 2014 09:16:00 +0000 Sodobne kavarniške kulture Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/10/02/Marmeladezavsakokus2384651.mp3 RTVSLO – Prvi 1017 clean Največji marmeladarji v Evropi so Angleži in Francozi. Prvi si pripisujejo celo, da so jo odkrili, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da so kutine z medom konzervirali že Rimljani in jed imenovali "marmelo". Verjeli so, da odganja zle duhove. "Marmelade so za razvajanje", pravi Jurij Clemenz. S soprogo Vojko Žgavec Clemenz sta jih sprva kuhala iz ljubega veselja, zase in za prijatelje, pred dvema letoma pa sta ustvarila blagovno znamko, ki zdaj navdušuje tudi tujino. V septembrski številki Alpe Adria magazina je njuna marmelada ocenjena z besedama "molto buono". Pred drugim mednarodnim festivalom Marmelada v Šentrupertu se bomo v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara B. Drnovšek, razvajali z različnimi okusi, ki jih lahko shranimo v kozarec. Foto: Flickr, cc Thu, 02 Oct 2014 10:51:00 +0000 Marmelade za vsak okus Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/25/Ribezavseletnecase2376681.mp3 RTVSLO – Prvi 1240 clean Strokovnjaki priporočajo, da ribe uživamo najmanj dvakrat na teden. Zmotno je prepričanje, da ribe spadajo predvsem na poletne jedilnike, saj sezona najboljših rib prihaja prav jeseni in pozimi. Kateri dan v tednu je najboljši za obisk ribarnice, kaj nam sporoča bordo rdeči rumenoplavuti tun in zakaj poznavalci nekaterih rib ne kupijo nikoli? Pohod po ribarnici bo imel tudi jasno začrtan kulinarični cilj. Izbrano in kupljeno v ribarnici bosta Bojan Leskovec in Klemen Košir spremenila v ribji namaz, šavor in solato z morskim psom. Pod pokrovko pa bo brbotala tudi lahka, krepčilna ribja juha. Thu, 25 Sep 2014 10:11:00 +0000 Ribe za vse letne čase Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/11/ABCspanskekulinarike2361065.mp3 RTVSLO – Prvi 1011 clean Pod pokrovko bomo spoznali abc španske gastronomije. Ta država na Pirenejskem polotoku se ponaša s skoraj dvestotimi restavracijami z Michelinovo zvezdico, po svetu pa so zelo poznani tapasi, paelja in seveda španski pršut. Ponosni so tudi na svoja vina, ki so ob prigrizku pravi razlog za druženje. Oddajo je pripravila Ana Skrt. Thu, 11 Sep 2014 10:09:00 +0000 ABC španske kulinarike Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/09/03/Krompirnasvsakdanji2352509.mp3 RTVSLO – Prvi 881 clean Pod pokrovko smo tokrat zakuhali krompirjevo zgodbo. Prelistali smo knjigo dr. Darje Kocjan Ačko iz Biotehniške fakultete, ki se je strokovno spopadla s tem zgodovinsko pomembnim gomoljem tudi za Slovence, na kmetiji Rozman Habinc v Podnartu smo preverili letošnjo bero in ga zajeli zvrhano žlico v eni od gostiln v Šenčurju, kjer so mu postavili tudi spomenik. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Thu, 04 Sep 2014 08:30:00 +0000 Krompir naš vsakdanji Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/20/Skuhnasvetnakrozniku2276008.mp3 RTVSLO – Prvi 815 clean Skuhna – svetovna kuhinja po slovensko je najprej nastala kot ideja o kateringu in delavnicah spoznavanja kulinarike svetovnega juga. Ker so bili ljudje navdušeni nad jedmi, se je ekipa odločila, da v okviru socialnega podjetništva odpre čisto pravo gostilno. V tokratni oddaji bo Ana Skrt predstavila domače jedi iz Indije, Kolumbije in Kenije. Foto: Robert Bogataj Thu, 19 Jun 2014 09:05:00 +0000 Skuhna: svet na krožniku Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/13/Fenomenkuharskihknjig2269508.mp3 RTVSLO – Prvi 1737 clean Kuhanje ni več samo gospodinjska nuja, družinska kuharija postaja raziskovanje in zabava hkrati. Kuhinja je polje kreativnosti in improvizacije. Veliko so k temu pripomogle kuharske knjige, ki tudi pri nas spadajo med najbolje prodajane knjižne žanre. Kuharice so lahko globalne ali nacionalno obarvane, tematsko zaokrožene, zazrte v tradicijo ali modno naravnane. Nedavni prvi KulinArtfest je v središče postavil prav kuharske knjige. Avtorji in založniki so razmišljali o fenomenu priljubljenosti kuharic, o tem, kaj je dobra kuharska knjiga, ali bomo v prihodnosti med kuho še listali po klasični kuharici ali pa bomo s prsti »popackali« elektronsko tablico. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec. Foto: Flickr/Tanja Nagel Fri, 13 Jun 2014 08:22:00 +0000 Fenomen kuharskih knjig Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/04/2259791.mp3 RTVSLO – Prvi 1049 clean Izviralo naj bi iz Mezopotamije, kjer so ga uvrščali med osnovna živila. Omenja se celo v Hamurabijevem zakoniku in v epu o Gilgamešu, stari Egipčani so ga imenovali pijača bogov. Velja za najstarejšo in danes najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Navkljub stigmi, da je pijača nižjih slojev in da zaradi vsebnosti alkohola škoduje, se pivo vse bolj uveljavlja tudi v najboljših restavracijah po svetu, ne le kot dopolnilo k obroku, temveč tudi za pripravo kulinaričnih dobrot. Od golaža, mesa in zelenjave, do priprave ribjih jedi in sladic. Pivo se prav tako dobro poda raznim kuharskim tehnikam, od mariniranja, deglaziranja, pečenja ali praženja. O varjenju in vrstah piva ter uporabi v kulinariki bomo govorili v tokratni oddaji Pod pokrovko. Pripravlja: Peter Močnik. Thu, 05 Jun 2014 08:30:00 +0000 Pod pokrovko - pivo Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/06/03/2257799.mp3 RTVSLO – Prvi 1658 clean Enolično prehranjevanje z veliko energijsko gostoto sčasoma vodi do povečanja telesne teže in pojava debelosti. Zdrav način prehranjevanja in pester izbor hrane bi morala biti pravilo vsake družine. Zmotno je prepričanje, da je priprava zdravega obroka zapleteno, da nam vzame veliko časa in da je zdravo tudi drago. Pod pokrovko tokrat kopica preprostih receptov za zdrav in krepak zajtrk, slastno kosilo in ne preveč »težko« večerjo za otroke in mladostnike, težko pa se jim bodo uprli tudi odrasli. Pravzaprav bo izginila ločnica med kulinariko odraslih in otrok, še posebej, ker otroci lahko sodelujejo in pomagajo v zabavno kreativnem laboratoriju, imenovanem kuhinja. Prisluhnite ščepcu gastronomije na prvem v oddaji Pod pokrovko. Pripravlja Bojan Leskovec. Thu, 29 May 2014 08:10:00 +0000 Zdrava in kreativna kulinarika za otroke Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/22/2244477.mp3 RTVSLO – Prvi 866 clean Kvarnerski škampi slovijo kot eni najbolj okusnih. Čeprav nihče ne more v celoti razložiti, zakaj je tako pa so razlike očitne: prepoznamo jih po bledo rdeči barvi in imajo tanjši oklep, njihova posebnost pa je – pravijo strokovnjaki – v tem, da živijo v zelo plitkem morju z veliko izvirov pitne vode in so zato zelo mehki in sladki. Zaradi svoje čvrste strukture tkiva in sladko-slanega okusa ga pogosto uvrščajo na najbolj izbrane gastronomske sezname na svetu. V četrtkovi kulinarični oddaji Pod pokrovko se bomo v okviru potepanja po Opatiji skupaj s priznanim hrvaškim kuharjem Andrejem Barbierijem podali v svet kvarnerskega škampa, razložili, zakaj je tako cenjen in kako ga pripraviti, da ohrani okus, po katerem slovi. Thu, 22 May 2014 08:30:00 +0000 Pod pokrovko - Kvarnerski škamp Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/15/2237138.mp3 RTVSLO – Prvi 1107 clean Konoplja se mora v kulinariki otepati marsikaterega predsodka. Žal zaradi sorodstvenih vezi s prepovedano rastlino, ki vsebuje zloglasni THC, velika večina ljudi ne ve, da je industrijska konoplja pravzaprav zelo uporabna in koristna. Najpogostejši proizvod je hladno stiskano konopljino olje, ki je bogato z esencialnimi maščobnimi kislinami, vsebuje tudi veliko antioksidantov, zaradi nevsebnosti glutena ljudje s celiakijo radi posegajo po konopljini moki. V današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, se bomo torej posvečali navadni oz. industrijski konoplji. Thu, 15 May 2014 12:25:00 +0000 Konoplja v kulinariki Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/08/2228001.mp3 RTVSLO – Prvi 1136 clean Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas. Thu, 08 May 2014 09:00:00 +0000 Pod pokrovko - Egipčanska kulinarika Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/05/12/2228001.mp3 RTVSLO – Prvi 1136 clean Egipt poleg bogate in mistične zgodovine, ki privablja popotnike iz vsega sveta, obiskovalcem ponuja tudi čudovite kulinarične okuse. Egipčanska hrana ni nikoli skuhana v naprej, je vedno sveža in narezana na trakove, pa naj gre za zelenjavo ali meso. Značilno je prenašanje receptov iz roda v rod. Velja namreč, da lahko pravi kuharski mojster v Egiptu postane le tisti, ki je kulinarično znanje pridobil s pomočjo starejših, bolj izkušenih članov svoje družine. Preverili bomo ali to drži tudi za kuharske mojstre, ki so egipčanske restavracije odprli pri nas. Thu, 08 May 2014 09:00:00 +0000 Pod pokrovko - Egipčanska kulinarika Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/04/01/2188683.mp3 RTVSLO – Prvi 1136 clean Za turško kulinariko velja, da so nanjo vplivale skoraj vse bližnje kuhinje; od kavkaške in arabske do mediteranske in balkanske. V tokratni oddaji Pod pokrovko vam predstavljamo pristno domačo turško kulinariko, saj so nas na kosilo povabile štiri Turkinje, ki že dve leti živijo v Sloveniji. Ana Skrt je z njimi skuhala lečino juho in tradicionalno prilogo bulgur, izdale pa so jih tudi recept za pravo turško kavo, ki se od tiste, ki jo pijemo pri nas, razlikuje že po načinu priprave. Thu, 03 Apr 2014 08:20:00 +0000 Turška kuhinja Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si) videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/28/2182909.mp3 RTVSLO – Prvi 1185 clean Najprej bomo spregovorili o pomladnem Tednu restavracij, ko bodo meniji vrhunskih kuharjev po vsej Sloveniji dostopni za prijazno ceno. Prelistali bomo zadnji Michelinov vodič po evropskih prestolnicah, ki je posebno pozornost namenil skandinavski gastronomiji. Prvo zvezdico je med drugim prejela tudi restavracija Chef & Sommelier v Helsinkih, v kateri ustvarja eden od vodilnih finskih kuharjev Sasu Laukkonen, s katerim smo se pogovorili, ko se je pred kratkim mudil pri Ani Roš v Gostilni Na Gradu. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. (Foto: www.tedenrestavracij.si) Thu, 27 Mar 2014 09:00:00 +0000 Teden restavracij in Sasu Laukkonen Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/12/2167495.mp3 RTVSLO – Prvi 1119 clean Sajenje dreves, ki jih danes poznamo kot tepke, je po ljudskem izročilu ukazala Marija Terezija. Naši predniki so tepko poznali kot sadje. Za sladilo so jo uporabljali za kuhanje žganja, pa tudi kot sestavino različnih jedi. Tepka je sčasoma izgubila svojo uporabno vrednost, danes pa tudi po zaslugi drznih kuharskih pristopov zopet postaja del tradicionalne slovenske kulinarične izkušnje. Odpravili smo se v Vilo Podvin, kjer kuharski mojster Uroš Štefelin to vrsto hruške uporablja kot sestavino mnogih jedi, njegova najbrž najbolj poznana delikatesa pa je Kranjska klobasa s tepko. V tokratni oddaji Pod pokrovko združujemo drznost in inovativnost s pozabljeno tradicijo. Pripravlja Peter Močnik. Thu, 13 Mar 2014 09:45:00 +0000 Pod pokrovko - Gorenjska klobasa s tepko Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/03/10/2164626.mp3 RTVSLO – Prvi 1198 clean Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo ‘nedelja’ opiše kot sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu. A le redkokatera gospodinja, ki takrat pripravlja kosilo, bi lahko rekla, da je to dan za počitek , saj jim priprava obroka po navadi vzame kar nekaj časa. Kot veste, so bile mize ob nedeljah – zlasti v preteklosti obložene bogatejše v primerjavi z ostalimi dnevi v tednu. S čim vse bo obložene miza, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, pa v oddaji Pod pokrovko. Vir fotografije: Flicker, LexnGer Mon, 10 Mar 2014 10:35:00 +0000 Nedeljsko kosilo nekoč in danes Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/26/2152300.mp3 RTVSLO – Prvi 1270 clean Tik pred pričetkom svetovno znanega karnevala v Riu de Janeiru bomo na Prvem spoznavali brazilsko kuhinjo. Najprej kot jo je doživela popotnica Maja Horvat, ki je v največji južnoameriški državi preživela dva meseca. Način na katerega je potovala, ji je ponudil edinstveno priložnost spoznavanja vsakdanjih navad Brazilcev, povezanih s pripravo hrane. Odpravili smo se tudi v prvo brazilsko restavracijo v Sloveniji Rodizio do Brasil, kjer smo opazovali kuharskega mojstra med pripravo mesa na znamenitem žaru churrasco. Za konec vam bomo zaupali kako pripraviti caipirinho, najbolj priljubljeno brazilsko pijačo. Vse kar se tokrat skriva Pod pokrovko pa bodo začinili ritmi vroče sambe. Avtorica prispevka: Darja Pograjc Thu, 27 Feb 2014 10:00:00 +0000 Pod pokrovko - 27.2.2014 Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/13/2138407.mp3 RTVSLO – Prvi 798 clean Kari originalno izhaja iz Indije, številčna indijska in bangladeška skupnost v Veliki Britaniji pa ga je posodobila in preoblikovala v produkt, ki ga trži pod imenom Britanski kari. Uporablja se za pripravo ribjih, mesnih in zelenjavnih jedi, sestavlja pa 12 do 15 osnovnih začimb kot so kurkuma, ingver, koriander, kumina, kardamom, poper in muškatni orešček. Sestava kari mešanice je odvisna od nacionalne ali regionalne tradicije, verskih praks, celo od družinskega okusa in je pogosto skrbno varovana družinska skrivnost. Okusi karija se tako lahko razlikujejo od restavracije do restavracije. V tokratni oddaji Pod pokrovko smo obiskali 3. Festival britanskega karija. Odkrivamo skrivnostni svet začimb in pripravljamo čisto pravi piščančji kari. Thu, 13 Feb 2014 09:10:00 +0000 Karijeve jedi Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/02/06/2130031.mp3 RTVSLO – Prvi 966 clean Ko je Združenje za promocijo italijanske kulture in jezika Danteja Aligherija pred leti opravilo spletno anketo, s katero so želeli izvedeti, katera beseda v tujini najbolj zaznamuje Italijo, je bil odgovor pizza. V tokratni oddaji bo govor o izvoru in pohodu te značilne italijanske jedi po svetu, smernicah in malih skrivnostih. Pred mikrofon smo povabili italijanskega picopeka Giovannija Melisa in Nedeljka Krejiča iz ljubljanskega Foculusa. Thu, 06 Feb 2014 15:20:00 +0000 Pizza zaščitna znamka Italije Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/31/2122685.mp3 RTVSLO – Prvi 1084 clean Tokrat se odpravljamo na ulico, kamor se prikrade tudi vonj in okus hitro pripravljene hrane. V ponudbi v Sloveniji se najbolj odraža vpliv balkanske in mediteranske kuhinje. Ta najpogosteje zajema repertoar od bureka prek pice do kebaba in čevapčičev. Fri, 31 Jan 2014 13:33:00 +0000 Ulična hrana V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/23/2113497.mp3 RTVSLO – Prvi 1186 clean V tokratni oddaji je govor o "cuisine francaise". Glavna protagonista sta Francoz Benjamin Launay, ki si je v ljubljanskem hotelu Vander ustvaril svoj značilni kulinarični svet in filozof dr. Luka Omladič, ki se je s pojmom francoska kuhinja srečal pred leti ob prevodu knjige Fiziologija okusa, ki jo je napisal francoski izumitelj gastronomije Brillat-Savarin. Thu, 23 Jan 2014 09:13:00 +0000 "cuisine francaise" Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/17/2106545.mp3 RTVSLO – Prvi 964 clean Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal, da nič ne bo tako koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za ohranitev življenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. V tistem času so ljudje bolj malo vedeli o tem, kako hrana vpliva na njihovo zdravje. Danes pa imamo na voljo znanstvene dokaze o povezavi prehrane in zdravja, o vplivu, ki ga ima prehrana na podnebne spremembe, na okolje in tudi na porast lakote v svetu. Tokrat bomo predstavili način prehranjevanja, ki izključuje vsa živila živalskega izvora - spregovorili bomo o veganstvu in obiskali restavracijo Loving hut. Thu, 16 Jan 2014 09:11:00 +0000 Veganska restavracija Loving hut Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2014/01/09/2099499.mp3 RTVSLO – Prvi 978 clean Japonsko tradicionalno kulinariko vašoku je Unesco nedavno vpisal na seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine. O tem, da je japonska kulinarika veliko več kot le suši, v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Thu, 09 Jan 2014 12:55:00 +0000 Vašoku - tradicionalna japonska kulinarika Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive00/2013/12/30/2091558.mp3 RTVSLO – Prvi 1329 clean Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj prihajajočega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo enega izmed kulinaričnih trendov, ki je sicer v svetu že dobro poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poskus ali gre za trend, ki se še razvija? Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki bosta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dušika v nekaj minutah pripravila sladoled. Ob koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študenti. Thu, 02 Jan 2014 10:00:00 +0000 Pod pokrovko 2.1.2014 RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa. sl Wed, 07 Dec 2022 06:35:19 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/pod-pokrovko/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 07 Dec 2022 06:35:19 +0000 Pod pokrovko