Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Pogled v znanost https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/logo_6.jpg V drugi polovici novembra je na Morski biološki postaji Piran potekal zaključek projekta oziroma akcije osveščanja o trajnostnem ribištvu z motom »Kar je dobro za morje – je dobro zame«. Projekt je bil sicer lokalne, obalne narave, toda sodelujoča raziskovalka, biologinja dr. Andreja Ramšak z MBPP, dela Inštituta za biologijo nam je v pogovoru pojasnila, da bi bilo dolgoročno koristno nekaj podobnega razširiti – poraba in poznavanje rib na prebivalca Slovenijo namreč uvrščata na eno od zadnjih mest v okviru EU. Sogovornica je najprej opisala, kdo vse je sodeloval v projektu, zasnovanem na kombinaciji raziskovalnih in podatkov lokalnih ribičev. Foto: Andreja Ramšak na dan zaključka projekta v prostorih MBPP-NIB v Piranu VIR: Goran Tenze, program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174919270 RTVSLO – Ars 1519 clean V drugi polovici novembra je na Morski biološki postaji Piran potekal zaključek projekta oziroma akcije osveščanja o trajnostnem ribištvu z motom »Kar je dobro za morje – je dobro zame«. Projekt je bil sicer lokalne, obalne narave, toda sodelujoča raziskovalka, biologinja dr. Andreja Ramšak z MBPP, dela Inštituta za biologijo nam je v pogovoru pojasnila, da bi bilo dolgoročno koristno nekaj podobnega razširiti – poraba in poznavanje rib na prebivalca Slovenijo namreč uvrščata na eno od zadnjih mest v okviru EU. Sogovornica je najprej opisala, kdo vse je sodeloval v projektu, zasnovanem na kombinaciji raziskovalnih in podatkov lokalnih ribičev. Foto: Andreja Ramšak na dan zaključka projekta v prostorih MBPP-NIB v Piranu VIR: Goran Tenze, program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 05 Dec 2022 12:30:19 +0000 10 ribjih zapovedi ali kar je dobro za morje, je dobro za nas Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njihovo zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom. FOTO: Učinek virusa pegavosti in uvelosti paradižnika TSWV VIR: Nejc Jakoš, arhiv NIB <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174917361 RTVSLO – Ars 1431 clean Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njihovo zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom. FOTO: Učinek virusa pegavosti in uvelosti paradižnika TSWV VIR: Nejc Jakoš, arhiv NIB <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 28 Nov 2022 12:28:51 +0000 Nova spoznanja rastlinske virologije v Ljubljani Na začetku novembra je začela izhajati nova mednarodna spletna revija Frontiers of Arachnid Science, revija za znanosti o pajkovcih, lat. arachnida, predvsem na kopnem razširjene skupine členonožcev, kamor spadajo npr. pajki, škorpijoni, mušice, med drugim pa tudi suhe južine. Glavni urednik nove na konceptu odprtega dostopa utemeljene revije "mejniki znanosti o pajkovcih", arahnologije, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo, izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, je gost v oddaji. Založba Frontiers s preko 160 znanstvenimi revijami je sicer tretja najbolj citirana in šesta največja raziskovalna založba na svetu. Na mreži je dostopna na naslovu https://www.frontiersin.org/ . FOTO: revija Frontiers of Arachnid Science vir: Frontiers of Arachnid Science<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174915446 RTVSLO – Ars 1484 clean Na začetku novembra je začela izhajati nova mednarodna spletna revija Frontiers of Arachnid Science, revija za znanosti o pajkovcih, lat. arachnida, predvsem na kopnem razširjene skupine členonožcev, kamor spadajo npr. pajki, škorpijoni, mušice, med drugim pa tudi suhe južine. Glavni urednik nove na konceptu odprtega dostopa utemeljene revije "mejniki znanosti o pajkovcih", arahnologije, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo, izr.prof.dr. Matjaž Kuntner, je gost v oddaji. Založba Frontiers s preko 160 znanstvenimi revijami je sicer tretja najbolj citirana in šesta največja raziskovalna založba na svetu. Na mreži je dostopna na naslovu https://www.frontiersin.org/ . FOTO: revija Frontiers of Arachnid Science vir: Frontiers of Arachnid Science<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 21 Nov 2022 12:29:44 +0000 Mejniki znanosti o pajkovcih Geološki zavod Slovenije je pred nekaj dnevi predstavil letos zaključeni 4-letni program Evropske unije GeoERA, ki je zbral in poenotil znanja in sodobne načine upravljanja z mineralnimi surovinami pod zemljo iz vse Evrope. Nastajajoča »Geološka služba za Evropo« - »GeoService Europe« pa naj bi postala izvedbeni načrt zbranih znanj in podatkov. O tem strateškem podvigu govorita, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec in njegov kolega dr. Klemen Teran, vodja Oddelka za regionalno geologijo ki bo povzel »potrebe Evrope po strateških mineralnih surovinah«. FOTO: z leve, Klemen Teran in Miloš Bavec VIR: Program Ars, Tenze<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174913601 RTVSLO – Ars 1531 clean Geološki zavod Slovenije je pred nekaj dnevi predstavil letos zaključeni 4-letni program Evropske unije GeoERA, ki je zbral in poenotil znanja in sodobne načine upravljanja z mineralnimi surovinami pod zemljo iz vse Evrope. Nastajajoča »Geološka služba za Evropo« - »GeoService Europe« pa naj bi postala izvedbeni načrt zbranih znanj in podatkov. O tem strateškem podvigu govorita, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec in njegov kolega dr. Klemen Teran, vodja Oddelka za regionalno geologijo ki bo povzel »potrebe Evrope po strateških mineralnih surovinah«. FOTO: z leve, Klemen Teran in Miloš Bavec VIR: Program Ars, Tenze<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 14 Nov 2022 12:30:31 +0000 Surovine EU pod zemljo danes in v prihodnosti Molekula je najširše vzeto, najmanjša enota žive snovi v naravi, toda še pred desetletji je bila vsaj med večino biologov sinonim pojma za vedo kemije. Izjemni spoznavni preboji takoimenovanih ved o življenju v zadnjih desetletjih so radikalno spremenili temelje razumevanja mesta in vloge molekule v biologiji sami. Nastavke za razumevanje njenih osnov in pomena je v poljudno pisani knjižici "Molekule, zelo kratek uvod", pred leti pripravil britanski publicist Philip Ball, pri nas pa prevedel dr. Gregor Zupančič, nekdanji predstojnik Katedre za fiziologijo živali z oddelka za biologijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaradi informativnosti tematike vas vabimo, da še enkrat prisluhnete pogovoru. foto: Pomen molekulskih formul elementov vir: https://eucbeniki.sio.si/kemija8/933/index3.html <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174911842 RTVSLO – Ars 1522 clean Molekula je najširše vzeto, najmanjša enota žive snovi v naravi, toda še pred desetletji je bila vsaj med večino biologov sinonim pojma za vedo kemije. Izjemni spoznavni preboji takoimenovanih ved o življenju v zadnjih desetletjih so radikalno spremenili temelje razumevanja mesta in vloge molekule v biologiji sami. Nastavke za razumevanje njenih osnov in pomena je v poljudno pisani knjižici "Molekule, zelo kratek uvod", pred leti pripravil britanski publicist Philip Ball, pri nas pa prevedel dr. Gregor Zupančič, nekdanji predstojnik Katedre za fiziologijo živali z oddelka za biologijo na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Zaradi informativnosti tematike vas vabimo, da še enkrat prisluhnete pogovoru. foto: Pomen molekulskih formul elementov vir: https://eucbeniki.sio.si/kemija8/933/index3.html <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 07 Nov 2022 12:30:22 +0000 Osnove razumevanja molekule Novembra 1918 so se s podpisi vdaj in premirij končali poglavitni vojaški spopadi zaveznikov in t.im. centralnih sil v prvi svetovni vojni. Ozemlje sedanje Slovenije je spadalo med poražence, toda 100 let je moralo miniti, da smo novembra 2018 v koordinaciji Inštituta za novejšo zgodovino dobili preverljiv, na arhivskih dokumentih utemeljen seznam vojaških žrtev iz naših krajev. Inštitut je na portalu »Sistory«, javno dostopnih podatkovnih bazah, arhivskih dokumentov in zgodovinskih študij, v štirih letih od prve objave zabeležil za okoli 4 tisoč več preverljivih vojaških žrtev. Junija letos je številka presegla 30 tisoč. Dan pred dnevom spomina na mrtve vas vabimo, da prisluhnete pogovoru o tem seznamu. Pred štirimi leti sta bila gosta zgodovinarja z inštituta, mag. Miha Ojsteršek, odgovoren za analizo podatkov, in Neja Blaj Hribar, ki je koordinirala sredi desetletja začeti projekt. Prvo vprašanje je bilo: zakaj tak seznam šele po stoletju? seznam vojaških žrtev 1SV v Sloveniji: https://zv1.sistory.si/ FOTO: Šempeter pri Gorici. Pred 104 leti se je s podpisom premirja končala 1SV. Zahtevala je na milijone življenj in za sabo pustila veliko razdejanje. VIR: Arhiv Goriškega muzeja <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174910323 RTVSLO – Ars 1486 clean Novembra 1918 so se s podpisi vdaj in premirij končali poglavitni vojaški spopadi zaveznikov in t.im. centralnih sil v prvi svetovni vojni. Ozemlje sedanje Slovenije je spadalo med poražence, toda 100 let je moralo miniti, da smo novembra 2018 v koordinaciji Inštituta za novejšo zgodovino dobili preverljiv, na arhivskih dokumentih utemeljen seznam vojaških žrtev iz naših krajev. Inštitut je na portalu »Sistory«, javno dostopnih podatkovnih bazah, arhivskih dokumentov in zgodovinskih študij, v štirih letih od prve objave zabeležil za okoli 4 tisoč več preverljivih vojaških žrtev. Junija letos je številka presegla 30 tisoč. Dan pred dnevom spomina na mrtve vas vabimo, da prisluhnete pogovoru o tem seznamu. Pred štirimi leti sta bila gosta zgodovinarja z inštituta, mag. Miha Ojsteršek, odgovoren za analizo podatkov, in Neja Blaj Hribar, ki je koordinirala sredi desetletja začeti projekt. Prvo vprašanje je bilo: zakaj tak seznam šele po stoletju? seznam vojaških žrtev 1SV v Sloveniji: https://zv1.sistory.si/ FOTO: Šempeter pri Gorici. Pred 104 leti se je s podpisom premirja končala 1SV. Zahtevala je na milijone življenj in za sabo pustila veliko razdejanje. VIR: Arhiv Goriškega muzeja <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 31 Oct 2022 12:29:46 +0000 V spomin na vojaške žrtve prve svetovne vojne pri nas Kakšna je razlika med srednjeveškimi roparskimi vitezi in sedanjimi plačljivimi internetnimi ponudniki objav znanstvenih rezultatov s strani držav financiranih raziskav? Dejansko majhna, le da je danes zakonsko dovoljena. Direktor ARNES, akademske raziskovalne mreže Slovenije mag. Marko Bonač in vodja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag. Miro Pušnik bosta pojasnila, kaj pomeni nedavna ustanovitev slovenske skupnosti odprte znanosti, ki se zavzema za prosti dostop do objav znanstvenih člankov. Iz sredstev NOO, t.im. načrta EU za okrevanje in odpornost, bo država financirala gradnjo dveh za ta namen namenjenih podatkovnih centrov, projekt pa vodi ARNES. FOTO: z leve, Marko Bonač in Miro Pušnik VIR: Program Ars, Tenze <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174908415 RTVSLO – Ars 1355 clean Kakšna je razlika med srednjeveškimi roparskimi vitezi in sedanjimi plačljivimi internetnimi ponudniki objav znanstvenih rezultatov s strani držav financiranih raziskav? Dejansko majhna, le da je danes zakonsko dovoljena. Direktor ARNES, akademske raziskovalne mreže Slovenije mag. Marko Bonač in vodja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag. Miro Pušnik bosta pojasnila, kaj pomeni nedavna ustanovitev slovenske skupnosti odprte znanosti, ki se zavzema za prosti dostop do objav znanstvenih člankov. Iz sredstev NOO, t.im. načrta EU za okrevanje in odpornost, bo država financirala gradnjo dveh za ta namen namenjenih podatkovnih centrov, projekt pa vodi ARNES. FOTO: z leve, Marko Bonač in Miro Pušnik VIR: Program Ars, Tenze <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 24 Oct 2022 11:27:35 +0000 Slovenska skupnost odprte znanosti na poti do prostega dostopa Pogostejše toče in njeni občasno vse večji kosi, ki pustošijo po naseljenih območjih raziskovalcem ponujajo tudi priložnost analize, in tako kamenček v razumevanju mozaika povodov in vzrokov vedno bolj očitnih podnebnih sprememb. Junija 2019 je v Beli krajini padla toča, največji kosi so dosegali dobrih 12 cm premera, in nekaj so jih prizadeti prebivalci takoj shranili v zamrzovalne skrinje. Tako so prišli tudi do Biotehniške fakultete UL, kjer so hitro ugotovili, da bodo analizo opravili le skupaj s kolegi iz nekaj raziskovalnih inštitutov. Oni so razumeli organske mikrodelce v kosih toče, anorganske pa je skupina desetih naravoslovcev skupaj analizirala skozi več faz. Tako smo nedavno dobili obvestilo o objavi članka o rezultatih raziskave v reviji Science of the Total Environment« (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969722058855?via%3Dihub). Gostje, trije iz skupine 10 raziskovalcev, dr. Manca Viršek Kovač (Inštitut za vode RS), dr. Matejka Podlogar (IJS), mag. Marko Kozjek (UL-BF) so pojasnjevali rezultate raziskave, iz katerih izhaja, da zdaj bolj razumemo, kaj povzroča točo v zemeljski troposferi. Foto: z leve Manca Viršek Kovač, Marko Kozjek in Matejka Podlogar Vir: Program Ars, Tenze <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174906630 RTVSLO – Ars 1535 clean Pogostejše toče in njeni občasno vse večji kosi, ki pustošijo po naseljenih območjih raziskovalcem ponujajo tudi priložnost analize, in tako kamenček v razumevanju mozaika povodov in vzrokov vedno bolj očitnih podnebnih sprememb. Junija 2019 je v Beli krajini padla toča, največji kosi so dosegali dobrih 12 cm premera, in nekaj so jih prizadeti prebivalci takoj shranili v zamrzovalne skrinje. Tako so prišli tudi do Biotehniške fakultete UL, kjer so hitro ugotovili, da bodo analizo opravili le skupaj s kolegi iz nekaj raziskovalnih inštitutov. Oni so razumeli organske mikrodelce v kosih toče, anorganske pa je skupina desetih naravoslovcev skupaj analizirala skozi več faz. Tako smo nedavno dobili obvestilo o objavi članka o rezultatih raziskave v reviji Science of the Total Environment« (https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0048969722058855?via%3Dihub). Gostje, trije iz skupine 10 raziskovalcev, dr. Manca Viršek Kovač (Inštitut za vode RS), dr. Matejka Podlogar (IJS), mag. Marko Kozjek (UL-BF) so pojasnjevali rezultate raziskave, iz katerih izhaja, da zdaj bolj razumemo, kaj povzroča točo v zemeljski troposferi. Foto: z leve Manca Viršek Kovač, Marko Kozjek in Matejka Podlogar Vir: Program Ars, Tenze <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 17 Oct 2022 11:30:35 +0000 Prvi v kosih toče odkrili sledove mikroplastike Preteklo sredo so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »O svetlobi«. Tako kot odmevno razstavo »Skoraj vse o zvoku« v letu 2016, jo je zasnoval tokratni gost, kustos dr. Orest Jarh. Po osnovni izobrazbi je fizik, in tako prepričan, da je za večino ljudi svetloba sicer pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo prav skozi njo. Obiskali smo ga na pripravah dan pred otvoritvijo, in bili deležni njegovih povzetkov okrog 4 vprašanj, ki si jih zastavlja postavitev razstave: kako vidimo, kaj je svetloba, kakšna je njena hitrost in kaj sploh in kakšen je »eter«. Sprehod med vitrinami tako pokaže presek dveh tisočletij iskanja pravega pojasnila, kaj svetloba dejansko je, hkrati pa je na razstavi videti tudi širok nabor razvoja ponudbe izdelkov tako nekdanje kot sedanje slovenske optične in industrije svetil. FOTO: Levo replika Galileovega teleskopa, desno replika Newtonovega teleskopa na razstavi »O svetlobi« v TMS VIR: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174904934 RTVSLO – Ars 1484 clean Preteklo sredo so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »O svetlobi«. Tako kot odmevno razstavo »Skoraj vse o zvoku« v letu 2016, jo je zasnoval tokratni gost, kustos dr. Orest Jarh. Po osnovni izobrazbi je fizik, in tako prepričan, da je za večino ljudi svetloba sicer pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo prav skozi njo. Obiskali smo ga na pripravah dan pred otvoritvijo, in bili deležni njegovih povzetkov okrog 4 vprašanj, ki si jih zastavlja postavitev razstave: kako vidimo, kaj je svetloba, kakšna je njena hitrost in kaj sploh in kakšen je »eter«. Sprehod med vitrinami tako pokaže presek dveh tisočletij iskanja pravega pojasnila, kaj svetloba dejansko je, hkrati pa je na razstavi videti tudi širok nabor razvoja ponudbe izdelkov tako nekdanje kot sedanje slovenske optične in industrije svetil. FOTO: Levo replika Galileovega teleskopa, desno replika Newtonovega teleskopa na razstavi »O svetlobi« v TMS VIR: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 10 Oct 2022 11:29:44 +0000 Kaj imamo v mislih, ko govorimo o svetlobi Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174903267 RTVSLO – Ars 1407 clean Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča uravnavanje delovanja terapevtskih celic preko telesu lastnih ali vnesenih majhnih molekul. Tak sistem omogoča nadzor s strani zdravnika in prekinitev morebitnega pretiranega odziva ali avtonomno odzivanje terapevtskih celic na stanje v telesu. Za uravnavanje delovanja celičnih zdravil so raziskovalci doslej uporabljali predvsem bakterijske ali rastlinske proteine, ki pa lahko sprožijo neželen imunski odziv. SKupina raziskovalcev Kemijskega inštituta pod vodstvom prof.dr. Romana Jerale je ponudila inovativno rešitev tega izziva z uporabo sintezne biologije. Pripravili so novo tehnologijo za kemijski nadzor celičnih procesov, ki je zasnovana na človeku lastnih proteinih, ki so sposobni vezave majhnih molekul, predvsem klinično preizkušenih ali telesu lastnih molekul, kot so npr. hormoni. Tehnologija, ki so jo poimenovali INSPIRE, predstavlja pomembno novo orodje na področju biotehnologije in biomedicine, predvsem za nadzor celičnih in genskih terapij, kar so uspešno demonstrirali na zaznavanju dviga koncentracije hormona kortizola in zmanjšanja njegovega delovanja s povratno zanko. Izsledke so objavili v članku z naslovom Chemically inducible split protein regulators for mammalian cells v vplivni reviji Nature Chemical Biology (objava 26.IX). Jeralov doktorski študent mag. Erik Rihtar je v pogovoru skupaj z mentorjem povzel njihov osrednji inovativni prispevek, rabo izključno človeških beljakovin pri vplivanju na terapevtsko celico. Poglavitni del raziskave je z njim opravila dr. Tina Lebar, ki je na post-docu v ZDA, nezanemarljivi del pa so prispevali še, inštitutski kolega dr. Duško Lainšček, in mag. Katarina Kores, dr. Samo Lešnik ter dr. Urban Bren z Univerze v Mariboru. FOTO: Z leve, Erik Rihtar in Roman Jerala v avli radijske hiše VIR: Program Ars <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 03 Oct 2022 11:28:27 +0000 Biotehnološka metoda INSPIRE ali kako uravnavati odziv človeške celice Ali ste vedeli, da okoli 240 tisoč živalskih vrst za medsebojno sporazumevanje uporablja mehansko ustvarjene vibracije, od katerih ljudje nekatere slišimo, čričke npr., mnogih pa ne. Gre za skriti svet sporazumevanja živali s tresljaji, o katerem je pretekli teden na Morski biološki postaji Piran potekala 3. mednarodna konferenca vede, ki se s tem ukvarja – biotremologije. Še sveže vtise s te konference sta tokrat z nami delili izr.prof.dr. Meta Virant Doberlet, ena osrednjih organizatoric, sicer pa biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo in hkrati vodja Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov in njena kolegica dr. Nataša Stritih-Peljhan. FOTO: Mnoge žuželke, med njimi tudi škržatki, uporabljajo vibracijsko komunikacijo za prepoznavo ustreznega potencialnega partnerja. Rdeča pika na desni je odsev laserskega vibrometra s katerim prisluškujemo pogovorom žuželk VIR: Jernej Polajnar, NIB <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174901735 RTVSLO – Ars 1483 clean Ali ste vedeli, da okoli 240 tisoč živalskih vrst za medsebojno sporazumevanje uporablja mehansko ustvarjene vibracije, od katerih ljudje nekatere slišimo, čričke npr., mnogih pa ne. Gre za skriti svet sporazumevanja živali s tresljaji, o katerem je pretekli teden na Morski biološki postaji Piran potekala 3. mednarodna konferenca vede, ki se s tem ukvarja – biotremologije. Še sveže vtise s te konference sta tokrat z nami delili izr.prof.dr. Meta Virant Doberlet, ena osrednjih organizatoric, sicer pa biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo in hkrati vodja Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov in njena kolegica dr. Nataša Stritih-Peljhan. FOTO: Mnoge žuželke, med njimi tudi škržatki, uporabljajo vibracijsko komunikacijo za prepoznavo ustreznega potencialnega partnerja. Rdeča pika na desni je odsev laserskega vibrometra s katerim prisluškujemo pogovorom žuželk VIR: Jernej Polajnar, NIB <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 26 Sep 2022 11:29:43 +0000 Skriti živalski svet sporazumevanja s tresljaji Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je vnovič postavil izziv: kaj in kako saditi na gozdnih pogoriščih v izmeri okoli 3500 hektarjev tega za naše razmere posebnega biotopa. Raziskave so pokazale, da je v obdobju po tajanju ledenikov v zadnjih 10 tisoč letih listnati gozd segal prav do morja, in da je človekova dejavnost skozi srednji vek do 19. stoletja ustvarila kamnito kraško goličavo. Organizirano pogozdovanje z edino pionirsko vrsto, sposobno odrasti na njej, borom, je po desetletjih šele na začetku 20. stoletja pokazalo prve vidne rezultate. In sinonim tega prostora, bor, je ob podnebnih spremembah oziroma požaru ob suši tudi nakazal paradoks, saj ob njem tudi gasilci ob vetru težko pogasijo ujmo. Zeleni Kras je torej v veliki meri rezultat opuščanja paše in gospodarske odvisnosti domačinov od gozdnatih površin. Osrednje vprašanje, kaj in kako spet pogozditi Kras v prihodnosti bo načel prof.dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. FOTO: Kraški gozd z avtohtonimi vrstami hrasta, na fotografiji, in drugih listavcev je dolgoročni cilj gozdarske stroke VIR: Robert Brus <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174900169 RTVSLO – Ars 1500 clean Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je vnovič postavil izziv: kaj in kako saditi na gozdnih pogoriščih v izmeri okoli 3500 hektarjev tega za naše razmere posebnega biotopa. Raziskave so pokazale, da je v obdobju po tajanju ledenikov v zadnjih 10 tisoč letih listnati gozd segal prav do morja, in da je človekova dejavnost skozi srednji vek do 19. stoletja ustvarila kamnito kraško goličavo. Organizirano pogozdovanje z edino pionirsko vrsto, sposobno odrasti na njej, borom, je po desetletjih šele na začetku 20. stoletja pokazalo prve vidne rezultate. In sinonim tega prostora, bor, je ob podnebnih spremembah oziroma požaru ob suši tudi nakazal paradoks, saj ob njem tudi gasilci ob vetru težko pogasijo ujmo. Zeleni Kras je torej v veliki meri rezultat opuščanja paše in gospodarske odvisnosti domačinov od gozdnatih površin. Osrednje vprašanje, kaj in kako spet pogozditi Kras v prihodnosti bo načel prof.dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. FOTO: Kraški gozd z avtohtonimi vrstami hrasta, na fotografiji, in drugih listavcev je dolgoročni cilj gozdarske stroke VIR: Robert Brus <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 19 Sep 2022 11:30:00 +0000 Kakšen naj bo gozd po požaru na Krasu? Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem. FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom VIR: 2TDK<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174898563 RTVSLO – Ars 1477 clean Tokrat bomo iz prve roke slišali, kako krasoslovec z Inštituta za raziskovanje krasa iz Postojne dr. Mitja Prelovšek z ekipo različnih strokovnjakov raziskuje doslej že 24 najdenih jam na trasi graditve drugega tira do Kopra. Posebej se je sogovornik posvetil doslej največji pod predorom Lokev in jami pod črnokalskim kamnolomom, možnim novim virom vode na Primorskem. FOTO: Dr. Prelovšek na dvigalu v enem od predorov trase drugega tira med Divačo in Koprom VIR: 2TDK<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 12 Sep 2022 11:29:37 +0000 Doslej 24 kraških jam ob trasi gradnje drugega tira Zavod za gradbeništvo Slovenije je v petek, 2. septembra, v Logatcu odprl nov požarni laboratorij, ki meri 3500 kvadratnih metrov. Gre za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope, ki bo omogočal kakovosten in raziskovalni razvoj na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij. Diplomirani fizik Friderik Knez bo v vlogi vodje nove pridobitve osvetlil njegove zmogljivosti in lastnosti. Objekt v logaški industrijski coni ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov. Novi objekt bo tudi sedež nedavno ustanovljenega oddelka za raziskave požarno varnega in trajnostno grajenega okolja, ki je rezultat projekta Frissbe iz EU- programa Obzorja 2020. Gre za enega izmed štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija. Poglavitni cilji tega oddelka so povečanje ugleda ZAG v širšem raziskovalno- razvojnem prostoru, pa tudi njegove znanstvene odličnosti, in prilagoditve za še uspešnejše pridobivanje virov financiranja nacionalnih in mednarodno konkurenčnih raziskav. Zavod za gradbeništvo Slovenije je osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova na področju gradbeništva v Sloveniji. Glavnino njegove dejavnosti obsegajo raziskave in razvoj na področju konstrukcij, materialov in okoljskih tehnologij, v katere je vedno bolj sistematično vključena tudi požarna varnost. FOTO: Friderik Knez pred eno od dveh preizkuševalnih peči v novem Požarnem laboratoriju ZAG Vir: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174896954 RTVSLO – Ars 1513 clean Zavod za gradbeništvo Slovenije je v petek, 2. septembra, v Logatcu odprl nov požarni laboratorij, ki meri 3500 kvadratnih metrov. Gre za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope, ki bo omogočal kakovosten in raziskovalni razvoj na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij. Diplomirani fizik Friderik Knez bo v vlogi vodje nove pridobitve osvetlil njegove zmogljivosti in lastnosti. Objekt v logaški industrijski coni ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov. Novi objekt bo tudi sedež nedavno ustanovljenega oddelka za raziskave požarno varnega in trajnostno grajenega okolja, ki je rezultat projekta Frissbe iz EU- programa Obzorja 2020. Gre za enega izmed štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija. Poglavitni cilji tega oddelka so povečanje ugleda ZAG v širšem raziskovalno- razvojnem prostoru, pa tudi njegove znanstvene odličnosti, in prilagoditve za še uspešnejše pridobivanje virov financiranja nacionalnih in mednarodno konkurenčnih raziskav. Zavod za gradbeništvo Slovenije je osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova na področju gradbeništva v Sloveniji. Glavnino njegove dejavnosti obsegajo raziskave in razvoj na področju konstrukcij, materialov in okoljskih tehnologij, v katere je vedno bolj sistematično vključena tudi požarna varnost. FOTO: Friderik Knez pred eno od dveh preizkuševalnih peči v novem Požarnem laboratoriju ZAG Vir: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 05 Sep 2022 11:30:13 +0000 Nov požarni laboratorij ZAG v Logatcu Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je pred gozdarje postavil velik izziv. Kaj posaditi, glede na to, da raziskave o pretekli zaraslosti kažejo, da so bili tam pred tisočletji celo bukovi gozdovi, med drugim? Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove RS, dipl.ing. gozdarstva Boštjan Košiček nam bo osvetlil pogoje pogozdevanja tega od preostalih naših gozdov razlikujočega se kraškega gozda. Foto: Boštjan Košiček v prostorih Zavoda za gozdove RS v Sežani Vir: G.Tenze, Program Ars <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174895330 RTVSLO – Ars 1492 clean Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je pred gozdarje postavil velik izziv. Kaj posaditi, glede na to, da raziskave o pretekli zaraslosti kažejo, da so bili tam pred tisočletji celo bukovi gozdovi, med drugim? Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove RS, dipl.ing. gozdarstva Boštjan Košiček nam bo osvetlil pogoje pogozdevanja tega od preostalih naših gozdov razlikujočega se kraškega gozda. Foto: Boštjan Košiček v prostorih Zavoda za gozdove RS v Sežani Vir: G.Tenze, Program Ars <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 29 Aug 2022 11:29:52 +0000 Kako pogozdovati Kras po velikem požaru? Pred dobrimi osmimi desetletji so v Nevljah v okolici Kamnika našli ostanke okostja ledenodobnega mamuta. Prirodoslovni muzej Slovenije njegove izvorne ostanke že dolgo časa hrani v depojih. Za konservacijo s t.im. vakuumsko impregnacijo je poskrbela ekipa pod vodstvom tukajšnega takrat največjega strokovnjaka za vakuumske tehnologije, pokojnega profesorja Jožeta Gasperiča z Inštituta Jožef Štefan. Doktor Gasperič se je rodil l. 1932, preminil pa leta 2019. Dobro leto pred njegovim odhodom nam je slikovito osvetlil zgodbo o poteku del. FOTO: Ko so marca 1938 pri regulaciji potoka Nevljica naleteli na kosti, si niso niti predstavljali, da so odkopali enega največjih paleontoloških zakladov v Sloveniji VIR: Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Matjaž Učakar<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174894001 RTVSLO – Ars 1520 clean Pred dobrimi osmimi desetletji so v Nevljah v okolici Kamnika našli ostanke okostja ledenodobnega mamuta. Prirodoslovni muzej Slovenije njegove izvorne ostanke že dolgo časa hrani v depojih. Za konservacijo s t.im. vakuumsko impregnacijo je poskrbela ekipa pod vodstvom tukajšnega takrat največjega strokovnjaka za vakuumske tehnologije, pokojnega profesorja Jožeta Gasperiča z Inštituta Jožef Štefan. Doktor Gasperič se je rodil l. 1932, preminil pa leta 2019. Dobro leto pred njegovim odhodom nam je slikovito osvetlil zgodbo o poteku del. FOTO: Ko so marca 1938 pri regulaciji potoka Nevljica naleteli na kosti, si niso niti predstavljali, da so odkopali enega največjih paleontoloških zakladov v Sloveniji VIR: Arhiv Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Matjaž Učakar<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 22 Aug 2022 11:30:20 +0000 Kako so konservirali ostanke mamuta iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije? Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu – takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope - je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav EU lahko lovijo le še pri nas. Mnogo desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, trenutno pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem, se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem. FOTO: Polh v gozdu, avtor Miha Krofel VIR: https://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=20 174892247 RTVSLO – Ars 1438 clean Ko je Karl Linné, »oče biološke taksonomije«, prvega modernega poimenovanja rastlin in živali, sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdnem sesalcu polhu – takrat ga je za preživetje lovilo pol Evrope - je osnovne podatke dobil iz tedanje vojvodine Kranjske. Posredoval mu jih je v Idriji delujoči Tirolec, zdravnik Giovanni Antonio Scopoli, navdušen bralec in poznavalec Valvasorjeve »Slave …«, v kateri je polihistor slikovito opisal tudi polha. Danes najstarejšo vrsto glodalcev v okviru držav EU lahko lovijo le še pri nas. Mnogo desetletij polha, znanega neznanca, preučuje prof.dr. Boris Kryštufek, donedavna vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, trenutno pa vodja Mediteranskega inštituta za okoljske študije v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. V okviru visokemu poletju bolj primernih tem, se bomo tokrat spomnili pogovora, ki smo ga o »polhu, znanem neznancu« z njim posneli pred desetletjem. FOTO: Polh v gozdu, avtor Miha Krofel VIR: https://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=20 Mon, 15 Aug 2022 11:00:00 +0000 Polh, znani neznanec V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/ 174888434 RTVSLO – Ars 1437 clean V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/ Mon, 08 Aug 2022 11:05:00 +0000 Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije V okviru visokemu poletju bolj primernih tem vas tokrat vabimo na poletno reportažo po Planinskem polju. Pred nekaj leti jo je na tem našem najbolj tipičnem kraškem polju izpeljal kustos Muzeja Kras oziroma Notranjskega muzeja v Postojni, biolog in ornitolog mag. Slavko Polak. Na začetku poznopoldanske ekskurzije je mikrofon vključil avtor reportaže Goran Tenze, in avantura spoznavanja biotske raznovrstnosti in izzivov posledic intenzivnega kmetijstva nanjo se je začela. FOTO: Cvetoči travnik na Planinskem polju VIR: https://www.notranjski-muzej.si/ 174888153 RTVSLO – Ars 1595 clean V okviru visokemu poletju bolj primernih tem vas tokrat vabimo na poletno reportažo po Planinskem polju. Pred nekaj leti jo je na tem našem najbolj tipičnem kraškem polju izpeljal kustos Muzeja Kras oziroma Notranjskega muzeja v Postojni, biolog in ornitolog mag. Slavko Polak. Na začetku poznopoldanske ekskurzije je mikrofon vključil avtor reportaže Goran Tenze, in avantura spoznavanja biotske raznovrstnosti in izzivov posledic intenzivnega kmetijstva nanjo se je začela. FOTO: Cvetoči travnik na Planinskem polju VIR: https://www.notranjski-muzej.si/ Mon, 01 Aug 2022 11:05:00 +0000 Kustos Slavko Polak nas vodi po poletnem Planinskem polju Ob letošnji 20-letnici podeljevanja najprestižnejših nagrad EU na področju dediščine, nagrade EUROPA NOSTRA, so nedavno v 5 kategorijah nagradili 30 dosežkov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi projekt Silknow, pri katerem je sodelovala skupina z Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. 3-letni projekt je koordinirala Univerza v Valencii, Španija, v njem pa so sodelovali še humanisti od zgodovinarjev in muzealcev iz Francije, Italije in Poljske, skupaj s strokovnjaki za umetno inteligenco iz Nemčije in Slovenije. Šlo je za projekt EU iz naslova Obzorja 2020, v katerem so izdelali na umetni inteligenci zasnovan računalniški sistem za boljše razumevanje in predvsem ohranjanje evropske dediščine svile. Koristen bo za muzeje, izobraževanje, turizem, za kulturne in t.im. kreativne industrije. Nagrade bodo podelili na srečanju septembra v Pragi. Slovensko skupino je vodila vodja Odseka za umetno inteligenco prof.dr. Dunja Mladenić, ki je v pogovoru opisala idejo in izvedbo projekta Silknow. Povezave: europeanheritageawards.eu/winners/silknow/ silknow.eu FOTO: Dunja Mladenić v studiu Radia Slovenija VIR: Goran Tenze, Program Ars 174888094 RTVSLO – Ars 1532 clean Ob letošnji 20-letnici podeljevanja najprestižnejših nagrad EU na področju dediščine, nagrade EUROPA NOSTRA, so nedavno v 5 kategorijah nagradili 30 dosežkov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi projekt Silknow, pri katerem je sodelovala skupina z Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. 3-letni projekt je koordinirala Univerza v Valencii, Španija, v njem pa so sodelovali še humanisti od zgodovinarjev in muzealcev iz Francije, Italije in Poljske, skupaj s strokovnjaki za umetno inteligenco iz Nemčije in Slovenije. Šlo je za projekt EU iz naslova Obzorja 2020, v katerem so izdelali na umetni inteligenci zasnovan računalniški sistem za boljše razumevanje in predvsem ohranjanje evropske dediščine svile. Koristen bo za muzeje, izobraževanje, turizem, za kulturne in t.im. kreativne industrije. Nagrade bodo podelili na srečanju septembra v Pragi. Slovensko skupino je vodila vodja Odseka za umetno inteligenco prof.dr. Dunja Mladenić, ki je v pogovoru opisala idejo in izvedbo projekta Silknow. Povezave: europeanheritageawards.eu/winners/silknow/ silknow.eu FOTO: Dunja Mladenić v studiu Radia Slovenija VIR: Goran Tenze, Program Ars Mon, 25 Jul 2022 11:05:00 +0000 Projekt Silknow bo ohranil dediščino svile v Evropi 2 dneva pred 200 letnico rojstva 20. julija 1822 Gregorja Mendla, pionirja genetike in zakonov dedovanja je gost prof.dr. Boris Kryštufek, donedavni dolgoletni vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, trenutno pa predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije v ZRS Koper. Gregor Johann Mendel (umrl 1884), avstrijsko-češki duhovnik avguštinec je l.1843 vstopil v samostan avguštincev v Brnu na Moravskem, danes Češka republika, l.1847 tam končal teologijo in postal duhovnik. Na dunajski univerzi je od 1851-53 študiral naravoslovne vede, in pri slovitem fiziku Christianu Dopplerju pridobil znanja o nadzorovanih naravoslovnih poskusih. V brnskem samostanu je začel z eksperimenti križanja rastlin, in l.1866 v lokalni znanstveni reviji objavil slabih 50 strani dolg članek o zakonih dedovanja, ki jih je dobil z večletnim križanjem graha in še nekaterih rastlin. Šele na začetku 20. stoletja so začeli razumevati njegovo pionirsko vlogo in širiti njen pomen med raziskovalci. Profesor Kryštufek bo povzel historiat te zakasnitve, pojasnil zakone dedovanja, ki se jih že dolga desetletja učijo osnovnošolci, in ovrednotil Mendlov pomen skozi čas. FOTO: Gregor Johann Mendel, kot opat avguštinske opatije v Brnu VIR: gregormendel200.org 174886736 RTVSLO – Ars 1465 clean 2 dneva pred 200 letnico rojstva 20. julija 1822 Gregorja Mendla, pionirja genetike in zakonov dedovanja je gost prof.dr. Boris Kryštufek, donedavni dolgoletni vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, trenutno pa predstojnik Mediteranskega inštituta za okoljske študije v ZRS Koper. Gregor Johann Mendel (umrl 1884), avstrijsko-češki duhovnik avguštinec je l.1843 vstopil v samostan avguštincev v Brnu na Moravskem, danes Češka republika, l.1847 tam končal teologijo in postal duhovnik. Na dunajski univerzi je od 1851-53 študiral naravoslovne vede, in pri slovitem fiziku Christianu Dopplerju pridobil znanja o nadzorovanih naravoslovnih poskusih. V brnskem samostanu je začel z eksperimenti križanja rastlin, in l.1866 v lokalni znanstveni reviji objavil slabih 50 strani dolg članek o zakonih dedovanja, ki jih je dobil z večletnim križanjem graha in še nekaterih rastlin. Šele na začetku 20. stoletja so začeli razumevati njegovo pionirsko vlogo in širiti njen pomen med raziskovalci. Profesor Kryštufek bo povzel historiat te zakasnitve, pojasnil zakone dedovanja, ki se jih že dolga desetletja učijo osnovnošolci, in ovrednotil Mendlov pomen skozi čas. FOTO: Gregor Johann Mendel, kot opat avguštinske opatije v Brnu VIR: gregormendel200.org Mon, 18 Jul 2022 07:00:00 +0000 Gregor Mendel – 200 letnica rojstva pionirja genetike Nedavna 10. obletnica potrditve obstoja Higgsovega bozona v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN je bila tudi povod, da spomnimo na razvoj nove fizike. To znanstveno spoznanje je zaokrožilo standardni model fizike osnovnih delcev in bistveno prispevalo k omejitvi njegovih možnih nadgradenj. Usmerilo je teoretske modele in eksperimentalne raziskave v dobro definirano smer, npr. v teoretične modele, ki vsebujejo več kot en Higgsov bozon. Fiziki pravijo, da je izhodišče za ponovni zagon novih spoznanj o nastanku vesolja. Več pa eden od ducata slovenskih fizikov, ki že dolgo aktivno raziskujejo na CERN, prof.dr. Borut Paul Kerševan z Inštituta Jožef Stefan. Foto: Borut Paul Kerševan v studiu Radia Slovenija VIR: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174886027 RTVSLO – Ars 1521 clean Nedavna 10. obletnica potrditve obstoja Higgsovega bozona v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN je bila tudi povod, da spomnimo na razvoj nove fizike. To znanstveno spoznanje je zaokrožilo standardni model fizike osnovnih delcev in bistveno prispevalo k omejitvi njegovih možnih nadgradenj. Usmerilo je teoretske modele in eksperimentalne raziskave v dobro definirano smer, npr. v teoretične modele, ki vsebujejo več kot en Higgsov bozon. Fiziki pravijo, da je izhodišče za ponovni zagon novih spoznanj o nastanku vesolja. Več pa eden od ducata slovenskih fizikov, ki že dolgo aktivno raziskujejo na CERN, prof.dr. Borut Paul Kerševan z Inštituta Jožef Stefan. Foto: Borut Paul Kerševan v studiu Radia Slovenija VIR: Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 11 Jul 2022 11:30:21 +0000 Nova fizika po potrditvi standardnega modela fizike osnovnih delcev Že ves dan po svetu potekajo obeleževanja desetletja od 4. julija 2012, torej dneva javne objave potrditve Higgsovega bozona v CERN-u pri Ženevi. Fizik iz Anglije Peter Higgs je skupaj s kolegom iz Belgije, Françoisem Englertom za osvetlitev poti do tega osnovnega delca naslednje leto prejel Nobelovo nagrado. Tudi na Inštitutu Jožef Stefan se čez nekaj ur začenja serija predavanj treh v okviru eksperimenta ATLAS na LHC, torej Velikem hadronskem trkalniku dejavnih slovenskih fizikov. Sodelovali so pri potrditvi obstoja manjkajočega delca, ki je po velikem poku po vsem vesolju snovi podelil maso. Pol stoletja iskanja bo predstavil vodja slovenske raziskovalne ekipe v CERN-u dr. Marko Mikuž, njegov kolega dr. Miha Nemevšek pa okvir razumevanja takoimenovane "nove fizike". Dr. Borut Paul Kerševan od začetka analizira podatke, zajete pri detektorju ATLAS, on pa bo predstavil prihodnje eksperimente v fiziki delcev. Nekaj dni po objavi uspešne potrditve pred desetimi leti, smo z njim pripravili poljuden pogovor o osnovah razumevanja epohalnosti tega raziskovalnega uspeha. 174884623 RTVSLO – Ars 1563 clean Že ves dan po svetu potekajo obeleževanja desetletja od 4. julija 2012, torej dneva javne objave potrditve Higgsovega bozona v CERN-u pri Ženevi. Fizik iz Anglije Peter Higgs je skupaj s kolegom iz Belgije, Françoisem Englertom za osvetlitev poti do tega osnovnega delca naslednje leto prejel Nobelovo nagrado. Tudi na Inštitutu Jožef Stefan se čez nekaj ur začenja serija predavanj treh v okviru eksperimenta ATLAS na LHC, torej Velikem hadronskem trkalniku dejavnih slovenskih fizikov. Sodelovali so pri potrditvi obstoja manjkajočega delca, ki je po velikem poku po vsem vesolju snovi podelil maso. Pol stoletja iskanja bo predstavil vodja slovenske raziskovalne ekipe v CERN-u dr. Marko Mikuž, njegov kolega dr. Miha Nemevšek pa okvir razumevanja takoimenovane "nove fizike". Dr. Borut Paul Kerševan od začetka analizira podatke, zajete pri detektorju ATLAS, on pa bo predstavil prihodnje eksperimente v fiziki delcev. Nekaj dni po objavi uspešne potrditve pred desetimi leti, smo z njim pripravili poljuden pogovor o osnovah razumevanja epohalnosti tega raziskovalnega uspeha. Mon, 04 Jul 2022 13:15:00 +0000 Desetletje od odkritja Higgsovega bozona Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883130 RTVSLO – Ars 1391 clean Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 11:28:11 +0000 Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. <strong>Mojca Milavec</strong> z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.</p> </body> </html> 174881715 RTVSLO – Ars 1554 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. <strong>Mojca Milavec</strong> z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.</p> </body> </html> Mon, 20 Jun 2022 11:30:54 +0000 Pomen meroslovja v biologiji V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880172 RTVSLO – Ars 1459 clean V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 13 Jun 2022 11:29:19 +0000 Zakladi zelene strehe na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve <p>Urejanje kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu, vmestitev kora in orgel v koprski stolnici s krstilnico Rotunda Carmine in izbira barve fasade Benečanke so njeni izstopajoči uspehi</p><p><p>Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran <strong>dr. Mojci MarjAni Kovač</strong> podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni.<br /> Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.</p> </p> 174878437 RTVSLO – Ars 1347 clean Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve <p>Urejanje kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu, vmestitev kora in orgel v koprski stolnici s krstilnico Rotunda Carmine in izbira barve fasade Benečanke so njeni izstopajoči uspehi</p><p><p>Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran <strong>dr. Mojci MarjAni Kovač</strong> podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni.<br /> Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.</p> </p> Mon, 06 Jun 2022 11:27:27 +0000 Steletovo nagrado za 2021 letos prejela dr. Mojca MarjAna Kovač V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki <p>Celovit pregled geodezije na Slovenskem v depojih državnih muzejev v Pivki do konca leta</p><p><p>Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v <em>Tehniškem muzeju Slovenije</em> in državne geodetske zbirke pri<em> Zvezi geodetov Slovenije</em>. Moči sta združila tokratna gosta, vodja prenove slednje zbirke, geodet in publicist <strong>mag. Janez Slak</strong> in kustosinja v <em>Tehniškem muzeju</em> iz Bistre <strong>mag. Martina Orehovec</strong>. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra letos je <strong>"Vsak milimeter šteje"</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174876624 RTVSLO – Ars 1502 clean V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki <p>Celovit pregled geodezije na Slovenskem v depojih državnih muzejev v Pivki do konca leta</p><p><p>Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v <em>Tehniškem muzeju Slovenije</em> in državne geodetske zbirke pri<em> Zvezi geodetov Slovenije</em>. Moči sta združila tokratna gosta, vodja prenove slednje zbirke, geodet in publicist <strong>mag. Janez Slak</strong> in kustosinja v <em>Tehniškem muzeju</em> iz Bistre <strong>mag. Martina Orehovec</strong>. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra letos je <strong>"Vsak milimeter šteje"</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 30 May 2022 11:30:02 +0000 Vsak milimeter šteje 22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB<p>Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije</p><p><p>22. maj je že dobri dve desetletji <strong>Mednarodni dan biodiverzitete</strong>, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog <strong>dr. Davorin Tome</strong> z <em>Nacionalnega inštituta za biologijo</em>, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige <strong>dr. Maje Opalički Slabe</strong>) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Video projekta na internetu je <a><strong>TU </strong></a></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174874777 RTVSLO – Ars 1467 clean 22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB<p>Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije</p><p><p>22. maj je že dobri dve desetletji <strong>Mednarodni dan biodiverzitete</strong>, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog <strong>dr. Davorin Tome</strong> z <em>Nacionalnega inštituta za biologijo</em>, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige <strong>dr. Maje Opalički Slabe</strong>) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Video projekta na internetu je <a><strong>TU </strong></a></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 23 May 2022 11:29:27 +0000 Neverjetna biodiverziteta naše države Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji<p>Doslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilci</p><p><p>Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog <strong>dr.Rok Šturm</strong> z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em>.</p> <p><em>Predstavitveno besedilo NIB</em>:</p> <p>Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. <em>soundscape</em>). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati.</p> <p>Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> so svoje <strong>laserske vibrometre</strong> prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji <a><strong><em>iScience</em></strong></a>, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. <em>vibroscape</em>), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno.</p> <blockquote> <p>Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite <a>TU</a></p> <p>Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji.</p> </blockquote> <blockquote><p>Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila:</p> <p><em>»Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!«</em></p></blockquote> <blockquote><p>Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje <em>biotremologija</em>. Na <em>Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta</em> v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.</p> </blockquote></p> 174872912 RTVSLO – Ars 1514 clean Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji<p>Doslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilci</p><p><p>Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog <strong>dr.Rok Šturm</strong> z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em>.</p> <p><em>Predstavitveno besedilo NIB</em>:</p> <p>Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. <em>soundscape</em>). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati.</p> <p>Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> so svoje <strong>laserske vibrometre</strong> prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji <a><strong><em>iScience</em></strong></a>, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. <em>vibroscape</em>), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno.</p> <blockquote> <p>Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite <a>TU</a></p> <p>Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji.</p> </blockquote> <blockquote><p>Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila:</p> <p><em>»Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!«</em></p></blockquote> <blockquote><p>Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje <em>biotremologija</em>. Na <em>Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta</em> v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.</p> </blockquote></p> Mon, 16 May 2022 11:30:14 +0000 Odkrivanje skrite vibracijske krajine Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E<p>Razstavo Pozabljene elite o dr. Otmarju Pirkmajerju (1880-1971) je dr. Irena Žmuc oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv Muenchen in arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS</p><p><p>Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana »<strong>Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite</strong>« poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med leti 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi, t.im<em> UNRRA Univerzi</em>, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave je v studiu govorila avtorica, kustosinja <strong>dr.Irena Žmuc</strong>.</p></p> 174871003 RTVSLO – Ars 1568 clean Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E<p>Razstavo Pozabljene elite o dr. Otmarju Pirkmajerju (1880-1971) je dr. Irena Žmuc oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv Muenchen in arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS</p><p><p>Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana »<strong>Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite</strong>« poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med leti 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi, t.im<em> UNRRA Univerzi</em>, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave je v studiu govorila avtorica, kustosinja <strong>dr.Irena Žmuc</strong>.</p></p> Mon, 09 May 2022 11:31:08 +0000 Otmar Pirkmajer, namestnik bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica<p>Po desetletju pri Slovenski matici izšel novi zbornik o katerem je spregovorila ena od dveh urednic, Špela Šubic</p><p><p>Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil <strong>Niko Kralj</strong>, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid <a><em>tretjega</em> </a>v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa.O zborniku in Niku Kralju smo se pogovarjali z eno od dveh urednic, <strong>Špelo Šubic</strong>, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.</p></p> 174869204 RTVSLO – Ars 1228 clean Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica<p>Po desetletju pri Slovenski matici izšel novi zbornik o katerem je spregovorila ena od dveh urednic, Špela Šubic</p><p><p>Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil <strong>Niko Kralj</strong>, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid <a><em>tretjega</em> </a>v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa.O zborniku in Niku Kralju smo se pogovarjali z eno od dveh urednic, <strong>Špelo Šubic</strong>, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.</p></p> Mon, 02 May 2022 11:20:28 +0000 Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja lesa Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim <p>Delavnico v okviru italijansko-slovenskega projekta je organizirala Agencija RS za okolje, ki med drugim po zakonu ne upravlja z vodami</p><p><p>Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto - smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave.</p></p> 174867607 RTVSLO – Ars 1528 clean Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim <p>Delavnico v okviru italijansko-slovenskega projekta je organizirala Agencija RS za okolje, ki med drugim po zakonu ne upravlja z vodami</p><p><p>Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto - smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 11:30:28 +0000 Projekt VISFRIM, upravljanje reke Vipave Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej <p>Stari zemljevidi sodijo med primarne zgodovinske vire</p><p><p>Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf <strong>dr. Primož Gašperič</strong>, upravnik <em>Zemljepisnega muzeja</em> na <em>Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU</em>. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana <a>monografija</a> tako dopolnjuje l.2020 izdano delo <a><em>Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</em></a> istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja starih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so <strong>kartografski elementi</strong> kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na omenjenih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja.</p> <p>Nekaj primerov starih zemljevidov slovenskega ozemlja in naslovnica monografije:</p> </p> 174865740 RTVSLO – Ars 1495 clean Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej <p>Stari zemljevidi sodijo med primarne zgodovinske vire</p><p><p>Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf <strong>dr. Primož Gašperič</strong>, upravnik <em>Zemljepisnega muzeja</em> na <em>Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU</em>. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana <a>monografija</a> tako dopolnjuje l.2020 izdano delo <a><em>Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</em></a> istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja starih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so <strong>kartografski elementi</strong> kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na omenjenih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja.</p> <p>Nekaj primerov starih zemljevidov slovenskega ozemlja in naslovnica monografije:</p> </p> Mon, 18 Apr 2022 11:24:55 +0000 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si <p>Ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo volilne preference?</p><p><p>Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, govori <strong>prof.dr. Anuška Ferligoj</strong>, zaslužna profesorica <em>Univerze v Ljubljani</em>, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike!</p></p> 174863903 RTVSLO – Ars 1793 clean Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si <p>Ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo volilne preference?</p><p><p>Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, govori <strong>prof.dr. Anuška Ferligoj</strong>, zaslužna profesorica <em>Univerze v Ljubljani</em>, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike!</p></p> Mon, 11 Apr 2022 11:34:53 +0000 Pogoji verodostojnosti anket javnega mnenja Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon <p>Baron Charles Cagniard de la Tour je l.1822 nehote uvedel eno okolju najbolj prijaznih in vsestranskih tehnologij za obdelavo snovi v sodobnosti</p><p><p>Pred 200 leti je francoski baron <strong>Charles Cagniard de la Tour (1777-1859)</strong> - bil je tudi fizik in inženir - želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot t.im. "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja obnašati kot tekočina - in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", npr. planet Venera je praktično v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori <strong>dr. Marko Likon</strong>,<strong> vodja razvoja</strong> uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj).</p></p> 174861962 RTVSLO – Ars 1529 clean Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon <p>Baron Charles Cagniard de la Tour je l.1822 nehote uvedel eno okolju najbolj prijaznih in vsestranskih tehnologij za obdelavo snovi v sodobnosti</p><p><p>Pred 200 leti je francoski baron <strong>Charles Cagniard de la Tour (1777-1859)</strong> - bil je tudi fizik in inženir - želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot t.im. "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja obnašati kot tekočina - in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", npr. planet Venera je praktično v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori <strong>dr. Marko Likon</strong>,<strong> vodja razvoja</strong> uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj).</p></p> Mon, 04 Apr 2022 11:30:29 +0000 V puškini cevi pod pritiskom je raziskoval zvok, našel pa posebno stanje snovi To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.<p>Nova stalna razstava v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja v glavnem mestu sloni na sodobnih muzealskih načelih</p><p><p><strong>Slovenski šolski muzej</strong> v središču glavnega mesta v prenovljenih prostorih od srede ponuja novo stalno razstavo z naslovom <strong>»Šola je zakon! O izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«</strong>. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja omenjene prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke <strong>Ane Kreč</strong>. O tem, kaj ponuja na 13 časovnih točkah smo se pogovarjali z dvema muzealcema. Vodja projekta  v muzeju je bila <strong>mag. Marjetka Balkovec Debevec</strong>, k mikrofonu pa se ji je pridružil kustos <strong>Anton Arko</strong>.</p></p> 174860089 RTVSLO – Ars 1365 clean To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.<p>Nova stalna razstava v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja v glavnem mestu sloni na sodobnih muzealskih načelih</p><p><p><strong>Slovenski šolski muzej</strong> v središču glavnega mesta v prenovljenih prostorih od srede ponuja novo stalno razstavo z naslovom <strong>»Šola je zakon! O izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«</strong>. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja omenjene prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke <strong>Ane Kreč</strong>. O tem, kaj ponuja na 13 časovnih točkah smo se pogovarjali z dvema muzealcema. Vodja projekta  v muzeju je bila <strong>mag. Marjetka Balkovec Debevec</strong>, k mikrofonu pa se ji je pridružil kustos <strong>Anton Arko</strong>.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 11:27:45 +0000 Šola je zakon! Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<p>doc.dr. Marko Jošt s skupino je v laboratoriju z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko s pomočjo modela za izračun energijskega donosa pokazal pot do vsaj 50% večjega donosa</p><p><p>Eno od pomembnih področij strategije razogljičenja je tudi razvoj celic, ki sončno pretvarjajo v električno energijo. <strong>Doc.dr. Marko Jošt</strong>  iz <em>Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em> je s kolegi iz nekaj evropskih držav dosegel zvišan odstotek izkoristka sončne energije v laboratorijskih pogojih. To je skupini raziskovalcev uspelo zaradi lastnosti in ustreznega mešanja snovi iz katerih so razvili t.im. <strong>perovskitno CIGS tandemsko sončno celico</strong> z doslej največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo.  Sončne celice so izdelali v suhi komori, napolnjeni s čistim dušikom, N2, nadaljnje možnosti izboljšav pa so začrtali s pomočjo optičnih simulacij.</p> <blockquote><p><a>Članek v reviji ASC Publications</a></p></blockquote> <p>Ime PEROVSKIT opisuje razred spojin, ki imajo enako kristalno strukturo kot mineral kalcijevega titanovega oksida, CaTiO₃. Perovskiti iz organskih-anorganskih kovinskih halogenidov imajo tudi fotovoltaične lastnosti, ki jih lahko učinkovito uporabimo za izdelavo sončnih celic. Kot kaže, je tako po pogostosti kot ceni neposredna kunkurenca najpogostejši osnovni snovi za izdelavo sončnih celic, siliciju. Izdeluje se ga pri temperaturi cca 100 st.C, silicij pa pri temperaturah med 800 in 1000 st.C.</p> </p> 174858168 RTVSLO – Ars 1486 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<p>doc.dr. Marko Jošt s skupino je v laboratoriju z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko s pomočjo modela za izračun energijskega donosa pokazal pot do vsaj 50% večjega donosa</p><p><p>Eno od pomembnih področij strategije razogljičenja je tudi razvoj celic, ki sončno pretvarjajo v električno energijo. <strong>Doc.dr. Marko Jošt</strong>  iz <em>Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em> je s kolegi iz nekaj evropskih držav dosegel zvišan odstotek izkoristka sončne energije v laboratorijskih pogojih. To je skupini raziskovalcev uspelo zaradi lastnosti in ustreznega mešanja snovi iz katerih so razvili t.im. <strong>perovskitno CIGS tandemsko sončno celico</strong> z doslej največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo.  Sončne celice so izdelali v suhi komori, napolnjeni s čistim dušikom, N2, nadaljnje možnosti izboljšav pa so začrtali s pomočjo optičnih simulacij.</p> <blockquote><p><a>Članek v reviji ASC Publications</a></p></blockquote> <p>Ime PEROVSKIT opisuje razred spojin, ki imajo enako kristalno strukturo kot mineral kalcijevega titanovega oksida, CaTiO₃. Perovskiti iz organskih-anorganskih kovinskih halogenidov imajo tudi fotovoltaične lastnosti, ki jih lahko učinkovito uporabimo za izdelavo sončnih celic. Kot kaže, je tako po pogostosti kot ceni neposredna kunkurenca najpogostejši osnovni snovi za izdelavo sončnih celic, siliciju. Izdeluje se ga pri temperaturi cca 100 st.C, silicij pa pri temperaturah med 800 in 1000 st.C.</p> </p> Mon, 21 Mar 2022 12:29:46 +0000 Tandemska celica z boljšo pretvorbo sončne v električno energijo Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.<p>Gost doc. dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju</p><p><p>Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki pri nas delujejo na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>. Naš tokratni gost prihaja z <a>Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij</a> z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj.</p> <p>Več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si na fotografiji sledijo od leve proti desni:</p> <p>vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda),  Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na <a>spletnem naslovu</a>,  termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež  za ugotavljanje padavinskega useda.</p> <p>Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.</p></p> 174856126 RTVSLO – Ars 1517 clean Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.<p>Gost doc. dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju</p><p><p>Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki pri nas delujejo na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>. Naš tokratni gost prihaja z <a>Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij</a> z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj.</p> <p>Več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si na fotografiji sledijo od leve proti desni:</p> <p>vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda),  Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na <a>spletnem naslovu</a>,  termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež  za ugotavljanje padavinskega useda.</p> <p>Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 12:30:17 +0000 Monitoring ionizirajočih sevanj - zakaj in kako Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji. Prvič v več kot polstoletni zgodovini delovanja jedrskih elektrarn se je zgodil vojaški napad na takšen pogon, FOTO: Jedrska elektrarna Zaporožje v južni Ukrajini s 6 reaktorji, največji tovrstni pogon v Evropi VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2c/Kernkraftwerk_Saporischschja.JPG <p>Jedrska elektrarna Zaporožje je kot prva delujoča doživela vojaški napad</p><p><p>Gost je <strong>prof.dr. Leon Cizelj</strong>, vodja <a>Odseka za reaktorsko tehniko</a> na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji.</p> </p> 174854158 RTVSLO – Ars 1550 clean Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji. Prvič v več kot polstoletni zgodovini delovanja jedrskih elektrarn se je zgodil vojaški napad na takšen pogon, FOTO: Jedrska elektrarna Zaporožje v južni Ukrajini s 6 reaktorji, največji tovrstni pogon v Evropi VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2c/Kernkraftwerk_Saporischschja.JPG <p>Jedrska elektrarna Zaporožje je kot prva delujoča doživela vojaški napad</p><p><p>Gost je <strong>prof.dr. Leon Cizelj</strong>, vodja <a>Odseka za reaktorsko tehniko</a> na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji.</p> </p> Mon, 07 Mar 2022 12:30:50 +0000 Varnostni mehanizmi jedrske elektrarne Zaporožje Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.<p>So kot okna v naravo preteklosti, ki nam pomaga razumeti sedanjost v naravnem okolju</p><p><p>Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo <strong>dr. Al Vrezec</strong>, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.</p></p> 174852124 RTVSLO – Ars 1469 clean Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.<p>So kot okna v naravo preteklosti, ki nam pomaga razumeti sedanjost v naravnem okolju</p><p><p>Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo <strong>dr. Al Vrezec</strong>, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 12:29:29 +0000 Ornitološke zbirke kot časovne kapsule Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".<p>Hrambo 20 % avtohtonih rastlinskih semen na državni ravni, del Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst v semenski banki, je vrt dosegel že l.2020</p><p><p>Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta <strong>dr. Jože Bavcon</strong> in<strong> dr. Blanka Ravnjak</strong>. Med njimi je tudi zgodba o botaniku <strong>Alfonzu Paulinu</strong>, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrta in njegovih osebnosti je sodelovala tudi <strong>dr. Nada Praprotnik</strong>. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili l.2020, bo govora tudi o knjigi o jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča Univerze v Ljubljani.</p> </p> 174850218 RTVSLO – Ars 1502 clean Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".<p>Hrambo 20 % avtohtonih rastlinskih semen na državni ravni, del Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst v semenski banki, je vrt dosegel že l.2020</p><p><p>Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta <strong>dr. Jože Bavcon</strong> in<strong> dr. Blanka Ravnjak</strong>. Med njimi je tudi zgodba o botaniku <strong>Alfonzu Paulinu</strong>, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrta in njegovih osebnosti je sodelovala tudi <strong>dr. Nada Praprotnik</strong>. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili l.2020, bo govora tudi o knjigi o jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča Univerze v Ljubljani.</p> </p> Mon, 21 Feb 2022 12:30:02 +0000 212 let varovanja rastlinske biodiverzitete - Botanični vrt UL Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars <p>Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor</p><p><p><strong>Charles Darwin</strong> je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. <strong>Alfred Russel Wallace</strong> je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi <a><em>Društvo biologov Slovenije</em></a> je pretekli teden objavilo letno <a>poslanico</a> na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja <em>Oddelka za vretenčarje</em> v <em>Prirodoslovnem muzeju Slovenije</em> in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da »<em>sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto</em>«, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Zato je dr.Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez.</p> </p> 174848105 RTVSLO – Ars 1501 clean Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars <p>Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor</p><p><p><strong>Charles Darwin</strong> je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. <strong>Alfred Russel Wallace</strong> je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi <a><em>Društvo biologov Slovenije</em></a> je pretekli teden objavilo letno <a>poslanico</a> na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja <em>Oddelka za vretenčarje</em> v <em>Prirodoslovnem muzeju Slovenije</em> in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da »<em>sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto</em>«, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Zato je dr.Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez.</p> </p> Mon, 14 Feb 2022 12:30:01 +0000 Darwinov dan 2022 Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava, razmišlja današnji gost. Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic OZN določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z doc.dr. Andrejem Sovincem. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN. Detajl iz zaščitenega območja - Krajinski park Strunjan VIR: https://parkstrunjan.si/naravovarstveni-nadzor/#gallery-34143020-4<p>Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava - Andrej Sovinc</p><p><p>Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic Organizacije združenih narodov določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z <strong>doc.dr. Andrejem Sovincem</strong>. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN.</p></p> 174846136 RTVSLO – Ars 1484 clean Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava, razmišlja današnji gost. Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic OZN določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z doc.dr. Andrejem Sovincem. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN. Detajl iz zaščitenega območja - Krajinski park Strunjan VIR: https://parkstrunjan.si/naravovarstveni-nadzor/#gallery-34143020-4<p>Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava - Andrej Sovinc</p><p><p>Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic Organizacije združenih narodov določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z <strong>doc.dr. Andrejem Sovincem</strong>. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN.</p></p> Mon, 07 Feb 2022 12:29:44 +0000 Biodiverziteta mokrišč Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek, dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg, je mikrobiologinja, in je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev državljanske znanosti oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode. Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa. V skupini dr. Tine Eleršek, Ekotoksikologija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB, so pripravili tudi video, ki opiše njihovo delo. FOTO: Škrlatna cianobakterijska gošča na Blejskem jezeru. Prevladuje cianobakterija vrste Planktothirx rubescens VIR: Maša Zupančič, NIB<p>Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente </p><p><p>Dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg je mikrobiologinja. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev "<em>državljanske znanosti</em>" oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode.<br /> Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo <strong>cianotoksini</strong>. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa.<br /> V skupini <strong>dr. Tine Eleršek</strong>, <em>Ekotoksikologija</em> na <em>Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</em>, so pripravili tudi <a>video</a>, ki opiše njihovo delo.</p> <p>Še nekaj fotografij za ilustracijo:</p> </p> 174844075 RTVSLO – Ars 1504 clean Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek, dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg, je mikrobiologinja, in je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev državljanske znanosti oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode. Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa. V skupini dr. Tine Eleršek, Ekotoksikologija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB, so pripravili tudi video, ki opiše njihovo delo. FOTO: Škrlatna cianobakterijska gošča na Blejskem jezeru. Prevladuje cianobakterija vrste Planktothirx rubescens VIR: Maša Zupančič, NIB<p>Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente </p><p><p>Dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg je mikrobiologinja. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev "<em>državljanske znanosti</em>" oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode.<br /> Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo <strong>cianotoksini</strong>. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa.<br /> V skupini <strong>dr. Tine Eleršek</strong>, <em>Ekotoksikologija</em> na <em>Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</em>, so pripravili tudi <a>video</a>, ki opiše njihovo delo.</p> <p>Še nekaj fotografij za ilustracijo:</p> </p> Mon, 31 Jan 2022 12:30:04 +0000 Državljani dobili spletno stran o cianobakterijah in algah - ciano.si Nadaljujemo s tematiko Odprta znanost, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma HorizonEU. Dr. Uroš Kunaver, vodja I.R.I.S, oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ctk.uni-lj.si , se že nekaj časa ukvarja s aspektom izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki med drugim povzema načela F.A.I.R., ki bodo slej ko prej potrebna pri uporabi javnih proračunskih sredstev za raziskovalne programe in projekte. Gre za najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov. foto: Uroš Kunaver, CTK UL vir: Program Ars <p>Uroš Kunaver govori o načelih FAIR, najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov</p><p><p>Nadaljujemo s tematiko <strong>Odprta znanost</strong>, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma <strong>HorizonEU</strong>. <strong>Dr. Uroš Kunaver</strong>, vodja I.R.I.S, <em>oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve</em> v <a><em>Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani,</em></a>  se že nekaj časa ukvarja s aspektom<strong> izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov</strong>. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo.</p></p> 174842129 RTVSLO – Ars 1511 clean Nadaljujemo s tematiko Odprta znanost, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma HorizonEU. Dr. Uroš Kunaver, vodja I.R.I.S, oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ctk.uni-lj.si , se že nekaj časa ukvarja s aspektom izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki med drugim povzema načela F.A.I.R., ki bodo slej ko prej potrebna pri uporabi javnih proračunskih sredstev za raziskovalne programe in projekte. Gre za najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov. foto: Uroš Kunaver, CTK UL vir: Program Ars <p>Uroš Kunaver govori o načelih FAIR, najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov</p><p><p>Nadaljujemo s tematiko <strong>Odprta znanost</strong>, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma <strong>HorizonEU</strong>. <strong>Dr. Uroš Kunaver</strong>, vodja I.R.I.S, <em>oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve</em> v <a><em>Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani,</em></a>  se že nekaj časa ukvarja s aspektom<strong> izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov</strong>. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo.</p></p> Mon, 24 Jan 2022 12:30:11 +0000 POMEN IZVORA ALI PROVENIENCE RAZISKOVALNIH PODATKOV Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje Zeiove nagrade. Lani decembra so prvič podelili "strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta", in to mag. Francu Potočniku, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti.<p>Prejemnik mag. Franc Potočnik je pomočnik direktorice za finančno-računovodsko področje</p><p><p>Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje <strong>Zeiove nagrade</strong>. Sredi decembra so prvič podelili "<em>strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta</em>", in to <strong>mag. Francu Potočniku</strong>, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti..</p></p> 174840171 RTVSLO – Ars 1408 clean Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje Zeiove nagrade. Lani decembra so prvič podelili "strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta", in to mag. Francu Potočniku, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti.<p>Prejemnik mag. Franc Potočnik je pomočnik direktorice za finančno-računovodsko področje</p><p><p>Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje <strong>Zeiove nagrade</strong>. Sredi decembra so prvič podelili "<em>strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta</em>", in to <strong>mag. Francu Potočniku</strong>, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti..</p></p> Mon, 17 Jan 2022 12:28:28 +0000 NIB prvič podelil strokovno nagrado Miroslava Zeia Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je izr.prof.dr. Jana Žel na Nacionalnem inštitutu za biologijo kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB. foto: Jana Žel v studiu Radia Slovenija <p>Prejemnica Jana Žel je ena od pionirk razumevanja razvoja rastlinskih tkivnih kultur in gensko spremenjenih rastlin</p><p><p>Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je<strong> izr.prof.dr. Jana Žel</strong> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB.</p></p> 174838244 RTVSLO – Ars 1422 clean Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je izr.prof.dr. Jana Žel na Nacionalnem inštitutu za biologijo kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB. foto: Jana Žel v studiu Radia Slovenija <p>Prejemnica Jana Žel je ena od pionirk razumevanja razvoja rastlinskih tkivnih kultur in gensko spremenjenih rastlin</p><p><p>Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je<strong> izr.prof.dr. Jana Žel</strong> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB.</p></p> Mon, 10 Jan 2022 12:28:42 +0000 Velika nagrada Miroslava Zeia izkušeni raziskovalki rastlinske biotehnologije Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu, ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU dr. Barbara Vodopivec. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabna točka v legendarnem lokalu v vili, pri Mikiju. Na fotografiji je Barbara Vodopivec Vir: Program Ars <p>Po izgubi prvotne vloge zasebnega doma meščanske družine je pisateljska vila šele kot sedež DSP izstopila iz področja zasebnega v javni prostor</p><p><p>Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke „<em>Umetnine v žepu</em>", ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU <strong>dr. Barbara Vodopivec</strong>. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabne točke v legendarnem lokalu "pri Mikiju".</p></p> 174836404 RTVSLO – Ars 1499 clean Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu, ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU dr. Barbara Vodopivec. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabna točka v legendarnem lokalu v vili, pri Mikiju. Na fotografiji je Barbara Vodopivec Vir: Program Ars <p>Po izgubi prvotne vloge zasebnega doma meščanske družine je pisateljska vila šele kot sedež DSP izstopila iz področja zasebnega v javni prostor</p><p><p>Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke „<em>Umetnine v žepu</em>", ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU <strong>dr. Barbara Vodopivec</strong>. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabne točke v legendarnem lokalu "pri Mikiju".</p></p> Mon, 03 Jan 2022 12:29:59 +0000 Barbara Vodopivec o najbolj znani vili v Ljubljani Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom dr. Igorjem Kovačem z Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1 na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike. Povezava na spletno stran meseca Industrija 4.0 in robotika: https://eu2021.dihslovenia.si/december-mesec-robotike-in-industrije-4-0/ Na fotografiji Igor Kovač v studiu Radia Slovenija Vir: Goran Tenze, Program Ars <p>"Navdušenje in poklicna orientacija v inženirstvo in znanost imata zametke v otroštvu ..." pravi doc.dr. Igor Kovač</p><p><p>Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec <strong>INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA</strong>. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom <strong>dr. Igorjem Kovačem</strong> z <em>Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1</em> na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike.</p></p> 174834712 RTVSLO – Ars 1524 clean Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom dr. Igorjem Kovačem z Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1 na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike. Povezava na spletno stran meseca Industrija 4.0 in robotika: https://eu2021.dihslovenia.si/december-mesec-robotike-in-industrije-4-0/ Na fotografiji Igor Kovač v studiu Radia Slovenija Vir: Goran Tenze, Program Ars <p>"Navdušenje in poklicna orientacija v inženirstvo in znanost imata zametke v otroštvu ..." pravi doc.dr. Igor Kovač</p><p><p>Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec <strong>INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA</strong>. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom <strong>dr. Igorjem Kovačem</strong> z <em>Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1</em> na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike.</p></p> Mon, 27 Dec 2021 12:30:24 +0000 Industrija 4.0 in robotika Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/<p> V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko.</p><p><p>Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani <strong>dr. Anuška Ferligoj</strong> je letošnja prejemnica <strong>Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike</strong>. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "<em>osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas</em>". Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica <em>Statističnega sveta RS</em>, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja <em>Statističnega urada RS</em> dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na <em>Ustavno sodišče RS</em> dal v presojo ustavnost te zamenjave.</p></p> 174832637 RTVSLO – Ars 1854 clean Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/<p> V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko.</p><p><p>Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani <strong>dr. Anuška Ferligoj</strong> je letošnja prejemnica <strong>Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike</strong>. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "<em>osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas</em>". Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica <em>Statističnega sveta RS</em>, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja <em>Statističnega urada RS</em> dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na <em>Ustavno sodišče RS</em> dal v presojo ustavnost te zamenjave.</p></p> Mon, 20 Dec 2021 12:15:00 +0000 Anuška Ferligoj prejemnica Zoisove nagrade V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium alpinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL<p>V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti</p><p><p>Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja  ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje.</p></p> 174830690 RTVSLO – Ars 1567 clean V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium alpinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL<p>V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti</p><p><p>Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja  ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje.</p></p> Mon, 13 Dec 2021 12:31:07 +0000 Življenska moč rastlinskih semen, primer SEEDFORCE V Tehniškem muzeju Slovenije so v petek odprli začasno razstavo z naslovom Človek in hrana v začaranem krogu. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji, ki jo je pripravil Goran Tenze, spregovorila ena od treh soavtoric razstave Ana Katarina Ziherl, sodelovali pa sta še Ajda Kozjek in avtorica projekta Irena Marušič. Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov, 70-letnice muzeja in letošnjega projekta Tehnika v gospodinjstvu. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z Uradom RS za intelektualno lastnino. foto: Na enem od delov razstave je na vsakem od krožnikov povečava fenomenu hrane posvečenih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije VIR: TMS <p>Vodja projekta razstave je Irena Marušič, soavtorici pa Ajda Kozjek in Ana Katarina Ziherl</p><p><p>V <a><em>Tehniškem muzeju Slovenije</em></a> so v petek odprli začasno razstavo z naslovom <strong>"Človek in hrana: v začaranem krogu"</strong>. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji spregovorila ena od treh soavtoric razstave <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>.</p> <p>Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov. 70-letnice muzeja in letošnjega projekta <strong>Tehnika v gospodinjstvu</strong>. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z <a><em>Uradom RS za intelektualno lastnino</em></a>.</p></p> 174828589 RTVSLO – Ars 1359 clean V Tehniškem muzeju Slovenije so v petek odprli začasno razstavo z naslovom Človek in hrana v začaranem krogu. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji, ki jo je pripravil Goran Tenze, spregovorila ena od treh soavtoric razstave Ana Katarina Ziherl, sodelovali pa sta še Ajda Kozjek in avtorica projekta Irena Marušič. Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov, 70-letnice muzeja in letošnjega projekta Tehnika v gospodinjstvu. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z Uradom RS za intelektualno lastnino. foto: Na enem od delov razstave je na vsakem od krožnikov povečava fenomenu hrane posvečenih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije VIR: TMS <p>Vodja projekta razstave je Irena Marušič, soavtorici pa Ajda Kozjek in Ana Katarina Ziherl</p><p><p>V <a><em>Tehniškem muzeju Slovenije</em></a> so v petek odprli začasno razstavo z naslovom <strong>"Človek in hrana: v začaranem krogu"</strong>. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji spregovorila ena od treh soavtoric razstave <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>.</p> <p>Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov. 70-letnice muzeja in letošnjega projekta <strong>Tehnika v gospodinjstvu</strong>. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z <a><em>Uradom RS za intelektualno lastnino</em></a>.</p></p> Mon, 06 Dec 2021 12:27:39 +0000 Človek in hrana v začaranem krogu Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Foto Odprta konzerva sardin, vzorec, ki so ga v okviru projekta analizirali s pomočjo tehnologije DNA VIR: NIB<p>Tehnologije DNK ali DNA razkrivajo tudi poneverbe v ribiških proizvodih</p><p><p>Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in tako pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja <strong>doc. dr. Andreja Ramšak</strong> z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa, t.im. CRP <strong>"Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov"</strong>.</p> <p>Napori raziskovalcev so bili pri tem CRP-u usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.</p> </p> 174825568 RTVSLO – Ars 1541 clean Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Foto Odprta konzerva sardin, vzorec, ki so ga v okviru projekta analizirali s pomočjo tehnologije DNA VIR: NIB<p>Tehnologije DNK ali DNA razkrivajo tudi poneverbe v ribiških proizvodih</p><p><p>Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in tako pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja <strong>doc. dr. Andreja Ramšak</strong> z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa, t.im. CRP <strong>"Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov"</strong>.</p> <p>Napori raziskovalcev so bili pri tem CRP-u usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.</p> </p> Mon, 29 Nov 2021 12:15:00 +0000 Kako vedeti, kakšno ribo ali lignja bomo jedli! Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni. Ko je avtorica pri snovanju knjige prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti. Seznam osrednjih zgodovinskih pregledov obdobja upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju. Svet med Snežnikom in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Pokrajinski arhiv Koper, 2021 Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec, 2. dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998 Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002 Na fotografiji Šproharjeva domačija v kraju Padež, kjer je bila 11. oktobra 1944 ustanovna skupščina Narodnoosvobodilnega odbora za Južno Primorsko foto: Dominik Maraž<p>Ko je Vlasta Beltram prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti</p><p><p>Gostja v oddaji je zgodovinarka <strong>Vlasta Beltram</strong>, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom »<strong>Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno</strong>«. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. Poleg pred leti izdanih obsežnih publikacij, ki so zgodovinsko obdelale čas upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju, ki ga zamejuje tudi naslov.</p> <p>S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje južne Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni</p> <ul> <li>Svet med Snežnikom  in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju (Pokrajinski arhiv Koper, 2021)</li> <li>Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec (2., dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998)</li> <li>Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002)</li> </ul> </p> 174824554 RTVSLO – Ars 1495 clean Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni. Ko je avtorica pri snovanju knjige prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti. Seznam osrednjih zgodovinskih pregledov obdobja upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju. Svet med Snežnikom in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Pokrajinski arhiv Koper, 2021 Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec, 2. dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998 Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002 Na fotografiji Šproharjeva domačija v kraju Padež, kjer je bila 11. oktobra 1944 ustanovna skupščina Narodnoosvobodilnega odbora za Južno Primorsko foto: Dominik Maraž<p>Ko je Vlasta Beltram prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti</p><p><p>Gostja v oddaji je zgodovinarka <strong>Vlasta Beltram</strong>, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom »<strong>Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno</strong>«. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. Poleg pred leti izdanih obsežnih publikacij, ki so zgodovinsko obdelale čas upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju, ki ga zamejuje tudi naslov.</p> <p>S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje južne Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni</p> <ul> <li>Svet med Snežnikom  in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju (Pokrajinski arhiv Koper, 2021)</li> <li>Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec (2., dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998)</li> <li>Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002)</li> </ul> </p> Mon, 22 Nov 2021 12:29:55 +0000 Svet med Snežnikom in Slavnikom med 2. svetovno vojno Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v revijah s takoimenovanim velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Tako kot večina financiranja raziskav, gre tudi ogromno sredstev iz javnih proračunov za objavo v omenjenih revijah. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE, platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik. Na fotografiji mag. Miro Pušnik v našem studiu VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>mag. Miro Pušnik o tem, kako naj bi v okviru ORE, Open Research Europe, presegli pravico prve noči revij s faktorji vpliva</p><p><p>Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v takoimenovanih revijah z velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom <strong>»Open Research Europe«</strong>, ORE,  platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani <strong>mag.Miro Pušnik.</strong></p></p> 174822515 RTVSLO – Ars 1417 clean Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v revijah s takoimenovanim velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Tako kot večina financiranja raziskav, gre tudi ogromno sredstev iz javnih proračunov za objavo v omenjenih revijah. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE, platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik. Na fotografiji mag. Miro Pušnik v našem studiu VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>mag. Miro Pušnik o tem, kako naj bi v okviru ORE, Open Research Europe, presegli pravico prve noči revij s faktorji vpliva</p><p><p>Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v takoimenovanih revijah z velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom <strong>»Open Research Europe«</strong>, ORE,  platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani <strong>mag.Miro Pušnik.</strong></p></p> Mon, 15 Nov 2021 12:28:37 +0000 ORE – platforma za odprte objave znanstvenih del Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir, sogovornik v oddaji. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana. Na sliki obseg idrijskega potresa 1511 vir: https://falajfl.si/zanimivosti-iz-sveta/idrijski-potres-leta-1511/<p>Viri oblastnikov opisujejo nastalo škodo zlasti na zidanih stavbah, gradovih, obzidjih in cerkvah, večina ljudi pa živela v lesenjačah </p><p><p>Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici tega potresa pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar <strong>dr. Matevž Košir</strong>. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče ponovljenega pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana.</p></p> 174820321 RTVSLO – Ars 1496 clean Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir, sogovornik v oddaji. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana. Na sliki obseg idrijskega potresa 1511 vir: https://falajfl.si/zanimivosti-iz-sveta/idrijski-potres-leta-1511/<p>Viri oblastnikov opisujejo nastalo škodo zlasti na zidanih stavbah, gradovih, obzidjih in cerkvah, večina ljudi pa živela v lesenjačah </p><p><p>Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici tega potresa pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar <strong>dr. Matevž Košir</strong>. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče ponovljenega pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana.</p></p> Mon, 08 Nov 2021 12:15:00 +0000 Idrijski potres - 510 let od po virih najmočnejšega potresa pri nas Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html <p>Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb</p><p><p>Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru <strong>dr. Iztok Šušteršič</strong> govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije <strong>HELEN COST</strong>, <strong>Holistični dizajn visokih lesenih zgradb</strong>. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je <em>raziskovalni inštitut InnoRenew CoE</em>, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta.</p></p> 174818541 RTVSLO – Ars 1504 clean Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html <p>Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb</p><p><p>Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru <strong>dr. Iztok Šušteršič</strong> govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije <strong>HELEN COST</strong>, <strong>Holistični dizajn visokih lesenih zgradb</strong>. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je <em>raziskovalni inštitut InnoRenew CoE</em>, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta.</p></p> Mon, 01 Nov 2021 12:30:04 +0000 Helen Cost, skupno do zanesljive gradnje visokih lesenih zgradb Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB <p>prof.dr. Alenka Malej o obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake, ZDA, na podlagi desetletij raziskav</p><p><p>Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v <em>Desetletje oceanov 2021-2030</em>, so nedavno na <em>Morski biološki postaji NIB Piran</em> predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga <strong>dr. Jadran Faganeli</strong>, <strong>dr. T.C.Malone</strong> in sogovornica, priznana morska biologinja, <strong>prof. dr. Alenka Malej</strong>, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.</p> </p> 174816690 RTVSLO – Ars 1516 clean Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB <p>prof.dr. Alenka Malej o obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake, ZDA, na podlagi desetletij raziskav</p><p><p>Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v <em>Desetletje oceanov 2021-2030</em>, so nedavno na <em>Morski biološki postaji NIB Piran</em> predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga <strong>dr. Jadran Faganeli</strong>, <strong>dr. T.C.Malone</strong> in sogovornica, priznana morska biologinja, <strong>prof. dr. Alenka Malej</strong>, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.</p> </p> Mon, 25 Oct 2021 11:30:16 +0000 Pravi učbenik o ekologiji morja ob začetku desetletja oceanov Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS <p>Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej</p><p><p>Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej.  Že nekaj let <em>Prirodoslovni muzej Slovenije</em> vodi <strong>dr. Breda Činč Juhant</strong>, od lanskega decembra pa <strong>dr. Pavel Car</strong> <em>Narodni muzej Slovenije.</em> Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.</p></p> 174814703 RTVSLO – Ars 1356 clean Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS <p>Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej</p><p><p>Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej.  Že nekaj let <em>Prirodoslovni muzej Slovenije</em> vodi <strong>dr. Breda Činč Juhant</strong>, od lanskega decembra pa <strong>dr. Pavel Car</strong> <em>Narodni muzej Slovenije.</em> Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.</p></p> Mon, 18 Oct 2021 11:27:36 +0000 Dve stoletji od ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Na fotografiji evrazijski ris v snegu VIR: https://www.kocevsko.com/sl/zgodbe/evrazijski-ris/<p>Raziskave kažejo, da so divje zveri v gozdovih pomemben dejavnik, ki uravnava prekomerno razmnoževanje manjših plenilcev in prostoživečih parkljarjev</p><p><p>Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve <strong>dr. Miha Krofel</strong>, znanstveni sodelavec s <em>Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali</em> na <em>Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</em>, <em>Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire</em> . Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom.</p></p> 174812532 RTVSLO – Ars 3164 clean Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Na fotografiji evrazijski ris v snegu VIR: https://www.kocevsko.com/sl/zgodbe/evrazijski-ris/<p>Raziskave kažejo, da so divje zveri v gozdovih pomemben dejavnik, ki uravnava prekomerno razmnoževanje manjših plenilcev in prostoživečih parkljarjev</p><p><p>Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve <strong>dr. Miha Krofel</strong>, znanstveni sodelavec s <em>Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali</em> na <em>Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</em>, <em>Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire</em> . Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom.</p></p> Mon, 11 Oct 2021 11:05:00 +0000 Divje zveri v slovenskih gozdovih - Miha Krofel Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje. <p>dr. Manca Kovač Viršek predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas</p><p><p>Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.<br /> Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.</p> <p>Biologinja <strong>dr. Manca Kovač Viršek</strong> je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.</p></p> 174810701 RTVSLO – Ars 1519 clean Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje. <p>dr. Manca Kovač Viršek predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas</p><p><p>Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.<br /> Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.</p> <p>Biologinja <strong>dr. Manca Kovač Viršek</strong> je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.</p></p> Mon, 04 Oct 2021 12:26:27 +0000 Itinerarji mikroplastike v vodnem okolju skozi čas Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/ <p>Med drugim je postavil temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu</p><p><p>Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, <strong>prof.dr. Jože Štirn</strong> (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.</p></p> 174808732 RTVSLO – Ars 1528 clean Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/ <p>Med drugim je postavil temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu</p><p><p>Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, <strong>prof.dr. Jože Štirn</strong> (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.</p></p> Mon, 27 Sep 2021 10:55:00 +0000 In memoriam -prof.dr. Jože Štirn, pionir morske biologije v Sloveniji Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.<p>Predvsem v zadnjih dveh desetletjih so se razmere za pridelavo grozdja in vina v celotnem Sredozemlju precej poslabšale, odtod tudi povezovanje z raziskovalnim sektorjem</p><p><p>Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od, suše, zmrzali do toče, tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. <strong>Dr. Alen Albreht</strong>, vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in <strong>dr. Jan Reščič</strong> s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta <em>MEDCLIV</em> in spletne platforme <a><strong>VINEAS</strong></a>, ki so jo javno predstavili spomladi letos.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> </p> 174806839 RTVSLO – Ars 1485 clean Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.<p>Predvsem v zadnjih dveh desetletjih so se razmere za pridelavo grozdja in vina v celotnem Sredozemlju precej poslabšale, odtod tudi povezovanje z raziskovalnim sektorjem</p><p><p>Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od, suše, zmrzali do toče, tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. <strong>Dr. Alen Albreht</strong>, vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in <strong>dr. Jan Reščič</strong> s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta <em>MEDCLIV</em> in spletne platforme <a><strong>VINEAS</strong></a>, ki so jo javno predstavili spomladi letos.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 20 Sep 2021 11:29:45 +0000 Platforma VINEAS, raziskovalci, vinogradniki in vinarji proti klimatskim spremembam v Mediteranu Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne <p>Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi spominsko knjigo nekdanjega dolgoletnega sodelavca</p><p><p>Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednostih evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, <strong>Valentin Lapajne</strong>, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »<strong>Geologija med strahom in pogumom - afriški in južnoameriški dnevniki</strong>«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe.</p> <p>Za pripravo fotografij se zahvaljujemo Mohorju Pleničarju</p></p> 174804979 RTVSLO – Ars 1505 clean Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne <p>Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi spominsko knjigo nekdanjega dolgoletnega sodelavca</p><p><p>Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednostih evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, <strong>Valentin Lapajne</strong>, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »<strong>Geologija med strahom in pogumom - afriški in južnoameriški dnevniki</strong>«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe.</p> <p>Za pripravo fotografij se zahvaljujemo Mohorju Pleničarju</p></p> Mon, 13 Sep 2021 11:30:05 +0000 Valentin Lapajne o geologiji med strahom in pogumom Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.<p>Galerija Božidar Jakac v nekdanjem samostanu v Kostanjevici na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični kandidirata za naziv evropske dediščine za leto 2023</p><p><p>Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »<strong>cistercijanci</strong>« - katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični - v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo <strong>Galerija Božidarja Jakca</strong>. Slednja in <strong>Muzej krščanstva na Slovenskem</strong> v Stični sta se leta 2019 vključila v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine in dediščine cistercijanskega reda v Evropi z akronimom CISTERSCAPES oziroma Cistercian Landscapes Connecting Europe, torej cistercijanske krajine povezujejo Evropo. Namen je kandidatura za naziv evropska dediščina kulture za leto 2023, na predlog strokovnih ekip ga podeljuje Komisija EU. V ta namen se je povezalo 19 sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije.</p> <p>Direktor GBJ <strong>Goran Milovanović</strong>, zgodovinar dokumentalist <strong>Mladen Bačić</strong> in arheologinja <strong>Maja Bahar</strong> bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »<a>CISTERSCAPES</a>« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov.</p></p> 174803208 RTVSLO – Ars 1564 clean Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.<p>Galerija Božidar Jakac v nekdanjem samostanu v Kostanjevici na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični kandidirata za naziv evropske dediščine za leto 2023</p><p><p>Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »<strong>cistercijanci</strong>« - katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični - v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo <strong>Galerija Božidarja Jakca</strong>. Slednja in <strong>Muzej krščanstva na Slovenskem</strong> v Stični sta se leta 2019 vključila v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine in dediščine cistercijanskega reda v Evropi z akronimom CISTERSCAPES oziroma Cistercian Landscapes Connecting Europe, torej cistercijanske krajine povezujejo Evropo. Namen je kandidatura za naziv evropska dediščina kulture za leto 2023, na predlog strokovnih ekip ga podeljuje Komisija EU. V ta namen se je povezalo 19 sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije.</p> <p>Direktor GBJ <strong>Goran Milovanović</strong>, zgodovinar dokumentalist <strong>Mladen Bačić</strong> in arheologinja <strong>Maja Bahar</strong> bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »<a>CISTERSCAPES</a>« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov.</p></p> Mon, 06 Sep 2021 11:31:04 +0000 Na sledi preostankom vloge cistercijanov v kulturni krajini Evrope Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12 <p>dr. Iva Hafner Bratkovič pojasnjuje, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice</p><p><p>Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi oziroma molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. »celične smrti«. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. <em>piroptozo</em>, obnaša prirojena imunost celice. <strong>Dr. Iva Hafner Bratkovič</strong> s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov »kamenček« v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji »Cell«. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v reviji <a>CELL</a>, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright.</p> <p>Ko pride toksična beljakovina gasdermin D (zeleno) na celično membrano (rdeče), tam tvori pore, celica postane prepustna za barvilo (modro). V sredini je piroptotična celica z značilno napihnjeno obliko.</p> <p>Skupina raziskovalcev je na video posnela tudi, kaj se v procesu preprečevanja odmiranja celice, t.j. pri piroptozi, dogaja v celici.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174801421 RTVSLO – Ars 1442 clean Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12 <p>dr. Iva Hafner Bratkovič pojasnjuje, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice</p><p><p>Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi oziroma molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. »celične smrti«. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. <em>piroptozo</em>, obnaša prirojena imunost celice. <strong>Dr. Iva Hafner Bratkovič</strong> s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov »kamenček« v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji »Cell«. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v reviji <a>CELL</a>, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright.</p> <p>Ko pride toksična beljakovina gasdermin D (zeleno) na celično membrano (rdeče), tam tvori pore, celica postane prepustna za barvilo (modro). V sredini je piroptotična celica z značilno napihnjeno obliko.</p> <p>Skupina raziskovalcev je na video posnela tudi, kaj se v procesu preprečevanja odmiranja celice, t.j. pri piroptozi, dogaja v celici.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 30 Aug 2021 11:29:02 +0000 Novo spoznanje v razumevanju biokemije celične smrti Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL <p>Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina</p><p><p>Tokrat se bomo pogovarjali o »<em>avtohtonih medovitih rastlinah</em>«, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, povečini pa njihovo soodvisnost z opraševalci, predvsem čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz <em>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (BF)</em> <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in znanstveni svetnik <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar <strong>dr.Janko Božič</strong>, <em>Biotehniška fakulteta UL</em>. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala letos javnosti predstavljeno istoimensko knjigo, povod teme pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174799860 RTVSLO – Ars 1572 clean Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL <p>Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina</p><p><p>Tokrat se bomo pogovarjali o »<em>avtohtonih medovitih rastlinah</em>«, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, povečini pa njihovo soodvisnost z opraševalci, predvsem čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz <em>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (BF)</em> <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in znanstveni svetnik <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar <strong>dr.Janko Božič</strong>, <em>Biotehniška fakulteta UL</em>. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala letos javnosti predstavljeno istoimensko knjigo, povod teme pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 23 Aug 2021 11:31:12 +0000 Avtohtone medovite rastline Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije<p>Esej je nastal kot del predgovora k izbranim delom Borisa Ziherla v prvi polovici 80-ih let 20.st.</p><p><p>Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen <strong>Nede Pagon</strong> (1941-2020), lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom „<strong>Presojanje duha časa</strong>“ oziroma <em>Poskus za čas od 1950 do 1955</em>! Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem „poskusu“, torej eseju, med drugim zapisala, „<em><strong>da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo</strong></em>“. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih!</p></p> 174798428 RTVSLO – Ars 1537 clean Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije<p>Esej je nastal kot del predgovora k izbranim delom Borisa Ziherla v prvi polovici 80-ih let 20.st.</p><p><p>Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen <strong>Nede Pagon</strong> (1941-2020), lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom „<strong>Presojanje duha časa</strong>“ oziroma <em>Poskus za čas od 1950 do 1955</em>! Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem „poskusu“, torej eseju, med drugim zapisala, „<em><strong>da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo</strong></em>“. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih!</p></p> Mon, 16 Aug 2021 11:30:37 +0000 Neda Pagon - presojanje duha časa 1950-55 Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje <p>Rezultat projekta so standardizirane napovedi poplav, snežnih plazov in obtežbe, hkrati pa vpliv podnebnih sprememb na te nevarnosti</p><p><p>Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt<a> CROSSRISK</a>. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v <a>pogovoru</a> z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne <a>Agencije RS za okolje</a>. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega <a>ZAMG</a> oziroma <em>Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko</em> – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, <strong>Mojca Dolinar</strong>, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja <strong>Maja Koprivšek</strong> in metereolog <strong>Boštjan Muri</strong>.</p> </p> 174797027 RTVSLO – Ars 1529 clean Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje <p>Rezultat projekta so standardizirane napovedi poplav, snežnih plazov in obtežbe, hkrati pa vpliv podnebnih sprememb na te nevarnosti</p><p><p>Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt<a> CROSSRISK</a>. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v <a>pogovoru</a> z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne <a>Agencije RS za okolje</a>. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega <a>ZAMG</a> oziroma <em>Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko</em> – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, <strong>Mojca Dolinar</strong>, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja <strong>Maja Koprivšek</strong> in metereolog <strong>Boštjan Muri</strong>.</p> </p> Mon, 09 Aug 2021 11:30:29 +0000 Crossrisk – o poplavah in snežnih plazovih med A in SLO V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi. 174795312 RTVSLO – Ars 1579 clean V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi. Mon, 02 Aug 2021 11:31:19 +0000 Koncept prehranske varnosti V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru. 174792048 RTVSLO – Ars 1478 clean V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru. Mon, 19 Jul 2021 11:29:38 +0000 Udbovski učbenik, osnovni tečaj Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/<p>Profesor Terry Eagleton se je pred dobrim desetletjem vključil v razprave ob knjigi Briana Boyda "O izvoru zgodb. Evolucija, kognicija in leposlovje"</p><p><p>Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda »<em>On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction</em>«, slovensko: <em>O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje</em>. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem <em>Muzeju stare in nove umetnosti</em> z naslovom »<em>On the Origin of Art«</em> oziroma »o izvoru umetnosti«. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom »<em>Darwin ne pomaga</em>«. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko.</p></p> 174791873 RTVSLO – Ars 1251 clean Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/<p>Profesor Terry Eagleton se je pred dobrim desetletjem vključil v razprave ob knjigi Briana Boyda "O izvoru zgodb. Evolucija, kognicija in leposlovje"</p><p><p>Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda »<em>On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction</em>«, slovensko: <em>O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje</em>. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem <em>Muzeju stare in nove umetnosti</em> z naslovom »<em>On the Origin of Art«</em> oziroma »o izvoru umetnosti«. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom »<em>Darwin ne pomaga</em>«. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 13:25:00 +0000 Fragmenti evolucijske teorije umetnosti V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/<p>S prof.dr. Marino Dermastia vnovič o izzivih prehranske varnosti v XXI.stoletju</p><p><p>V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo »čudovitega sveta rastlin« v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o "konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja«. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi.</p></p> 174791870 RTVSLO – Ars 1579 clean V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/<p>S prof.dr. Marino Dermastia vnovič o izzivih prehranske varnosti v XXI.stoletju</p><p><p>V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo »čudovitega sveta rastlin« v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o "konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja«. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 12:30:00 +0000 Koncept prehranske varnosti V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar<p>doc.dr. Željko Oset je v samozaložbi izdal diplomatični prepis arhivskega dokumenta iz 40-ih let</p><p><p>V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici <strong>dr. Željko Oset</strong> v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru.</p></p> 174791856 RTVSLO – Ars 1479 clean V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar<p>doc.dr. Željko Oset je v samozaložbi izdal diplomatični prepis arhivskega dokumenta iz 40-ih let</p><p><p>V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici <strong>dr. Željko Oset</strong> v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 11:30:00 +0000 Udbovski učbenik - osnovni tečaj Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo<p>Vir dobrih 27 miljonov EUR vrednega projekta so kohezijska sredstva EU v višini 80%, preostanek pa državni proračun </p><p><p><a>Nacionalni inštitut za biologijo</a> je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za <strong>»Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB)</strong> ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita <strong>prof.dr. Maja Ravnikar</strong>, direktorica inštituta, in <strong>doc.dr. Špela Baebler</strong>.</p></p> 174790445 RTVSLO – Ars 1482 clean Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo<p>Vir dobrih 27 miljonov EUR vrednega projekta so kohezijska sredstva EU v višini 80%, preostanek pa državni proračun </p><p><p><a>Nacionalni inštitut za biologijo</a> je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za <strong>»Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB)</strong> ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita <strong>prof.dr. Maja Ravnikar</strong>, direktorica inštituta, in <strong>doc.dr. Špela Baebler</strong>.</p></p> Mon, 12 Jul 2021 11:29:42 +0000 Nova raziskovalna infrastruktura - Biotehnološko stičišče NIB Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.<p>Pogovor z gostoma je načel kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti</p><p><p>Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po nastanku v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja <strong>dr.Meta Kordiš</strong> in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije <strong>dr. Andrej Šemrov</strong> bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji.</p></p> 174788772 RTVSLO – Ars 1569 clean Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.<p>Pogovor z gostoma je načel kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti</p><p><p>Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po nastanku v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja <strong>dr.Meta Kordiš</strong> in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije <strong>dr. Andrej Šemrov</strong> bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji.</p></p> Mon, 05 Jul 2021 11:31:09 +0000 Kaj izvemo o denarju v Muzeju bančništva Bankarium V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg <p>Ljubljansko barje so ljudje bolj spremenili v zadnjih dveh stoletjih kot v dveh tisočletjih</p><p><p>V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije ("<a>Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja</a>", GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela <strong>dr. Mateja Šmid Hribar</strong>, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.  Vabljeni k poslušanju ponovitve!</p></p> 174786974 RTVSLO – Ars 1447 clean V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg <p>Ljubljansko barje so ljudje bolj spremenili v zadnjih dveh stoletjih kot v dveh tisočletjih</p><p><p>V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije ("<a>Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja</a>", GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela <strong>dr. Mateja Šmid Hribar</strong>, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.  Vabljeni k poslušanju ponovitve!</p></p> Mon, 28 Jun 2021 11:29:07 +0000 Ljubljansko barje – primer kulturne pokrajine Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije. 174785278 RTVSLO – Ars 1334 clean Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije. Mon, 21 Jun 2021 11:27:14 +0000 Zlata sled ob 200 letnici prvega muzeja V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html <p>Zdi se, da za rokovanje z denarjem ni potrebno razumeti kaj več kot vsoto, ki jo zmoremo za nakup. Ali pač ...</p><p><p>V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, <em>Muzej bančništva Slovenije</em>. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"?</p></p> 174783424 RTVSLO – Ars 1590 clean V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html <p>Zdi se, da za rokovanje z denarjem ni potrebno razumeti kaj več kot vsoto, ki jo zmoremo za nakup. Ali pač ...</p><p><p>V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, <em>Muzej bančništva Slovenije</em>. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"?</p></p> Mon, 14 Jun 2021 11:31:30 +0000 Kaj je denar! Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN<p>Posebnost COST akcije SEA-UNICORN je povezovanje različnih disciplin in metodologij v raziskovanju biodiverzitete oceanov in morij</p><p><p>Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred <strong>8. junijem, svetovnim dnevom oceanov</strong> se pogovarjamo z raziskovalko, <strong>dr. Andrejo Ramšak</strong>, biologinjo z <em>Morske biološke postaje Piran</em>. Sodeluje v projektu oziroma akciji COST SEA-UNICORN, 2020-2023, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174781243 RTVSLO – Ars 1560 clean Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN<p>Posebnost COST akcije SEA-UNICORN je povezovanje različnih disciplin in metodologij v raziskovanju biodiverzitete oceanov in morij</p><p><p>Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred <strong>8. junijem, svetovnim dnevom oceanov</strong> se pogovarjamo z raziskovalko, <strong>dr. Andrejo Ramšak</strong>, biologinjo z <em>Morske biološke postaje Piran</em>. Sodeluje v projektu oziroma akciji COST SEA-UNICORN, 2020-2023, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 06 Jun 2021 16:45:00 +0000 Koncept morske funkcionalne povezanosti - ob 8. juniju, svetovnem dnevu oceanov Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost. <p>Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi</p><p><p>Mineva debelo desetletje od razglasitve <a>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani</a> za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom <strong>dr. Jožetom Bavconom</strong> in njegovo pomočnico <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong>, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani <a>Botanic Gardens Conservation International</a>, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom <strong>Conservation Practitioner</strong> – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.<br /> Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174779630 RTVSLO – Ars 1792 clean Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost. <p>Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi</p><p><p>Mineva debelo desetletje od razglasitve <a>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani</a> za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom <strong>dr. Jožetom Bavconom</strong> in njegovo pomočnico <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong>, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani <a>Botanic Gardens Conservation International</a>, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom <strong>Conservation Practitioner</strong> – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.<br /> Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 31 May 2021 08:00:00 +0000 Botanični vrt Univerze v Ljubljani in njegova bogata biodiverziteta Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.<p>Gre za najmlajši, hkrati pa po površini največji botanični vrt v državi</p><p><p>Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru <em>Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede</em>, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002.<br /> Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem.</p> <p>O Razvoju in zadolžitvah govorita direktor, <strong>dr. Andrej Šušek</strong> in strokovna sodelavka <strong>Meta Pivec.</strong></p> </p> 174777977 RTVSLO – Ars 1470 clean Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.<p>Gre za najmlajši, hkrati pa po površini največji botanični vrt v državi</p><p><p>Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru <em>Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede</em>, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002.<br /> Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem.</p> <p>O Razvoju in zadolžitvah govorita direktor, <strong>dr. Andrej Šušek</strong> in strokovna sodelavka <strong>Meta Pivec.</strong></p> </p> Mon, 24 May 2021 11:29:30 +0000 Botanični vrt Univerze v Mariboru Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem v oddaji V ŽIVO govori slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije<p>Za 3 do 4 stopinje C se je po nekajdesetletnih meritvah raziskovalcev iz Nemčije zvišala temperatura 1 meter globoko v zemlji</p><p> <p>Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu <strong>ACQUAVITIS</strong>, o katerem v oddaji <strong>V ŽIVO</strong> govori slovenski koordinator <strong>dr. Klemen Lisjak,</strong> Kmetijski inštitut Slovenije</p></p> 174776185 RTVSLO – Ars 1449 clean Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem v oddaji V ŽIVO govori slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije<p>Za 3 do 4 stopinje C se je po nekajdesetletnih meritvah raziskovalcev iz Nemčije zvišala temperatura 1 meter globoko v zemlji</p><p> <p>Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu <strong>ACQUAVITIS</strong>, o katerem v oddaji <strong>V ŽIVO</strong> govori slovenski koordinator <strong>dr. Klemen Lisjak,</strong> Kmetijski inštitut Slovenije</p></p> Mon, 17 May 2021 11:29:09 +0000 AQUAVITIS - Učinkovita raba vode v vinogradništvu Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.<p>Muzejska svetnica dr. Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana je želela izpostaviti dediščino meščanstva v Ljubljani</p><p><p>Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala "Muzeju in galerijam mesta Ljubljane", jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, <strong>dr. Zlatica Hribar</strong>. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, <strong>dr. Irena Žmuc</strong>, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.</p></p> 174774532 RTVSLO – Ars 1399 clean Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.<p>Muzejska svetnica dr. Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana je želela izpostaviti dediščino meščanstva v Ljubljani</p><p><p>Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala "Muzeju in galerijam mesta Ljubljane", jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, <strong>dr. Zlatica Hribar</strong>. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, <strong>dr. Irena Žmuc</strong>, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.</p></p> Mon, 10 May 2021 11:28:19 +0000 O kulturni dediščini Hribarjeve Vile Zlatice Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje<p>dr. Marko Likon in njegov moto - odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati</p><p><p>Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. <strong>Dr. Marko Likon</strong>, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.</p></p> 174772785 RTVSLO – Ars 1522 clean Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje<p>dr. Marko Likon in njegov moto - odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati</p><p><p>Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. <strong>Dr. Marko Likon</strong>, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.</p></p> Mon, 03 May 2021 11:30:22 +0000 Zelena ekstrakcija – do bioaktivnih snovi iz bioloških odpadkov V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika. Ob razstavi je Pokrajinski arhiv Koper izdal tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza. Uredila jo je avtorica razstave OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA 1948-1996, današnja gostja v oddaji. FOTO: Razstava v mali loži pod Pretorsko palačo v središču Kopra je na ogled do srede, 2. aprila, po praznikih pa bo na ogled v Pokrajinskem arhivu Koper VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>prof.dr. Jedert Vodopivec Tomažič, avtorica razstave Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA 1948-1996, jo je zasnovala na delih ohranjenih arhivov in osebnih pričevanjih</p><p><p>V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, <strong>prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič</strong>, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika.<br /> Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza.</p></p> 174771350 RTVSLO – Ars 1162 clean V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika. Ob razstavi je Pokrajinski arhiv Koper izdal tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza. Uredila jo je avtorica razstave OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA 1948-1996, današnja gostja v oddaji. FOTO: Razstava v mali loži pod Pretorsko palačo v središču Kopra je na ogled do srede, 2. aprila, po praznikih pa bo na ogled v Pokrajinskem arhivu Koper VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>prof.dr. Jedert Vodopivec Tomažič, avtorica razstave Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA 1948-1996, jo je zasnovala na delih ohranjenih arhivov in osebnih pričevanjih</p><p><p>V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, <strong>prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič</strong>, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika.<br /> Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza.</p></p> Mon, 26 Apr 2021 11:24:22 +0000 Kulturna dediščina in gospodarska zgodovina - primer Istrabenz Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB<p>Ne le fitofarmacevtska sredsta, tudi pregnojeni in prepogosto košeni travniki brez cvetenja so za opraševalce zelene puščave brez hrane</p><p><p>Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo <strong>dr. Danila Bevka</strong> z <a>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</a> na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Predstavitveni 3 videi:</p> </p> 174769643 RTVSLO – Ars 1541 clean Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB<p>Ne le fitofarmacevtska sredsta, tudi pregnojeni in prepogosto košeni travniki brez cvetenja so za opraševalce zelene puščave brez hrane</p><p><p>Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo <strong>dr. Danila Bevka</strong> z <a>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</a> na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Predstavitveni 3 videi:</p> </p> Mon, 19 Apr 2021 11:30:41 +0000 Pomembnost opraševalcev za naravne ekosisteme Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB<p>Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti</p><p><p><a>Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB</a> je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah čistilnih naprav. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne <strong>RNA SARS-CoV-2</strong> moč doseči z uporabo <strong>kvantitativne PCR (<em>verižna reakcija s polimerazo</em>) s povratno transkripcijo (RT-qPCR)</strong>. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah (Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor). Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni <strong>dr. Denis Kutnjak</strong> (NIB) <strong>epidemiologija odpadne vode</strong>. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je doslej NIB to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil.</p> </p> 174767911 RTVSLO – Ars 1297 clean Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB<p>Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti</p><p><p><a>Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB</a> je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah čistilnih naprav. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne <strong>RNA SARS-CoV-2</strong> moč doseči z uporabo <strong>kvantitativne PCR (<em>verižna reakcija s polimerazo</em>) s povratno transkripcijo (RT-qPCR)</strong>. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah (Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor). Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni <strong>dr. Denis Kutnjak</strong> (NIB) <strong>epidemiologija odpadne vode</strong>. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je doslej NIB to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil.</p> </p> Mon, 12 Apr 2021 11:26:37 +0000 Epidemiologija odpadnih voda Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo <p>Nastala je po 7-letnem raziskovalnem projektu pri Geološkem zavodu Slovenije po naročilu ARSO</p><p> <p>Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila (in tudi uradno še vedno je) osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji.<br /> Izdelavo teh strokovnih podlag je <strong>Urad za seizmologijo ARSO</strong> naročil <strong>Geološkemu zavodu Slovenije</strong>, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, <strong>Polona Zupančič</strong>, ARSO, <strong>dr. Petra Jamšek Rupnik</strong> in <strong>dr. Jure Atanackov</strong>, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174766265 RTVSLO – Ars 1531 clean Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo <p>Nastala je po 7-letnem raziskovalnem projektu pri Geološkem zavodu Slovenije po naročilu ARSO</p><p> <p>Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila (in tudi uradno še vedno je) osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji.<br /> Izdelavo teh strokovnih podlag je <strong>Urad za seizmologijo ARSO</strong> naročil <strong>Geološkemu zavodu Slovenije</strong>, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, <strong>Polona Zupančič</strong>, ARSO, <strong>dr. Petra Jamšek Rupnik</strong> in <strong>dr. Jure Atanackov</strong>, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 05 Apr 2021 11:30:31 +0000 Nova karta potresne nevarnosti Slovenije V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". 174764510 RTVSLO – Ars 1475 clean V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". Mon, 29 Mar 2021 11:29:35 +0000 Pogled v znanost S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy<p>ddr. Verena Perko o izzivih muzeologije ob izidu prevoda tri desetletja Uvoda v muzeologijo Iva Maroevića</p><p><p>S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića "Uvod v muzeologijo", delo nje same (izšlo v založbi Slovenskega muzejskega društva). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja.</p></p> 174762752 RTVSLO – Ars 1580 clean S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy<p>ddr. Verena Perko o izzivih muzeologije ob izidu prevoda tri desetletja Uvoda v muzeologijo Iva Maroevića</p><p><p>S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića "Uvod v muzeologijo", delo nje same (izšlo v založbi Slovenskega muzejskega društva). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja.</p></p> Mon, 22 Mar 2021 12:31:20 +0000 Muzeologija - nazaj v prihodnost Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Mladi mornarki na ladji v časi šolanja v 40-ih letih v Piranu - levo Sava Kaluža, desno Jolanda Gruden Vir: osebni arhiv hčera obeh pokojnih pomorščakinj <p>dr. Nadja Terčon o prvih dveh šolanih slovenskih ženskah v tradicionalno moškem poklicu</p><p> <p>Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka <strong>dr. Nadja Terčon</strong> po internetu predstavila monografijo z naslovom "<strong>Sava in Jolanda"</strong>. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. <strong>Sava Kaluža (1929-2014)</strong>, iz Postojne, in <strong>Jolanda Gruden (1930-2014)</strong> iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.<br /> Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "<strong>Usidrali smo se na morje</strong>" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174760870 RTVSLO – Ars 1579 clean Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Mladi mornarki na ladji v časi šolanja v 40-ih letih v Piranu - levo Sava Kaluža, desno Jolanda Gruden Vir: osebni arhiv hčera obeh pokojnih pomorščakinj <p>dr. Nadja Terčon o prvih dveh šolanih slovenskih ženskah v tradicionalno moškem poklicu</p><p> <p>Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka <strong>dr. Nadja Terčon</strong> po internetu predstavila monografijo z naslovom "<strong>Sava in Jolanda"</strong>. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. <strong>Sava Kaluža (1929-2014)</strong>, iz Postojne, in <strong>Jolanda Gruden (1930-2014)</strong> iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.<br /> Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "<strong>Usidrali smo se na morje</strong>" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 15 Mar 2021 12:31:19 +0000 Sava in Jolanda - zgodba o dveh pomorščakinjah Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu<p>Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju</p><p><p>Geograf <strong>mag. Miha Pavšek</strong> (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.</p> <p>CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:<br /> <a>Nov plazovni bilten, podatki in napovedi</a><br /> <a>Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi</a></p> <p><a>Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena</a></p> <p>&nbsp;</p> <p>Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:</p> <p><a>Projekt</a></p> <p><a>Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)</a></p> <p>Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek</p></p> 174759188 RTVSLO – Ars 1591 clean Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu<p>Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju</p><p><p>Geograf <strong>mag. Miha Pavšek</strong> (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.</p> <p>CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:<br /> <a>Nov plazovni bilten, podatki in napovedi</a><br /> <a>Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi</a></p> <p><a>Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena</a></p> <p>&nbsp;</p> <p>Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:</p> <p><a>Projekt</a></p> <p><a>Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)</a></p> <p>Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek</p></p> Mon, 08 Mar 2021 12:31:31 +0000 Crossrisk - javni dostop o nevarnosti snežnih plazov med Avstrijo in Slovenijo Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. Dr. Simon Sedej, izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu (Oddelek za kardiologijo) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako. dr. Simon Sedej v laboratoriju pri delu z mikroskopom na Medicinski univerzi v Gradcu (A) vir: Bernhard Bergmann <p>Izr.prof.dr. Simon Sedej s skupino raziskovalcev na sledi za zdravje srca koristnem nikotinamidu ali amidu vitamina B3</p><p><p>Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. <strong>Dr. Simon Sedej</strong>, izredni profesor na <em>Medicinski univerzi v Gradcu (A)</em> (<em>Oddelek za kardiologijo</em>) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako.</p> <p>Simon Sedej že nekaj časa raziskovalno sodeluje tudi s kolegi Fakultete za medicino Univerze v Mariboru.</p> <p>Oglejte si poljudno animacijo raziskovalnega odkritja vloge nikotinamida pri določenih vrstah srčnega popuščanja pri starejših, ki nam jo je posredoval sogovornik</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174757466 RTVSLO – Ars 1377 clean Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. Dr. Simon Sedej, izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu (Oddelek za kardiologijo) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako. dr. Simon Sedej v laboratoriju pri delu z mikroskopom na Medicinski univerzi v Gradcu (A) vir: Bernhard Bergmann <p>Izr.prof.dr. Simon Sedej s skupino raziskovalcev na sledi za zdravje srca koristnem nikotinamidu ali amidu vitamina B3</p><p><p>Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. <strong>Dr. Simon Sedej</strong>, izredni profesor na <em>Medicinski univerzi v Gradcu (A)</em> (<em>Oddelek za kardiologijo</em>) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako.</p> <p>Simon Sedej že nekaj časa raziskovalno sodeluje tudi s kolegi Fakultete za medicino Univerze v Mariboru.</p> <p>Oglejte si poljudno animacijo raziskovalnega odkritja vloge nikotinamida pri določenih vrstah srčnega popuščanja pri starejših, ki nam jo je posredoval sogovornik</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 01 Mar 2021 12:27:57 +0000 Ali nikotinamid v terapiji utegne izboljšati srčno popuščanje pri starejših? Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti. Bertrand de Jouvenel (1903-1987), citat: "Družba ovac bo s časom neizogibno porodila vladavino volkov" 174755753 RTVSLO – Ars 1132 clean Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti. Bertrand de Jouvenel (1903-1987), citat: "Družba ovac bo s časom neizogibno porodila vladavino volkov" Mon, 22 Feb 2021 12:23:52 +0000 Dostojanstvo svobode in politično dobro Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so na primer v strugi Ljubljanice ležali nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v razstavnih komorah, napolnjenih z vodo, ali bazenih, odvisno pač od velikosti.<p>Miran Erič bi mokre lesene predmete preselil v za ogled možne vodne komore alil bazene</p><p><p>Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so npr. v strugi Ljubljanice ležali bodisi nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v z vodo napolnjenih razstavnih komorah ali bazenih, odvisno pač od velikosti.</p></p> 174753977 RTVSLO – Ars 1597 clean Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so na primer v strugi Ljubljanice ležali nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v razstavnih komorah, napolnjenih z vodo, ali bazenih, odvisno pač od velikosti.<p>Miran Erič bi mokre lesene predmete preselil v za ogled možne vodne komore alil bazene</p><p><p>Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so npr. v strugi Ljubljanice ležali bodisi nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v z vodo napolnjenih razstavnih komorah ali bazenih, odvisno pač od velikosti.</p></p> Mon, 15 Feb 2021 12:31:37 +0000 Kako ohranjati in predstavljati dediščino mokrega lesa Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. V okviru delovne skupine sveta je dejavna današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi. Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za DG za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I). Na fotografiji je aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, katere razvoj je pomagal omogočiti tudi CTT IJS, foto: dr. Rok Dolenec, IJS<p>Gostja dr. Špela Stres vodi Center za inovacije in prenos tehnologij na IJS</p><p><p>Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. <strong>Špela Stres</strong>, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.</p> <p>Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&amp;I).</p> <blockquote><p>Na Institutu »Jožef Stefan«, raziskovalnem odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, poteka projekt v okviru katerega razvijajo Aparaturo za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence. Takšna meritev omogoča raziskave molekularne sestave snovi in lastnosti vzorcev, najpogosteje v življenjskih znanostih (life sciences). Projekt je zaživel z evropskim razpisom. V slabih 2 letih je prešel iz raziskovalne na prototipno raven, sedaj pa je prejel tudi sredstva inovacijskega sklada Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS, da se aplikacijo dodatno približa trgu.</p> <p>Naprava je sestavljena iz najsodobnejše tehnologije, ki se uporablja na detektorjih za fiziko visokih energij v CERNu in Belle II eksperimentu.</p> <p>V primerjavi s podobnimi aparaturami je glavna prednost naprave hitrost zajema, kar omogoča nov vpogled na raziskave na primer v biologiji, molekularni biologiji in farmacevtski industriji. S pomočjo partnerjev, raziskovalci napravo pripravljajo za različne aplikacije, najbolj pa se osredotočajo na biotehnološki segment.</p></blockquote></p> 174750538 RTVSLO – Ars 1508 clean Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. V okviru delovne skupine sveta je dejavna današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi. Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za DG za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I). Na fotografiji je aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, katere razvoj je pomagal omogočiti tudi CTT IJS, foto: dr. Rok Dolenec, IJS<p>Gostja dr. Špela Stres vodi Center za inovacije in prenos tehnologij na IJS</p><p><p>Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. <strong>Špela Stres</strong>, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.</p> <p>Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&amp;I).</p> <blockquote><p>Na Institutu »Jožef Stefan«, raziskovalnem odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, poteka projekt v okviru katerega razvijajo Aparaturo za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence. Takšna meritev omogoča raziskave molekularne sestave snovi in lastnosti vzorcev, najpogosteje v življenjskih znanostih (life sciences). Projekt je zaživel z evropskim razpisom. V slabih 2 letih je prešel iz raziskovalne na prototipno raven, sedaj pa je prejel tudi sredstva inovacijskega sklada Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS, da se aplikacijo dodatno približa trgu.</p> <p>Naprava je sestavljena iz najsodobnejše tehnologije, ki se uporablja na detektorjih za fiziko visokih energij v CERNu in Belle II eksperimentu.</p> <p>V primerjavi s podobnimi aparaturami je glavna prednost naprave hitrost zajema, kar omogoča nov vpogled na raziskave na primer v biologiji, molekularni biologiji in farmacevtski industriji. S pomočjo partnerjev, raziskovalci napravo pripravljajo za različne aplikacije, najbolj pa se osredotočajo na biotehnološki segment.</p></blockquote></p> Mon, 01 Feb 2021 12:30:43 +0000 Integracija slovenskega inovacijskega okolja Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim lockdownom konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora. Foto: Taschenleerer - odlagališče krame iz žepov, npr. v domači veži, 2016, 34x21x13 cm, apnenec Lesno brdo, avtor Franc Solina Tu si lahko ogledate spletni naslov videa o razstavi: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA Spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF <p>Franc Solina pripoveduje o povezavi kiparstva in računalništva</p><p><p>Tokratni gost <strong>prof.dr. Franc Solina</strong> je ustanovil <em>Laboratorij za računalniški vid</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em>, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna <em>Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</em>. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil tudi dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval tudi v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v <em>Galeriji DLUL</em> v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim "lockdownom" konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p><a>spletni naslov videa na YouTubu</a></p> <p><a>spletni naslov kataloga</a></p></p> 174748826 RTVSLO – Ars 1603 clean Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim lockdownom konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora. Foto: Taschenleerer - odlagališče krame iz žepov, npr. v domači veži, 2016, 34x21x13 cm, apnenec Lesno brdo, avtor Franc Solina Tu si lahko ogledate spletni naslov videa o razstavi: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA Spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF <p>Franc Solina pripoveduje o povezavi kiparstva in računalništva</p><p><p>Tokratni gost <strong>prof.dr. Franc Solina</strong> je ustanovil <em>Laboratorij za računalniški vid</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em>, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna <em>Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</em>. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil tudi dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval tudi v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v <em>Galeriji DLUL</em> v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim "lockdownom" konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p><a>spletni naslov videa na YouTubu</a></p> <p><a>spletni naslov kataloga</a></p></p> Mon, 25 Jan 2021 12:31:43 +0000 Kamen in svetloba Diplomirana kineziologinja Katja Podvinšek na VU Amsterdam (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu Human Movement Sciences opravlja raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju s sedežem v Izoli v okviru Univerze na Primorskem. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.<p>Kineziologinja Katja Podvinšek raziskuje v medicinskem rehabilitacijskem centru READE v okviru VU Amsterdam</p><p><p>Kako strokovno pomagati tetraplegikom?  Diplomirana kineziologinja <strong>Katja Podvinšek</strong> na <a>VU Amsterdam</a> (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu <em>Human Movement Sciences</em> opravlja  študijsko-raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na <em>Fakulteti za vede o zdravju</em> s sedežem v Izoli v okviru <em>Univerze na Primorskem</em>. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.</p> </p> 174747145 RTVSLO – Ars 1530 clean Diplomirana kineziologinja Katja Podvinšek na VU Amsterdam (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu Human Movement Sciences opravlja raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju s sedežem v Izoli v okviru Univerze na Primorskem. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.<p>Kineziologinja Katja Podvinšek raziskuje v medicinskem rehabilitacijskem centru READE v okviru VU Amsterdam</p><p><p>Kako strokovno pomagati tetraplegikom?  Diplomirana kineziologinja <strong>Katja Podvinšek</strong> na <a>VU Amsterdam</a> (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu <em>Human Movement Sciences</em> opravlja  študijsko-raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na <em>Fakulteti za vede o zdravju</em> s sedežem v Izoli v okviru <em>Univerze na Primorskem</em>. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.</p> </p> Mon, 18 Jan 2021 12:30:30 +0000 Funkcionalna električna stimulacija tetraplegikov RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. sl Mon, 05 Dec 2022 12:30:19 +0000 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 05 Dec 2022 12:30:19 +0000 Pogled v znanost