<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/prvi_na_obisku.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>News &amp; Politics</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... </description>
      <image>
        <link>https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/</link>
        <title>Prvi na obisku</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250713/logo_3.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Danes, 8. aprila,  praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.</description>
        <enclosure length="47946240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/08/KulturnaRA_SLO_MMC.PR1.20260408.3.1130_19885762.mp3"></enclosure>
        <guid>175212490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes, 8. aprila,  praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175212490</link>
        <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kulturna dediščina Romov je del bogatega mozaika celotne družbe</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev kartografskih podlag v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
</description>
        <enclosure length="50302464" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/01/PosodobiRA_SLO_MMC.PR1.20260401.3.1130_19785282.mp3"></enclosure>
        <guid>175210837</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko pomislimo na zemljevide, se po navadi spomnimo šolskih učilnic, danes pa prostor vse pogosteje spoznavamo ob pomoči digitalnih navigacij. Za tem stoji kartografija – znanstvena disciplina, ki oblikuje naš pogled na prostor. Kako nastane sodobna karta, kako zanesljive so danes in ali klasične karte še vedno ohranjajo svojo vrednost? In kaj se zgodi, ko tehnologija odpove? V oddaji Prvi na obisku smo govorili o kartah, še posebno vojaških, ter predstavili projekt POSKART, ki prinaša posodobitev kartografskih podlag v merilu 1 : 25.000, pomembnih za načrtovanje in odzivanje v prostoru.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175210837</link>
        <pubDate> Wed, 01 Apr 2026 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Posodobitev kartografskih podlag 1 : 25 000 – POSKART</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pametni telefon v našem žepu. Zdravilo v domači omarici. Baterija v električnem avtomobilu. Vsi ti izdelki imajo nekaj skupnega: nastajajo v čistih prostorih – okoljih, kjer je nadzor nad delci v zraku, temperaturo, vlago in tlakom izjemno strog. Čisti prostori so srce sodobne industrije. Tam nastajajo izdelki, pri katerih lahko že nevidna nečistoča pomeni napako ali tveganje. Kako delujejo ti prostori, kdo jih načrtuje in zakaj postajajo vse pomembnejši?
V oddaji Prvi na obisku odpiramo vrata v svet, kjer natančnost ni izbira, ampak nuja.
</description>
        <enclosure length="46210560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/25/OdtableRA_SLO_MMC.PR1.20260325.3.1130_19634886.mp3"></enclosure>
        <guid>175209005</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1444</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pametni telefon v našem žepu. Zdravilo v domači omarici. Baterija v električnem avtomobilu. Vsi ti izdelki imajo nekaj skupnega: nastajajo v čistih prostorih – okoljih, kjer je nadzor nad delci v zraku, temperaturo, vlago in tlakom izjemno strog. Čisti prostori so srce sodobne industrije. Tam nastajajo izdelki, pri katerih lahko že nevidna nečistoča pomeni napako ali tveganje. Kako delujejo ti prostori, kdo jih načrtuje in zakaj postajajo vse pomembnejši?
V oddaji Prvi na obisku odpiramo vrata v svet, kjer natančnost ni izbira, ampak nuja.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209005</link>
        <pubDate> Wed, 25 Mar 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Od tablete do telefona: vse se začne v čistem prostoru</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Škofji Loki so pripravljeni, da se po dobrem desetletju na mestne ulice vrne znameniti pasijon. V letošnjih uprizoritvah – prvih po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine – sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. 
Prvi na obisku bo tako sredi srede oddajal z Loškega gradu. Zanimivi sogovorniki bodo osvetlili izvor 300 let starega besedila ter pomen njegovega uprizarjanja v sedanjosti, kulturno dediščino, priprave in obsežnost projekta ter priložnosti za razvoj Škofjeloškega pasijona ob Unescovi podpori. 

</description>
        <enclosure length="53822208" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/18/kofjeloRA_SLO_MMC.PR1.20260318.3.1130_19524804.mp3"></enclosure>
        <guid>175207135</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1681</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Škofji Loki so pripravljeni, da se po dobrem desetletju na mestne ulice vrne znameniti pasijon. V letošnjih uprizoritvah – prvih po uvrstitvi Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine – sodeluje več kot tisoč prostovoljcev. 
Prvi na obisku bo tako sredi srede oddajal z Loškega gradu. Zanimivi sogovorniki bodo osvetlili izvor 300 let starega besedila ter pomen njegovega uprizarjanja v sedanjosti, kulturno dediščino, priprave in obsežnost projekta ter priložnosti za razvoj Škofjeloškega pasijona ob Unescovi podpori. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207135</link>
        <pubDate> Wed, 18 Mar 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Škofjeloški pasijon se vrača na ulice, prvič kot del dediščine Unesca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Goriškem Krasu se zgodovina in življenje že stoletja prepletata na poseben način. Pokrajina, ki jo je pred dobrim stoletjem zaznamovala Soška fronta, danes obiskovalce privablja z razgledi, vinogradi in starimi kraškimi običaji.
Oddaja Prvi na obisku se tokrat seli v vas Sela na Krasu, ki leži tik ob slovensko-italijanski meji. Na terenu bomo spregovorili o sporočilu miru, ki ga nosi Pomnik miru na Cerju, o tradiciji kraških osmic in o značaju vina teran, ki je simbol te pokrajine.
Z nami bodo direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, kraljica terana Ana Sodnik in Luka Rudan, ki v vasi upravlja sodobno postajališče za avtodome.</description>
        <enclosure length="52541184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/11/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20260311.3.1130_19424650.mp3"></enclosure>
        <guid>175205244</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Goriškem Krasu se zgodovina in življenje že stoletja prepletata na poseben način. Pokrajina, ki jo je pred dobrim stoletjem zaznamovala Soška fronta, danes obiskovalce privablja z razgledi, vinogradi in starimi kraškimi običaji.
Oddaja Prvi na obisku se tokrat seli v vas Sela na Krasu, ki leži tik ob slovensko-italijanski meji. Na terenu bomo spregovorili o sporočilu miru, ki ga nosi Pomnik miru na Cerju, o tradiciji kraških osmic in o značaju vina teran, ki je simbol te pokrajine.
Z nami bodo direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, kraljica terana Ana Sodnik in Luka Rudan, ki v vasi upravlja sodobno postajališče za avtodome.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205244</link>
        <pubDate> Wed, 11 Mar 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Od Cerja do terana: zgodbe z Goriškega Krasa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto 2026 je tudi paraolimpijsko leto. 14. zimske paraolimpijske igre bodo potekale v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer bosta Slovenijo predstavljala dva predstavnika. Prvi pa se je tokrat odpravil na obisk v novi Parašportni center v Črnučah. Pri sogovornikih iz Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja je preveril, kakšni so novi prostori ter kako center podpira športnike na poti do paraolimpijskih iger.</description>
        <enclosure length="50844672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/04/ParaporRA_SLO_MMC.PR1.20260304.3.1130_19320902.mp3"></enclosure>
        <guid>175203406</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1588</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto 2026 je tudi paraolimpijsko leto. 14. zimske paraolimpijske igre bodo potekale v Cortini d’Ampezzo v Italiji, kjer bosta Slovenijo predstavljala dva predstavnika. Prvi pa se je tokrat odpravil na obisk v novi Parašportni center v Črnučah. Pri sogovornikih iz Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja je preveril, kakšni so novi prostori ter kako center podpira športnike na poti do paraolimpijskih iger.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175203406</link>
        <pubDate> Wed, 04 Mar 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Parašportni center</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. 
Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. 
Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan. 
</description>
        <enclosure length="50360064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/ZimskagRA_SLO_MMC.PR1.20260225.3.1130_19228403.mp3"></enclosure>
        <guid>175201567</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1573</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kakšne so počitnice na čisto pravem gradu? V Posavskem muzeju Brežice, ki domuje v brežiškem gradu, za šolarje že približno desetletje pripravljajo grajske dogodivščine. Letošnja zimska dogodivščina je povezana s potujočo razstavo Igre moje mladosti. 
Prvi na obisku je bil tako to sredo v Brežicah. S sogovornicama smo se pogovarjali o tem, da je vsaka generacija imela svoje igre in igrače, da je lahko raziskovanje muzejskih predmetov in zbirk zabavno ter da bodo posavski gradovi dobili lasten festival. 
Avtor verzov, s katerimi smo sklenili javljanje, je Brežičan Robert Petan. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201567</link>
        <pubDate> Wed, 25 Feb 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zimska grajska dogodivščina</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tem tednu zimske počitnice preživljajo šolarji z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Vsi zaradi takšnega ali drugačnega razloga teh počitniških dni ne bodo preživeli na smučišču ali v toplicah, zato mnogi starši poiščejo različne oblike varstva, delavnic ali drugih dejavnosti. Ekipa Prvega se je odpravila v Gorenjski muzej, kjer pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše.</description>
        <enclosure length="45888000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/18/PoitniRA_SLO_MMC.PR1.20260218.3.1130_19140372.mp3"></enclosure>
        <guid>175199645</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1433</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tem tednu zimske počitnice preživljajo šolarji z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske statistične regije. Vsi zaradi takšnega ali drugačnega razloga teh počitniških dni ne bodo preživeli na smučišču ali v toplicah, zato mnogi starši poiščejo različne oblike varstva, delavnic ali drugih dejavnosti. Ekipa Prvega se je odpravila v Gorenjski muzej, kjer pripravljajo ustvarjalne delavnice za najmlajše.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199645</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Počitniške delavnice v Gorenjskem muzeju</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smo ob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
</description>
        <enclosure length="53111808" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/11/OdlarfeRA_SLO_MMC.PR1.20260211.3.1130_19041666.mp3"></enclosure>
        <guid>175197721</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1659</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Cerknem pravijo, da pusta ni, če po ulicah ne divjajo laufarji. Cerkljanska laufarija je eden najstarejših in najbolj samosvojih pustnih običajev v Sloveniji. Zanjo so značilni lesene obrazne maske – larfe, pustni liki, pa tudi obtožnica Pustu, v kateri komentirajo razmere v kraju in širši družbi. Pustni čas se sklene s simbolno obsodbo in usmrtitvijo Pusta. V oddaji Prvi na obisku smo ob 70-letnici vnovične obuditve laufarije obiskali Cerkno, osvetlili zgodovinske korenine tega običaja, predstavili rokodelsko znanje izdelovalcev larf in delo društva, ki to dediščino že desetletja ohranja živo.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197721</link>
        <pubDate> Wed, 11 Feb 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Od larfe do kalamuona: 70 let pustne dediščine v Cerknem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam  je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.</description>
        <enclosure length="45581568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/DeelakRA_SLO_MMC.PR1.20260204.3.1130_18947924.mp3"></enclosure>
        <guid>175195701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kozolce poznamo ne samo v naši državi, ampak tudi drugod po Evropi in Aziji. Slovenija pa je znana predvsem po razvoju tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu. Izstopa predvsem Dolenjska, kjer najdemo tudi muzej na prostem. Tam  je predstavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki prikazujejo razvoj kozolca v časovnem, prostorskem in družbenem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev. Ima kozolec danes le še vlogo objekta za reklamne panoje ali gre za brezčasno strukturo, ki bi morala v prostoru ostati? Vse to je preverila ekipa Prvega, ki se je v Šentrupert odpravila na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195701</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kozolec - Brezčasna struktura, ki bi morala v prostoru ostati?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.  
</description>
        <enclosure length="46563072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/28/RudnikSRA_SLO_MMC.PR1.20260128.3.1130_18857396.mp3"></enclosure>
        <guid>175193877</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1455</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da se pod Litijo skriva pravo podzemno bogastvo? Limonitni kapniki, šestdeset različnih vrst mineralov, izjemna barvitost in mali podkovnjak … Prvi se na obisk odpravlja v rudnik Sitarjevec, ki je eden najstarejših in najbolj pisanih rudnikov v tem delu Evrope, obiskovalce pa vabi s številnimi zanimivimi programi.  
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193877</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Rudnik Sitarjevec: bogastvo pod mestom</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak. </description>
        <enclosure length="42916608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/21/2026jeRA_SLO_MMC.PR1.20260121.3.1130_18769809.mp3"></enclosure>
        <guid>175192102</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1341</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tem tednu mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, ki ga je življenjska pot med drugim vodila v Novo mesto. Kot je zapisal v pismu prijatelju Ivanu Cankarju, je v mestu ob Krki, kjer je dokončal gimnazijo, doživel najlepši leti svojega življenja. Podrobneje o Kettejevih stopinjah v Novem mestu, opernem muzikalu in slaščici, ki sta posvečena pomembnemu predstavniku slovenske moderne, sredi srede na Prvem – z glavnega novomeškega trga, kjer stoji Kettejev vodnjak. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192102</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>2026 je tudi Kettejevo leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin. 
</description>
        <enclosure length="44930304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/14/PostojnaRA_SLO_MMC.PR1.20260114.3.1130_18688536.mp3"></enclosure>
        <guid>175190198</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1404</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vas zanima, kako zveni tropski deževni gozd sredi Slovenije? Pojdite s Prvim na obisk! Odkrivali bomo skrivnostni svet dveh najbogatejših in obenem najbolj ogroženih habitatov. V Neotropici v Postojni se lahko sprehodite skozi amazonski deževni gozd in občudujete koralni greben, vse v družbi eksotičnih živali in tropskih rastlin. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190198</link>
        <pubDate> Wed, 14 Jan 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Postojna ima tropski deževni gozd in koralni greben</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?</description>
        <enclosure length="47849472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/SpominskRA_SLO_MMC.PR1.20260107.3.1130_18605124.mp3"></enclosure>
        <guid>175188452</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1495</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leto 2026 bo v znamenju 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za marsikoga največji mojster pisane besede je slovenski narod znal zelo dobro analizirati in njegova dela družbi še vedno nastavljajo ogledalo. Na Vrhniki je Cankarjeva spominska hiša, pomemben kulturni spomenik. Stoji na kraju, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj. V njej je na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje življenjske razmere revnejše družine ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Česa vse še ne vemo o Ivanu Cankarju?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188452</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Spominska hiša Ivana Cankarja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
</description>
        <enclosure length="49862400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/PrazninRA_SLO_MMC.PR1.20251224.3.1130_18484057.mp3"></enclosure>
        <guid>175185132</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1558</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan pred božičem je kot nalašč za klepet s tistimi, ki praznike pričakujejo v enem od slovenskih domov za starejše. Tokrat smo za obisk izbrali Medgeneracijski center Bistrica v Domžalah. Damjan Rostan in Andreja Čokl bosta raziskovala vsakdan in praznično razpoloženje v njem ter s tamkajšnjimi stanovalci in zaposlenimi obujala spomine na božič nekoč.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185132</link>
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Praznični utrip v domu starejših MGC Bistrica v Domžalah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi na obisku tokrat odkriva zgodbo o povezovanju, toplini in srčnosti kraja, v katerem ljudje vsako leto stopijo skupaj in s skupnimi močmi ustvarijo pravo praznično vzdušje. Projekt Božični Vojnik združuje domačine, društva, ustvarjalce in prostovoljce, posebno mesto v njem pa imajo jaslice, ki krasijo številna dvorišča v kraju in sestavljajo razstavo v Domu sv. Jerneja.</description>
        <enclosure length="55973376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/17/BoiniRA_SLO_MMC.PR1.20251217.3.1130_18404387.mp3"></enclosure>
        <guid>175183186</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi na obisku tokrat odkriva zgodbo o povezovanju, toplini in srčnosti kraja, v katerem ljudje vsako leto stopijo skupaj in s skupnimi močmi ustvarijo pravo praznično vzdušje. Projekt Božični Vojnik združuje domačine, društva, ustvarjalce in prostovoljce, posebno mesto v njem pa imajo jaslice, ki krasijo številna dvorišča v kraju in sestavljajo razstavo v Domu sv. Jerneja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183186</link>
        <pubDate> Wed, 17 Dec 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Božični Vojnik</title>
      </item>
      <item>
        <description>Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in  jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.</description>
        <enclosure length="43376640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/10/AurisKrRA_SLO_MMC.PR1.20251210.3.1130_18318957.mp3"></enclosure>
        <guid>175181265</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1355</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Auris Kranj, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske, praznuje sedemdeset let. V društvu, ki je invalidska organizacija, povezujejo člane iz vse Gorenjske in  jim omogočajo hitrejše vključevanje v družbo ter boljše in kakovostno življenje. Tudi s tolmačenjem jim pomagajo pri premagovanju komunikacijskih ovir in urejanju številnih zadev. V Aurisu Kranj spodbujajo šport in rekreacijo, kjer njihovi člani dosegajo zavidljive uspehe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181265</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Auris Kranj praznuje sedemdeset let</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="44696064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/JataknjRA_SLO_MMC.PR1.20251203.3.1130_18233490.mp3"></enclosure>
        <guid>175179474</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kulturne ustanove 3. decembra, na dan obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, na široko odprejo svoja vrata – od razstav, vodenih ogledov, delavnic, gledaliških predstav do filmskih projekcij in pogovorov. Program brezplačnih kulturnih dogodkov, namenjen vsem starostnim skupinam, so na ministrstvu pripravili v sodelovanju s kulturnimi ustanovami po državi. Ena izmed njih je tudi Jata knjižnih ptic. Kako poteka dogodek v živo, je preveril tudi Prvi, ki se je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179474</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Jata knjižnih ptic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.</description>
        <enclosure length="43864320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/26/VstopiteRA_SLO_MMC.PR1.20251126.3.1130_18151021.mp3"></enclosure>
        <guid>175177639</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi program se je tudi letos preselil med pisave, pogovore in radovedne obiskovalce 41. Slovenskega knjižnega sejma. Med več kot 110 razstavljavci, skoraj 300 dogodki in neštetimi knjižnimi svetovi se je naš mobilni studio znašel sredi najbolj živahnega dogajanja. Z gosti se bomo podali na potep med platnice, mednarodne literarne dialoge, celjske zgodbe in najmlajše obiskovalce, ki letos uživajo v posebej bogatem programu. Pridružite se nam v sejemskem vrvežu in odkrijte, kam se splača zaviti, katere zgodbe so letos najbolj odmevne ter kako sejem še naprej krepi svojo vlogo osrednje slovenske kulturne platforme.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177639</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Vstopite v sejemski vrvež: Prvi na obisku prinaša literarna potovanja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?</description>
        <enclosure length="42437376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/19/SkladiRA_SLO_MMC.PR1.20251119.3.1130_18068115.mp3"></enclosure>
        <guid>175175773</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Humanitarna organizacija Karitas je v 35 letih svojega delovanja pomagala številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. Vsako leto s hrano, plačilom položnic in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. Velik pomen ima tudi materialna pomoč in ena izmed točk, kjer jo prosilci lahko prejmejo, je Skladišče oblačil v Ljubljani, kjer na leto prejmejo približno 30 ton oblačil. Kako poteka zbiranje materialnih dobrin in kolikšna je potreba po pomoči?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175773</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Vsako leto pomoč potrebuje 40.000 gospodinjstev&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar. </description>
        <enclosure length="51981312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/12/IntitutRA_SLO_LJT_7419767_17985800.mp3"></enclosure>
        <guid>175173967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tednu, ki se je začel s prvim nacionalnim dnevom znanosti, je Prvi program obiskal Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Inštitut, ki praznuje 100 letnico delovanja, je ena najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi in eden prvih javnih raziskovalnih zavodov v samostojni Sloveniji. Vse od svojih začetkov se ukvarja s preučevanjem etničnih manjšin in medetničnih odnosov, za kar je ob pomembnem jubileju dobil visoko državno odlikovanje - zlati red za zasluge. V Notarjevo vilo v središču Ljubljane, kjer od leta 1987 domuje Inštitut, sta se odpravila Jernej Boc in Mateja Železnikar. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173967</link>
        <pubDate> Wed, 12 Nov 2025 11:54:05 +0000</pubDate>
        <title>Inštitut za narodnostna vprašanja - 100 let raziskovanja manjšinskih in narodnostnih vprašanj</title>
      </item>
      <item>
        <description>V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom.
V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje.
Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti.
O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="48077568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/05/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20251105.3.1130_17896720.mp3"></enclosure>
        <guid>175172162</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1502</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V času, ko stres, osamljenost in izgorelost postajajo naši vsakdanji spremljevalci, se medicina obrača k nepričakovanim zaveznikom.
V Montrealu v Kanadi lahko zdravniki svojim pacientom predpišejo obisk muzeja – kot dopolnilo zdravljenju. “Recept za galerijo” tam ni simbol, ampak uradna zdravstvena praksa, ki temelji na prepričanju, da umetnost zdravi, sprošča, navdihuje in pomaga človeku ponovno najti ravnovesje.
Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani se umetnost vse bolj povezuje z dobrim počutjem. V Sobi za čuječnost obiskovalci zrejo v eno samo umetnino – v tišini in z zbranostjo, ki pomirja.Galerija je hkrati tudi Demenci prijazna točka, prostor spoštovanja, empatije in skupnosti.
O tem, kako lahko umetnost zdravi, v oddaji Prvi na obisku s kustosinjama pedagoginjama Natašo Braunsberger in Tjašo Debeljak Duranović iz Narodne galerije v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172162</link>
        <pubDate> Wed, 05 Nov 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Ko zdravilo zamenja umetnina</title>
      </item>
      <item>
        <description>SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, organizacija s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamuje 30 let delovanja. V tem času je na tem področju nastal neverjeten razvoj, pa tudi spremembe. Digitalizacija je v zadnjih desetletjih prežela življenja številnih. Posledica tega so tudi kibernetski incidenti, ki spreminjajo ali uničujejo življenja marsikaterega uporabnika digitalnega sveta. O tem pripoveduje razstava Hekerji – kibernetska nevarnost, ki prikazuje zakulisje hekerske kulture od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj. Ogledal si jo je tudi Prvi, ki se je v Računalniški muzej odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="49988352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/29/30letpRA_SLO_MMC.PR1.20251029.3.1130_17820533.mp3"></enclosure>
        <guid>175170494</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1562</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>SI-CERT - Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, organizacija s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, zaznamuje 30 let delovanja. V tem času je na tem področju nastal neverjeten razvoj, pa tudi spremembe. Digitalizacija je v zadnjih desetletjih prežela življenja številnih. Posledica tega so tudi kibernetski incidenti, ki spreminjajo ali uničujejo življenja marsikaterega uporabnika digitalnega sveta. O tem pripoveduje razstava Hekerji – kibernetska nevarnost, ki prikazuje zakulisje hekerske kulture od prvih spletnih incidentov do sodobnih kibernetskih groženj. Ogledal si jo je tudi Prvi, ki se je v Računalniški muzej odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170494</link>
        <pubDate> Wed, 29 Oct 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>30 let pomoči, zaupanja in grajenja kibernetske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi na obisku vas tokrat popelje v srce Mestnega gozda Celje, kjer visoko med krošnjami stoji prava arhitekturna posebnost – največja slovenska drevesna hiša, ki kot lesena opazovalnica med drevesnimi krošnjami uresničuje otroške sanje. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri ... Danes je v Drevesni hiši Celje tudi radijski studio, v njem pa Andreja Čokl in Vladimir Jovanović s sogovorniki. </description>
        <enclosure length="47065344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/22/KomestoRA_SLO_MMC.PR1.20251022.3.1130_17735692.mp3"></enclosure>
        <guid>175168652</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1470</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi na obisku vas tokrat popelje v srce Mestnega gozda Celje, kjer visoko med krošnjami stoji prava arhitekturna posebnost – največja slovenska drevesna hiša, ki kot lesena opazovalnica med drevesnimi krošnjami uresničuje otroške sanje. Odprta je za obiske posameznikov in skupin, vanjo pa največkrat zaidejo družine, šolske skupine ali turisti, ki si zaželijo unikatne izkušnje v naravi. Doživetje dopolnjujejo tudi dogodki, ki se pogosto odvijajo v hišici in njeni okolici – delavnice, koncerti, pesniški večeri ... Danes je v Drevesni hiši Celje tudi radijski studio, v njem pa Andreja Čokl in Vladimir Jovanović s sogovorniki. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168652</link>
        <pubDate> Wed, 22 Oct 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Ko mesto sreča gozd: Drevesna hiša Celje</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh majhna vas Šmihel na avstrijskem Koroškem zaživi kot prava lutkovna prestolnica. Mednarodni festival Cikl Cakl že četrt stoletja prinaša barvite zgodbe, smeh otrok in ustvarjalno energijo, ki napolni farno dvorano in ki napolni ulice kraja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako lutke in lutkarji ohranjajo slovensko identiteto v Šmihelu, kako mladi umetniki stopajo po poteh svojih predhodnikov ter zakaj so predstave pogosto tudi ogledalo družbe, prostor za učenje, smeh in razmislek.
Pridružite se nam na festivalskem odru, kjer se prepletata zgodovina in ustvarjalnost, in spoznajte ljudi, ki že desetletja skrbijo, da lutke v Šmihelu govorijo slovensko.</description>
        <enclosure length="52583424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/15/CiklCakRA_SLO_MMC.PR1.20251015.3.1130_17656133.mp3"></enclosure>
        <guid>175166845</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh majhna vas Šmihel na avstrijskem Koroškem zaživi kot prava lutkovna prestolnica. Mednarodni festival Cikl Cakl že četrt stoletja prinaša barvite zgodbe, smeh otrok in ustvarjalno energijo, ki napolni farno dvorano in ki napolni ulice kraja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako lutke in lutkarji ohranjajo slovensko identiteto v Šmihelu, kako mladi umetniki stopajo po poteh svojih predhodnikov ter zakaj so predstave pogosto tudi ogledalo družbe, prostor za učenje, smeh in razmislek.
Pridružite se nam na festivalskem odru, kjer se prepletata zgodovina in ustvarjalnost, in spoznajte ljudi, ki že desetletja skrbijo, da lutke v Šmihelu govorijo slovensko.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166845</link>
        <pubDate> Wed, 15 Oct 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Cikl Cakl: 25 let čarobnih odrskih presenečenj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.&lt;p&gt;Program Avdiofestivala in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="48318720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/08/RadijskaRA_SLO_MMC.PR1.20251008.3.1130_17578738.mp3"></enclosure>
        <guid>175165079</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1509</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na Kope nad Slovenj Gradcem se bomo odpravili med radijske novinarje z različnih koncev Slovenije, ki raziskujejo vlogo radia v sodobnem svetu medijev vseh vrst, predvsem pa, kako povedati radijsko zgodbo. Skupaj z Američanom Robom Rosenthalom, avtorjem podkasta Sound School, tam uri pripovedovalske veščine četrta generacija radijskih novinarjev. Zgodbe z delavnice bodo predstavili na Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, mi pa se bomo pomešali mednje in raziskali čare radia.&lt;p&gt;Program Avdiofestivala in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;https://www.avdiofestival.si/&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165079</link>
        <pubDate> Wed, 08 Oct 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Radijska delavnica Roba Rosenthala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Adria Mobil je ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk. Leto 2025 je za Adrio Mobil jubilejno v številnih pogledih: mineva 60 let od izdelave prve počitniške prikolice, 20 let od izgradnje nove tovarne, razvoja ikonične prikolice Action in prvega integriranega avtodoma Vision. V podjetju so letos dosegli še dva pomembna mejnika: 55-tisoči van in 100-tisoči avtodom pod blagovno znamko Adria. 
Kako nastajajo vozila za brezmejna potovanja? Kako se Adria Mobil kosa s konkurenco, kateri so njeni najpomembnejši trgi, kako zahtevni so danes kupci avtodomov, prikolic in vanov, kakšni so sodobni trendi oblikovanja vozil za prosti čas in kako podjetje gleda v prihodnost?
Vse to izveste v oddaji Prvi na obisku, v kateri boste spoznali utrip podjetja Adria Mobil, v katerem se inovacije, kakovost in strast do potovanj že desetletja prepletajo s tradicijo in sodobno tehnologijo.</description>
        <enclosure length="51638016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/01/AdriaMoRA_SLO_MMC.PR1.20251001.3.1130_17497250.mp3"></enclosure>
        <guid>175163287</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1613</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Adria Mobil je ena najprepoznavnejših slovenskih blagovnih znamk. Leto 2025 je za Adrio Mobil jubilejno v številnih pogledih: mineva 60 let od izdelave prve počitniške prikolice, 20 let od izgradnje nove tovarne, razvoja ikonične prikolice Action in prvega integriranega avtodoma Vision. V podjetju so letos dosegli še dva pomembna mejnika: 55-tisoči van in 100-tisoči avtodom pod blagovno znamko Adria. 
Kako nastajajo vozila za brezmejna potovanja? Kako se Adria Mobil kosa s konkurenco, kateri so njeni najpomembnejši trgi, kako zahtevni so danes kupci avtodomov, prikolic in vanov, kakšni so sodobni trendi oblikovanja vozil za prosti čas in kako podjetje gleda v prihodnost?
Vse to izveste v oddaji Prvi na obisku, v kateri boste spoznali utrip podjetja Adria Mobil, v katerem se inovacije, kakovost in strast do potovanj že desetletja prepletajo s tradicijo in sodobno tehnologijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163287</link>
        <pubDate> Wed, 01 Oct 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Adria Mobil – kjer ceste postanejo dom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Biosferno območje Mura zajema slabih 29.000 hektarjev ozemlja v 16 obmurskih občinah in je bilo kot četrto biosferno območje v Sloveniji razglašeno leta 2018. Je tudi prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez kar pet držav. To je življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, posebej izstopajo največji sklenjeni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji, raziskovalci pa so ob Muri opazili tudi veliko različnih vrst ptic, dvoživk, hroščev, kačjih pastirjev in plazilcev. O podrobnostih pa Andreja Čokl s sogovorniki v Veliki Polani. 


</description>
        <enclosure length="45572352" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/24/BiosfernRA_SLO_MMC.PR1.20250924.3.1130_17419926.mp3"></enclosure>
        <guid>175161561</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Biosferno območje Mura zajema slabih 29.000 hektarjev ozemlja v 16 obmurskih občinah in je bilo kot četrto biosferno območje v Sloveniji razglašeno leta 2018. Je tudi prvo biosferno območje na svetu, ki se razteza čez kar pet držav. To je življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, posebej izstopajo največji sklenjeni nižinski poplavni gozdovi v Sloveniji, raziskovalci pa so ob Muri opazili tudi veliko različnih vrst ptic, dvoživk, hroščev, kačjih pastirjev in plazilcev. O podrobnostih pa Andreja Čokl s sogovorniki v Veliki Polani. 


</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161561</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Biosferno območje Mura</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.

</description>
        <enclosure length="46795776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/17/IzotaRA_SLO_MMC.PR1.20250917.3.1130_17342701.mp3"></enclosure>
        <guid>175159797</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1462</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pony – kolo, ki je zapisano v spominih generacij Slovencev, danes znova zavija po cestah, a z novo energijo in sodobnim značajem. Zložljivi Pony, ki je pred desetletji krasil številna dvorišča, ni ostal le v otroških spominih – v Šoštanju so mu vdihnili novo srce, ki diha z mestnimi ulicami 21. stoletja. V oddaji Prvi na obisku bomo raziskali, kako to legendarno kolo oživlja podjetje Turna, ki je Ponyju vrnilo uporabnost, kakovost in sodoben dizajn, hkrati pa ohranilo obliko, ki je generacije Slovencev povezovala z brezskrbnimi trenutki. Slišali boste, kako so se spopadli s tehničnimi izzivi, izboljšali zlaganje, vpeljali prestave in aluminijaste okvirje ter hkrati ohranili duh, zaradi katerega je Pony postal ikona.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159797</link>
        <pubDate> Wed, 17 Sep 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Iz Šoštanja z ljubeznijo: Pony se vrača</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva točno 80 let, od kar si je švedska pisateljica Astrid Lindgren izmislila deklico z imenom Pika Nogavička, najmočnejšo deklico na svetu. Postala je junakinja številnih generacij otrok po vsem svetu. Predvsem pa v Velenju, kjer še v tem tednu pripravljajo Pikin festival, največji slovenski festival za otroke in družine. Kako je v tem tednu, ko v Velenju županuje Pika, ki je osrednji Titov trg že preimenovala v Pikin trg, bo preverila naša terenska ekipa. Festival letos poteka pod sloganom Pika premika, ob dopoldnevih tam gostijo učence iz šol iz najrazličnejših delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam. 

</description>
        <enclosure length="48903168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/10/VVelenjRA_SLO_MMC.PR1.20250910.3.1130_17261415.mp3"></enclosure>
        <guid>175158158</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1528</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva točno 80 let, od kar si je švedska pisateljica Astrid Lindgren izmislila deklico z imenom Pika Nogavička, najmočnejšo deklico na svetu. Postala je junakinja številnih generacij otrok po vsem svetu. Predvsem pa v Velenju, kjer še v tem tednu pripravljajo Pikin festival, največji slovenski festival za otroke in družine. Kako je v tem tednu, ko v Velenju županuje Pika, ki je osrednji Titov trg že preimenovala v Pikin trg, bo preverila naša terenska ekipa. Festival letos poteka pod sloganom Pika premika, ob dopoldnevih tam gostijo učence iz šol iz najrazličnejših delov Slovenije, popoldnevi pa so namenjeni družinam. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158158</link>
        <pubDate> Wed, 10 Sep 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V Velenju županuje Pika Nogavička</title>
      </item>
      <item>
        <description>Uršlja gora ali Plešivec? Gora dveh imen je s 1699 metri nadmorske višine mogočen vrh med Črno na Koroškem in Slovenj Gradcem. Je prava zakladnica ljudskih pripovedk, povezanih s Povodnim možem ali pa o potovanju svete Uršule, ki naj bi si goro izbrala za svoje domovanje, potem ko je spoznala, da tod žive dobri ljudje. Pred 400 leti so po njej imenovali najvišje ležečo cerkev v Sloveniji in tem delu Evrope. Poleti je tam zaživelo najvišje ležeče izposojevališče knjig v Sloveniji. Minilo je tudi 60 let, od kar na vrhu deluje oddajnik, eden največjih in najbolj oddaljenih RTV-oddajnikov, ki skrbi za nemotene prenose radijskih in televizijskih programov. Pomemben mejnik za planince pa predstavlja tudi prenovljen stari del tamkajšnjega planinskega doma. Z vrha se nam bosta oglasila Metka Pirc in tonski mojster David Lap.

</description>
        <enclosure length="51037440" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/03/UrljagRA_SLO_MMC.PR1.20250903.3.1130_17184584.mp3"></enclosure>
        <guid>175156528</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1594</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Uršlja gora ali Plešivec? Gora dveh imen je s 1699 metri nadmorske višine mogočen vrh med Črno na Koroškem in Slovenj Gradcem. Je prava zakladnica ljudskih pripovedk, povezanih s Povodnim možem ali pa o potovanju svete Uršule, ki naj bi si goro izbrala za svoje domovanje, potem ko je spoznala, da tod žive dobri ljudje. Pred 400 leti so po njej imenovali najvišje ležečo cerkev v Sloveniji in tem delu Evrope. Poleti je tam zaživelo najvišje ležeče izposojevališče knjig v Sloveniji. Minilo je tudi 60 let, od kar na vrhu deluje oddajnik, eden največjih in najbolj oddaljenih RTV-oddajnikov, ki skrbi za nemotene prenose radijskih in televizijskih programov. Pomemben mejnik za planince pa predstavlja tudi prenovljen stari del tamkajšnjega planinskega doma. Z vrha se nam bosta oglasila Metka Pirc in tonski mojster David Lap.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156528</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Uršlja gora je zakladnica zgodb</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani.

Foto: osebni arhiv Urške Jankovič</description>
        <enclosure length="46854912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/27/DviganjeRA_SLO_MMC.PR1.20250827.3.1130_17109733.mp3"></enclosure>
        <guid>175154954</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1464</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prva tekmovanja v dviganju uteži so poznali že v antični Grčiji, na Kitajskem in v starodavnem Egiptu, pravi razvoj tega športa pa se je začel v 19. stoletju. Za šport, v katerem so dolgo vladali le moški, so se le počasi začele zanimati tudi ženske, prvo žensko tekmovanje je bilo tako organizirano šele leta 1987. A tudi po skoraj štirih desetletjih še vedno ostaja prepričanje, da je to šport le za moške in da so tiste redke dvigovalke uteži možače, podobne sumo borcem. Vsaj nekaj tovrstnih predsodkov smo skušali ovreči v dvigovalnici uteži 'Weightlifting Dolgi most' v Ljubljani.

Foto: osebni arhiv Urške Jankovič</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154954</link>
        <pubDate> Wed, 27 Aug 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dviganje uteži je tudi za ženske</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh dneh na Brdu pri Kranju poteka Poletni orkestrski kamp. Namenjen je mladim orkestrskim glasbenikom, starim od 12 do 22 let. Letošnja izvedba prinaša pomembno novost, saj so se kampa prvič lahko udeležili tudi mladi zborovski pevci. Dogodek traja 10 dni in je odlična priložnost, da se mladi glasbeniki in pevci prek skupinskega ustvarjanja in druženja spoznajo z delom in izzivi, ki jih prinaša igranje v simfoničnem orkestru oziroma izvedbi vokalno-instrumentalnega dela. Udeleženci bodo kamp sklenili z izvedbo muzikala Otroci miru, ki ga bodo v okviru Festivala Ljubljana izvedli v soboto, 23. avgusta, v ljubljanskih Križankah. Kako potekajo delo v kampu in priprave na koncert, je preverila ekipa Prvega.</description>
        <enclosure length="46522368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20250820.3.1130_17040949.mp3"></enclosure>
        <guid>175153498</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh dneh na Brdu pri Kranju poteka Poletni orkestrski kamp. Namenjen je mladim orkestrskim glasbenikom, starim od 12 do 22 let. Letošnja izvedba prinaša pomembno novost, saj so se kampa prvič lahko udeležili tudi mladi zborovski pevci. Dogodek traja 10 dni in je odlična priložnost, da se mladi glasbeniki in pevci prek skupinskega ustvarjanja in druženja spoznajo z delom in izzivi, ki jih prinaša igranje v simfoničnem orkestru oziroma izvedbi vokalno-instrumentalnega dela. Udeleženci bodo kamp sklenili z izvedbo muzikala Otroci miru, ki ga bodo v okviru Festivala Ljubljana izvedli v soboto, 23. avgusta, v ljubljanskih Križankah. Kako potekajo delo v kampu in priprave na koncert, je preverila ekipa Prvega.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153498</link>
        <pubDate> Wed, 20 Aug 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Poletni orkestrski kamp bo mlade združil v muzikalu Otrok miru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsaj trije razlogi so, zaradi katerih si želimo uživati hrano, ki jo pridelujejo majhni kmetje v naši bližini; svežina, sonaravnost pridelovanja in okoljski odtis. A kako povezati množico razpršenih majhnih pridelovalcev  z množico razpršenih kupcev? V Sloveniji so se tega mnogi lotili kot prostovoljci, nekateri prostovoljni projekti pa so se profesionalizirali. Nastale so nelokalizirane mreže, ki povezujejo pridelovalce in kupce. Organizatorja dveh izmed njih smo povabili na obisk na Prvi program. Oskrbovalnica je platforma skupnostnega naročanja, ki jo vodi Marjan Kogelnik, platformo Nakupujmo skupaj pa vodi Uroš Bric. </description>
        <enclosure length="48035328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/13/SkupnostRA_SLO_MMC.PR1.20250813.3.1130_16982874.mp3"></enclosure>
        <guid>175152208</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsaj trije razlogi so, zaradi katerih si želimo uživati hrano, ki jo pridelujejo majhni kmetje v naši bližini; svežina, sonaravnost pridelovanja in okoljski odtis. A kako povezati množico razpršenih majhnih pridelovalcev  z množico razpršenih kupcev? V Sloveniji so se tega mnogi lotili kot prostovoljci, nekateri prostovoljni projekti pa so se profesionalizirali. Nastale so nelokalizirane mreže, ki povezujejo pridelovalce in kupce. Organizatorja dveh izmed njih smo povabili na obisk na Prvi program. Oskrbovalnica je platforma skupnostnega naročanja, ki jo vodi Marjan Kogelnik, platformo Nakupujmo skupaj pa vodi Uroš Bric. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152208</link>
        <pubDate> Wed, 13 Aug 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Skupnostno naročanje pridelkov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.</description>
        <enclosure length="48655872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/06/NaletovRA_SLO_MMC.PR1.20250806.3.1130_16922498.mp3"></enclosure>
        <guid>175150803</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1520</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na letovanju otrok v vili Šumica v Kranjski Gori, ki ga organizira Zveza Anita Ogulin in ZPM, smo preverili, kakšen program imajo na taboru, kako njihove aktivnosti usmerja vreme, koliko novih angleških besed so se že naučili, kako mrzlo je jezero Jasna in s kakšnimi športnimi igrami si mladi krajšajo čas. Izpeljali smo tudi novinarske delavnice, tako da so otroci posneli nekaj anket in pred mikrofon povabili najboljšega slovenskega smučarskega skakalca Petra Prevca, ki je vključen v humanitarni program Botrstvo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150803</link>
        <pubDate> Wed, 06 Aug 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Na letovanju v Kranjski Gori tudi novinarske delavnice z gostom Petrom Prevcem </title>
      </item>
      <item>
        <description>Državni arhiv praznuje 80. obletnico ustanovitve. Nedavno se je preselil v novo arhivsko zgradbo, okolje, ki omogoča normalno delovanje, med drugim tudi konserviranje in restavriranje gradiva. In ravno prihodnje leto bo minilo 70 let od začetka delovanja na tem področju, ki je pogosto spregledano, predvsem skrb za arhivsko gradivo. Težišče te je namreč na materialnem varstvu in gradiva ne obravnava z gledišča vsebine. Kako teče delo v Arhivu, je preveril tudi Prvi, ki se je v državno ustanovo odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="45457152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/31/ArhivReRA_SLO_MMC.PR1.20250730.3.1130_16864034.mp3"></enclosure>
        <guid>175149621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1420</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Državni arhiv praznuje 80. obletnico ustanovitve. Nedavno se je preselil v novo arhivsko zgradbo, okolje, ki omogoča normalno delovanje, med drugim tudi konserviranje in restavriranje gradiva. In ravno prihodnje leto bo minilo 70 let od začetka delovanja na tem področju, ki je pogosto spregledano, predvsem skrb za arhivsko gradivo. Težišče te je namreč na materialnem varstvu in gradiva ne obravnava z gledišča vsebine. Kako teče delo v Arhivu, je preveril tudi Prvi, ki se je v državno ustanovo odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149621</link>
        <pubDate> Wed, 30 Jul 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V teh prostorih hranijo 30 kilometrov arhivskega gradiva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zdravilišče RKS Debeli rtič je center zdravja za otroke, mladostnike, družine in starejše. Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto omogočajo izvajanje zdravstvenih in drugih programov. Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodne in blažilne mediteranske klime in strokovne nege. Prvi je danes obiskal zdravilišče RKS Debeli rtič, v katerem vsako leto več kot 17.000 otrok sklepa nova prijateljstva v objemu morja in topline sonca, doživlja prve samostojne dogodivščine ter odkriva veselje do gibanja in zdravja. Poslušajte z nami, kakšno je ozračje na Debelem rtiču, in preverite, kako je tam to poletje.</description>
        <enclosure length="52743936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/23/ZdraviliRA_SLO_MMC.PR1.20250723.3.1130_16800983.mp3"></enclosure>
        <guid>175148070</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1648</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zdravilišče RKS Debeli rtič je center zdravja za otroke, mladostnike, družine in starejše. Neokrnjena narava, morje in 2.300 ur sončnih žarkov na leto omogočajo izvajanje zdravstvenih in drugih programov. Zdravniki so si že desetletja enotni: zdravljenje na Debelem rtiču združuje pozitivne vplive in zdravilne učinke morske vode, ugodne in blažilne mediteranske klime in strokovne nege. Prvi je danes obiskal zdravilišče RKS Debeli rtič, v katerem vsako leto več kot 17.000 otrok sklepa nova prijateljstva v objemu morja in topline sonca, doživlja prve samostojne dogodivščine ter odkriva veselje do gibanja in zdravja. Poslušajte z nami, kakšno je ozračje na Debelem rtiču, in preverite, kako je tam to poletje.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148070</link>
        <pubDate> Wed, 23 Jul 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zdravilišče RKS Debeli rtič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija je priljubljena gorsko kolesarska destinacija. V koroškem gorskem smučarskem centru na Kopah te dni gostijo gorske kolesarje z vsega sveta. Pričakujejo jih tudi iz najbolj oddaljenih držav, kot so ZDA in Nova Zelandija, pa tudi iz večjega dela Evropa. Na Kopah letos gostijo mednarodni MTB festival Flat Out Days. Na tem največjem koroškem smučišču nastaja po navedbah organizatorjev tudi največji bike park v Sloveniji. O gorskem kolesarjenju in kako preseči okvire tekmovanja, bomo poizvedeli iz prve roke. Na Kope sta se odpravila Metka Pirc in tonski mojster Vladimir Jovanovič.
</description>
        <enclosure length="54552576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/16/BikeparRA_SLO_MMC.PR1.20250716.3.1130_16737265.mp3"></enclosure>
        <guid>175146681</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1704</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija je priljubljena gorsko kolesarska destinacija. V koroškem gorskem smučarskem centru na Kopah te dni gostijo gorske kolesarje z vsega sveta. Pričakujejo jih tudi iz najbolj oddaljenih držav, kot so ZDA in Nova Zelandija, pa tudi iz večjega dela Evropa. Na Kopah letos gostijo mednarodni MTB festival Flat Out Days. Na tem največjem koroškem smučišču nastaja po navedbah organizatorjev tudi največji bike park v Sloveniji. O gorskem kolesarjenju in kako preseči okvire tekmovanja, bomo poizvedeli iz prve roke. Na Kope sta se odpravila Metka Pirc in tonski mojster Vladimir Jovanovič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175146681</link>
        <pubDate> Wed, 16 Jul 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Bike park na Kopah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.

</description>
        <enclosure length="41246976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/09/abjahiRA_SLO_MMC.PR1.20250709.3.1130_16669449.mp3"></enclosure>
        <guid>175145151</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1288</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Med dolenjskimi griči in ravnimi polji dolenjskega krasa domačini živijo že dolgo. Pestile so jih naravne sile, ki so se jim uspešno upirali in tudi prilagajali. Kljub temu je nastala simbioza med človekom in naravo. Vse to je na vpogled v naravovarstvenem centru Žabja hiša. V objektu lahko obiskovalec ob pomoči različnih interpretacijskih orodij spozna dele žive in nežive narave izjemnega Grosupeljskega in Radenskega polja.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145151</link>
        <pubDate> Wed, 09 Jul 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Žabja hiša</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center že od leta 2017 izvaja brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana. Program staršem lajša organizacijo poletnih dni, otrokom pa zagotavlja varno, ustvarjalno in zabavno preživljanje počitnic. Kako poteka varstvo otrok v središču Ljubljane bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.</description>
        <enclosure length="31178496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/02/BrezplaRA_SLO_MMC.PR1.20250702.3.1130_16596899.mp3"></enclosure>
        <guid>175143654</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>974</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center v sodelovanju s Četrtno skupnostjo Center že od leta 2017 izvaja brezplačno počitniško varstvo za osnovnošolce od 1. do 5. razreda s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana. Program staršem lajša organizacijo poletnih dni, otrokom pa zagotavlja varno, ustvarjalno in zabavno preživljanje počitnic. Kako poteka varstvo otrok v središču Ljubljane bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143654</link>
        <pubDate> Wed, 02 Jul 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Brezplačno počitniško varstvo otrok ZPM v središču Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>V vasici Mamolj v Posavskem hribovju je pred kratkim za obiskovalce odprl vrata park Zeleni raj, ki je največja zasebna botanična zbirka pri nas. Kaj vse skriva park, ki ga je vrtnar in urejevalec vrtov Miha Kos začel oblikovati že pred dvema desetletjema, bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku. </description>
        <enclosure length="44675328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/18/ZelenirRA_SLO_MMC.PR1.20250618.3.1130_16452886.mp3"></enclosure>
        <guid>175140369</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V vasici Mamolj v Posavskem hribovju je pred kratkim za obiskovalce odprl vrata park Zeleni raj, ki je največja zasebna botanična zbirka pri nas. Kaj vse skriva park, ki ga je vrtnar in urejevalec vrtov Miha Kos začel oblikovati že pred dvema desetletjema, bo preverila ekipa oddaje Prvi na obisku. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140369</link>
        <pubDate> Wed, 18 Jun 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zeleni raj nad Litijo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam.
Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
</description>
        <enclosure length="47500800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/RadijskaRA_SLO_MMC.PR1.20250611.3.1130_16366592.mp3"></enclosure>
        <guid>175138726</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1484</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratna oddaja vas popelje v Piran, na Tartinijev trg, kjer stoji eden najbolj nenavadnih in najočarljivejših muzejev pri nas – Muzej školjk in polžev. V njem se skriva več kot štiri tisoč primerkov iz vseh morij in z vseh celin – školjk, polžev, fosilov, pa tudi redke vrste iz rek, jezer in celo jam.
Zakaj so školjke pomembne za naravno ravnovesje, kako delujejo kot naravni filtri, zakaj so bile nekatere nekoč plačilno sredstvo in katere so tiste, ki so jih lahko nosili le poglavarji oddaljenih otočij? Izvedeli pa boste tudi, kateri polž ima največjo lupino na svetu in kako je videti školjka, katere obliko bi ji zavidal še kak arhitekt. Muzej je zasnovan izjemno informativno in naravovarstveno; vsaka školjka skriva zgodbo, vsak polž pa nas opomni, kako ustvarjalna je narava.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138726</link>
        <pubDate> Wed, 11 Jun 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V Muzeju školjk in polžev tudi izvemo, kateri polž je smrtonosen za človeka</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic. 

&lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Vilja Lukan Pi&amp;scaron;ek, kustosinja pedagoginja v &lt;a href=&quot;https://www.muzej-nz.si/&quot;&gt;Muzeju novej&amp;scaron;e in sodobne zgodovine Slovenije&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;vr&amp;scaron;ilka dolžnosti direktorice &lt;a href=&quot;https://www.trziski-muzej.si/&quot;&gt;Trži&amp;scaron;kega muzeja&lt;/a&gt; Anja Bajda,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;župan &lt;a href=&quot;https://www.trzic.si/&quot;&gt;Tržiča&lt;/a&gt; Peter Miklič.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41372160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/04/RazstavaRA_SLO_MMC.PR1.20250604.3.1130_16288186.mp3"></enclosure>
        <guid>175136950</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1292</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos mineva tudi 80 let od osvoboditve taborišča pod Ljubeljem, edinega koncentracijskega taborišča, ki je na območju današnje Slovenije delovalo od leta 1943 do 1945. V koncentracijskem taborišču Ljubelj, ki je bila podružnica zloglasnega Mauthausna, so interniranci različnih narodnosti gradili predor. Danes je na tem območju spominski park, kulturni spomenik državnega pomena. Tržiški muzej je v nekdanji karavli uredil stalno razstavo, ki predstavlja ta del zgodovine in spodbuja k razmisleku o miru, solidarnosti ter spoštovanju človekovih pravic. 

&lt;p&gt;Sogovorniki:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Vilja Lukan Pi&amp;scaron;ek, kustosinja pedagoginja v &lt;a href=&quot;https://www.muzej-nz.si/&quot;&gt;Muzeju novej&amp;scaron;e in sodobne zgodovine Slovenije&lt;/a&gt;,&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;vr&amp;scaron;ilka dolžnosti direktorice &lt;a href=&quot;https://www.trziski-muzej.si/&quot;&gt;Trži&amp;scaron;kega muzeja&lt;/a&gt; Anja Bajda,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;župan &lt;a href=&quot;https://www.trzic.si/&quot;&gt;Tržiča&lt;/a&gt; Peter Miklič.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136950</link>
        <pubDate> Wed, 04 Jun 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Spominski park in stalna razstava o koncentracijskem taborišču Ljubelj spodbujata k razmisleku </title>
      </item>
      <item>
        <description>Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.

</description>
        <enclosure length="49149696" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/28/DomstarRA_SLO_MMC.PR1.20250528.3.1130_16210484.mp3"></enclosure>
        <guid>175135281</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1535</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naš dom je lepo urejen, zaposleni so prijazni, oskrba kakovostna in strokovna, z veseljem vas bomo sprejeli v topel objem starosti, pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in dodajajo, da pot, ki so jo prehodili v 49-ih letih, ni bila lahka. O življenju, delu, veselju in skrbeh se bomo pogovarjali z zaposlenimi in stanovalci, spomnili pa se bomo tudi težkih trenutkov, ki so jih preživljali med epidemijo covida-19.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135281</link>
        <pubDate> Wed, 28 May 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dom starejših Šmarje pri Jelšah</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="50796288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/LutkovniRA_SLO_MMC.PR1.20250521.3.1130_16133473.mp3"></enclosure>
        <guid>175133490</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1587</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številne generacije so živele ob zgodbah o Žogici Marogici, Sovici Oki, Kralju Matjažu in Sapramiški. V poklon velikim lutkarskim umetnikom, pa tudi samim predstavam, je postavljena razstava v lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu. Obiskovalcem omogoča vpogled v več kot stoletje dolgo lutkarsko tradicijo pri nas. Katere lutke so na ogled in kdaj, če sploh kdaj, lutke postanejo kulturna dediščina, je preveril Prvi, ki se je v Lutkovni muzej odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133490</link>
        <pubDate> Wed, 21 May 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj lutke postanejo kulturna dediščina?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pred 80 leti je v Gostilničarskem domu na Prulah 5 učiteljev začelo poučevati 13 dijakov in to je bil zametek šole, ki je dandanes sodobna izobraževalna institucija in se imenuje Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana. Kuharji, mojstri strežbe in hotelirji so med najbolj zastopanimi poklici, ki jih izobražuje šola. Njihovi dijaki na evropskih in svetovnih kuharskih tekmovanjih dosegajo vrhunske uvrstitve, med ta čas najbolj uspešnimi slovenskimi chefi najdemo veliko bivših dijakov. Tudi zaradi znanja in izkušenj generacij učiteljev in učencev šole, ki te dni praznuje častitljivo obletnico, je Slovenija postala Evropska gastronomska regija. Zakaj je šola most med zakladi preteklosti in izzivi prihodnosti, boste izvedeli, ko ekipa oddaje Prvi na obisku obišče rojstnodnevno zabavo na kateri bodo upihnili 80 svečk.</description>
        <enclosure length="46470912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/14/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20250514.3.1130_16056198.mp3"></enclosure>
        <guid>175131649</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1452</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pred 80 leti je v Gostilničarskem domu na Prulah 5 učiteljev začelo poučevati 13 dijakov in to je bil zametek šole, ki je dandanes sodobna izobraževalna institucija in se imenuje Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana. Kuharji, mojstri strežbe in hotelirji so med najbolj zastopanimi poklici, ki jih izobražuje šola. Njihovi dijaki na evropskih in svetovnih kuharskih tekmovanjih dosegajo vrhunske uvrstitve, med ta čas najbolj uspešnimi slovenskimi chefi najdemo veliko bivših dijakov. Tudi zaradi znanja in izkušenj generacij učiteljev in učencev šole, ki te dni praznuje častitljivo obletnico, je Slovenija postala Evropska gastronomska regija. Zakaj je šola most med zakladi preteklosti in izzivi prihodnosti, boste izvedeli, ko ekipa oddaje Prvi na obisku obišče rojstnodnevno zabavo na kateri bodo upihnili 80 svečk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131649</link>
        <pubDate> Wed, 14 May 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>80 let Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pot ob žici velja za najbolj množični športnorekreativni dogodek v Sloveniji. Največ obiskovalcev pritegne pohod po poti okoli Ljubljane, na kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prireditev je ob obujanju spomina na vojne čase namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Kako je bilo daljnega leta 1957 na prvem teku peterk po Poti ob žici okupirane Ljubljane in kako je s pripravami na letošnji dogodek, ki ga bo obogatil tudi tek trojk, bo preveril Prvi, ki se je tja odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="57523200" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/07/PotobRA_SLO_MMC.PR1.20250507.3.1130_15976006.mp3"></enclosure>
        <guid>175129835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pot ob žici velja za najbolj množični športnorekreativni dogodek v Sloveniji. Največ obiskovalcev pritegne pohod po poti okoli Ljubljane, na kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in nemških okupatorjev. Prireditev je ob obujanju spomina na vojne čase namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja. Kako je bilo daljnega leta 1957 na prvem teku peterk po Poti ob žici okupirane Ljubljane in kako je s pripravami na letošnji dogodek, ki ga bo obogatil tudi tek trojk, bo preveril Prvi, ki se je tja odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175129835</link>
        <pubDate> Wed, 07 May 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Pot ob žici</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pomurski muzej Murska Sobota letos praznuje 70 let delovanja. Ustanova, ki že desetletja raziskuje, varuje in predstavlja bogato kulturno dediščino Pomurja, danes velja za enega ključnih varuhov identitete regije. Na tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin hrani več kot 55 tisoč muzejskih predmetov in z njimi predstavlja vse vrste materialne in duhovne kulturne dediščine, ki sega od prve naselitve teh krajev pa do danes.

&lt;p&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="46344192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/23/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20250423.3.1130_15831961.mp3"></enclosure>
        <guid>175126635</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1448</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pomurski muzej Murska Sobota letos praznuje 70 let delovanja. Ustanova, ki že desetletja raziskuje, varuje in predstavlja bogato kulturno dediščino Pomurja, danes velja za enega ključnih varuhov identitete regije. Na tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin hrani več kot 55 tisoč muzejskih predmetov in z njimi predstavlja vse vrste materialne in duhovne kulturne dediščine, ki sega od prve naselitve teh krajev pa do danes.

&lt;p&gt;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175126635</link>
        <pubDate> Wed, 23 Apr 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>70-letni utrip Pomurskega muzeja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

&lt;p&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="41650944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/16/PivkapRA_SLO_MMC.PR1.20250416.3.1130_15755613.mp3"></enclosure>
        <guid>175124986</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1301</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji, čeprav teh jezer največkrat sploh ni. Sedemnajst jezer je namreč presihajočih in na tako majhnem območju jih ni nikjer na svetu toliko. Z njimi je povezana tudi velika biotska pestrost, vse skupaj pa je zajeto v Krajinski park Pivška presihajoča jezera.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

&lt;p&gt;&amp;raquo;Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredni&amp;scaron;tvo in ne odraža nujno stali&amp;scaron;č Evropske Unije.&amp;laquo;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124986</link>
        <pubDate> Wed, 16 Apr 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>17 jezer, ki so ali pa jih ni</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.

</description>
        <enclosure length="43827456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/09/PoljanskRA_SLO_MMC.PR1.20250409.3.1130_15676635.mp3"></enclosure>
        <guid>175123248</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1369</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljubiteljsko Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar iz Poljan je pripravilo zanimiv projekt Narečje: od preprostosti do mojstrstva. Z njim želijo osvetliti in širši javnost predstaviti poljansko narečje, ki spada v rovtarsko skupino. Za to so se odločili v času, ko je globalizacija vse močnejša, v slovenskem jeziku pa vse več tujk. V Poljanski dolini narečje ohranjajo kot pomemben del identitete. Močno zaznamuje tudi tamkajšnje gledališče, slišno in prepoznavno je tudi v javnem življenju. Poljansko narečje ta mesec predstavljajo na tematskih večerih v Tavčarjevem dvorcu na Visokem.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175123248</link>
        <pubDate> Wed, 09 Apr 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Poljansko narečje: od preprostosti do mojstrstva</title>
      </item>
      <item>
        <description>Hram slovenske premične kulturne dediščine je Semeniška knjižnica v Ljubljani. Gre za prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Najstarejša tiskana knjiga v njej je iz leta 1483, poleg tega hranijo še številne redke primerke. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv. Lesene knjižne omare, polne najrazličnejših starih knjig, in bogata baročna stropna poslikava potrjujejo, da gre za kulturni spomenik. Javnosti manj znan baročni biser v središču Ljubljane je obiskal tudi Prvi.
</description>
        <enclosure length="42401280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/02/SemenikRA_SLO_MMC.PR1.20250402.3.1130_15598055.mp3"></enclosure>
        <guid>175121482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1325</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Hram slovenske premične kulturne dediščine je Semeniška knjižnica v Ljubljani. Gre za prvo javno znanstveno knjižnico na Slovenskem. Najstarejša tiskana knjiga v njej je iz leta 1483, poleg tega hranijo še številne redke primerke. Pogled v njeno notranjost je neprecenljiv. Lesene knjižne omare, polne najrazličnejših starih knjig, in bogata baročna stropna poslikava potrjujejo, da gre za kulturni spomenik. Javnosti manj znan baročni biser v središču Ljubljane je obiskal tudi Prvi.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175121482</link>
        <pubDate> Wed, 02 Apr 2025 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Baročni biser v središču Ljubljane</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«</description>
        <enclosure length="48021504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/26/ForenziRA_SLO_MMC.PR1.20250326.3.1130_15515387.mp3"></enclosure>
        <guid>175119701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1500</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos je minilo 75 let, odkar so v Ljubljani ustanovili prvi slovenski kriminalističnotehnični laboratorij. Od takrat se je slovenska forenzika razvijala in dvigala merila kriminalističnega preiskovanja, še posebno intenzivno v zadnjih dvajsetih letih. Pred kratkim pridobljeni avtomatski sistem za preiskave prstnih odtisov je le še posodobil preiskovanje kaznivih dejanj. Kako je videti poklic forenzika v Sloveniji in katere znanstvene discipline so del forenzičnih preiskav, je preveril tudi Prvi, ki se je v forenzični laboratorij odpravil na obisk.

»Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175119701</link>
        <pubDate> Wed, 26 Mar 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Prstni odtisi se ne spreminjajo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica želi dokazati, da je kultura za vse. Tudi za tiste, ki zaradi različnih oviranosti, na primer slepote, umetniških del ali muzejskih eksponatov ne morejo občudovati po običajni poti. Zato bodo v petek v Novi Gorici odprli edinstveno razstavo Umetnost onkraj vidnega, ki bo obiskovalcem omogočala, da bodo umetniška dela lahko tudi otipali in občutili. V Taktilno galerijo, ki bo 'odprla' oči tudi videčim, sta se odpravila Janez Podlesnik in Andreja Čokl.
</description>
        <enclosure length="46308096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/19/UmetnostRA_SLO_MMC.PR1.20250319.3.1130_15436128.mp3"></enclosure>
        <guid>175117854</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1447</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica želi dokazati, da je kultura za vse. Tudi za tiste, ki zaradi različnih oviranosti, na primer slepote, umetniških del ali muzejskih eksponatov ne morejo občudovati po običajni poti. Zato bodo v petek v Novi Gorici odprli edinstveno razstavo Umetnost onkraj vidnega, ki bo obiskovalcem omogočala, da bodo umetniška dela lahko tudi otipali in občutili. V Taktilno galerijo, ki bo 'odprla' oči tudi videčim, sta se odpravila Janez Podlesnik in Andreja Čokl.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175117854</link>
        <pubDate> Wed, 19 Mar 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Umetnost onkraj vidnega</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na OŠ Maksa Durjave v Mariboru bo naša ekipa skupaj s številnimi sogovorniki predstavila kampanjo RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Koliko medvrstniškega nasilja opažajo učenci, koliko zaposleni na šoli, kakšno je sporočilo ambasadorja kampanje Leopolda I. in katere vsebine o tej temi pripravljajo kolegi s televizije? </description>
        <enclosure length="46897152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/12/KampanjaRA_SLO_MMC.PR1.20250312.3.1130_15353934.mp3"></enclosure>
        <guid>175115945</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na OŠ Maksa Durjave v Mariboru bo naša ekipa skupaj s številnimi sogovorniki predstavila kampanjo RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Koliko medvrstniškega nasilja opažajo učenci, koliko zaposleni na šoli, kakšno je sporočilo ambasadorja kampanje Leopolda I. in katere vsebine o tej temi pripravljajo kolegi s televizije? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175115945</link>
        <pubDate> Wed, 12 Mar 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kampanja Odpikajmo nasilje: o medvrstniškem nasilju z učenci, zaposlenimi, &quot;Infodromovci&quot; in Leopoldom I.</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kamen in Kras sta večna sopotnika. Kamen je zapisan v tej pokrajini, v njeni zemlji, v njenih ljudeh. Vsaka brazda, ki jo vanj zariše čas, vsaka roka, ki ga obdeluje, vsaka streha, tlak ali skulptura – vse to so zgodbe, ki jih kamen pripoveduje tistim, ki znajo prisluhniti.
&quot;Vsakič, ko udariš po kamnu, ti nekaj pove. Moraš ga poslušati&quot;, pravijo kamnoseki.
Vstopili bomo v kamnoseško delavnico v Pliskovici. Kamnosek Jernej Bortolato in kiparka Špela Šedivy nam bosta razkrila, kje se rojeva kamen, kako ga iztrgajo iz naročja zemlje, kako ga klesajo, oblikujejo in polirajo, dokler ne zaživi v novi podobi. Danes, ko se vračamo k trajnosti, k naravnim materialom, je kamen spet zelo iskan material. Je sinonim za dediščino in povezanost, spomin in trajnost, trdnost in umetnost.</description>
        <enclosure length="42514944" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/05/Kamen-RA_SLO_MMC.PR1.20250305.3.1130_15271000.mp3"></enclosure>
        <guid>175114112</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1328</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kamen in Kras sta večna sopotnika. Kamen je zapisan v tej pokrajini, v njeni zemlji, v njenih ljudeh. Vsaka brazda, ki jo vanj zariše čas, vsaka roka, ki ga obdeluje, vsaka streha, tlak ali skulptura – vse to so zgodbe, ki jih kamen pripoveduje tistim, ki znajo prisluhniti.
&quot;Vsakič, ko udariš po kamnu, ti nekaj pove. Moraš ga poslušati&quot;, pravijo kamnoseki.
Vstopili bomo v kamnoseško delavnico v Pliskovici. Kamnosek Jernej Bortolato in kiparka Špela Šedivy nam bosta razkrila, kje se rojeva kamen, kako ga iztrgajo iz naročja zemlje, kako ga klesajo, oblikujejo in polirajo, dokler ne zaživi v novi podobi. Danes, ko se vračamo k trajnosti, k naravnim materialom, je kamen spet zelo iskan material. Je sinonim za dediščino in povezanost, spomin in trajnost, trdnost in umetnost.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114112</link>
        <pubDate> Wed, 05 Mar 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kamen - duša Krasa in umetnost časa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="50923008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/26/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20250226.3.1130_15186551.mp3"></enclosure>
        <guid>175112303</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v starem mestnem jedru uredili sodobno razstavišče, ki v ospredje postavlja kurenta in njegovo kulturno in zgodovinsko dediščino ter ohranjanje kurentove tradicije in njegovega obredja. Prednost Kurentove hiše je tudi to, da lahko obiskovalci kurente spoznajo skozi vse leto in ne samo med fašenkom. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice ter dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine. V Kurentovo hišo se je Prvi odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112303</link>
        <pubDate> Wed, 26 Feb 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>To je ena najlepših mask</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bi radi videli navihanega lemurja, se dotaknili kraljevega pitona, izvedeli, kdo ali kaj je Antonyjeva podrevnica? Vabljeni v Tropsko hišo v Celju, kjer skrbijo za ozaveščanje in izobraževanje o biotski pestrosti širom po svetu. Ogled živali iz afriških savan, azijskega gozda, amazonske džungle in drugih ekosistemov je lahko zanimiva popestritev počitnic, temperature tam pa so tudi pozimi prijetno tople.</description>
        <enclosure length="46401792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/19/VTropskRA_SLO_MMC.PR1.20250219.3.1130_15103073.mp3"></enclosure>
        <guid>175110544</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1450</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bi radi videli navihanega lemurja, se dotaknili kraljevega pitona, izvedeli, kdo ali kaj je Antonyjeva podrevnica? Vabljeni v Tropsko hišo v Celju, kjer skrbijo za ozaveščanje in izobraževanje o biotski pestrosti širom po svetu. Ogled živali iz afriških savan, azijskega gozda, amazonske džungle in drugih ekosistemov je lahko zanimiva popestritev počitnic, temperature tam pa so tudi pozimi prijetno tople.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175110544</link>
        <pubDate> Wed, 19 Feb 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V Tropski hiši od savane do džungle</title>
      </item>
      <item>
        <description>Brezpilotna letala niso več samo igrače ali orodja za snemanje – danes že dostavljajo pakete, zdravila in hrano, pomagajo gasilcem pri gašenju požarov, nadzorujejo promet in meje, kartirajo neznana območja in celo rešujejo življenja. Kako delujejo sodobni letalniki? Kako varni so? In kako daleč smo od dneva, ko bodo postali nepogrešljivo orodje v logistiki? Odgovore bomo iskali v tržiškem podjetju ElevonX, ki razvija napredne sisteme brezpilotnih letal.</description>
        <enclosure length="50562048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/12/NevidnaRA_SLO_MMC.PR1.20250212.3.1130_15016264.mp3"></enclosure>
        <guid>175108658</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1580</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Brezpilotna letala niso več samo igrače ali orodja za snemanje – danes že dostavljajo pakete, zdravila in hrano, pomagajo gasilcem pri gašenju požarov, nadzorujejo promet in meje, kartirajo neznana območja in celo rešujejo življenja. Kako delujejo sodobni letalniki? Kako varni so? In kako daleč smo od dneva, ko bodo postali nepogrešljivo orodje v logistiki? Odgovore bomo iskali v tržiškem podjetju ElevonX, ki razvija napredne sisteme brezpilotnih letal.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175108658</link>
        <pubDate> Wed, 12 Feb 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>S slovenskimi droni dostava zdravil na Madagaskarju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket. 

Fotografija: Damjan Rostan</description>
        <enclosure length="48351744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/05/MuzejSlRA_SLO_MMC.PR1.20250205.3.1130_14924961.mp3"></enclosure>
        <guid>175106913</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1510</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Muzej Slovenija v malem v Šenčurju je edinstvena razstava zgodovinskih mejnikov Slovenije. Obiskovalci spoznavajo številne makete, se srečujejo z zgodovino in, kot so zapisali snovalci razstave, razvijajo tudi prostorsko predstavo. V prvem tovrstnem muzeju v naši državi, ki je edinstven zaradi svoje vsebine, spodbujajo mlade tudi k tehničnemu ustvarjanju. Zato bodo z nami tudi učenci osnovne šole Šenčur, ki spoznavajo plastično maketarstvo ter skrivnosti natančnega ustvarjanja pravih maket. 

Fotografija: Damjan Rostan</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175106913</link>
        <pubDate> Wed, 05 Feb 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Edinstven muzej Slovenija v malem v Šenčurju spodbuja h kreativnim tehničnim hobijem   </title>
      </item>
      <item>
        <description>V svetu smučarskih skokov so kakovost, inovacije in vrhunski materiali ključnega pomena za rezultatsko odličnost. To zelo dobro ve tudi Peter Slatnar, ki je leta 2016 od Elana prevzel program skakalnih smuči ter s trdim delom in inovativnim pristopom lastno blagovno znamko Slatnar povzdignil med najbolj prepoznavne in cenjene. Kljub uspehom pa se mora inovator iz Cerkelj na Gorenjskem s svojimi smučmi in vezmi nenehno dokazovati pred velikimi avstrijskimi in nemškimi konkurenti, ki Slatnarjevih inovacij pogosto ne sprejmejo z odprtimi rokami. V oddaji Prvi na obisku boste izvedeli, kako se Peter Slatnar spopada z izzivi vrhunskega športa, kako nastaja smučarska oprema, ki omogoča skakalcem boljše dosežke in večjo varnost, in zakaj ga prav ovire motivirajo na njegovi poslovni poti. 
</description>
        <enclosure length="47647488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/29/PeterSlRA_SLO_MMC.PR1.20250129.3.1130_14834998.mp3"></enclosure>
        <guid>175105086</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1488</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V svetu smučarskih skokov so kakovost, inovacije in vrhunski materiali ključnega pomena za rezultatsko odličnost. To zelo dobro ve tudi Peter Slatnar, ki je leta 2016 od Elana prevzel program skakalnih smuči ter s trdim delom in inovativnim pristopom lastno blagovno znamko Slatnar povzdignil med najbolj prepoznavne in cenjene. Kljub uspehom pa se mora inovator iz Cerkelj na Gorenjskem s svojimi smučmi in vezmi nenehno dokazovati pred velikimi avstrijskimi in nemškimi konkurenti, ki Slatnarjevih inovacij pogosto ne sprejmejo z odprtimi rokami. V oddaji Prvi na obisku boste izvedeli, kako se Peter Slatnar spopada z izzivi vrhunskega športa, kako nastaja smučarska oprema, ki omogoča skakalcem boljše dosežke in večjo varnost, in zakaj ga prav ovire motivirajo na njegovi poslovni poti. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105086</link>
        <pubDate> Wed, 29 Jan 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Peter Slatnar - vizionar skakalnega športa</title>
      </item>
      <item>
        <description>Te dni je razpisan natečaj iskanja imena za nov teleskop AZ800, ki je s premerom zrcala 80 centimetrov največji v državi. Lani ga je pridobil astronomski observatorij na Golovcu v Ljubljani, ki velja za pedagoško ustanovo fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. V observatoriju pogosto organizirajo dogodke, na katerih želijo obiskovalcem približati astronomijo s prilagojenim učnim programom. Kaj vse se torej vidi skozi teleskop, bo preveril tudi Prvi, ki se na Golovec odpravlja na obisk.</description>
        <enclosure length="52517376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/22/AstronomRA_SLO_MMC.PR1.20250122.3.1130_14743887.mp3"></enclosure>
        <guid>175103260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1641</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Te dni je razpisan natečaj iskanja imena za nov teleskop AZ800, ki je s premerom zrcala 80 centimetrov največji v državi. Lani ga je pridobil astronomski observatorij na Golovcu v Ljubljani, ki velja za pedagoško ustanovo fakultete za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. V observatoriju pogosto organizirajo dogodke, na katerih želijo obiskovalcem približati astronomijo s prilagojenim učnim programom. Kaj vse se torej vidi skozi teleskop, bo preveril tudi Prvi, ki se na Golovec odpravlja na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175103260</link>
        <pubDate> Wed, 22 Jan 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Največji teleskop v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Medtem ko nekatere vile ob Blejskem in Bohinjskem jezeru žalostno propadajo, pa se druge po mnogih letih spet vračajo v življenje … V Ribčevem Lazu je pred kratkim na novo zaživela Vila Muhr, znana tudi kot Karađorđevićeva vila, ki ima zelo zanimivo in z modro krvjo obarvano zgodovino. Sprehodili smo se skozi dobrih 120 let zgodovine ter govorili o rekonstrukciji in novem življenju vile. </description>
        <enclosure length="45590784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/15/obiskRA_SLO_LJT_4515653_14659829.mp3"></enclosure>
        <guid>175101483</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Medtem ko nekatere vile ob Blejskem in Bohinjskem jezeru žalostno propadajo, pa se druge po mnogih letih spet vračajo v življenje … V Ribčevem Lazu je pred kratkim na novo zaživela Vila Muhr, znana tudi kot Karađorđevićeva vila, ki ima zelo zanimivo in z modro krvjo obarvano zgodovino. Sprehodili smo se skozi dobrih 120 let zgodovine ter govorili o rekonstrukciji in novem življenju vile. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175101483</link>
        <pubDate> Wed, 15 Jan 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Vila Muhr, prebujena kraljična</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tam, kjer se rdeča kraška zemlja stika z modrim nebom, burja piše zgodbe, ki jih lahko okušamo. Govorimo o kraškem pršutu, ki ima v slovenski gastronomiji prav posebno mesto. Začetek zgodbe o tej mesnini je preprost: svinjsko stegno in morska sol. A pravo gastronomsko čarovnijo omogočajo skrbno načrtovani tehnološki koraki. Soljenje, kjer se preverja vsaka plast mesa, sušenje, ki ga spremlja burja s svojo nepredvidljivo močjo, in dolgotrajno zorenje, kjer se encimi prebujajo kot umetniki, ki slikajo edinstven okus. Pršut ni le jed – je zgodba, ujeta v vsakem grižljaju. V Šepuljah smo pokukali za zidove pršutarne, kjer se s prepletom znanosti in stoletne modrosti rojeva kraški pršut.</description>
        <enclosure length="48689664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/08/OkusburRA_SLO_MMC.PR1.20250108.3.1130_14570704.mp3"></enclosure>
        <guid>175099802</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tam, kjer se rdeča kraška zemlja stika z modrim nebom, burja piše zgodbe, ki jih lahko okušamo. Govorimo o kraškem pršutu, ki ima v slovenski gastronomiji prav posebno mesto. Začetek zgodbe o tej mesnini je preprost: svinjsko stegno in morska sol. A pravo gastronomsko čarovnijo omogočajo skrbno načrtovani tehnološki koraki. Soljenje, kjer se preverja vsaka plast mesa, sušenje, ki ga spremlja burja s svojo nepredvidljivo močjo, in dolgotrajno zorenje, kjer se encimi prebujajo kot umetniki, ki slikajo edinstven okus. Pršut ni le jed – je zgodba, ujeta v vsakem grižljaju. V Šepuljah smo pokukali za zidove pršutarne, kjer se s prepletom znanosti in stoletne modrosti rojeva kraški pršut.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175099802</link>
        <pubDate> Wed, 08 Jan 2025 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Pršut začne zoreti takrat, ko se zakolje prašiča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj vse lahko pripoveduje les, če ga posluša mojster? Potrkali smo na vrata delavnice Mateja Komela v ljubljanskem Centru Rog, kjer se v svetlobi juter in vonju lesa po dolgih urah milimetrskih rezov in brušenja rojevajo klasične kitare. Les, orodje in ogromno ur tihega dela. Njegova strast do kitar se preliva v vsak detajl – od izbire lesa do napetja prvih strun. Redko prime za električno orodje, saj prisega na tradicijo povsem ročnega izdelovanja kitar. Slovenija ga še ne pozna, a prepričan je, da njegove kitare ustvarjajo zvok, ki bo nekega dne preplavil koncertne dvorane.</description>
        <enclosure length="39260160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/18/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20241218.3.1130_14376526.mp3"></enclosure>
        <guid>175095129</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1226</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj vse lahko pripoveduje les, če ga posluša mojster? Potrkali smo na vrata delavnice Mateja Komela v ljubljanskem Centru Rog, kjer se v svetlobi juter in vonju lesa po dolgih urah milimetrskih rezov in brušenja rojevajo klasične kitare. Les, orodje in ogromno ur tihega dela. Njegova strast do kitar se preliva v vsak detajl – od izbire lesa do napetja prvih strun. Redko prime za električno orodje, saj prisega na tradicijo povsem ročnega izdelovanja kitar. Slovenija ga še ne pozna, a prepričan je, da njegove kitare ustvarjajo zvok, ki bo nekega dne preplavil koncertne dvorane.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095129</link>
        <pubDate> Wed, 18 Dec 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zvok, ujet v les: rojstvo klasične kitare</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa.

Fotografija: Domen Dajčman</description>
        <enclosure length="51555840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/11/DenarniRA_SLO_MMC.PR1.20241211.3.1130_14288761.mp3"></enclosure>
        <guid>175093322</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1611</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa.

Fotografija: Domen Dajčman</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175093322</link>
        <pubDate> Wed, 11 Dec 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Denarni kriminal se seli na splet</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pod mogočnimi vrhovi Mangarta, Jalovca in Loške stene leži Log pod Mangartom, kraj z dušo in trdoživimi ljudmi. Desetletja so skozi 5 kilometrov dolg rov Štoln vsak dan odhajali na delo v rudnik svinca in cinka v italijanski Rabelj, danes pa z enako predanostjo skrbijo za vaško smučišče in tekaško progo, poleti pa obiskovalcem ponujajo adrenalinske spuste v soteskah potokov Fratarica in Predelica.To je dolina stoterih slapov, ki je v 1. svetovni vojni tako kot druge ob Soči, ječala pod topovskimi granatami.Pred dobrima dvema desetletjema Ložane preizkuša nova katastrofa:pod Mangartsko planino se je sprožil ogromen plaz in zgrmel v dolino. Vzel je 7 človeških življenj in povzročil pravo razdejanje. Vas se je po tej naravni nesreči pobrala, a kot pravijo domačini, nikoli ne bo več takšna kot pred tisto usodno nočjo 17. novembra leta 2000. Zdi se, da v ljudeh v Logu pod Mangartom živi neuklonljivi duh preteklosti, ki je ključen za ohranjanje življenja v gorski dolini. S svojim vaškim delom dokazujejo, da je prihodnost Loga pod Mangartom zapisana v odtisih vztrajnosti, poguma in povezanosti z naravo.&lt;p&gt;Foto: vhod v rudnik cinka in svinca v rablju&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="53028096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/04/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20241204.3.1130_14204059.mp3"></enclosure>
        <guid>175091512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1657</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pod mogočnimi vrhovi Mangarta, Jalovca in Loške stene leži Log pod Mangartom, kraj z dušo in trdoživimi ljudmi. Desetletja so skozi 5 kilometrov dolg rov Štoln vsak dan odhajali na delo v rudnik svinca in cinka v italijanski Rabelj, danes pa z enako predanostjo skrbijo za vaško smučišče in tekaško progo, poleti pa obiskovalcem ponujajo adrenalinske spuste v soteskah potokov Fratarica in Predelica.To je dolina stoterih slapov, ki je v 1. svetovni vojni tako kot druge ob Soči, ječala pod topovskimi granatami.Pred dobrima dvema desetletjema Ložane preizkuša nova katastrofa:pod Mangartsko planino se je sprožil ogromen plaz in zgrmel v dolino. Vzel je 7 človeških življenj in povzročil pravo razdejanje. Vas se je po tej naravni nesreči pobrala, a kot pravijo domačini, nikoli ne bo več takšna kot pred tisto usodno nočjo 17. novembra leta 2000. Zdi se, da v ljudeh v Logu pod Mangartom živi neuklonljivi duh preteklosti, ki je ključen za ohranjanje življenja v gorski dolini. S svojim vaškim delom dokazujejo, da je prihodnost Loga pod Mangartom zapisana v odtisih vztrajnosti, poguma in povezanosti z naravo.&lt;p&gt;Foto: vhod v rudnik cinka in svinca v rablju&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175091512</link>
        <pubDate> Wed, 04 Dec 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kri, znoj in pogum: zgodba Loga pod Mangartom</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi. 
</description>
        <enclosure length="45084672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/27/TehnikiRA_SLO_MMC.PR1.20241127.3.1130_14124987.mp3"></enclosure>
        <guid>175089769</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat bo ekipa Prvega na obisku v Tehniškem muzeju v Bistri, kjer so nedavno na ogled postavili še dve zanimivi razstavi. Na prvi z naslovom »Pravljična tehnika« so muzejske predmete domiselno povezali s pravljicami in pravljičnimi junaki, na drugi z naslovom »Glas preteklosti« pa je predstavljena impozantna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Slišati pa je mogoče tudi prepoznavne glasbene avize našega radia. Tehniški muzej se po novem lahko pohvali tudi z nagrado ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju. Prejeli so jo za razstavo Halo! Kje si? Mobi zgodbe iz Slovenije in Nemčije. Kljub številnim uspehom pa se Tehniški muzej spopada tudi z izzivi. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175089769</link>
        <pubDate> Wed, 27 Nov 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki bogatejši za dve razstavi</title>
      </item>
      <item>
        <description>V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.</description>
        <enclosure length="24746112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/20/TriglavsRA_SLO_MMC.PR1.20241120.3.1130_14045953.mp3"></enclosure>
        <guid>175088051</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088051</link>
        <pubDate> Wed, 20 Nov 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Narodni park dopolnjuje simboliko Triglava, ki je že v naših genih&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija bo v petek dobila prvi muzej čokolade, kjer obiskovalce čaka sladko interaktivno doživetje. Chocolarium v središču Ljubljane bo čokoljubce vseh starosti popeljal v svet kakavovcev, kakava in različnih vrst čokolade, svojo čokolado boste lahko izdelali tudi sami ali primerjali okuse te slastne razvade z različnih koncev sveta.

</description>
        <enclosure length="20793984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/13/VsvetuRA_SLO_MMC.PR1.20241113.3.1130_13969178.mp3"></enclosure>
        <guid>175086237</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1299</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija bo v petek dobila prvi muzej čokolade, kjer obiskovalce čaka sladko interaktivno doživetje. Chocolarium v središču Ljubljane bo čokoljubce vseh starosti popeljal v svet kakavovcev, kakava in različnih vrst čokolade, svojo čokolado boste lahko izdelali tudi sami ali primerjali okuse te slastne razvade z različnih koncev sveta.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086237</link>
        <pubDate> Wed, 13 Nov 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V svetu čokolade</title>
      </item>
      <item>
        <description>Grad Borl v osrčju Haloz že stoletja veličastno kraljuje na skalnati pečini nad reko Dravo. Njegova zgodovina sega v srednji vek, ko je služil kot trdnjava in pozneje kot dom plemiških družin. Skozi stoletja je grad prestal različne preobrazbe – postal je sedež delniške družbe iz Varaždina, med drugo svetovno vojno zbirno taborišče za zavedne Slovence, po vojni pa hotel z restavracijo in bazenom, ki je zelo uspešno obratoval do leta 1979, ko so ga zaprli. Po dolgem obdobju propadanja je država prenovila tretjino grajskega poslopja. Pol stoletja od zaprtja je od aprila letos po grajskih hodnikih zopet čutiti vrvež, radovednost in poseben vonj po zgodovini, ki ga oddajajo debele kamnite stene dragulja naše kulturne dediščine.</description>
        <enclosure length="26418816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/06/VHalozaRA_SLO_MMC.PR1.20241106.3.1130_13890544.mp3"></enclosure>
        <guid>175084534</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Grad Borl v osrčju Haloz že stoletja veličastno kraljuje na skalnati pečini nad reko Dravo. Njegova zgodovina sega v srednji vek, ko je služil kot trdnjava in pozneje kot dom plemiških družin. Skozi stoletja je grad prestal različne preobrazbe – postal je sedež delniške družbe iz Varaždina, med drugo svetovno vojno zbirno taborišče za zavedne Slovence, po vojni pa hotel z restavracijo in bazenom, ki je zelo uspešno obratoval do leta 1979, ko so ga zaprli. Po dolgem obdobju propadanja je država prenovila tretjino grajskega poslopja. Pol stoletja od zaprtja je od aprila letos po grajskih hodnikih zopet čutiti vrvež, radovednost in poseben vonj po zgodovini, ki ga oddajajo debele kamnite stene dragulja naše kulturne dediščine.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175084534</link>
        <pubDate> Wed, 06 Nov 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>V Halozah se je prebudil speči velikan nad Dravo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu  Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl. &lt;p&gt;Foto: Hudičev most v Čedadu&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16238976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/30/OglejinRA_SLO_MMC.PR1.20241030.3.1130_13825003.mp3"></enclosure>
        <guid>175083179</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1014</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jesenske počitnice mnogi Slovenci izkoristijo za krajša potovanja ali daljše izlete, najbolj priljubljeni so topli kraji. Če nimate prostega celega tedna, pa lahko izkoristite praznična dneva ali konec tedna, ki jima sledi in si privoščite eno- ali večdnevni izlet k našim zahodnim sosedom. Italijo Slovenci radi obiščemo, zaželeni cilji so predvsem Rim, Toskana, Sicilija … A tudi bliže slovenski meji lahko vidite in doživite marsikaj. Vabimo v deželo Furlanija – Julijska krajina oz. v tamkajšnji zgodovinsko najbolj bogati mesti Oglej in Čedad. Obe mesti sta na seznamu  Unescove svetovne dediščine, Oglej od leta 1998, Čedad od leta 2011. Tamkajšnje najbolj pomembne pomnike zgodovine je obiskala Andreja Čokl. &lt;p&gt;Foto: Hudičev most v Čedadu&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083179</link>
        <pubDate> Wed, 30 Oct 2024 10:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Oglej in Čedad, Unesco mesti nedaleč čez mejo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prometna signalizacija in prometna oprema so naprave in sredstva, ki udeležence cestnega prometa obveščajo in opozarjajo na nevarnosti ter skrbijo za varen in neoviran promet. V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani, ko se je po cestah vozilo 1.500 avtomobilov. Kako pa je 68 let pozneje? Kdo upravlja semaforje v prestolnici in ali v Ljubljani poznamo »zeleni val«? Vse to bo preveril Prvi, ki se je odpravil na obisk na Center za upravljanje prometa v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="24137856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/23/CenterzRA_SLO_MMC.PR1.20241023.3.1130_1.mp3"></enclosure>
        <guid>175081469</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prometna signalizacija in prometna oprema so naprave in sredstva, ki udeležence cestnega prometa obveščajo in opozarjajo na nevarnosti ter skrbijo za varen in neoviran promet. V Sloveniji je bil prvi semafor postavljen leta 1956 v Ljubljani, ko se je po cestah vozilo 1.500 avtomobilov. Kako pa je 68 let pozneje? Kdo upravlja semaforje v prestolnici in ali v Ljubljani poznamo »zeleni val«? Vse to bo preveril Prvi, ki se je odpravil na obisk na Center za upravljanje prometa v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175081469</link>
        <pubDate> Wed, 23 Oct 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Ali v Ljubljani obstaja zeleni val?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V petek, 18. oktobra, bodo naši južni sosedi spet praznovali mednarodni dan kravate. Ta dan je sicer tudi globalno priznan, a obeležuje se predvsem na Hrvaškem, saj naj bi kravata izvirala prav od tam. V Zagrebu so letos junija odprli tudi Cravaticum, butični muzej kravat. Sodobno zasnovan muzej pritegne vse generacije in razkriva tako preteklost kot sedanjost in celo prihodnost tega modnega dodatka. 

</description>
        <enclosure length="20250240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/16/CravaticRA_SLO_LJT_3645540_13672065.mp3"></enclosure>
        <guid>175079754</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1265</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V petek, 18. oktobra, bodo naši južni sosedi spet praznovali mednarodni dan kravate. Ta dan je sicer tudi globalno priznan, a obeležuje se predvsem na Hrvaškem, saj naj bi kravata izvirala prav od tam. V Zagrebu so letos junija odprli tudi Cravaticum, butični muzej kravat. Sodobno zasnovan muzej pritegne vse generacije in razkriva tako preteklost kot sedanjost in celo prihodnost tega modnega dodatka. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175079754</link>
        <pubDate> Wed, 16 Oct 2024 09:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Cravaticum, butični muzej kravat</title>
      </item>
      <item>
        <description>V četrtek je svetovni dan duševnega zdravja, te dni se zato vrstijo številni dogodki in posveti, ki želijo opozoriti na pomen dobrega počutja in duševnega zdravja za vse skupine prebivalstva. Tema letošnjega dneva duševnega zdravja je sicer duševno zdravje na delovnem mestu, mi pa smo v oddaji Prvi na obisku govorili o duševnem zdravju otrok in mladine. O tem so razpravljali mladi na okrogli mizi Brez filtra v organizaciji Zveze Anite Ogulin in ZPM, na Trgu republike pa je Unicef Slovenija začel kampanjo Stiske iz omaric, v okviru katere so pred parlament postavili 90 šolskih omaric, v katerih so zapisane anonimne, a resnične zgodbe otrok in mladostnikov v stiski. Kaj ugotavlja Unicef Slovenije in na kaj želijo opozoriti, smo izvedeli v oddaji Prvi na obisku. </description>
        <enclosure length="23449344" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/09/KampanjaRA_SLO_MMC.PR1.20241009.3.1130_13590010.mp3"></enclosure>
        <guid>175078010</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1465</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V četrtek je svetovni dan duševnega zdravja, te dni se zato vrstijo številni dogodki in posveti, ki želijo opozoriti na pomen dobrega počutja in duševnega zdravja za vse skupine prebivalstva. Tema letošnjega dneva duševnega zdravja je sicer duševno zdravje na delovnem mestu, mi pa smo v oddaji Prvi na obisku govorili o duševnem zdravju otrok in mladine. O tem so razpravljali mladi na okrogli mizi Brez filtra v organizaciji Zveze Anite Ogulin in ZPM, na Trgu republike pa je Unicef Slovenija začel kampanjo Stiske iz omaric, v okviru katere so pred parlament postavili 90 šolskih omaric, v katerih so zapisane anonimne, a resnične zgodbe otrok in mladostnikov v stiski. Kaj ugotavlja Unicef Slovenije in na kaj želijo opozoriti, smo izvedeli v oddaji Prvi na obisku. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078010</link>
        <pubDate> Wed, 09 Oct 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kampanja Stiske iz omaric s Trga republike</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Logatcu na približno 3500 kvadratnih metrih površine stoji požarni laboratorij, ki pod pokroviteljstvom Zavoda za gradbeništvo velja za največjega v regiji. Sodeluje z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se spoprijemajo s težavami v zvezi s požarno varnostjo izdelkoiv in objektov. Kako varno je življenje v moderni dobi, ki ga obkrožajo litij-ionske baterije, in kakšna je varnost sončnih elektrarn na objektih? </description>
        <enclosure length="24027648" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/02/PoarniRA_SLO_MMC.PR1.20241002.3.1130_13510756.mp3"></enclosure>
        <guid>175076322</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1501</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Logatcu na približno 3500 kvadratnih metrih površine stoji požarni laboratorij, ki pod pokroviteljstvom Zavoda za gradbeništvo velja za največjega v regiji. Sodeluje z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se spoprijemajo s težavami v zvezi s požarno varnostjo izdelkoiv in objektov. Kako varno je življenje v moderni dobi, ki ga obkrožajo litij-ionske baterije, in kakšna je varnost sončnih elektrarn na objektih? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076322</link>
        <pubDate> Wed, 02 Oct 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>&quot;V primeru požara plamen litij-ionske baterije doseže dolžino enega metra&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V ljubljanskih Stožicah se obeta temeljita prenova nogometnega igrišča. Po številnih kritikah na račun zelenice, predvsem po septembrski tekmi Lige narodov med Slovenijo in Avstrijo, ko je selektor gostujoče reprezentance Ralf Rangnick igrišče označil za katastrofo, bodo na stadionu decembra spet zabrneli stroji. Zakaj bo treba igrišče osrednjega stadiona v državi prenoviti že drugič v manj kot letu dni? Je težava v neustrezni travi, drenaži, v nepravilni izbiri zrnavosti kremenčevega pestka ali v preseganju normativov uporabe igrišča? Kdaj bo stadion v Stožicah spet pripravljen za domače in mednarodne tekme? Po odgovore na ta vprašanja smo šli na Javni zavod Šport Ljubljana, ki ureja in vzdržuje športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana. </description>
        <enclosure length="27899904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/25/ZelenicaRA_SLO_MMC.PR1.20240925.3.1130_13433884.mp3"></enclosure>
        <guid>175074608</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1743</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V ljubljanskih Stožicah se obeta temeljita prenova nogometnega igrišča. Po številnih kritikah na račun zelenice, predvsem po septembrski tekmi Lige narodov med Slovenijo in Avstrijo, ko je selektor gostujoče reprezentance Ralf Rangnick igrišče označil za katastrofo, bodo na stadionu decembra spet zabrneli stroji. Zakaj bo treba igrišče osrednjega stadiona v državi prenoviti že drugič v manj kot letu dni? Je težava v neustrezni travi, drenaži, v nepravilni izbiri zrnavosti kremenčevega pestka ali v preseganju normativov uporabe igrišča? Kdaj bo stadion v Stožicah spet pripravljen za domače in mednarodne tekme? Po odgovore na ta vprašanja smo šli na Javni zavod Šport Ljubljana, ki ureja in vzdržuje športne objekte v lasti Mestne občine Ljubljana. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074608</link>
        <pubDate> Wed, 25 Sep 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zelenica v Stožicah si je zabila nov avtogol</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prevoz po železnici velja za najvarnejši in najučinkovitejši za večje količine blaga na daljše razdalje. Za razstavljanje in sestavljanje vlakov je potrebno veliko časa. Podatki prikazujejo, da je posamezen vagon na svoji poti tretjino časa na ranžirnih postajah, ki so večje tovorne postaje, umeščene na stičiščih najbolj obremenjenih prog. V Sloveniji je po obsegu največja ranžirna postaja v Zalogu. Tja se na obisk odpravlja tudi Prvi, da preveri, kako v praksi poteka razstavljanje in sestavljanje novih tovornih vlakov.</description>
        <enclosure length="19117824" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/18/RanirnaRA_SLO_MMC.PR1.20240918.3.1130_13357269.mp3"></enclosure>
        <guid>175072960</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1194</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prevoz po železnici velja za najvarnejši in najučinkovitejši za večje količine blaga na daljše razdalje. Za razstavljanje in sestavljanje vlakov je potrebno veliko časa. Podatki prikazujejo, da je posamezen vagon na svoji poti tretjino časa na ranžirnih postajah, ki so večje tovorne postaje, umeščene na stičiščih najbolj obremenjenih prog. V Sloveniji je po obsegu največja ranžirna postaja v Zalogu. Tja se na obisk odpravlja tudi Prvi, da preveri, kako v praksi poteka razstavljanje in sestavljanje novih tovornih vlakov.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072960</link>
        <pubDate> Wed, 18 Sep 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Ranžirna postaja Zalog</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. In najdejo se dobre zgodbe, ko so gradovi po obnovi oživeli in danes vabijo na obisk ljudi z vsega sveta. V to verjamejo tudi v Podčetrtku, kjer so pred kratkim odprli prenovljene prostore gradu. Začetki Gradu Podčetrtek segajo v 12. stoletje. Zunanjost je zasijala v vsem svojem razkošju, notranjost pa še čaka na renovacijo. Do kod vse seže pogled z razgledne ploščadi gradu, je Marko Rozman preveril na terenu. &lt;p&gt;Grad Podčetrtek je po letih propadanja zasijal v novi podobi. Usoda &amp;scaron;tevilnih gradov in dvorcev pa je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastni&amp;scaron;tva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Kak&amp;scaron;no je &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175071127&quot;&gt;trenutno stanje gradov in grajskih objektov&lt;/a&gt;, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23215488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/11/GradPodRA_SLO_MMC.PR1.20240911.3.1130_13283648.mp3"></enclosure>
        <guid>175071427</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1450</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. In najdejo se dobre zgodbe, ko so gradovi po obnovi oživeli in danes vabijo na obisk ljudi z vsega sveta. V to verjamejo tudi v Podčetrtku, kjer so pred kratkim odprli prenovljene prostore gradu. Začetki Gradu Podčetrtek segajo v 12. stoletje. Zunanjost je zasijala v vsem svojem razkošju, notranjost pa še čaka na renovacijo. Do kod vse seže pogled z razgledne ploščadi gradu, je Marko Rozman preveril na terenu. &lt;p&gt;Grad Podčetrtek je po letih propadanja zasijal v novi podobi. Usoda &amp;scaron;tevilnih gradov in dvorcev pa je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastni&amp;scaron;tva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Kak&amp;scaron;no je &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175071127&quot;&gt;trenutno stanje gradov in grajskih objektov&lt;/a&gt;, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071427</link>
        <pubDate> Wed, 11 Sep 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Grad Podčetrtek po letih propadanja zasijal v novi podobi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako dobro poznate Miroslava Vilharja? Ste sploh že slišali zanj? Tudi če ne, gotovo poznate njegovi pesmi 'Lipa zelenela je' in 'Po jezeru', ki sodita med ponarodele. Da bi o narodnozavednem pesniku in skladatelju vedeli več, se vsako leto s pohodom po Vilharjevi poti in drugimi dogodki trudijo na Pivškem, na katerem je Miroslav Vilhar v 19. stoletju živel in deloval. Pojdite s Prvim na obisk v Zagorje v občini Pivka!</description>
        <enclosure length="29701632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/04/PoVilhaRA_SLO_MMC.PR1.20240904.3.1130_13206850.mp3"></enclosure>
        <guid>175069804</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1856</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako dobro poznate Miroslava Vilharja? Ste sploh že slišali zanj? Tudi če ne, gotovo poznate njegovi pesmi 'Lipa zelenela je' in 'Po jezeru', ki sodita med ponarodele. Da bi o narodnozavednem pesniku in skladatelju vedeli več, se vsako leto s pohodom po Vilharjevi poti in drugimi dogodki trudijo na Pivškem, na katerem je Miroslav Vilhar v 19. stoletju živel in deloval. Pojdite s Prvim na obisk v Zagorje v občini Pivka!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175069804</link>
        <pubDate> Wed, 04 Sep 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Po Vilharjevi poti na Pivškem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Poletni meseci in počitnice so čas potovanj, zato bomo na Prvem obiskali nastajajoči Muzej potovanj oziroma Travel Experience Museum v Zagrebu. Ta je posvečen fenomenu potovanj od prazgodovine do današnjih dni in za predstavitev svetovnih in hrvaških turističnih atrakcij uporablja najsodobnejšo tehnologijo. Obiskovalci bodo v njem lahko tudi virtualno potovali in si celo priskrbeli 'selfije' z eksotičnih destinacij.</description>
        <enclosure length="16306176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/28/PrvinaRA_SLO_LJT_3180239_13140679.mp3"></enclosure>
        <guid>175068323</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1019</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poletni meseci in počitnice so čas potovanj, zato bomo na Prvem obiskali nastajajoči Muzej potovanj oziroma Travel Experience Museum v Zagrebu. Ta je posvečen fenomenu potovanj od prazgodovine do današnjih dni in za predstavitev svetovnih in hrvaških turističnih atrakcij uporablja najsodobnejšo tehnologijo. Obiskovalci bodo v njem lahko tudi virtualno potovali in si celo priskrbeli 'selfije' z eksotičnih destinacij.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175068323</link>
        <pubDate> Wed, 28 Aug 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zagreb bo dobil Travel Experience Museum</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ekipa Prvega se odpravlja na rt na skrajnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Tam se je še ohranila neokrnjena narava, gre za enega redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena, zato je bilo območje leta 2018 razglašeno za krajinski park. A bolj kot to Debeli rtič poznamo po Zdravilišču Rdečega križa Slovenije, kjer že skoraj 70 let letujejo in se zdravijo otroci in mladostniki ter njihovi spremljevalci iz vse Slovenije. Debeli rtič je namreč zaradi svoje edinstvene lokacije klimatsko zdravilišče, ki se osredotoča na bolezni dihal, kože in zdravljenje po poškodbah, ter prijetno počitniška destinacija. Kako je tam to poletje, preverja Prvi!
</description>
        <enclosure length="24503424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/21/ZdraviliRA_SLO_MMC.PR1.20240821.3.1130_13066460.mp3"></enclosure>
        <guid>175066939</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ekipa Prvega se odpravlja na rt na skrajnem koncu slovenske obale ob italijanski meji. Tam se je še ohranila neokrnjena narava, gre za enega redkih še vedno naravno ohranjenih delov slovenske obale z značilnim flišnim klifom, morskim obrežjem ter skladi podvodnega grebena, zato je bilo območje leta 2018 razglašeno za krajinski park. A bolj kot to Debeli rtič poznamo po Zdravilišču Rdečega križa Slovenije, kjer že skoraj 70 let letujejo in se zdravijo otroci in mladostniki ter njihovi spremljevalci iz vse Slovenije. Debeli rtič je namreč zaradi svoje edinstvene lokacije klimatsko zdravilišče, ki se osredotoča na bolezni dihal, kože in zdravljenje po poškodbah, ter prijetno počitniška destinacija. Kako je tam to poletje, preverja Prvi!
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175066939</link>
        <pubDate> Wed, 21 Aug 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Zdravilišče RKS Debeli rtič</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ekipa Prvega bo danes obiskala Novo mesto, kjer že štiriindvajseto leto poteka mednarodni festival Jazzinty; gre za celovit dogodek, ki poleg koncertnega programa ponuja tudi glasbene delavnice s priznanimi tujimi in domačimi mentorji s širšega področja jazzovske glasbe. Letošnja rdeča nit festivala je povezava med plesom in glasbo, festival pa je v več kot dveh desetletjih izobrazil prek tisoč udeležencev. Pomemben sestavni del festivala so tudi nagrade jazzon, ki predstavljajo pomembno spodbudo mladim ustvarjalcem tako v finančnem kot tudi medijskem smislu. 
</description>
        <enclosure length="20621952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/14/ObiskfeRA_SLO_MMC.PR1.20240814.3.1130_13010034.mp3"></enclosure>
        <guid>175065761</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1288</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ekipa Prvega bo danes obiskala Novo mesto, kjer že štiriindvajseto leto poteka mednarodni festival Jazzinty; gre za celovit dogodek, ki poleg koncertnega programa ponuja tudi glasbene delavnice s priznanimi tujimi in domačimi mentorji s širšega področja jazzovske glasbe. Letošnja rdeča nit festivala je povezava med plesom in glasbo, festival pa je v več kot dveh desetletjih izobrazil prek tisoč udeležencev. Pomemben sestavni del festivala so tudi nagrade jazzon, ki predstavljajo pomembno spodbudo mladim ustvarjalcem tako v finančnem kot tudi medijskem smislu. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175065761</link>
        <pubDate> Wed, 14 Aug 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Obisk festivala Jazzinty</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že tretje leto med poletjem v različnih krajih po Sloveniji potekajo rokodelski tabori, ki so namenjeni mladim od 12. do 17. leta. Vsi tabori omogočajo mladim, da spoznajo in se preizkusijo v različnih rokodelskih veščinah, da razvijajo potrebne spretnosti za izdelavo določenih izdelkov, da spoznajo materiale za izdelavo in da dobijo izkušnjo aktivnega dela. Vse tabore vodijo mentorji rokodelci in rokodelke, ki so strokovnjaki na svojem področju. Ob vsem tem pa mladim omogočajo druženje s sovrstniki, spoznavanje okolice in narave ter predvsem zelo ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic. Prvi na obisku bo obiskal mojstre suhorobarstva in mlade v Ribnici in tam preveril utrip dogajanja.



</description>
        <enclosure length="30062976" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/08/07/SlovenskRA_SLO_MMC.PR1.20240807.3.1130_12942989.mp3"></enclosure>
        <guid>175064398</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1878</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že tretje leto med poletjem v različnih krajih po Sloveniji potekajo rokodelski tabori, ki so namenjeni mladim od 12. do 17. leta. Vsi tabori omogočajo mladim, da spoznajo in se preizkusijo v različnih rokodelskih veščinah, da razvijajo potrebne spretnosti za izdelavo določenih izdelkov, da spoznajo materiale za izdelavo in da dobijo izkušnjo aktivnega dela. Vse tabore vodijo mentorji rokodelci in rokodelke, ki so strokovnjaki na svojem področju. Ob vsem tem pa mladim omogočajo druženje s sovrstniki, spoznavanje okolice in narave ter predvsem zelo ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic. Prvi na obisku bo obiskal mojstre suhorobarstva in mlade v Ribnici in tam preveril utrip dogajanja.



</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175064398</link>
        <pubDate> Wed, 07 Aug 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski rokodelski tabor 2024</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mesec poletnih počitnic je že za šolarji in marsikdo od njih jih je izkoristil za počitek in lenarjenje. Mnogi so obiskali morsko obalo in se zabavali v in ob morju, nekateri pa so poletne dni izkoristili tudi za obisk hribov in gora. Ker so poletne počitnice dolge, starši pa nimajo toliko dopusta, poiščejo za otroke različne delavnice in varstva za kratkočasenje, zato bomo tokrat v oddaji Prvi na obisku zavili na poletne počitnice v Živalski vrt Ljubljana. Preverili bomo, kako se imajo mladi počitnikarji, kakšen je dan v počitniškem varstvu, kako oskrbniki poskrbijo za živali v teh vročih poletnih dneh in izvedeli, kako je ljubljanski živalski vrt v tem mesecu sodeloval pri zgodovinski vrnitvi živali v naravo.</description>
        <enclosure length="29096064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/24/PoitniRA_SLO_MMC.PR1.20240724.3.1130_12802765.mp3"></enclosure>
        <guid>175061444</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1818</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mesec poletnih počitnic je že za šolarji in marsikdo od njih jih je izkoristil za počitek in lenarjenje. Mnogi so obiskali morsko obalo in se zabavali v in ob morju, nekateri pa so poletne dni izkoristili tudi za obisk hribov in gora. Ker so poletne počitnice dolge, starši pa nimajo toliko dopusta, poiščejo za otroke različne delavnice in varstva za kratkočasenje, zato bomo tokrat v oddaji Prvi na obisku zavili na poletne počitnice v Živalski vrt Ljubljana. Preverili bomo, kako se imajo mladi počitnikarji, kakšen je dan v počitniškem varstvu, kako oskrbniki poskrbijo za živali v teh vročih poletnih dneh in izvedeli, kako je ljubljanski živalski vrt v tem mesecu sodeloval pri zgodovinski vrnitvi živali v naravo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175061444</link>
        <pubDate> Wed, 24 Jul 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Počitniško varstvo v Živalskem vrtu Ljubljana</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letalski center Maribor je eden najstarejših aeroklubov na Balkanu. Njegove korenine segajo v leto 1889, ko so letalski navdušenci prvič z balonom poleteli nad Mariborom. Danes imajo 19 letal in več kot 200 članov, tam se je mogoče izšolati za pilota, opraviti tečaj padalstva, izvajajo pa tudi protitočno obrambo.

</description>
        <enclosure length="18572544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/17/ObrambaRA_SLO_MMC.PR1.20240717.3.1130_12742474.mp3"></enclosure>
        <guid>175060171</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1160</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letalski center Maribor je eden najstarejših aeroklubov na Balkanu. Njegove korenine segajo v leto 1889, ko so letalski navdušenci prvič z balonom poleteli nad Mariborom. Danes imajo 19 letal in več kot 200 članov, tam se je mogoče izšolati za pilota, opraviti tečaj padalstva, izvajajo pa tudi protitočno obrambo.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175060171</link>
        <pubDate> Wed, 17 Jul 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Obramba pred točo </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudje imajo do različnih vrst žuželk pogosto predsodke. Razstava tropskih metuljev je tako ena izmed priložnosti, s katerimi želijo v Arboretumu Volčji Potok obiskovalcem približati to vrsto živali. Metulji so sicer drugi največji red v razredu žuželk. Vanj uvrščamo več kot 160.000 opisanih vrst dnevnih in nočnih metuljev. Ena izmed posebnosti tropskih metuljev je, da jih v rastlinjaku skoraj ni videti ponoči in v hladnih jutrih, ko pa se zunanja temperatura povzpne na 20 stopinj, postane v tropskem okolju rastlinjaka zelo živahno. Se metulji bojijo obiskovalcev in kako dolgo traja, da iz bube prileze metulj? Vse to bo v sredo preveril tudi Prvi, ki se v Arboretum odpravlja na obisk.

FOTO: Prvi
</description>
        <enclosure length="26884224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/10/RazstavaRA_SLO_MMC.PR1.20240710.3.1130_12681674.mp3"></enclosure>
        <guid>175058826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1680</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudje imajo do različnih vrst žuželk pogosto predsodke. Razstava tropskih metuljev je tako ena izmed priložnosti, s katerimi želijo v Arboretumu Volčji Potok obiskovalcem približati to vrsto živali. Metulji so sicer drugi največji red v razredu žuželk. Vanj uvrščamo več kot 160.000 opisanih vrst dnevnih in nočnih metuljev. Ena izmed posebnosti tropskih metuljev je, da jih v rastlinjaku skoraj ni videti ponoči in v hladnih jutrih, ko pa se zunanja temperatura povzpne na 20 stopinj, postane v tropskem okolju rastlinjaka zelo živahno. Se metulji bojijo obiskovalcev in kako dolgo traja, da iz bube prileze metulj? Vse to bo v sredo preveril tudi Prvi, ki se v Arboretum odpravlja na obisk.

FOTO: Prvi
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175058826</link>
        <pubDate> Wed, 10 Jul 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Razstava tropskih metuljev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z radijskim mikrofonom se tokrat odpravljamo v gorski biser v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Veliko planino, ki je dom pastirskih naselij s tipičnimi bajtami s skodlastimi strehami. Na tej planoti ne boste našli le dih jemajočih razgledov, ampak tudi bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino in tradicionalno pastirsko življenje. Na fotogenično Veliko planino gornike, pohodnike, kolesarje, smučarje ali pa samo iskalce tišine že skoraj 60 let vozi nihalka, ki je po žičniškem sistemu prav posebna. Gre namreč namreč za najdaljšo gondolsko povezavo brez vmesnih podpornih stebrov v Evropi. Ste vedeli, da je vožnja z žičnico več kot desetkrat varnejša kot potovanje z avtomobilom in celo varnejša kot potovanje z letalom?</description>
        <enclosure length="26343168" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/07/03/GondolaRA_SLO_MMC.PR1.20240703.3.1130_12616318.mp3"></enclosure>
        <guid>175057307</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z radijskim mikrofonom se tokrat odpravljamo v gorski biser v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Veliko planino, ki je dom pastirskih naselij s tipičnimi bajtami s skodlastimi strehami. Na tej planoti ne boste našli le dih jemajočih razgledov, ampak tudi bogato zgodovino, izjemno kulturno dediščino in tradicionalno pastirsko življenje. Na fotogenično Veliko planino gornike, pohodnike, kolesarje, smučarje ali pa samo iskalce tišine že skoraj 60 let vozi nihalka, ki je po žičniškem sistemu prav posebna. Gre namreč namreč za najdaljšo gondolsko povezavo brez vmesnih podpornih stebrov v Evropi. Ste vedeli, da je vožnja z žičnico več kot desetkrat varnejša kot potovanje z avtomobilom in celo varnejša kot potovanje z letalom?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175057307</link>
        <pubDate> Wed, 03 Jul 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Gondola na Veliko Planino: 60 let varnih potovanj v gorski raj</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru bodo v petek odprli razstavo z naslovom: Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje. Ta policijska postaja je bila svojčas največja postaja milice v Sloveniji in druga največja v nekdanji Jugoslaviji, delo mariborskih policistov pa je zaznamovala graditev zgradbe v Vošnjakovi ulici, kjer je domicil Policijske postaje I. Zgrajena je bila v dobrem letu, slovesnost ob njeni otvoritvi, 29. novembra leta 1973, pa je bila še na toplem asfaltu. Več zanimivih podrobnosti pa bodo povedali gostje Irene Kodrič Cizerl v Mariboru.</description>
        <enclosure length="23575680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/26/MizVoRA_SLO_MMC.PR1.20240626.3.1130_12547565.mp3"></enclosure>
        <guid>175055826</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru bodo v petek odprli razstavo z naslovom: Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje. Ta policijska postaja je bila svojčas največja postaja milice v Sloveniji in druga največja v nekdanji Jugoslaviji, delo mariborskih policistov pa je zaznamovala graditev zgradbe v Vošnjakovi ulici, kjer je domicil Policijske postaje I. Zgrajena je bila v dobrem letu, slovesnost ob njeni otvoritvi, 29. novembra leta 1973, pa je bila še na toplem asfaltu. Več zanimivih podrobnosti pa bodo povedali gostje Irene Kodrič Cizerl v Mariboru.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175055826</link>
        <pubDate> Wed, 26 Jun 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Mi, z Vošnjakove 1 – Policijska postaja Maribor I praznuje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.</description>
        <enclosure length="23715456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/19/60.JurjRA_SLO_MMC.PR1.20240619.3.1130_12483392.mp3"></enclosure>
        <guid>175054210</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1482</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Praznik folklore, glasbe in druženja, povezovanja tradicije in sodobnosti, vseh generacij in različnih kultur, prepletanja domačega in tujega, praznik lepega – tako Belokranjci opišejo Jurjevanje, najstarejši folklorni festival pri nas, ki letos poteka že šestdesetič. Petdnevno dogajanje bo ob jubileju še posebej pestro in bogato. Kakšen je pomen festivala, kako se je razvijal in kaj vse ponuja letos, bo v Črnomlju preverila naša ekipa.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054210</link>
        <pubDate> Wed, 19 Jun 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Hojte, hojte k nam na Jurjevanje,&quot; vabi že 60. Jurjevanje v Beli krajini</title>
      </item>
      <item>
        <description>V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji. 
</description>
        <enclosure length="20073984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/12/PuconciRA_SLO_MMC.PR1.20240612.3.1130_12418990.mp3"></enclosure>
        <guid>175052545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1254</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V naslednje pol ure se odpravljamo na severovzhod države, v Prekmurje. Občina Puconci je bila ustanovljena leta 1995, predstavlja eno od večjih pomurskih občin, ki obsega triindvajset naselij s skupno nekaj manj kot 6500 prebivalci. Kljub svojemu podeželskemu značaju ponuja urejeno infrastrukturo in uspešno gospodarstvo, ki ne obremenjuje okolja čezmerno. Njen cilj je trajnostni razvoj, kar se kaže v zdravem življenjskem okolju, kakovostnih javnih storitvah ter številnih rekreativnih in profesionalnih športnih dejavnosti. Prvi je danes na obisku v občini Puconci, skozi katero poteka tudi kolesarska dirka po Sloveniji. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175052545</link>
        <pubDate> Wed, 12 Jun 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Puconci -  neraziskan biser Prekmurja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. 
Sogovorniki:  
- Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče,
- Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, 
- Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin.

Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder. </description>
        <enclosure length="27508992" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/05/TolminskRA_SLO_MMC.PR1.20240605.3.1130_12352594.mp3"></enclosure>
        <guid>175050863</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1719</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tolminska korita so v Posočju ena od najbolj obiskanih turističnih točk. Ta so letos za obiskovalce odprli dva meseca kasneje kot običajno. V tem času je bil namreč dostop onemogočen in prepovedan zaradi zahtevne sanacije podora v Zatolminu, ki je bil konec januarja usoden za domačina. Podor so predčasno sanirali, še vedno pa je do konca tedna zaprta cesta v Polog. Do takrat še ni mogoče do cerkvice sv. Duha v Javorci, ki nosi znak evropske dediščine. 
Sogovorniki:  
- Mateja Leban, Javni zavod za turizem Dolina Soče,
- Petra Rovšček, turistična vodnica, Javni zavod za turizem Dolina Soče, 
- Andrej Fratnik, turistični vodnik in jamar iz jamarske sekcije Planinskega društva Tolmin.

Na terenu sta dopisnica iz Posočja Mariša Bizjak in tonski tehnik Franci Moder. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175050863</link>
        <pubDate> Wed, 05 Jun 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Tolminska korita odprla vrata za obiskovalce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.    

</description>
        <enclosure length="24798720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/29/KristalRA_SLO_MMC.PR1.20240529.3.1130_12288080.mp3"></enclosure>
        <guid>175049250</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1549</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi bo na obisku v stoletja starem slovitem zdraviliškem mestu, ki so ga v preteklosti obiskale tudi evropske kronane glave. V Rogaški Slatini lepoto in večno mladost še zmeraj iščejo petičneži iz vseh koncev in krajev ter se domov vračajo tudi s prestižnimi steklenimi izdelki. Vrelce mineralne vode so tu odkrili že davno, saj so omenjeni že v 12. stoletju. Začetek razvoja zdravilišč pa sega v leto 1676, ko so ob vrelcu postavili prvo gostišče. Zadnji teden pa se ponašajo še z najvišjo stavbo v Sloveniji – s 106 metrom visokim stolpom Kristal.    

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049250</link>
        <pubDate> Wed, 29 May 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Kristal - najvišji stolp v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom  »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je  obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te  pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja  in napovedali tudi  prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili,  da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo  spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za  obiskovalce  kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od  botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!</description>
        <enclosure length="22240896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/22/MednarodRA_SLO_MMC.PR1.20240522.3.1130_12225276.mp3"></enclosure>
        <guid>175047580</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom  »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je  obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te  pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja  in napovedali tudi  prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili,  da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo  spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za  obiskovalce  kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od  botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175047580</link>
        <pubDate> Wed, 22 May 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.  

</description>
        <enclosure length="18051072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/15/DanzakRA_SLO_MMC.PR1.20240515.3.1130_12163949.mp3"></enclosure>
        <guid>175045848</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1128</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Center za krepitev zdravja, ki deluje v kranjskem zdravstvenem domu in je največji na Gorenjskem, pripravlja Dneve za krepitev zdravja. Ti bodo v Kranju in še petih občinah s tržnico zdravih priložnosti namenjeni prepoznavanju za zdravje pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na naše počutje. Strokovnjaki centra za krepitev zdravja bodo med drugim opravljali meritve dejavnikov tveganja, testirali telesno pripravljenost, svetovali in informirali o številnih delavnicah. Te posamezniki lahko obiščejo z napotitvami družinskega zdravnika in referenčne sestre. Na nekatere delavnice, v katerih spodbujajo zdrav način življenja, se lahko prijavijo tudi sami. Dan za krepitev zdravja v Kranju bo obiskala tudi ekipa Prvega.  

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175045848</link>
        <pubDate> Wed, 15 May 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Dan za krepitev zdravja v Kranju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.
</description>
        <enclosure length="21965184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/08/MedburjRA_SLO_MMC.PR1.20240508.3.1130_12101829.mp3"></enclosure>
        <guid>175044205</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1372</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Bi želeli občutiti moč in hlad burje? Vas zanima, kako zveni ruj in kako diši Kras? Vabljeni s Prvim na obisk v kraški biser, kjer je pred kratkim svoj drugi rojstni dan praznoval Muzej Grad Štanjel. Interaktivna razstava v njem je nekaj posebnega, saj gradi na izkustvenem doživljanju Krasa ter njegove narave in kulture prek vseh čutov.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175044205</link>
        <pubDate> Wed, 08 May 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Med burjo, kamnom in kraškimi ovčarji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.   </description>
        <enclosure length="18863616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/01/PrvomajsRA_SLO_MMC.PR1.20240501.3.1130_12048347.mp3"></enclosure>
        <guid>175042761</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1178</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tradicijo prvega maja tudi na Gorenjskem ohranjajo številni kraji. Tako so že zjutraj oživele priljubljene prvomajske točke: Jošt nad Kranjem, Šobec, Pristava, Kamniška Bistrica. Srečanje na Križni gori, kamor radi prihajajo pohodniki, ki povezujejo rekreacijo s prazničnim sporočilom prvega maja, pa tradicionalno organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.   </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175042761</link>
        <pubDate> Wed, 01 May 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Prvomajsko srečanje na Križni gori</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi  z interpretacijo povratnih poti. 1,6  kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na  vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu. </description>
        <enclosure length="19531008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/24/SoteskaRA_SLO_MMC.PR1.20240424.3.1130_11986267.mp3"></enclosure>
        <guid>175039984</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1220</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi  z interpretacijo povratnih poti. 1,6  kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na  vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175039984</link>
        <pubDate> Wed, 24 Apr 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Vintgar v novo sezono s trajno mobilnostjo, vodniško službo, čeladami in nosilno zmogljivostjo </title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.</description>
        <enclosure length="24341760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/17/VarstvoRA_SLO_MMC.PR1.20240417.3.1130_11922999.mp3"></enclosure>
        <guid>175038241</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih tednih so v Mariboru in Novi Gorici izvedli dve večji akciji nevtralizacije in odstranitve bomb. Neeksplodirana ubojna sredstva so ostala predvsem kot posledica vojnega delovanja na območju države. Med najdbami je največ ročnih bomb in različnih vrst streliva za pehotno orožje, tudi protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na zahodnem predelu države. Tja se tokrat Prvi odpravlja na obisk, natančneje, na Cerje; spoznal bo delovanje državne enote civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175038241</link>
        <pubDate> Wed, 17 Apr 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.</description>
        <enclosure length="25565952" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/10/PrvinaRA_SLO_MMC.PR1.20240410.3.1130_11859315.mp3"></enclosure>
        <guid>175036489</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1597</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi gre tokrat gostovat streljaj čez mejo, k našim zamejskim rojakom v Italiji. Prosek ali po italijansko Prosecco je kraška vas nad Trstom, kjer so doma zavedni Slovenci, pa tudi slavno peneče vino prosecco ali po naše prosekar. O zgodovini tega vina, ki se prileže z legendarnim italijanskim aperitivom Aperol, morda kdaj drugič. Nedaleč od tega naselja, ob znameniti Napoleonovi cesti, s katere se razleže pogled na morje in strme pečine, se bomo družili s člani Slovenskega planinskega društva Trst. 120 let že promovira pohodništvo, gorništvo ter narodno zavest Slovencev. Skozi dolgo zgodovino je društvo ozaveščalo mlade o ohranjanju kulturne dediščine in nacionalne identitete. Zasluga za to gre tudi enemu od predsednikov društva Zorku Jelinčiču, ki je bil vodja organizacije TIGR na Goriškem in po katerem se imenuje planinska koča na Črni prsti. Že skoraj 20 let pa to planinsko društvo nesebično vodi Marinka Pertot. Profesorica biologije je prava enciklopedija znanja o flori in favni na slikovitih poteh med morjem in kraško planoto. Ob visokem jubileju planinskega društva so njegovi člani izvedli kolesarsko-smučarski podvig in se iz mesta vetrov povzpeli na slovenskega kralja Alp.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175036489</link>
        <pubDate> Wed, 10 Apr 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Iz Trsta na Triglav s kolesom in na smučeh</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl. 
</description>
        <enclosure length="24556800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/04/03/PravljiRA_SLO_MMC.PR1.20240403.3.1130_11796811.mp3"></enclosure>
        <guid>175034777</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1534</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po Sloveniji že nekaj let nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približajo z zgodbo in pristna doživetja. Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok, ki iščejo priložnost za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na velikonočni ponedeljek so odprli še eno takih poti, tokrat v slovenski Istri, poimenovali pa so jo Velikani Istre. Za Prvi na obisku sta se tja odpravila Damjan Rostan in Andreja Čokl. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175034777</link>
        <pubDate> Wed, 03 Apr 2024 09:20:50 +0000</pubDate>
        <title>Pravljično-doživljajska pot Velikani Istre</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250713/logo_3.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Wed, 08 Apr 2026 09:20:50 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Wed, 08 Apr 2026 09:20:50 +0000</pubDate>
      <title>Prvi na obisku</title>
    </channel>
  </rss>
