News & Politics (C) RTVSLO 2017 Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/ Prvi na obisku https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173250713/logo_1.jpg Maribor ima odslej tudi lutkovni muzej. Odprli so ga minuli teden in deluje kot del mariborskega lutkovnega gledališča, ki bo čez dve leti praznovalo 50-letnico profesionalnega delovanja. Začetki lutkarstva v mestu in okolici pa segajo dobrih sto let v preteklost. O privlačni ponudbi majhnega lutkovnega muzeja, ki sooblikuje kulturni utrip nove Kulturne četrti Minoriti podrobneje ob današnjem obisku v Mariboru. 174919808 RTVSLO – Prvi 1351 clean Maribor ima odslej tudi lutkovni muzej. Odprli so ga minuli teden in deluje kot del mariborskega lutkovnega gledališča, ki bo čez dve leti praznovalo 50-letnico profesionalnega delovanja. Začetki lutkarstva v mestu in okolici pa segajo dobrih sto let v preteklost. O privlačni ponudbi majhnega lutkovnega muzeja, ki sooblikuje kulturni utrip nove Kulturne četrti Minoriti podrobneje ob današnjem obisku v Mariboru. Wed, 07 Dec 2022 10:52:31 +0000 Lutkovni muzej Maribor Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174917932 RTVSLO – Prvi 1335 clean Vozniki po državi za to zimo še pričakujejo večje snežne padavine. Takšne razmere pomenijo veliko dela za plužno službo. V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 143 km priključkov, 22 km razcepov in 41 km drugih cest, tudi tokrat poudarjajo, da so na zimo pripravljeni. Za namene posipanja cestišča so zapolnili skladišča soli v avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je ta hip na razpolago skupno več kot 23.000 ton soli. Vseeno plužna služba pogosto posluša očitke, da ceste niso dovolj dobro očiščene oziroma da jih je sneg presenetil. Kako v resnici poteka njihovo delo in s kakšnimi izzivi se spoprijemajo v izrednih razmerah? In nenazadnje, kako poteka evropsko tekmovanje voznikov plugov, je preveril tudi Prvi, ki se je odpravil na obisk na Avtocestno vzdrževalno bazo Ljubljana.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 30 Nov 2022 10:52:15 +0000 Avtocestna plužna služba Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174916021 RTVSLO – Prvi 1472 clean Tokrat smo se odpravili v Tržič, starodavno rokodelsko mesto, stisnjeno v dolini pod mogočnimi Karavankami. Prvi program je pot zanesla v Tržiški muzej, ki ponuja zgodbe šuštarjev, usnjarjev, kolarjev, barvarjev, tekstilcev in oglarjev. V pritličju Pollakove kajže, ki je pravzaprav stari obrtniški dvorec, smo se sprehodili po Slovenskem smučarskem muzeju, ki hrani najbogatejšo razstavno zbirko o zgodovini alpskega smučanja pri nas. Najnovejša pridobitev je zbirka več kot 500-tih predmetov, ki jih je Tržiškemu muzeju podarila legendarna smučarka Mateja Svet.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 23 Nov 2022 10:54:32 +0000 Slovenski smučarski muzej v Tržiču hrani tudi zbirko predmetov legendarne Mateje Svet Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174914151 RTVSLO – Prvi 1479 clean Ali veste, kako ločimo ponarejeni bankovec od pravega? Kaj se zgodi z denarjem, ko se ta poškoduje ali izrabi? Kdaj in kako je naša nekdanja valuta, slovenski tolar, dobila ime in kako se uravnava inflacija? Odgovore najdete v Muzeju Banke Slovenije, namenjenem radovednežem vseh starosti, ki jih zanima, kako deluje centralna banka, kako je povezana v Evrosistem in kako s svojimi odločitvami vpliva na življenje posameznikov. Prvi na obisku v Muzeju Banke Slovenije!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 16 Nov 2022 10:54:39 +0000 Muzej Banke Slovenije Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174912346 RTVSLO – Prvi 1342 clean Vinogradniki in vinarji bodo pojutrišnjem obeležili martinovo, ki pomeni simbolični zaključek del v vinogradu. Na Martinovo ali jesenski pust kot mu tudi pravijo, se vinarji predstavijo s svojim pridelkom - mladim vinom, ki se izvrstno poda k značilnim jedem za ta dan kot so gos ali raca, mlinci in rdeče zelje. Star Slovenski rek pravi, da “Svet' Martin nar'di iz mošta vin”. Na Slovenskem smo svetega Martina začeli častiti v času frankovskega cesarstva. V očeh ljudi je bil Sveti Martin skromen in usmiljen vojščak, ki je z mečem razrezal svoj plašč in njegovo polovico podaril prezeblemu beraču. Precej mlajša je legenda o goseh, ki naj bi z gaganjem izdale skrivališče Svetega Martina slom, ki so ga iskali zato, da bi mu sporočili, da so ga izvolili za škofa v Toursu. Goske morajo zaradi izdajstva na Martinov god, ki je tudi datum njegovega pogreba, za kazen umreti. Tokrat se odpravljamo le streljaj od Metlike, v Hišo vina Pečarič. Teme pa vino, njegova pridelava in martinove jedi. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 09 Nov 2022 10:52:22 +0000 Vino pije svet' Martin, voda naj pa žene mlin! Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174910663 RTVSLO – Prvi 1463 clean Če v počitniških dneh starši najmlajših šolarjev iščete zamisli, kako popestriti dan in združiti prijetno s koristnim, vas vabimo v svet vil in vilincev. Pred kratkim se je na Homcu pri Domžalah odprla nova pravljična pot Vilinski Homec, ki je že osma tovrstna pot pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Obiskala jo bo naša ekipa, bodite z nami med pol dvanajsto in dvanajsto.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 02 Nov 2022 10:54:23 +0000 Vilinski Homec Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom! <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909169 RTVSLO – Prvi 908 clean Tokrat smo se odpravili v naselje, stisnjeno med Mežaklo in Karavankami. Jesenice najpogosteje povezujemo s fužinami, s hokejem na ledu in narcisami na Golici. Malokdo pa ve, da je na Jesenicah edino slovensko podjetje za predelavo parafinskih in elektronskih odpadnih nagrobnih sveč. Prvi na obisku v proizvodnih halah podjetja Plastkom! <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 26 Oct 2022 09:45:08 +0000 Reciklaža ne mara nagrobnih e-sveč Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174907147 RTVSLO – Prvi 1411 clean Ljubljanski maraton je največja tekaška prireditev v Sloveniji, ki jo že 26 let organizira mesto Ljubljana. Po tradiciji je športni praznik, dodatno priznanje pa je nedavno podeljena zlata značka IAAF Gold Label, ki ljubljanski dogodek postavlja v elitno maratonsko družino. Priljubljenost tekaškega dogodka dokazujejo število udeležencev in postavljeni rekordi tekačev. Dogodek, ki ga spremljajo tudi Sejem Tečem in druge dejavnosti, pomeni velik izziv za organizatorje dogodka, tako pri postavitvi proge kot glede pravilnega merjenja časa. Kako prostovoljci pomagajo pri dogodku in kako bodo letošnjo organizacijo prilagodili predsedniškim volitvam, bo preveril tudi Prvi, ki se odpravlja na obisk h organizatorjem maratona.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 19 Oct 2022 09:53:31 +0000 Zakulisje Ljubljanskega maratona Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174905508 RTVSLO – Prvi 816 clean Tehniški muzej Slovenije je kraj, kjer tehniška dediščina in narava pripovedujeta nešteto zgodb. Poleg vodstev po razstavah muzej ponuja tudi številne tečaje, demonstracije in delavnice. Po odmevni razstavi »Skoraj vse o zvoku« so se v muzeju odločili, da se posvetijo še svetlobi, ki je za večino še pomembnejša od zvoka, saj največ informacij iz okolice prejemamo z njeno pomočjo. Zgodba o tem, kako so ljudje svetlobo spoznavali skozi zgodovino, je zelo razburljiva, napeta in polna preobratov, v njej nastopajo mnogi znani raziskovalci in misleci. Spoznal jo je tudi Prvi, ki se je v idilično okolje nekdanjega kartuzijskega samostana v Bistro pri Vrhniki tokrat odpravil na obisk.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 12 Oct 2022 13:20:00 +0000 O svetlobi V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti. 174903726 RTVSLO – Prvi 1619 clean V tednu otroka Prvi preverja ozračje v Mariboru. Tam Zveza prijateljev mladine Maribor pripravlja kar nekaj dejavnosti za otroke in mlade, največ na Trgu svobode. Kako se zabavajo otroci, katere dejavnosti so jim najbolj všeč in kaj menijo o temi letošnjega Tedna otroka Skupaj se imamo dobro? Podatki Tom telefona namreč kažejo na to, da otroci najbolj hrepenijo po prijateljstvu in druženju. Del pogovora bomo namenili tudi temu, kako prihajajo v šolo in iz nje ter kako dobro poznajo prometna pravila, saj je teden otroka v Mariboru tudi v znamenju prometne varnosti. Wed, 05 Oct 2022 09:56:59 +0000 Teden otroka v Mariboru Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174902147 RTVSLO – Prvi 1379 clean Železniška postaja Ljubljana predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi. Nadzor nad prometom poteka iz nadzornega centra, kjer je tudi kontrola in upravljanje gorenjske proge od Ljubljane do Jesenic. Kako poteka kontrola vstopnega in izstopnega prometa na postaji? Kdo napoveduje prihode vlakov na postaji ter tudi njihove zamude? Kdo pripravlja letne vozne rede, je preveril tudi Prvi. Tja se je namreč odpravil na obisk.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 28 Sep 2022 09:52:59 +0000 Železniški nadzorni center Ljubljana Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174900654 RTVSLO – Prvi 1773 clean Nebo nad Mursko Soboto je že nekaj dni prava paša za oči, saj je polno raznobarvnih balonov, ki sodelujejo na 24. Svetovnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tekmovalnih ekip je več kot sto, prihajajo pa s kar petih celin. V prostem času med jutranjim in popoldanskim poletom so o pomenu in organizaciji prvenstva, pravilih tekmovanja in pogojih za uspešne polete klepetali s terensko ekipo Prvega. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 21 Sep 2022 09:59:33 +0000 Murska Sobota gosti balonarje z vsega sveta Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč. 174899025 RTVSLO – Prvi 1541 clean Po Pikinem festivalu nas bo popeljala kar Pika Nogavička sama, pokukali bomo tudi v zakulisje največjega otroškega festivala pri nas in od vodij programa izvedeli, kakšna vodila stojijo za izbiro delavnic, izobraževanj in kulturnih nastopov, ki vsak september popestrijo Velenje in življenja otrok od blizu in daleč. Wed, 14 Sep 2022 09:55:41 +0000 Pikin festival v Velenju Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174897437 RTVSLO – Prvi 1659 clean Kamnik bodo ta konec tedna vendarle spet zavzeli ljubitelji dediščine, folklore in pripadnostnih kostumov. Največji etnološki festival v Sloveniji, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, se namreč vrača po dveh letih premora, in to že petdesetič! Glasbeni in plesni nastopi, razstave, rokodelski sejem in seveda znamenita nedeljska povorka obljubljajo pestro dogajanje, zato se Prvi odpravlja na obisk v Kamnik. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 07 Sep 2022 09:57:39 +0000 50. Dnevi narodnih noš - pomembna dediščina, vredna poznavanja in ohranjanja Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku. 174895787 RTVSLO – Prvi 1576 clean Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku. Wed, 31 Aug 2022 09:56:16 +0000 Letališče Šentvid pri Stični Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174894367 RTVSLO – Prvi 1626 clean Prvi je danes na obisku na slovenski obali, v domu paraplegikov v Pacugu nad Fieso, v katerem izvajajo programe za ohranjanje zdravja, njihova poglavitna dejavnost pa je skupinska obnovitvena rehabilitacija, in to že od leta 2013. Dom z bazenom z morsko vodo je v celoti prilagojen ljudem na invalidskih vozičkih. O pomenu obnovitvene rehabilitacije bomo govorili danes; v domu paraplegikov sta na obisku tehnik Jernej Boc in novinarka Petra Medved. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 24 Aug 2022 09:57:06 +0000 Dom paraplegikov v Pacugu Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174893038 RTVSLO – Prvi 1248 clean Letošnjega poletja so se v Slovenj Gradcu še posebej veselili, saj se lahko ohladijo v povsem novem bazenu in to kar v središču mesta. Gre za največjo naložbo v Slovenj Gradcu v zadnjih letih, kjer pa bo kmalu tudi park urbanih športov. S tem naj bi Slovenj Gradec postal zanimiv tudi v vseslovenskem merilu. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 17 Aug 2022 09:50:48 +0000 Bazenski kompleks v Slovenj Gradcu Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174891771 RTVSLO – Prvi 1672 clean Z oddajo Prvi na obisku smo se tokrat pridružili komisiji akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Ta že vse poletje hodi po Sloveniji in ocenjuje urejenost, gostoljubnost in turistično ponudbo krajev, mest, izletniških točk, kampov, kopališč … 31 let ene najbolj priljubljenih akcij Turistične zveze Slovenije je tako prineslo že vrsto zmagovalcev, letos bodo razglašeni novembra. Danes so ocenjevalci na Gorenjskem in Andreja Čokl in Jernej Boc sta jih 'zmotila' med ocenjevanjem Mojstrane.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 10 Aug 2022 09:57:52 +0000 Na obisku s komisijo akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa. 174890494 RTVSLO – Prvi 1442 clean Počitniško razpoloženje bo naša ekipa tokrat preverila na Gorenjskem, točneje v Bohinjski Bistrici, kjer poteka Poletna nogometna šola Bohinj. To je že šesti teden, ko je na nogometnem igrišču ob kampu Danica in sotočju Save Bohinjke in Bohinjske Bistrice slišati otroški vrvež, navijaške vzklike in brcanje žoge. Mladi namreč svoje proste dni tam preživljajo z učenjem in vadbo nogometa. Wed, 03 Aug 2022 09:54:02 +0000 Poletna nogometna šola Bohinj Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku! 174889185 RTVSLO – Prvi 1606 clean Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega preverja razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru Medvedje Brdo. Mlade v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, uporabi naprav, spoznavanju zgodovine opazovanja neba, osnov astronomije in astrofotografije vodijo člani Astronomskega društva Javornik. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu, kako jim nagajata vreme in požar na Krasu, kaj delajo podnevi, izvemo na obisku! Wed, 27 Jul 2022 09:56:46 +0000 Mladinski astronomski raziskovalni tabor Medvedje Brdo Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak. 174887778 RTVSLO – Prvi 1209 clean Celje je v teh dneh popolnoma v znamenju gasilcev. V nedeljo so tja namreč prišle prve ekipe, ki bodo tekmovale na gasilski olimpijadi. To je največji gasilski dogodek v Sloveniji do zdaj in odlična priložnost za promocijo tako knežjega mesta kot celotne države. Po mestu potekajo številne spremljevalne prireditve, gasilske ekipe pa že trenirajo na atletskem stadionu Kladivar, ki bo tudi prizorišče olimpijade. Tam se je mudila tudi naša terenska ekipa. Člana tokratne odprave Prvega na obisku sta bila tonski mojster Vladimir Jovanović in naš celjski dopisnik Matija Mastnak. Wed, 20 Jul 2022 09:30:00 +0000 Na gasilski olimpijadi v Celju V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk. 174886450 RTVSLO – Prvi 1423 clean V Laškem se lahko pohvalijo s skoraj 200-letno tradicijo, ki jo že več desetletij zaznamujejo s praznikom piva in cvetja. Številke potrjujejo, da gre za največjo festivalsko prireditev v Sloveniji, ki ima ob tem tudi najdaljšo tradicijo. Na njej se po pravilu predstavljajo trenutno najbolj priljubljeni domači glasbeniki, obiskovalci pa na dogodku spoznavajo tudi dediščino in stare običaje tega predela države. Kako gredo priprave na že 57. praznik piva in v cvetje odetega Laškega, bo preveril tudi Prvi, ki se tja odpravlja na obisk. Wed, 13 Jul 2022 09:53:43 +0000 Laško v znamenju cvetja in piva Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder. 174885008 RTVSLO – Prvi 1369 clean Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder. Wed, 06 Jul 2022 09:52:49 +0000 Slovenski rokodelski tabor za mlade: od steklarstva do polstenja volne Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih. 174883588 RTVSLO – Prvi 1448 clean Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih. Wed, 29 Jun 2022 09:54:08 +0000 Od prvega žepnega kalkulatorja do digitalnega Prešerna Prvi je danes na terenu v Črnomlju. V oddaji Prvi na obisku so se še posebej posvetili krajinskemu parku Lahinja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174882091 RTVSLO – Prvi 1493 clean Prvi je danes na terenu v Črnomlju. V oddaji Prvi na obisku so se še posebej posvetili krajinskemu parku Lahinja.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 22 Jun 2022 09:30:00 +0000 Krajinski park Lahinja Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.<p>Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo</p><p><p>Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je kljub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadka jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah ter o drznih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice–Zreče.</p> <p></p></p> 174880580 RTVSLO – Prvi 1457 clean Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60-timi izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice – Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je klub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadko jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah, o smelih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov, se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice – Zreče.<p>Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo</p><p><p>Pred stotimi leti so jo dobili, pred 60 izgubili, zdaj pa ozkotirno železnico Slovenske Konjice–Zreče spet oživljajo. Položili so prvih 50 metrov železniških tirov, po katerih sopiha lokomotiva, ki je kljub častitljivim stotim letom v dobri kondiciji in edina parna lokomotiva z dovoljenjem za vožnjo pri nas. Koliko časa traja, da lokomotivo ogrejejo na delovno temperaturo, kakšna posadka jo upravlja in kakšna dogodivščina je vožnja po kratki muzejski progi? O obnovi železniške postaje v Zrečah ter o drznih načrtih podaljševanja tira in vseh lepotah starodobnih vlakov se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja lokalne ozkotirne železnice Slovenske Konjice–Zreče.</p> <p></p></p> Wed, 15 Jun 2022 09:30:00 +0000 Lokalna muzejska železnica Zreče Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.<p>Prvi na obisku v Šentanelu nad Prevaljami na kmetiji Koroš</p><p><p>Na obisk Prvi odhaja na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna Lukna. Gre za gorsko – kolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bomo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.</p></p> 174879005 RTVSLO – Prvi 1558 clean Prvi odhaja na obisk na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna lukna. Gre za gorskokolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči, pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bodo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.<p>Prvi na obisku v Šentanelu nad Prevaljami na kmetiji Koroš</p><p><p>Na obisk Prvi odhaja na Koroško, ki velja za deželo kolesarjenja. Ne le po ravnini, tudi gorskega kolesarstva. Od tam izhajajo slovenski pionirji gorskega kolesarstva in prvi hotel za gorske kolesarje na svetu. V turistično izjemno privlačni vasici Šentanel nad občino Prevalje bomo pred mikrofon povabili organizatorje festivala Črna Lukna. Gre za gorsko – kolesarski dogodek leta, ki k nam privablja na stotine najboljših svetovnih gorskih kolesarjev in je prava paša za oči pa tudi izjemna turistična atrakcija. Pred preizkušnjo namreč poleg profesionalcev privabljajo tudi rekreativne tekmovalce. Z varne razdalje bomo dogajanje spremljali Metka Pirc, Jure K. Čokl in tonski mojster Vladimir Jovanovič.</p></p> Wed, 08 Jun 2022 09:55:58 +0000 Prvi na obisku v Šentanelu nad Prevaljami na kmetiji Koroš Sto let ni malo. In če gre za sto let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tovarna čokolade Gorenjka praznuje</p> <p>100 let ni malo. In če gre za 100 let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.</p> </body> </html> 174877146 RTVSLO – Prvi 1516 clean Sto let ni malo. In če gre za sto let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tovarna čokolade Gorenjka praznuje</p> <p>100 let ni malo. In če gre za 100 let najbolj znane sladke razvade pri nas, Gorenjkine čokolade, je prav, da se Prvi odpravi na obisk. V Lescah, kjer ta čokolada nastaja od samega začetka, bomo preverili, kaj so imele z nastankom tovarne čokolade topovske granate, zakaj so si tam izdelano čokolado radi privoščili tudi obiskovalci modre krvi, kakšen je okus Slovencev in ali Gorenjko poznajo tudi drugod po svetu. Spremljali pa bomo tudi zadnje priprave na odprtje razstave o Gorenjki v Mestnem muzeju Radovljica.</p> </body> </html> Wed, 01 Jun 2022 09:55:16 +0000 Gorenjka: sto let, polnih vsega dobrega Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".<p>Hotel v alpskem slogu je v Tivoli od nekdaj privabljal kiparje, pisatelje in ugledne meščane, ki so se napajali z umetnostjo, glasbo in dobro hrano. </p><p><p>Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".</p> <p>&nbsp;</p></p> 174875285 RTVSLO – Prvi 1456 clean Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".<p>Hotel v alpskem slogu je v Tivoli od nekdaj privabljal kiparje, pisatelje in ugledne meščane, ki so se napajali z umetnostjo, glasbo in dobro hrano. </p><p><p>Kiparji Ivan Zajc, Karel Putrih, Zdenko Kalin, Stojan Batič, Drago Tršar, Jakov Brdar in Dragica Čadež Lapajne so svoj umetniški opus oplajevali prav v Švicariji. Zgradbo so imenovali tudi Hotel Tivoli, ki so ga zgradili leta 1909 po načrtih arhitekta Cirila Metoda Kocha. Hotel tudi po temeljiti obnovi ohranja značilnostmi gorenjske alpske arhitekture in tudi prenovljen nudi prostore umetnikom. Švicarija je bila od nekdaj pomemben kraj kulturnega in družabnega življenja ljubljanske elite. Tja sta redno zahajala tudi slikar Maksim Gaspari in pisatelj Ivan Cankar, ki je Švicarijo označil za "pribežališče grešnikov".</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 25 May 2022 09:54:16 +0000 Švicarija - tivolski dom kiparjev in boemov V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.<p>O zgodbi 'ključavnic' in projektih za njihovo varovanje</p><p><p>V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj.</p> <p>Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice.</p> <p>Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi v živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob vikendih za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.</p></p> 174873424 RTVSLO – Prvi 1457 clean V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj. Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice. Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob koncih tedna za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.<p>O zgodbi 'ključavnic' in projektih za njihovo varovanje</p><p><p>V nasprotju s ponarodelo slovensko popevko, ki v refrenu poje “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj”, pa je za ogled snežno belih polj cvetočih narcis na Golici treba počakati prav na maj.</p> <p>Golica je »kraljica Karavank«, čeprav ne sodi med najvišje vrhove v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Njeno ime nam je predvsem znano po slavni pesmi Slavka Avsenika, Na Golici, čeprav se Slavko bojda nikoli ni povzpel na sam vrh. In seveda po dišečih belih preprogah, ki jih prav maja na travnikih pod njo (in pozneje tudi na vrhu) ustvarijo gorske narcise. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. In ker ga niso ubogale, je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine, postale ključavnice.</p> <p>Tudi letos so v vaseh pod Golico ključavnice že v polnem razcvetu in danes jih Prvi obišče tudi v živo. Z enega najlepših razgledišč na cvetočo pravljico narcis vam bomo z besedami skušali predstaviti zgodbo te izjemne cvetlice, z njo povezane anekdote in projekte za njeno ohranitev njeno varovanje, predvsem pa bomo opozorili tudi na odgovorno obnašanje obiskovalcev in prometni režim, ki tudi letos velja ob vikendih za dostop v vasi pod Golico. Vabljeni z nami na »dišeč bel sneg« v maju pod Golico.</p></p> Wed, 18 May 2022 09:54:17 +0000 Med narcisami na Golici Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Učenje iz šole v življenje.</p> <p>Prvi na obisku je danes v Centru Janeza Levca v Ljubljani, ki v tem šolskem letu praznuje 110-letnico delovanja. Javnosti je najbolj znan po vsakoletnem festivalu Igraj se z mano, ki z igro in druženjem spodbuja inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Center Janeza Levca posebno pozornost namenja vzgoji, izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, predvsem učencem z motnjami v duševnem razvoju in avtizmom ter njihovemu enakovrednemu vključevanju v družbo.</p> <blockquote> <p>»Pomembno je, da bo letošnji Festival Igraj se z mano zopet v polnem obsegu, dve leti je bil zelo okrnjen, bolj ali manj smo ga poskusili izvesti v virtualnem  svetu. Potekal bo od 25. do 28. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani z vsakodnevnim programom do 12. ure. V petek, 27. maja, pa bo potekal večerni program, ki ga bomo posvetili eni akciji: Vrnimo otroštvo otrokom v Ukrajini, pri čemer mislimo na vse otroke ukrajinske, ruske in otroke drugih etničnih skupin. V namen podpore bomo zbirali tudi SMS-donacije z geslom Igraj za Ukrajino 5. V prihodnosti, ko bo, upajmo, da kmalu, te vojne konec, bomo Festival pripravili nekje v Ukrajini«, je povedal ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek.</p> </blockquote> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174871572 RTVSLO – Prvi 1234 clean Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Učenje iz šole v življenje.</p> <p>Prvi na obisku je danes v Centru Janeza Levca v Ljubljani, ki v tem šolskem letu praznuje 110-letnico delovanja. Javnosti je najbolj znan po vsakoletnem festivalu Igraj se z mano, ki z igro in druženjem spodbuja inkluzijo med otroki, mladostniki, odraslimi osebami s posebnimi potrebami in večinsko populacijo vseh generacij. Center Janeza Levca posebno pozornost namenja vzgoji, izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, predvsem učencem z motnjami v duševnem razvoju in avtizmom ter njihovemu enakovrednemu vključevanju v družbo.</p> <blockquote> <p>»Pomembno je, da bo letošnji Festival Igraj se z mano zopet v polnem obsegu, dve leti je bil zelo okrnjen, bolj ali manj smo ga poskusili izvesti v virtualnem  svetu. Potekal bo od 25. do 28. maja na Kongresnem trgu v Ljubljani z vsakodnevnim programom do 12. ure. V petek, 27. maja, pa bo potekal večerni program, ki ga bomo posvetili eni akciji: Vrnimo otroštvo otrokom v Ukrajini, pri čemer mislimo na vse otroke ukrajinske, ruske in otroke drugih etničnih skupin. V namen podpore bomo zbirali tudi SMS-donacije z geslom Igraj za Ukrajino 5. V prihodnosti, ko bo, upajmo, da kmalu, te vojne konec, bomo Festival pripravili nekje v Ukrajini«, je povedal ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek.</p> </blockquote> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Wed, 11 May 2022 09:50:34 +0000 Center Janeza Levca V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu. <p>Glavna atrakcija festivala so burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici</p><p><p>V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom.</p> <p></p></p> 174869659 RTVSLO – Prvi 1512 clean V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom. Tokrat bomo v oddaji Prvi na obisku pozvonili prav na vrata samostanskega vrta ter skušali ugotoviti čim več o vrtnicah in festivalu. <p>Glavna atrakcija festivala so burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici</p><p><p>V Novi Gorici poteka 17. festival vrtnic, ki ga ponovno spremljajo tudi razstave, različne delavnice in kulinarična doživetja. Glavna atrakcija festivala pa so zagotovo burbonke na vrtu frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Tam cveti okoli 50 različnih vrst in članom Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki zanje skrbijo, zagotovo pripada zasluga, da je Nova Gorica vsako leto še bohotnejše mesto vrtnic. V mestnih rožnih nasadih tako cveti že več kot 12.000 vrtnic, a same burbonke si obiskovalci še vedno lahko ogledajo zgolj na griču nad mestom.</p> <p></p></p> Wed, 04 May 2022 09:55:12 +0000 17. festival vrtnic v Novi Gorici Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.<p>Novi prostori so se kar najbolj približali domačemu okolju</p><p><p>Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.</p></p> 174866234 RTVSLO – Prvi 1437 clean Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.<p>Novi prostori so se kar najbolj približali domačemu okolju</p><p><p>Pred kratkim je na Očesni kliniki zaživel dolgo in težko pričakovani projekt - Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih je odprl vrata novih prostorov. Slepi in slabovidni bodo tako deležni kar najboljših pogojev za rehabilitacijo za samostojno življenje in vključevanje v svet videčih. Gre za center, edinstven v evropskem prostoru. Zakaj je tako poseben, preverja naša današnja ekipa na obisku.</p></p> Wed, 20 Apr 2022 09:53:57 +0000 Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon? V »šolo« sta šla Marko Rozman in Lucija Fatur.<p>Nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja </p><p><p>Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon?<br /> </p></p> 174864459 RTVSLO – Prvi 1577 clean Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon? V »šolo« sta šla Marko Rozman in Lucija Fatur.<p>Nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja </p><p><p>Šolstvo je največjo spremembo zadnjih let doživelo prav gotovo v času epidemije. Nikoli si nismo predstavljali, da bi pouk lahko potekal kar od doma in da se bodo otroci znašli v virtualnem razredu le s pritiskom na gumb. A Slovenski šolski muzej hrani še mnoge druge spremembe, ki so se dogajale vse od Splošne šolske naredbe leta 1774. Gre za enega najstarejših muzejev pri nas, ustanovljen je bil leta 1898. Kaj pa ponuja leta 2022 in kako se lahko sprehodimo po novi stalni interaktivni razstavi, ki pravi, da je šola zakon?<br /> </p></p> Wed, 13 Apr 2022 09:56:17 +0000 Šola je zakon! Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline</p> <p>Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline.<br />Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive.<br />Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.<br />Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174862537 RTVSLO – Prvi 2998 clean Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline. Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive. Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi. Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>S svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline</p> <p>Prvi na obisku se bo mudil na Ravnah na Koroškem, ki s svojo rudarsko, železarsko, lesno-predelovalno in obrtniško tradicijo puščajo velik pečat v mozaiku industrijske in kulturne dediščine mežiške doline.<br />Današnje mesto se je razvilo iz srednjeveškega trga Guštajn, ki so ga obdajali dvorci Javornik, Dobja vas in Ravne. Začetki jeklarske industrije na Ravnah so povezani s prvimi kovačnicami in žebljarnami v srednjem veku, ki so najverjetneje obratovale ob potoku Reka. Med najpomembnejšimi industrialci v Mežiški dolini so bili grofje Thurni, ki so na tem območju že od 17. stoletja iskali svinčevo rudo ter izdelovali železne in jeklene izdelke. V ravenski železarni so leta 1881 v Siemens-Martinovi peči začeli izdelovati talilno jeklo in tako postavili temelje jeklarske industrije v Guštajnu, ki se leta 1952 preimenuje v Ravne na Koroškem. Ravne so srce Koroške in mesto Forma Vive.<br />Ravensko jeklo so kupovali Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji in Nemci, v začetku 20.stoletja pa tudi Brazilci. Ravne na Koroškem so bile v 19. stoletju industrijsko najrazvitejše območje na slovenskem. Železniška povezava Celovec - Maribor leta 1863 pa je prinesla nove spremembe v gospodarstvo in življenje ljudi.<br />Renesančno-baročni dvorec Javornik iz 17.stoletja, ki stoji nad starim delom mesta, so začeli prenavljati oktobra lani, v letu dni pa bodo v njem uredili sodoben center starejših. Prostori centra bodo namenjeni socialno-varstvenim storitvam, kot so pomoč na domu, pomoč na daljavo, del centra bo namenjen tudi stanovalcem z demenco.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Wed, 06 Apr 2022 11:07:22 +0000 Ravne na Koroškem V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.<p>212 let Botaničnega vrta</p><p><p>V naslednjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vedno več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še mnogo drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let.</p></p> 174860661 RTVSLO – Prvi 1410 clean V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.<p>212 let Botaničnega vrta</p><p><p>V naslednjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vedno več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še mnogo drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let.</p></p> Wed, 30 Mar 2022 09:53:30 +0000 Spomladanski sprehod po Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče. <p>V slovenskem katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. Ključno vlogo pri vodooskrbi imajo podzemne vode.</p><p><p>Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko je porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče. </p></p> 174858740 RTVSLO – Prvi 1579 clean Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko jo porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče. <p>V slovenskem katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. Ključno vlogo pri vodooskrbi imajo podzemne vode.</p><p><p>Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so samo nekateri od dejavnikov, ki vplivajo na povečano potrebo po vodi, energiji in hrani. Zakaj je podzemna voda najboljši vir pitne vode? Koliko je porabimo v Ljubljani in v Sloveniji in kaj ogroža njeno kakovost? Ali letošnji marec, ki opravičuje ljudsko poimenovanje sušec, znižuje gladine podzemnih voda? Preverili bomo tudi, kateri so najpomembnejši projekti na področju oskrbe z vodo, ki se izvajajo trenutno v prestolnici. Prvi se dan po svetovnem dnevu voda odpravlja na obisk vodarne Kleče. </p></p> Wed, 23 Mar 2022 10:56:19 +0000 Vodarna Kleče Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur. <p>Sprehod po učni poti</p><p><p>Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost?</p></p> 174856726 RTVSLO – Prvi 1553 clean Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost? Tja se je odpravila Lucija Fatur. <p>Sprehod po učni poti</p><p><p>Danes se bomo sprehodili po učni poti od izvira Vipave do meje z Italijo in spoznali projekt VIPava, namenjen vzpostavitvi dolgoročnega varstva več ogroženih živalskih vrst. Vipavska dolina spada v omrežje območij Natura 2000. Kaj vse najdemo na tej učni poti, kako pomagajo ogroženim živalskim vrstam in zakaj je pomembna biotska raznovrstnost?</p></p> Wed, 16 Mar 2022 10:55:53 +0000 Projekt VIPava Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.<p>Napovedana tudi širitev turizma </p><p><p>Zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno. Kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Več sto otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa poudarjajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili pa so tudi nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.</p></p> 174854702 RTVSLO – Prvi 1245 clean Največje koroško smučišče beleži rekorde. A zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno, vse kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Na stotine otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa izpostavljajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili so nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.<p>Napovedana tudi širitev turizma </p><p><p>Zima na Kopah je še v polnem razmahu, Korošci pa veljajo za zavzete smučarje. Kljub zaostrenim časom je bilo to koroško središče smučanja vso sezono popolnoma zasedeno. Kaže, da bo tudi spomladanska smuka obetavna. Več sto otrok na Kopah naredi prve korake na snegu. Smučišče slovi tudi po avtodomarskem turizmu, hkrati pa poudarjajo prednosti regijskega turizma, da bi tako parirali tudi smučiščem čez mejo. Enako pomemben kot zimski postaja letni turizem. Tudi zato načrtujejo širitev turizma na Kopah, kakršne v regiji še niso doživeli. Hkrati pa na Kopah nenehno iščejo sinergije med turizmom in ohranjanjem narave, tam namreč deluje center za promocijo zaščitenih habitatov Nature 2000, obnovili pa so tudi nekdanje gozdarsko bivališče. Kdor išče umiritev, jo bo poiskal na bližnjih energetskih točkah.</p></p> Wed, 09 Mar 2022 10:50:45 +0000 Največje koroško smučišče Kope beleži rekorde Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Hiša na Kozjanskem, kjer je doma ljubezen</p> <p>Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.</p> <p>Drušvu <strong>Materina dušica za otroke, </strong><strong>Pilštanj 17, </strong><strong>3261 Lesično,</strong> lahko pomagate z nakazilom na  <strong>TRR 6000 0000 0039 744   Hranilnica Lon. </strong></p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174852715 RTVSLO – Prvi 1015 clean Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Hiša na Kozjanskem, kjer je doma ljubezen</p> <p>Pilštanj je srednjeveški trg v osrčju Kozjanskega in eno najstarejših naselij na južnem Štajerskem. Srce trga pa je gotovo Mala hiša Pilštanj, kjer dobrodelno društvo Materina dušica organizira delavnice, brezplačne tabore in izlete za otroke in mladostnike iz družin v stiski. Tabori potekajo čez celo leto ob vikendih, praznikih in počitnicah, svetovanje prek telefona ves čas.</p> <p>Drušvu <strong>Materina dušica za otroke, </strong><strong>Pilštanj 17, </strong><strong>3261 Lesično,</strong> lahko pomagate z nakazilom na  <strong>TRR 6000 0000 0039 744   Hranilnica Lon. </strong></p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Wed, 02 Mar 2022 10:30:00 +0000 Mala hiša Pilštanj V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.<p>Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri</p><p><p>V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka, kakor tudi v kreacijo in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo tako odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.</p></p> 174850752 RTVSLO – Prvi 1499 clean V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka in tudi v oblikovanje in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.<p>Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri</p><p><p>V Litiji ima pustni karneval že dolgoletno tradicijo. Gre za prepoznaven dogodek, ki je tudi pomemben del naše kulturne dediščine. Znan je predvsem po odlični politični satiri. Domači in tuji politični dogodki so bili rdeča nit vseh karnevalov, zato je karneval vedno pomenil zrcalo trenutnega političnega dogajanja. V samo organizacijo dogodka, kakor tudi v kreacijo in izdelavo mask je vloženega veliko dela. Prvi program se bo tako odpravil na obisk v Litijo in si ogledal, kako v obdobju pandemije pustne šeme preganjajo zimo.</p></p> Wed, 23 Feb 2022 10:54:59 +0000 Litijski karneval Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!<p>Muzej družine Grom na Vransko privablja ljubitelje 'oldtimerjev' z vsega sveta</p><p><p>Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za <a href="https://www.facebook.com/MuzejMotociklovGrom" target="_blank" rel="noopener">Muzej motociklov Grom</a>. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že več kot 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino.</p></p> 174848761 RTVSLO – Prvi 1429 clean Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za Muzej motociklov Grom. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že približno 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino. Prvi na obisku ob 11.30!<p>Muzej družine Grom na Vransko privablja ljubitelje 'oldtimerjev' z vsega sveta</p><p><p>Že četrt stoletja ob avtocesti Ljubljana – Maribor voznike na Vransko vabi velika turistično-informativna tabla za <a href="https://www.facebook.com/MuzejMotociklovGrom" target="_blank" rel="noopener">Muzej motociklov Grom</a>. Tega je leta 1997 odprl velik poznavalec in ljubitelj starih vozil Petja Grom, ki je do danes zbral že več kot 140 motociklov, ki nas popeljejo od začetka razvoja motociklizma do konca 20. stoletja. Večino je sam tudi obnovil, z ljubeznijo do starodobnikov pa okužil vso družino.</p></p> Wed, 16 Feb 2022 10:53:49 +0000 Muzej motociklov na Vranskem Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri helikopterskem reševanju je ključen odzivni čas, torej čas od klica do prihoda ekipe na prizorišče nesreče. V Slovenji trenutno delujeta le dve bazi HNMP, in sicer na Brniku in v Mariboru.</p> <p>Tokrat boste pobliže spoznali delo ekip Helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku. Z zdravnikom, gorskim reševalcem in pilotom se bomo pogovarjali o njihovem poslanstvu, opremi, tragedijah in veselju, ko jim uspe rešiti človeško življenje. Gre za vrhunsko usposobljene ljudi, ki veliko svojega časa, namenjenega reševanju, opravijo tudi prostovoljno. Pri nesrečah v gorah, helikopterski nujni pomoči, medbolnišničnih prevozih ter prevozih dojenčkov v inkubatorjih v večini primerov uporabljajo helikopterje slovenske vojske, reševalci pa si želijo tudi medicinskega helikopterja, ki bi bil namenjen zgolj reševanju življenj. Tako bi skrajšali odzivni čas ekip, saj bi odpadla komunikacija z vojsko ali policijo, ki zagotavljata helikopterje.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174846632 RTVSLO – Prvi 1445 clean Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Pri helikopterskem reševanju je ključen odzivni čas, torej čas od klica do prihoda ekipe na prizorišče nesreče. V Slovenji trenutno delujeta le dve bazi HNMP, in sicer na Brniku in v Mariboru.</p> <p>Tokrat boste pobliže spoznali delo ekip Helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku. Z zdravnikom, gorskim reševalcem in pilotom se bomo pogovarjali o njihovem poslanstvu, opremi, tragedijah in veselju, ko jim uspe rešiti človeško življenje. Gre za vrhunsko usposobljene ljudi, ki veliko svojega časa, namenjenega reševanju, opravijo tudi prostovoljno. Pri nesrečah v gorah, helikopterski nujni pomoči, medbolnišničnih prevozih ter prevozih dojenčkov v inkubatorjih v večini primerov uporabljajo helikopterje slovenske vojske, reševalci pa si želijo tudi medicinskega helikopterja, ki bi bil namenjen zgolj reševanju življenj. Tako bi skrajšali odzivni čas ekip, saj bi odpadla komunikacija z vojsko ali policijo, ki zagotavljata helikopterje.</p> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Wed, 09 Feb 2022 10:54:05 +0000 Helikopterska nujna medicinska pomoč na Brniku Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo. <p>Zaradi Notranjskega regijskega parka in projekta renaturacije je jezero zdaj dobilo nazaj svoje okljuke, struga spet poteka po nekdanjih poteh</p><p><p>Danes zaznamujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.</p></p> 174844755 RTVSLO – Prvi 1564 clean Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo. <p>Zaradi Notranjskega regijskega parka in projekta renaturacije je jezero zdaj dobilo nazaj svoje okljuke, struga spet poteka po nekdanjih poteh</p><p><p>Danes zaznamujemo svetovni dan mokrišč, in sicer v spomin na februar leta 1971, ko je bila v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija oziroma medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti. Sprva sta bili na seznamu svetovno pomembnih mokrišč dve slovenski območji: Sečoveljske soline in Škocjanske jame, ki so tudi prvo podzemno mokrišče v Evropi, 16. januarja leta 2006 pa se jima je pridružilo tudi Cerkniško jezero z okolico. Zato smo se odločili, da se v današnji oddaji Prvi na obisku odpravimo prav na to enkratno območje naše lepe domovine, za katero že leta skrbi Notranjski regijski park s svojo strokovno ekipo.</p></p> Wed, 02 Feb 2022 10:56:04 +0000 Cerkniško jezero z okolico je le eno od mokrišč, na svetovni seznam vpisano kot 160. po vrsti Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.<p>Začetki šolanja psov za potrebe slovenske policije segajo v leto 1947</p><p></p> 174842692 RTVSLO – Prvi 1477 clean Že leta 1947 so začeli s prvimi učnimi urami psov za potrebe slovenske policije, v bolj skromnih delovnih pogojih, vendar z dobrimi rezultati. Dve leti pozneje so ustanovili Oddelek za šolanje službenih psov, ki ima zaradi svojega strokovnega in prizadevnega dela ugled v kinološki javnosti in med policijskimi šolami za šolanje službenih psov v evropskih državah. Šola ima lasten strokovni kader - inštruktorje za šolanje službenih psov. Danes ima svoje prostore na Gmajnicah v Ljubljani in tam sta zdaj tehnik Damjan Rostan in Lucija Fatur.<p>Začetki šolanja psov za potrebe slovenske policije segajo v leto 1947</p><p></p> Wed, 26 Jan 2022 10:54:37 +0000 Oddelek za šolanje službenih psov V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.<p>Sprehod po ljubljanskem živalskem vrtu</p><p><p>V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, druge sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.</p></p> 174840753 RTVSLO – Prvi 1466 clean V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, drugih sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.<p>Sprehod po ljubljanskem živalskem vrtu</p><p><p>V lanskem letu je Živalski vrt v Ljubljani praznoval 70 let, odkar je pod Rožnikom. Že leta 1949 pa so postavili nekaj kletk na Kolodvorski cesti. Zimski čas je za nekatere živali manj prijazen, druge sneg in mraz prav nič ne motita. Zato smo se odpravili na zimski sprehod in preverili, katere novosti ponuja prostor, namenjen živalim od vsepovsod.</p></p> Wed, 19 Jan 2022 10:54:26 +0000 V zimo odet Živalski vrt Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>Preverjamo turistični utrip v Kranjski Gori, kjer so te dni turistične zmogljivosti povsem zasedene. Alpske lisičke bodo zato prenočevale na Bledu.</p><p><p>Organizatorji Zlate lisice so spet izgubili boj z naravo, zato so morali tekmi alpskih smučark že tretjič zapored preseliti z Mariborskega Pohorja v Kranjsko Goro. Selitev tekem na drugo stran države pomeni hud finančni in promocijski udarec za Maribor, hkrati pa dodatne stroške za mariborske organizatorje Zlate lisice. Organizacija tekem na strmini v Podkorenu, kjer je snega dovolj, ostaja v rokah Mariborčanov. Je pa po drugi strani selitev Zlate lisice v Kranjsko goro velika promocija prav za to smučišče. Sobotni ženski veleslalom in nedeljski slalom bosta zaradi epidemioloških ukrepov potekala brez gledalcev.</p></p> 174836957 RTVSLO – Prvi 1486 clean Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>Preverjamo turistični utrip v Kranjski Gori, kjer so te dni turistične zmogljivosti povsem zasedene. Alpske lisičke bodo zato prenočevale na Bledu.</p><p><p>Organizatorji Zlate lisice so spet izgubili boj z naravo, zato so morali tekmi alpskih smučark že tretjič zapored preseliti z Mariborskega Pohorja v Kranjsko Goro. Selitev tekem na drugo stran države pomeni hud finančni in promocijski udarec za Maribor, hkrati pa dodatne stroške za mariborske organizatorje Zlate lisice. Organizacija tekem na strmini v Podkorenu, kjer je snega dovolj, ostaja v rokah Mariborčanov. Je pa po drugi strani selitev Zlate lisice v Kranjsko goro velika promocija prav za to smučišče. Sobotni ženski veleslalom in nedeljski slalom bosta zaradi epidemioloških ukrepov potekala brez gledalcev.</p></p> Wed, 05 Jan 2022 10:54:46 +0000 Prvi na obisku Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.<p>Na ogled je več kot 450 primerkov jaslic z vsega sveta</p><p><p>Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi bo tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211222-115951-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486067'> Sogovorniki: dr. Andreja Eržen Firšt, p. Robert Bahčič in izdelovalec jaslic Zlato Petrovčič<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486068'> Jaslice pred vhodom v muzej</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486069'> Reprodukcija freske iz Greccia, prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486071'> Aboriginske jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486073'> Bavarske jaslice, ambientalna postavitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486074'> Layerjeve kulisne jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486075'> Ruske babuške</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j9.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486076'> Jaslice iz školjk</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j11.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j14.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486081'> Indijanske jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j15.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j16.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j17.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486084'> Jaslice v čebru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j18.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j19.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j20.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j21.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j22.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j23.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j25.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486092'> Dva primera jaslic v 'bogkovem kotu'</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j26.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486093'> Jaslice s hlevčkom z Velike planine</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j27.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486094'> Jaslice iz legokock</figcaption></figure> </div></p> 174833470 RTVSLO – Prvi 1486 clean Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi je bil tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.<p>Na ogled je več kot 450 primerkov jaslic z vsega sveta</p><p><p>Kam se odpraviti na obisk nekaj dni pred božičem? Odgovor je samoumeven: Prvi bo tokrat na obisku v Muzeju jaslic na Brezjah. V njem se lahko sprehodite skozi zgodovino jasličarstva, spoznate pomen posameznih figur in prizorov ter občudujete različne načine in materiale za izdelavo jaslic. Jaslice so tam sicer na ogled celo leto, prihajajo pa tako iz različnih krajev Slovenije kot iz mnogih držav širom sveta.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/img-20211222-115951-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486067'> Sogovorniki: dr. Andreja Eržen Firšt, p. Robert Bahčič in izdelovalec jaslic Zlato Petrovčič<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486068'> Jaslice pred vhodom v muzej</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j2.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486069'> Reprodukcija freske iz Greccia, prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486071'> Aboriginske jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486073'> Bavarske jaslice, ambientalna postavitev.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486074'> Layerjeve kulisne jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j8.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486075'> Ruske babuške</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j9.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486076'> Jaslice iz školjk</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j10.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j11.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j12.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j13.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j14.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486081'> Indijanske jaslice</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j15.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j16.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j17.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486084'> Jaslice v čebru</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j18.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j19.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j20.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j21.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j22.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j23.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j25.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486092'> Dva primera jaslic v 'bogkovem kotu'</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j26.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486093'> Jaslice s hlevčkom z Velike planine</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/j27.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-486094'> Jaslice iz legokock</figcaption></figure> </div></p> Wed, 22 Dec 2021 10:30:00 +0000 Muzej jaslic na ogled ponuja več kot 450 primerkov jaslic z vsega sveta Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?<p>Na obisku v Menačenkovi domačiji in pri izdelovalcu igrač </p><p><p>Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace9-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484238'> Gugalni konjički so vedno sodili med najbolj priljubljene igrače.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484240'> Otroci pa so se radi igrali tudi z manjšimi figurami živali.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484239'> Skiroji niso nova iznajdba ... </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace7-scaled-e1639420756413.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484236'> Telovadci ali akrobati in kopitljački</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace8-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484237'> Dr. Mohor Demšar, lastnik zbirke starih lesenih igrač </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484233'> V delavnici igrač Samoles</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484230'> Lesene igrače iz delavnice Samoles</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484231'> Idelovalec igrač Samo Gašperšič s kovačema</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484234'> Akrobat, ena najbolj priljubljenih lesenih igrač</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484232'> Stara igrača, imenovana derček</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484235'> Palčki, ki pokukajo iz debla in razveseljujejo predvsem najmlajše</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174831338 RTVSLO – Prvi 1391 clean Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?<p>Na obisku v Menačenkovi domačiji in pri izdelovalcu igrač </p><p><p>Tokratni obisk bo dvojen: obiskali bomo Menačenkovo domačijo v Domžalah, kjer si lahko ogledate razstavo Lesene igrače skozi čas (iz zbirke dr. Mohorja Demšarja) in delavnico igrač Samoles, kjer tradicionalne lesene igrače ustvarja Samo Gašperšič. Katere igrače so del otroške igre že več stoletij, katere so bolj kakovostne kot druge? Kako nastajajo gibljive igrače, kot so telovadci ali akrobati, kopitljački in kovači?</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace9-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484238'> Gugalni konjički so vedno sodili med najbolj priljubljene igrače.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace11-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484240'> Otroci pa so se radi igrali tudi z manjšimi figurami živali.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace10-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484239'> Skiroji niso nova iznajdba ... </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace7-scaled-e1639420756413.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484236'> Telovadci ali akrobati in kopitljački</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace8-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484237'> Dr. Mohor Demšar, lastnik zbirke starih lesenih igrač </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace4-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484233'> V delavnici igrač Samoles</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484230'> Lesene igrače iz delavnice Samoles</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace2-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484231'> Idelovalec igrač Samo Gašperšič s kovačema</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace5-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484234'> Akrobat, ena najbolj priljubljenih lesenih igrač</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484232'> Stara igrača, imenovana derček</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/12/leseneigrace6-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-484235'> Palčki, ki pokukajo iz debla in razveseljujejo predvsem najmlajše</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 15 Dec 2021 10:30:00 +0000 Lesene igrače skozi čas Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.<p>Kjer se preteklost stika s prihodnostjo </p><p><p>Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele pa je tudi »Spanje v satju«. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center.<br /> Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo!</p> <p>&nbsp;</p> <p></p> </p> 174829215 RTVSLO – Prvi 1449 clean Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele je tudi Spanje v satju. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center. Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo! Iz Hiše kranjske čebele se bosta oglašali Petra Medved in Andreja Čokl.<p>Kjer se preteklost stika s prihodnostjo </p><p><p>Višnja Gora ima bogato zgodovino. Tokrat pa ne bo glavna zvezda višnjegorski polž, ki je simbol mesta, ampak kranjska čebela ali kranjska sivka, kot jo tudi imenujejo. Nekdanjo šolo v Višnji Gori so spremenili v Hišo kranjske čebele, kjer je na ogled stalna doživljajska razstava Kranjska čebela, obiskovalci pa lahko doživijo tudi virtualno resničnost gradu Podsmreka, kjer je živela družina Rotschütz, ki je zaslužna za ugled slovenskega čebelarstva v svetu. Ob Hiši kranjske čebele čez cesto stojita učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin, ena izmed posebnosti Hiše kranjske čebele pa je tudi »Spanje v satju«. Svoj prostor v Hiši pa so našli tudi podjetniki v ApiLabu, sodobnem središču inovativnih tehnologij, v sklopu Hiše pa deluje tudi informacijski center.<br /> Poslanstvo Hiše kranjske čebele je tudi skrb za ohranjanje, preučevanje in zbiranje slovenske kulturne dediščine s področja čebelarjenja ter za prenašanje znanja o kranjski čebeli. Prvi na obisku v Hiši kranjske čebele, kjer se preteklost stika s prihodnostjo!</p> <p>&nbsp;</p> <p></p> </p> Wed, 08 Dec 2021 10:54:09 +0000 Hiša kranjske čebele v Višnji Gori V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.<p>Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev</p><p><p>V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki <a href="https://www.kraljiulice.org/">Društva Kralji ulice</a> in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje. O delovanju društva je več povedala strokovna sodelavka in predsednica Društva Kralji ulice <strong>Hana Košan</strong>.</p> <blockquote><p>Imamo več ciljev in nalog, počnemo ogromno stvari, ki jih javnost morda niti ne pozna. V dnevni center lahko ljudje preko dneva pridejo po informacije, svetovanje, nove obleke, pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev oziroma vlog ali le po topel napitek, zdaj ko se bliža zima. Pomembno je, da je tu zanje nek varen prostor – če si cel dan na cesti, potrebuješ tudi prostor za odmik. Večina ljudi pa nas verjetno najbolj pozna po našem uličnem časopisu Kralji ulice. Veliko delamo tudi na področju nastanitvene podpore, pri čemer zagovarjamo stališče, da je stanovanje naša pravica.</p></blockquote> <p>Društvo Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.</p> <blockquote><p>K nam prihajajo zelo različni ljudje. Tu ne želim dajati splošne oznake. Zelo se spreminja število ljudi, ki prihajajo v naš dnevni center, lani smo jih imeli 717. Opažamo, da prihajajo vedno mlajši ljudje, vedno več je tudi žensk. Več je tudi oseb s psihosocialnimi stiskami. To so teme, o katerih se največ pogovarjamo in jih tudi najbolj zaznavamo. Čas epidemije je prinesel nove stvari. Prvič v zgodovini smo omejili delovanje dnevnega centra, omejili smo tudi posredovanje časopisa. Vsako leto opažamo večje število brezdomnih oseb, žal imamo premalo nastanitvenih kapacitet in zato veliko število ljudi spi na ulici.</p></blockquote> <p>Programi, ki jih izvajajo v društvu so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudijo tudi strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo in povečujejo dostopnost do družbenih virov. Z njihovo pomočjo življenje ureja tudi uporabnik <strong>Gašper Povšnar</strong>.</p> <blockquote><p>Med prvim valom epidemije koronavirusa so Kralji ulice odprli tudi dnevno-nočni center. To je bila res urgentna zadeva, da smo imeli brezdomci kje spati. Moja zgodba je taka, da sem zaradi zasvojenosti in poškodbe kolena, artritisa, izgubil zaposlitev in se znašel na ulici. Že pred tem sem se razšel s partnerko, kar je peljalo tudi v globljo odvisnost. V društvu sem dobil mnogo koristnih napotkov – kje se lahko  v Ljubljani stuširam, kje se najem, dobim tople obleke ... Nato sem se vključil tudi v njihov program za nastanitev. Med epidemijo je bilo zaradi omejitve gibanja tudi zelo težko zaslužiti s prodajo uličnega časopisa Kralji ulice. Jaz sem imel srečo, ker sem v dnevno-nočnem centru dobil ležišče. Tam smo si kuhali in dobili vso potrebno pomoč. Življenje mi je najbolj korenito spremenilo prav to.</p></blockquote> <p>Društvo Kralji ulice prek istoimenskega uličnega časopisa osvešča širšo javnost in promovira lokalno, družbeno delovanje na področju brezdomstva. Ob tem izvajajo še širok nabor drugih aktivnosti, ki vključuje dnevni center in nastanitveno podporo, terensko delo z uporabniki, že več let pod okriljem društva deluje tudi posredovalnica rabljenih predmetov <a href="https://www.robaraba.si/">Stara roba, nova raba</a>. V zaposlovalnici je že več let zaposlen <strong>Jože Štefančič</strong>.</p> <blockquote><p>Naša poslovalnica deluje že od leta 2010, ko smo začeli s projektom socialnega podjetništva. Deluje s pomočjo donacij, ljudje nam donirajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, potem pa mi te stvari pripravimo na prodajo po simboličnih cenah. Poskušamo pomagati ljudem, imamo različne skupine, od študentov do upokojencev in tudi zbirateljev starin. Leta 2017 smo postali zadruga Stara roba, nova raba in od takrat se skušamo tudi povezovati s sorodnimi zadrugami in si medsebojno pomagati. Prek Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v delo vključujemo ranljive osebe, zaposlujemo jih za eno leto. Kot program organiziramo učne delavnice in tudi s tem skušamo zaposliti ljudi. A te stvari so zaradi epidemije nekoliko zamrle. Sicer pa trgovina deluje dobro.</p></blockquote></p> 174827207 RTVSLO – Prvi 1420 clean V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki Društva Kralji ulice in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje.<p>Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev</p><p><p>V letu 2020 je bilo po besedah zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika v Sloveniji več kot 3300 uporabnikov različnih programov za brezdomce. Epidemija Covida 19 je stiske brezdomnih oseb le še poglobila; zaradi ukrepov za zajezitev virusa so se znašli pred oteženim oziroma onemogočenim dostopom do zdravstvenih storitev, prav tako so jih prizadele prepovedi zbiranja. V času epidemije se je spremenila tudi struktura ljudi v stiski, saj so se nekateri ljudje na ulici znašli praktično čez noč. Dodatno v teh dneh življenje brezdomnih oseb otežuje mraz. Prvi na obisku bo s predstavniki <a href="https://www.kraljiulice.org/">Društva Kralji ulice</a> in njihovimi uporabniki odstrl pogled na razmere, ki zaradi stigme ostajajo prikrite in predstavil, na kakšne načine v društvu pomagajo tistim, ki se obrnejo nanje. O delovanju društva je več povedala strokovna sodelavka in predsednica Društva Kralji ulice <strong>Hana Košan</strong>.</p> <blockquote><p>Imamo več ciljev in nalog, počnemo ogromno stvari, ki jih javnost morda niti ne pozna. V dnevni center lahko ljudje preko dneva pridejo po informacije, svetovanje, nove obleke, pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev oziroma vlog ali le po topel napitek, zdaj ko se bliža zima. Pomembno je, da je tu zanje nek varen prostor – če si cel dan na cesti, potrebuješ tudi prostor za odmik. Večina ljudi pa nas verjetno najbolj pozna po našem uličnem časopisu Kralji ulice. Veliko delamo tudi na področju nastanitvene podpore, pri čemer zagovarjamo stališče, da je stanovanje naša pravica.</p></blockquote> <p>Društvo Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo.</p> <blockquote><p>K nam prihajajo zelo različni ljudje. Tu ne želim dajati splošne oznake. Zelo se spreminja število ljudi, ki prihajajo v naš dnevni center, lani smo jih imeli 717. Opažamo, da prihajajo vedno mlajši ljudje, vedno več je tudi žensk. Več je tudi oseb s psihosocialnimi stiskami. To so teme, o katerih se največ pogovarjamo in jih tudi najbolj zaznavamo. Čas epidemije je prinesel nove stvari. Prvič v zgodovini smo omejili delovanje dnevnega centra, omejili smo tudi posredovanje časopisa. Vsako leto opažamo večje število brezdomnih oseb, žal imamo premalo nastanitvenih kapacitet in zato veliko število ljudi spi na ulici.</p></blockquote> <p>Programi, ki jih izvajajo v društvu so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Uporabnikom nudijo tudi strokovno pomoč in podporo pri vključevanju v formalne in neformalne oblike pomoči ter omogočajo in povečujejo dostopnost do družbenih virov. Z njihovo pomočjo življenje ureja tudi uporabnik <strong>Gašper Povšnar</strong>.</p> <blockquote><p>Med prvim valom epidemije koronavirusa so Kralji ulice odprli tudi dnevno-nočni center. To je bila res urgentna zadeva, da smo imeli brezdomci kje spati. Moja zgodba je taka, da sem zaradi zasvojenosti in poškodbe kolena, artritisa, izgubil zaposlitev in se znašel na ulici. Že pred tem sem se razšel s partnerko, kar je peljalo tudi v globljo odvisnost. V društvu sem dobil mnogo koristnih napotkov – kje se lahko  v Ljubljani stuširam, kje se najem, dobim tople obleke ... Nato sem se vključil tudi v njihov program za nastanitev. Med epidemijo je bilo zaradi omejitve gibanja tudi zelo težko zaslužiti s prodajo uličnega časopisa Kralji ulice. Jaz sem imel srečo, ker sem v dnevno-nočnem centru dobil ležišče. Tam smo si kuhali in dobili vso potrebno pomoč. Življenje mi je najbolj korenito spremenilo prav to.</p></blockquote> <p>Društvo Kralji ulice prek istoimenskega uličnega časopisa osvešča širšo javnost in promovira lokalno, družbeno delovanje na področju brezdomstva. Ob tem izvajajo še širok nabor drugih aktivnosti, ki vključuje dnevni center in nastanitveno podporo, terensko delo z uporabniki, že več let pod okriljem društva deluje tudi posredovalnica rabljenih predmetov <a href="https://www.robaraba.si/">Stara roba, nova raba</a>. V zaposlovalnici je že več let zaposlen <strong>Jože Štefančič</strong>.</p> <blockquote><p>Naša poslovalnica deluje že od leta 2010, ko smo začeli s projektom socialnega podjetništva. Deluje s pomočjo donacij, ljudje nam donirajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, potem pa mi te stvari pripravimo na prodajo po simboličnih cenah. Poskušamo pomagati ljudem, imamo različne skupine, od študentov do upokojencev in tudi zbirateljev starin. Leta 2017 smo postali zadruga Stara roba, nova raba in od takrat se skušamo tudi povezovati s sorodnimi zadrugami in si medsebojno pomagati. Prek Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije v delo vključujemo ranljive osebe, zaposlujemo jih za eno leto. Kot program organiziramo učne delavnice in tudi s tem skušamo zaposliti ljudi. A te stvari so zaradi epidemije nekoliko zamrle. Sicer pa trgovina deluje dobro.</p></blockquote></p> Wed, 01 Dec 2021 10:30:00 +0000 Kralji ulice - društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.<p>Projekt revitalizacije salona Ozbič je poklon obrtniški tradiciji ter lokalni kulturni dediščini</p><p><p>Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno deset tisoč prebivalci lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskimi jamskimi sistemi. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne, leta 1924, je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial in ga leta 2017 prevzela v najem ter ga z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-110533-resized-20211124-024332321-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-110708-resized-20211124-024331671-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-111443-resized-20211124-024330869-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-112429-resized-20211124-024547655-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174825149 RTVSLO – Prvi 1357 clean Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno 10 tisoč dušami lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskim jamskim sistemom. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne - leta 1924 - je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial, in jo leta 2017 vzela v najem ter z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.<p>Projekt revitalizacije salona Ozbič je poklon obrtniški tradiciji ter lokalni kulturni dediščini</p><p><p>Evropa in svet poznata Postojno predvsem po znameniti kraški jami. Mesto s približno deset tisoč prebivalci lahko popotniku ali izletniku s kančkom raziskovalne žilice veliko ponudi tudi nad kilometrskimi jamskimi sistemi. Nad starim delom Postojne, imenovanim Majlont, se ponosno vzdiguje Sovič, na katerem so še vidne ruševine gradu Adelsberg. Na mestni grič se lahko povzpnete tudi po Borojevičevi poti. Ime je dobila po znamenitem generalu avstro-ogrske vojske Svetozaru Borojeviću, ki je med službovanjem v Postojni vsak dan skočil na Sovič in si nabiral moči pri snovanju strategij proti italijanski vojski na soški fronti. Nekaj let po koncu morije prve svetovne vojne, leta 1924, je Viktor Ozbič v Postojni odprl svoj brivski salon, ki je kmalu zaslovel zlasti med italijanskimi karabinjerji in uradniki. Salon je deloval vse do začetka leta 2015. Postojnska občina pa je v znameniti stavbi prepoznala velik turistični potencial in ga leta 2017 prevzela v najem ter ga z evropskim in državnim denarjem temeljito prenovila.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-110533-resized-20211124-024332321-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-110708-resized-20211124-024331671-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-111443-resized-20211124-024330869-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/11/img-20211124-112429-resized-20211124-024547655-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 24 Nov 2021 10:52:37 +0000 Brivnica Ozbič Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka. <p>Prvi na obisku v enem največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji</p><p><p>Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69% parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 km2, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po visokodebelnih sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi je na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka, izvedel tudi čisto svežo novico: Kozjanski park bo prihodnji teden prejel nagrado organizacije UNESCO.</p></p> 174823139 RTVSLO – Prvi 1591 clean Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69 odstotkov parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 kvadratnih kilometrih, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi bo na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka. <p>Prvi na obisku v enem največjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji</p><p><p>Leta 1981, pred natanko štiridesetimi leti, se je začela pisati zgodba Kozjanskega regijskega parka, ki vse od začetkov do danes stremi k sožitju narave in človeka in je ostal in postal dom tudi za redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov. Eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji se lahko pohvali z visoko stopnjo biotske pestrosti, zato kar 69% parka spada v območje NATURA 2000. Kozjanski park se sicer razteza na 206 km2, vanj je vključeno območje petih občin, najbolj pa je verjetno poznan po visokodebelnih sadovnjakih in kozjanskem jabolku. Prvi je na obisku v Podsredi, kjer je tudi sedež parka, izvedel tudi čisto svežo novico: Kozjanski park bo prihodnji teden prejel nagrado organizacije UNESCO.</p></p> Wed, 17 Nov 2021 10:56:31 +0000 40 let Kozjanskega regijskega parka Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!<p>Eva in Aljaž sodobno bivanje prepletata z oživljanjem kulturne dediščine, ročno obdelavo lesa in regenerativno samooskrbo</p><p><p>Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom dvema mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta lastnoročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čimbolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita s pomočjo sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v <a href="https://hisamandrova.com/" target="_blank" rel="noopener">Hiši Mandrova</a>!</p></p> 174821146 RTVSLO – Prvi 1579 clean Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta svojeročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čim bolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita ob pomoči sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v Hiši Mandrova!<p>Eva in Aljaž sodobno bivanje prepletata z oživljanjem kulturne dediščine, ročno obdelavo lesa in regenerativno samooskrbo</p><p><p>Nekdanja šola v vasi Novi Kot v občini Loški Potok, na 800 metrov visoki planoti ob južni meji Slovenije, je pred dobrima dvema letoma postala nov dom dvema mladima umetnikoma. Propadajočo stavbo sta lastnoročno spremenila v prijeten lesen dom, kjer bivata v sozvočju z naravo in skušata biti čimbolj samooskrbna. Svoje znanje ročne obdelave lesa in regenerativne samooskrbe ter ljubezen do kulturne dediščine delita s pomočjo sodobnih tehnologij in na poučnih delavnicah. Prvi na Obisku v <a href="https://hisamandrova.com/" target="_blank" rel="noopener">Hiši Mandrova</a>!</p></p> Wed, 10 Nov 2021 10:56:19 +0000 Hiša Mandrova Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.<p>Podzemna soteska na Krasu je bila pred 35. leti vpisana na UNESCO-v seznam svetovne dediščine</p><p><p>Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35. leti vpisan na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki s to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena, -  nedotaknjenosti, flore in favne, pa v Parku Škocjanske jame, skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah in vedno znova poudarjajo, da si ne želijo masovnega turizma.</p> <p>Zaradi izjemnosti parka – njegove nedotaknjenosti in zelo pestrega rastlinskega in živalskega življa, si v parku množičnega turizma ne želijo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/oc-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211103-120155-resized-20211103-021002850-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-477082'> Borut Peric, dr. Rosana Cerkvenik, Stojan Ščuka<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cotinus-junij3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/dsc-3859-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174819068 RTVSLO – Prvi 1336 clean Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35 leti vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena – nedotaknjenosti flore in favne – pa v Parku Škocjanske jame skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah, ter vedno znova poudarjajo, da si ne želijo množičnega turizma. Kakšno je sicer stanje v tej podzemni soteski, bo v sredo raziskovala tudi ekipa prvega programa v oddaji Prvi na obisku.<p>Podzemna soteska na Krasu je bila pred 35. leti vpisana na UNESCO-v seznam svetovne dediščine</p><p><p>Škocjanske jame so kot prvo podzemno mokrišče na svetu od leta 1999 vpisane na seznam svetovno pomembnih mokrišč. Razlogov za obisk prvega spomenika v Sloveniji in na klasičnem Krasu, ki je bil pred natanko 35. leti vpisan na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, je veliko. Med drugim zaznamujejo tudi 25-to obletnico ustanovitve javnega zavoda, ki s to naravno dediščino upravlja. Prav zaradi posebnosti terena, -  nedotaknjenosti, flore in favne, pa v Parku Škocjanske jame, skrbno spremljajo, kako turistični obisk vpliva na mikroklimo v jamah in vedno znova poudarjajo, da si ne želijo masovnega turizma.</p> <p>Zaradi izjemnosti parka – njegove nedotaknjenosti in zelo pestrega rastlinskega in živalskega življa, si v parku množičnega turizma ne želijo.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/oc-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211103-120155-resized-20211103-021002850-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-477082'> Borut Peric, dr. Rosana Cerkvenik, Stojan Ščuka<span>Foto: Marko Rozman</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/cotinus-junij3-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/dsc-3859-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 03 Nov 2021 10:52:16 +0000 Škocjanske jame Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?<p>Kakšna je razlika med industrijsko, medicinsko in rekreativno konopljo?</p><p><p>Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču.</p> <p>Kmetovalec <strong>Marjan Križman</strong> se je najprej ukvarjal s konvencionalnim kmetijstvom, zdaj pa namesto živali in koruze prideluje in uporablja strojno mehanizacijo in žanje konopljo za semena, olje, moko, proteine in čaje.</p> <blockquote><p>"Pred dvema letoma sva s prijateljem naredila žetveno napravo, priklopljeno na traktor na sprednji nakladalnik. Žetev poteka zelo počasi, ampak samo spravilo poteka tako, kot da bi konopljo obiral ročno. Da so sami cvetovi nepoškodovani, kar je tudi smisel spravila."</p></blockquote> <p><strong>Uroš Švigelj</strong> je mali kmetovalec, ki se je pred petimi leti odločili za karierno spremembo in računalnik zamenjal za vile in grablje. Ukvarja se z butično pridelavo konoplje, zelišč in zelenjave za lastno blagovno znamko živil.</p> <blockquote><p>"V Sloveniji imamo približno 300 pridelovalcev konoplje. Je pa s svojimi izdelki težko konkurirati na tujih trgih. Hkrati pa nas tudi tujina prehiteva, ker imajo pravilnike za pridelavo konoplje v okviru kmetijstva bistveno bolj sproščene."</p></blockquote> <p><strong>Jon Murari</strong> vodi pridelavo konoplje pri slovenskem podjetju, ki ponuja prehranska dopolnila izključno iz slovenske konoplje, letos pa je prvič na butični ročni način posejal konopljo, z namenom veleprodaje konopljinega čaja, ki je narejen iz neosemenjenih vršičkov konoplje.</p> <blockquote><p>"Poleg vremena smo letos opazili težavo z gosenicami, eden od velikih škodljivcev je koruzna vešča, ki se zavrta v samo steblo. Med cvetenjem so tukaj problem metulji, pa tudi listna uš. Sama rastlina sicer ni zahtevna za pridelavo, če imaš nevtralno zemljo. Pridelava konoplje ima kot vsaka druga poljščina različne izzive."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/3-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-475641'> Marjan Križman, Jon Murari, Uroš Švigelj</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/5-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/4-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/6-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/2-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20200919-160313-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211025-150554-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174817249 RTVSLO – Prvi 1424 clean Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču. Kakšno je sicer stanje na tem področju?<p>Kakšna je razlika med industrijsko, medicinsko in rekreativno konopljo?</p><p><p>Kakor določa pravilnik, je v Republiki Sloveniji dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken ter za druge namene. S pridelavo in predelavo konoplje se ukvarjajo tudi na kmetiji Križman. Še z nekaterimi drugimi lokalnimi pridelovalci pripravljajo hladno stiskano konopljino olje, luščena in neoluščena konopljina semena ter se z izdelki predstavljajo na zelo zgoščenem tržišču.</p> <p>Kmetovalec <strong>Marjan Križman</strong> se je najprej ukvarjal s konvencionalnim kmetijstvom, zdaj pa namesto živali in koruze prideluje in uporablja strojno mehanizacijo in žanje konopljo za semena, olje, moko, proteine in čaje.</p> <blockquote><p>"Pred dvema letoma sva s prijateljem naredila žetveno napravo, priklopljeno na traktor na sprednji nakladalnik. Žetev poteka zelo počasi, ampak samo spravilo poteka tako, kot da bi konopljo obiral ročno. Da so sami cvetovi nepoškodovani, kar je tudi smisel spravila."</p></blockquote> <p><strong>Uroš Švigelj</strong> je mali kmetovalec, ki se je pred petimi leti odločili za karierno spremembo in računalnik zamenjal za vile in grablje. Ukvarja se z butično pridelavo konoplje, zelišč in zelenjave za lastno blagovno znamko živil.</p> <blockquote><p>"V Sloveniji imamo približno 300 pridelovalcev konoplje. Je pa s svojimi izdelki težko konkurirati na tujih trgih. Hkrati pa nas tudi tujina prehiteva, ker imajo pravilnike za pridelavo konoplje v okviru kmetijstva bistveno bolj sproščene."</p></blockquote> <p><strong>Jon Murari</strong> vodi pridelavo konoplje pri slovenskem podjetju, ki ponuja prehranska dopolnila izključno iz slovenske konoplje, letos pa je prvič na butični ročni način posejal konopljo, z namenom veleprodaje konopljinega čaja, ki je narejen iz neosemenjenih vršičkov konoplje.</p> <blockquote><p>"Poleg vremena smo letos opazili težavo z gosenicami, eden od velikih škodljivcev je koruzna vešča, ki se zavrta v samo steblo. Med cvetenjem so tukaj problem metulji, pa tudi listna uš. Sama rastlina sicer ni zahtevna za pridelavo, če imaš nevtralno zemljo. Pridelava konoplje ima kot vsaka druga poljščina različne izzive."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/3-1-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-475641'> Marjan Križman, Jon Murari, Uroš Švigelj</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/5-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/4-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/6-1-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/2-1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20200919-160313-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/img-20211025-150554-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 27 Oct 2021 09:53:44 +0000 Pridelava konoplje na kmetiji Križman Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni. <p>Pa tudi kulturne in naravne dediščine, ki izletnike vabi z vinskimi kletmi, s turističnimi kmetijami, kulinariko, kulturnimi doživetji in z možnostmi za rekreacijo </p><p><p>Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/gornjaradgona-grad-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474175'> Grad Gornja Radgona</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/gornjaradgona-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mostprijateljstvagradgona-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474173'> Most prijateljstva<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> 174815300 RTVSLO – Prvi 1434 clean Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni. <p>Pa tudi kulturne in naravne dediščine, ki izletnike vabi z vinskimi kletmi, s turističnimi kmetijami, kulinariko, kulturnimi doživetji in z možnostmi za rekreacijo </p><p><p>Poznamo dve Radgoni, ki sta povezani že skoraj od samega nastanka naselja. Gornja Radgona leži na pobočju Grajskega hriba, na desnem bregu Mure in sodi v Slovenijo, a je ohranila tudi svojo povezavo z Bad Radkersburgom, avstrijsko Radgono. Kako sta mesti povezani, kako sta se sploh razvili? Kako je življenje v tem delu Štajerske, ob reki Muri potekalo včasih, kako danes? Kdaj so zasadili prve trte, ki so Gornjo Radgono izstrelile na vinski ali "peninski" zemljevid Evrope? Kaj ponujata lokalna turistična in kulturna ponudba, kaj lahko izprosimo na Apolonijini poti in kje lahko potujemo v času in si pričaramo srednjeveško grajsko življenje? Vse izvemo na obisku: na sejmišču v Gornji Radgoni.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/gornjaradgona-grad-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474175'> Grad Gornja Radgona</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/gornjaradgona-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/10/mostprijateljstvagradgona-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-474173'> Most prijateljstva<span>Foto: Prvi</span></figcaption></figure> </div></p> Wed, 20 Oct 2021 09:53:54 +0000 Gornja Radgona: mesto sejmov in penine V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto. <p>Na obisku pri najboljšem tamburaškem orkestru na svetu </p><p><p>V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, je odkrival Prvi na obisku.</p></p> 174813298 RTVSLO – Prvi 1351 clean V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, bo Prvi na obisku odkrival med pol dvanajsto in dvanajsto. <p>Na obisku pri najboljšem tamburaškem orkestru na svetu </p><p><p>V Sloveniji deluje več kot 40 tamburaških skupin, a že vrsto let izstopa Tamburaški orkester Dobréč iz Dragatuša. Ta se je letos s svetovnega tamburaškega festivala v Novem Sadu vrnil celo z nazivom najboljšega tamburaškega orkestra na svetu. V čem je skrivnost njihovega uspeha, kako je sploh sestavljen tamburaški orkester, kako izbirajo repertoar in kako so ustvarjali prvo tamburaško opero, je odkrival Prvi na obisku.</p></p> Wed, 13 Oct 2021 09:52:31 +0000 Tamburaški orkester Dobreč Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!<p>Študenti arheologije bodo rastline vzgojili in pripravili kot v preučevanih zgodovinskih obdobjih</p><p><p>Z oktobrom se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so predstavljale osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/3-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471467'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/2-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471468'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/4-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471466'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/1-foto-p-janezic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471465'> Foto: P. Janežič</figcaption></figure> </div></p> 174811251 RTVSLO – Prvi 1444 clean Oktobra se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so bile osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!<p>Študenti arheologije bodo rastline vzgojili in pripravili kot v preučevanih zgodovinskih obdobjih</p><p><p>Z oktobrom se je začelo novo študijsko leto, predavalnice fakultet so tako spet polne. Na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je poln tudi vrt pred stavbo oddelka. Študenti arheologije namreč pod vodstvom svojih profesorjev pripravljajo Arheološki učni vrt, na katerem bodo skušali vzgojiti rastlinske vrste, ki so predstavljale osnovna živila za preživetje različnih skupnosti v preteklosti. In ne le to, pridelek bodo tudi pripravili v posebej izdelanem posodju in pečeh, značilnih za posamezno zgodovinsko obdobje. Tokrat bo Prvi na obisku na delavnici eksperimentalne arheologije!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/3-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471467'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/2-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471468'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/4-foto-m-vinazza-1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471466'> Foto: M. Vinazza</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/1-foto-p-janezic-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-471465'> Foto: P. Janežič</figcaption></figure> </div></p> Wed, 06 Oct 2021 09:20:30 +0000 Arheološki vrt in eksperimentalna arheologija Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>V vasi Zavrate v občini Radeče naj bi pridelalli trikrat več elektrike, kot jo bodo porabili. </p><p><p>Konec avgusta so Zavrate postala prva podnebno nevtralna in samozadostna vas v Sloveniji. Prvi na obisku preverja, kako v praksi deluje povezovanje lokalne skupnosti in napredne tehnologije. Kakšne koristi in prihranke prinaša skupinsko pridobivanje sončne energije? Zakaj se je vas Zavrate povezala z energetsko tržnico SunContract? Izvedeli bomo tudi, zakaj Radeče postajajo ena najbolj prodornih občin na področju obnovljivih virov energije in kakšen je slovenski potencial glede samooskrbnih skupnosti. O zeleni prihodnosti Slovenije med pol dvanajsto in dvanajsto, na Prvem.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174809291 RTVSLO – Prvi 1570 clean Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. Ob pomoči sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev z nekega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>V vasi Zavrate v občini Radeče naj bi pridelalli trikrat več elektrike, kot jo bodo porabili. </p><p><p>Konec avgusta so Zavrate postala prva podnebno nevtralna in samozadostna vas v Sloveniji. Prvi na obisku preverja, kako v praksi deluje povezovanje lokalne skupnosti in napredne tehnologije. Kakšne koristi in prihranke prinaša skupinsko pridobivanje sončne energije? Zakaj se je vas Zavrate povezala z energetsko tržnico SunContract? Izvedeli bomo tudi, zakaj Radeče postajajo ena najbolj prodornih občin na področju obnovljivih virov energije in kakšen je slovenski potencial glede samooskrbnih skupnosti. O zeleni prihodnosti Slovenije med pol dvanajsto in dvanajsto, na Prvem.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 29 Sep 2021 09:20:30 +0000 Prvi na obisku Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.<p>Od zgodb starih rokodelcev prek slovenskih drevesnih vrst do novih znanj </p><p><p>Pot je terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl <a href="https://www.lesarius.si/sl/" target="_blank" rel="noopener">Lesarius</a>, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius1.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174807390 RTVSLO – Prvi 1453 clean Pot bo terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.<p>Od zgodb starih rokodelcev prek slovenskih drevesnih vrst do novih znanj </p><p><p>Pot je terensko ekipo Prvega tokrat vodila v srce Slovenije, na Polšnik nad Litijo oz. v naselje Velika Preska, kjer je vrata odprl <a href="https://www.lesarius.si/sl/" target="_blank" rel="noopener">Lesarius</a>, 7-čutni muzej starih lesarskih rokodelskih poklicev. V njem so dobrodošli mali in veliki 'lesoljubi', ki želijo vstopiti v sedemčutno izkušnjo povezovanja z lesom, spoznati slovenske drevesne vrste in stare lesarske poklice ter se ob pomoči sodobne tehnologije preizkusiti v obdelavi lesa s starim orodjem.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius6.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius4.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius5.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/09/lesarius1.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 22 Sep 2021 09:54:13 +0000 Lesarius, 7-čutni muzej starih lesarskih poklicev Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom. <p>Na obisku v Celju</p><p><p>Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, smo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.</p></p> 174805530 RTVSLO – Prvi 1379 clean Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, bomo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom. <p>Na obisku v Celju</p><p><p>Ob začetku enega od večjih sejemskih dogodkov, Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, smo preverili, kako knežje mesto diha s sejemskimi prireditvami, kaj ponuja Celje z okolico obiskovalcem in turistom.</p></p> Wed, 15 Sep 2021 09:52:59 +0000 Kako mesto Celje diha s sejemskimi priireditvami? Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.<p>Že 25 let prvi Slovenski center znanosti deluje na temeljih domače pameti in ustvarjalnosti.</p><p><p>Ta konec tedna bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.</p></p> 174803734 RTVSLO – Prvi 1511 clean Hiša eksperimentov je stara 25 let. Ta konec tedna pa bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.<p>Že 25 let prvi Slovenski center znanosti deluje na temeljih domače pameti in ustvarjalnosti.</p><p><p>Ta konec tedna bodo ljubljanske trge in mostove napolnili resni, osupljivi in zabavni eksperimenti, saj v mesto spet prihaja Znanstival. Festival dogodivščin in znanstvenih poskusov je namenjen vsem generacijam, edini pogoj za udeležbo je radovednost. Noč raziskovalcev v drugi polovici septembra pa bo gostovala v kar štirih slovenskih mestih in vse našteto so razlogi, da se Prvi tokrat podaja v svet znanstvenih eksperimentov in doživetji.</p></p> Wed, 08 Sep 2021 09:55:11 +0000 Hiša eksperimentov Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.<p>Prvi šolski dan na OŠ Ivana Groharja</p><p><p>Kot se spodobi, je bil na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev smo izvedeli, kako se je zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa smo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/os-ivana-groharja-obisk2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/os-ivana-groharja-obisk1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20210901-115033-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174801946 RTVSLO – Prvi 1526 clean Kot se spodobi, bo na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev bomo skušali izvedeti, kako se bo zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa bomo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.<p>Prvi šolski dan na OŠ Ivana Groharja</p><p><p>Kot se spodobi, je bil na prvi šolski dan Prvi na obisku v OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Od vodstva šole, svetovalne službe, učiteljev in predvsem učencev smo izvedeli, kako se je zanje začelo novo šolsko leto, kakšne so bile priprave nanj, kakšna so pričakovanja, česa se veselijo in kaj jih skrbi. Seveda pa smo preverili tudi, kaj so pripravili prvošolčkom in kaj za prvo šolsko malico in kosilo pripravljajo v šolski kuhinji.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/os-ivana-groharja-obisk2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/os-ivana-groharja-obisk1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/08/img-20210901-115033-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 01 Sep 2021 09:55:26 +0000 Nazaj v šolo V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.<p>Na oglarski domačiji Medved postavili kopo rekorderko</p><p><p>V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.</p> <p></p></p> 174800289 RTVSLO – Prvi 1521 clean V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.<p>Na oglarski domačiji Medved postavili kopo rekorderko</p><p><p>V osrčju Posavskega hribovja, na Dolah pri Litiji, so na domačiji pri Medvedovih pred kratkim prižgali oglarsko kopo rekorderko. Trenutno največja kopa, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, bo cilj tokratne oddaje Prvi na obisku ob pol dvanajstih. Poleg tega, da bomo kopo natančno izmerili in preverili, kako je nastala, bomo izvedeli tudi več o tradiciji in prihodnosti oglarstva pri nas. Mimogrede, v Oglarski deželi so kope tudi pomemben del turistične in rekreacijske ponudbe.</p> <p></p></p> Wed, 25 Aug 2021 09:55:21 +0000 V Oglarski deželi V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.<p>Hmelj je v Sloveniji doma že od srednjega veka</p><p><p>V Savinjski Dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s katerega pridelkom letos zaradi ujm marsikje ne bodo najbolj zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski Dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbola te doline. Prvi je na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-tih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo ter o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, smo se pogovarjali z <strong>Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in z Magdo Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.</strong></p></p> 174798853 RTVSLO – Prvi 1541 clean V Savinjski dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s pridelkom pa letos zaradi ujm marsikje ne bodo zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbol te doline. Prvi bo na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-ih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo in o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, se bomo pogovarjali z Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in direktorjem Hmeljarskega inštituta Bojanom Cizejem.<p>Hmelj je v Sloveniji doma že od srednjega veka</p><p><p>V Savinjski Dolini se začenja sezona obiranja hmelja, s katerega pridelkom letos zaradi ujm marsikje ne bodo najbolj zadovoljni. Hmeljarstvo se je v Savinjski Dolini razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, danes pa lahko rečemo, da sta hmelj in hmeljarstvo simbola te doline. Prvi je na obisku na kmetiji Pustoslemšek, kjer hmelj pridelujejo na 21-tih hektarjih, hči Tea pa letos nosi naziv hmeljarske princese. O tradiciji hmeljarstva v Savinjski dolini, letošnjem zmanjšanju pridelka zaradi ujm, o delovni sili, ki jo potrebujejo za obiranje, o pomenu slovenske pridelave hmelja za pivovarstvo ter o tem, kako so Savinjčani povezani s hmeljarstvom, smo se pogovarjali z <strong>Milanom in Teo Pustoslemšek, s kmetijsko svetovalko Ireno Friškovec in z Magdo Rak Cizej iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.</strong></p></p> Wed, 18 Aug 2021 09:55:41 +0000 Zeleno zlato Savinjske Doline Prvi na obisku nas bo popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo sredozemskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja, boste izvedeli ob pol dvanajstih.<p>Immortelle, suhocvetnica, nesmrtnica ali everlasting - imena za smilj pričajo o njegovi skoraj čudežni moči</p><p><p>Tokratni Prvi na obisku nas je popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo istrskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja?</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/234324959-559387378581710-986616040793470209-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/200308910-400106804783805-2652077189104406687-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/235832722-313821957095334-8875213020465058322-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj2.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Foto: Jana Bergant in Andreja Čokl</p></p> 174797442 RTVSLO – Prvi 1516 clean Prvi na obisku nas bo popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo sredozemskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja, boste izvedeli ob pol dvanajstih.<p>Immortelle, suhocvetnica, nesmrtnica ali everlasting - imena za smilj pričajo o njegovi skoraj čudežni moči</p><p><p>Tokratni Prvi na obisku nas je popeljal v dolino reke Dragonje, na rob vasi Krkavče. Tja se je pred nekaj leti preselila Jana Bergant in ni spremenila le svojega naslova, ampak tudi način življenja in svoje delo. Prej uspešna poslovna ženska je začela kmetovati in se ukvarjati predvsem s pridelavo in predelavo istrskih zelišč. Eno bolj zanimivih je širši javnosti manj poznani smilj ali nesmrtnica. Ta je v zadnjih letih postala svetovno znana in iskana grmovnica, saj je glavna sestavina številnih kozmetičnih izdelkov, ki naj bi upočasnjevali staranje kože. Kakšni so še drugi učinki smilja, kako se ga prideluje, predeluje in uporablja?</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/234324959-559387378581710-986616040793470209-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/200308910-400106804783805-2652077189104406687-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/235832722-313821957095334-8875213020465058322-n.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj3.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/smilj2.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>Foto: Jana Bergant in Andreja Čokl</p></p> Wed, 11 Aug 2021 09:55:16 +0000 »Nesmrtni« smilj in zgodba Jane Bergant Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!<p>Kako mladi opazujejo poletno nočno nebo na Medvedjem Brdu?</p><p><p>Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega je preverila vzdušje na enem od njih - na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Izvedeli smo, da je zajtrk na urniku ob 12. uri, kosilo ob 18h, saj hodijo spat šele po sončnem vzhodu. Čeprav jim malo nagaja vreme, so se že seznanili z opremo in opazovali Rimsko cesto, si ogledali Jupiter in nekaj njegovih lun, spremljali Luno, podnevi pa Sonce. Ko čakajo na razjasnitev neba, igrajo tarok, sicer pa so na urniku tudi delo v skupinah, izdelava projekta in številne "neastronomske" zabavne igre in dejavnosti. Več so nam povedali: vodja tabora dr. Janez Kos iz Astronomskega društva Labod, mentorja skupin Miha Černetič in Krištof Skok ter mladi udeleženci: Julija Novak, Manca Kopriva, Vida Sušelj, Benedikt Novak in Jaša Rebula.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-461606'> Medvedje Brdo je odlična lokacija za opazovanje nočnega neba - odmaknjeno je od večjih mest in svetlobe, nudi čudovito razgledno točko, prav tako pa se mladi v CŠOD Medved počutijo kot doma. <span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174795803 RTVSLO – Prvi 1540 clean Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega bo preverila razpoloženje na enem izmed njih – na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Kakšen urnik imajo, kaj vse vidijo na poletnem nočnem nebu in kaj delajo podnevi, izvemo na obisku!<p>Kako mladi opazujejo poletno nočno nebo na Medvedjem Brdu?</p><p><p>Med različnimi počitniškimi dejavnostmi in letovanji, s katerimi si številni mladi popestrijo proste poletne dni, ne izberejo vsi le oddiha na morju. Bolj vedoželjne mlade pritegnejo tudi astronomski tabori. In ekipa Prvega je preverila vzdušje na enem od njih - na mladinskem astronomskem raziskovalnem taboru SMART. Mlade na Medvedjem Brdu v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Medved ta teden pri raziskovanju neba, spoznavanju osnov astronomije, pri astrofotografiji in astrofiziki vodijo ljubitelji astronomije in raziskovanja iz Astronomskega društva Labod in Astronomskega društva Nanos. Izvedeli smo, da je zajtrk na urniku ob 12. uri, kosilo ob 18h, saj hodijo spat šele po sončnem vzhodu. Čeprav jim malo nagaja vreme, so se že seznanili z opremo in opazovali Rimsko cesto, si ogledali Jupiter in nekaj njegovih lun, spremljali Luno, podnevi pa Sonce. Ko čakajo na razjasnitev neba, igrajo tarok, sicer pa so na urniku tudi delo v skupinah, izdelava projekta in številne "neastronomske" zabavne igre in dejavnosti. Več so nam povedali: vodja tabora dr. Janez Kos iz Astronomskega društva Labod, mentorja skupin Miha Černetič in Krištof Skok ter mladi udeleženci: Julija Novak, Manca Kopriva, Vida Sušelj, Benedikt Novak in Jaša Rebula.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo4-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo3-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-461606'> Medvedje Brdo je odlična lokacija za opazovanje nočnega neba - odmaknjeno je od večjih mest in svetlobe, nudi čudovito razgledno točko, prav tako pa se mladi v CŠOD Medved počutijo kot doma. <span>Foto: Špela Šebenik</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/teren-medvedjebrdo2-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 04 Aug 2021 09:55:40 +0000 SMART – Mladinski astronomski raziskovalni tabor na Medvedjem Brdu Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.<p>Razprostira se na skoraj 500 ha in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Med drugim je tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v državi.</p><p><p>Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 ha in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu, na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo predstavlja osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visok nivo turističnih storitev.  Nekatere konferenčne dvorane na Brdu so poimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnosti Posestva Brdo. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji.</p> <p>Po posestvu so nas popeljali:</p> <p>- <strong>Franci Jagodic</strong>, namestnik direktorja za tehnični del</p> <p>- <strong>Andrej Bohinc</strong>, vodja kmetijske dejavnosti v Parku Brdo</p> <p>- <strong>Damir Tomič</strong>, gostinski marketing</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-104355-resized-20210728-033955009-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-105703-resized-20210728-033955925-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-120322-resized-20210728-033957324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-115759-resized-20210728-033956722-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174794124 RTVSLO – Prvi 1390 clean Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 hektarih in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo pomeni osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visoko raven turističnih storitev. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji. Zakaj je tako, bo v sredo raziskovala tudi ekipa Prvega programa, ki se tja odpravlja na obisk.<p>Razprostira se na skoraj 500 ha in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Med drugim je tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v državi.</p><p><p>Posestvo Brdo pri Kranju se razprostira na skoraj 500 ha in se lahko pohvali z več kot 500-letno zgodovino. Na ograjenem posestvu, na protokolarnih obiskih najvišji predstavniki Republike Slovenije gostijo visoke državne obiske, poleg tega Brdo predstavlja osrednje prizorišče srečanj slovenskega predsedovanja Svetu EU. Večji del leta je posestvo odprto za vse obiskovalce, ki cenijo neokrnjeno naravo, kulturno dediščino in visok nivo turističnih storitev.  Nekatere konferenčne dvorane na Brdu so poimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnosti Posestva Brdo. Med drugim je Posestvo Brdo tudi ena najbolj priljubljenih poročnih lokacij v Sloveniji.</p> <p>Po posestvu so nas popeljali:</p> <p>- <strong>Franci Jagodic</strong>, namestnik direktorja za tehnični del</p> <p>- <strong>Andrej Bohinc</strong>, vodja kmetijske dejavnosti v Parku Brdo</p> <p>- <strong>Damir Tomič</strong>, gostinski marketing</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-104355-resized-20210728-033955009-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-105703-resized-20210728-033955925-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-120322-resized-20210728-033957324-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/07/img-20210728-115759-resized-20210728-033956722-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 28 Jul 2021 09:53:10 +0000 Posestvo Brdo Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.<p>Preverjamo vzdušje v počitniški koloniji med otroki in mladostniki</p><p><p>Ekipa Prvega bo obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer v času poletnih počitnic Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše v času dolgih počitnic in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti pa tudi o tem, zakaj je tovrstna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174792513 RTVSLO – Prvi 1671 clean Ekipa Prvega je danes obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer med poletnimi počitnicami Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše med dolgimi počitnicami in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti, pa tudi o tem, zakaj je takšna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.<p>Preverjamo vzdušje v počitniški koloniji med otroki in mladostniki</p><p><p>Ekipa Prvega bo obiskala Otroško letovišče Pacug, kjer v času poletnih počitnic Zveza prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik organizira počitniška letovanja. Počitnice ob morju, v družbi vrstnikov, neskončne možnosti zabave po meri otrok in mladostnikov, olajšani dnevi za starše v času dolgih počitnic in skrbno pripravljen program pod budnim očesom strokovnih spremljevalcev – o vsem tem boste več slišali po pol dvanajsti pa tudi o tem, zakaj je tovrstna izkušnja letovanja, seveda pod vodstvom usposobljenih mentorjev in spremljevalcev, za otroke in mladostnike več kot dobrodošla.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Jul 2021 09:57:51 +0000 Otroško letovišče Pacug Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.<p>Združenje zgodovinskih mest je oblikovalo nova abonmaja Polna žlica kulture in Krožnik dobrega </p><p><p>Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20-letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji spet oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174790965 RTVSLO – Prvi 1391 clean Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20- letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji ponovno oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.<p>Združenje zgodovinskih mest je oblikovalo nova abonmaja Polna žlica kulture in Krožnik dobrega </p><p><p>Slovenska zgodovinska mesta, povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, praznujejo 20-letnico. Njihova posebnost je tudi bogata kulturna ponudba, ki po epidemiji spet oživlja. Kulturo zgodovinskih mest pa so prvič povezali z gastronomsko ponudbo. Kako bodo nagovarjali obiskovalce, kako so oblikovali abonmaje Polna žlica kulture in Krožnik dobrega v zgodovinskih mestih, kako se povezujejo in dopolnjujejo zgodovinska mesta.</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 14 Jul 2021 09:53:11 +0000 Povezovanje kulture zgodovinskih mest z gastronomsko ponudbo Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...<p>Nova turistična ponudba gradu Prem in vas v osrčju Brkinov, v kateri se je rodil Dragotin Kette </p><p><p>Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V Ljudski šoli se je rodil eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...</p></p> 174789253 RTVSLO – Prvi 1557 clean Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V tamkajšnji Ljudski šoli se je rodil eden izmed najpomembnješih predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...<p>Nova turistična ponudba gradu Prem in vas v osrčju Brkinov, v kateri se je rodil Dragotin Kette </p><p><p>Pred leti obnovljen grad Prem nad dolino reke Reke kraljuje že od 13. stoletja, a tako kot večina gradov na Slovenskem ima za seboj živahno zgodovino. Spoznali jo bomo na obisku, ko bomo slišali tudi, kako se povezuje z drugimi lokalnimi organizacijami in ponudniki ter kaj ponuja obiskovalcem in turistom. Več pa bomo izvedeli tudi o vasi Prem, katere ime izhaja iz rimskega obdobja, ko je na tem območju stala utrdba Castra Prima. V Ljudski šoli se je rodil eden izmed najvidnejših predstavnikov slovenske moderne Dragotin Kette, vas pa skriva še druge zanimivosti in skrivnosti ...</p></p> Wed, 07 Jul 2021 09:59:12 +0000 Prvi v Premu Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.<p>Zaživel je Bankarium, Muzej bančništva Slovenije</p><p><p>Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost.</p></p> 174787525 RTVSLO – Prvi 1449 clean Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.<p>Zaživel je Bankarium, Muzej bančništva Slovenije</p><p><p>Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost.</p></p> Wed, 30 Jun 2021 09:54:09 +0000 Sprehod skozi 200 let bančništva na Slovenskem Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.<p>Ob obletnici samostojnosti so aktualni trije projekti; Ponosni na Slovenijo, Zbrali smo pogum in Pot v samostojnost</p><p><p>Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center ter največji muzejski kompleks v Sloveniji. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30. obletnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.</p></p> 174785881 RTVSLO – Prvi 1695 clean Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30-letnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.<p>Ob obletnici samostojnosti so aktualni trije projekti; Ponosni na Slovenijo, Zbrali smo pogum in Pot v samostojnost</p><p><p>Park vojaške zgodovine v Pivki je muzejski in turistični center ter največji muzejski kompleks v Sloveniji. O bogati vojaško zgodovinski vrednosti tega območja izobražuje obiskovalce prek atraktivnih zbirk, interaktivnih vsebin ter raznolikih spremljajočih dejavnosti. Zbirko Parka odlikujejo predvsem zelo veliki eksponati, kot so različna vojaška vozila, zlasti tanki in druga oklepna vozila, letala, podmornica in celo vojaška lokomotiva iz druge svetovne vojne. Ob 30. obletnici samostojne Slovenije so odprli fotografsko razstavo "Ponosni na Slovenijo" in pripravili spletni projekt "Zbrali smo pogum", s katerim želijo pomembno obdobje osamosvajanja približati učencem in dijakom. Ob 30-letnici samostojnosti je aktualna tudi razstava "Pot v samostojnost", ki prikazuje potek osamosvajanja Republike Slovenije s poudarkom na osamosvojitveni vojni leta 1991.</p></p> Wed, 23 Jun 2021 09:58:15 +0000 Park vojaške zgodovine Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.<p>Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma</p><p><p>Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. <a href="https://pristava.si/">Turistična vas</a> združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi kontrolna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA.</p> <p><strong>Matejo Žaren, </strong>vaščanka vasi poudarja, da Pristavo odlikujejo neokrnjena narava, srčnost tu živečih vaščanov ter bogata tradicija, ki so jo oblikovali tudi pomembni zgodovinski dogodki.</p> <blockquote><p>"Turistična vas Pristava povezuje turizem s kmetijstvom in poljedeljstvom, govedorejo in tudi čebelarstvom. Vse to, kar mi prebivalci na Pristavi počnemo in živimo, želimo predstaviti tudi našim gostom."</p></blockquote> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174783968 RTVSLO – Prvi 1402 clean Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi nadzorna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Pristavo bo spoznal tudi Prvi program, saj se tja odpravlja na obisk.<p>Turistična vas združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma</p><p><p>Pristava nad Stično slovi kot izjemna izletniška točka. <a href="https://pristava.si/">Turistična vas</a> združuje štiri kmetije, ki nadaljujejo tradicijo delovanja dobro poznanega Partizanskega doma. Na Pristavi tako ponujajo izdelke in pridelke s celotne vasi na edinstvenih lokacijah ob gozdu ali na planoti. Je tudi kontrolna in orientacijska točka na Badjurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend. Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer je poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite leta 1990 sprejelo prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA.</p> <p><strong>Matejo Žaren, </strong>vaščanka vasi poudarja, da Pristavo odlikujejo neokrnjena narava, srčnost tu živečih vaščanov ter bogata tradicija, ki so jo oblikovali tudi pomembni zgodovinski dogodki.</p> <blockquote><p>"Turistična vas Pristava povezuje turizem s kmetijstvom in poljedeljstvom, govedorejo in tudi čebelarstvom. Vse to, kar mi prebivalci na Pristavi počnemo in živimo, želimo predstaviti tudi našim gostom."</p></blockquote> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 16 Jun 2021 09:53:22 +0000 Pristava nad Stično Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.<p>V živo iz notranjosti najvišjega dimnika v Evropi</p><p><p>Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Trbovelj in Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, je dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452261'> Pogled na dimnik z dvorišča nekdanje termoelektrarne<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452265'> Od blizu je še bolj veličasten ... </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/10.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452270'> Pred nekaj leti so Zasavci na dimnik pritrdili tudi dve kolesi v čast kolesarskega šampiona Primoža Rogliča.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452266'> Da ne bi kdo slučajno dvomil ....</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452267'> Na dimnik sami ne smete, lahko pa si vsaj del sanj uresničite na vodenem ogledu in virtualni izkušnji z vrha.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452264'> Do določene višine se lahko povzpnete tudi znotraj dimnika, če želite prav na vrh, pa bo treba premagati 1300 prečk lestve na zunanji strani dimnika. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452263'> Pogled skozi dimnik, od spodaj nazgor ...</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174782100 RTVSLO – Prvi 1489 clean Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, bo dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.<p>V živo iz notranjosti najvišjega dimnika v Evropi</p><p><p>Najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji dimnik na svetu – vse to je trboveljski dimnik. Zaščitni znak Trbovelj in Zasavja, ki je nastal zato, da bi v dolini dihali vsaj nekoliko boljši zrak, je z zaprtjem Termoelektrarne Trbovlje izgubil svojo prvotno namembnost. Kakšna je njegova preteklost, kakšna prihodnost ter kakšni so načrti in želje, povezani s tem objektom industrijske dediščine, je dobesedno v notranjosti dimnika Trbovlje raziskovala ekipa Prvega.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/1.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452261'> Pogled na dimnik z dvorišča nekdanje termoelektrarne<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/5.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452265'> Od blizu je še bolj veličasten ... </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/10.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452270'> Pred nekaj leti so Zasavci na dimnik pritrdili tudi dve kolesi v čast kolesarskega šampiona Primoža Rogliča.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/6.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452266'> Da ne bi kdo slučajno dvomil ....</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/7.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452267'> Na dimnik sami ne smete, lahko pa si vsaj del sanj uresničite na vodenem ogledu in virtualni izkušnji z vrha.</figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/4.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452264'> Do določene višine se lahko povzpnete tudi znotraj dimnika, če želite prav na vrh, pa bo treba premagati 1300 prečk lestve na zunanji strani dimnika. </figcaption></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/3.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-452263'> Pogled skozi dimnik, od spodaj nazgor ...</figcaption></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 09 Jun 2021 09:54:49 +0000 Trboveljski dimnik Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.<p>Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru</p><p><p>Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru. S sogovorniki smo v oddaji predstavili zelo zanimiv predel države.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_104908_resized_20210602_011117014-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_104811_resized_20210602_011045253-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_105330_resized_20210602_011208764-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_105921_resized_20210602_011209692-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_120049_resized_20210602_011212192-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451170'> Ostanki gradu Klevevž</figcaption></figure> </div></p> 174780204 RTVSLO – Prvi 1346 clean Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru.<p>Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru</p><p><p>Klevevž je kraj na Dolenjskem, kjer potok Radulja v srednjem toku ustvarja prebojno sotesko z manjšimi slapovi, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Ob vznožju zadnjega slapu je na levem bregu potoka bazen, v katerem se zbira voda izvira Klevevška Toplica. Soteska poteka med Homskim hribom in nekdanjim grajskim gričem, na katerem so ostanki gradu Klevevž. Obiskovalci tega dela države so presunjeni nad zbirko naravnih in kulturnih znamenitosti, zbranih na tako majhnem prostoru. S sogovorniki smo v oddaji predstavili zelo zanimiv predel države.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_104908_resized_20210602_011117014-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_104811_resized_20210602_011045253-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_105330_resized_20210602_011208764-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_105921_resized_20210602_011209692-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/05/img_20210602_120049_resized_20210602_011212192-scaled.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-451170'> Ostanki gradu Klevevž</figcaption></figure> </div></p> Wed, 02 Jun 2021 09:52:26 +0000 Klevevška Toplica Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.<p>Ob Tednu gozdov se lahko sprehodite ob robu pragozda</p><p><p>Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, je v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.</p></p> 174778505 RTVSLO – Prvi 1623 clean Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.<p>Ob Tednu gozdov se lahko sprehodite ob robu pragozda</p><p><p>Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, je v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.</p></p> Wed, 26 May 2021 09:57:03 +0000 Pragozdna pot Krokar Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča. <p>Iskanje mitske babe, kultnega kačona, ajdov in hudiča</p><p><p>Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice. </p></p> 174776716 RTVSLO – Prvi 1464 clean Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice ter skušala najti mitsko babo, kultnega kačona, ajde in hudiča. <p>Iskanje mitske babe, kultnega kačona, ajdov in hudiča</p><p><p>Čezmejni Mitski park, ki je nastal v okviru pobude Interreg, povezuje vas Rodik v Sloveniji in območje Mošćeničke Drage na Hrvaškem v edinstveno predstavitev mitske krajine v Evropi. Sredi neokrnjene narave in tradicionalnega stavbarstva boste na tematskih poteh izkusili slovansko mitologijo in ljudsko ustno izročilo, v katerem se odražajo nekdanje doživljanje sveta, razlage izvorov sebe in svoje skupnosti, nastanek sveta, življenjskega okolja, živih bitij, življenja in smrti. Ekipa Prvega bo brskala po mitskem izročilu Rodika in okolice. </p></p> Wed, 19 May 2021 09:54:24 +0000 Mitski park Rodik Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>Propad malih kmetij lahko prepreči povezovanje kmetov in potrošnikov. Kmetje tako pridejo do poštenega plačila, potrošniki pa do sveže hrane iz lokalnega okolja.</p><p><p>Ideal samooskrbe prebivalstva je, da bi se lahko vsi prehranili s kmetijskimi pridelki iz svoje bližnje okolice. V Sloveniji sami pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Samooskrbo bi lahko povečali, če bi se med seboj učinkovito povezovali pridelovalci hrane in potrošniki. Danes je Prvi na obisku na ekološki kmetiji Natek, kjer se trudijo, da bi njihovi kupci prišli do pridelkov po najkrajši poti in s čimmanj posredniki. Spregovorili bomo o začetkih projekta Skupnostno naročanje, ki se je neodvisno razvilo še marsikje drugje po Sloveniji. Povezovanje pridelovalcev hrane in potrošnikov se je še zlasti razmahnilo v času zaprtja države, ko so kmetje ostali brez večjih kupcev pridelkov, kot so šole in gostinski lokali. Primer povezovanja kmetov in potrošnikov na Goriškem, <a href="https://www.facebook.com/groups/mala.trznica.severne.primorske">Mala tržnica Severne Primorske</a>, je rastel eksplozivno. FB skupina, v kateri so se povezali je v nekaj dneh štela 10 tisoč članov, po enem letu pa ima  že 18 tisoč uporabnikov.</p></p> 174775031 RTVSLO – Prvi 1550 clean Ekipa Prvega vsako sredo ob 11.30 po radijskih valovih pripelje v vaše domove dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo ozračje, ki vlada v različnih ustanovah med delovnim dnem, ter vam predstavimo vsakdanjik prebivalcev s posameznega območja in prostovoljske projekte, ki ne smejo biti spregledani.<p>Propad malih kmetij lahko prepreči povezovanje kmetov in potrošnikov. Kmetje tako pridejo do poštenega plačila, potrošniki pa do sveže hrane iz lokalnega okolja.</p><p><p>Ideal samooskrbe prebivalstva je, da bi se lahko vsi prehranili s kmetijskimi pridelki iz svoje bližnje okolice. V Sloveniji sami pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Samooskrbo bi lahko povečali, če bi se med seboj učinkovito povezovali pridelovalci hrane in potrošniki. Danes je Prvi na obisku na ekološki kmetiji Natek, kjer se trudijo, da bi njihovi kupci prišli do pridelkov po najkrajši poti in s čimmanj posredniki. Spregovorili bomo o začetkih projekta Skupnostno naročanje, ki se je neodvisno razvilo še marsikje drugje po Sloveniji. Povezovanje pridelovalcev hrane in potrošnikov se je še zlasti razmahnilo v času zaprtja države, ko so kmetje ostali brez večjih kupcev pridelkov, kot so šole in gostinski lokali. Primer povezovanja kmetov in potrošnikov na Goriškem, <a href="https://www.facebook.com/groups/mala.trznica.severne.primorske">Mala tržnica Severne Primorske</a>, je rastel eksplozivno. FB skupina, v kateri so se povezali je v nekaj dneh štela 10 tisoč članov, po enem letu pa ima  že 18 tisoč uporabnikov.</p></p> Wed, 12 May 2021 09:55:50 +0000 Kako do lokalne hrane z najnižjim ogljičnim odtisom? Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.<p>V jami so med drugim posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane</p><p><p>Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metro. Ime <em>Županova jama</em> nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj 100 metrov od vhoda v brezno, leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane.</p> <p></p> <p>Županova jama letos praznuje 90 let od otvoritve turistične poti skozi Ledenico. Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogočnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo tretjo, Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren za več tisoč obiskovalcev, ki so prihajali na ogled jame, se je utrnila ideja po prekopu med Ledenico in Srebrno dvorano oziroma notranjimi predeli jame.  V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je stekla vrsta ureditvenih del, ki jih danes lahko štejemo kot kulturno-zgodovinsko in tehniško dediščino teh krajev.</p> <p></p> <p>Kopanje rova je potekalo iz smeri Ledenice. Smer so določali s trkanjem kladiv po skalah na obeh straneh in nato sledili zvoku. Kopali so z raznovrstnim orodjem, pomagali so si tudi z manjšim razstreljevanjem. V brezvetrnih dneh se je plin po razstreljevanju zadržal v rovu in včasih je kateri izmed delavcev izgubil zavest. Delavce so ogrožale tudi skale, ki so jih izkopali, saj so se pogosto odvalile navzdol zaradi velikega naklona. Kamenje, ilovico in pesek so odlagali v Ledenici, kjer je pred vstopom v rov še danes viden velik nasip.</p> <p>Gradnja 34 m dolgega rova, utrjenega s kar 90-imi betonskimi stopnicami, je bila zaključena aprila leta 1935. Višinska razlika med vstopno in izstopno točko je skoraj 20 m in nepričakovani vzpon preseneti nemalo katerega obiskovalca jame.</p> <p></p> <p>Oba predela jame sta sicer povezana v skupni podzemni sistem Županove jame, kjer je nekdanja podzemna reka z raztapljanjem oblikovala vsaj 710 m podzemnih rovov. Začetni predel je bil tekom tisočletij zaradi različnih zemeljskih procesov močno spremenjen in umetni prekop ima tako predvsem turistični pomen lažjega pristopa za obiskovalce Županove jame.</p></p> 174773314 RTVSLO – Prvi 1416 clean Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metrov. Ime Županova jama nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj sto metrov od vhoda v brezno leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju in tudi Kekčeve ukane. Kakšne skrivnosti še skriva Županova jama, bomo preverili v oddaji Prvi na obisku ob pol dvanajstih.<p>V jami so med drugim posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane</p><p><p>Tokrat se Prvi program odpravlja na obisk v kraško jamo v bližini Grosuplja, ki leži na nadmorski višini 468 metro. Ime <em>Županova jama</em> nosi po županu Josipu Permetu, ki je jamo odkril leta 1926. Skoraj 100 metrov od vhoda v brezno, leži jama Ledenica, ki jo je v Slavi vojvodine Kranjske kot lepotico dolenjskega kraškega sveta opisal že Janez Vajkard Valvazor. Jamski sistem Županove jame je dolg dobrih 700 metrov in ga danes sestavlja osem dvoran. Posebna zanimivost je med drugim tudi ta, da so v njej posneli dele nekaterih filmov, kot sta eden izmed filmov o znamenitem Vinetuju, kakor tudi Kekčeve ukane.</p> <p></p> <p>Županova jama letos praznuje 90 let od otvoritve turistične poti skozi Ledenico. Obiskovalci so od leta 1927 v jamo vstopali po mogočnih lesenih stopnicah skozi brezno nad današnjo tretjo, Permetovo dvorano. Ker je bil vhod ozek, prepaden in nevaren za več tisoč obiskovalcev, ki so prihajali na ogled jame, se je utrnila ideja po prekopu med Ledenico in Srebrno dvorano oziroma notranjimi predeli jame.  V dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je stekla vrsta ureditvenih del, ki jih danes lahko štejemo kot kulturno-zgodovinsko in tehniško dediščino teh krajev.</p> <p></p> <p>Kopanje rova je potekalo iz smeri Ledenice. Smer so določali s trkanjem kladiv po skalah na obeh straneh in nato sledili zvoku. Kopali so z raznovrstnim orodjem, pomagali so si tudi z manjšim razstreljevanjem. V brezvetrnih dneh se je plin po razstreljevanju zadržal v rovu in včasih je kateri izmed delavcev izgubil zavest. Delavce so ogrožale tudi skale, ki so jih izkopali, saj so se pogosto odvalile navzdol zaradi velikega naklona. Kamenje, ilovico in pesek so odlagali v Ledenici, kjer je pred vstopom v rov še danes viden velik nasip.</p> <p>Gradnja 34 m dolgega rova, utrjenega s kar 90-imi betonskimi stopnicami, je bila zaključena aprila leta 1935. Višinska razlika med vstopno in izstopno točko je skoraj 20 m in nepričakovani vzpon preseneti nemalo katerega obiskovalca jame.</p> <p></p> <p>Oba predela jame sta sicer povezana v skupni podzemni sistem Županove jame, kjer je nekdanja podzemna reka z raztapljanjem oblikovala vsaj 710 m podzemnih rovov. Začetni predel je bil tekom tisočletij zaradi različnih zemeljskih procesov močno spremenjen in umetni prekop ima tako predvsem turistični pomen lažjega pristopa za obiskovalce Županove jame.</p></p> Wed, 05 May 2021 09:53:36 +0000 Županova jama - 90 let in 90 stopnic Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.<p>Osrednja ljubljanska tržnica: od prodaje žabjih krakov in polžev nekoč do prevažanja ljubljanske ledenke na dvokolesnih "cizah"</p><p><p>Osrednja tržnica v naši prestolnici je za mnoge Ljubljančane in Ljubljančanke reden kraj srečevanja, še posebej ob sobotah. Obsega tržnico na prostem na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, pokrito tržnico med omenjenima trgoma in seveda Plečnikove pokrite tržnice ob Lubjanici. Poleg bogate ponudbe sadja, zelenjave, mesa, mlečnih izdelkov, rož, sadik navsezadnje tudi oblek, ima tudi bogato zgodovino.</p> <p>Ker je Slovenija letošnja evropska gastronomska regija, ne bomo mogli mimo pogovora o kulinariki. Morda koga navdušimo, da si iz živil s tržnice pripravi okusno jed. A ne katerokoli, temveč tako, ki je zaznamovala ljubljansko regijo. Kakšni so tipični okusi Ljubljane?</p></p> 174771722 RTVSLO – Prvi 1203 clean Kulinarični ogled Okusi Ljubljane združuje pet različnih kulinaričnih postojank in pet jedi in pijač. Kakšne so njihove sestavine in poreklo, se bomo seznanili na glavni ljubljanski tržnici, ki jo bomo obiskali. Opisali bomo tudi sprehod do vrtov lokalnih pridelovalcev v predelu Krakovo, ki prodajajo svoje pridelke na stojnicah na osrednji mestni tržnici.<p>Osrednja ljubljanska tržnica: od prodaje žabjih krakov in polžev nekoč do prevažanja ljubljanske ledenke na dvokolesnih "cizah"</p><p><p>Osrednja tržnica v naši prestolnici je za mnoge Ljubljančane in Ljubljančanke reden kraj srečevanja, še posebej ob sobotah. Obsega tržnico na prostem na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, pokrito tržnico med omenjenima trgoma in seveda Plečnikove pokrite tržnice ob Lubjanici. Poleg bogate ponudbe sadja, zelenjave, mesa, mlečnih izdelkov, rož, sadik navsezadnje tudi oblek, ima tudi bogato zgodovino.</p> <p>Ker je Slovenija letošnja evropska gastronomska regija, ne bomo mogli mimo pogovora o kulinariki. Morda koga navdušimo, da si iz živil s tržnice pripravi okusno jed. A ne katerokoli, temveč tako, ki je zaznamovala ljubljansko regijo. Kakšni so tipični okusi Ljubljane?</p></p> Wed, 28 Apr 2021 09:50:03 +0000 Okusi Ljubljane Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.<p>V njem se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami doživijo izkušnjo slepih.</p><p><p>Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, in posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Je rekreacijska površina in učilnica na prostem, v katerem se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.</p> <p>&nbsp;</p></p> 174770153 RTVSLO – Prvi 1348 clean Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra IRIS – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Gre za rekreacijsko površino in hkrati učilnico na prostem, kjer se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.<p>V njem se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami doživijo izkušnjo slepih.</p><p><p>Vrt čutil najdemo ob stavbi Centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne v Ljubljani. Vrt je sestavljen iz treh delov, in sicer poligona za orientacijo in mobilnost, ki je pomemben za učenje hoje in orientacijo v prostoru, in posameznih učilnic ter igrišča z igrali. Je rekreacijska površina in učilnica na prostem, v katerem se slepi in slabovidni otroci seznanjajo z naravnimi elementi, videči pa z različnimi delavnicami v vrtu čutil doživijo izkušnjo slepih.</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 21 Apr 2021 09:52:28 +0000 Vrt čutil Centra IRIS Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.<p>Pri temperaturah okoli minus 8, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni</p><p><p>Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi 100-odstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivo rjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju <strong>Vojku Šušteriču</strong> iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus 8, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto <strong>Andreja Brence</strong>.</p> <p><strong>Janez Istenič</strong> je svojo prvo steklenico penine v Stari vasi na Bizeljskem izdelal leta 1968.</p> <blockquote><p>"Mi smo si v 50 letih ustvarili takšno zalogo, da nas bo letošnja pozeba le rahlo zazibala ne pa čisto uničila. Pričakujemo vsaj polovični pridelek in na ta način bomo pokrili 50% naših potreb, ki letno znašajo med 120 do 150 tisoč steklenicami."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210414_123620-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/89789798-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/777-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174768419 RTVSLO – Prvi 1387 clean Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi stoodstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivorjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju Vojku Šušteriču iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus osem, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto Andreja Brence. Kakšno je sicer stanje na terenu, pa bo preverila ekipa Prvega, ki jo tokrat sestavljajo Suzana Vahtarič, Jon Čergan in Marko Rozman.<p>Pri temperaturah okoli minus 8, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni</p><p><p>Pozeba v tednu po velikonočnih praznikih je močno prizadela vso državo, tudi v Posavju so sadni nasadi ponekod utrpeli tudi 100-odstotno škodo. Vinogradi so žalostno sivo rjavi s pozeblimi prvimi brsti. Na posestvu Istenič v Stari vasi na Bizeljskem ugotavljajo, da bo izpad pridelka v njihovih vinogradih verjetno vsaj polovičen, sadjarju <strong>Vojku Šušteriču</strong> iz bližnjega Globokega pa je uspelo nasade jablan in hrušk zavarovati z večdnevnim oroševanjem, a le malo je ukrepov za zavarovanje pridelkov pred pozebo. Pri temperaturah okoli minus 8, kot smo jih imeli prejšnje dni, so vinogradniki nemočni. Prve ocene škode po zadnji pozebi v Posavju bo predstavila svetovalka KGZS Novo mesto <strong>Andreja Brence</strong>.</p> <p><strong>Janez Istenič</strong> je svojo prvo steklenico penine v Stari vasi na Bizeljskem izdelal leta 1968.</p> <blockquote><p>"Mi smo si v 50 letih ustvarili takšno zalogo, da nas bo letošnja pozeba le rahlo zazibala ne pa čisto uničila. Pričakujemo vsaj polovični pridelek in na ta način bomo pokrili 50% naših potreb, ki letno znašajo med 120 do 150 tisoč steklenicami."</p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/20210414_123620-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/89789798-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='//radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/04/777-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 14 Apr 2021 09:53:07 +0000 Škoda po pozebi na Bizeljskem Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.<p>Odlični recepti preživijo tudi stoletja ... </p><p><p><span>Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov:  s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so ponovno obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.</span></p></p> 174765002 RTVSLO – Prvi 1323 clean Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov: s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so spet obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.<p>Odlični recepti preživijo tudi stoletja ... </p><p><p><span>Podbreška potica je lokalna kulinarična posebnost, ki ima lahko samo tri različne vrste nadevov:  s suhimi krhlji jabolk, hrušk in tepk. Več kot stoletje star recept tradicionalne potice so ponovno obudili pred tremi leti, ko je nastalo tudi interesno združenje. To povezuje 12 kmetov in 14 gospodinj, mojstric podbreške potice, ki zmagujejo na kulinaričnih tekmovanjih. Svoje znanje pa v času postopkov za zaščito podbreške potice tudi v spletnih kulinaričnih delavnicah prenašajo na mlade in na ljubitelje tega edinstvenega recepta ter tako presegajo lokalne okvire.</span></p></p> Wed, 31 Mar 2021 09:52:03 +0000 Podbreška potica, nagrajena lokalna kulinarična posebnost V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!<p>Ob Jurčičevem letu veliko načrtov tudi na Jurčičevi domačiji na Muljavi</p><p><p>V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Ekipa Prvega se je zato tokrat odpravila na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. In našli smo celo Krjavlja!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6196-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6210.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6202.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6200-e1616594996947.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6212.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6203.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174763293 RTVSLO – Prvi 1345 clean V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Prvi se zato tokrat odpravlja na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. Morda najdemo celo Krjavlja!<p>Ob Jurčičevem letu veliko načrtov tudi na Jurčičevi domačiji na Muljavi</p><p><p>V Jurčičevem letu seveda ne gre brez obiska rojstne hiše Josipa Jurčiča. Ekipa Prvega se je zato tokrat odpravila na Muljavo preverit, kako bodo na Jurčičevi domačiji obeležili 140-letnico pisateljeve smrti, kaj vse skriva tamkajšnji muzej na prostem in kako z literarno dediščino slavnega rojaka »dihajo« domačini. In našli smo celo Krjavlja!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6196-rotated.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6210.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6202.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6200-e1616594996947.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6212.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_6203.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 24 Mar 2021 10:56:18 +0000 Jurčičeva domačija Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.<p>Količine odpadkov, pripeljane v zbirne centre, začnejo naraščati spomladi. V najbolj obiskanih mesecih pa dnevno v zbirni center pripelje več kot tisoč vozil</p><p><p>Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo, ter preostanek odpadkov. V <a href="https://www.vokasnaga.si/zbiranje-odvoz-odpadkov/zbirni-centri/zbirni-center-barje">Zbirnem centru Barje v Ljubljani</a> odpadke ločeno zbirajo že od leta 2002. Vodja odnosov z javnostmi v JP Voka Snaga <strong>Nina Sankovič </strong>poudarja, da imajo tudi poseben prostor, kjer hranijo uporabne stvari, ki jih pozneje predajo v ponovno uporabo.</p> <blockquote><p>"Mit, kako komunalna podjetja veliko služimo z vsemi zbranimi odpadki, je dokaj trdovraten in napačen. Vse, kar tu zberemo, predamo podjetjem, ki so pooblaščena na nadaljnjo obravnavo z odvečnimi odpadki. En del gre v recikliranje, drug del v uničenje. Prodamo samo dve vrsti opdadkov – kovine in akomulatorje. Preostalo brezplačno predamo ali celo nekaterim podjetjem plačamo, da ustrezno poskrbijo za te odpadke."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1122-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1128-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1135-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1164-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1171-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1193-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7313.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174761409 RTVSLO – Prvi 1322 clean Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo ter preostanek odpadkov. Ekipa Prvega bo preverila, kako vse to poteka v Zbirnem centru Barje v Ljubljani.<p>Količine odpadkov, pripeljane v zbirne centre, začnejo naraščati spomladi. V najbolj obiskanih mesecih pa dnevno v zbirni center pripelje več kot tisoč vozil</p><p><p>Za povprečnega Slovenca ali Slovenko velja, da na leto pridela približno 500 kilogramov komunalnih odpadkov. V modernem času domače hranjenje odpadkov ni sprejemljivo, prav tako tudi ne onesnaževanje narave. Poleg rednega tedenskega odvoza smeti po Sloveniji je mogoče odpadke odpeljati v zbirne centre. Ti so namenjeni občanom, ki lahko v posebne zabojnike brezplačno pripeljejo vse tiste odpadke, ki ne spadajo v zabojnike za embalažo, papir, steklo, ter preostanek odpadkov. V <a href="https://www.vokasnaga.si/zbiranje-odvoz-odpadkov/zbirni-centri/zbirni-center-barje">Zbirnem centru Barje v Ljubljani</a> odpadke ločeno zbirajo že od leta 2002. Vodja odnosov z javnostmi v JP Voka Snaga <strong>Nina Sankovič </strong>poudarja, da imajo tudi poseben prostor, kjer hranijo uporabne stvari, ki jih pozneje predajo v ponovno uporabo.</p> <blockquote><p>"Mit, kako komunalna podjetja veliko služimo z vsemi zbranimi odpadki, je dokaj trdovraten in napačen. Vse, kar tu zberemo, predamo podjetjem, ki so pooblaščena na nadaljnjo obravnavo z odvečnimi odpadki. En del gre v recikliranje, drug del v uničenje. Prodamo samo dve vrsti opdadkov – kovine in akomulatorje. Preostalo brezplačno predamo ali celo nekaterim podjetjem plačamo, da ustrezno poskrbijo za te odpadke."</p></blockquote> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1122-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1128-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1135-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1164-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1171-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_1193-scaled.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/img_7313.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 17 Mar 2021 10:52:02 +0000 Zbirni center Barje Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!<p>Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora kot primer dobre prakse ohranjanja in oživljanja kulturne dediščine</p><p><p>Na obrobju Slovenskih Goric se nahaja občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa naselje Stara Gora. Domačini so zelo ponosni na baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdete še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6075.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433004'> Edi Sedmak, predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, z velikim ključem, ki odklepa mlin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6076.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433005'> V mlinu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6081.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433007'> Mehanizem, ki vrti vetrnico in obrača streho mlina</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6077.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6084.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6066.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433002'> Baročna cerkev sv. Duha</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6067.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433003'> Druge najstarejše orgle na Slovenskem</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6059.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-432999'> Etnološka zbirka kmečkega orodja<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6061.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6065.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6090.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6097.jpg'></a> </div></figure> </div></p> 174759725 RTVSLO – Prvi 1505 clean Prvi gre tokrat na obisk v Prlekijo. Na obrobju Slovenskih goric leži občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa Stara Gora. Sredi te si lahko ogledamo baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdejo še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega. Podrobnosti po pol dvanajsti!<p>Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora kot primer dobre prakse ohranjanja in oživljanja kulturne dediščine</p><p><p>Na obrobju Slovenskih Goric se nahaja občina Sv. Jurij ob Ščavnici, nad njo pa naselje Stara Gora. Domačini so zelo ponosni na baročno cerkev z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji, lesen mlin na veter, ki še vedno melje, in etnološko zbirko starega orodja. Nedaleč stran ljubitelji tehniške dediščine najdete še zbirko starodobnih vozil, traktorjev, motorjev, mopedov in koles. Za dediščino je torej dobro poskrbljeno, a naziva »Prleške Atene« si kraj ni pridobil zaradi tega.</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6075.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433004'> Edi Sedmak, predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, z velikim ključem, ki odklepa mlin</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6076.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433005'> V mlinu</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6081.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433007'> Mehanizem, ki vrti vetrnico in obrača streho mlina</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6077.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6084.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6066.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433002'> Baročna cerkev sv. Duha</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6067.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-433003'> Druge najstarejše orgle na Slovenskem</figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6059.jpg'></a> </div> <figcaption id='gallery-1-432999'> Etnološka zbirka kmečkega orodja<span>Foto: A. Č./Prvi</span></figcaption></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6061.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6065.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6090.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/02/img_6097.jpg'></a> </div></figure> </div></p> Wed, 10 Mar 2021 10:55:05 +0000 Sv. Jurij ob Ščavnici in Stara Gora Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!<p>Kjer je vsakdo lahko čebelar in kjer čebele ne pikajo</p><p><p>Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!</p></p> 174757978 RTVSLO – Prvi 1462 clean Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!<p>Kjer je vsakdo lahko čebelar in kjer čebele ne pikajo</p><p><p>Čebelarska zveza Slovenije je zasnovala aplikacijo, ki nas v navidezni resničnosti popelje v čebelnjak in čebelji panj – v posebnem prostoru in s pomočjo moderne tehnologije se lahko tako tudi laiki preizkusimo v delu s čebeljo družino. Prvi bo zato na pragu nove čebelarske sezone obiskal virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Lukovici in preveril, kako deluje in komu je namenjen. Ugotavljali bomo tudi, katera so prva čebelarjeva opravila po zimskem premoru in kako pandemija koronavirusa vpliva na čebelarjenje. Prvi na obisku ob 11.30!</p></p> Wed, 03 Mar 2021 10:54:22 +0000 Virtualni čebelnjak Čebelarske zveze Slovenije V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.<p>Ena od izpostavljenih kmetij v akciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas</p><p><p>V akciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica, ko se je mlada prevzemnica preusmerila z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.</p></p> 174756271 RTVSLO – Prvi 1448 clean V akciji Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica preusmeritev z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.<p>Ena od izpostavljenih kmetij v akciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas</p><p><p>V akciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije S kmetije za Vas je kot primer dobre prakse izpostavljena tudi Kmetija Hergan v Šikolah pri Ptuju. V 200-letni zgodovini kmetije je bila velika prelomnica, ko se je mlada prevzemnica preusmerila z živinoreje in oddaje mleka v predelavo in prodajo bučnih semen in različnih olj.</p></p> Wed, 24 Feb 2021 10:54:08 +0000 Kmetija Hergan Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.<p>Delavnice za vse, ki se ukvarjajo s prenovo stavbne dediščine - tako za mojstre kot za lastnike</p><p><p>Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.</p></p> 174754486 RTVSLO – Prvi 1597 clean Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.<p>Delavnice za vse, ki se ukvarjajo s prenovo stavbne dediščine - tako za mojstre kot za lastnike</p><p><p>Zavedanje o pomenu kulturne dediščine, tudi stavbne, je vse večje. Zato se marsikatera organizacija, pa tudi posameznik, odločita za prenovo stare stavbe, a se ob tem kmalu srečata s težavami. Skupaj s starimi mojstri namreč izginjajo tudi stare graditeljske spretnosti in obrtna znanja. Zato je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteto za arhitekturo in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo iz Ljubljane organiziralo projekt Šola prenove, v okviru katerega izobražujejo mojstre obrtnike o prenovi starih stavb. Cilj projekta je seveda kakovostnejša obnova objektov kulturne dediščine.</p></p> Wed, 17 Feb 2021 10:56:37 +0000 Šola prenove Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.<p>Zgodbe, ki jih zapisuje grad Cmurek</p><p><p>Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili <a href="https://www.muzejnorosti.eu/">Muzeju norosti</a>, ki pa mu spet grozi izselitev.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>Socialna delavka, <strong>Simona Ratajc</strong>:</p> <blockquote><p>"Zakaj deinstitucionalizacija ne uspe? Vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. V Sloveniji smo imeli več poskusov deinstitucionalizacije. Na področju otrok in mladih je bila zgodba uspešna, pri nas ni npr. sirotišnic in podobno. Zakon o duševnem zdravju je sicer dal podlago. Vedeti moramo, da je za človeka odhod od doma velik stres, človek odide pravzaprav neprostovoljno, to je v bistvu največji poseg v svobodo človeka. Pri nas je še vedno prisotno močno institucionalno razmišljanje. Morali pa bi razmišljati o storitvah, ki bi jih ljudem ponudili, da bi lahko ostali doma."</p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> 174752716 RTVSLO – Prvi 1545 clean Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili Muzeju norosti, ki pa mu spet grozi izselitev. Tam sta bila Marko Rozman in Lucija Fatur.<p>Zgodbe, ki jih zapisuje grad Cmurek</p><p><p>Zgodbe, ki se zapisujejo za zidovi graščin, mnogokrat ostajajo tam za zmeraj. Ena takih je zgodba Gradu Cmurek, ki stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Cmurek. Grad je iz 12. stoletja, po drugi svetovni vojni pa so v gradu naselili Zavod za duševno in živčno bolne. Tako imenovana norišnica je bila tam kar 50 let, po zavezi Slovenije o deinstitucionalizaciji ljudi z ovirami pa so prostore namenili <a href="https://www.muzejnorosti.eu/">Muzeju norosti</a>, ki pa mu spet grozi izselitev.</p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>Socialna delavka, <strong>Simona Ratajc</strong>:</p> <blockquote><p>"Zakaj deinstitucionalizacija ne uspe? Vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. V Sloveniji smo imeli več poskusov deinstitucionalizacije. Na področju otrok in mladih je bila zgodba uspešna, pri nas ni npr. sirotišnic in podobno. Zakon o duševnem zdravju je sicer dal podlago. Vedeti moramo, da je za človeka odhod od doma velik stres, človek odide pravzaprav neprostovoljno, to je v bistvu največji poseg v svobodo človeka. Pri nas je še vedno prisotno močno institucionalno razmišljanje. Morali pa bi razmišljati o storitvah, ki bi jih ljudem ponudili, da bi lahko ostali doma."</p></blockquote> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p></p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 10 Feb 2021 10:55:45 +0000 Muzej norosti Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da so habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Ob Svetovnem dnevu mokrišč v oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.<p>Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi v državi</p><p><p>Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da predstavljajo habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. V luči Svetovnega dneva mokrišč v tokratni oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline.</p></p> 174751029 RTVSLO – Prvi 1498 clean Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87 odstotkov mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da so habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. Ob Svetovnem dnevu mokrišč v oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline. Vabljeni v našo družbo ob 11.30.<p>Tudi v Sloveniji so mokrišča med najbolj ogroženimi ekosistemi v državi</p><p><p>Človek je v zadnjih 300 letih uničil več kot 87% mokrišč po svetu. Z izgubo mokrišč izgubljamo biotsko raznovrstnost in funkcije, ki jih mokrišča opravljajo. Ne le, da predstavljajo habitat številnim rastlinskim in živalskim vrstam, delujejo tudi kot zbiralniki pitne vode in igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb. V Sloveniji imamo še vedno mokrišča ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah. V luči Svetovnega dneva mokrišč v tokratni oddaji Prvi na obisku obiščemo tri priobalna mokrišča: Škocjanski zatok, Krajinski park Strunjan in Sečoveljske soline.</p></p> Wed, 03 Feb 2021 10:54:58 +0000 Obalna mokrišča med biotsko najbogatejšimi območji na svetu Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... <p>Knjižnica Domžale v času epidemije</p><p><p>Zadnje leto je prineslo veliko sprememb, žal predvsem negativnih. Med tistimi dobrimi pa je recimo to, da so imeli in imajo mnogi več časa za branje. Zato je bilo povpraševanje po knjižničnem gradivu ves čas precejšnje, knjižnice pa so iskale različne načine, kako ga v skladu s protikoronskimi ukrepi ponuditi bralcem. Tudi knjižnice so se namreč odpirale in zapirale za fizične obiske, vmes pa ves čas delovale. Kakšne pristope so pri tem ubrali v Knjižnici Domžale, kakšen je bil odziv bralcev, kako delujejo manjše enote te knjižnice v okoliških občinah in kako je s prireditvami, ki so bile sicer v knjižnici zelo pogoste in dobro obiskane? Prvi gre na obisk v eno večjih in najbolje obiskanih splošnih knjižnic v Sloveniji.</p></p> 174749313 RTVSLO – Prvi 1374 clean Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... <p>Knjižnica Domžale v času epidemije</p><p><p>Zadnje leto je prineslo veliko sprememb, žal predvsem negativnih. Med tistimi dobrimi pa je recimo to, da so imeli in imajo mnogi več časa za branje. Zato je bilo povpraševanje po knjižničnem gradivu ves čas precejšnje, knjižnice pa so iskale različne načine, kako ga v skladu s protikoronskimi ukrepi ponuditi bralcem. Tudi knjižnice so se namreč odpirale in zapirale za fizične obiske, vmes pa ves čas delovale. Kakšne pristope so pri tem ubrali v Knjižnici Domžale, kakšen je bil odziv bralcev, kako delujejo manjše enote te knjižnice v okoliških občinah in kako je s prireditvami, ki so bile sicer v knjižnici zelo pogoste in dobro obiskane? Prvi gre na obisk v eno večjih in najbolje obiskanih splošnih knjižnic v Sloveniji.</p></p> Wed, 27 Jan 2021 10:30:00 +0000 Prvi na obisku: Knjižnica Domžale Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost. <p>Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968</p><p><p>Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.</p> <p>   </p> <p>Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:</p> <blockquote><p>»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«</p></blockquote> <p>Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:</p> <blockquote><p>»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«</p></blockquote> <p>Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:</p> <blockquote><p>"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."</p></blockquote> <p>Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:</p> <blockquote><p>"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."</p></blockquote> <p>Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:</p> <blockquote><p>"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."</p></blockquote> <p>Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:</p> <blockquote><p>"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."</p></blockquote> <p>Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?</p> <blockquote><p>"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."</p></blockquote></p> 174747624 RTVSLO – Prvi 1465 clean Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost. <p>Radio Študent je nastal kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968</p><p><p>Ekipa Prvega se tokrat na obisk odpravlja na Radio Študent. Radio, ki je unikum v slovenskem, zaradi svoje žlahtne tradicije tudi v evropskem prostoru. Nastal je kot neposredna posledica študentskih demonstracij iz leta 1968, 9. maja 1969 ga je ustanovila Zveza skupnosti študentov Slovenije. Tako kot lokalne postaje je bil popolnoma neodvisen od Radia Ljubljana in je prva študentska radijska postaja v Evropi. Navkljub izjemno pomembni vlogi tega medija v slovenski in tudi evropski medijski krajini, RŠ skoraj od njegove ustanovitve vedno znova bojuje za svoj obstoj in neodvisnost.</p> <p>   </p> <p>Odgovorni urednik RŠ, Matjaž Zorec o tem, kakšno je trenutno finančno stanje in status RŠ, ko je novoizvoljeni študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) na nedavnem zasedanju odločal o proračunu za leto 2021, v katerem pa ni več postavke za sofinanciranje tega radia:</p> <blockquote><p>»Situacija s financiranjem se je razpletla samo do neke mere. Naša usoda je še vedno negotova. Še vedno smo sredi pogajanj. Naše zahteve so pa jasne. 120 tisoč evrov za letos za neko normalno delovanje in prekinitve z vsemi poskusi odprodaje ustanoviteljstva.«</p></blockquote> <p>Radio Študent beleži več kot trideset tisoč poslušalcev na teden. A kot poudarja Zorec:</p> <blockquote><p>»Visoka poslušanost, komerciala nikoli ni bilo bistvo Radia Študent. Mi smo nepridobitni medij, študentski medij in kot tak delujemo v javnem interesu. Nam se gre za kvalitetne vsebine in ne te površinske stvari na prvo žogo. Delujemo tudi kot NVO in kot skupnostni medij. Imamo manjšinske oddaje, oddaje, ki so namenjene ranljivim skupinam. Tudi oddajo o brezdomcih, o migrantih, o LGBT skupnosti. Pokrivamo vse te ranljive družbene skupine, ki sicer niso zastopane v drugih večjih medijih.«</p></blockquote> <p>Luka Škoberne je bil prvi urednik RŠ od leta 1969 dalje. Takole pripoveduje o povodih in motivih za nastanek RŠ:</p> <blockquote><p>"Dejstvo je, da je študentsko populacijo, zlasti mlade, zelo prizadela socialna kriza. Po reformi 64 leta so se socialne razlike v takratni državi povečevali. Štipendije je bilo vedno manj, niso se gradili domovi za študente, tudi neodvisnost univerze je bila ogrožena. Zunanja okoliščina je bila vojna v Vietnamu. Mladino po vsem svetu je to takrat zelo razjezilo. Ko smo skušali razumeti, kaj smo dosegli z demonstracijami v začetku poletja leta 1968, smo ugotovili, da ne študentska ne širša javnost o teh zadevah pravzaprav ni veliko vedela. Zato smo sklenili, da ustanovimo Radio Študent."</p></blockquote> <p>Med ustanovitelji in nekdanjimi sodelavci Radia Študent je bil tudi priznani sociolog dr. Rastko Močnik. Radio Študent je odigral tudi pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije. Na vprašanje, ali je takšen fenomen ponovljiv, pravi takole:</p> <blockquote><p>"Seveda je ponovljivo. Saj nimamo demokracije. Mi živimo pod vladavino strank. To je buržoazna demokracija, ki je v krizi. Saj vidite, kaj dela sedanja vlada."</p></blockquote> <p>Ko govorimo o RŠ, moramo gledati zlasti na revolucionarne prelome, ki jih je vpeljal RŠ, poudarja dr. Močnik:</p> <blockquote><p>"Vpeljal je vsakdanjo govorico v javno občevanje. Tega pred njim ni bilo. Vpeljal je neposredno javljanje v program brez uredniških posegov, še manj brez kakršnekoli cenzure. Skratka, RŠ je bistveno vplival na medijski sistem v Sloveniji in še danes to dela. RŠ pokriva tisto, česar vladajoča občila ne pokrivajo. RŠ je edino pomembno občilo, ki predstavlja teorijo splošni javnosti. Ki prebija elitistično kletko, v katero je tehnokratska znanost danes zaprta in to širi med široko javnost."</p></blockquote> <p>Brez RŠ bi se slovenski medijski prostor bistveno spremenil in to na slabše, nadaljuje dr. Močnik:</p> <blockquote><p>"Jaz mislim, da je ta napad na RŠ napad na kulturni nivo na raven, na standard, ki smo ga dosegli tudi po zaslugi RŠ v zadnjih 50-ih letih."</p></blockquote> <p>Dr. Močnik, kakšno avtonomijo pa je RŠ imel ob ustanovitvi? Zakaj je partija dovolila RŠ-u poročanje o stvareh, o katerih niso mogli obširneje poročati niti osrednji mediji, denimo o zasedbi fakultet in podobnem?</p> <blockquote><p>"Ne smete govorit o tem, da je partija dovolila, ker to je bil samoupravni socializem, ki je zelo zapleten sistem in ki je bil v marsičem bolj demokratičen kot je sedanji, kjer pač vladajo stranke in nevidni lobiji. RŠ je rezultat študentskega gibanja, ki se je v Sloveniji začelo že v šolskem letu 63/64. Torej pred začetki študentskih gibanj v ZDA, v Berkleyu. In študentsko gibanje je takrat, ko je nastal RŠ, bilo že zelo močno. Šlo je skozi najrazličnejše faze in je ustvarilo svoj lastni politični prostor. Mi si ne smemo predstavljati jugoslovanskega socializma kot v SZ leta 1937, ko je Stalin opravljal svoje čistke. To je bil pluralističen prostor in študentsko gibanje si je znalo ustvarit svoj lasten političen prostor, v katerega je umestilo RŠ. To je bil ireverzibilen proces oz. trajal je zelo dolgo in upajmo, da bo še, čeprav je RŠ žal danes resno ogrožen."</p></blockquote></p> Wed, 20 Jan 2021 10:30:00 +0000 Radio Študent Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.<p>Kaj se v tem času dogaja za zaprtimi vrati slovenskih muzejev</p><p><p>Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena hipnim razmeram, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Preverili smo, kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju.</p> <blockquote><p>"Razstave se trudimo prikazati na virtualen način, približati predmete, zgodbe, ozadja, nekaj predmetov smo razstavili na ploščadi pred muzejem, v decembru v razsvetljenih oknih, sodelujemo s šolami pri šolanju na daljavo in organiziramo virtualno šolsko uro v muzeju ... Še vedno pa si najbolj želimo, da bi lahko odprli vrata in povabili obiskovalce na ogled razstav in različne dejavnosti, ki jih žal prek spleta ne moremo ponuditi." – Natalija Polenec, direktorica SEM-a</p></blockquote></p> 174746032 RTVSLO – Prvi 1440 clean Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena trenutni situaciji, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju, bo naša terenska ekipa preverila ob 11.30.<p>Kaj se v tem času dogaja za zaprtimi vrati slovenskih muzejev</p><p><p>Leto 2021 je za slovensko muzealstvo pomembno leto. Pred 200 leti je namreč začel delovati Deželni muzej za Kranjsko, ki velja za začetek muzejske dejavnosti pri nas in iz katerega so sčasoma izšli Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Žal bodo praznovanja tega jubileja prilagojena hipnim razmeram, kakor že skoraj leto svoje delovanje prilagajajo tudi muzeji in galerije. A zaprta vrata teh institucij ne pomenijo, da se za njimi nič ne dogaja, nasprotno – zaposleni v muzejih so uporabili vsa svoja znanja, zamisli in domišljijo, da širši javnosti tudi v tem času približajo našo dediščino. Preverili smo, kako jim to uspeva v Slovenskem etnografskem muzeju.</p> <blockquote><p>"Razstave se trudimo prikazati na virtualen način, približati predmete, zgodbe, ozadja, nekaj predmetov smo razstavili na ploščadi pred muzejem, v decembru v razsvetljenih oknih, sodelujemo s šolami pri šolanju na daljavo in organiziramo virtualno šolsko uro v muzeju ... Še vedno pa si najbolj želimo, da bi lahko odprli vrata in povabili obiskovalce na ogled razstav in različne dejavnosti, ki jih žal prek spleta ne moremo ponuditi." – Natalija Polenec, direktorica SEM-a</p></blockquote></p> Wed, 13 Jan 2021 10:30:00 +0000 Slovenski etnografski muzej v času epidemije Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.<p>Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico</p><p><p>Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.</p> <p><strong>Vesna Jerbič Perko</strong>, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.</p> <blockquote><p>"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."</p></blockquote> <p><strong>Mihael Petrovič mlajši</strong>, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.</p> <blockquote><p>"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."</p></blockquote> <p>Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. <strong>Rkman Dejan</strong>, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.</p> <blockquote><p>"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."</p></blockquote> <p></p> </p> 174744469 RTVSLO – Prvi 1460 clean Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga.<p>Ljudje se veselijo vzpostavitve železniške povezave s prestolnico</p><p><p>Po slovenskih železniških tirih je po 50 letih znova stekel potniški promet iz Kočevja v Ljubljano. S tem je končana obnova skoraj 50 kilometrov dolge proge, ki je trajala dvanajst let. S tem so posodobili tudi več kot 120 let staro železniško povezavo, ki je bila zgrajena za potrebe kočevskega rudnika rjavega premoga. V najboljših letih so po progi na leto prepeljali tudi do 170.000 ton premoga in 134.000 ton lesa.</p> <p><strong>Vesna Jerbič Perko</strong>, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje, poudarja, da obstaja veliko zgodb okoli železniškega prometa na tej relaciji.</p> <blockquote><p>"Gradnjo so začeli 22. maja leta 1892 v Velikih Laščah in to tudi objavili v časopisu. Prvo lopato pa so za 30. maja oznanili tudi Kočevarji istega leta. Posledično se je zgodil rahel časopisni spor. Dejstvo je, da tako kot smo do nedavnega težko pričakovali potniški vlak v Kočevju, so ga tudi pred 120 leti. Kočevskemu premogu in lesu se je odprlo okno v svet."</p></blockquote> <p><strong>Mihael Petrovič mlajši</strong>, dober poznavalec zgodovine na Kočevskem, pravi, da so potniški vlak v Kočevju že nestrpno pričakovali.</p> <blockquote><p>"Malo smo se tudi razburjali, koliko časa vse traja, ter primerjali s tem, da so progo prvič gradili samo leto dni in pol. Hkrati upamo, da se bo ohranila tudi originalna železniška infrastruktura, ki jo imamo v Kočevju."</p></blockquote> <p>Ko bodo pridobili vsa dovoljenja, bo vožnja na tej relacija trajala uro in deset minut, odvisno tudi od števila postankov, na posameznih odsekih bodo vlaki vozili s hitrostjo do 100 km na uro. <strong>Rkman Dejan</strong>, inštruktor strojevodij, je poudaril, da je najvišja točka proge 580 metrov v Dvorski vasi.</p> <blockquote><p>"Proga je zelo reliefno razgibana in težka za vožnjo tovornih vlakov, ker so ostre krivine in veliki vzponi do 22 promilov. Tako imajo strojevodje veliko dela s tem, da pripeljejo vlake čez hrib."</p></blockquote> <p></p> </p> Wed, 06 Jan 2021 10:30:00 +0000 Proga Ljubljana Kočevje Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.<p>V tokratni oddaji se spominjamo nekaterih zanimivih prizorišč in sogovornikov, ki so zaznamovali oddajo v letošnjem letu</p><p><p>Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije, in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki jim lahko prisluhnete.</p></p> 174741879 RTVSLO – Prvi 1411 clean Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki mu lahko prisluhnete v nadaljevanju. Oddajo je pripravil Marko Rozman.<p>V tokratni oddaji se spominjamo nekaterih zanimivih prizorišč in sogovornikov, ki so zaznamovali oddajo v letošnjem letu</p><p><p>Oddaja Prvi na obisku poslušalkam in poslušalcem že nekaj časa omogoča, da prek radijskih valov v njihove domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije, in sicer vsako sredo ob 11.30. Veliko zanimivih prizorišč in ljudi smo spoznali v preteklih mesecih. Ustvarjalci oddaje so naredili izbor najzanimivejših vsebin, ki jim lahko prisluhnete.</p></p> Wed, 30 Dec 2020 10:30:00 +0000 Najboljši obiski Prvega V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.<p>Kako stanovalci doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto?</p><p><p>Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani je tudi v tem nenavadnem letu razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami ves čas nudil in zagotavljal celodnevno oskrbo. Kako v času epidemije poteka življenje v domu, kako se tamkajšnji stanovalci spopadajo s šolanjem na daljavo, pa tudi, kako bodo preživeli prihajajoče praznike, je preverila ekipa Prvega. Naši sogovorniki so bili ravnatelj France Rogenj, vzgojitelji Tadej Lorenčič, Marjan Štukelj in Miha Valenčak ter mladi: Sara, Doni in Selmir, Aljaž pa nam je zaigral na harmoniko in s tem pričaral pravo decembrsko vzdušje!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/mladinski-dom-mb1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/mladinski-dom-mb2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/malcibeliceve-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> 174741747 RTVSLO – Prvi 1415 clean V današnjem Prvem na obisku o tem, kako stanovalci Doma Malči Beličeve doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto.<p>Kako stanovalci doživljajo epidemijo in kako bodo vstopili v novo leto?</p><p><p>Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani je tudi v tem nenavadnem letu razvojno, vzgojno in socialno ogroženim otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami ves čas nudil in zagotavljal celodnevno oskrbo. Kako v času epidemije poteka življenje v domu, kako se tamkajšnji stanovalci spopadajo s šolanjem na daljavo, pa tudi, kako bodo preživeli prihajajoče praznike, je preverila ekipa Prvega. Naši sogovorniki so bili ravnatelj France Rogenj, vzgojitelji Tadej Lorenčič, Marjan Štukelj in Miha Valenčak ter mladi: Sara, Doni in Selmir, Aljaž pa nam je zaigral na harmoniko in s tem pričaral pravo decembrsko vzdušje!</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/mladinski-dom-mb1.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/mladinski-dom-mb2.jpg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://radioprvi.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/12/malcibeliceve-scaled.jpg'></a> </div></figure> </div> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 23 Dec 2020 11:16:10 +0000 Mladinski dom Malči Beličeve Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.<p>Peter Pal, ravnatelj: "Pri mladostnikih s težavami najdemo njihove močne točke."</p><p><p>Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vse Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.</p> <p>V izobraževalnem delu zavod izvaja tri programe srednjega izobraževanja (gastronom hotelir, administrator, izdelovalec oblačil) in en program nižjega poklicnega izobraževanja (pomočnik v biotehniki in oskrbi). Za zdaj izobraževanje vključuje le tiste, ki so vključeni v zavod. To šolanje ni potekalo na daljavo, ampak je vse teklo kot običajno.</p> <blockquote><p>Prazniki bodo nekoliko drugačni kot prejšnja leta, ko so mladostniki in vzgojitelji na božični bazar povabili krajane Višnje Gore. Ampak okrašena smrečica stoji in božična večerja bo. Nekaj mladostnikov bo tako kot vsako leto praznike preživelo v zavodu, ker je to pravzaprav edini dom. Drugi bodo odšli domov. Enako velja tudi za konce tedna – nekateri gredo domov, drugi ostanejo.</p></blockquote></p> 174740033 RTVSLO – Prvi 1524 clean Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vseh koncev Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.<p>Peter Pal, ravnatelj: "Pri mladostnikih s težavami najdemo njihove močne točke."</p><p><p>Vzgojno-izobraževalni zavod Višnja Gora skrbi za 40 mladih deklet in fantov iz vse Slovenije. Gre za tiste mladostnike, ki so imeli dalj časa čustvene in vedenjske motnje, pa jim okolica ni znala pomagati. Prek Centrov za socialno delo so našli zatočišče, drugi dom, v Zavodu, kjer se tudi izobražujejo. Pravzaprav gre za edini del šolskega sistema, kjer je šolanje potekalo nemoteno. Mladostniki živijo v petih vzgojnih skupinah v Višnji Gori, nekaj deklet živi v stanovanjski skupini v Ljubljani, nekaj jih je v intenzivni skupini v Novem mestu, v mladinskem stanovanju v Novem mestu ter v skupini v Brežicah. Obiskali smo eno od skupin v Zajčevi vili v Višnji Gori.</p> <p>V izobraževalnem delu zavod izvaja tri programe srednjega izobraževanja (gastronom hotelir, administrator, izdelovalec oblačil) in en program nižjega poklicnega izobraževanja (pomočnik v biotehniki in oskrbi). Za zdaj izobraževanje vključuje le tiste, ki so vključeni v zavod. To šolanje ni potekalo na daljavo, ampak je vse teklo kot običajno.</p> <blockquote><p>Prazniki bodo nekoliko drugačni kot prejšnja leta, ko so mladostniki in vzgojitelji na božični bazar povabili krajane Višnje Gore. Ampak okrašena smrečica stoji in božična večerja bo. Nekaj mladostnikov bo tako kot vsako leto praznike preživelo v zavodu, ker je to pravzaprav edini dom. Drugi bodo odšli domov. Enako velja tudi za konce tedna – nekateri gredo domov, drugi ostanejo.</p></blockquote></p> Wed, 16 Dec 2020 10:30:00 +0000 Med mladostniki v Višnji Gori RTVSLO – Prvi no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ... sl Wed, 07 Dec 2022 10:52:31 +0000 https://radioprvi.rtvslo.si/prvi-na-obisku/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 07 Dec 2022 10:52:31 +0000 Prvi na obisku