Education (C) RTVSLO 2017 Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ Pogled v znanost https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/126780558/logo_6.jpg Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174883130 RTVSLO – Ars 1391 clean Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 27 Jun 2022 11:28:11 +0000 Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. <strong>Mojca Milavec</strong> z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.</p> </body> </html> 174881715 RTVSLO – Ars 1554 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Na prehodu v 21. stoletje se je meroslovje tako v svetu kot tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani začelo razvijati na področju kemije in biologije. NIB se že od takrat ukvarja z natančnim merjenjem organskih spojin in delcev, npr. množico virusov ali njihovih nukleinskih kislin, torej z DNK ali RNK. Predvsem gre za področja celične biologije, genetike, mikrobiologije in molekularne biologije, razvijajo pa tudi aplikacije v  biotehnologiji, medicini, veterini in pri zagotavljanju nadzora varne hrane in spremljanja okolja. Meroslovno delovanje na področju biologije so začeli še intenzivneje razvijati po letu 2009, ko so se vključili v delovanje državnega meroslovnega sistema pod pokroviteljstvom Urada RS za meroslovje. Zaradi večletnih izkušenj pri razvoju metod določanja virusov iz različnih vodnih okolij so med prvimi na svetu vzpostavili monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah iz komunalnih čistilnih naprav, Komisiji EU pa pomagali oblikovati strategije in priporočila za vse države članice EU. Biologinja dr. <strong>Mojca Milavec</strong> z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo, NIB, bo osvetlila njihovo tovrstno vlogo v državnem in mednarodnem okviru.</p> </body> </html> Mon, 20 Jun 2022 11:30:54 +0000 Pomen meroslovja v biologiji V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174880172 RTVSLO – Ars 1459 clean V okviru prejšni teden minulega že 7. tedna Kemijskega inštituta smo v naš studio povabili zagovornike postavljanja t.im. zelenih streh predvsem v urbanih okoljih. Direktor inštituta prof.dr. Gregor Anderluh je ljubljanskemu Botaničnemu vrtu UL predlagal ureditev zelene strehe s trpežnimi avtohtonimi rastlinami na njihovem Preglovem raziskovalnem centru. Iz vrta sta se odzvala njegov vodja znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon in raziskovalka dr. Blanka Ravnjak. Vsi trije so biologi, in so se hitro dogovorili o izvedbi. V pogovoru izveste, zakaj in s kakšnim ciljem. Pri zeleni strehi Preglovega centra na Kemijskem inštitutu gre za modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim rastlinam Slovenije in lep primer rastlinske biodiverzitete našega naravnega okolja. foto: Sogovorniki od leve proti desni, Gregor Anderluh, Blanka Ravnjak in Jože Bavcon vir: Goran Tenze, Program Ars<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Mon, 13 Jun 2022 11:29:19 +0000 Zakladi zelene strehe na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve <p>Urejanje kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu, vmestitev kora in orgel v koprski stolnici s krstilnico Rotunda Carmine in izbira barve fasade Benečanke so njeni izstopajoči uspehi</p><p><p>Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran <strong>dr. Mojci MarjAni Kovač</strong> podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni.<br /> Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.</p> </p> 174878437 RTVSLO – Ars 1347 clean Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran dr.Mojci MarjAni Kovač podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove kompleksa stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni. Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga, prenovi krstilnice koprske stolne cerkve in mnogih hiš v Piranu in zaledju. FOTO: Piranska cerkev sv.Jurija z morske strani, foto Župnija Piran VIR: http://www.zupnija-piran.si/piranske-cerkve <p>Urejanje kompleksa cerkve sv. Jurija v Piranu, vmestitev kora in orgel v koprski stolnici s krstilnico Rotunda Carmine in izbira barve fasade Benečanke so njeni izstopajoči uspehi</p><p><p>Slovensko konservatorsko društvo je konservatorski svetnici območne enote ZVKDS Piran <strong>dr. Mojci MarjAni Kovač</strong> podelilo to najvišje konservatorsko odličje pri nas za njen življenski prispevek k razvoju konservatorske stroke, predvsem pa za njene večletne posege na obali, torej v treh starih beneških mestih. Komisija je posebej izpostavila njeno vodenje dolgotrajne in celovite prenove stolne cerkve sv.Jurija v Piranu. Za potrebe ustreznih rešitev je pri tem projektu vzpostavila tudi mednarodno svetovalno komisijo, raziskave pa nadgradila z mednarodnimi objavami, nenazadnje z doktoratom na temo. V njem je ta izjemen sakralni spomenik utemeljila kot poznorenesančni tip cerkve beneškega prostora z nespregledljivim vplivom arhitekta, ki se je v beneški Padovi leta 1508 rodil kot Andrea di Pietro della Gondola, bolj pa je znan kot Andrea Palladio, torej modri, po Paladi Ateni.<br /> Odločilno je sodelovala tudi pri utemeljitvi za izbiro zdaj že nekaj časa vidne izvirne barve fasade znamenite »beneške« hiše na vogalu Tartinijevega trga – spremembe skozi čas glej spodaj na fotografijah.</p> </p> Mon, 06 Jun 2022 11:27:27 +0000 Steletovo nagrado za 2021 letos prejela dr. Mojca MarjAna Kovač V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki <p>Celovit pregled geodezije na Slovenskem v depojih državnih muzejev v Pivki do konca leta</p><p><p>Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v <em>Tehniškem muzeju Slovenije</em> in državne geodetske zbirke pri<em> Zvezi geodetov Slovenije</em>. Moči sta združila tokratna gosta, vodja prenove slednje zbirke, geodet in publicist <strong>mag. Janez Slak</strong> in kustosinja v <em>Tehniškem muzeju</em> iz Bistre <strong>mag. Martina Orehovec</strong>. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra letos je <strong>"Vsak milimeter šteje"</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174876624 RTVSLO – Ars 1502 clean V depojih državnih muzejev v Pivki bo do 18. decembra odprta razstava z naslovom Vsak milimeter šteje. Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v Tehniškem muzeju Slovenije in državne geodetske zbirke pri Zvezi geodetov Slovenije. Moči sta združila vodja prenove slednje zbirke, mag. Janez Slak in kustosinja v Tehniškem muzeju iz Bistre mag. Martina Orehovec. FOTO: Lokacija depojev državnih muzejev v Pivki v kompleksu PVZ - Parka vojaške zgodovine VIR: Park vojaške zgodovine v Pivki <p>Celovit pregled geodezije na Slovenskem v depojih državnih muzejev v Pivki do konca leta</p><p><p>Geodezija je veda, ki meri in predstavlja Zemljo in njeno površje na načrtih in kartah. Njen razvoj pri nas skozi stoletja si lahko od sredine maja ogledate v državnih depojih muzejev v Pivki, za zdaj žal le ob koncih tedna. Predstavitev je nastala na podlagi kombinacije dveh geodetskih zbirk v državi, geodetske v <em>Tehniškem muzeju Slovenije</em> in državne geodetske zbirke pri<em> Zvezi geodetov Slovenije</em>. Moči sta združila tokratna gosta, vodja prenove slednje zbirke, geodet in publicist <strong>mag. Janez Slak</strong> in kustosinja v <em>Tehniškem muzeju</em> iz Bistre <strong>mag. Martina Orehovec</strong>. Temeljni naslov te razstave, ki bo odprta do 18. decembra letos je <strong>"Vsak milimeter šteje"</strong>.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 30 May 2022 11:30:02 +0000 Vsak milimeter šteje 22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB<p>Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije</p><p><p>22. maj je že dobri dve desetletji <strong>Mednarodni dan biodiverzitete</strong>, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog <strong>dr. Davorin Tome</strong> z <em>Nacionalnega inštituta za biologijo</em>, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige <strong>dr. Maje Opalički Slabe</strong>) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Video projekta na internetu je <a><strong>TU </strong></a></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174874777 RTVSLO – Ars 1467 clean 22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB<p>Zadnji promocijski podvig 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, fotografska publikacija NIB, bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije</p><p><p>22. maj je že dobri dve desetletji <strong>Mednarodni dan biodiverzitete</strong>, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Prvenstveno je pri omenjenem projektu šlo za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu je več povedal gost, biolog <strong>dr. Davorin Tome</strong> z <em>Nacionalnega inštituta za biologijo</em>, ki je kot urednik (poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige <strong>dr. Maje Opalički Slabe</strong>) in fotograf prispeval lepo število več kot 140 fotografij rastlin in živali pri nas.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>Video projekta na internetu je <a><strong>TU </strong></a></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 23 May 2022 11:29:27 +0000 Neverjetna biodiverziteta naše države Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji<p>Doslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilci</p><p><p>Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog <strong>dr.Rok Šturm</strong> z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em>.</p> <p><em>Predstavitveno besedilo NIB</em>:</p> <p>Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. <em>soundscape</em>). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati.</p> <p>Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> so svoje <strong>laserske vibrometre</strong> prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji <a><strong><em>iScience</em></strong></a>, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. <em>vibroscape</em>), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno.</p> <blockquote> <p>Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite <a>TU</a></p> <p>Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji.</p> </blockquote> <blockquote><p>Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila:</p> <p><em>»Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!«</em></p></blockquote> <blockquote><p>Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje <em>biotremologija</em>. Na <em>Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta</em> v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.</p> </blockquote></p> 174872912 RTVSLO – Ars 1514 clean Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji<p>Doslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilci</p><p><p>Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog <strong>dr.Rok Šturm</strong> z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em>.</p> <p><em>Predstavitveno besedilo NIB</em>:</p> <p>Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. <em>soundscape</em>). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati.</p> <p>Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z <em>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</em> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> so svoje <strong>laserske vibrometre</strong> prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji <a><strong><em>iScience</em></strong></a>, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. <em>vibroscape</em>), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno.</p> <blockquote> <p>Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite <a>TU</a></p> <p>Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji.</p> </blockquote> <blockquote><p>Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila:</p> <p><em>»Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!«</em></p></blockquote> <blockquote><p>Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje <em>biotremologija</em>. Na <em>Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta</em> v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.</p> </blockquote></p> Mon, 16 May 2022 11:30:14 +0000 Odkrivanje skrite vibracijske krajine Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E<p>Razstavo Pozabljene elite o dr. Otmarju Pirkmajerju (1880-1971) je dr. Irena Žmuc oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv Muenchen in arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS</p><p><p>Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana »<strong>Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite</strong>« poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med leti 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi, t.im<em> UNRRA Univerzi</em>, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave je v studiu govorila avtorica, kustosinja <strong>dr.Irena Žmuc</strong>.</p></p> 174871003 RTVSLO – Ars 1568 clean Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E<p>Razstavo Pozabljene elite o dr. Otmarju Pirkmajerju (1880-1971) je dr. Irena Žmuc oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv Muenchen in arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS</p><p><p>Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana »<strong>Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite</strong>« poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med leti 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi, t.im<em> UNRRA Univerzi</em>, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave je v studiu govorila avtorica, kustosinja <strong>dr.Irena Žmuc</strong>.</p></p> Mon, 09 May 2022 11:31:08 +0000 Otmar Pirkmajer, namestnik bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica<p>Po desetletju pri Slovenski matici izšel novi zbornik o katerem je spregovorila ena od dveh urednic, Špela Šubic</p><p><p>Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil <strong>Niko Kralj</strong>, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid <a><em>tretjega</em> </a>v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa.O zborniku in Niku Kralju smo se pogovarjali z eno od dveh urednic, <strong>Špelo Šubic</strong>, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.</p></p> 174869204 RTVSLO – Ars 1228 clean Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica<p>Po desetletju pri Slovenski matici izšel novi zbornik o katerem je spregovorila ena od dveh urednic, Špela Šubic</p><p><p>Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil <strong>Niko Kralj</strong>, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid <a><em>tretjega</em> </a>v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa.O zborniku in Niku Kralju smo se pogovarjali z eno od dveh urednic, <strong>Špelo Šubic</strong>, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.</p></p> Mon, 02 May 2022 11:20:28 +0000 Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja lesa Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim <p>Delavnico v okviru italijansko-slovenskega projekta je organizirala Agencija RS za okolje, ki med drugim po zakonu ne upravlja z vodami</p><p><p>Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto - smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave.</p></p> 174867607 RTVSLO – Ars 1528 clean Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim <p>Delavnico v okviru italijansko-slovenskega projekta je organizirala Agencija RS za okolje, ki med drugim po zakonu ne upravlja z vodami</p><p><p>Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto - smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave.</p></p> Mon, 25 Apr 2022 11:30:28 +0000 Projekt VISFRIM, upravljanje reke Vipave Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej <p>Stari zemljevidi sodijo med primarne zgodovinske vire</p><p><p>Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf <strong>dr. Primož Gašperič</strong>, upravnik <em>Zemljepisnega muzeja</em> na <em>Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU</em>. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana <a>monografija</a> tako dopolnjuje l.2020 izdano delo <a><em>Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</em></a> istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja starih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so <strong>kartografski elementi</strong> kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na omenjenih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja.</p> <p>Nekaj primerov starih zemljevidov slovenskega ozemlja in naslovnica monografije:</p> </p> 174865740 RTVSLO – Ars 1495 clean Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej <p>Stari zemljevidi sodijo med primarne zgodovinske vire</p><p><p>Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf <strong>dr. Primož Gašperič</strong>, upravnik <em>Zemljepisnega muzeja</em> na <em>Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU</em>. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana <a>monografija</a> tako dopolnjuje l.2020 izdano delo <a><em>Kartografski zakladi slovenskega ozemlja</em></a> istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja starih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so <strong>kartografski elementi</strong> kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na omenjenih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja.</p> <p>Nekaj primerov starih zemljevidov slovenskega ozemlja in naslovnica monografije:</p> </p> Mon, 18 Apr 2022 11:24:55 +0000 Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si <p>Ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo volilne preference?</p><p><p>Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, govori <strong>prof.dr. Anuška Ferligoj</strong>, zaslužna profesorica <em>Univerze v Ljubljani</em>, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike!</p></p> 174863903 RTVSLO – Ars 1793 clean Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si <p>Ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo volilne preference?</p><p><p>Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, govori <strong>prof.dr. Anuška Ferligoj</strong>, zaslužna profesorica <em>Univerze v Ljubljani</em>, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike!</p></p> Mon, 11 Apr 2022 11:34:53 +0000 Pogoji verodostojnosti anket javnega mnenja Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon <p>Baron Charles Cagniard de la Tour je l.1822 nehote uvedel eno okolju najbolj prijaznih in vsestranskih tehnologij za obdelavo snovi v sodobnosti</p><p><p>Pred 200 leti je francoski baron <strong>Charles Cagniard de la Tour (1777-1859)</strong> - bil je tudi fizik in inženir - želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot t.im. "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja obnašati kot tekočina - in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", npr. planet Venera je praktično v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori <strong>dr. Marko Likon</strong>,<strong> vodja razvoja</strong> uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj).</p></p> 174861962 RTVSLO – Ars 1529 clean Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon <p>Baron Charles Cagniard de la Tour je l.1822 nehote uvedel eno okolju najbolj prijaznih in vsestranskih tehnologij za obdelavo snovi v sodobnosti</p><p><p>Pred 200 leti je francoski baron <strong>Charles Cagniard de la Tour (1777-1859)</strong> - bil je tudi fizik in inženir - želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot t.im. "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja obnašati kot tekočina - in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", npr. planet Venera je praktično v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori <strong>dr. Marko Likon</strong>,<strong> vodja razvoja</strong> uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj).</p></p> Mon, 04 Apr 2022 11:30:29 +0000 V puškini cevi pod pritiskom je raziskoval zvok, našel pa posebno stanje snovi To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.<p>Nova stalna razstava v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja v glavnem mestu sloni na sodobnih muzealskih načelih</p><p><p><strong>Slovenski šolski muzej</strong> v središču glavnega mesta v prenovljenih prostorih od srede ponuja novo stalno razstavo z naslovom <strong>»Šola je zakon! O izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«</strong>. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja omenjene prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke <strong>Ane Kreč</strong>. O tem, kaj ponuja na 13 časovnih točkah smo se pogovarjali z dvema muzealcema. Vodja projekta  v muzeju je bila <strong>mag. Marjetka Balkovec Debevec</strong>, k mikrofonu pa se ji je pridružil kustos <strong>Anton Arko</strong>.</p></p> 174860089 RTVSLO – Ars 1365 clean To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.<p>Nova stalna razstava v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja v glavnem mestu sloni na sodobnih muzealskih načelih</p><p><p><strong>Slovenski šolski muzej</strong> v središču glavnega mesta v prenovljenih prostorih od srede ponuja novo stalno razstavo z naslovom <strong>»Šola je zakon! O izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas«</strong>. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja omenjene prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke <strong>Ane Kreč</strong>. O tem, kaj ponuja na 13 časovnih točkah smo se pogovarjali z dvema muzealcema. Vodja projekta  v muzeju je bila <strong>mag. Marjetka Balkovec Debevec</strong>, k mikrofonu pa se ji je pridružil kustos <strong>Anton Arko</strong>.</p></p> Mon, 28 Mar 2022 11:27:45 +0000 Šola je zakon! Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<p>doc.dr. Marko Jošt s skupino je v laboratoriju z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko s pomočjo modela za izračun energijskega donosa pokazal pot do vsaj 50% večjega donosa</p><p><p>Eno od pomembnih področij strategije razogljičenja je tudi razvoj celic, ki sončno pretvarjajo v električno energijo. <strong>Doc.dr. Marko Jošt</strong>  iz <em>Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em> je s kolegi iz nekaj evropskih držav dosegel zvišan odstotek izkoristka sončne energije v laboratorijskih pogojih. To je skupini raziskovalcev uspelo zaradi lastnosti in ustreznega mešanja snovi iz katerih so razvili t.im. <strong>perovskitno CIGS tandemsko sončno celico</strong> z doslej največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo.  Sončne celice so izdelali v suhi komori, napolnjeni s čistim dušikom, N2, nadaljnje možnosti izboljšav pa so začrtali s pomočjo optičnih simulacij.</p> <blockquote><p><a>Članek v reviji ASC Publications</a></p></blockquote> <p>Ime PEROVSKIT opisuje razred spojin, ki imajo enako kristalno strukturo kot mineral kalcijevega titanovega oksida, CaTiO₃. Perovskiti iz organskih-anorganskih kovinskih halogenidov imajo tudi fotovoltaične lastnosti, ki jih lahko učinkovito uporabimo za izdelavo sončnih celic. Kot kaže, je tako po pogostosti kot ceni neposredna kunkurenca najpogostejši osnovni snovi za izdelavo sončnih celic, siliciju. Izdeluje se ga pri temperaturi cca 100 st.C, silicij pa pri temperaturah med 800 in 1000 st.C.</p> </p> 174858168 RTVSLO – Ars 1486 clean Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.<p>doc.dr. Marko Jošt s skupino je v laboratoriju z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko s pomočjo modela za izračun energijskega donosa pokazal pot do vsaj 50% večjega donosa</p><p><p>Eno od pomembnih področij strategije razogljičenja je tudi razvoj celic, ki sončno pretvarjajo v električno energijo. <strong>Doc.dr. Marko Jošt</strong>  iz <em>Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em> je s kolegi iz nekaj evropskih držav dosegel zvišan odstotek izkoristka sončne energije v laboratorijskih pogojih. To je skupini raziskovalcev uspelo zaradi lastnosti in ustreznega mešanja snovi iz katerih so razvili t.im. <strong>perovskitno CIGS tandemsko sončno celico</strong> z doslej največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe sončne v električno energijo.  Sončne celice so izdelali v suhi komori, napolnjeni s čistim dušikom, N2, nadaljnje možnosti izboljšav pa so začrtali s pomočjo optičnih simulacij.</p> <blockquote><p><a>Članek v reviji ASC Publications</a></p></blockquote> <p>Ime PEROVSKIT opisuje razred spojin, ki imajo enako kristalno strukturo kot mineral kalcijevega titanovega oksida, CaTiO₃. Perovskiti iz organskih-anorganskih kovinskih halogenidov imajo tudi fotovoltaične lastnosti, ki jih lahko učinkovito uporabimo za izdelavo sončnih celic. Kot kaže, je tako po pogostosti kot ceni neposredna kunkurenca najpogostejši osnovni snovi za izdelavo sončnih celic, siliciju. Izdeluje se ga pri temperaturi cca 100 st.C, silicij pa pri temperaturah med 800 in 1000 st.C.</p> </p> Mon, 21 Mar 2022 12:29:46 +0000 Tandemska celica z boljšo pretvorbo sončne v električno energijo Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.<p>Gost doc. dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju</p><p><p>Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki pri nas delujejo na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>. Naš tokratni gost prihaja z <a>Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij</a> z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj.</p> <p>Več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si na fotografiji sledijo od leve proti desni:</p> <p>vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda),  Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na <a>spletnem naslovu</a>,  termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež  za ugotavljanje padavinskega useda.</p> <p>Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.</p></p> 174856126 RTVSLO – Ars 1517 clean Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.<p>Gost doc. dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju</p><p><p>Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki pri nas delujejo na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>. Naš tokratni gost prihaja z <a>Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij</a> z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj.</p> <p>Več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si na fotografiji sledijo od leve proti desni:</p> <p>vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda),  Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na <a>spletnem naslovu</a>,  termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež  za ugotavljanje padavinskega useda.</p> <p>Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.</p></p> Mon, 14 Mar 2022 12:30:17 +0000 Monitoring ionizirajočih sevanj - zakaj in kako Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji. Prvič v več kot polstoletni zgodovini delovanja jedrskih elektrarn se je zgodil vojaški napad na takšen pogon, FOTO: Jedrska elektrarna Zaporožje v južni Ukrajini s 6 reaktorji, največji tovrstni pogon v Evropi VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2c/Kernkraftwerk_Saporischschja.JPG <p>Jedrska elektrarna Zaporožje je kot prva delujoča doživela vojaški napad</p><p><p>Gost je <strong>prof.dr. Leon Cizelj</strong>, vodja <a>Odseka za reaktorsko tehniko</a> na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji.</p> </p> 174854158 RTVSLO – Ars 1550 clean Gost je prof.dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji. Prvič v več kot polstoletni zgodovini delovanja jedrskih elektrarn se je zgodil vojaški napad na takšen pogon, FOTO: Jedrska elektrarna Zaporožje v južni Ukrajini s 6 reaktorji, največji tovrstni pogon v Evropi VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2c/Kernkraftwerk_Saporischschja.JPG <p>Jedrska elektrarna Zaporožje je kot prva delujoča doživela vojaški napad</p><p><p>Gost je <strong>prof.dr. Leon Cizelj</strong>, vodja <a>Odseka za reaktorsko tehniko</a> na <a>Inštitutu Jožef Stefan</a>, nekdanji predsednik upravnega odbora Evropskega združenja za izobraževanje na področju jedrske tehnike, nenazadnje pa trenutni predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. Pogovor je nastal sredi prejšnega tedna, ko je ruska vojska prevzela nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporožje s šestimi delujočimi reaktorji.</p> </p> Mon, 07 Mar 2022 12:30:50 +0000 Varnostni mehanizmi jedrske elektrarne Zaporožje Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.<p>So kot okna v naravo preteklosti, ki nam pomaga razumeti sedanjost v naravnem okolju</p><p><p>Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo <strong>dr. Al Vrezec</strong>, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.</p></p> 174852124 RTVSLO – Ars 1469 clean Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo dr. Al Vrezec, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.<p>So kot okna v naravo preteklosti, ki nam pomaga razumeti sedanjost v naravnem okolju</p><p><p>Kaj storiti s ornitološkimi muzejskimi zbirkami v sodobnem svetu? Ta, na prvi pogled zastarela dilema ima tudi sodobnejši odgovor. Ponudil ga bo <strong>dr. Al Vrezec</strong>, ornitolog in muzejski svetovalec na kustodiatu za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Sam pravi, da so stari nagačeni ptiči "časovne kapsule", ki pomagajo razumeti tudi sodobni čas. To sicer ne velja le za omenjene nagačene živali, prirodoslovne zbirke kot fenomen so pravzaprav "okna v naravo preteklosti", in tako pomagajo razumeti razliko med naravnim okoljem nekoč in danes. Z Alom Vrezcem smo se pogovarjali po njegovem predavanju o pomenu tovrstnih zbirk, ki jih je v okviru evropskega leta kulturne dediščine leta 2018 pripravila njegova matična hiša.</p></p> Mon, 28 Feb 2022 12:29:29 +0000 Ornitološke zbirke kot časovne kapsule Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".<p>Hrambo 20 % avtohtonih rastlinskih semen na državni ravni, del Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst v semenski banki, je vrt dosegel že l.2020</p><p><p>Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta <strong>dr. Jože Bavcon</strong> in<strong> dr. Blanka Ravnjak</strong>. Med njimi je tudi zgodba o botaniku <strong>Alfonzu Paulinu</strong>, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrta in njegovih osebnosti je sodelovala tudi <strong>dr. Nada Praprotnik</strong>. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili l.2020, bo govora tudi o knjigi o jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča Univerze v Ljubljani.</p> </p> 174850218 RTVSLO – Ars 1502 clean Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak. Med njimi je tudi zgodba o botaniku Alfonzu Paulinu, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrt in njegovih osebnosti je sodelovala tudi dr. Nada Praprotnik. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili leta 2020, bo govora tudi o knjigi o Jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Univerze v Ljubljani "Soča".<p>Hrambo 20 % avtohtonih rastlinskih semen na državni ravni, del Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst v semenski banki, je vrt dosegel že l.2020</p><p><p>Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve leta 1810 brez prestanka skrbi za ohranjanje rastlinske biodiverzitete pri nas. Bogato izročilo so nedavno dopolnili kar s štirimi knjigami o katerih bosta govorila vodja vrta <strong>dr. Jože Bavcon</strong> in<strong> dr. Blanka Ravnjak</strong>. Med njimi je tudi zgodba o botaniku <strong>Alfonzu Paulinu</strong>, ki je vrt vodil od l.1886 do l. 1931, in ga vmestil med mednarodno prepoznavne botanične vrtove. Pri obeh zgodovinskih pregledih delovanja vrta in njegovih osebnosti je sodelovala tudi <strong>dr. Nada Praprotnik</strong>. Poleg lani izdane publikacije o 210 letih delovanja, ki so jo sicer beležili l.2020, bo govora tudi o knjigi o jegličih pri nas in o Terapevtskem vrtu, knjigi, ki so jo pripravili skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča Univerze v Ljubljani.</p> </p> Mon, 21 Feb 2022 12:30:02 +0000 212 let varovanja rastlinske biodiverzitete - Botanični vrt UL Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars <p>Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor</p><p><p><strong>Charles Darwin</strong> je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. <strong>Alfred Russel Wallace</strong> je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi <a><em>Društvo biologov Slovenije</em></a> je pretekli teden objavilo letno <a>poslanico</a> na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja <em>Oddelka za vretenčarje</em> v <em>Prirodoslovnem muzeju Slovenije</em> in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da »<em>sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto</em>«, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Zato je dr.Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez.</p> </p> 174848105 RTVSLO – Ars 1501 clean Charles Darwin je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. Alfred Russel Wallace je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi Društvo biologov Slovenije je pretekli teden objavilo letno poslanico na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog prof.dr. Boris Kryštufek, vodja Oddelka za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor. Zato je dr. Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez. Foto: Boris Kryštufek v svojem kabinetu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Vir: Program Ars <p>Darwinistična teorija sloni na 3 stebrih, variabilnost, hiperprodukcija in selekcija ali izbor</p><p><p><strong>Charles Darwin</strong> je bil sredi 19. stoletja eden od dveh utemeljiteljev teorije evolucije oziroma razvoja vrst z naravnim izborom. <strong>Alfred Russel Wallace</strong> je bil drugi. Zgodba o tem, zakaj se ta tudi danes še vedno revolucionarna teorija imenuje po prvem, je posebna zgodba, a dejstvo ostaja, da v svetu 12. februar obeležujejo kot Darwinov dan že nekaj časa. Tudi <a><em>Društvo biologov Slovenije</em></a> je pretekli teden objavilo letno <a>poslanico</a> na Darwinov dan, ki jo je tokrat pripravil biolog <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja <em>Oddelka za vretenčarje</em> v <em>Prirodoslovnem muzeju Slovenije</em> in visokošolski učitelj na slovenskih univerzah. V predavanju z naslovom Darwinov kaos je med drugim izpostavil, da »<em>sta Darwin in Wallace svetu odvzela red, uravnoteženost, smisel in lepoto</em>«, in tako zamajala tisočletno gotovost evropskega človeka o božanskem izvoru in nastanku živih bitij, vključno s človekom. Posledice čutimo še danes, saj nezanemarljiv del človeštva še vedno nasprotuje temeljnim znanstvenim spoznanjem o izvoru življenja. Zato je dr.Kryštufek tudi poudaril, da moramo mladim razložiti naravo znanosti, ki ni samoumevno dejstvo temveč sistem s pravili dokazovanja in zavračanja hipotez.</p> </p> Mon, 14 Feb 2022 12:30:01 +0000 Darwinov dan 2022 Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava, razmišlja današnji gost. Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic OZN določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z doc.dr. Andrejem Sovincem. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN. Detajl iz zaščitenega območja - Krajinski park Strunjan VIR: https://parkstrunjan.si/naravovarstveni-nadzor/#gallery-34143020-4<p>Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava - Andrej Sovinc</p><p><p>Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic Organizacije združenih narodov določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z <strong>doc.dr. Andrejem Sovincem</strong>. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN.</p></p> 174846136 RTVSLO – Ars 1484 clean Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava, razmišlja današnji gost. Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic OZN določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z doc.dr. Andrejem Sovincem. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN. Detajl iz zaščitenega območja - Krajinski park Strunjan VIR: https://parkstrunjan.si/naravovarstveni-nadzor/#gallery-34143020-4<p>Zaenkrat človeštvo nima drugega odgovora na globalne spremembe, ki jih s hitrim razvojem povzroča, kot je narava - Andrej Sovinc</p><p><p>Sredi prejšnega tedna je bil svetovni dan mokrišč, ki ga je nekaj članic Organizacije združenih narodov določilo s podpisom Ramsarske konvencije o mokriščih 2. februarja 1971 v iranskem mestu Ramsar. Zato se bomo spomnili, zakaj so ta pomembna za ohranjanje biodiverzitete in zakaj jih moramo ohranjati. O tem vnovič z <strong>doc.dr. Andrejem Sovincem</strong>. Je nekdanji dolgoletni predstojnik Krajinskega parka Sečoveljske soline in predavatelj upravljanja krajinskih parkov na Univerzi na Primorskem v Kopru in na Univerzi Alpe-Adria v Celovcu. Andrej Sovinc je bil tudi evropski podpredsednik Svetovne komisije za zavarovana območja pri Svetovni zvezi za varstvo narave, IUCN.</p></p> Mon, 07 Feb 2022 12:29:44 +0000 Biodiverziteta mokrišč Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek, dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg, je mikrobiologinja, in je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev državljanske znanosti oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode. Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa. V skupini dr. Tine Eleršek, Ekotoksikologija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB, so pripravili tudi video, ki opiše njihovo delo. FOTO: Škrlatna cianobakterijska gošča na Blejskem jezeru. Prevladuje cianobakterija vrste Planktothirx rubescens VIR: Maša Zupančič, NIB<p>Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente </p><p><p>Dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg je mikrobiologinja. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev "<em>državljanske znanosti</em>" oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode.<br /> Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo <strong>cianotoksini</strong>. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa.<br /> V skupini <strong>dr. Tine Eleršek</strong>, <em>Ekotoksikologija</em> na <em>Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</em>, so pripravili tudi <a>video</a>, ki opiše njihovo delo.</p> <p>Še nekaj fotografij za ilustracijo:</p> </p> 174844075 RTVSLO – Ars 1504 clean Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek, dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg, je mikrobiologinja, in je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev državljanske znanosti oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode. Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa. V skupini dr. Tine Eleršek, Ekotoksikologija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB, so pripravili tudi video, ki opiše njihovo delo. FOTO: Škrlatna cianobakterijska gošča na Blejskem jezeru. Prevladuje cianobakterija vrste Planktothirx rubescens VIR: Maša Zupančič, NIB<p>Višja strokovno-raziskovalna sodelavka NIB dr. Tina Eleršek je pri njeni izdelavi koordinirala mlade raziskovalce in študente </p><p><p>Dolgoletna raziskovalka cianobakterij in alg je mikrobiologinja. Ideja za spletno stran je izrasla iz prepričanja, da so rezultati spremljanja in raziskovanja cianobakterij in alg premalo opazni v javnem prostoru, in da bi vključitev "<em>državljanske znanosti</em>" oziroma aktivacija za onesnaževanje površinskih voda zainteresiranih ljudi zvišala zavedanje o pomembnosti ohranjanja čiste pitne vode.<br /> Sicer pa so cianobakterije prokariontski organizmi, ki s fotosintezo ustvarjajo pomemben del kisika v zraku, in so pravzaprav pred več milijardami let z njegovo proizvodnjo ustvarile našo atmosfero. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih, npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki ipd., najdemo pa jih tudi na kopnem, v tleh, v turističnih jamah in na drugih vlažnih površinah. Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne sekundarne snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo <strong>cianotoksini</strong>. Nekateri so po strupenosti primerljivi s toksinom zelene mušnice in toksinom kače kobre. Zato je pomembno vedeti, da so nekateri cianotoksini izjemno strupeni, nekateri so celo tumorski promotorji, povezujejo pa jih tudi z nevrodegenerativnimi boleznimi sodobnega časa.<br /> V skupini <strong>dr. Tine Eleršek</strong>, <em>Ekotoksikologija</em> na <em>Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</em>, so pripravili tudi <a>video</a>, ki opiše njihovo delo.</p> <p>Še nekaj fotografij za ilustracijo:</p> </p> Mon, 31 Jan 2022 12:30:04 +0000 Državljani dobili spletno stran o cianobakterijah in algah - ciano.si Nadaljujemo s tematiko Odprta znanost, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma HorizonEU. Dr. Uroš Kunaver, vodja I.R.I.S, oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ctk.uni-lj.si , se že nekaj časa ukvarja s aspektom izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki med drugim povzema načela F.A.I.R., ki bodo slej ko prej potrebna pri uporabi javnih proračunskih sredstev za raziskovalne programe in projekte. Gre za najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov. foto: Uroš Kunaver, CTK UL vir: Program Ars <p>Uroš Kunaver govori o načelih FAIR, najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov</p><p><p>Nadaljujemo s tematiko <strong>Odprta znanost</strong>, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma <strong>HorizonEU</strong>. <strong>Dr. Uroš Kunaver</strong>, vodja I.R.I.S, <em>oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve</em> v <a><em>Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani,</em></a>  se že nekaj časa ukvarja s aspektom<strong> izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov</strong>. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo.</p></p> 174842129 RTVSLO – Ars 1511 clean Nadaljujemo s tematiko Odprta znanost, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma HorizonEU. Dr. Uroš Kunaver, vodja I.R.I.S, oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ctk.uni-lj.si , se že nekaj časa ukvarja s aspektom izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo, ki med drugim povzema načela F.A.I.R., ki bodo slej ko prej potrebna pri uporabi javnih proračunskih sredstev za raziskovalne programe in projekte. Gre za najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov. foto: Uroš Kunaver, CTK UL vir: Program Ars <p>Uroš Kunaver govori o načelih FAIR, najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost raziskovalnih podatkov</p><p><p>Nadaljujemo s tematiko <strong>Odprta znanost</strong>, v okviru t.im. raziskovalno inovacijskega programa EU za obdobje od 2021 do 2027, Obzorje oziroma <strong>HorizonEU</strong>. <strong>Dr. Uroš Kunaver</strong>, vodja I.R.I.S, <em>oddelka za informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve</em> v <a><em>Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani,</em></a>  se že nekaj časa ukvarja s aspektom<strong> izvora oziroma provenience raziskovalnih podatkov</strong>. Znanost pravzaprav temelji na njih, in dobro raziskovanje je podprto z natančnimi dokazi. Ti pa morajo omogočati tudi ponovljivost na podlagi dotičnih metapodatkov, ki naj bi bili prosto dostopni. V okviru znanstvenih objav v mnogih uglednih revijah to ni vedno primer, zato je dolgoročni interes oblikovanje pogojev za svobodni pretok znanstvenih spoznanj. In prav s tem se ukvarja gost, po osnovni izobrazbi kemik in strokovnjak za informacijsko tehnologijo.</p></p> Mon, 24 Jan 2022 12:30:11 +0000 POMEN IZVORA ALI PROVENIENCE RAZISKOVALNIH PODATKOV Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje Zeiove nagrade. Lani decembra so prvič podelili "strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta", in to mag. Francu Potočniku, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti.<p>Prejemnik mag. Franc Potočnik je pomočnik direktorice za finančno-računovodsko področje</p><p><p>Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje <strong>Zeiove nagrade</strong>. Sredi decembra so prvič podelili "<em>strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta</em>", in to <strong>mag. Francu Potočniku</strong>, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti..</p></p> 174840171 RTVSLO – Ars 1408 clean Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje Zeiove nagrade. Lani decembra so prvič podelili "strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta", in to mag. Francu Potočniku, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti.<p>Prejemnik mag. Franc Potočnik je pomočnik direktorice za finančno-računovodsko področje</p><p><p>Nacionalni inštitut za biologijo, NIB, v spomin na pionirja morske biologije Miroslava Zeia podeljuje <strong>Zeiove nagrade</strong>. Sredi decembra so prvič podelili "<em>strokovno nagrado za izjemni prispevek na področju dejavnosti inštituta</em>", in to <strong>mag. Francu Potočniku</strong>, vrsto let vodji finančno računovodskega področja. V pogovoru nam je opisal več kot dve desetletji izkušenj pri zagotavljanju stabilnega okolja, ki omogoča nemoten potek raziskovalne dejavnosti..</p></p> Mon, 17 Jan 2022 12:28:28 +0000 NIB prvič podelil strokovno nagrado Miroslava Zeia Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je izr.prof.dr. Jana Žel na Nacionalnem inštitutu za biologijo kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB. foto: Jana Žel v studiu Radia Slovenija <p>Prejemnica Jana Žel je ena od pionirk razumevanja razvoja rastlinskih tkivnih kultur in gensko spremenjenih rastlin</p><p><p>Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je<strong> izr.prof.dr. Jana Žel</strong> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB.</p></p> 174838244 RTVSLO – Ars 1422 clean Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je izr.prof.dr. Jana Žel na Nacionalnem inštitutu za biologijo kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB. foto: Jana Žel v studiu Radia Slovenija <p>Prejemnica Jana Žel je ena od pionirk razumevanja razvoja rastlinskih tkivnih kultur in gensko spremenjenih rastlin</p><p><p>Od začetkov na področjih razumevanja fiziologije rastlin se je<strong> izr.prof.dr. Jana Žel</strong> na <em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em> kmalu usmerila v iskanje še nepoznanih aspektov gensko spremenjenih rastlinskih organizmov, ki so pred slabega pol stoletja tudi v svetovnem merilu pomenili začetke sodobne biotehnologije. Že takrat je šlo za razumevanje tako vzgoje kot diagnostike GSO, tako da je z izkušnjami kmalu skupaj s sodelavci ustanovila akreditirani laboratorij za določanje GSO v živilih, krmi, semenih in na poljih. V vlogi nacionalnega referenčnega laboratorija so od začetka tesno sodelovali tudi s pristojnimi ministrstvi. Bila je dolgoletna članica znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje in njihovo trženje, pomagala pa je tudi pri vzpostavljanju portala biološke varnosti v državi. Prek intenzivnega sodelovanja z enim od treh Evropskih raziskovalnih središč oziroma Joint Research Center, Institute for Health and Consumer Protection, v kraju Ispra v Lombardiji, in zaradi zadevnih raziskovalnih uspehov je bila zadnji dve desetletji članica upravnega odbora in številnih strokovnih skupin Evropske mreže za določanje GSO ter teles za standardizacijo ISO tako v Evropi kot doma. Na inštitutskem <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> je tudi veliko prispevala pri vzpostavitvi novih področij, tako meroslovja v molekularni biologiji, kot področja t.im. terapevtskih virusov, in nenazadnje, nezanemarljiva je njena vloga pri vzgoji mlajših generacij, ki prevzemajo odgovorne naloge v okviru NIB.</p></p> Mon, 10 Jan 2022 12:28:42 +0000 Velika nagrada Miroslava Zeia izkušeni raziskovalki rastlinske biotehnologije Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu, ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU dr. Barbara Vodopivec. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabna točka v legendarnem lokalu v vili, pri Mikiju. Na fotografiji je Barbara Vodopivec Vir: Program Ars <p>Po izgubi prvotne vloge zasebnega doma meščanske družine je pisateljska vila šele kot sedež DSP izstopila iz področja zasebnega v javni prostor</p><p><p>Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke „<em>Umetnine v žepu</em>", ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU <strong>dr. Barbara Vodopivec</strong>. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabne točke v legendarnem lokalu "pri Mikiju".</p></p> 174836404 RTVSLO – Ars 1499 clean Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu, ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU dr. Barbara Vodopivec. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabna točka v legendarnem lokalu v vili, pri Mikiju. Na fotografiji je Barbara Vodopivec Vir: Program Ars <p>Po izgubi prvotne vloge zasebnega doma meščanske družine je pisateljska vila šele kot sedež DSP izstopila iz področja zasebnega v javni prostor</p><p><p>Pisateljska vila na Tomšičevi ulici v Ljubljani – kdo je ne pozna, saj je bila predvsem v obdobju pred dobrimi tremi desetletji eno osrednjih prizorišč civilnodružbenih dejavnosti krogov blizu Društva slovenskih pisateljev. Založba ZRC SAZU ji je postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke „<em>Umetnine v žepu</em>", ki jo je napisala sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU <strong>dr. Barbara Vodopivec</strong>. Poleg historične evidence nastanka konec 70-ih let 19. stoletja kot zasebnega doma meščanske družine je sogovornica izpostavila predvsem njeno javno vlogo kot sedež DSP, tukajšnega PEN-a in prevajalcev, predvsem pa kot družabne točke v legendarnem lokalu "pri Mikiju".</p></p> Mon, 03 Jan 2022 12:29:59 +0000 Barbara Vodopivec o najbolj znani vili v Ljubljani Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom dr. Igorjem Kovačem z Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1 na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike. Povezava na spletno stran meseca Industrija 4.0 in robotika: https://eu2021.dihslovenia.si/december-mesec-robotike-in-industrije-4-0/ Na fotografiji Igor Kovač v studiu Radia Slovenija Vir: Goran Tenze, Program Ars <p>"Navdušenje in poklicna orientacija v inženirstvo in znanost imata zametke v otroštvu ..." pravi doc.dr. Igor Kovač</p><p><p>Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec <strong>INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA</strong>. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom <strong>dr. Igorjem Kovačem</strong> z <em>Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1</em> na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike.</p></p> 174834712 RTVSLO – Ars 1524 clean Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom dr. Igorjem Kovačem z Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1 na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike. Povezava na spletno stran meseca Industrija 4.0 in robotika: https://eu2021.dihslovenia.si/december-mesec-robotike-in-industrije-4-0/ Na fotografiji Igor Kovač v studiu Radia Slovenija Vir: Goran Tenze, Program Ars <p>"Navdušenje in poklicna orientacija v inženirstvo in znanost imata zametke v otroštvu ..." pravi doc.dr. Igor Kovač</p><p><p>Inštitut Jožef Stefan je v sodelovanju z razvojnim centrom orodjarstva Slovenije TECOS med 27. novembrom in 22. decembrom v okviru t.im. SRIP Tovarne prihodnosti v DIGITALNEM SREDIŠČU SLOVENIJE pripravil mesec <strong>INDUSTRIJA 4.0 IN ROBOTIKA</strong>. Med več kot 30 dogodki so lep del dogajanja namenili izobraževanju srednješolcev, študentov, in mladih raziskovalcev, vabili pa so tudi mlade podjetnike, institucije, podjetja oz. njihove predstavnike iz Slovenije in Evrope. Iz nabora sodelujočih s strani IJS, smo se pogovarjali z enim od dveh osrednjih organizatorjev, docentom <strong>dr. Igorjem Kovačem</strong> z <em>Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko, E1</em> na IJS. Sogovornik ima za seboj več kot 40 let izkušenj tako raziskovalne kot proizvodne plati robotike.</p></p> Mon, 27 Dec 2021 12:30:24 +0000 Industrija 4.0 in robotika Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/<p> V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko.</p><p><p>Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani <strong>dr. Anuška Ferligoj</strong> je letošnja prejemnica <strong>Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike</strong>. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "<em>osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas</em>". Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica <em>Statističnega sveta RS</em>, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja <em>Statističnega urada RS</em> dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na <em>Ustavno sodišče RS</em> dal v presojo ustavnost te zamenjave.</p></p> 174832637 RTVSLO – Ars 1854 clean Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/<p> V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko.</p><p><p>Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani <strong>dr. Anuška Ferligoj</strong> je letošnja prejemnica <strong>Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike</strong>. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "<em>osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas</em>". Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica <em>Statističnega sveta RS</em>, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja <em>Statističnega urada RS</em> dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na <em>Ustavno sodišče RS</em> dal v presojo ustavnost te zamenjave.</p></p> Mon, 20 Dec 2021 12:15:00 +0000 Anuška Ferligoj prejemnica Zoisove nagrade V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium alpinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL<p>V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti</p><p><p>Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja  ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje.</p></p> 174830690 RTVSLO – Ars 1567 clean V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti. Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje. Na fotografiji ogrožena gorska roža Kraljica gora, lat. Eryngium alpinum Vir: Jože Bavcon, Bot. vrt UL<p>V okviru projekta LIFE SEEDFORCE botanični vrtovi in univerze poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti 29 rastlin v Italiji, Franciji, Sloveniji in na Malti</p><p><p>Ohranjanje naravnih habitatov in njihove biodiverzitete je navodilo časa, ki ga živimo. Oblasti v ta namen plačujejo monitoringe, ampak kaj pomaga, če način proizvodnje določa način uporabe tega istega naravnega okolja. Zato nam bosta <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja  ljubljanskega Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani povzela, kako v okviru evropskega projekta LIFE SEEDFORCE načrtujejo ohranjanje pestrosti rastlinskih semen. Pri tem imajo eno osrednjih vlog semenske banke, z njimi pa imata sogovornika dolgoletne izkušnje.</p></p> Mon, 13 Dec 2021 12:31:07 +0000 Življenska moč rastlinskih semen, primer SEEDFORCE V Tehniškem muzeju Slovenije so v petek odprli začasno razstavo z naslovom Človek in hrana v začaranem krogu. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji, ki jo je pripravil Goran Tenze, spregovorila ena od treh soavtoric razstave Ana Katarina Ziherl, sodelovali pa sta še Ajda Kozjek in avtorica projekta Irena Marušič. Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov, 70-letnice muzeja in letošnjega projekta Tehnika v gospodinjstvu. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z Uradom RS za intelektualno lastnino. foto: Na enem od delov razstave je na vsakem od krožnikov povečava fenomenu hrane posvečenih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije VIR: TMS <p>Vodja projekta razstave je Irena Marušič, soavtorici pa Ajda Kozjek in Ana Katarina Ziherl</p><p><p>V <a><em>Tehniškem muzeju Slovenije</em></a> so v petek odprli začasno razstavo z naslovom <strong>"Človek in hrana: v začaranem krogu"</strong>. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji spregovorila ena od treh soavtoric razstave <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>.</p> <p>Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov. 70-letnice muzeja in letošnjega projekta <strong>Tehnika v gospodinjstvu</strong>. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z <a><em>Uradom RS za intelektualno lastnino</em></a>.</p></p> 174828589 RTVSLO – Ars 1359 clean V Tehniškem muzeju Slovenije so v petek odprli začasno razstavo z naslovom Človek in hrana v začaranem krogu. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji, ki jo je pripravil Goran Tenze, spregovorila ena od treh soavtoric razstave Ana Katarina Ziherl, sodelovali pa sta še Ajda Kozjek in avtorica projekta Irena Marušič. Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov, 70-letnice muzeja in letošnjega projekta Tehnika v gospodinjstvu. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z Uradom RS za intelektualno lastnino. foto: Na enem od delov razstave je na vsakem od krožnikov povečava fenomenu hrane posvečenih znamk, ki jih je izdala Pošta Slovenije VIR: TMS <p>Vodja projekta razstave je Irena Marušič, soavtorici pa Ajda Kozjek in Ana Katarina Ziherl</p><p><p>V <a><em>Tehniškem muzeju Slovenije</em></a> so v petek odprli začasno razstavo z naslovom <strong>"Človek in hrana: v začaranem krogu"</strong>. Pod drobnogled so vzeli torej nekaj tako vsakdanjega in nujno potrebnega vsem živim bitjem na našem planetu. O poudarkih in namenu te na prvi pogled za dediščino nevsakdanje teme je v oddaji spregovorila ena od treh soavtoric razstave <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>.</p> <p>Razstavo v prostorih TMS v Bistri pri Vrhniki so pripravili v okviru dveh letošnjih poudarkov. 70-letnice muzeja in letošnjega projekta <strong>Tehnika v gospodinjstvu</strong>. Še do konca decembra si je moč ogledati razstavo o Tovarni gospodinjskih aparatov Nazarje, avgusta in septembra pa je bila v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivolu na ogled panojska razstava fotografij, ki je prepletala področja intelektualne lastnine, kulturne dediščine in hrane, in so jo pripravili z <a><em>Uradom RS za intelektualno lastnino</em></a>.</p></p> Mon, 06 Dec 2021 12:27:39 +0000 Človek in hrana v začaranem krogu Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Foto Odprta konzerva sardin, vzorec, ki so ga v okviru projekta analizirali s pomočjo tehnologije DNA VIR: NIB<p>Tehnologije DNK ali DNA razkrivajo tudi poneverbe v ribiških proizvodih</p><p><p>Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in tako pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja <strong>doc. dr. Andreja Ramšak</strong> z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa, t.im. CRP <strong>"Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov"</strong>.</p> <p>Napori raziskovalcev so bili pri tem CRP-u usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.</p> </p> 174825568 RTVSLO – Ars 1541 clean Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa z naslovom Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Foto Odprta konzerva sardin, vzorec, ki so ga v okviru projekta analizirali s pomočjo tehnologije DNA VIR: NIB<p>Tehnologije DNK ali DNA razkrivajo tudi poneverbe v ribiških proizvodih</p><p><p>Poneverbe ribiških proizvodov so vedno bolj pogoste in tako pomembne kot tema predvsem zaradi povečanega povpraševanja po morski hrani in tudi zaradi prelova ribolovnih virov. Ribiška panoga je na njih zelo občutljiva v celotni oskrbni verigi od ulova in akvakulture pa do končnega potrošnika. Najpogosteje gre za zamenjave vrst ribe, bodisi nenamerne zaradi velike podobnosti vrst in težke taksonomske določitve, ali namerne, da se prikrije ilegalni ribolov, in manj kakovostno vrsto ribe proda kot bolj kakovostno. Gostja <strong>doc. dr. Andreja Ramšak</strong> z Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru bo povzela poglavitne ugotovitve ciljnega raziskovalnega programa, t.im. CRP <strong>"Uporaba tehnologije DNA za ugotavljanje poneverb v ribiških proizvodih z vrednotenjem socio-ekonomskih vidikov"</strong>.</p> <p>Napori raziskovalcev so bili pri tem CRP-u usmerjeni v razvoj tehnik za čimbolj poenostavljeno, hitro in zanesljivo identifikacijo vrst. V projektu so razvili natančne teste za identifikacijo nekaterih vrst in ovrednotili trg rib v Sloveniji. Projekt sta izvajala Nacionalni inštitut za biologijo in UP FAMNIT, sofinancerja projekta sta ARRS in Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.</p> </p> Mon, 29 Nov 2021 12:15:00 +0000 Kako vedeti, kakšno ribo ali lignja bomo jedli! Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni. Ko je avtorica pri snovanju knjige prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti. Seznam osrednjih zgodovinskih pregledov obdobja upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju. Svet med Snežnikom in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Pokrajinski arhiv Koper, 2021 Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec, 2. dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998 Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002 Na fotografiji Šproharjeva domačija v kraju Padež, kjer je bila 11. oktobra 1944 ustanovna skupščina Narodnoosvobodilnega odbora za Južno Primorsko foto: Dominik Maraž<p>Ko je Vlasta Beltram prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti</p><p><p>Gostja v oddaji je zgodovinarka <strong>Vlasta Beltram</strong>, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom »<strong>Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno</strong>«. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. Poleg pred leti izdanih obsežnih publikacij, ki so zgodovinsko obdelale čas upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju, ki ga zamejuje tudi naslov.</p> <p>S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje južne Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni</p> <ul> <li>Svet med Snežnikom  in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju (Pokrajinski arhiv Koper, 2021)</li> <li>Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec (2., dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998)</li> <li>Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002)</li> </ul> </p> 174824554 RTVSLO – Ars 1495 clean Gostja v oddaji je zgodovinarka Vlasta Beltram, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni. Ko je avtorica pri snovanju knjige prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti. Seznam osrednjih zgodovinskih pregledov obdobja upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju. Svet med Snežnikom in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju, Pokrajinski arhiv Koper, 2021 Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec, 2. dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998 Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002 Na fotografiji Šproharjeva domačija v kraju Padež, kjer je bila 11. oktobra 1944 ustanovna skupščina Narodnoosvobodilnega odbora za Južno Primorsko foto: Dominik Maraž<p>Ko je Vlasta Beltram prebirala spomine, arhivske vire in poslušala pričevalce, je spoznavala svet, ki si ga danes ne moremo predstavljati in tako tudi ne popolnoma razumeti</p><p><p>Gostja v oddaji je zgodovinarka <strong>Vlasta Beltram</strong>, med drugim avtorica nedavno izdane obsežne monografije z naslovom »<strong>Svet med Snežnikom in Slavnikom med drugo svetovno vojno</strong>«. Založil in izdal jo je Pokrajinski arhiv Koper. Poleg pred leti izdanih obsežnih publikacij, ki so zgodovinsko obdelale čas upora proti okupaciji v istrskem in območju okrog Pivke, monografija današnje gostje povzema medvojno dogajanje v nekdanjem brkinskem okrožju, ki ga zamejuje tudi naslov.</p> <p>S to edicijo je še zadnje manjkajoče ozemlje južne Primorske v okviru sedanje države dobilo zgodovinsko ovrednoteno pričevanje obdobja upora proti okupaciji v 2. svetovni vojni</p> <ul> <li>Svet med Snežnikom  in Slavnikom (Narodnoosvobodilno in socialno-revolucionarno gibanje v nekdanjem brkinskem okrožju (Pokrajinski arhiv Koper, 2021)</li> <li>Slovenska Istra v boju za svobodo, urednik zbornika Vid Vremec (2., dopolnjena izdaja, Založba Lipa, KP, 1998)</li> <li>Živa Kraigher: Ljudje in kraji na Pivškem med NOB (Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, LJ, 2002)</li> </ul> </p> Mon, 22 Nov 2021 12:29:55 +0000 Svet med Snežnikom in Slavnikom med 2. svetovno vojno Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v revijah s takoimenovanim velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Tako kot večina financiranja raziskav, gre tudi ogromno sredstev iz javnih proračunov za objavo v omenjenih revijah. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE, platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik. Na fotografiji mag. Miro Pušnik v našem studiu VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>mag. Miro Pušnik o tem, kako naj bi v okviru ORE, Open Research Europe, presegli pravico prve noči revij s faktorji vpliva</p><p><p>Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v takoimenovanih revijah z velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom <strong>»Open Research Europe«</strong>, ORE,  platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani <strong>mag.Miro Pušnik.</strong></p></p> 174822515 RTVSLO – Ars 1417 clean Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v revijah s takoimenovanim velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Tako kot večina financiranja raziskav, gre tudi ogromno sredstev iz javnih proračunov za objavo v omenjenih revijah. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom »Open Research Europe«, ORE, platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag.Miro Pušnik. Na fotografiji mag. Miro Pušnik v našem studiu VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>mag. Miro Pušnik o tem, kako naj bi v okviru ORE, Open Research Europe, presegli pravico prve noči revij s faktorji vpliva</p><p><p>Od razmaha internetnih povezav pred četrt stoletja se je v akademskih raziskovalnih krogih stopnjevala cena objav znanstvenih člankov v takoimenovanih revijah z velikim faktorjem vpliva. Dostop do njih in celo objave same je potrebno drago plačati, čeprav založbe v dobljene rezultate raziskav niso vložile centa. Vsaj v okviru EU je načrtovana alternativa temu sistemu pravice do prve noči z nazivom <strong>»Open Research Europe«</strong>, ORE,  platforma za odprte objave znanstvenih del, o kateri bo govoril direktor Tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani <strong>mag.Miro Pušnik.</strong></p></p> Mon, 15 Nov 2021 12:28:37 +0000 ORE – platforma za odprte objave znanstvenih del Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir, sogovornik v oddaji. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana. Na sliki obseg idrijskega potresa 1511 vir: https://falajfl.si/zanimivosti-iz-sveta/idrijski-potres-leta-1511/<p>Viri oblastnikov opisujejo nastalo škodo zlasti na zidanih stavbah, gradovih, obzidjih in cerkvah, večina ljudi pa živela v lesenjačah </p><p><p>Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici tega potresa pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar <strong>dr. Matevž Košir</strong>. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče ponovljenega pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana.</p></p> 174820321 RTVSLO – Ars 1496 clean Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar dr. Matevž Košir, sogovornik v oddaji. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana. Na sliki obseg idrijskega potresa 1511 vir: https://falajfl.si/zanimivosti-iz-sveta/idrijski-potres-leta-1511/<p>Viri oblastnikov opisujejo nastalo škodo zlasti na zidanih stavbah, gradovih, obzidjih in cerkvah, večina ljudi pa živela v lesenjačah </p><p><p>Letos mineva 510 let od po virih najmočnejšega potresa na ozemlju Slovenije, Idrijskega, ki je leta 1511 porušil večino tukajšnih najmočnejših gradov, predvsem na zahodu. Ob 500-letnici tega potresa pred desetletjem je bila v Tolminskem muzeju razstava ANNO DOMINI 1511, ki jo je na podlagi boj poglobljenih preverjanj zgodovinskih virov o njem zasnoval zgodovinar <strong>dr. Matevž Košir</strong>. Idrijski potres se je zgodil sredi prve beneške vojne, ko je obmorska republika branila poskus prodora Habsburgov na Jadransko morje. In to bo tudi izhodišče ponovljenega pogovora o prelomnem času, ko so Benetke začele počasi a vztrajno izgubljati premoč v severnem delu Jadrana.</p></p> Mon, 08 Nov 2021 12:15:00 +0000 Idrijski potres - 510 let od po virih najmočnejšega potresa pri nas Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html <p>Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb</p><p><p>Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru <strong>dr. Iztok Šušteršič</strong> govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije <strong>HELEN COST</strong>, <strong>Holistični dizajn visokih lesenih zgradb</strong>. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je <em>raziskovalni inštitut InnoRenew CoE</em>, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta.</p></p> 174818541 RTVSLO – Ars 1504 clean Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru dr. Iztok Šušteršič govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije HELEN COST, Holistični dizajn visokih lesenih zgradb. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta v Izoli. Na fotografiji 85m visoka lesena stolpnica HoHo Wien v 22. dunajskem okrožju Seestadt Aspern, vseljena l.2019 vir: https://www.wien.gv.at/stadtentwicklung/projekte/aspern-seestadt/wohnen-arbeiten/holzhochhaus.html <p>Cilj štiriletnega projekta je povezati izkušnje mnogih strok na poti k poenotenim standardom gradnje doslej povečini nižjih lesenih zgradb</p><p><p>Stavbe iz lesa ljudje gradijo že tisoče let, zadnje desetletje pa so marsikje predvsem v razvitem svetu začeli graditi večnadstropne, celo stolpnicam podobne zgradbe. V okviru iskanja doslej neobstoječih standardov za takšno gradnjo bo docent z Univerze v Kopru <strong>dr. Iztok Šušteršič</strong> govoril tudi o tem, zakaj les ni nujno požarno najbolj nevaren material, in med drugim povzel, kateri so najbolj izraziti izzivi pri projektiranju takšnih stavb. Sogovornik je koordinator mednarodnega projekta oziroma akcije <strong>HELEN COST</strong>, <strong>Holistični dizajn visokih lesenih zgradb</strong>. Ta pa je del strateških načrtov EU na poti v brezogljično družbo in gospodarstvo. Les kot obnovljiva surovina, predvsem pa njegove gradbene sposobnosti za višje stavbe naj bi občutno nadomestile doslejšna beton in jeklo, in tako dolgoročno znižala trenutni tretjinski delež emisij CO2 gradbenega sektorja. Sedež koordinacije je <em>raziskovalni inštitut InnoRenew CoE</em>, ki se bo to jesen in zimo preselil v večnadstropno, tudi z lesom zgrajeno stavbo inštituta.</p></p> Mon, 01 Nov 2021 12:30:04 +0000 Helen Cost, skupno do zanesljive gradnje visokih lesenih zgradb Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB <p>prof.dr. Alenka Malej o obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake, ZDA, na podlagi desetletij raziskav</p><p><p>Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v <em>Desetletje oceanov 2021-2030</em>, so nedavno na <em>Morski biološki postaji NIB Piran</em> predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga <strong>dr. Jadran Faganeli</strong>, <strong>dr. T.C.Malone</strong> in sogovornica, priznana morska biologinja, <strong>prof. dr. Alenka Malej</strong>, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.</p> </p> 174816690 RTVSLO – Ars 1516 clean Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030, se z morsko biologinjo prof.dr. Alenko Malej pogovarjamo o ogroženih obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na vzhodni obali ZDA. Predstavila bo poglavitne ugotovitve več kot dvajsetletnega sodelovanja ameriških, hrvaških, italijanskih in slovenskih raziskovalcev pri razumevanju sprememb teh morskih habitatov. V ZDA je prav nedavno izšel zbornik o teh obalnih ekosistemih na prehodu. Na fotografiji je videti polipe uhatega klobučnjaka na ostrigi v Luki Koper Foto: Tihomir Makovec, MBPP-NIB <p>prof.dr. Alenka Malej o obalnih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake, ZDA, na podlagi desetletij raziskav</p><p><p>Ena od poglavitnih nalog raziskovalcev morskih habitatov je spremljanje, v končni instanci pa razumevanje in razlaga njihove ekologije, torej vzajemne odvisnosti živih bitij, ki živijo v njih. Ob vstopu v <em>Desetletje oceanov 2021-2030</em>, so nedavno na <em>Morski biološki postaji NIB Piran</em> predstavili zbornik študij o ogroženih morskih ekosistemih severnega Jadrana in zaliva Chesapeake Bay na Vzhodni obali ZDA, plod več kot dvajsetletnega sodelovanja raziskovalcev iz ZDA, Italije, Hrvaške in Slovenije. Uredili so ga <strong>dr. Jadran Faganeli</strong>, <strong>dr. T.C.Malone</strong> in sogovornica, priznana morska biologinja, <strong>prof. dr. Alenka Malej</strong>, nekdanja direktorica MBPP. Pogovor je predvsem pokazal, kako prepleten je vpliv različnih okoljskih dejavnikov na obalne ekosisteme, na katere še najbolj vplivajo dejavnosti sodobne civilizacije potrošništva.</p> </p> Mon, 25 Oct 2021 11:30:16 +0000 Pravi učbenik o ekologiji morja ob začetku desetletja oceanov Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS <p>Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej</p><p><p>Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej.  Že nekaj let <em>Prirodoslovni muzej Slovenije</em> vodi <strong>dr. Breda Činč Juhant</strong>, od lanskega decembra pa <strong>dr. Pavel Car</strong> <em>Narodni muzej Slovenije.</em> Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.</p></p> 174814703 RTVSLO – Ars 1356 clean Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej. Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je deželni muzej transformiral v Narodni muzej. Od njega se je l.1944 osamosvojil Prirodoslovni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinum, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino. Na fotografiji nekdanji Rudolfinum, sedež Kranjskega deželnega muzeja od l.1888, od začetka 20-ih sedež Narodnega muzeja, od katerega se l.1944 osamosvoji Prirodoslovni muzej foto: Blaž Gutman, NMS <p>Deželni stanovi Kranjske so 15.oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej</p><p><p>Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej.  Že nekaj let <em>Prirodoslovni muzej Slovenije</em> vodi <strong>dr. Breda Činč Juhant</strong>, od lanskega decembra pa <strong>dr. Pavel Car</strong> <em>Narodni muzej Slovenije.</em> Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.</p></p> Mon, 18 Oct 2021 11:27:36 +0000 Dve stoletji od ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Na fotografiji evrazijski ris v snegu VIR: https://www.kocevsko.com/sl/zgodbe/evrazijski-ris/<p>Raziskave kažejo, da so divje zveri v gozdovih pomemben dejavnik, ki uravnava prekomerno razmnoževanje manjših plenilcev in prostoživečih parkljarjev</p><p><p>Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve <strong>dr. Miha Krofel</strong>, znanstveni sodelavec s <em>Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali</em> na <em>Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</em>, <em>Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire</em> . Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom.</p></p> 174812532 RTVSLO – Ars 3164 clean Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve dr. Miha Krofel, znanstveni sodelavec s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Na fotografiji evrazijski ris v snegu VIR: https://www.kocevsko.com/sl/zgodbe/evrazijski-ris/<p>Raziskave kažejo, da so divje zveri v gozdovih pomemben dejavnik, ki uravnava prekomerno razmnoževanje manjših plenilcev in prostoživečih parkljarjev</p><p><p>Govorili bomo o divjih zvereh v slovenskih gozdovih o katerih precej ve <strong>dr. Miha Krofel</strong>, znanstveni sodelavec s <em>Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali</em> na <em>Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</em>, <em>Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire</em> . Ni jih lahko spremljati in raziskovati, predvsem pa na podlagi dobljenih rezultatov utemeljeno sklepati, kako naj živijo v sožitju s človekom.</p></p> Mon, 11 Oct 2021 11:05:00 +0000 Divje zveri v slovenskih gozdovih - Miha Krofel Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje. <p>dr. Manca Kovač Viršek predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas</p><p><p>Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.<br /> Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.</p> <p>Biologinja <strong>dr. Manca Kovač Viršek</strong> je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.</p></p> 174810701 RTVSLO – Ars 1519 clean Biologinja dr. Manca Kovač Viršek, Inštitut za vode RS, predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas. Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Zaradi svoje majhnosti se prenaša med zračnim, vodnim in kopenskim ekosistemom, vstopa pa tudi v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja. Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje. <p>dr. Manca Kovač Viršek predstavlja zgodovino raziskovanja mikroplastike globalno in izsledke raziskav pri nas</p><p><p>Plastika, inovativen material, ki se zaradi širokega nabora prednosti širi na najrazličnejša področja človekovega delovanja, se masovno proizvaja že od leta 1940. 30 let po začetku masovne produkcije so odkrili prve mikroplastične delce v oceanu, hkrati pa že nekatere negativne učinke mikroplastičnih delcev na okolje. V zadnjih 50 letih se je njena proizvodnja povečala za skoraj osemkrat, kar pomeni tudi njeno znatno povečanje v okolju. Tako je mikroplastika povsod okrog nas, v morskih in celinskih vodah, v zraku, padavinah, zemlji in v organizmih. Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti prenaša med različnimi ekosistemi (zračnim, vodnim in kopenskim) in vstopa v prehranjevalno verigo ter tako ogroža prav vsa živa bitja.<br /> Slovenija sledi globalnemu trendu hitro naraščajočih raziskav na področju spremljanja mikroplastike v različnih okoljih in sodeluje pri razvoju standardiziranih metod. Z vzpostavljanjem monitoring programa za spremljanje mikroplastike v morju, rekah in organizmih so v Sloveniji na voljo rezultati o prisotnosti mikroplastike v morskem in nekaterih sladkovodnih okoljih, ki so nam v pomoč pri iskanju virov mikroplastike in iskanju ustreznih rešitev za zajezitev vnosa mikroplastike v okolje.</p> <p>Biologinja <strong>dr. Manca Kovač Viršek</strong> je raziskovalka na Inštitutu za vode Republike Slovenije.</p></p> Mon, 04 Oct 2021 12:26:27 +0000 Itinerarji mikroplastike v vodnem okolju skozi čas Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/ <p>Med drugim je postavil temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu</p><p><p>Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, <strong>prof.dr. Jože Štirn</strong> (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.</p></p> 174808732 RTVSLO – Ars 1528 clean Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/ <p>Med drugim je postavil temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu</p><p><p>Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, <strong>prof.dr. Jože Štirn</strong> (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin.</p></p> Mon, 27 Sep 2021 10:55:00 +0000 In memoriam -prof.dr. Jože Štirn, pionir morske biologije v Sloveniji Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.<p>Predvsem v zadnjih dveh desetletjih so se razmere za pridelavo grozdja in vina v celotnem Sredozemlju precej poslabšale, odtod tudi povezovanje z raziskovalnim sektorjem</p><p><p>Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od, suše, zmrzali do toče, tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. <strong>Dr. Alen Albreht</strong>, vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in <strong>dr. Jan Reščič</strong> s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta <em>MEDCLIV</em> in spletne platforme <a><strong>VINEAS</strong></a>, ki so jo javno predstavili spomladi letos.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> </p> 174806839 RTVSLO – Ars 1485 clean Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od suše, zmrzali do toče tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. Dr. Alen Albreht, vodja laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, in dr. Jan Reščič s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta MEDCLIV in spletne platforme VINEAS, ki so jo javno predstavili spomladi letos.<p>Predvsem v zadnjih dveh desetletjih so se razmere za pridelavo grozdja in vina v celotnem Sredozemlju precej poslabšale, odtod tudi povezovanje z raziskovalnim sektorjem</p><p><p>Približno polovico svetovne proizvodnje vina proizvedejo v sredozemskih deželah, zato podnebne spremembe še posebej slabo vplivajo na pridelavo grozdja. Zato centri moči v procesu prilagajanja na vedno hujše posledice ekstremnih vremenskih razmer od, suše, zmrzali do toče, tudi podpirajo sodelovanje vinogradnikov in raziskovalcev. <strong>Dr. Alen Albreht</strong>, vodja Laboratorija za prehrambeno kemijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in <strong>dr. Jan Reščič</strong> s Centra za raziskave vina ter asistent na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici bosta osvetlila primere takšnega sodelovanja v okviru EU projekta <em>MEDCLIV</em> in spletne platforme <a><strong>VINEAS</strong></a>, ki so jo javno predstavili spomladi letos.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 20 Sep 2021 11:29:45 +0000 Platforma VINEAS, raziskovalci, vinogradniki in vinarji proti klimatskim spremembam v Mediteranu Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne <p>Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi spominsko knjigo nekdanjega dolgoletnega sodelavca</p><p><p>Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednostih evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, <strong>Valentin Lapajne</strong>, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »<strong>Geologija med strahom in pogumom - afriški in južnoameriški dnevniki</strong>«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe.</p> <p>Za pripravo fotografij se zahvaljujemo Mohorju Pleničarju</p></p> 174804979 RTVSLO – Ars 1505 clean Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi knjigo spomminov nekdanjega dolgoletnega sodelavca. Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednosti evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, Valentin Lapajne, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »Geologija med strahom in pogumom«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe. Na fotografiji je najbolj gorata etiopska pokrajina Begem – Eder Vir: Valentin Lapajne <p>Ob letošnji 75-letnici je Geološki zavod Slovenije med drugim izdal tudi spominsko knjigo nekdanjega dolgoletnega sodelavca</p><p><p>Geološke raziskave so bile predvsem od 19. stoletja naprej ena od mnogih tehnoloških prednostih evropskih držav, ki so si skozi čas podredile tudi večino zemeljskih bogastev, od nafte pa do redkih mineralov. Slovenski geologi so v okviru aktivne neuvrščene zunanje politike SFRJ v drugi polovici 20. stoletja svojo aktivno vlogo v teh procesih nadoknadili od 60-ih pa do 80-ih let. Naš tokratni sogovornik, <strong>Valentin Lapajne</strong>, nekdanji uslužbenec Geološkega zavoda Ljubljana, zdaj Geološki zavod Slovenije, je v letos izdanih dnevniških zapisih opisal svojo vlogo v geoloških raziskavah vzhodne Afrike in delov južne Amerike skozi omenjena tri desetletja. Naslovil jih je »<strong>Geologija med strahom in pogumom - afriški in južnoameriški dnevniki</strong>«, v njih pa spoznamo s kakšnimi izzivi so se takrat soočale geološke raziskovalne ekipe.</p> <p>Za pripravo fotografij se zahvaljujemo Mohorju Pleničarju</p></p> Mon, 13 Sep 2021 11:30:05 +0000 Valentin Lapajne o geologiji med strahom in pogumom Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.<p>Galerija Božidar Jakac v nekdanjem samostanu v Kostanjevici na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični kandidirata za naziv evropske dediščine za leto 2023</p><p><p>Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »<strong>cistercijanci</strong>« - katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični - v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo <strong>Galerija Božidarja Jakca</strong>. Slednja in <strong>Muzej krščanstva na Slovenskem</strong> v Stični sta se leta 2019 vključila v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine in dediščine cistercijanskega reda v Evropi z akronimom CISTERSCAPES oziroma Cistercian Landscapes Connecting Europe, torej cistercijanske krajine povezujejo Evropo. Namen je kandidatura za naziv evropska dediščina kulture za leto 2023, na predlog strokovnih ekip ga podeljuje Komisija EU. V ta namen se je povezalo 19 sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije.</p> <p>Direktor GBJ <strong>Goran Milovanović</strong>, zgodovinar dokumentalist <strong>Mladen Bačić</strong> in arheologinja <strong>Maja Bahar</strong> bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »<a>CISTERSCAPES</a>« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov.</p></p> 174803208 RTVSLO – Ars 1564 clean Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »cistercijanci«, katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični, v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo Galerija Božidarja Jakca. Direktor GBJ Goran Milovanović, zgodovinar dokumentalist Mladen Bačić in arheologinja Maja Bahar bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »CISTERSCAPES« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov. Skupaj še z 19 ustanovami, ki delujejo v nekdanjih cistercijanskih samostanih, nekateri pa so tako kot tisti v Stični še vedno dejavni, kandidirajo za naziv Evropska dediščina, ki ga na podlagi posvetovanja s strokovnjaki podeljuje Komisija EU.<p>Galerija Božidar Jakac v nekdanjem samostanu v Kostanjevici na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični kandidirata za naziv evropske dediščine za leto 2023</p><p><p>Tokrat bomo na sledi iskanju preostankov kulturne krajine, ki so jo sredi Evrope skozi srednji vek pa vse do danes vtisnili »<strong>cistercijanci</strong>« - katoliški meniški red, pri nas še deluje v samostanu v Stični - v njihovem bivšem samostanu v Kostanjevici na Krki pa je že dolgo <strong>Galerija Božidarja Jakca</strong>. Slednja in <strong>Muzej krščanstva na Slovenskem</strong> v Stični sta se leta 2019 vključila v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine in dediščine cistercijanskega reda v Evropi z akronimom CISTERSCAPES oziroma Cistercian Landscapes Connecting Europe, torej cistercijanske krajine povezujejo Evropo. Namen je kandidatura za naziv evropska dediščina kulture za leto 2023, na predlog strokovnih ekip ga podeljuje Komisija EU. V ta namen se je povezalo 19 sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije.</p> <p>Direktor GBJ <strong>Goran Milovanović</strong>, zgodovinar dokumentalist <strong>Mladen Bačić</strong> in arheologinja <strong>Maja Bahar</strong> bodo opisali, kako do cilja tega iskanja s projektom »<a>CISTERSCAPES</a>« napreduje odkrivanje sledi cistercijanov.</p></p> Mon, 06 Sep 2021 11:31:04 +0000 Na sledi preostankom vloge cistercijanov v kulturni krajini Evrope Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12 <p>dr. Iva Hafner Bratkovič pojasnjuje, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice</p><p><p>Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi oziroma molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. »celične smrti«. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. <em>piroptozo</em>, obnaša prirojena imunost celice. <strong>Dr. Iva Hafner Bratkovič</strong> s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov »kamenček« v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji »Cell«. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v reviji <a>CELL</a>, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright.</p> <p>Ko pride toksična beljakovina gasdermin D (zeleno) na celično membrano (rdeče), tam tvori pore, celica postane prepustna za barvilo (modro). V sredini je piroptotična celica z značilno napihnjeno obliko.</p> <p>Skupina raziskovalcev je na video posnela tudi, kaj se v procesu preprečevanja odmiranja celice, t.j. pri piroptozi, dogaja v celici.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174801421 RTVSLO – Ars 1442 clean Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi, torej molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. celične smrti. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice. Dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov kamenček v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji CELL. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v omenjeni reviji, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright. Na sliki: Metabolna signalna pot mTORC1 preko oksidativnega stresa okrepi piroptozo. Vir: Kemijski inštitut, D12 <p>dr. Iva Hafner Bratkovič pojasnjuje, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. piroptozo, obnaša prirojena imunost celice</p><p><p>Imunska sposobnost organizma, tako pa tudi celic, je temeljno prirojena, precej pa jo pridobimo z razvojem od rojstva naprej. Ob vsaki poškodbi v telo oziroma v celice vdrejo mikrobi oziroma molekule, ki sprožijo obrambne mehanizme za odstranitev tujkov. Ob tem umre tudi mnogo okuženih celic, in če jih je preveč, za telo to ni dobro, saj kronično vnetje dolgoročno škoduje. Zato raziskovalci skušajo razumeti biokemične procese t.im. »celične smrti«. V oddaji bomo pobliže spoznali raziskovalni interes, kako se ob okužbi, ki povzroči specifično in programirano celično smrt, t.im. <em>piroptozo</em>, obnaša prirojena imunost celice. <strong>Dr. Iva Hafner Bratkovič</strong> s Kemijskega inštituta (D12- Odsek za sintezno biologijo in imunologijo) bo opisala nov »kamenček« v mozaiku razumevanja teh procesov, ki se je odmevno zgostil v objavi v reviji »Cell«. To spoznanje bo pomembno za medicinsko pomoč pri nevrodegenerativnih in srčno-žilnih boleznih. Povod za pogovor je nedavna objava članka v reviji <a>CELL</a>, kjer je sogovornica podpisana kot soprva avtorica, s Kemijskega inštituta pa je sodelovala tudi njena doktorska študentka Elvira Boršić. Slovenski del raziskave je omogočila ARRS, začetek pa program Fullbright.</p> <p>Ko pride toksična beljakovina gasdermin D (zeleno) na celično membrano (rdeče), tam tvori pore, celica postane prepustna za barvilo (modro). V sredini je piroptotična celica z značilno napihnjeno obliko.</p> <p>Skupina raziskovalcev je na video posnela tudi, kaj se v procesu preprečevanja odmiranja celice, t.j. pri piroptozi, dogaja v celici.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 30 Aug 2021 11:29:02 +0000 Novo spoznanje v razumevanju biokemije celične smrti Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL <p>Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina</p><p><p>Tokrat se bomo pogovarjali o »<em>avtohtonih medovitih rastlinah</em>«, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, povečini pa njihovo soodvisnost z opraševalci, predvsem čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz <em>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (BF)</em> <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in znanstveni svetnik <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar <strong>dr.Janko Božič</strong>, <em>Biotehniška fakulteta UL</em>. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala letos javnosti predstavljeno istoimensko knjigo, povod teme pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> </p> 174799860 RTVSLO – Ars 1572 clean Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina. Tokrat se bomo pogovarjali o avtohtonih medovitih rastlinah, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, predvsem pa njihovo soodvisnost z opraševalci, povečini s čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani - BF, dr. Blanka Ravnjak in znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar dr.Janko Božič, Biotehniška fakulteta UL. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala istoimensko knjigo, povod teme pogovora. FOTO: Čebelnjak med medovitimi rastlinami VIR: Jože Bavcon, BV-UL <p>Ozemlje Slovenije na stičišču treh klimatskih območij premore dobrih 3000 rastlinskih vrst od katerih jih je medovitih kar tretjina</p><p><p>Tokrat se bomo pogovarjali o »<em>avtohtonih medovitih rastlinah</em>«, o temi v kateri spoznamo celovito problematiko pestrosti teh rastlin v naravnem okolju in vrtovih, povečini pa njihovo soodvisnost z opraševalci, predvsem čebelami in čmrlji. Pri tem bodo pomagali biologi, iz <em>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani (BF)</em> <strong>dr. Blanka Ravnjak</strong> in znanstveni svetnik <strong>dr. Jože Bavcon</strong>, vodja vrta, in profesor, hkrati pa tudi čebelar <strong>dr.Janko Božič</strong>, <em>Biotehniška fakulteta UL</em>. Trojica je ob lanski okrogli 210-letnici ustanovitve ljubljanskega Botaničnega vrta izdala letos javnosti predstavljeno istoimensko knjigo, povod teme pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> </p> Mon, 23 Aug 2021 11:31:12 +0000 Avtohtone medovite rastline Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije<p>Esej je nastal kot del predgovora k izbranim delom Borisa Ziherla v prvi polovici 80-ih let 20.st.</p><p><p>Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen <strong>Nede Pagon</strong> (1941-2020), lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom „<strong>Presojanje duha časa</strong>“ oziroma <em>Poskus za čas od 1950 do 1955</em>! Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem „poskusu“, torej eseju, med drugim zapisala, „<em><strong>da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo</strong></em>“. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih!</p></p> 174798428 RTVSLO – Ars 1537 clean Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije<p>Esej je nastal kot del predgovora k izbranim delom Borisa Ziherla v prvi polovici 80-ih let 20.st.</p><p><p>Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen <strong>Nede Pagon</strong> (1941-2020), lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom „<strong>Presojanje duha časa</strong>“ oziroma <em>Poskus za čas od 1950 do 1955</em>! Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem „poskusu“, torej eseju, med drugim zapisala, „<em><strong>da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo</strong></em>“. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih!</p></p> Mon, 16 Aug 2021 11:30:37 +0000 Neda Pagon - presojanje duha časa 1950-55 Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje <p>Rezultat projekta so standardizirane napovedi poplav, snežnih plazov in obtežbe, hkrati pa vpliv podnebnih sprememb na te nevarnosti</p><p><p>Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt<a> CROSSRISK</a>. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v <a>pogovoru</a> z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne <a>Agencije RS za okolje</a>. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega <a>ZAMG</a> oziroma <em>Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko</em> – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, <strong>Mojca Dolinar</strong>, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja <strong>Maja Koprivšek</strong> in metereolog <strong>Boštjan Muri</strong>.</p> </p> 174797027 RTVSLO – Ars 1529 clean Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt CROSSRISK. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v pogovoru z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne Agencije RS za okolje. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega ZAMG oziroma Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja Maja Koprivšek in metereolog Boštjan Muri. Na fotografiji je merilna postaja projekta ARSO Bober pri koči na Zelenici v zimskih razmerah VIR: Agencija RS za okolje <p>Rezultat projekta so standardizirane napovedi poplav, snežnih plazov in obtežbe, hkrati pa vpliv podnebnih sprememb na te nevarnosti</p><p><p>Prejšni teden se je s predstavitvijo rezultatov na Ljubelju sklenil 3-letni avstrijsko-slovenski projekt<a> CROSSRISK</a>. V njem je 7 ustanov, od metereoloških uradov do univerz in inštitutov z obeh strani meje razvilo nove standardizirane sisteme napovedi in opozarjanja na poplave in snežne plazove. V tej oddaji smo domet javno prek interneta s snežnimi plazovi povezane informacije z večjega dela avstrijskih dežel Štajerske in Koroške ter našega visokogorja, obdelali v <a>pogovoru</a> z geografom Miho Pavškom z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU v mesecu marcu, danes pa boste slišali povzetek izbranih sodelavcev državne <a>Agencije RS za okolje</a>. V projektu CROSSRISK so sodelovali pri spremljanju in napovedovanju režimov poplav v luči izkušenj z očitnimi klimatskimi oziroma podnebnimi spremembami. ARSO - kot ljubkovalno imenujejo tukajšni pandan vodilnega partnerja v projektu, avstrijskega <a>ZAMG</a> oziroma <em>Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko</em> – je namreč projekt navezal na svoje dolgoletno spremljanje različnih vodnih režimov v obmejnem prostoru, od reke Mure pa do gorenjskih planin. Rezultate projekta CROSSRISK, katerega rezultat so tudi koristne javno dostopne informacije o poplavah in nevarnostih snežnih plazov pozimi, so na Ljubelju delili sodelavci ARSO, <strong>Mojca Dolinar</strong>, vodja sektorja za analizo podnebja, hidrologinja <strong>Maja Koprivšek</strong> in metereolog <strong>Boštjan Muri</strong>.</p> </p> Mon, 09 Aug 2021 11:30:29 +0000 Crossrisk – o poplavah in snežnih plazovih med A in SLO V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi. 174795312 RTVSLO – Ars 1579 clean V razvitem svetu, kjer je hrane preveč in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes še kako aktualni temi. Mon, 02 Aug 2021 11:31:19 +0000 Koncept prehranske varnosti V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru. 174792048 RTVSLO – Ars 1478 clean V juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu Republike Slovenije na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po prvi svetovni vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina iz terminov, prevzetih iz ruskih in srbskih izrazov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo, o kateri gre beseda v pogovoru. Mon, 19 Jul 2021 11:29:38 +0000 Udbovski učbenik, osnovni tečaj Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/<p>Profesor Terry Eagleton se je pred dobrim desetletjem vključil v razprave ob knjigi Briana Boyda "O izvoru zgodb. Evolucija, kognicija in leposlovje"</p><p><p>Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda »<em>On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction</em>«, slovensko: <em>O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje</em>. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem <em>Muzeju stare in nove umetnosti</em> z naslovom »<em>On the Origin of Art«</em> oziroma »o izvoru umetnosti«. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom »<em>Darwin ne pomaga</em>«. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko.</p></p> 174791873 RTVSLO – Ars 1251 clean Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction, slovensko: O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem Muzeju stare in nove umetnosti z naslovom On the Origin of Art oziroma O izvoru umetnosti. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom Darwin ne pomaga. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko. Na fotografiji Terry Eagleton vir: http://zofijini.net/zavetje-v-viharju-zgodovine/<p>Profesor Terry Eagleton se je pred dobrim desetletjem vključil v razprave ob knjigi Briana Boyda "O izvoru zgodb. Evolucija, kognicija in leposlovje"</p><p><p>Tokrat vas vabimo k poslušanju teme na meji med znanostjo, umetnostjo, človekovo kognicijo oziroma spoznanjem in razlik med takoimenovanima »kulturo in naturo«, torej naravo. Konec prejšnega desetletja je v eni od naših oddaj Veno Taufer prevedel del odmeva slovitega profesorja Terryja Eagletona na prelomno knjigo Briana Boyda »<em>On the Origin of Stories: Evolution, Cognition, and Fiction</em>«, slovensko: <em>O izvoru zgodb: evolucija, spoznanje in leposlovje</em>. Slednja je predvsem v anglosaškem akademskem svetu intelektualno vzpodbodla mnogo razprav, in v drugi polovici prejšnega desetletja pripeljala celo do zanimive razstave v avstralskem <em>Muzeju stare in nove umetnosti</em> z naslovom »<em>On the Origin of Art«</em> oziroma »o izvoru umetnosti«. Temeljno je pri vsem šlo za različne razlage razmerij med umetnostjo in znanostjo. Eagleton je tu podal fragmente evolucijske teorije umetnosti. Pred dobrim desetletjem smo Tauferjev prevod izseka razmišljanja Terryja Eagletona objavili z uredniškim naslovom »<em>Darwin ne pomaga</em>«. Oddajo je takrat uredila Tadeja Krečič, uvod ponovitve je pripravil Goran Tenze, besedilo pa interpretirata Jasna Rodošek in Jure Franko.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 13:25:00 +0000 Fragmenti evolucijske teorije umetnosti V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/<p>S prof.dr. Marino Dermastia vnovič o izzivih prehranske varnosti v XXI.stoletju</p><p><p>V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo »čudovitega sveta rastlin« v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o "konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja«. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi.</p></p> 174791870 RTVSLO – Ars 1579 clean V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo čudovitega sveta rastlin v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi. fotografija B1-FOTO/PIXABAY vir: https://blog.ucsusa.org/sarah-reinhardt/across-the-united-states-local-food-investments-link-harvest-to-health/<p>S prof.dr. Marino Dermastia vnovič o izzivih prehranske varnosti v XXI.stoletju</p><p><p>V razvitem svetu kjer je hrane preveč, in se z nasveti trudimo celo izstopiti iz evolucijsko zasnovanega načina prehrane človeka, redki poznajo izvor problematike prehranske varnosti. Biologinja prof.dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo je pred nekaj leti na enem od t.im dnevov odprtih vrat na temo »čudovitega sveta rastlin« v biološkem središču v glavnem mestu, predavala o "konceptu prehranske varnosti kot izzivu 21. stoletja«. Pogovor z njo je takrat nastal po predavanju. Pripravil in posnel ga je Goran Tenze, ki vas vabi, da prisluhnete ponovitvi pogovora o tudi danes nikakor ne neaktualni temi.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 12:30:00 +0000 Koncept prehranske varnosti V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar<p>doc.dr. Željko Oset je v samozaložbi izdal diplomatični prepis arhivskega dokumenta iz 40-ih let</p><p><p>V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici <strong>dr. Željko Oset</strong> v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru.</p></p> 174791856 RTVSLO – Ars 1479 clean V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici dr. Željko Oset v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru. Avtor naslovne strani je Rok Ločniškar<p>doc.dr. Željko Oset je v samozaložbi izdal diplomatični prepis arhivskega dokumenta iz 40-ih let</p><p><p>V mesecu juliju je docent za zgodovino na Univerzi v Novi Gorici <strong>dr. Željko Oset</strong> v samozaložbi izdal diplomatični prepis v Arhivu RS na mikrofilmu hranjenega učbenika takratne jugoslovanske tajne službe UDB v Sloveniji (izv: Uprava državne bezbednosti oziroma varnosti po slovensko). V pogovoru je orisal okoliščine nastajanja izdaje tega zgodovinskega dokumenta iz obdobja, ko je takratna oblast oziroma komunistična partija hotela posodobiti izobrazbeno podhranjenost svojih agentov, od katerih jih je vsaj v okviru Slovenije kar nekaj prihajalo iz zahodnih, po 1.vojni Kraljevini Italiji priključenih ozemelj. Glede na to, da je bil komunikacijski jezik tajnih služb na ravni države srbohrvaščina, primorski Slovenci pod Italijo niso imeli izkušenj z njim, zato so se odločili zadevo prevesti v slovenščino. Temeljni vir je torej razmeram prilagojena slovenščina s prek ruskih in srbskih izrazov prestavljenih terminov. Skratka, gre za dokument časa, zakaj pa naj bi bil zanimiv več kot pol stoletja po nastanku, v pogovoru z gostom. Sogovornik sicer raziskuje intelektualno in kulturno zgodovino, preteklost SAZU, novogoriške in ljubljanske univerze in nenazadnje, temo o kateri gre beseda v pogovoru.</p></p> Sun, 18 Jul 2021 11:30:00 +0000 Udbovski učbenik - osnovni tečaj Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo<p>Vir dobrih 27 miljonov EUR vrednega projekta so kohezijska sredstva EU v višini 80%, preostanek pa državni proračun </p><p><p><a>Nacionalni inštitut za biologijo</a> je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za <strong>»Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB)</strong> ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita <strong>prof.dr. Maja Ravnikar</strong>, direktorica inštituta, in <strong>doc.dr. Špela Baebler</strong>.</p></p> 174790445 RTVSLO – Ars 1482 clean Nacionalni inštitut za biologijo je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za »Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB) ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita prof.dr. Maja Ravnikar, direktorica inštituta, in doc.dr. Špela Baebler. Na računalniški grafiki jevideti stavbo in okolico bodočega BTS-NIB VIR: Nacionalni inštitut za biologijo<p>Vir dobrih 27 miljonov EUR vrednega projekta so kohezijska sredstva EU v višini 80%, preostanek pa državni proračun </p><p><p><a>Nacionalni inštitut za biologijo</a> je v petek obeležil začetek gradnje dolgo pričakovanega in potrebnega objekta raziskovalne infrastrukture. Gre za <strong>»Biotehnološko stičišče« (BTS-NIB)</strong> ki bo po dveh letih gradnje rešilo njihove akutne prostorske stiske, saj del inštituta že leta deluje v gruči kovinskih zabojnikov. O tem, kaj bodo s tem pridobile tukajšne znanosti o življenju, predvsem pa njihova vpetost v mednarodne raziskave in sodelovanje s kmetijstvom ter farmacevtsko industrijo, v pogovoru razložita <strong>prof.dr. Maja Ravnikar</strong>, direktorica inštituta, in <strong>doc.dr. Špela Baebler</strong>.</p></p> Mon, 12 Jul 2021 11:29:42 +0000 Nova raziskovalna infrastruktura - Biotehnološko stičišče NIB Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.<p>Pogovor z gostoma je načel kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti</p><p><p>Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po nastanku v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja <strong>dr.Meta Kordiš</strong> in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije <strong>dr. Andrej Šemrov</strong> bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji.</p></p> 174788772 RTVSLO – Ars 1569 clean Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih pri nas. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po času nastanka v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja dr.Meta Kordiš in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Andrej Šemrov bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji. V pogovoru smo z gostoma načeli kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti.<p>Pogovor z gostoma je načel kar nekaj ključnih a v javnem prostoru premalo znanih tem o finančni suverenosti</p><p><p>Pred kratkim so v središču glavnega mesta odprli nov muzej – Muzej bančništva Slovenije Bankarium. Najdemo ga v prvem nadstropju poslovalnice NLB, v secesijski palači Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi ulici (zgrajena l.1905). Predstavljal naj bi dediščino te zahtevne in včasih težko razumljive dejavnosti v zadnjih dveh stoletjih. V zasnovi muzeja so začetek bančništva pri nas postavili v leto 1820, ko so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, drugo banko po nastanku v habsburški monarhiji. Kustosinja muzeja <strong>dr.Meta Kordiš</strong> in muzejski svetnik Narodnega muzeja Slovenije <strong>dr. Andrej Šemrov</strong> bosta poleg predstavitve koncepta muzeja skušala osvetliti tudi, kako naj bi na stalni razstavi obiskovalcem približali pomen denarja, bank, njihovih praks in vpliv na življenje skozi dve stoletji.</p></p> Mon, 05 Jul 2021 11:31:09 +0000 Kaj izvemo o denarju v Muzeju bančništva Bankarium V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg <p>Ljubljansko barje so ljudje bolj spremenili v zadnjih dveh stoletjih kot v dveh tisočletjih</p><p><p>V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije ("<a>Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja</a>", GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela <strong>dr. Mateja Šmid Hribar</strong>, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.  Vabljeni k poslušanju ponovitve!</p></p> 174786974 RTVSLO – Ars 1447 clean V mesecu rožniku, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je narava, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije z naslovom Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja (GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela dr. Mateja Šmid Hribar, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vabljeni k poslušanju ponovitve! Na fotografiji Zahodni rob Barja, pogled s hriba Sveta Ana nad Podpečjo foto: Yerpo, CC BY-SA 3.0 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_marsh_-_W.jpg <p>Ljubljansko barje so ljudje bolj spremenili v zadnjih dveh stoletjih kot v dveh tisočletjih</p><p><p>V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Kaj bi se, hipotetično rečeno, torej zgodilo, če bi ljudje za dve desetletji dvignili roke nad urejanjem naravnega okolja? Prav na ta način je svojo pripoved o fenomenu kulturne pokrajine Ljubljansko barje ob letu izida njene skrajšane doktorske disertacije ("<a>Varovanje in trajnostni razvoj kulturne pokrajine Ljubljanskega barja</a>", GIAM ZRC SAZU, 2016) v oddaji začela <strong>dr. Mateja Šmid Hribar</strong>, znanstvena sodelavka Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.  Vabljeni k poslušanju ponovitve!</p></p> Mon, 28 Jun 2021 11:29:07 +0000 Ljubljansko barje – primer kulturne pokrajine Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije. 174785278 RTVSLO – Ars 1334 clean Ta ponedeljek so v Rudolfinumu - ob 600-letnici priključitve Kranjske Habsburški oblasti l.1888 so stavbo odprli kot novi sedež Deželnega muzeja - že stoletje pa v njem domuje Narodni muzej Slovenije - slovesno odprli razstavo ob 200-letnici prvega muzeja pri nas, l.1821, z naslovom "Zlata sled". Gre za projekt v katerem je osrednji državni muzej k sodelovanju povabil kar 32 slovenskih muzejev, koordinirali pa sta ga kustosinji, dr. Mateja Kos in dr. Alenka Miškec. Z njima smo se pogovarjali o konceptu in sporočilu obsežne razstave, katere osrednja rdeča nit je pravzaprav zlata, saj prikazuje zgodbe 172 zlatih ali z zlatom okrašenih predmetov in skupin predmetov iz teh muzejev, ki pričajo o dediščini ozemlja Slovenije. Mon, 21 Jun 2021 11:27:14 +0000 Zlata sled ob 200 letnici prvega muzeja V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html <p>Zdi se, da za rokovanje z denarjem ni potrebno razumeti kaj več kot vsoto, ki jo zmoremo za nakup. Ali pač ...</p><p><p>V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, <em>Muzej bančništva Slovenije</em>. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"?</p></p> 174783424 RTVSLO – Ars 1590 clean V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, Muzej bančništva Slovenije. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"? Grafika prikazuje seznam alternativnih valut v Evropi leta 2017 Vir: https://horizon-magazine.eu/article/alternative-currencies-rapid-growth-phase-researchers.html <p>Zdi se, da za rokovanje z denarjem ni potrebno razumeti kaj več kot vsoto, ki jo zmoremo za nakup. Ali pač ...</p><p><p>V tem tednu odpira vrata nov muzej, kot ga pri nas še ni bilo. V srcu glavnega mesta bodo kmalu odprli Bankarium, <em>Muzej bančništva Slovenije</em>. V njem bomo izvedeli mnogo o preteklosti bank od začetka 19. stoletja naprej, ko so na Kranjskem odprli prvo bančno ustanovo. Ali bomo izvedeli kaj več tudi o naravi samega denarja, boste izvedeli po našem obisku, za predpripravo pa vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z ekonomistko, magistrico Marjano Kos o preprostem vprašanju: kaj je denar? In, ali vemo, na podlagi česa ga banke "izdelujejo"?</p></p> Mon, 14 Jun 2021 11:31:30 +0000 Kaj je denar! Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN<p>Posebnost COST akcije SEA-UNICORN je povezovanje različnih disciplin in metodologij v raziskovanju biodiverzitete oceanov in morij</p><p><p>Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred <strong>8. junijem, svetovnim dnevom oceanov</strong> se pogovarjamo z raziskovalko, <strong>dr. Andrejo Ramšak</strong>, biologinjo z <em>Morske biološke postaje Piran</em>. Sodeluje v projektu oziroma akciji COST SEA-UNICORN, 2020-2023, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174781243 RTVSLO – Ars 1560 clean Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN<p>Posebnost COST akcije SEA-UNICORN je povezovanje različnih disciplin in metodologij v raziskovanju biodiverzitete oceanov in morij</p><p><p>Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred <strong>8. junijem, svetovnim dnevom oceanov</strong> se pogovarjamo z raziskovalko, <strong>dr. Andrejo Ramšak</strong>, biologinjo z <em>Morske biološke postaje Piran</em>. Sodeluje v projektu oziroma akciji COST SEA-UNICORN, 2020-2023, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Sun, 06 Jun 2021 16:45:00 +0000 Koncept morske funkcionalne povezanosti - ob 8. juniju, svetovnem dnevu oceanov Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost. <p>Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi</p><p><p>Mineva debelo desetletje od razglasitve <a>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani</a> za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom <strong>dr. Jožetom Bavconom</strong> in njegovo pomočnico <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong>, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani <a>Botanic Gardens Conservation International</a>, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom <strong>Conservation Practitioner</strong> – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.<br /> Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174779630 RTVSLO – Ars 1792 clean Mineva debelo desetletje od razglasitve Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom dr. Jožetom Bavconom in njegovo pomočnico dr. Blanko Ravnjak, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani Botanic Gardens Conservation International, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom Conservation Practitioner – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi. Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost. <p>Blišč bogastva biodiverzitete tega vrta in beda njegovega financiranja kot znak nerazumevanja države o njihovi sodobni vlogi</p><p><p>Mineva debelo desetletje od razglasitve <a>Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani</a> za kulturni spomenik državnega pomena v l. 2008. Leta 2010 se je ob 200-letnici te najstarejše tukajšne visokošolske ustanove s častitljivo starostjo dičilo nemalo predstavnikov različnih vej oblasti. Vse našteto pa ni preprečilo njegove vedno slabše finančne podhranjenosti in celo izgube rastlinjaka. In vendar je skupina manj kot ducata zanesenjakov pod ljubljanskim Golovcem z vodjo, znanstvenim svetnikom <strong>dr. Jožetom Bavconom</strong> in njegovo pomočnico <strong>dr. Blanko Ravnjak</strong>, vrt v zadnjih letih po kar nekaj kriterijih popeljala med vodilne v svetu. Med 3712 evidentiranimi botaničnimi vrtovi, člani <a>Botanic Gardens Conservation International</a>, BGCI, s sedežem v Londonu, spada ljubljanski v petnajsterico s certifikatom <strong>Conservation Practitioner</strong> – status praktika varstva narave. Vrt pod Golovcem premore 5729 rastlinskih vrst, podvrst in sort, BGCI pa jim jih je potrdila že 4844. Majhna primerjava za razumevanje, več pa v oddaji: njihov podobnik na Dunaju ima 11000 vrst, v bazi BGCI pa le 1758 zabeleženih vrst. Bogata semenska banka ga uvršča v sam vrh botaničnih vrtov v Evropi.<br /> Z gostoma povzemamo trenutno stanje biodiverzitete vrta in sramotno financiranje te najstarejše akademske ustanove pri nas, katere dosežke po sodobnih načelih varstva biodiverzitete bi država lahko pri bližnjem predsedovanju Svetu EU lahko uporabila kot prednostno lastnost.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 31 May 2021 08:00:00 +0000 Botanični vrt Univerze v Ljubljani in njegova bogata biodiverziteta Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.<p>Gre za najmlajši, hkrati pa po površini največji botanični vrt v državi</p><p><p>Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru <em>Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede</em>, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002.<br /> Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem.</p> <p>O Razvoju in zadolžitvah govorita direktor, <strong>dr. Andrej Šušek</strong> in strokovna sodelavka <strong>Meta Pivec.</strong></p> </p> 174777977 RTVSLO – Ars 1470 clean Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002. Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem. Predstavljata ga direktor, dr. Andrej Šušek in strokovna sodelavka Meta Pivec.<p>Gre za najmlajši, hkrati pa po površini največji botanični vrt v državi</p><p><p>Botanični vrtovi imajo v Evropi zelo dolgo tradicijo, prvega so odprli leta 1544 v okviru Univerze v Pisi. Pri nas je najmlajši prav Botanični vrt v Mariboru. Deluje v okviru <em>Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede</em>, ustanovili pa so ga prav na evropski dan parkov, 24. maja 2002.<br /> Njegova temeljna zadolžitev je ohranjanje biološke raznovrstnosti, vključen pa je v izobraževalne procese od osnovne šole do univerzitetne ravni. Obsega dobrih 18 ha zemljišča blizu Hoč pod Pohorjem.</p> <p>O Razvoju in zadolžitvah govorita direktor, <strong>dr. Andrej Šušek</strong> in strokovna sodelavka <strong>Meta Pivec.</strong></p> </p> Mon, 24 May 2021 11:29:30 +0000 Botanični vrt Univerze v Mariboru Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem v oddaji V ŽIVO govori slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije<p>Za 3 do 4 stopinje C se je po nekajdesetletnih meritvah raziskovalcev iz Nemčije zvišala temperatura 1 meter globoko v zemlji</p><p> <p>Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu <strong>ACQUAVITIS</strong>, o katerem v oddaji <strong>V ŽIVO</strong> govori slovenski koordinator <strong>dr. Klemen Lisjak,</strong> Kmetijski inštitut Slovenije</p></p> 174776185 RTVSLO – Ars 1449 clean Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu ACQUAVITIS, o katerem v oddaji V ŽIVO govori slovenski koordinator dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije<p>Za 3 do 4 stopinje C se je po nekajdesetletnih meritvah raziskovalcev iz Nemčije zvišala temperatura 1 meter globoko v zemlji</p><p> <p>Eden od ciljev trajnostnega kmetijstva je nedvomno tudi učinkovito upravljanje vodnih virov. Po zaslugi raziskav ga med drugim omogočajo inovativne zelene tehnologije, do katerih skušajo priti v Kmetijskem inštitutu Slovenije. S kolegi z univerz v Vidmu, Trstu in Benetkah in sorodnimi državnimi ustanovami sodelujejo v dvoletnem čezmejnem projektu <strong>ACQUAVITIS</strong>, o katerem v oddaji <strong>V ŽIVO</strong> govori slovenski koordinator <strong>dr. Klemen Lisjak,</strong> Kmetijski inštitut Slovenije</p></p> Mon, 17 May 2021 11:29:09 +0000 AQUAVITIS - Učinkovita raba vode v vinogradništvu Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.<p>Muzejska svetnica dr. Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana je želela izpostaviti dediščino meščanstva v Ljubljani</p><p><p>Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala "Muzeju in galerijam mesta Ljubljane", jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, <strong>dr. Zlatica Hribar</strong>. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, <strong>dr. Irena Žmuc</strong>, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.</p></p> 174774532 RTVSLO – Ars 1399 clean Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, dr. Zlatica Hribar. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, dr. Irena Žmuc, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.<p>Muzejska svetnica dr. Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana je želela izpostaviti dediščino meščanstva v Ljubljani</p><p><p>Konec tedna je Ljubljana z znamenito družinsko Vilo Zlàtico v Rožni dolini, pridobila novi prostor kulturne dediščine v javni rabi. Državi, ki jo je v upravljanje predala "Muzeju in galerijam mesta Ljubljane", jo je zapustila hči znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, <strong>dr. Zlatica Hribar</strong>. Notranja postavitev stalne razstave je bila tudi pokojničina zadnja volja, s katero je želela ohraniti spomin na dediščino svojega očeta. Za postavitev je poskrbela muzejska svetnica, <strong>dr. Irena Žmuc</strong>, s katero smo se pogovarjali o vsebini kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, temeljnemu sporočilu stalne razstave v stavbi. Tako slednja kot razstava o Ivanu Hribarju in slovanstvu, pripravile so jo sodelavke Foruma slovanskih kultur na čelu z direktorico dr. Andrejo Rihter, se odpirata v torek, 11. maja.</p></p> Mon, 10 May 2021 11:28:19 +0000 O kulturni dediščini Hribarjeve Vile Zlatice Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje<p>dr. Marko Likon in njegov moto - odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati</p><p><p>Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. <strong>Dr. Marko Likon</strong>, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.</p></p> 174772785 RTVSLO – Ars 1522 clean Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. Odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati pravi sicer današnji gost dr. Marko Likon, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani, ki tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja. Na fotografiji stroj oz. sistem za ekstrakcijo s superkritično vodo vir: Škrlj, Batuje<p>dr. Marko Likon in njegov moto - odpadkov tako rekoč ni, so samo stvari, o katerih se nam ni dalo več razmišljati</p><p><p>Krožno gospodarstvo je v krogih Komisije Evropske unije in dežel, ki razmišljajo razvojno, v zadnjih letih v modi. Vendar vsaj v medijih razmeroma manj zasledimo vse možnosti, ki jih ponuja ta v trajnostno in zeleno gospodarstvo ter v prihodnost usmerjena razvojna paradigma. Podjetje Škrlj iz Batuj v Vipavski dolini se med drugim ukvarja z razvijanjem koristne rabe bioloških odpadkov, ki jih v tej dolini, v državi pa sploh, ne manjka. Le da jih večina še vedno konča na kompostnikih ali smetiščih. <strong>Dr. Marko Likon</strong>, vodja oddelka za razvoj in doktor kemijskih tehnologij Univerze v Ljubljani tam razvija tehnološke postopke zelene ekstrakcije bioloških odpadkov, da bi prišel do koristnih bioaktivnih snovi za rabo predvsem v farmaciji in živilski industriji. Med drugim razvijajo in proizvajajo tudi visokotehnološke industrijske stroje za ekstrakcijo naravnih bio učinkovin z uporabo ogljikovega dioksida. Pravzaprav gre za postopkovno čisto ločevanje sestavin, kot primer vzemimo ekstrakcijo kofeina iz kave za dosego dekofeinske kave. Pri njem osebno pa se je vse skupaj začelo, ko mu je babica, pravzaprav nona, kot pravijo na tistem koncu, še kot mladeniču povedala, da iz pecljev češenj pripravlja vsestransko zdravilno sestavino. Zato je začel raziskovati, kaj koristnega se da narediti iz listja, pecljev, koščic, jedrc, lupin, steblovja in korenin, in hitro spoznal, da gre za bogat vir bioaktivnih sestavin. Akcijski načrt EU, kamor se je podjetje vključilo pred dobrim letom, se sicer povečini osredotoča na ponovno uporabo papirja, železa, aluminija, stekla in lesa, biološki odpadki pa so vedno bolj pomemben element koncepta krožnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.</p></p> Mon, 03 May 2021 11:30:22 +0000 Zelena ekstrakcija – do bioaktivnih snovi iz bioloških odpadkov V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika. Ob razstavi je Pokrajinski arhiv Koper izdal tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza. Uredila jo je avtorica razstave OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA 1948-1996, današnja gostja v oddaji. FOTO: Razstava v mali loži pod Pretorsko palačo v središču Kopra je na ogled do srede, 2. aprila, po praznikih pa bo na ogled v Pokrajinskem arhivu Koper VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>prof.dr. Jedert Vodopivec Tomažič, avtorica razstave Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA 1948-1996, jo je zasnovala na delih ohranjenih arhivov in osebnih pričevanjih</p><p><p>V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, <strong>prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič</strong>, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika.<br /> Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza.</p></p> 174771350 RTVSLO – Ars 1162 clean V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika. Ob razstavi je Pokrajinski arhiv Koper izdal tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza. Uredila jo je avtorica razstave OD ISTRA BENZA DO ISTRABENZA 1948-1996, današnja gostja v oddaji. FOTO: Razstava v mali loži pod Pretorsko palačo v središču Kopra je na ogled do srede, 2. aprila, po praznikih pa bo na ogled v Pokrajinskem arhivu Koper VIR: Goran Tenze, Program Ars <p>prof.dr. Jedert Vodopivec Tomažič, avtorica razstave Od ISTRA BENZA do ISTRABENZA 1948-1996, jo je zasnovala na delih ohranjenih arhivov in osebnih pričevanjih</p><p><p>V Kopru v Mali loži pod Pretorsko palačo v središču mesta, je še nekaj dni odprta razstava o istrskem trgovcu z naftnimi derivati Istrabenz, ki je do končne privatizacije leta 1996 desetletja krojilo lep del tako gospodarskega kot družbenega življenja na obali. Po prvomajskih praznikih se bo preseila v avlo Pokrajinskega arhiva Koper, kjer bo na ogled do konca maja. V pogovoru z avtorico razstave, <strong>prof.dr.Jedert Vodopivec Tomažič</strong>, bomo načeli vprašanje, koliko in zakaj je gospodarska dediščina del kulturne dediščine nekega okolja, saj podjetja razen nekaj odvodov že lep čas ni več, ostali pa so spomini na eno najuspešnejših primorskih, hkrati pa tudi slovenskih podjetij v povojnem obdobju. Kot delniško družbo so Istra benz ustanovili jeseni l.1948, saj takrat v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947-1954) pod vojaško upravo jugoslovanske vojske (VUJA) še niso veljali jugoslovanski civilni zakoni. In šele Osimski sporazumi med SFRJ in Italijo l.1977 so cono B STO mednarodnopravno postavili v okvir Jugoslavije oziroma takratne Socialistične republike Slovenije, katere legalni naslednik je sedanja republika.<br /> Ob razstavi so izdali tudi publikacijo, razdeljeno na tri dele, arhivsko-zgodovinski uvod, študije treh poznavalcev gospodarske preteklosti Obale in zbrani osebni spomini še živečih akterjev nekdanjega Istrabenza.</p></p> Mon, 26 Apr 2021 11:24:22 +0000 Kulturna dediščina in gospodarska zgodovina - primer Istrabenz Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB<p>Ne le fitofarmacevtska sredsta, tudi pregnojeni in prepogosto košeni travniki brez cvetenja so za opraševalce zelene puščave brez hrane</p><p><p>Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo <strong>dr. Danila Bevka</strong> z <a>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</a> na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Predstavitveni 3 videi:</p> </p> 174769643 RTVSLO – Ars 1541 clean Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo dr. Danila Bevka z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo. Na fotografiji čebela samotarka foto: Danilo Bevk, NIB<p>Ne le fitofarmacevtska sredsta, tudi pregnojeni in prepogosto košeni travniki brez cvetenja so za opraševalce zelene puščave brez hrane</p><p><p>Evropska agencija za varnost hrane EFSA pripravlja revizijo smernic o oceni tveganja fitofarmacevtskih sredstev za čebele, ki praktično pomeni rahljanje ukrepov za njihovo in zaščito drugih opraševalcev. Zato v studiu vnovič gostimo <strong>dr. Danila Bevka</strong> z <a>Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov</a> na Nacionalnem inštitutu za biologijo, raziskovalca njihove pomembne vloge. Pomagal nam bo osvetliti pomen teh za prehransko varnost izjemno pomembnih živalic, katerih vlogo v trajnostnem kmetijstvu še vedno premalo cenimo.</p> <p>&nbsp;</p> <p>Predstavitveni 3 videi:</p> </p> Mon, 19 Apr 2021 11:30:41 +0000 Pomembnost opraševalcev za naravne ekosisteme Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB<p>Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti</p><p><p><a>Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB</a> je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah čistilnih naprav. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne <strong>RNA SARS-CoV-2</strong> moč doseči z uporabo <strong>kvantitativne PCR (<em>verižna reakcija s polimerazo</em>) s povratno transkripcijo (RT-qPCR)</strong>. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah (Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor). Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni <strong>dr. Denis Kutnjak</strong> (NIB) <strong>epidemiologija odpadne vode</strong>. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je doslej NIB to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil.</p> </p> 174767911 RTVSLO – Ars 1297 clean Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti. Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 moč doseči z kvantitativne PCR s povratno transkripcijo oz. RT-qPCR. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah - Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor. Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo, epidemiologija odpadne vode. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil. Na fotografiji postopek koncentriranja vzorcev odpadne vode v laboratoriju pred analizo z metodo verižne reakcije s polimerazo z obratnim prepisovanjem. Vir: Aleš Rosa, NIB<p>Meritve SARS-CoV-2 v čistilnih napravah so poleg testov ključne za razumevanje njegove razširjenosti</p><p><p><a>Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB</a> je že marca lani pilotno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah čistilnih naprav. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne <strong>RNA SARS-CoV-2</strong> moč doseči z uporabo <strong>kvantitativne PCR (<em>verižna reakcija s polimerazo</em>) s povratno transkripcijo (RT-qPCR)</strong>. Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah (Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor). Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni <strong>dr. Denis Kutnjak</strong> (NIB) <strong>epidemiologija odpadne vode</strong>. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo, bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu COVID-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je doslej NIB to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa, in razen posebnih sredstev ARRS, od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil.</p> </p> Mon, 12 Apr 2021 11:26:37 +0000 Epidemiologija odpadnih voda Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo <p>Nastala je po 7-letnem raziskovalnem projektu pri Geološkem zavodu Slovenije po naročilu ARSO</p><p> <p>Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila (in tudi uradno še vedno je) osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji.<br /> Izdelavo teh strokovnih podlag je <strong>Urad za seizmologijo ARSO</strong> naročil <strong>Geološkemu zavodu Slovenije</strong>, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, <strong>Polona Zupančič</strong>, ARSO, <strong>dr. Petra Jamšek Rupnik</strong> in <strong>dr. Jure Atanackov</strong>, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174766265 RTVSLO – Ars 1531 clean Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila, uradno še vedno je, osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji. Izdelavo teh strokovnih podlag je Urad za seizmologijo ARSO naročil Geološkemu zavodu Slovenije, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, Polona Zupančič, ARSO, dr. Petra Jamšek Rupnik in dr. Jure Atanackov, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na sliki nova karta potresne nevarnosti Slovenije, izdelala jo je Agencija RS za okolje (ARSO) v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije Vir: ARSO, Urad za seizmologijo <p>Nastala je po 7-letnem raziskovalnem projektu pri Geološkem zavodu Slovenije po naročilu ARSO</p><p> <p>Po dveh desetletjih imamo v Sloveniji novo karto potresne nevarnosti. Stara iz l.2001 je izhajala iz zgodovinske evidence o potresih za slabo tisočletje nazaj, in je bila (in tudi uradno še vedno je) osnova za protipotresno gradbeno zakonodajo. Nova je nastala kot strokovna podlaga za sprejem nove, čaka pa jo še zahtevna pot verifikacije skozi zadevne podsisteme, ko in če bodo nova spoznanja o potresih našla pot v prihodnji gradbeni protipotresni zakonodaji.<br /> Izdelavo teh strokovnih podlag je <strong>Urad za seizmologijo ARSO</strong> naročil <strong>Geološkemu zavodu Slovenije</strong>, nastajale pa so vzporedno z evropsko karto potresne nevarnosti, seveda za okvir državnih meja. Gostje, <strong>Polona Zupančič</strong>, ARSO, <strong>dr. Petra Jamšek Rupnik</strong> in <strong>dr. Jure Atanackov</strong>, Geološki zavod Slovenije, povzemajo temeljni okvir razumevanja nove karte, ki jo od stare prvenstveno loči upoštevanje aktivnih prelomov v geološki strukturi ozemlja. V skupini izdelovalcev nove karte so bili poleg naštetih še, s strani ARSO Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčić, Martina Čarman, Andrej Gosar, z Geološkega zavoda pa Bogomir Celarc, Jernej Jež, Matevž Novak, Blaž Milanič in Anže Markelj. Pri projektu je sodelovala še kopica poznavalcev iz zadevnih ustanov iz Italije, Švice, Nemčije in Gregor Rajh iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 05 Apr 2021 11:30:31 +0000 Nova karta potresne nevarnosti Slovenije V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". 174764510 RTVSLO – Ars 1475 clean V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti". Mon, 29 Mar 2021 11:29:35 +0000 Pogled v znanost S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy<p>ddr. Verena Perko o izzivih muzeologije ob izidu prevoda tri desetletja Uvoda v muzeologijo Iva Maroevića</p><p><p>S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića "Uvod v muzeologijo", delo nje same (izšlo v založbi Slovenskega muzejskega društva). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja.</p></p> 174762752 RTVSLO – Ars 1580 clean S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića , Uvod v muzeologijo, delo nje same, izdalo Slovensko muzejsko društvo). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja. Instalacija Muzej čudes v mestu Calgary, Kanada; foto Paul Hardy<p>ddr. Verena Perko o izzivih muzeologije ob izidu prevoda tri desetletja Uvoda v muzeologijo Iva Maroevića</p><p><p>S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića "Uvod v muzeologijo", delo nje same (izšlo v založbi Slovenskega muzejskega društva). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja.</p></p> Mon, 22 Mar 2021 12:31:20 +0000 Muzeologija - nazaj v prihodnost Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Mladi mornarki na ladji v časi šolanja v 40-ih letih v Piranu - levo Sava Kaluža, desno Jolanda Gruden Vir: osebni arhiv hčera obeh pokojnih pomorščakinj <p>dr. Nadja Terčon o prvih dveh šolanih slovenskih ženskah v tradicionalno moškem poklicu</p><p> <p>Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka <strong>dr. Nadja Terčon</strong> po internetu predstavila monografijo z naslovom "<strong>Sava in Jolanda"</strong>. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. <strong>Sava Kaluža (1929-2014)</strong>, iz Postojne, in <strong>Jolanda Gruden (1930-2014)</strong> iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.<br /> Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "<strong>Usidrali smo se na morje</strong>" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174760870 RTVSLO – Ars 1579 clean Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014), iz Postojne, in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Mladi mornarki na ladji v časi šolanja v 40-ih letih v Piranu - levo Sava Kaluža, desno Jolanda Gruden Vir: osebni arhiv hčera obeh pokojnih pomorščakinj <p>dr. Nadja Terčon o prvih dveh šolanih slovenskih ženskah v tradicionalno moškem poklicu</p><p> <p>Letošnjega 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, dan prej, 7. marca, pa je bil dan slovenskega pomorstva (na ta dan je Slovenija l.1991 še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi), je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka <strong>dr. Nadja Terčon</strong> po internetu predstavila monografijo z naslovom "<strong>Sava in Jolanda"</strong>. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. <strong>Sava Kaluža (1929-2014)</strong>, iz Postojne, in <strong>Jolanda Gruden (1930-2014)</strong> iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenje krepko vpletli vlogo morja. Na temelju arhivskega gradiva napisana zgodba o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski.<br /> Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "<strong>Usidrali smo se na morje</strong>" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati je to delo zapolnilo premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in z sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka.</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 15 Mar 2021 12:31:19 +0000 Sava in Jolanda - zgodba o dveh pomorščakinjah Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu<p>Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju</p><p><p>Geograf <strong>mag. Miha Pavšek</strong> (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.</p> <p>CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:<br /> <a>Nov plazovni bilten, podatki in napovedi</a><br /> <a>Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi</a></p> <p><a>Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena</a></p> <p>&nbsp;</p> <p>Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:</p> <p><a>Projekt</a></p> <p><a>Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)</a></p> <p>Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek</p></p> 174759188 RTVSLO – Ars 1591 clean Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu<p>Gre za razvoj poenotenih opozoril pred snežnimi plazovi na avstrijsko-slovenskem čezmejnem območju</p><p><p>Geograf <strong>mag. Miha Pavšek</strong> (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/.</p> <p>CROSSRISK (Interreg SI-AT) - povezave:<br /> <a>Nov plazovni bilten, podatki in napovedi</a><br /> <a>Novo orodje za načrtovanje aktivnosti v naravi</a></p> <p><a>Nova aplikacija za izmenjavo podatkov s terena</a></p> <p>&nbsp;</p> <p>Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa (ARRS) - povezave:</p> <p><a>Projekt</a></p> <p><a>Elaborat za snežne plazove v Posočju (januar 2021)</a></p> <p>Avtor vseh fotografij je mag. Miha Pavšek</p></p> Mon, 08 Mar 2021 12:31:31 +0000 Crossrisk - javni dostop o nevarnosti snežnih plazov med Avstrijo in Slovenijo Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. Dr. Simon Sedej, izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu (Oddelek za kardiologijo) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako. dr. Simon Sedej v laboratoriju pri delu z mikroskopom na Medicinski univerzi v Gradcu (A) vir: Bernhard Bergmann <p>Izr.prof.dr. Simon Sedej s skupino raziskovalcev na sledi za zdravje srca koristnem nikotinamidu ali amidu vitamina B3</p><p><p>Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. <strong>Dr. Simon Sedej</strong>, izredni profesor na <em>Medicinski univerzi v Gradcu (A)</em> (<em>Oddelek za kardiologijo</em>) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako.</p> <p>Simon Sedej že nekaj časa raziskovalno sodeluje tudi s kolegi Fakultete za medicino Univerze v Mariboru.</p> <p>Oglejte si poljudno animacijo raziskovalnega odkritja vloge nikotinamida pri določenih vrstah srčnega popuščanja pri starejših, ki nam jo je posredoval sogovornik</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174757466 RTVSLO – Ars 1377 clean Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. Dr. Simon Sedej, izredni profesor na Medicinski univerzi v Gradcu (Oddelek za kardiologijo) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako. dr. Simon Sedej v laboratoriju pri delu z mikroskopom na Medicinski univerzi v Gradcu (A) vir: Bernhard Bergmann <p>Izr.prof.dr. Simon Sedej s skupino raziskovalcev na sledi za zdravje srca koristnem nikotinamidu ali amidu vitamina B3</p><p><p>Izguba raztegljivosti srca ali srčno popuščanje pri starejših je pogost povod za prezgodnjo smrt v razvitem svetu. <strong>Dr. Simon Sedej</strong>, izredni profesor na <em>Medicinski univerzi v Gradcu (A)</em> (<em>Oddelek za kardiologijo</em>) je s skupino raziskovalcev v dolgoletni raziskavi ugotovil, da nikotinamid, v prehrani znan kot vitamin B3, pomembno ščiti pred to najpogostejšo starostno obliko srčnega popuščanja. V pogovoru bo slovenski raziskovalec opisal, kako.</p> <p>Simon Sedej že nekaj časa raziskovalno sodeluje tudi s kolegi Fakultete za medicino Univerze v Mariboru.</p> <p>Oglejte si poljudno animacijo raziskovalnega odkritja vloge nikotinamida pri določenih vrstah srčnega popuščanja pri starejših, ki nam jo je posredoval sogovornik</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 01 Mar 2021 12:27:57 +0000 Ali nikotinamid v terapiji utegne izboljšati srčno popuščanje pri starejših? Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti. Bertrand de Jouvenel (1903-1987), citat: "Družba ovac bo s časom neizogibno porodila vladavino volkov" 174755753 RTVSLO – Ars 1132 clean Znanost se pogosto sklicuje na vrednostno nevtralnost. To je pogosto njena pravica in hkrati tudi dolžnost, obstajajo pa obdobja, ko tudi sama ne more in tudi ne sme obtičati v svojem slonokoščenem stolpu. Prelomna dogajanja 20. stoletja so na primer to pokazala dokaj izrazito. Nemara so zato nekateri drugo svetovno vojno vsaj v Evropi razlagali kot nekakšno evropsko državljansko vojno. Četudi se je na primer pokojni francoski filozof in politični ekonomist Bertrand de Jouvenel kot strasten borec za liberalno tradicijo Evrope v 30-ih in 40-ih letih celo navduševal nad idejami začetkov nemškega nacionalsocializma - po zmagi nad njim pa emigriral v Švico – je večino svojega dolgega življenja le bil zagovornik političnega liberalizma in strastno javno zagovarjal dostojanstvo osebne svobode v sodobnih množičnih družbah. Rojen je bil na začetku 20. stoletja, preminil pa je leta 1987. V zborniku založbe KRT iz l. 1992 o sodobnem liberalizmu je izšel njegov politični esej »Svoboda kot dostojanstvo« v prevodu Natalije Mikec, ki so ga prevedli iz ameriške izdaje izvirne knjige iz leta 1955. Ta je z naslovom »O suverenosti« izšla v Parizu. V besedilu, ki ga boste slišali, de Jouvenel opisuje nevarnosti organiziranih političnih skupin, ki svojo razlago sveta in ljudi vsiljujejo tudi tistim, ki se z njimi ne strinjajo. Predvsem pa opisuje, kam takšne tendence vodijo in da se morajo ljudje, ki svobodo razumejo tudi kot dostojanstvo, takšnim skupinam v ključnih trenutkih nevarnosti za družbo upreti. Bertrand de Jouvenel (1903-1987), citat: "Družba ovac bo s časom neizogibno porodila vladavino volkov" Mon, 22 Feb 2021 12:23:52 +0000 Dostojanstvo svobode in politično dobro Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so na primer v strugi Ljubljanice ležali nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v razstavnih komorah, napolnjenih z vodo, ali bazenih, odvisno pač od velikosti.<p>Miran Erič bi mokre lesene predmete preselil v za ogled možne vodne komore alil bazene</p><p><p>Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so npr. v strugi Ljubljanice ležali bodisi nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v z vodo napolnjenih razstavnih komorah ali bazenih, odvisno pač od velikosti.</p></p> 174753977 RTVSLO – Ars 1597 clean Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so na primer v strugi Ljubljanice ležali nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v razstavnih komorah, napolnjenih z vodo, ali bazenih, odvisno pač od velikosti.<p>Miran Erič bi mokre lesene predmete preselil v za ogled možne vodne komore alil bazene</p><p><p>Kako ohraniti in hkrati predstaviti lesene predmete starih kultur, ki so npr. v strugi Ljubljanice ležali bodisi nekaj deset tisoč ali sto let? Ta vprašanja že desetletja burijo mag. Mirana Eriča, sodelavca Zavoda za varstvo kulturne dediščine in potapljača. Na Akademiji za likovno umetnost usposobljeni konservator mokrega lesa že dlje časa preizkuša tudi digitalne rekonstrukcije v vodi najdenih predmetov, najraje pa bi jih na ogled postavil v z vodo napolnjenih razstavnih komorah ali bazenih, odvisno pač od velikosti.</p></p> Mon, 15 Feb 2021 12:31:37 +0000 Kako ohranjati in predstavljati dediščino mokrega lesa Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. V okviru delovne skupine sveta je dejavna današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi. Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za DG za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I). Na fotografiji je aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, katere razvoj je pomagal omogočiti tudi CTT IJS, foto: dr. Rok Dolenec, IJS<p>Gostja dr. Špela Stres vodi Center za inovacije in prenos tehnologij na IJS</p><p><p>Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. <strong>Špela Stres</strong>, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.</p> <p>Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&amp;I).</p> <blockquote><p>Na Institutu »Jožef Stefan«, raziskovalnem odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, poteka projekt v okviru katerega razvijajo Aparaturo za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence. Takšna meritev omogoča raziskave molekularne sestave snovi in lastnosti vzorcev, najpogosteje v življenjskih znanostih (life sciences). Projekt je zaživel z evropskim razpisom. V slabih 2 letih je prešel iz raziskovalne na prototipno raven, sedaj pa je prejel tudi sredstva inovacijskega sklada Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS, da se aplikacijo dodatno približa trgu.</p> <p>Naprava je sestavljena iz najsodobnejše tehnologije, ki se uporablja na detektorjih za fiziko visokih energij v CERNu in Belle II eksperimentu.</p> <p>V primerjavi s podobnimi aparaturami je glavna prednost naprave hitrost zajema, kar omogoča nov vpogled na raziskave na primer v biologiji, molekularni biologiji in farmacevtski industriji. S pomočjo partnerjev, raziskovalci napravo pripravljajo za različne aplikacije, najbolj pa se osredotočajo na biotehnološki segment.</p></blockquote></p> 174750538 RTVSLO – Ars 1508 clean Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom Integracija slovenskega inovacijskega okolja. V okviru delovne skupine sveta je dejavna današnja gostja, dr. Špela Stres, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi. Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za DG za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&I). Na fotografiji je aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, katere razvoj je pomagal omogočiti tudi CTT IJS, foto: dr. Rok Dolenec, IJS<p>Gostja dr. Špela Stres vodi Center za inovacije in prenos tehnologij na IJS</p><p><p>Sredi januarja je v okviru Sveta za razvoj SAZU potekal posvet z naslovom "Integracija slovenskega inovacijskega okolja". V okviru delovne skupine sveta je dejavna tudi današnja gostja, dr. <strong>Špela Stres</strong>, ki med drugim od leta 2017 tudi koordinira Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih inštitutov v gospodarstvo. Dejavna je na področju poslovnega razvoja in oblikovanja finančnega podpornega okolja za inovacije. V zadnjih 10 letih je igrala ključno vlogo pri ustanavljanju 11 spin-off podjetij. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako ocenjuje integracijo inovacijskega okolja v državi.</p> <p>Špela Stres je doktorsko disertacijo iz fizike opravila na Univerzi v Ljubljani, magisterij iz prava na področju intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, študij MBA na Cotrugli Business School, ima pa tudi opravljen izpit za patentnega odvetnika. Je članica strokovne skupine, ki svetuje projektni skupini EIC za GD za raziskave in inovacije Evropske komisije. Je tudi predstavnica foruma CERN KT in foruma KT o medicinskih aplikacijah. Bila je tudi podpredsednica in članica upravnega odbora Evropskega združenja strokovnjakov za znanost in tehnologijo. Bila je članica svetovalne skupine za prihodnje nastajajoče tehnologije in članica svetovalne skupine SWAFS pri Evropski komisiji (DG Connect in DG R&amp;I).</p> <blockquote><p>Na Institutu »Jožef Stefan«, raziskovalnem odseku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, poteka projekt v okviru katerega razvijajo Aparaturo za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence. Takšna meritev omogoča raziskave molekularne sestave snovi in lastnosti vzorcev, najpogosteje v življenjskih znanostih (life sciences). Projekt je zaživel z evropskim razpisom. V slabih 2 letih je prešel iz raziskovalne na prototipno raven, sedaj pa je prejel tudi sredstva inovacijskega sklada Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS, da se aplikacijo dodatno približa trgu.</p> <p>Naprava je sestavljena iz najsodobnejše tehnologije, ki se uporablja na detektorjih za fiziko visokih energij v CERNu in Belle II eksperimentu.</p> <p>V primerjavi s podobnimi aparaturami je glavna prednost naprave hitrost zajema, kar omogoča nov vpogled na raziskave na primer v biologiji, molekularni biologiji in farmacevtski industriji. S pomočjo partnerjev, raziskovalci napravo pripravljajo za različne aplikacije, najbolj pa se osredotočajo na biotehnološki segment.</p></blockquote></p> Mon, 01 Feb 2021 12:30:43 +0000 Integracija slovenskega inovacijskega okolja Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim lockdownom konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora. Foto: Taschenleerer - odlagališče krame iz žepov, npr. v domači veži, 2016, 34x21x13 cm, apnenec Lesno brdo, avtor Franc Solina Tu si lahko ogledate spletni naslov videa o razstavi: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA Spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF <p>Franc Solina pripoveduje o povezavi kiparstva in računalništva</p><p><p>Tokratni gost <strong>prof.dr. Franc Solina</strong> je ustanovil <em>Laboratorij za računalniški vid</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em>, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna <em>Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</em>. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil tudi dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval tudi v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v <em>Galeriji DLUL</em> v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim "lockdownom" konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p><a>spletni naslov videa na YouTubu</a></p> <p><a>spletni naslov kataloga</a></p></p> 174748826 RTVSLO – Ars 1603 clean Tokratni gost prof.dr. Franc Solina je ustanovil Laboratorij za računalniški vid na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v Galeriji DLUL v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim lockdownom konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora. Foto: Taschenleerer - odlagališče krame iz žepov, npr. v domači veži, 2016, 34x21x13 cm, apnenec Lesno brdo, avtor Franc Solina Tu si lahko ogledate spletni naslov videa o razstavi: https://www.youtube.com/watch?v=KHYFH1Tt6xA Spletni naslov kataloga: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QG1MWNOG/4a9d797c-edb4-4b76-b044-b9e01bd2889a/PDF <p>Franc Solina pripoveduje o povezavi kiparstva in računalništva</p><p><p>Tokratni gost <strong>prof.dr. Franc Solina</strong> je ustanovil <em>Laboratorij za računalniški vid</em> na ljubljanski <em>Fakulteti za elektrotehniko</em>, iz katere se je pred leti osamosvojila zdajšna <em>Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</em>. Tam predava računalniške predmete, pred leti pa je bil tudi dekan. Že dobri dve desetletji se ukvarja tudi s kiparstvom, povečini v kamnu, kar nekaj stvaritev pa je oblikoval tudi v lesu. Ob njegovi nedavni pregledni razstavi v <em>Galeriji DLUL</em> v Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, ki je imela to smolo, da je sovpadla z drugim "lockdownom" konec oktobra, smo si jo lahko ogledali le skozi galerijsko okno in v (tudi na mreži) dostopnem katalogu. Kako je računalničar postal tudi kipar? Poleg razstave je bilo to vprašanje izhodišče pogovora.</p> <p>&nbsp;</p> <p><a>spletni naslov videa na YouTubu</a></p> <p><a>spletni naslov kataloga</a></p></p> Mon, 25 Jan 2021 12:31:43 +0000 Kamen in svetloba Diplomirana kineziologinja Katja Podvinšek na VU Amsterdam (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu Human Movement Sciences opravlja raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju s sedežem v Izoli v okviru Univerze na Primorskem. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.<p>Kineziologinja Katja Podvinšek raziskuje v medicinskem rehabilitacijskem centru READE v okviru VU Amsterdam</p><p><p>Kako strokovno pomagati tetraplegikom?  Diplomirana kineziologinja <strong>Katja Podvinšek</strong> na <a>VU Amsterdam</a> (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu <em>Human Movement Sciences</em> opravlja  študijsko-raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na <em>Fakulteti za vede o zdravju</em> s sedežem v Izoli v okviru <em>Univerze na Primorskem</em>. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.</p> </p> 174747145 RTVSLO – Ars 1530 clean Diplomirana kineziologinja Katja Podvinšek na VU Amsterdam (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu Human Movement Sciences opravlja raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na Fakulteti za vede o zdravju s sedežem v Izoli v okviru Univerze na Primorskem. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.<p>Kineziologinja Katja Podvinšek raziskuje v medicinskem rehabilitacijskem centru READE v okviru VU Amsterdam</p><p><p>Kako strokovno pomagati tetraplegikom?  Diplomirana kineziologinja <strong>Katja Podvinšek</strong> na <a>VU Amsterdam</a> (Vrije Universiteit A., ena od dveh javnih raziskovalnih univerz v glavnem mestu Nizozemske- spada med prvih 150 najbolje rangiranih na svetu), v tamkajšnem raziskovalnem magisterskem programu <em>Human Movement Sciences</em> opravlja  študijsko-raziskovalni projekt o delovanju funkcionalne električne stimulacije na tetraplegikih. Raziskovalni študij opravlja v rehabilitacijskem centru VUA, v njem pa se posebej posveča vplivu električne stimulacije na krvni pritisk. Diplomirala je na <em>Fakulteti za vede o zdravju</em> s sedežem v Izoli v okviru <em>Univerze na Primorskem</em>. V pogovoru je na koncu tudi povedala, kako doživlja obdobje korona krize v tej deželi.</p> </p> Mon, 18 Jan 2021 12:30:30 +0000 Funkcionalna električna stimulacija tetraplegikov Sredi lanskega decembra je Slovensko arheološko društvo podeljevalo priznanja za dosežke v letu 2019. Nagrado za enkratni izjemni dosežek so za dvojezično znanstveno monografijo »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice - arheološke in naravoslovne raziskave«, podelili dr. Janki Istenič, ki vodi Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Poznavalka t.i. rimske arheologije provinc je delo pripravila na podlagi dveh desetletij raziskav, ki so vključevale tudi naravoslovne raziskave 79 v mulju reke med Vrhniko in Ljubljano najdenih predmetov. Pogovor smo posneli spomladi 2019 po predstavitvi monografije, v njem pa je sodeloval tudi dolgoletni sodelavec tukajšnih arheologov, fizik prof.dr. Žiga Šmit, ki je med drugim pri raziskavah dveh tisočletij stare materialne kulture sodeloval z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije. Gre za neporušno metodo, saj omogoča analizo snovi brez poškodovanja samih artefaktov. Monografije je izšla v seriji Katalogi in monografije pri Narodnem muzeju Slovenije 174745562 RTVSLO – Ars 1320 clean Sredi lanskega decembra je Slovensko arheološko društvo podeljevalo priznanja za dosežke v letu 2019. Nagrado za enkratni izjemni dosežek so za dvojezično znanstveno monografijo »Rimska vojaška oprema iz reke Ljubljanice - arheološke in naravoslovne raziskave«, podelili dr. Janki Istenič, ki vodi Arheološki oddelek Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Poznavalka t.i. rimske arheologije provinc je delo pripravila na podlagi dveh desetletij raziskav, ki so vključevale tudi naravoslovne raziskave 79 v mulju reke med Vrhniko in Ljubljano najdenih predmetov. Pogovor smo posneli spomladi 2019 po predstavitvi monografije, v njem pa je sodeloval tudi dolgoletni sodelavec tukajšnih arheologov, fizik prof.dr. Žiga Šmit, ki je med drugim pri raziskavah dveh tisočletij stare materialne kulture sodeloval z metodo protonsko vzbujene rentgenske spektrometrije. Gre za neporušno metodo, saj omogoča analizo snovi brez poškodovanja samih artefaktov. Monografije je izšla v seriji Katalogi in monografije pri Narodnem muzeju Slovenije Mon, 11 Jan 2021 12:27:00 +0000 Sodoben arheološki prikaz opreme iz mulja Ljubljanice Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalk kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno mednarodno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi! Na fotografiji cianobakterije Foto: Christian Fischer (vir: Wikipedia, CC BY SA 3.0) <p>izr.prof.dr. Bojan Sedmak je bil dolga leta znanstveni svetnik na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</p><p><p>Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z <strong>izr.prof.dr. Bojanom Sedmakom</strong>, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda,  (na fotografiji) toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno ekipo, ki so jo financirali s Kitajske, in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi!</p></p> 174743978 RTVSLO – Ars 1552 clean Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z izr. prof. dr. Bojanom Sedmakom, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalk kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda, toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno mednarodno ekipo, ki so jo financirali iz Kitajske in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi! Na fotografiji cianobakterije Foto: Christian Fischer (vir: Wikipedia, CC BY SA 3.0) <p>izr.prof.dr. Bojan Sedmak je bil dolga leta znanstveni svetnik na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB</p><p><p>Kako je na Zemlji nastal kisik? Zgodbo z odgovorom smo pred nekaj leti slišali v pogovoru z <strong>izr.prof.dr. Bojanom Sedmakom</strong>, znanstvenim svetnikom na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Več desetletij je raziskoval vlogo cianobakterij, najstarejših in najbolj množičnih ustvarjalkah kisika v atmosferi našega planeta. Iz vsakdanjega življenja poznamo cianobakterije kot smrdljivo strupeno sluz pri cvetenju voda,  (na fotografiji) toda njihova prvotna lastnost je pred leti vzpodbudila popolnoma resno zastavljeno mednarodno ekipo, ki so jo financirali s Kitajske, in naj bi pripravila študijo o vlogi cianobakterij kot prvih zavojevalk planeta Mars. Povabili pa so tudi našega gosta, zato ne zamudite njegovih pojasnil o tej zgodbi!</p></p> Mon, 04 Jan 2021 12:30:52 +0000 Cianobakterije - zgodba o nastanku kisika Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju s Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema. Na fotografiji vidimo, kako poteka preučevanje sedimentov v Lipiški jami Foto: Anja Hajna <p>Sediment je kemično ali mehansko nastala usedlina, iz katere so v preteklosti nastajale kamnine, gline, peščenjaki, apnenci itd.</p><p><p>Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju z Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja <strong>prof.dr. Nadja Zupan Hajna</strong> bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo, in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema.</p> </p> 174742678 RTVSLO – Ars 1693 clean Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju s Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja prof.dr. Nadja Zupan Hajna bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema. Na fotografiji vidimo, kako poteka preučevanje sedimentov v Lipiški jami Foto: Anja Hajna <p>Sediment je kemično ali mehansko nastala usedlina, iz katere so v preteklosti nastajale kamnine, gline, peščenjaki, apnenci itd.</p><p><p>Kras kot geomorfni sistem je pomemben kopenski vir informacij o preteklih razmerah v okolju, katerih najpomembnejši nosilec so sedimenti na površju, predvsem pa v jamah. Poznavanje sedimentov so na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni v treh desetletjih precej izboljšali predvsem zaradi novih datacijskih metod. Te so pripeljale do spoznanja, ki je nastanek jam premaknilo precej v preteklost tja do pleistocena. Predvsem paleomagnetne in magnetostratigrafske raziskave so postojnski krasoslovci v sodelovanju z Češko akademijo znanosti pomagale k boljšemu poznavanju starosti jam. Geologinja <strong>prof.dr. Nadja Zupan Hajna</strong> bo v pogovoru osvetlila osnove razumevanja pomembnosti in vloge sedimentov v kraškem svetu, kaj iz njih lahko izvemo, in pojasnila, kako so nove metode pomagale k boljšemu poznavanju krasa kot geomorfnega sistema.</p> </p> Mon, 28 Dec 2020 12:33:13 +0000 Sistematične raziskave jamskih sedimentov Kje vse si vode Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.<p>V nekaj letih so krasoslovci dobili in analizirali pomembne geološke, speleološke, metereološke in hidrološke podatke.</p><p><p>Kje vse si vode reke Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec<strong> dr. Matej Blatnik</strong> z <em>Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU</em> v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.</p> </p> 174741276 RTVSLO – Ars 1569 clean Kje vse si vode Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec dr. Matej Blatnik z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.<p>V nekaj letih so krasoslovci dobili in analizirali pomembne geološke, speleološke, metereološke in hidrološke podatke.</p><p><p>Kje vse si vode reke Ljubljanice v kraškem podzemlju med Planinskim poljem in izviri pri Vrhniki utirajo pot? To bo pojasnil krasoslovec<strong> dr. Matej Blatnik</strong> z <em>Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU</em> v Postojni. S kolegi raziskovalci je slaba štiri leta spremljal in odkrival doslej neznane podzemne tokove reke sedmerih imen, ki je tudi pomemben vodonosnik pitne vode v jugozahodnem delu države.</p> </p> Mon, 21 Dec 2020 12:31:09 +0000 Podzemna vodna dinamika med Planinskim poljem in Vrhniko V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal februarja letos preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson . Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik. Foto, vir: Monroem, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons web povezava: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Freeman_dyson.jpg <p>Že sredi 50-ih je v nekem predavanju povedal: "Kar se mene tiče, zakoni fizike ne nasprotujejo temu, da bi bilo stvari mogoče graditi atom za atomom."</p><p><p>V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal letos februarja preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson. Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik.</p></p> 174739469 RTVSLO – Ars 1440 clean V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal februarja letos preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson . Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik. Foto, vir: Monroem, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons web povezava: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Freeman_dyson.jpg <p>Že sredi 50-ih je v nekem predavanju povedal: "Kar se mene tiče, zakoni fizike ne nasprotujejo temu, da bi bilo stvari mogoče graditi atom za atomom."</p><p><p>V tokratni oddaji je na sporedu prevod besedila o "vlogi sena v zgodovini", ki ga je pred desetletji napisal letos februarja preminuli ameriški matematik in astrofizik Freeman Dyson. Dyson je bil sicer avtor t.im. renormalizacijske teorije, ki sta jo za potrebe kvantne mehanike poleg njega razvila še Julian Seymour Schwinger in Šiničiro Tomonaga. Za to odkritje so vsi trije leta 1965 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko. Dyson je med vojno kot izvrsten matematik sodeloval tudi pri iskanju poti do izdelave jedrske bombe v takoimenovanem projektu Manhattan v Združenih državah. Je prototip intelektualca, ki je zapletene znanstvene metode vedno razlagal v značilnem zgoščenem in jasnem slogu. Bolje se je motiti kot biti nejasen, je nekje zapisal, v oddaji pa boste slišali prevod iz knjige esejev s konca 80-ih z naslovom Neskončno v vse smeri. Gre za poglavje Senena teorija zgodovine, ki ga je prevedel naš pokojni sodelavec Samo Resnik.</p></p> Mon, 14 Dec 2020 12:29:00 +0000 Vloga sena v zgodovini Sredi preteklega tedna so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom Tehnika za šport. Gre za občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Obisk muzeja v Bistri je seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Razstavo je precej časa pripravljalo kar nekaj sodelavcev muzeja. Gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »Z Elanom do zvezd« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali mag. Katarina Batagelj in Ana Katarina Ziherl, idejni vodja projekta pa je mag. Vladimir Vilman. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden. Na fotografiji (Jaka Blasutto) je model pancerjev Alpina Alfa - na tržišče je prišel v sezoni 1987/88. Skozi cevke, ki izhajajo iz čevlja, je serviser vbrizgal dvokomponentno poliuretansko peno v tekočem stanju. Ta je v notranjem čevlju zreagirala, to pomeni, da se je njen volumen povečal, postal trd, se oblikoval po obliki posameznikove noge in to obliko obdržal. Na ta način so dosegli optimalen oprijem noge.<p>"Gibanje je življenje. In človeško telo je kot ustvarjeno zanj. Njegov neustavljivi um pa razvija športne pripomočke in panoge, s katerimi skuša obvladovati naravne elemente – kopno, vodo in zrak." K. Batagelj</p><p><p>Sredi preteklega tedna so v <a>Tehniškem muzeju Slovenije</a> v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom »<strong>Tehnika za šport</strong>«. Gre za, kot pravijo tamkajšni muzealci, občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Od lani je bil muzej po novem odprt tudi v zadnjem mesecu v letu prav do praznikov. Za razliko od prejšnih let, ko so ga zaradi zimskih razmer vsaj za obiskovalce zapirali že v začetku decembra, in ga odpirali v začetku marca, skratka ob izteku zime. Letos je takšen načrt seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Kot boste slišali v pogovoru s pobudnikom te razstave, ki jo je kar nekaj sodelavcev muzeja pripravljalo precej časa, kustosom Vladimirjem Vilmanom, gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »<em>Z Elanom do zvezd</em>« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali <strong>mag. Katarina Batagelj</strong> in <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>, kot rečeno pa je bil idejni vodja projekta že omenjeni <strong>mag. Vladimir Vilman</strong>. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden, za začetek  pa je najprej bolj podrobno utemeljil, na kakšen način je nova razstava o tukajšni snovni in nesnovni dediščini področja športne opreme nadaljevanje omenjene razstave o dediščini tovarne Elan.</p> <p>Idejni vodja projekta: mag. Vladimir Vilman<br /> Koncept razstave: mag. Katarina Batagelj, Ana Katarina Ziherl<br /> Avtorji besedil razstave: mag. Katarina Batagelj, mag. Boris Brovinsky, dr. Estera Cearar, Milojka Čepon, Ajda Kozjek, Barbara Rezar Grilc, mag. Vladimir Vilman, Ana Katarina Ziherl<br /> Strokovni sodelavci: Matevž Gradišek, dr. Orest Jarh, Radivoj Kikelj, Jakob Kovačič, Miha Kranjc<br /> Oblikovanje: Janja Ošlaj</p> <p>Vse fotografije razen tiste na plakatu Jaka Blasutto !</p> </p> 174737770 RTVSLO – Ars 1265 clean Sredi preteklega tedna so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom Tehnika za šport. Gre za občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Obisk muzeja v Bistri je seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Razstavo je precej časa pripravljalo kar nekaj sodelavcev muzeja. Gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »Z Elanom do zvezd« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali mag. Katarina Batagelj in Ana Katarina Ziherl, idejni vodja projekta pa je mag. Vladimir Vilman. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden. Na fotografiji (Jaka Blasutto) je model pancerjev Alpina Alfa - na tržišče je prišel v sezoni 1987/88. Skozi cevke, ki izhajajo iz čevlja, je serviser vbrizgal dvokomponentno poliuretansko peno v tekočem stanju. Ta je v notranjem čevlju zreagirala, to pomeni, da se je njen volumen povečal, postal trd, se oblikoval po obliki posameznikove noge in to obliko obdržal. Na ta način so dosegli optimalen oprijem noge.<p>"Gibanje je življenje. In človeško telo je kot ustvarjeno zanj. Njegov neustavljivi um pa razvija športne pripomočke in panoge, s katerimi skuša obvladovati naravne elemente – kopno, vodo in zrak." K. Batagelj</p><p><p>Sredi preteklega tedna so v <a>Tehniškem muzeju Slovenije</a> v Bistri pri Vrhniki virtualno odprli razstavo z naslovom »<strong>Tehnika za šport</strong>«. Gre za, kot pravijo tamkajšni muzealci, občasno razstavo, ki naj bi bila odprta približno leto dni. Od lani je bil muzej po novem odprt tudi v zadnjem mesecu v letu prav do praznikov. Za razliko od prejšnih let, ko so ga zaradi zimskih razmer vsaj za obiskovalce zapirali že v začetku decembra, in ga odpirali v začetku marca, skratka ob izteku zime. Letos je takšen načrt seveda preprečila epidemija z znanimi omejitvami, tako da se je predstavljanje preselilo na internetne protokole oziroma medije. Kot boste slišali v pogovoru s pobudnikom te razstave, ki jo je kar nekaj sodelavcev muzeja pripravljalo precej časa, kustosom Vladimirjem Vilmanom, gre za nekakšno logično nadaljevanj razstave »<em>Z Elanom do zvezd</em>« l.2016, v kateri so predstavili predhodnike in uspehe te nekoč najbolj svetovno prepoznavne slovenske blagovne znamke na področju športov. Razstavo »Tehnika za šport« sta zasnovali <strong>mag. Katarina Batagelj</strong> in <strong>Ana Katarina Ziherl</strong>, kot rečeno pa je bil idejni vodja projekta že omenjeni <strong>mag. Vladimir Vilman</strong>. Z njim smo se pogovarjali pretekli teden, za začetek  pa je najprej bolj podrobno utemeljil, na kakšen način je nova razstava o tukajšni snovni in nesnovni dediščini področja športne opreme nadaljevanje omenjene razstave o dediščini tovarne Elan.</p> <p>Idejni vodja projekta: mag. Vladimir Vilman<br /> Koncept razstave: mag. Katarina Batagelj, Ana Katarina Ziherl<br /> Avtorji besedil razstave: mag. Katarina Batagelj, mag. Boris Brovinsky, dr. Estera Cearar, Milojka Čepon, Ajda Kozjek, Barbara Rezar Grilc, mag. Vladimir Vilman, Ana Katarina Ziherl<br /> Strokovni sodelavci: Matevž Gradišek, dr. Orest Jarh, Radivoj Kikelj, Jakob Kovačič, Miha Kranjc<br /> Oblikovanje: Janja Ošlaj</p> <p>Vse fotografije razen tiste na plakatu Jaka Blasutto !</p> </p> Mon, 07 Dec 2020 13:59:00 +0000 Kustos Vladimir Vilman in tehnika za šport v TMS Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo z naslovom Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost, o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi tega desetletja izdal 1. in 2. del Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti, in monografijo Goriški izobraženci skozi zgodovino. Željko Oset je avtor zgodovine UNG ob njenem jubileju (foto: UNG, Facebook stran) <p>Pot razvoja slovenske akademske skupnosti po vojni med univerzo, raziskovalnimi inštituti, izvršno oblastjo in gospodarstvom je tlakovana z nenehnimi reformami, zato nove univerze nastajajo na zapletene načine</p><p><p>Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. <strong>Doc.dr. Željko Oset</strong> je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo "<strong>Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost</strong>", o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi desetletja izdal dva dela "<em>Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti</em>", in monografijo "<em>Goriški izobraženci skozi zgodovino</em>".</p></p> 174736109 RTVSLO – Ars 1526 clean Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo z naslovom Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost, o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi tega desetletja izdal 1. in 2. del Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti, in monografijo Goriški izobraženci skozi zgodovino. Željko Oset je avtor zgodovine UNG ob njenem jubileju (foto: UNG, Facebook stran) <p>Pot razvoja slovenske akademske skupnosti po vojni med univerzo, raziskovalnimi inštituti, izvršno oblastjo in gospodarstvom je tlakovana z nenehnimi reformami, zato nove univerze nastajajo na zapletene načine</p><p><p>Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. <strong>Doc.dr. Željko Oset</strong> je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo "<strong>Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost</strong>", o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi desetletja izdal dva dela "<em>Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti</em>", in monografijo "<em>Goriški izobraženci skozi zgodovino</em>".</p></p> Mon, 30 Nov 2020 12:30:26 +0000 Zgodovinar Željko Oset s knjigo o četrt stoletja Univerze v Novi Gorici Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze - podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr. - ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja med 1992-1996. V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države l.1991. Najprej sta IJS in občina Nova Gorica, župan je bil Črtomir Špacapan, l.1995 ustanovila podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem. Sedež Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi rektor, je v palači Lanthieri v Vipavi foto: Goran Tenze, Program Ars <p>Že kot podiplomska Fakulteta za znanosti o okolju je pedagoško dejavnost izpeljevala na rezultatih lastnih raziskav</p><p><p>Rektor <a>Univerze v Novi Gorici</a>, <strong>prof.dr. Danilo Zavrtanik</strong>, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze (podobno kot <strong>MIT</strong>, <strong>ETH Zürich</strong> ali <strong>École Polytechnique Fédérale de Lausanne</strong> npr.), ki jo je skupina na <strong>Inštitutu Jožef Stefan</strong> zasnovala v času njegovega direktorovanja (1992-1996). V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz <strong>CERN</strong>-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države (1991). Najprej sta <a>IJS</a> in občina Nova Gorica (župan je bil Črtomir Špacapan) l.1995 ustanovili podiplomsko <strong>Fakulteto za znanosti o okolju</strong>, l.1998 ji je sledilo 7 let <strong>Politehnike Nova Gorica</strong>, od l. 2006 pa gre tudi za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem.</p></p> 174734356 RTVSLO – Ars 1829 clean Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze - podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr. - ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja med 1992-1996. V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države l.1991. Najprej sta IJS in občina Nova Gorica, župan je bil Črtomir Špacapan, l.1995 ustanovila podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem. Sedež Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi rektor, je v palači Lanthieri v Vipavi foto: Goran Tenze, Program Ars <p>Že kot podiplomska Fakulteta za znanosti o okolju je pedagoško dejavnost izpeljevala na rezultatih lastnih raziskav</p><p><p>Rektor <a>Univerze v Novi Gorici</a>, <strong>prof.dr. Danilo Zavrtanik</strong>, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze (podobno kot <strong>MIT</strong>, <strong>ETH Zürich</strong> ali <strong>École Polytechnique Fédérale de Lausanne</strong> npr.), ki jo je skupina na <strong>Inštitutu Jožef Stefan</strong> zasnovala v času njegovega direktorovanja (1992-1996). V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz <strong>CERN</strong>-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države (1991). Najprej sta <a>IJS</a> in občina Nova Gorica (župan je bil Črtomir Špacapan) l.1995 ustanovili podiplomsko <strong>Fakulteto za znanosti o okolju</strong>, l.1998 ji je sledilo 7 let <strong>Politehnike Nova Gorica</strong>, od l. 2006 pa gre tudi za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem.</p></p> Mon, 23 Nov 2020 12:35:29 +0000 Rektor Danilo Zavrtanik o 25 letih Univerze v Novi Gorici Od leta 1993 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne vsako leto organiziral Mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, kras, Karst, carso. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik. Prestavjena je na prihodnje leto, ki ga je Mednarodna speleološka zveza pod pokroviteljstvo UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo dr. Nadjo Zupan Hajna in geografa dr. Mateja Blatnika. (besedilo pod fotografijo): Škocjanske jame, predel, ki mu pravijo Šumeča jama foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU <p>Raziskovanje kraškega podzemlja se je iz pokrajine med Trstom in Vrhniko v 19.stoletju razširilo po vsem svetu</p><p><p>Od leta 1993 je <a>Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU</a> iz Postojne vsako leto organiziral <em>Mednarodno krasoslovno šolo "Klasični kras"</em>, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, <em>kras, Karst, carso</em>. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - <strong>regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik</strong>. Prestavljena je na prihodnje leto, ki ga je <em>Mednarodna speleološka zveza</em> pod pokroviteljstvom UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo <strong>dr. Nadjo Zupan Hajna</strong> in geografa <strong>dr. Mateja Blatnika.<br /> </strong></p> </p> 174732640 RTVSLO – Ars 1567 clean Od leta 1993 je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne vsako leto organiziral Mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, kras, Karst, carso. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik. Prestavjena je na prihodnje leto, ki ga je Mednarodna speleološka zveza pod pokroviteljstvo UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo dr. Nadjo Zupan Hajna in geografa dr. Mateja Blatnika. (besedilo pod fotografijo): Škocjanske jame, predel, ki mu pravijo Šumeča jama foto: Matej Blatnik, IZRK ZRC SAZU <p>Raziskovanje kraškega podzemlja se je iz pokrajine med Trstom in Vrhniko v 19.stoletju razširilo po vsem svetu</p><p><p>Od leta 1993 je <a>Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU</a> iz Postojne vsako leto organiziral <em>Mednarodno krasoslovno šolo "Klasični kras"</em>, saj so raziskovalci kraškega podzemlja iz vsega sveta v živo želeli spoznati pokrajino, ki je tej vrsti sveta pod površino dala tudi ime, <em>kras, Karst, carso</em>. Letošnjo šolo so morali zaradi epidemioloških razlogov odpovedati, tako kot vsako leto, pa je tudi tokratna vsebovala izbrani aspekt raziskav - <strong>regionalno krasoslovje - lokalni in splošni vidik</strong>. Prestavljena je na prihodnje leto, ki ga je <em>Mednarodna speleološka zveza</em> pod pokroviteljstvom UNESCA razglasila za mednarodno leto jam in krasa. Glede na raziskovalno in nenazadnje tudi organizacijsko vpletenost v pripravo letošnje odpovedane in napovedane šole l. 2021, smo obiskali raziskovalca iz Postojne, geologinjo <strong>dr. Nadjo Zupan Hajna</strong> in geografa <strong>dr. Mateja Blatnika.<br /> </strong></p> </p> Mon, 16 Nov 2020 12:31:07 +0000 Regionalno krasoslovje - raziskuj, razumi, zaščiti Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi. Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo l. 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele, plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači. Na fotografiji aktivno območje plazu Čikla nad Koroško Belo pri Jesenicah foto Matija Zupan, GeoZS <p>Geologinja dr. Tina Peternel (GeoZS) o preventivnih raziskavah, nadzoru plazenja in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi.</p><p><p>Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, <strong>dr.Tina Peternel</strong> z <strong>Geološkega zavoda Slovenije</strong> je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi.</p> <p>Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo leto 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano Blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele; plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174731022 RTVSLO – Ars 1489 clean Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, dr.Tina Peternel z Geološkega zavoda Slovenije je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi. Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo l. 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele, plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači. Na fotografiji aktivno območje plazu Čikla nad Koroško Belo pri Jesenicah foto Matija Zupan, GeoZS <p>Geologinja dr. Tina Peternel (GeoZS) o preventivnih raziskavah, nadzoru plazenja in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi.</p><p><p>Ta mesec poteka 20 let od zemeljskega plazu, ki je zasul Log pod Mangartom in poleg materialne škode terjal tudi 7 življenj. Inženirka geologije, <strong>dr.Tina Peternel</strong> z <strong>Geološkega zavoda Slovenije</strong> je raziskovala tudi tovrstne premike zemeljskih mas nad Koroško Belo pri Jesenicah. Govorila bo o preventivnih raziskavah, nadzoru premikov in plazenja, in kako se pri nas nasploh spopadamo s temi, za hribovito deželo žal značilnimi naravnimi pojavi.</p> <p>Z vidika odmevnosti je Slovenijo nedvomno najbolj zaznamovalo leto 2000, ko sta se na njenem območju sprožila dva večja pobočna masna premika. Večji med njima je bil omenjeni drobirski tok Stože (Log pod Mangartom). Sočasno s prvim se je nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini reaktiviral plaz Slano Blato v obliki viskoznega blatnega toka, ki je zajel predvsem travnike in gozd. Leto kasneje, l. 2001, se je nad vasjo Koseč blizu Kobarida sprožil plaz Strug v obliki kombinacije različnih vrst pobočnih masnih premikov (zemeljski plaz, podor in drobirski tok). Iz septembra l. 2010 je znan tudi plaz Stogovci, ki se je tako kot Slano blato, sprožil nad vasjo Lokavec pri Ajdovščini. V tem primeru je odnesel del ceste Ajdovščina–Predmeja. V vseh naštetih primerih so bile sprožitveni dejavnik intenzivne padavine. Trenutno aktualni primeri: plazovi v zaledju Koroške Bele; plaz Čemšenik v občini Zagorje ob Savi in plaz Grahovo ob Bači.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Mon, 09 Nov 2020 12:29:49 +0000 Preventivne raziskave zemeljskih plazov Strokovni posvet z naslovom "Skrivnost Gruberjeve palače" je v prostorih Arhiva RS v Gruberjevi palači v LJ potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja Kremser-Schmidtu, je v oddaji septembra že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko razlago tega odkritja povzela mag.Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg. foto: Restavriranje stropne poslikave Kremser-Schmidta iz l.1775, na levi stoji mag. Martina Lesar Kikelj vir: https://www.zvkds.si/sl/novice/skrivnost-gruberjeve-palace-odkrit-podpis-slikarja-kremser-schmidta-z-letnico-1775 <p>Strokovni posvet je bolj podrobno osvetlil argumente o pravem avtorstvu poslikave, ki so jo zaradi podpisa dolgo pripisovali Andreju Herrleinu</p><p><p>Strokovni posvet z naslovom "<em>Skrivnost Gruberjeve palače</em>" je v prostorih <em>Arhiva RS</em> v Gruberjevi palači v Ljubljani potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja, slikarju <strong>Kremser-Schmidtu</strong>, je v oddaji že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko verzijo tega odkritja povzela <strong>mag.Martina Lesar Kikelj</strong>, vodja <em>Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS</em> in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg.</p></p> 174729425 RTVSLO – Ars 1276 clean Strokovni posvet z naslovom "Skrivnost Gruberjeve palače" je v prostorih Arhiva RS v Gruberjevi palači v LJ potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja Kremser-Schmidtu, je v oddaji septembra že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko razlago tega odkritja povzela mag.Martina Lesar Kikelj, vodja Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg. foto: Restavriranje stropne poslikave Kremser-Schmidta iz l.1775, na levi stoji mag. Martina Lesar Kikelj vir: https://www.zvkds.si/sl/novice/skrivnost-gruberjeve-palace-odkrit-podpis-slikarja-kremser-schmidta-z-letnico-1775 <p>Strokovni posvet je bolj podrobno osvetlil argumente o pravem avtorstvu poslikave, ki so jo zaradi podpisa dolgo pripisovali Andreju Herrleinu</p><p><p>Strokovni posvet z naslovom "<em>Skrivnost Gruberjeve palače</em>" je v prostorih <em>Arhiva RS</em> v Gruberjevi palači v Ljubljani potekal septembra letos. Tam so konservatorji-restavratorji razlagali ozadje končne potrditve avtorja stropne poslikave na vrhu stopnišča v njej. O izvornem avtorju iz 18. stoletja, slikarju <strong>Kremser-Schmidtu</strong>, je v oddaji že govorila umetnostna zgodovinarka dr.Barbara Murovec, tokrat pa bo konservatorsko-restavratorsko verzijo tega odkritja povzela <strong>mag.Martina Lesar Kikelj</strong>, vodja <em>Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS</em> in hkrati skupine, ki izvaja konservatorsko-restavratorski poseg.</p></p> Mon, 02 Nov 2020 12:26:16 +0000 Konservatorsko-restavratorska plat stropne poslikave Kremser-Schmidta v Gruberjevi palači Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj)<p>Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost</p><p><p><strong>Marija Hernja Masten</strong> je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.<br /> V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.<br /> Skupaj z <strong>Nado Jurkovič</strong> je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).<br /> Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.<br /> V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.<br /> Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.</p> <p>(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)</p></p> 174727833 RTVSLO – Ars 1533 clean Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj)<p>Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost</p><p><p><strong>Marija Hernja Masten</strong> je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju.  V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva.<br /> V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem.<br /> Skupaj z <strong>Nado Jurkovič</strong> je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848).<br /> Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije.<br /> V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996.<br /> Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva.</p> <p>(nekoliko skrajšano besedilo utemeljitve Arhivskega društva Slovenije ob podelitvi Aškerčeve nagrade za življensko delo l.2020 sogovornici)</p></p> Mon, 26 Oct 2020 12:30:33 +0000 Prmislek o dediščini arhivov – Marija Hernja Masten Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, točneje na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo že dolgo časa aktivno raziskuje prof.dr. Kristina Gruden. S kolegi je nedavno v strokovni reviji Trends in Plant Science objavila članek z naslovom »Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega dr. Marko Petek iz oddelka in podatkovni znanstvenik dr. Vid Podpečan iz Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu. Sogovornica predava predmete več aspektov biokemije rastlin na Univerzi v Ljubljani na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. foto: Raziskovanje interakcij med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami zahteva mnogo pristopov, tudi takšnega na fotografiji, ki je nastala na oddelku vir: NIB, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo <p>Sogovornica prof.dr. Kristina Gruden (NIB) pravi, da rastline niso same temveč živijo v interakciji z mikroorganizmi in žuželkami</p><p><p>Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na <a><em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em></a>, točneje na <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> že dolgo časa aktivno raziskuje <strong>prof.dr. Kristina Gruden</strong>. S kolegi je nedavno v strokovni reviji <em>Trends in Plant Science</em> objavila članek z naslovom »<em>Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«</em>. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega <strong>dr. Marko Petek</strong> iz oddelka in podatkovni znanstvenik <strong>dr. Vid Podpečan</strong> iz <em>Odseka za tehnologije znanja</em> na <a><em>Inštitutu Jožef Stefan</em></a>.  S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu.</p> <p>Sogovornica predava predmete več aspektov in odvodov biokemije rastlin na <em>Univerzi v Ljubljan</em>i na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.</p> </p> 174726095 RTVSLO – Ars 1484 clean Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, točneje na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo že dolgo časa aktivno raziskuje prof.dr. Kristina Gruden. S kolegi je nedavno v strokovni reviji Trends in Plant Science objavila članek z naslovom »Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega dr. Marko Petek iz oddelka in podatkovni znanstvenik dr. Vid Podpečan iz Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan. S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu. Sogovornica predava predmete več aspektov biokemije rastlin na Univerzi v Ljubljani na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. foto: Raziskovanje interakcij med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami zahteva mnogo pristopov, tudi takšnega na fotografiji, ki je nastala na oddelku vir: NIB, Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo <p>Sogovornica prof.dr. Kristina Gruden (NIB) pravi, da rastline niso same temveč živijo v interakciji z mikroorganizmi in žuželkami</p><p><p>Izteka se mednarodno leto zdravja rastlin, tako da je naslovna tema kot naročena, saj si v obdobju onesnaženosti okolja, škodljive rabe umetnih gnojil, po drugi strani pa spoznanj o nujnem obratu k bolj trajnostnemu kmetovanju, mnogo ljudi prizadeva najti bolj sonaravne načine pridelave hrane. V tem primeru pač rastlinske. Na <a><em>Nacionalnem inštitutu za biologijo</em></a>, točneje na <em>Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo</em> že dolgo časa aktivno raziskuje <strong>prof.dr. Kristina Gruden</strong>. S kolegi je nedavno v strokovni reviji <em>Trends in Plant Science</em> objavila članek z naslovom »<em>Mènage à Trois: Razvozljavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami«</em>. Gruden je zasnovala raziskavo pri kateri sta aktivno sodelovala tudi soavtorja članka, njen kolega <strong>dr. Marko Petek</strong> iz oddelka in podatkovni znanstvenik <strong>dr. Vid Podpečan</strong> iz <em>Odseka za tehnologije znanja</em> na <a><em>Inštitutu Jožef Stefan</em></a>.  S profesorico Gruden smo povzeli širši okvir raziskave s stališča sistemske biologije – preučevanje odzivov rastlin na druge organizme v okolju, ki bodo v prihodnosti omogočali t.im. pametno uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu.</p> <p>Sogovornica predava predmete več aspektov in odvodov biokemije rastlin na <em>Univerzi v Ljubljan</em>i na FKKT, BF, MF in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.</p> </p> Mon, 19 Oct 2020 11:29:44 +0000 Razvoj nove generacije trajnostnih kmetijskih praks Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom CLAUSTRA + med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. Ajdovskem zidu nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, dr. Katharina Zanier, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje. Podatki pod sliko: Grafična rekonstrukcija Ajdovskega zidu nad Vrhniko kot pomembnega dela zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum zadnjih nekaj stoletij obstoja imperija foto: Narodni muzej Slovenije <p>Po zaključku čezmejnega projekta CLAUSTRA + smo se pogovarjali na trasi pohodniške poti Ajdovski zid nad Vrhniko</p><p><p>Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom <strong>CLAUSTRA +</strong> med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. <strong>Ajdovskem zidu</strong> nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, <strong>dr. Katharina Zanier</strong>, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, <strong>dr. Jure Kusetič</strong>. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje.</p></p> 174724402 RTVSLO – Ars 1481 clean Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom CLAUSTRA + med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. Ajdovskem zidu nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, dr. Katharina Zanier, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje. Podatki pod sliko: Grafična rekonstrukcija Ajdovskega zidu nad Vrhniko kot pomembnega dela zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum zadnjih nekaj stoletij obstoja imperija foto: Narodni muzej Slovenije <p>Po zaključku čezmejnega projekta CLAUSTRA + smo se pogovarjali na trasi pohodniške poti Ajdovski zid nad Vrhniko</p><p><p>Že na začetku prve polovice leta se je zaključil čezmejni evropski projekt z akronimom <strong>CLAUSTRA +</strong> med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi, in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. V tem okviru je med drugim nastala tudi nova tematska pohodniška pot ob t.im. <strong>Ajdovskem zidu</strong> nad Vrhniko. Prav pri ureditvi slednje sta poleg domačih turističnih društev svoje moči združila tudi oba nekoč v neločevanje dediščine združena javna zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Republike Slovenije. Slednji je bil tudi nosilec projekta, zastopala ga je arheologinja, <strong>dr. Katharina Zanier</strong>, pri izkopavanjih in interpretaciji vloge in pomena te zapore izpred 1700 let in zdaj, pa je sodeloval kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, tudi arheolog, <strong>dr. Jure Kusetič</strong>. Posebnost tega zidu, ki ni bil LIMES - torej starorimska zapora meja imperija od 3. stoletja pa do propada v 5.st. kot npr. Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi - temveč je šlo za nekaj kar je imperialni Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v njegovo osrčje.</p></p> Mon, 12 Oct 2020 11:29:41 +0000 Zapora Claustra Alpium Iuliarum od Kvarnerja do doline Soče V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo Robot.si, o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, dr. Orest Jarh, v oddaji opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. »Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes.«, med drugim o razstavi industrijske robotike pri nas pravi kustos, dr. Orest Jarh. Na fotografiji v ospredju dva industrijska robota na razstavi v TMS, izdelava IJS Vir: Tehniški muzej Slovenije <p>"Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes." -dr. Orest Jarh</p><p><p>V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo "<strong>Robot.si</strong>" o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, <strong>dr. Orest Jarh</strong>, v pogovoru opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. Več o razstavi pa na tej <a>povezavi.</a></p></p> 174722729 RTVSLO – Ars 1509 clean V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo Robot.si, o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, dr. Orest Jarh, v oddaji opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. »Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes.«, med drugim o razstavi industrijske robotike pri nas pravi kustos, dr. Orest Jarh. Na fotografiji v ospredju dva industrijska robota na razstavi v TMS, izdelava IJS Vir: Tehniški muzej Slovenije <p>"Razvoj industrijskih robotov v Sloveniji je na začetku 80. let prejšnjega stoletja doživel izjemen razcvet in posledice tega burnega obdobja so vidne še danes." -dr. Orest Jarh</p><p><p>V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so 18. septembra odprli razstavo "<strong>Robot.si</strong>" o začetkih slovenske industrijske robotike. Zametki v 70-ih letih na relaciji med Inštitutom Jožef Stefan in takratno Fakulteto za elektrotehniko (UL) so v navezavi na tovarno Gorenje l.1980 pripeljali do prvega robota v industriji. Gost v oddaji, kustos razstave, <strong>dr. Orest Jarh</strong>, v pogovoru opisuje tudi zasnovo tega prikaza (razstavljeni roboti so del njihove muzejske tehnične dediščine) štirih desetletij industrijske robotike pri nas. Besedo robot je v svetovno rabo uvedla drama Karla Čapka iz l.1920. Pri vstopu na razstavo ti obletnici muzealsko didaktično ponazorijo s približkom gledališke postavitve besedila njegove drame R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti, besedna igra z razumom - besedo robot pa je predlagal Karlov brat Josef Čapek - umorjen v KZ Bergen-Belsen aprila l.1945 - v ljubljanski Drami l.1922 v prevodu in režiji Osipa Šesta. Beseda robot je seveda slovanskega izvora, in je po tej poti prešla v mednarodno rabo prav zaradi tega Čapkovega pionirskega dela. Več o razstavi pa na tej <a>povezavi.</a></p></p> Mon, 05 Oct 2020 11:30:09 +0000 40 let industrijske robotike v Bistri Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka od l.2014 Slovenske matice, ust. 1864, prof.dr. Jerneja Pavšiča. Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po zmagi v vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021. Na fotografiji obalni pas s strmimi pečinami (klifi) med Izolo in Piranom, kjer je vsebnost fliša izrazita- slovenska Istra je sicer povečini sestavljena iz flišnih kamnin foto: Jernej Pavšič, osebni arhiv <p>Slovenska matica poskrbela, da je na skoraj 900 straneh prvič na enem mestu zbrana naravoslovna plat večini kot turistična destinacija znano ozemlje, pridobljeno v NOB</p><p><p>Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka <strong>Slovenske matice</strong> (ust. 1864), <strong>prof.dr. Jerneja Pavšiča</strong> (od 2014). Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom <strong>Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo</strong>. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021.</p></p> 174721086 RTVSLO – Ars 1560 clean Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka od l.2014 Slovenske matice, ust. 1864, prof.dr. Jerneja Pavšiča. Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po zmagi v vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021. Na fotografiji obalni pas s strmimi pečinami (klifi) med Izolo in Piranom, kjer je vsebnost fliša izrazita- slovenska Istra je sicer povečini sestavljena iz flišnih kamnin foto: Jernej Pavšič, osebni arhiv <p>Slovenska matica poskrbela, da je na skoraj 900 straneh prvič na enem mestu zbrana naravoslovna plat večini kot turistična destinacija znano ozemlje, pridobljeno v NOB</p><p><p>Gostimo vodjo naravoslovno-tehničnega odseka <strong>Slovenske matice</strong> (ust. 1864), <strong>prof.dr. Jerneja Pavšiča</strong> (od 2014). Matica je z lansko letnico izida v javno kroženje poslala prvi del obsežne monografije-zbornika z naslovom <strong>Slovenska Istra I - neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo</strong>. Publikacija, ki so jo za omenjena področja poleg našega gosta uredili še dr. Andrej Seliškar in akad.dr. Matija Gogala, premore dobrih 450 strani kopice avtorjev besedil, v njej pa so prvič na enem mestu zbrana temeljna prej omenjena področja tega, dokončno po Osimskem sporazumu l.1977 med Italijo in Jugoslavijo, po vojni pridobljenega ozemlja s pripadajočo morsko obalo in tremi večjimi naselji. Po besedah gosta naj bi drugi del s poudarki na humanističnem in družboslovnem pristopu izšel leta 2021.</p></p> Mon, 28 Sep 2020 11:31:00 +0000 Naravoslovna plat slovenske Istre Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije, med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF, govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad, na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.<p>Izziv pri preseganju sodobnih organiziranih pozab je nekakšno vračanje k veščini pripovedovanja zgodb, pravijo dediščinarji</p><p><p>Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so le-te do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je <strong>ddr. Verena Perko Vidrih</strong>, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije ( med drugim predava predmet <em>Arheologija za javnost</em> na UL-FF) govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) <em>Debela Griža</em> pri kraju <em>Volčji grad (Komen)</em> na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala <strong>Giovanna Conforto</strong>, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.</p></p> 174719487 RTVSLO – Ars 1494 clean Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je ddr. Verena Perko Vidrih, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije, med drugim predava predmet Arheologija za javnost na UL-FF, govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) Debela Griža pri kraju Volčji grad, na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala Giovanna Conforto, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.<p>Izziv pri preseganju sodobnih organiziranih pozab je nekakšno vračanje k veščini pripovedovanja zgodb, pravijo dediščinarji</p><p><p>Ena od bolj osupljivih ugotovitev pri razumevanju sodobnih družb je, da so le-te do neke mere izgubile sposobnost neposrednega posredovanja lastne dediščine. Tudi zato strokovnjaki za dediščino v preprostem in neposrednem pripovedovanju iščejo možnost izboljšanja pripovedi o dediščini za sedanje istovetnosti. V studiu je <strong>ddr. Verena Perko Vidrih</strong>, arheologinja za rimsko obdobje antike in muzeologinja, imetnica doktorskih nazivov iz arheologije in muzeologije ( med drugim predava predmet <em>Arheologija za javnost</em> na UL-FF) govorila o tem, kako do dediščine skozi zgodbe. Na prelomu avgusta v september so v petek, 4.9. na kraškem gradišču (kaštelir) <em>Debela Griža</em> pri kraju <em>Volčji grad (Komen)</em> na prostem zaključili nekajdnevne delavnice o tem, kako se naučiti pripovedovanja zgodb o dediščini. Pri tem jim je dejavno pomagala <strong>Giovanna Conforto</strong>, mednarodno priznana dramaturginja in pedagoginja, uveljavljena profesorica veščine učenja pripovedovanja zgodb o dediščini.</p></p> Mon, 21 Sep 2020 11:29:54 +0000 Do dediščine skozi zgodbe - Verena Perko Vidrih Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.<p>Že od l.2018 na vrhu stopnišča stavbe Arhiva RS restavratorke ZVKDS razkrivajo Kremser-Schmidtovo izvirno poslikavo</p><p><p>Strokovni posvet pretekli teden v prostorih <em>Arhiva RS</em> so organizatorji javno oglaševali z motom <strong>"Skrivnost Gruberjeve palače"</strong>. Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom <strong>"Alegorija trgovine, obrti in tehnike"</strong> po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista <strong>Andreasa Herrleina</strong> (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, <strong>Kremser-Schmidta</strong> (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa <strong>Gabriel Gruber</strong> (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države,<strong> dr. Barbara Murovec</strong>, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na <em>Zentralinstitut für Kunstgeschicht</em>e v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.</p></p> 174717894 RTVSLO – Ars 1627 clean Strokovni posvet pretekli teden v prostorih Arhiva RS so organizatorji javno oglaševali z motom "Skrivnost Gruberjeve palače". Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom "Alegorija trgovine, obrti in tehnike" po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista Andreasa Herrleina (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, Kremser-Schmidta (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa Gabriel Gruber (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države, dr. Barbara Murovec, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na Zentralinstitut für Kunstgeschichte v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.<p>Že od l.2018 na vrhu stopnišča stavbe Arhiva RS restavratorke ZVKDS razkrivajo Kremser-Schmidtovo izvirno poslikavo</p><p><p>Strokovni posvet pretekli teden v prostorih <em>Arhiva RS</em> so organizatorji javno oglaševali z motom <strong>"Skrivnost Gruberjeve palače"</strong>. Lani so namreč s sodobnimi tehnikami potrdili Steletovo umetnostno-zgodovinsko domnevo, da stropna poslikava na vrhu stopnišča z njegovim delovnim naslovom <strong>"Alegorija trgovine, obrti in tehnike"</strong> po nastanku ni delo vidnega podpisa ljubljanskega portretista <strong>Andreasa Herrleina</strong> (1738-1817) iz l.1786 temveč da je slednji 11 let po nastanku prekril podpis izvornega avtorja, <strong>Kremser-Schmidta</strong> (Martin Johann Schmidt, 1718-1801, po rojstnem kraju, Krems, imenovan Kremser). Tega je pri nas premalo poznani avtor ljubljanskega prekopa <strong>Gabriel Gruber</strong> (1740-1805), po rojstvu Dunajčan, sicer pa jezuit, arhitekt in hidrotehnik, l.1775 povabil k poslikavi detajlov v šoli za mehaniko in hidravliko. L.2019 so v fazi restavriranja "Alegorije ..." z IR fotografijo odkrili prvotni podpis. Ena najboljših tukajšnih poznavalk slikarstva od 17.-19. stoletja pri nas in v srednji Evropi ter prostoru bivše skupne države,<strong> dr. Barbara Murovec</strong>, (nekdanja predstojnica UZIFS ZRC SAZU), trenutno pa sodelavka raziskovalka na <em>Zentralinstitut für Kunstgeschicht</em>e v Münchnu, v pogovoru pojasnjuje ikonografijo profane tematike, ki jo je naročil Gabriel Gruber v stavbi, ki ji sodobniki pravimo Gruberjeva palača. Konservatorsko-restavratorsko razlago naravoslovnih izzivov posega bomo obdelali v eni od prihodnjih oddaj.</p></p> Mon, 14 Sep 2020 11:32:07 +0000 Poslikave v Gruberjevi palači V okviru posveta o geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden dr. Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba. vas Topolovo v Beneški Sloveniji (I) vir: https://www.ribnica24.eu/koledar-dogodkov/z-muzejskim-drustvom-ribnica-na-ekskurzijo-v-zamejsko-slovenijo-benecijo/ <p>Kot del slovenskega kulturnega prostora "terske doline" nikoli niso bile v institucionalni povezavi s katerokoli slovensko deželo</p><p><p>V okviru posveta o geografu in zgodovinarju <em>Simonu Rutarju</em> (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden <strong>dr. Jernej Zupančič</strong>, <em>izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL</em> nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba.</p></p> 174716368 RTVSLO – Ars 1442 clean V okviru posveta o geografu in zgodovinarju Simonu Rutarju (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden dr. Jernej Zupančič, izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba. vas Topolovo v Beneški Sloveniji (I) vir: https://www.ribnica24.eu/koledar-dogodkov/z-muzejskim-drustvom-ribnica-na-ekskurzijo-v-zamejsko-slovenijo-benecijo/ <p>Kot del slovenskega kulturnega prostora "terske doline" nikoli niso bile v institucionalni povezavi s katerokoli slovensko deželo</p><p><p>V okviru posveta o geografu in zgodovinarju <em>Simonu Rutarju</em> (1851-1903) na Slovenski matici je pretekli teden <strong>dr. Jernej Zupančič</strong>, <em>izredni profesor na oddelku za geografijo FF UL</em> nastopil s prispevkom o geografiji Beneške Slovenije, slovenskega zahodnega roba. Ta perifernost ima tri obraze, državnega, etničnega in gospodarskega. V pogovoru V ŽIVO se z gostom sprehodimo po časovno sinhroni in politično-družbeni diahroni črti te celo osredju manjšine na Tržaškem in Goriškem oddaljeni populaciji v robni gorati pokrajini, ki je bila od srednjega veka njenega konca robni del Beneške republike (serenissime). Pogovor izzveni v profesorjeve predloge o perspektivah tega zahodnega slovenskega roba.</p></p> Mon, 07 Sep 2020 11:29:02 +0000 Politična geografija Beneške Slovenije Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA <p>Gre za enega prvih korakov za doslej preveč razdrobljeno znanje, kadre, opremo in institucionalno organiziranost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora</p><p><p>Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda<em> Nacionalni inštitut za biologijo</em> (<strong>NIB</strong>) prof. dr. <strong>Matjaž Kuntner</strong> podpisal pogodbo o pridruženem članstvu <em>Univerzi v Ljubljani</em> (<strong>UL</strong>). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. <strong>Igor Papič</strong>. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved (l.1960 ga je kot <em>Inštitut za biologijo</em> v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS) zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt <em>Biotehnološko stičišče NIB</em> kot del <em>znanstvenega kampusa UL</em>, <em>Ljubljanski univerzitetni inkubator</em> in <em>inkubator Biotehnološkega stičišča NIB</em> pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste precedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru <strong>V ŽIVO</strong> pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL.</p></p> 174714887 RTVSLO – Ars 1555 clean Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA <p>Gre za enega prvih korakov za doslej preveč razdrobljeno znanje, kadre, opremo in institucionalno organiziranost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora</p><p><p>Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda<em> Nacionalni inštitut za biologijo</em> (<strong>NIB</strong>) prof. dr. <strong>Matjaž Kuntner</strong> podpisal pogodbo o pridruženem članstvu <em>Univerzi v Ljubljani</em> (<strong>UL</strong>). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. <strong>Igor Papič</strong>. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved (l.1960 ga je kot <em>Inštitut za biologijo</em> v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS) zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt <em>Biotehnološko stičišče NIB</em> kot del <em>znanstvenega kampusa UL</em>, <em>Ljubljanski univerzitetni inkubator</em> in <em>inkubator Biotehnološkega stičišča NIB</em> pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste precedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru <strong>V ŽIVO</strong> pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL.</p></p> Mon, 31 Aug 2020 11:30:55 +0000 Odslej NIB pridruženi član UL „Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.<p>Največjo izdelana raketa iz programa SIRIJ, 5-C je v višino merila blizu 13 metrov, a je nikoli niso uspeli izstreliti</p><p><p>„<em><strong>Želeli smo do zvezd</strong></em>“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil <strong>mag. Peter Omersel</strong>. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „</p> <p><em>Astronavtičnega in raketnega društva Celje</em>“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli <strong>Aleksander Kerstein</strong>. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju.</p> <p>Knjiga je izšla pri <a>Zgodovinskem arhivu Celje</a>, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.</p> <p><a>Vzlet 4 nov</a></p></p> 174713522 RTVSLO – Ars 1641 clean „Želeli smo do zvezd“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil mag. Peter Omersel. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „Astronavtičnega in raketnega društva Celje“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli Aleksander Kerstein. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju. Knjiga je izšla pri Zgodovinskem arhivu Celje, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.<p>Največjo izdelana raketa iz programa SIRIJ, 5-C je v višino merila blizu 13 metrov, a je nikoli niso uspeli izstreliti</p><p><p>„<em><strong>Želeli smo do zvezd</strong></em>“, takšen naslov nosi tik pred poletjem izdana knjiga o zgodovini celjskih raketarjev, ki jo je napisal, zbral besedila številnih kolegov „pionirjev raketarstva“ in pripravil <strong>mag. Peter Omersel</strong>. Gre za kronološki in vsebinski pregled nekaj desetletij dosežkov, uspehov, tudi padcev članov „</p> <p><em>Astronavtičnega in raketnega društva Celje</em>“, katerega član je bil od konca 60-ih let pa do samoukinitve konec 90-ih tudi sam avtor. Osrednji akter in konstruktor večine raket je bil l. 2019 preminuli <strong>Aleksander Kerstein</strong>. Značilnost začetkov teh raketarskih navdušencev je bila, da se nikoli niso ukvarjali s t.im. raketnim modelarstvom, temveč so že v začetku svoje energije usmerili v gradnjo pravih raket na bodisi trdno bodisi tekoče gorivo. Med drugim so jih zaradi prebojnosti obiskovali tako ameriški astronavti kot ruski kozmonavti. Kakšne razsežnosti pa je skozi več deset let imelo njihovo raketarstvo v pogovoru z avtorjem, ki smo ga posneli na njegovem domu v Celju.</p> <p>Knjiga je izšla pri <a>Zgodovinskem arhivu Celje</a>, kjer tudi hranijo arhiv celjskih raketnih navdušencev. Hkrati gre za opis celjskega industrijskega okolja, ki je omogočalo in dolgo časa podpiralo razvoj raketarstva.</p> <p><a>Vzlet 4 nov</a></p></p> Mon, 24 Aug 2020 11:32:21 +0000 Raketarji iz Celja izpred pol stoletja 101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij. 174712237 RTVSLO – Ars 1903 clean 101 leto je že minilo od združitve ozemlja Prekmurja s takratno Kraljevino Srbov, Slovencev in Hrvatov, stoletje torej, ki smo mu lani predvsem v tednu okrog 17. avgusta posvetili precej oddaj na večini rtv-jevskih programov. Gostili smo tudi astrofizičarko, dr. Andrejo Gombóc, redno profesorico na Univerzi v Novi Gorici - ki je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo: preizpraševanje povezave med neskončnostjo pogleda njenega otroštva v tej ravnici in njegov morebiten vpliv na poti do njenih znanstvenih odkritij. Mon, 17 Aug 2020 11:36:43 +0000 Prekmurje - neskončnost - Andreja Gomboc Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.<p>Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu</p><p><p>Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet PMS, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke v sodobnem svetu danes pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in <strong>mag. Slavko Polak</strong>, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.</p> <blockquote><p>Javno pismo iz l. 2018: Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru slovenski javnosti sporoča:</p> <p>Prvič, naravoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Ker so shranjene prirodnine primarni vir informacij o okoljskih razmerah v določenem obdobju, se v antropocenu njihov pomen pri razumevanju okoljskih sprememb samo še povečuje.</p> <p>Drugič, edina javna ustanova, pooblaščena za hranjenje tovrstne dediščine, je Prirodoslovni muzej Slovenije. Njegov položaj v javni muzejski mreži se slabša že ves čas samostojne države. V muzejski mreži, financirani iz državnega proračuna, je delež zaposlenih na področjih zoologije, botanike, geologije, mineralogije in paleontologije manj kot tri odstotke.</p> <p>Tretjič, ocenjujemo, da je v državi javni lasti približno dva milijona prirodnin, od tega polovica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Te muzealije so natrpane na približno tisoč kvadratnih metrih površin, ki so prostorsko razpršene, neprimerne za hranjenje občutljivega materiala in ne omogočajo širjenja zbirk. Po letu 1991 je ministrstvo za kulturo večkrat obljubilo prioritetno reševanje prostorske stiske Prirodoslovnega muzeja, vendar tega ni nikoli uresničilo.</p> <p>Četrtič, naravoslovne zbirke (muzeji) so sestavni del večine najeminentnejših univerz (Oxford, Cambridge, Stanford, Harvard, UCL, Princeton, Yale) in nacionalnih akademij znanosti (Philadelphia Academy of Natural Sciences, Ruska akademija znanosti, Academia Sinica). Prepričani smo, da bo imela normalizacija razmer na področju naravoslovnega muzealstva pozitiven učinek na akademsko življenje v Sloveniji.</p></blockquote></p> 174711015 RTVSLO – Ars 1371 clean Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet Prirodoslovnega muzeja Slovenije, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke danes v sodobnem svetu pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta prof.dr. Boris Kryštufek, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in mag. Slavko Polak, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.<p>Prirodoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Kot take so primarni vir informacij o okoljskih razmerah skozi čas, posebej v sedanjem antropocenu</p><p><p>Nazadnje smo na našem programu o položaju prirodoslovnih zbirk v državi govorili lani jeseni. Sredi tega poletja smo izvedeli, da se njihova agonija nadaljuje, in da je "vse po starem". Ob javnih pobudah za upoštevanje oziroma uresničevanje zakonskih določil, ki ne ločujejo med varstvom kulturne in naravne dediščine, celo več, predpostavljajo njuno enakost pred zakonom, spomnimo na posebno razpravo v okviru Državnega sveta RS l.2018, javni pamflet PMS, SAZU, NIB, obeh osrednjih univerz, Geološkega zavoda RS, odvoz 1 tone prirodnin v depoje Prirodoslovnega muzeja na Dunaj (pri nas propadajo), se je izkazalo, da se stvari niso premaknile niti za najmanjšo mersko enoto. Zato za osvežitev spomina na to, kaj sploh prirodoslovne zbirke v sodobnem svetu danes pomenijo, ponavljamo lanski pogovor, ki smo ga naslovili: Komu zvoni? Naravoslovnim zbirkam. Gosta sta <strong>prof.dr. Boris Kryštufek</strong>, vodja kustodiata za vretenčarje v PMS in <strong>mag. Slavko Polak</strong>, kustos v Notranjskem muzeju Postojna.</p> <blockquote><p>Javno pismo iz l. 2018: Naravoslovna skupnost proti drugemu aleksandrijskemu požaru slovenski javnosti sporoča:</p> <p>Prvič, naravoslovne zbirke so enkratna in nenadomestljiva kulturna dediščina in znanstvenoraziskovalna infrastruktura. Ker so shranjene prirodnine primarni vir informacij o okoljskih razmerah v določenem obdobju, se v antropocenu njihov pomen pri razumevanju okoljskih sprememb samo še povečuje.</p> <p>Drugič, edina javna ustanova, pooblaščena za hranjenje tovrstne dediščine, je Prirodoslovni muzej Slovenije. Njegov položaj v javni muzejski mreži se slabša že ves čas samostojne države. V muzejski mreži, financirani iz državnega proračuna, je delež zaposlenih na področjih zoologije, botanike, geologije, mineralogije in paleontologije manj kot tri odstotke.</p> <p>Tretjič, ocenjujemo, da je v državi javni lasti približno dva milijona prirodnin, od tega polovica v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Te muzealije so natrpane na približno tisoč kvadratnih metrih površin, ki so prostorsko razpršene, neprimerne za hranjenje občutljivega materiala in ne omogočajo širjenja zbirk. Po letu 1991 je ministrstvo za kulturo večkrat obljubilo prioritetno reševanje prostorske stiske Prirodoslovnega muzeja, vendar tega ni nikoli uresničilo.</p> <p>Četrtič, naravoslovne zbirke (muzeji) so sestavni del večine najeminentnejših univerz (Oxford, Cambridge, Stanford, Harvard, UCL, Princeton, Yale) in nacionalnih akademij znanosti (Philadelphia Academy of Natural Sciences, Ruska akademija znanosti, Academia Sinica). Prepričani smo, da bo imela normalizacija razmer na področju naravoslovnega muzealstva pozitiven učinek na akademsko življenje v Sloveniji.</p></blockquote></p> Mon, 10 Aug 2020 11:27:51 +0000 Agonija prirodoslovnih zbirk se nadaljuje RTVSLO – Ars no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05. sl Mon, 27 Jun 2022 11:28:11 +0000 https://ars.rtvslo.si/pogled-v-znanost/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Mon, 27 Jun 2022 11:28:11 +0000 Pogled v znanost