Radijska učilnica

Osončje

Fri, 29 May 2020 10:20:00 +0000

Pogledali bomo v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.

Koliko planetov ima osončje, kako si sledijo in katere so njihove značilnosti

V zadnji rubriki Radijska učilnica bomo pogledali v naše osončje. Šestošolka Lejla je v času šolanja na daljavo pri geografiji spoznala vse planete, a si ne more zapomniti, po kakšnem vrstnem redu si sledijo, zanima jo tudi, kakšne so njihove značilnosti in kateri so najbližji Zemlji. Pomoč smo tokrat poiskali pri učiteljici geografije na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Rosani Uršič.

Nepravilni angleški glagoli

Thu, 28 May 2020 10:30:00 +0000

Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole.

Kako se najlažje naučiti angleške glagole, ki imajo v različnih časih različne oblike?

Tokrat preverjamo, kako si najlažje zapomniti nepravilne angleške glagole. Za odgovor pa smo prosili Liso Mislej, profesorico angleščine s spletne platforme razturinamaturi.si:

“Najbolje je, da si vsak učenec sam razvrsti nepravilne angleške glagole v skupine na tak način, ki mu najbolje ustreza. Bolj vizualni tipi učencev si lahko skupine glagolov označijo z različnimi barvami in si jih na tak način bolje zapomnijo. Če so učenci bolj slušni tipi, je priporočljivo, da naglas berejo glagole in jih ponavljajo ali pa se celo posnamejo na telefon ali računalnik in se potem poslušajo ter učijo s posnetka. Potem je tu še gibalni oz. kinestetični tip učencev, ki si velikokrat prek gibov zapomnijo različne skupine glagolov. Iz teh glagolov lahko naredimo tudi različne igre: izdelamo na primer spomin in iščemo, kateri glagoli gredo skupaj.”

Klasična delitev nepravilnih angleških glagolov, ki jih najdemo v učbenikih, na primer vključuje skupino glagolov, ki imajo enako obliko v vseh časih (put, set), pa skupino z glagoli, kot je speak (spoke, spoken) …

Ogljikovi hidrati - monosaharidi, disaharidi in polisaharidi

Fri, 22 May 2020 10:20:00 +0000

V oddaji Radijska učilnica, ki jo lahko najdete tudi na naši spletni strani in med podkasti, smo že prejšnji petek govorili o ogljikovih hidratih. Ta teden bomo snov, ki ste jo spoznali takrat, še nadgradili. Učenec devetega razreda Tjaš Esih se je na nas namreč obrnil z vprašanjem, kako nastanejo monosaharidi, disaharidi in polisaharidi, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo. Na vprašanje je odgovorila učiteljica kemije Nina Ličen Goričan, Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica.

Kako nastajajo, kakšne oblike poznamo in kako se vežejo?

»Prejšnji teden smo že govorili o glukozi, najznačilnejšem monosaharidu iz skupine spojin ogljikovih hidratov. Danes pa se bomo dotaknili, kako se monosaharidi vežejo v disaharide in polisaharide. Ogljikove hidrate najprej delimo na monosaharide. Oni predstavljajo osnovne enote kot gradnike vsem ostalim ogljikovim hidratom. Disaharidi so sestavljeni iz dveh osnovnih monosaharidnih enot. Na tem mestu lahko dodamo še eno poimenovanje, ki ga lahko uporabljamo namesto disaharidov, in sicer so to oligosaharidi. Ti zajemajo vse tiste ogljikove hidrate, ki so zgrajeni iz dveh pa vse tja do desetih osnovnih monosaharidnih enot. Zadnja skupina ogljikovih hidratov so polisaharidi. Ti so sestavljeni iz velikega števila osnovnih monosaharidnih enot, ki jih je lahko skupaj tudi več tisoč.

Predstavljajmo si osnovne monosaharidne enote, na primer glukozo, kot eno legokocko. Če dve legokocki združimo, dobimo disaharid. Princip nastanka disaharida v naravi je enak, vendar se pri tvorbi disaharidov odcepi molekula vode. Zagotovo ste že slišali za izraz kondenz. Ta se naredi pri čezmerni vlagi, torej vsi vemo, da kondenz predstavlja izločeno vodo. Tako si lažje zapomnimo, da se kemijska reakcija, pri kateri se odcepi voda, imenuje kondenzacija. Vez, ki drži skupaj osnovne monosaharidne enote, je etrska. To pomeni, da je med njima le atom kisika. Ta etrska vez ima pri ogljikovih hidratih svoje posebno ime. Nemesto etrska jo imenujemo glikozidna vez.

Poglejmo še nastanek polisaharidov. Njihov nastanek v naravi omogočajo določeni encimi. Pri škrobu sodeluje več tisoč osnovnih monosaharidnih enot, v tem primeru molekul glukoze. Če vklopimo domišljijo, si predstavljajmo, kako se združi več tisoč legokock. V resnici se pri tem združevanju podobno kot prej odcepi molekula vode in nastane etrska oziroma glikozidna vez, kot smo jo poimenovali že prej . To je še vedno reakcija kondenzacije, a ker imamo tako veliko število osnovnih enot, ki se združujejo druga poleg druge, lahko to reakcijo poimenujemo tudi polimerizacija. Ker glukoza deluje kot osnovni gradnik, ki mu rečemo monomer, združevanje monomerov prinese polimer. V našem primeru je ta polimer škrob. Najpravilnejše poimenovanje te reakcije je kondenzacijska polimerizacija, saj na ta način povemo, da gre za združevanje res velikega števila osnovnih enot, pri čemer se ob vsaki vezavi odcepi molekula vode.« – mag. Nina Ličen Goričan

Do oddaje Radijska učilnica, v kateri smo govorili o glukozi, lahko dostopate s klikom na spodnjo povezavo.

Kakšen je pomen glukoze?

Radijska učilnica - toplotni tok

Thu, 21 May 2020 10:20:00 +0000

Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Oddajo sta pripravila Špela Šebenik in Aleš Ogrin, odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, pa je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.

Toplota je notranja energija, ki vedno prehaja od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo temperaturo

Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo s fiziko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o povečanju toplotnega toka. Marsikateri učenec devetega razreda osnovne šole se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosil učenec David Brezer iz Črnomlja. Odgovor na vprašanje o tem, kako povečamo toplotni tok, je podal učitelj fizike na Osnovni šoli Vižmarje-Brod Jaka Lipar.

Pri fiziki se učenci v devetem razredu pri poglavju o notranji energiji in toploti proti koncu tega poglavja učijo tudi o toplotnem toku, ki ga v fiziki izračunamo ob pomoči enačbe P = Q / t. Črka P predstavlja toplotni tok, Q je toplota, ki jo računajo že malo prej v tem poglavju, in t je čas. Pri toplotnem toku gre za neko spremembo toplote v določenem času. Zelo pomembna je tudi enota, in sicer je ta džul na sekundo (J/s), oziroma kot rečemo fiziki vat. Če malo bolje pojasnim, kaj je učenec želel vprašati, toplotni tok nam v bistvu pove, koliko toplote telo prejme ali odda v časovni enoti. Če bi rad ta tok povečal, ima dve možnosti. Lahko poveča toploto, se pravi zgornji del enačbe, ali pa spremeni spodnji del, pod ulomkom, torej zmanjša čas.

Glukoza

Fri, 15 May 2020 10:20:00 +0000

Potujemo v svet kemije 9. razreda osnovne šole in se sprašujemo, kaj je glukoza.

Potujemo v svet kemije 9. razreda

Na Prvem v času šolanja na daljavo vsak četrtek in petek ob 12.20 v rubriki Radijska učilnica rešujemo dileme, pomisleke in zagate šolarjev. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemajo z novo učno snovjo. Tokrat smo se spomnili snovi pri kemiji v 9. razredu osnovne šole. Z nami je bila Zala iz Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka, ki jo je zanimalo, kakšen je pomen glukoze za telo.

Za odgovor smo povprašali učiteljico Nino Ličen Goričan iz Osnovne šole in vrtca Sveta Trojica.

Glukoza je najverjetneje najbolj pomembna organska spojina v naravi. Nastaja v procesu fotosinteze v zelenih rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida s pomočjo sončne svetlobe. Zraven nje pa nastaja tudi življenjsko pomemben kisik.

Če pogledamo živila so ogljikovi hidrati, ki vsebujejo prej omenjene vrste mono, di in polisaharidov v žitnih izdelkih, sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih. Za naše življenje in preživetje pa je nujno potrebna energija, ki jo dobimo tudi iz prej omenjene hrane.

Glukoza v našem telesu pa predstavlja vir energije, celice jo v procesu celičnega dihanja s pomočjo kisika spremenijo v čisto energijo, nastajata pa še voda in ogljikov dioksid. Naše telo lahko kot vir energije uporabi različno vrsto hrane, zraven ogljikovih hidratov, še maščobe in beljakovine, vendar možgani pa so tisti, ki morajo za vir energijo uporabiti izključno glukozo.

Sile pri fiziki v 8. razredu

Thu, 14 May 2020 10:30:00 +0000

Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko, za razlago smo prosili učitelja fizike Jako Liparja z OŠ Vižmarje - Brod.

"Sile so v 8. razredu najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko"

Lucija iz Škofje Loke hodi v 8. razred:

“Delo na daljavo mi gre zelo dobro. Mogoče imam malo težav edino pri fiziki, kjer res potrebuješ razlago – sploh v 8. razredu, ko jo imaš prvo leto. Nekaj težav mi delajo sile in to, kako prepoznati, ali je telo prožno ali ne.”

Za razlago smo prosili Jako Liparja, učitelja fzike na OŠ Vižmarje – Brod, ki nam je razložil, da so sile “najbolj obsežno in morda najbolj zahtevno poglavje celotnega učbenika za fiziko v 8. razredu.”

Sile so fizikalna količina z oznako F in mersko enoto newton (N), mladi pa spoznajo tudi to, kako delujejo iz telesa na telo oziroma med seboj, prvi in tretji Newtonow zakon, Hookov zakon, ki sile povezuje z raztezkom, lotijo se sile trenja in upora, ki obe zavirata gibanje, nato pa sile tudi rišejo kot vektorje. Vse zakonitosti in formule se je lažje naučiti, če jih razložimo s primeri iz vsakdanjega življenja, pove učitelj fizike.

“Tretji Newtonov zakon je, če povem na kratko, akcija – reakcija. Če neko telo deluje na drugo telo z neko silo, prav tako tudi drugo telo na prvo deluje z enako silo. Sam predstavim to tako, da pokličem učenca pred tablo in si dava petko. Oziroma narediva tako: moja roka je iztegnjena, učenec pa s svojo roko povzroči silo, ko udari mojo. Roka pa peče oba.”

Več pa v oddaji!

Kaj morajo o alkoholih pri predmetu kemija vedeti devetošolci?

Fri, 08 May 2020 10:30:00 +0000

Kemijo se je marsikateremu učencu težko učiti. Čeprav ni nujno, da je snov zahtevna, pa je veliko lažje kemijsko snov usvojiti, ko delamo eksperimete in spremljamo učiteljico ali učitelja v razredu. Vprašanje, ki smo ga prejeli od naših mladih poslušalcev, se nanaša na alkohole. O njih se učijo v 9. razredu.

Učna snov 9. razreda so pri kemiji alkoholi

Kemijo se je marsikateremu učencu doma težko učiti. Čeprav ni nujno, da je snov zahtevna, pa je veliko lažje kemijsko snov usvojiti, ko delamo eksperimete ali spremljamo razlago učiteljice ali učitelja v razredu. Vprašanje, ki smo ga prejeli od naše poslušalke Nike iz Novega mesta, ki obiskuje 9. razred, se nanaša na alkohole. Kako jih prepoznamo, v katere skupine jih razvrščamo in kako reagirajo z drugimi elementi?

Danes so alhokoli še posebej aktualni, saj jih vsebujejo razkužila, s katerimi skrbimo za higieno. Pri razlagi nam je pomagala mag. Nina Ličen Goričan, iz OŠ in vrtca Sveta Trojica.

“Alkoholi so organske kisikove spojine. To so spojine, ki so sestavljene iz elementov ogljika, vodika in kisika.”

Poznamo jih več, označuje pa jih kemijska skupina OH, pri poimenovanju pa vključujejo končnico OL. Najbolj znan alkohol je etanol, ki se v različnih koncentracijah nahaja v vseh alkoholnih pijačah, njegova formula je C2H5OH. Uvrščamo ga med primarne alkohole – med alkohole, kjer je na ogljikovem atomu z vezano OH skupino dodan en dodaten ogljikov atom. Poznamo še sekundarne (z dvema dodatnima ogljikovima atomoma) in terciarne alkohole (s tremi dodatnimi ogljikovimi atomi).

Pri alkoholih moramo vedeti tudi, kako reagirajo. So vnetljivi, s kovinami tvorijo soli, lahko jim odzvamemo vodo, lahko pa tudi oksidirajo. Več v oddaji.

O rastlinah, listih in fotosintezi

Thu, 07 May 2020 10:30:00 +0000

Tokrat naj še posebej pozorno naši Radijski učilnici prisluhnejo tisti, ki jim v osnovni šoli nekaj težav povzroča naravoslovje. Spoznali bomo namreč kraljestvo rastlin, zgradbo listov, fotosintezo in proces olesenitve.

Kraljestvo rastlin in podrobna zgradba ter vloga listov

Val, 6. razred: “Težje se mi je doma učiti naravoslovje, na primer zgradbo listov in olesenitev …”

V kraljestvo rastlin nas je popeljala Sara Zupanc, učiteljica na OŠ Vojnik, in nam podrobno razložila sestavo listov, katerih glavna naloga je fotosinteza.

“List ima zgornjo povrhnjico, ki je navadno iz ene plasti celic in ne vsebuje listnih rež. Slednje se največkrat pojavljajo v spodnji povrhnjici lista. Na sredini lista se nahaja listna sredica, ki jo tvorita dve vrsti tkiv: to sta stebričasto in gobasto tkivo. V celicah listne sredice poteka fotosinteza. Med celicami gobastega tkiva pa je veliko medceličnega prostora, kar omogoča hitrejši in boljši pretok ogljikovega dioksida v stebričasto tkivo. Ogljikov dioksid vstopa v rastlino iz okolja, z njegovo pomočjo in z vodo, ki pride v rastlino iz korenin, nastaja grozdni sladkor, to je hrana za rastlino, in pa kisik. Kisik je v procesu fotosinteze stranski produkt.”

Nekaj nasvetov, kako se lahko to snov lažje naučimo, je dala tudi učiteljica Renata Mastnak iz OŠ Slivnica pri Celju. Predlaga, da rastline razsikujete v naravi, da jih doma narišete, označite dele in organe, snov lahko tudi zapojete … Več pa v oddaji.

Kotne funkcije

Fri, 01 May 2020 10:20:00 +0000

Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o kotnih funkcijah. Marsikateri dijak tretjega letnika se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je med šolanjem na daljavo prosila tudi dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Pia Kladnik. Odgovore sta v pogovoru pripravila Aleš Ogrin in profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana Deja Kačič.

Zaradi obilice formul je pomemben sistematičen pristop k obdelavi snovi

Izobraževalne vsebine, ki jih mladim v poslušanje ponujamo po 12. uri, seveda pa jih najdete tudi na radioprvi.si in med podkasti, ta teden nadaljujemo z matematiko. Radijska učilnica bo tako tokrat ponudila razlago vprašanja o kotnih funkcijah. Marsikatera dijakinja ali dijak tretjega letnika se je srečal s težavami pri tej snovi. Za dodatno razlago je prosila tudi dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Pia Kladnik. Odgovore sta v pogovoru pripravila Aleš Ogrin in profesorica matematike na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana Deja Kačič.

Pio je zanimal predznak kotnih funkcij po kvadrantih in kako si to lažje zapomniti. To najlažje storimo tako, da si narišemo majhno enotsko krožnico in se spomnimo, na primer za kosinus, kje ga opazujemo na tej enotski krožnici. Opazujemo ga po osi x. To pomeni, da bo imel take predznake kot os x. V prvem in četrtem kvadrantu bo pozitiven, ker je to pozitivni del osi x, v drugem in tretjem kvadrantu pa bo negativen, ker je to negativni del osi x. Podobno je za sinus. Sinus vedno gledamo po osi y. To pomeni, da bodo njegovi predznaki vedno taki, kot jih ima os y. Zgoraj bo pozitiven in spodaj negativen; torej plusi v prvem in drugem kvadrantu in minusi v tretjem in četrtem. Najlažje pa si je zapomniti za tangens, ker je v prvem kvadrantu vedno pozitiven, potem pa samo menjamo pluse in minuse, v prvem je plus, v drugem minus, v tretjem spet plus in v četrtem minus. Če si vsakič tako narišete, si je res najlažje zapomniti. – profesorica matematike Deja Kačič

Jezikovne skupine

Thu, 30 Apr 2020 10:20:00 +0000

V Radijski učilnici bomo obnovili znanje pri osnovnošolski slovenščini, in sicer o jezikovnih skupinah. Pomagala nam je učiteljica Katjo Janič s I. Osnovne šole Celje.

Ali veste, v katero jezikovno skupino sodi slovenščina?

“Evropa je jezikovno bogata – obstaja več kot 200 evropskih jezikov in še veliko več tistih, ki jih govorijo državljani, katerih družine izhajajo iz drugih celin. Večina evropskih držav spada v tri velike jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko jezikovo skupino.”

Kaj je paramecij?

Fri, 24 Apr 2020 10:20:00 +0000

Pozornost namenjamo snovi pri naravoslovju v 6. razredu osnovne šole in zavili v svet naravoslovja in enoceličnih organizmov. Šestošolka Tjaša iz Škofje Loke se pri naravoslovju uči o celicah in enoceličnih organizmih. Pri tem so že izvedeli, da je evglena enocelična alga, lepotka enocelična zelena alga, ne najde pa razlage o tem, kaj točno je paramecij. Mi smo poiskali odgovor pri učiteljici naravoslovja in biologije na Osnovni šoli Vojnik Sari Zupanc.

Zgradba snovi pri fiziki

Thu, 23 Apr 2020 10:20:00 +0000

V rubriki Radijska učilnica rešujemo dileme, pomisleke in zagate učencev – tokrat potujemo v svet fizike. Devetošolec Karlo iz Škofje Loke se je, ko je pouk potekal na daljavo, organiziral tako, da je večino šolskih obveznosti opravil šele popoldne po kosilu. Koliko časa mu vsak dan vzame učenje in ponavljanje snovi in kakšno vprašanje se mu je pojavilo pri učenju fizike, slišite v posnetku oddaje.

Kaj so kapljevine in zakaj so kapljevine in plini skupaj imenovani tekočine?

“Tekočine nimajo svoje oblike. Prevzamejo jo od posode. Gladina tekočin je vedno vodoravna. Skodelico mleka smo prelili v različne posode. Mleko je prevzelo obliko posode, njegova gladina pa je v vseh posodah vodoravna. Tekočine tečejo, kapljajo, pršijo. Lahko jih prelivamo. Ko prelivamo enako količino vode in medu hkrati, ugotovimo, da tečeta različno hitro. Tekočine, ki tečejo počasneje, imajo večjo viskoznost. Tekočine z večjo viskoznostjo počasneje naredijo gladino.”

Radijska učilnica - integrali

Fri, 17 Apr 2020 10:30:00 +0000

Govorili bomo o integralih, snovi, ki se povezuje z odvodi, maturantje pa se z njo spoznajo na koncu četrtega letnika.

Odvodi in integrali sta povezani poglavji, tudi pri integralih pa je treba znati kar nekaj pravil

Po odvodih v učnem načrtu za matematiko 4. letnika gimnazij sledi naslednje poglavje: integrali. Temi sta med seboj zelo povezani, razloži Sara Močnik, študentka magistrskega študija računalništva in matematike, s spletne platforme razturinamaturi.si.

“Integriranje je namreč operacija, ki nam iz danega odvoda funkcije f izračuna nazaj prvotno funkcijo, torej funkcijo f. Gre za nek obrat – podobno kot korenjenje in potenciranje ali seštevanje in odštevanje.”

Tudi pri integralih se je treba naučiti nekaj pravil, ki pa so podobna kot pri odvodih, zato naša sogovornica predlaga, da si dijaki naredijo razpredelnico in vanjo vpišejo enačbe iz obeh snovi. Tako si jih bodo tudi lažje zapomnili. Poleg tega je lahko težava tudi površnost – da na primer pri reševanju nalog iz tega poglavja pozabimo na konstanto C.

In kje lahko uporabimo znanje integriranja? To je bilo vprašanje, ki ga je zastavila Nives, dijakinja šentviške gimnazije. Sara Močnik odgovarja:

“V srednji šoli se naučimo, da lahko s pomočjo določenega integrala izračunamo ploščino lika med funkcijo in abscisno osjo ali pa ploščimo lika med dvema funkcijama. Slišimo tudi, da lahko s pomočno določenega integrala izračunamo prostornino vrtenine – to je rotacijsko telo, zavrteno okoli osi x za 360 stopinj. Seveda pa je integral izredno pomemben tudi drugod, ne samo pri matematiki. Pomemben je v fiziki, kjer je veliko enačb izpeljanih prav s pomočjo integrala, in seveda tudi v drugih naravoslovnih vedah.”

Radijska učilnica: kaj so odvodi?

Thu, 16 Apr 2020 10:30:00 +0000

Dotaknili se bomo matematične snovi, ki se jo ponavadi v gimnazijah lotevajo v spomladanskem delu 4. letnika. To so odvodi. Veliko maturantov je moralo vsaj del te snovi predelati doma po navodilih profesorice ali profesorja matematike. Kaj sploh so odvodi in kje je uporabno zannje, ki ga pridobimo s to snovjo? Več pa Sara Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si.

Snov, ki so jo morali maturanti večinoma predelati sami doma

Enej, Gimnazija Šentvid: “Odvode smo začeli obdelovati že v šoli, tako da smo te osnovne tudi že pisali. Zelo dobro so mi šli, dobil sem štiri. Težje, kjer so vključene tudi kotne funkcije, logaritmi itd., pa smo morali predelati prek interneta. Sam sem se jih moral naučiti, tako da mi “malo bolj šepajo”. Poznam veliko vrstnikov, ki jim matematika ne gre, tako da jim to, da se morajo sami naučiti kar težke stvari, povzroča težave.”

Slednjim je lahko v pomoč še dodatna razlaga te snovi v naši Radijski učilnici. Za pomoč smo prosili študentko magistrskega študija računalništva in matematike Saro Močnik s spletne platforme razturinamaturi.si. Povedala je ne le definicijo odvoda, pravila, ki se jih morajo dijaki naučiti, temveč tudi to, kje nam znanje odvodov pride prav tudi kasneje v življenju.

“Odvod je po definiciji limita diferenčnega kvocienta.”

Radijska učilnica - O pomenu sredozemskega morja

Fri, 10 Apr 2020 10:20:00 +0000

Na Prvem smo v Radijski učilnici med epidemijo rešuvali dileme, pomisleke in zagate šolarjev pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemajo z učno snovjo. V naslednjih minutah se bomo spomnili snovi pri geografiji v 7. razredu osnovne šole. Tadeja Bizilj. Če je bila pravkar slišana razlaga o pomenu Sredozemskega morja nekoč in danes za vas prehitra zdajle ali bi jo radi slišali še enkrat, zavijte torej na našo spletno stran ali podkast Radijska učilnica. Naslednji četrtek in petek bomo trli orehe pri fiziki in biologiji.

Kakšen je bil pomen morja nekoč in kakšen je danes?

V Radijski učilnici vsak četrtek in petek iščemo odgovore profesorjev na vprašanja in dileme učencev in dijakov pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemate z novo učno snovjo.

Danes smo slišali sedmošolko Klaro, ki ima težave pri geografiji. Pri pouku na daljavo trenutno jemljejo snov o Južni Evropi – v tem sklopu so obravnavali poglavje o Sredozemskem morju, nikjer pa ne najde razlage o tem, kakšen je bil njegov pomen nekoč in danes.

Odgovor smo poiskali pri profesorici geografije, Rosani Uršič.

Sredozemsko morje je medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika in na vzhodu Azija. Sredozémlje ali Mediterán (kar pomeni sredi zemlje) je ime velike geografske enote okrog Sredozemskega morja z vrsto skupnih naravnih in družbenih značilnosti.

Morje je imelo velik pomen že v preteklosti, kajti tu sta se razvili grška in rimska civilizacija ter krščanstvo. Sredozemlje zato upravičeno imenujemo tudi zibelka evropske kulture in civilizacije. Danes je Sredozemsko morje eno najbolj prometnih pomorskih poti na svetu, zato so ob njem nastala številna pristanišča, iz katerih vodijo ceste, železnice, naftovodi in plinovodi v notranjost celine.

Zaradi toplega morja, ugodnega sredozemskega podnebja in bogate naravne in kulturne dediščine je turizem danes ena najpomembnejših gospodarskih panog. Turizem ustvarja dohodek, odpira delovna mesta, a na drugi strani v mnogih državah razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti kot so gradnja cest, pristanišč, turističnih naselij močno obremeni okolje in ponekod tudi popolnoma spremeni videz pokrajine ob Sredozemskem morju.

Naslednji teden bomo v četrtek in petek izvedeli več o odvodih in integralih.

Radijska učilnica - Kvadratna funkcija

Thu, 09 Apr 2020 10:20:00 +0000

V Radijski učilnici smo reševali dileme, pomisleke in zagate, ki so se pojavile pri šolanju na daljavo, razlage pa gotovo pridejo prav tudi danes pri učenju. V naslednjih minutah iščemo dodatno razlago pri matematiki v 2. letniku gimnazije. Tadeja Bizilj.

Kako se nariše graf, ali je lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike?

Učenci in dijaki so sedaj doma že skoraj mesec dni, šolanje poteka za daljavo, nekateri se pri tem znajdejo bolje, drugi malce slabše, zagotovo pa se je že prav pri vsakem šolarju pri delu in učenju pojavilo kakšno vprašanje. Na Prvem bomo v novi rubriki Radijska učilnica reševali dileme, pomisleke in zagate, ki se pojavljajo pri šolanju na daljavo. Dodatna razlaga ali nasvet strokovnjaka gotovo pride prav vsem, ki se doma spoprijemate z novo učno snovjo.

Dijakinji Maji iz Škofje Loke se je zataknilo pri kvadratni funkciji, zato jo zanima, kako narisati njen graf in ali je to lažje iz splošne, temenske ali ničelne oblike. Odgovor smo poiskali pri profesorju matematike, Smiljanu Čuježu s Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje.

Kvadratna funkcija je funkcija, ki jo lahko zapišemo z enačbo oblike f (x) = ax² + bx + c, kjer so koeficienti a, b in c poljubna realna števila in je vodilni koeficient a različen od 0.
Enačbo oblike f (x) = ax² + bx + c imenujemo splošna oblika enačbe kvadratne funkcije.

Vsako kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v temenski obliki: f (x) = a(x − p)² + q.
Števili p in q, ki nastopata v tej obliki, sta koordinati temena kvadratne funkcije. Teme je točka T(p, q), v kateri kvadratna funkcija doseže ekstremno vrednost. Temensko obliko lahko dobimo iz splošne po metodi dopolnjevanja do popolnega kvadrata, lahko pa p in q izračunamo naslednjih formulah:

Kvadratno funkcijo lahko zapišemo tudi v ničelni obliki: f (x) = a(x − x₁)(x − x₂).
Števili x₁ in x₂ sta ničli kvadratne funkcije. V splošnem sta to kompleksni števili. Ničelno obliko lahko dobimo iz splošne z razcepom, lahko pa x₁ in x₂ izračunamo po naslednji formuli:

Število, ki v zgornji formuli nastopa pod korenom, imenujemo diskriminanta kvadratne funkcije: D = b² − 4ac. Diskriminanta nam pove, koliko realnih ničel ima kvadratna funkcija:

Če je D > 0, sta obe ničli kvadratne funkcije realni (x₁, x₂ ∈ ).
Če je D = 0, sta števili x₁ in x₂ enaki – kvadratna funkcija ima samo eno realno ničlo (x₁ = x₂ ∈ ).
Če je D < 0, sta obe ničli kvadratne funkcije nerealni (x₁, x₂ ) – graf funkcije ne seka abscisne osi (v realnem koordinatnem sistemu.)

Za ničli kvadratne funkcije f (x) = ax² + bx + c veljata Viètovi formuli:

Viètova formula za vsoto ničel: x₁ + x₂ = −
Viètova formula za produkt ničel: x₁ ∙ x₂ =