<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/radiosfera.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2023</copyright>
      <description>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.</description>
      <image>
        <link>https://prvi.rtvslo.si/</link>
        <title>Radiosfera</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251633/logo_1.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>  Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Tudi intenzivno veselje ali ljubezen lahko zlomita srce. Res pa je, da se pri pozitivnih čustvih spro&amp;scaron;čajo hormoni, ki nas pred tem obvarujejo. Tako da ne odsvetujem, da bi se zaljubili,&amp;laquo;&lt;/em&gt; pravi kardiolog dr. &lt;strong&gt;David Žižek&lt;/strong&gt; iz Kliničnega centra v Ljubljani. Več v Radiosferi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. David Žižek/ Prvi&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23480064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/12/Dr.ieRA_SLO_LJT_8706390_19445993.mp3"></enclosure>
        <guid>175205541</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>733</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>  Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Tudi intenzivno veselje ali ljubezen lahko zlomita srce. Res pa je, da se pri pozitivnih čustvih spro&amp;scaron;čajo hormoni, ki nas pred tem obvarujejo. Tako da ne odsvetujem, da bi se zaljubili,&amp;laquo;&lt;/em&gt; pravi kardiolog dr. &lt;strong&gt;David Žižek&lt;/strong&gt; iz Kliničnega centra v Ljubljani. Več v Radiosferi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: dr. David Žižek/ Prvi&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205541</link>
        <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 12:07:51 +0000</pubDate>
        <title>Dr. Žižek: Sindrom zlomljenega srca je resničen in ozdravljiv</title>
      </item>
      <item>
        <description>Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. &quot;Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite! </description>
        <enclosure length="16571136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/10/KorokaRA_SLO_LJT_8675342_19410801.mp3"></enclosure>
        <guid>175204897</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. &quot;Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204897</link>
        <pubDate> Tue, 10 Mar 2026 07:37:47 +0000</pubDate>
        <title>Koroška Slovenka Olga Voglauer: Skrajni čas je za deželno glavarko</title>
      </item>
      <item>
        <description>Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.&lt;p&gt;Hormoni so v na&amp;scaron;em telesu zelo pomembni, saj omogočajo komunikacijo med celicami in uravnavajo celo paleto procesov. Njihove specifične lastnosti so raziskovalci zdaj izkoristili pri razvoju posebnih stikala za regulacijo genov. Kako jim je to uspelo in kak&amp;scaron;ne so prednosti hormonskih genskih stikal, sta v Radiosferi razložila &lt;strong&gt;dr. Erik Rihtar&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;dr. Tina Fink&lt;/strong&gt;, vodilna avtorja raziskave, ki so jo opravili na odseku za sintezno biologijo in imunologijo na &lt;strong&gt;Kemijskem in&amp;scaron;titutu&lt;/strong&gt;, objavljena pa je bila v znanstveni reviji &lt;strong&gt;Nature Communications&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16561920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/25/KakosprRA_SLO_LJT_8520800_19232162.mp3"></enclosure>
        <guid>175201512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.&lt;p&gt;Hormoni so v na&amp;scaron;em telesu zelo pomembni, saj omogočajo komunikacijo med celicami in uravnavajo celo paleto procesov. Njihove specifične lastnosti so raziskovalci zdaj izkoristili pri razvoju posebnih stikala za regulacijo genov. Kako jim je to uspelo in kak&amp;scaron;ne so prednosti hormonskih genskih stikal, sta v Radiosferi razložila &lt;strong&gt;dr. Erik Rihtar&lt;/strong&gt; in &lt;strong&gt;dr. Tina Fink&lt;/strong&gt;, vodilna avtorja raziskave, ki so jo opravili na odseku za sintezno biologijo in imunologijo na &lt;strong&gt;Kemijskem in&amp;scaron;titutu&lt;/strong&gt;, objavljena pa je bila v znanstveni reviji &lt;strong&gt;Nature Communications&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201512</link>
        <pubDate> Thu, 26 Feb 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako spremenimo hormone v stikalo za gene</title>
      </item>
      <item>
        <description>Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.</description>
        <enclosure length="23144448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/24/DraveoRA_SLO_LJT_8506937_19216785.mp3"></enclosure>
        <guid>175201165</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>723</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175201165</link>
        <pubDate> Tue, 24 Feb 2026 06:35:12 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Laos</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek. </description>
        <enclosure length="20981760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/17/12sloveRA_SLO_LJT_8437733_19137837.mp3"></enclosure>
        <guid>175199505</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>655</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Napotkih smo že začeli obiskovanje term in zdravilišč, prva postojanka je bila Thermana Laško, zdaj pa bomo prisluhnili o zdraviliščih v Sloveniji na splošno, ki so gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju politik in proizvodov za več zdravja in dobrega počutja in tudi pomemben del javne zdravstvene mreže s svojimi medicinskimi programi, saj zagotavljajo rehabilitacijo pacientom po bolnišničnih posegih ter izvajajo zdraviliško zdravljenje in ambulantno fizioterapijo. Maja lani je direktorsko štafeto Združenja slovenskih naravnih zdravilišč prevzela Saša Požar. Skupnost združuje 12 zdravilišč, ki prispevajo skoraj 16 odstotkov nočitev v slovenski turistični kolač. Z direktorico Skupnosti se je pogovarjala Tina Lamovšek. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175199505</link>
        <pubDate> Wed, 18 Feb 2026 06:35:00 +0000</pubDate>
        <title>12 slovenskih naravnih zdravilišč: od slanice in blata do termalnih in mineralnih vrelcev</title>
      </item>
      <item>
        <description>Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

</description>
        <enclosure length="20837376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/12/EnostaRA_SLO_LJT_8367308_19059534.mp3"></enclosure>
        <guid>175197940</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197940</link>
        <pubDate> Thu, 12 Feb 2026 07:23:19 +0000</pubDate>
        <title> “Enostarševske družine so nadpoprečno izpostavljene tveganju revščine in izključenosti”</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.</description>
        <enclosure length="19962624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/10/ProjektRA_SLO_LJT_8338901_19027561.mp3"></enclosure>
        <guid>175197278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>623</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175197278</link>
        <pubDate> Tue, 10 Feb 2026 07:14:26 +0000</pubDate>
        <title>Projekt vzorčnih romskih naselij: prvi odzivi občin in romske skupnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom &quot;Čist zrak za zdravje&quot;, kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.</description>
        <enclosure length="24579840" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/04/OnesnaRA_SLO_LJT_8271955_18951597.mp3"></enclosure>
        <guid>175195679</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom &quot;Čist zrak za zdravje&quot;, kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175195679</link>
        <pubDate> Wed, 04 Feb 2026 10:15:14 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Onesnažen zrak je globalen problem, saj prehaja državne meje&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.&lt;p&gt;Magnetna resonanca je preiskava, ki jo mnogi poznajo &amp;ndash; o njej pa vemo presenetljivo malo. Na Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki UKC Ljubljana so nedavno dobili nov, najsodobnej&amp;scaron;i magnetnoresonančni aparat. Tako velik in težak, da so morali ob montaži dobesedno poru&amp;scaron;iti del stene. Kaj nova naprava pomeni za diagnostiko epilepsije, možganskih tumorjev in Alzheimerjeve bolezni v Radiosferi pojasni nevrologinja prof. dr. &lt;strong&gt;Katarina &amp;Scaron;urlan Popović.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Foto: UKC Ljubljana&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="18660864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/29/MagnetRA_SLO_LJT_8208033_18879263.mp3"></enclosure>
        <guid>175194163</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>583</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.&lt;p&gt;Magnetna resonanca je preiskava, ki jo mnogi poznajo &amp;ndash; o njej pa vemo presenetljivo malo. Na Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki UKC Ljubljana so nedavno dobili nov, najsodobnej&amp;scaron;i magnetnoresonančni aparat. Tako velik in težak, da so morali ob montaži dobesedno poru&amp;scaron;iti del stene. Kaj nova naprava pomeni za diagnostiko epilepsije, možganskih tumorjev in Alzheimerjeve bolezni v Radiosferi pojasni nevrologinja prof. dr. &lt;strong&gt;Katarina &amp;Scaron;urlan Popović.&amp;nbsp;&lt;/strong&gt;Foto: UKC Ljubljana&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194163</link>
        <pubDate> Thu, 29 Jan 2026 11:35:09 +0000</pubDate>
        <title>Magnet, zaradi katerega so porušili steno Nevrološke klinike</title>
      </item>
      <item>
        <description>V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive  – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.</description>
        <enclosure length="17295360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/NaslavlRA_SLO_LJT_8180994_18848806.mp3"></enclosure>
        <guid>175193608</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>540</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive  – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193608</link>
        <pubDate> Wed, 28 Jan 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>“Naslavljamo izzive serviserjev električnih koles”</title>
      </item>
      <item>
        <description>Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.</description>
        <enclosure length="27271680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/27/DraveoRA_SLO_LJT_8177093_18844819.mp3"></enclosure>
        <guid>175193550</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175193550</link>
        <pubDate> Tue, 27 Jan 2026 07:30:56 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Kolumbija</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere. </description>
        <enclosure length="31750656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/22/LedenejRA_SLO_LJT_8125613_18786037.mp3"></enclosure>
        <guid>175192304</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>992</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Sloveniji imamo 229 registriranih ledenih jam in marsičesa o njih sploh še ne vemo. A zelo kmalu utegnemo ostati brez njih, saj led v njih pospešeno izginja. Natanko zato prav v tem trenutku ponujajo svojevrsten in dragocen vpogled tako v bolj oddaljeno podnebno preteklost kot tudi v spremembe, ki se odvijajo danes. Podzemni led nam namreč lahko razkrije marsikatero podrobnost o okolju izpred stoletij, ki so vpisane vanj. Kako shraniti podatke, ki so danes še vpisani v led, in kaj vse nam lahko povejo, je v središču projekta Skrivnostno taljenje, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU vodi dr. Jure Tičar, tokratni gost Radiosfere. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192304</link>
        <pubDate> Thu, 22 Jan 2026 08:28:55 +0000</pubDate>
        <title>Ledene jame ponujajo vpogled v preteklost in v spremembe okolja</title>
      </item>
      <item>
        <description>V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način. </description>
        <enclosure length="17501184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/DrsanjeRA_SLO_LJT_8105266_18762465.mp3"></enclosure>
        <guid>175191812</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>546</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V nekaterih slovenskih krajih so sezonska umetna drsališča na prostem z novim letom že zaprli, ponekod, denimo v Mariboru in Kranju, pa bo mogoče drsati še vsaj nekaj tednov. V Ljubljani lahko na prostem drsate na dveh lokacijah: v Šiški pred nakupovalnim središčem in od petka tudi v samem središču mesta, na Pogačarjevem trgu. Tako je prostor, kjer so decembra potekali koncerti, zdaj zaživel na drugačen način. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191812</link>
        <pubDate> Wed, 21 Jan 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Drsanje na prostem v centru prestolnice </title>
      </item>
      <item>
        <description>Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.&lt;p&gt;Svoje umetnine je leta 2019 razstavil v Ljubljani &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/rojaki/avstrija/slovenska-beseda-na-porcelanu-koroski-slovenci-v-karikaturi/484484&quot;&gt;v galeriji Družina v okviru Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov&lt;/a&gt;. Aprila letos pa bo imel v &lt;a href=&quot;https://ernstfuchsmuseum.at/the-museum/&quot;&gt;Vili Ernsta Fuchsa&lt;/a&gt; na Dunaju, znani tudi kot Vila Otta Wagnerja, svojo veliko razstavo, za katero pravi, da je najpomembnej&amp;scaron;a doslej. &lt;br /&gt;Kako je pri&amp;scaron;lo do razstave v znameniti vili &amp;scaron;e bolj znamenitega avstrijskega umetnika, ki je med drugim prijateljeval s Sartrom ? Kako bo Izidor Stern povezal porcelan z deli tega vsestranskega umetnika in arhitekta pa tudi, ali bo mogoče na otvoritvi razstave igrala &lt;a href=&quot;https://balis.at/balis/&quot;&gt;rock skupina Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt;, pri kateri na&amp;scaron; sogovornik od začetka igra bas kitaro? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (lastni arhiv): Umetnik Izidor Stern se pripravlja na razstavo&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="30697728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/20/UmetnikRA_SLO_LJT_8102178_18758922.mp3"></enclosure>
        <guid>175191738</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>959</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poklicna in umetniška kariera koroškega Slovenca Izidorja Sterna je tesno povezana s porcelanom, na katerega riše in piše verze znanih slovenskih in koroških literatov.&lt;p&gt;Svoje umetnine je leta 2019 razstavil v Ljubljani &lt;a href=&quot;https://www.rtvslo.si/rojaki/avstrija/slovenska-beseda-na-porcelanu-koroski-slovenci-v-karikaturi/484484&quot;&gt;v galeriji Družina v okviru Koro&amp;scaron;kih kulturnih dnevov&lt;/a&gt;. Aprila letos pa bo imel v &lt;a href=&quot;https://ernstfuchsmuseum.at/the-museum/&quot;&gt;Vili Ernsta Fuchsa&lt;/a&gt; na Dunaju, znani tudi kot Vila Otta Wagnerja, svojo veliko razstavo, za katero pravi, da je najpomembnej&amp;scaron;a doslej. &lt;br /&gt;Kako je pri&amp;scaron;lo do razstave v znameniti vili &amp;scaron;e bolj znamenitega avstrijskega umetnika, ki je med drugim prijateljeval s Sartrom ? Kako bo Izidor Stern povezal porcelan z deli tega vsestranskega umetnika in arhitekta pa tudi, ali bo mogoče na otvoritvi razstave igrala &lt;a href=&quot;https://balis.at/balis/&quot;&gt;rock skupina Bali&amp;scaron;&lt;/a&gt;, pri kateri na&amp;scaron; sogovornik od začetka igra bas kitaro? Prisluhnite!&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto (lastni arhiv): Umetnik Izidor Stern se pripravlja na razstavo&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175191738</link>
        <pubDate> Tue, 20 Jan 2026 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Umetnik Izidor Stern razstavlja v znameniti vili Ernsta Fuchsa na Dunaju </title>
      </item>
      <item>
        <description>Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

</description>
        <enclosure length="27889152" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/15/RevinRA_SLO_LJT_8053575_18703499.mp3"></enclosure>
        <guid>175190443</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>871</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190443</link>
        <pubDate> Thu, 15 Jan 2026 08:37:00 +0000</pubDate>
        <title>»Revščina v starosti je skupek neenakosti, ki se zgodijo tekom življenja«</title>
      </item>
      <item>
        <description>Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.</description>
        <enclosure length="27048192" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/13/KitajciRA_SLO_LJT_8031117_18677425.mp3"></enclosure>
        <guid>175189861</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>845</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189861</link>
        <pubDate> Tue, 13 Jan 2026 07:30:29 +0000</pubDate>
        <title>Kitajci bodo novo leto praznovali februarja, Etiopijci septembra</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="19680000" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/07/KonstantRA_SLO_LJT_7970834_18609105.mp3"></enclosure>
        <guid>175188419</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>614</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako med n kandidati za službo na najbolj optimalen način izberemo najboljšega? Kakšna je verjetnost, da v šestih metih kocke ne pade šestica? Od kod magičnih 37 %, ki se pogosto pojavljajo v verjetnosti? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188419</link>
        <pubDate> Thu, 08 Jan 2026 05:00:59 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: Magičnih 37 % ali število e v verjetnosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt. </description>
        <enclosure length="16687104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/06/DediinRA_SLO_LJT_7959440_18596347.mp3"></enclosure>
        <guid>175188167</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>521</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska turistična organizacija pod imenom Edinstvena doživetja Slovenije predstavlja produkte, za katere jamči za njihovo kakovost. Značko podeljujejo vsako leto znova, med vsemi novimi doživetji pa izbere eno, ki prejme še naziv Sejalec. Doživetje s to nagrado ima po navadi velik tržni potencial, prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in lahko v kratkem času prinese dodano vrednost slovenskemu turizmu. Za leto 2025 je nagrado Sejalec podelila Muzeju novejše zgodovine Celje za doživetje »V gosteh pri fotografu Pelikanu«. V reportaži iz Fotohiše Pelikan nas v prvo polovico 20. stoletja odpelje Ana Skrt. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175188167</link>
        <pubDate> Wed, 07 Jan 2026 07:30:26 +0000</pubDate>
        <title>Dediščinski dragulj, ki obiskovalce vrne v leto 1920</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.</description>
        <enclosure length="24946176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/30/KakonovRA_SLO_LJT_7903117_18532549.mp3"></enclosure>
        <guid>175186246</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>779</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175186246</link>
        <pubDate> Tue, 30 Dec 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako novo leto praznujejo po svetu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.  </description>
        <enclosure length="28008960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/23/DraveoRA_SLO_LJT_7850725_18474490.mp3"></enclosure>
        <guid>175184778</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>875</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175184778</link>
        <pubDate> Tue, 23 Dec 2025 07:30:10 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Južna Koreja</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.&lt;p&gt;Gostja v tokratni Radiosferi je kvantna fizičarka &lt;strong&gt;dr. Lara Ulčakar&lt;/strong&gt; s FMF UL in IJS, ki se raziskovalno posveča &amp;scaron;e zlasti prepletanju fotonov za varno kvantno komunikacijo. Ta bo ključna, ko bo kvantni računalnik nekega dne kos obstoječim načinom &amp;scaron;ifriranja digitalnih podatkov.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33926400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/18/KvantneRA_SLO_LJT_7801687_18419841.mp3"></enclosure>
        <guid>175183423</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1060</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.&lt;p&gt;Gostja v tokratni Radiosferi je kvantna fizičarka &lt;strong&gt;dr. Lara Ulčakar&lt;/strong&gt; s FMF UL in IJS, ki se raziskovalno posveča &amp;scaron;e zlasti prepletanju fotonov za varno kvantno komunikacijo. Ta bo ključna, ko bo kvantni računalnik nekega dne kos obstoječim načinom &amp;scaron;ifriranja digitalnih podatkov.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183423</link>
        <pubDate> Thu, 18 Dec 2025 08:21:06 +0000</pubDate>
        <title>Kvantne naprave: od napovedovanja potresov do navigacije brez GPS</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi. &lt;p&gt;Kot vrsta njenih predhodnikov se je odločila za &amp;scaron;tudij v Ljubljani in doživela &amp;scaron;ok, ko je pri&amp;scaron;la v glavno mesto matične države. Zakaj? Se je kdaj spra&amp;scaron;evala o lastni identiteti? Kak&amp;scaron;ne so perspektive mladih rojakinj in rojakov v Furlaniji - Julijski krajini pa tudi, kako se soočajo s spremenjenimi razmerami tudi znotraj same narodne skupnosti?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite povzetku pogovora z Lucijo Tavčar ali &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/sotocja/175180751&quot;&gt;celotnemu pogovoru&lt;/a&gt;, v katerem med drugim primerja Slovenijo in Italijo na področju socialne varnosti in izobraževalnega sistema.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23986176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/LucijaTRA_SLO_LJT_7732543_18341960.mp3"></enclosure>
        <guid>175181665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>749</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi. &lt;p&gt;Kot vrsta njenih predhodnikov se je odločila za &amp;scaron;tudij v Ljubljani in doživela &amp;scaron;ok, ko je pri&amp;scaron;la v glavno mesto matične države. Zakaj? Se je kdaj spra&amp;scaron;evala o lastni identiteti? Kak&amp;scaron;ne so perspektive mladih rojakinj in rojakov v Furlaniji - Julijski krajini pa tudi, kako se soočajo s spremenjenimi razmerami tudi znotraj same narodne skupnosti?&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite povzetku pogovora z Lucijo Tavčar ali &lt;a href=&quot;https://365.rtvslo.si/podkast/sotocja/175180751&quot;&gt;celotnemu pogovoru&lt;/a&gt;, v katerem med drugim primerja Slovenijo in Italijo na področju socialne varnosti in izobraževalnega sistema.&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181665</link>
        <pubDate> Tue, 16 Dec 2025 08:00:32 +0000</pubDate>
        <title>Lucija Tavčar, zavedna tržaška Slovenka mlajše generacije, ki verjame, da ima manjšina dodano vrednost</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="25377792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/11/PojavnaRA_SLO_LJT_7725552_18334152.mp3"></enclosure>
        <guid>175181478</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>793</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prazničnem času lahko na vsakem koraku slišimo, kako lepo je praznike preživeti s svojimi najbližjimi, a ob tem pogosto pozabljamo, da dom ni za vse topel in varen pristan. Dom je namreč najpogostejše prizorišče dolgotrajnega družinskega nasilja. In tega v Sloveniji ni malo, v prazničnem obdobju pa se celo poveča. Čeprav se nasilje v večini primerov odvija med štirimi stenami, je nasilje družbeni in ne individualni problem, saj je njegovo pojavljanje odvisno od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga sankcionira in obsodi ter ga s tem ustavi ali vsaj zmanjša, ali pa ga tolerira, spregleda ali minimalizira. O tem so v zadnjem mesecu govorili na mednarodnih dnevih ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja nad ženskami. Več o tem, kakšne rešitve obstajajo za žrtve intimnopartnerskega nasilja, kam se lahko obrnejo po pomoč, kako pomembna je podpora okolice in kakšen je pomen dela s povzročitelji nasilja, bo v tokratni oddaji Radiosfera povedala Katja Zabukovec Kerin z Društva za nenasilno komunikacijo. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175181478</link>
        <pubDate> Thu, 11 Dec 2025 08:24:15 +0000</pubDate>
        <title>Pojav nasilja nad ženskami je odvisen od tega, kako družba nanj reagira</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.  </description>
        <enclosure length="19206144" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/09/SabljanjRA_SLO_LJT_7702061_18308015.mp3"></enclosure>
        <guid>175180968</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>600</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sabljanje je šport, ki združuje eleganco, hitrost in zbranost. V Ljubljani ga trenirajo v Športnem društvu Tabor, kjer deluje sabljaška sekcija Duel. V eni izmed minulih oddaj Nedeljska reportaža je mlade in malo manj mlade sabljače obiskal Miha Žorž ter pripravil tudi tokratno Radiosfero.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180968</link>
        <pubDate> Wed, 10 Dec 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Sabljanje ni le obračun z orožjem, ampak tudi miselni preizkus</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot,  restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica. 
</description>
        <enclosure length="22315008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/08/GradGuRA_SLO_LJT_7697450_18302470.mp3"></enclosure>
        <guid>175180848</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>697</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naj še kdo reče, da gradov v 21. stoletju ne gradimo več. V današnji Radiosferi se odpravljamo na ogled enega največjih in najbolj perspektivnih eksperimentalnih arheoloških projektov, ki se je začel že leta 1997. Takrat si je Michel Guyot,  restavrator, lastnik več gradov in ljubitelj zgodovine postavil vprašanje: Ali lahko danes zgradimo srednjeveški grad samo s tehnikami in orodji iz 13. stoletja? Odgovor na to vprašanje še danes iščemo v tokratni Radiosferi, v kateri nas na grad Guédelon odpelje Hana Bujanović Kokot, študentka novinarstva in urednica. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180848</link>
        <pubDate> Tue, 09 Dec 2025 07:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Grad Guédelon - največji eksperimentalni arheološki projekt</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. 
Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo </description>
        <enclosure length="24066816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/03/MuzejskaRA_SLO_LJT_7639539_18237092.mp3"></enclosure>
        <guid>175179450</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>752</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni Radiosferi se zapeljemo po železniških tirih, in to kar z lokomotivo, ki se po nekaj letih vloge muzejskega eksponata spet vrača tja, kamor spada. Prenovljen Božičkov vlak Slovenskih železnic s parno lokomotivo bo v mesecu decembru spet pričaral praznično vzdušje. 15 voženj načrtuje Božiček po različnih poteh po Sloveniji 20. in 21. decembra. Nas pa zanima predvsem, kako se takšna stara lokomotiva iz muzejskega eksponata spremeni v delujoč stroj. Brez požrtvovalnosti in zavzetosti železničarskih zanesenjakov enostavno – kot bomo slišali – ne gre. S tem pa se seveda ohranja pomemben del kulturne in tehnične dediščine, ne nazadnje pa takšna lokomotiva v tem prazničnem času razveseljuje otroke in – priznajmo si – tudi ostale. Sogovornik v Železniškem muzeju: Rok Šmon, inštruktor strojevodij, vodja projekta parnih lokomotiv in navdušenec nad železniško tehniško dediščino. 
Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179450</link>
        <pubDate> Wed, 03 Dec 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Muzejska lokomotiva bo spet sopihala</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.</description>
        <enclosure length="19975680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/18letNRA_SLO_LJT_7625588_18221507.mp3"></enclosure>
        <guid>175179144</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>624</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes stopamo na posebno pot. Na pot praznovanja. Radijska oddaja Naše poti praznuje svojih 18 let, in prav toliko let že odpira prostor za romske zgodbe, glasbo, kulturo ter pogovore o izzivih in uspehih romske skupnosti doma in po svetu. V današnji oddaji se bomo ozrli nazaj na najpomembnejše trenutke, na ljudi, ki so sooblikovali oddajo, in na teme, ki so zaznamovale naše skupno potovanje. Spomnili se bomo številnih reportaž iz Slovenije ter ostalih držav, od Francije in Španije do Slovaške, Hrvaške, Irske in Združenih držav Amerike, iz katerih smo prinašali zgodbe Romov, njihovo ustvarjalnost in vsakdan. Govorili bomo o pomenu oddaje za romsko skupnost in za širšo slovensko javnost, o njenem poslanstvu in njenem vplivu. Iz Murske Sobote se je v živo javil novinar in voditelj oddaje Naše poti, Sandi Horvat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179144</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 07:30:37 +0000</pubDate>
        <title>18 let Naših poti: praznovanje tradicije, identitete in skupnosti Romov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje. </description>
        <enclosure length="24470016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/02/KonstantRA_SLO_LJT_7624923_18220736.mp3"></enclosure>
        <guid>175179124</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>764</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno oddajo Konstanta posvečamo enemu izmed največjih matematičnih genijev v zgodovini - Arhimedu. Ta starogrški matematik je namreč rešil matematične probleme, ki jih danes rešujemo s sodobni matematičnimi orodji, razvitimi šele več stoletij po njegovi smrti. Zanimali so ga tudi fizikalni zakoni. Že v šoli smo spoznali Arhimedov zakon, ki pravi, da je sila vzgona enaka teži izpodrinjene tekočine. Ukvarjal pa se je tudi z drugimi fizikalnimi področji, in kot pravi zgodba, naj bi svoje znanje o vpadnih in odbojnih žarkih na paraboli uporabil tudi v praksi kot vojaško orožje. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175179124</link>
        <pubDate> Tue, 02 Dec 2025 05:53:11 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: Arhimed - antični genij</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Z veseljem pridem,&amp;laquo;&lt;/em&gt; je na povabilo v tokratno jutranjo Radiosfero odgovorila diplomirana delovna terapevtka &lt;strong&gt;Katarina Galof.&lt;/strong&gt; Doktorica znanosti in predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani je predsednica &lt;strong&gt;Zbornice delovnih terapevtov Slovenije.&lt;/strong&gt; Delovni terapevti in terapevtke tistim, ki se soočajo z boleznijo, po&amp;scaron;kodbo ali drugimi življenjskimi okoli&amp;scaron;činami strokovno pomagajo do bolj aktivnega, varnej&amp;scaron;ega, samostojnej&amp;scaron;ega in zadovoljnega vsakdana. Doc. dr. Katarina Galof izpostavlja lepe in težke plati svojega poklica, dotakni se tudi vključevanja delovnih terapevtov v dolgotrajno oskrbo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zbornica &lt;a href=&quot;https://www.zdts.si/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="26855424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/27/DelovnaRA_SLO_LJT_7577522_18167276.mp3"></enclosure>
        <guid>175177868</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>839</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutranji pogovor o lepih in težkih plateh delovne terapije v Sloveniji.&lt;p&gt;&lt;em&gt;&amp;raquo;Z veseljem pridem,&amp;laquo;&lt;/em&gt; je na povabilo v tokratno jutranjo Radiosfero odgovorila diplomirana delovna terapevtka &lt;strong&gt;Katarina Galof.&lt;/strong&gt; Doktorica znanosti in predavateljica na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani je predsednica &lt;strong&gt;Zbornice delovnih terapevtov Slovenije.&lt;/strong&gt; Delovni terapevti in terapevtke tistim, ki se soočajo z boleznijo, po&amp;scaron;kodbo ali drugimi življenjskimi okoli&amp;scaron;činami strokovno pomagajo do bolj aktivnega, varnej&amp;scaron;ega, samostojnej&amp;scaron;ega in zadovoljnega vsakdana. Doc. dr. Katarina Galof izpostavlja lepe in težke plati svojega poklica, dotakni se tudi vključevanja delovnih terapevtov v dolgotrajno oskrbo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Zbornica &lt;a href=&quot;https://www.zdts.si/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177868</link>
        <pubDate> Thu, 27 Nov 2025 12:30:14 +0000</pubDate>
        <title>Delovna terapevtka Katarina Galof: Z veseljem pridem!</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki. </description>
        <enclosure length="18682368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/24/SlovenciRA_SLO_LJT_7548893_18134650.mp3"></enclosure>
        <guid>175177113</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>583</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni podjetniški Radiosferi odpremo vrata naših domov in vanj povabimo direktorja soustanoviteja platforme Beeping. Gre za spletno platformo, ki poleg čiščenja stanovanj in poslovnih objektov ponuja tudi druge storitve - od likanja, čiščenja oken, hladilnika, tudi oskrbe in pomoči na domu. V oddaji se dotaknemo predvsem naših navad čiščenja in pospravljanja - kot ugotavlja tokratni sogovornik, v Sloveniji namreč čiščenje naročamo ob petkih, največje povpraševanje pa je ravno pred prazniki. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177113</link>
        <pubDate> Wed, 26 Nov 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenci bi čistili ob petkih zjutraj, Hrvati ob sobotah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.</description>
        <enclosure length="29871360" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/25/DraveoRA_SLO_LJT_7554667_18141312.mp3"></enclosure>
        <guid>175177281</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>933</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V severnem Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Britanskim otočjem se nahaja drugi največji evropski otok – Islandija. Država z le okoli 400 tisoč prebivalci je znana po svoji unikatni naravi. Okoli 14 % površine pokrivajo jezera in ledeniki, na otoku je okoli 250 t. i. vročih točk ter 800 izvirov vroče vode. Zaradi tega državi mnogi rečejo dežela ognja in ledu. Glavna gospodarska panoga je sicer ribištvo in z njim povezana industrija. Valuta je islandska krona, klicna koda, če bi želeli poklicati tja, pa 354. Gremo na Islandijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175177281</link>
        <pubDate> Tue, 25 Nov 2025 07:30:54 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Islandija</title>
      </item>
      <item>
        <description>Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.&lt;p&gt;Kvantne tehnologije se omenja kot naslednjo veliko stvar v razvoju tehnologije. Kvantni računalniki, kvantni simulatorji, kvantni senzorji in &amp;scaron;e kaka uporaba principov kvantnega sveta v novih tehnologijah bodo omogočili marsikaj povsem novega, kar običajni računalniki ne zmorejo.&lt;br /&gt;Z njimi lahko recimo simuliramo, kako bi se utegnil odviti eden od hipotetičnih koncev na&amp;scaron;ega vesolje, ki nosi nenavadno ime zlom lažnega vakuma. To med drugim raziskuje &lt;strong&gt;dr. Jaka Vodeb&lt;/strong&gt; z odseka za kompleksne snovi Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;, ki nam je v Radiosferi pojasnil principe delovanja kvantnih računalnikov in kaj je tisto, kar jim daje tako presenetljive zmogljivosti.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33451776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/20/KvantniRA_SLO_LJT_7502912_18083315.mp3"></enclosure>
        <guid>175175977</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1045</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.&lt;p&gt;Kvantne tehnologije se omenja kot naslednjo veliko stvar v razvoju tehnologije. Kvantni računalniki, kvantni simulatorji, kvantni senzorji in &amp;scaron;e kaka uporaba principov kvantnega sveta v novih tehnologijah bodo omogočili marsikaj povsem novega, kar običajni računalniki ne zmorejo.&lt;br /&gt;Z njimi lahko recimo simuliramo, kako bi se utegnil odviti eden od hipotetičnih koncev na&amp;scaron;ega vesolje, ki nosi nenavadno ime zlom lažnega vakuma. To med drugim raziskuje &lt;strong&gt;dr. Jaka Vodeb&lt;/strong&gt; z odseka za kompleksne snovi Instituta &quot;Jožef Stefan&quot;, ki nam je v Radiosferi pojasnil principe delovanja kvantnih računalnikov in kaj je tisto, kar jim daje tako presenetljive zmogljivosti.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175977</link>
        <pubDate> Thu, 20 Nov 2025 08:07:01 +0000</pubDate>
        <title>Kvantni računalniki, kruh z nutelo in raziskovanje konca vesolja</title>
      </item>
      <item>
        <description>S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.</description>
        <enclosure length="18287616" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/17/ProjektRA_SLO_LJT_7469615_18045029.mp3"></enclosure>
        <guid>175175194</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>571</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175194</link>
        <pubDate> Wed, 19 Nov 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Projekt Opremimo slovenska plezališča</title>
      </item>
      <item>
        <description>Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.</description>
        <enclosure length="18985728" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/18/RomskasRA_SLO_LJT_7480779_18057798.mp3"></enclosure>
        <guid>175175428</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>593</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175175428</link>
        <pubDate> Tue, 18 Nov 2025 07:30:12 +0000</pubDate>
        <title>Romska skupnost pod drobnogledom reform</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="27629568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/NajseRA_SLO_LJT_7429087_17997605.mp3"></enclosure>
        <guid>175174452</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>863</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174452</link>
        <pubDate> Fri, 14 Nov 2025 08:00:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Naj se vsako življenje začne brez alkohola&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.</description>
        <enclosure length="20210688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/12/LiffeRA_SLO_LJT_7416410_17982192.mp3"></enclosure>
        <guid>175173878</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>631</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175173878</link>
        <pubDate> Wed, 12 Nov 2025 07:30:01 +0000</pubDate>
        <title>Liffe: &quot;Včasih se je vredno potopiti tudi v nekaj neznanega&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.</description>
        <enclosure length="14791680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/SvetovniRA_SLO_LJT_7335880_17889855.mp3"></enclosure>
        <guid>175171879</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>462</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171879</link>
        <pubDate> Tue, 11 Nov 2025 07:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Svetovni dan origamija</title>
      </item>
      <item>
        <description>V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo. </description>
        <enclosure length="20072448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/OglarskoRA_SLO_LJT_7336059_17890059.mp3"></enclosure>
        <guid>175171886</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>627</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171886</link>
        <pubDate> Wed, 05 Nov 2025 06:30:43 +0000</pubDate>
        <title>Oglarsko kopo mora vedno prižgati ženska</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej. &lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Vzorčna izobraževalno turistična kmetija v Prezidu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="20957184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/04/VzornaRA_SLO_LJT_7332314_17885928.mp3"></enclosure>
        <guid>175171821</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>654</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej. &lt;p&gt;Foto (Mateja Železnikar): Vzorčna izobraževalno turistična kmetija v Prezidu&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171821</link>
        <pubDate> Tue, 04 Nov 2025 07:49:24 +0000</pubDate>
        <title>Vzorčna kmetija v Prezidu - bodo tam živeči Slovenci izkoristili priložnost </title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="18880512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/03/KonstantRA_SLO_LJT_7328635_17881341.mp3"></enclosure>
        <guid>175171683</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>590</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175171683</link>
        <pubDate> Mon, 03 Nov 2025 16:37:25 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: matematika kot pesem</title>
      </item>
      <item>
        <description>Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se v celicah združujejo v grudice.&lt;p&gt;Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenski nevroznanstvenik Jernej Ule je odkrila nov biolo&amp;scaron;ki proces. Ta celicam omogoča, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne. Proces so poimenovali interstaza.&amp;nbsp;&lt;em&gt;&amp;raquo;Zdaj raziskujemo vlogo interstaze pri uravnavanju beljakovin, ki so povezane z nevrodegeneracijo,&amp;laquo;&amp;nbsp;pravi dr. Ule, ki je bil ob desetletnici oddaje Možgani na dlani gost četrtkovega jutra na Prvem.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Odkritje so razkrili v prestižni znanstveni reviji &lt;strong&gt;Nature&lt;/strong&gt; (24. 9. 2025), nam pa ga je prof. dr. &lt;strong&gt;Jernej Ule&lt;/strong&gt; (Kemijski in&amp;scaron;titut Ljubljana, King&amp;rsquo;s College London, In&amp;scaron;titut Francisa Cricka London) predstavil v Radiosferi na Prvem. Foto: Izsek, dr. Ule/ KI&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Originalni članek v reviji Nature &lt;a href=&quot;https://www.nature.com/articles/s41586-025-09568-w&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostovanje v oddaji Možgani na dlani &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/mozgani-na-dlani/173250662/175170743&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="33820416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/30/SlovenskRA_SLO_LJT_7290905_17837512.mp3"></enclosure>
        <guid>175170730</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>1056</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se v celicah združujejo v grudice.&lt;p&gt;Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenski nevroznanstvenik Jernej Ule je odkrila nov biolo&amp;scaron;ki proces. Ta celicam omogoča, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne. Proces so poimenovali interstaza.&amp;nbsp;&lt;em&gt;&amp;raquo;Zdaj raziskujemo vlogo interstaze pri uravnavanju beljakovin, ki so povezane z nevrodegeneracijo,&amp;laquo;&amp;nbsp;pravi dr. Ule, ki je bil ob desetletnici oddaje Možgani na dlani gost četrtkovega jutra na Prvem.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Odkritje so razkrili v prestižni znanstveni reviji &lt;strong&gt;Nature&lt;/strong&gt; (24. 9. 2025), nam pa ga je prof. dr. &lt;strong&gt;Jernej Ule&lt;/strong&gt; (Kemijski in&amp;scaron;titut Ljubljana, King&amp;rsquo;s College London, In&amp;scaron;titut Francisa Cricka London) predstavil v Radiosferi na Prvem. Foto: Izsek, dr. Ule/ KI&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Originalni članek v reviji Nature &lt;a href=&quot;https://www.nature.com/articles/s41586-025-09568-w&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Gostovanje v oddaji Možgani na dlani &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/mozgani-na-dlani/173250662/175170743&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170730</link>
        <pubDate> Thu, 30 Oct 2025 09:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Slovenski nevroznanstvenik dr. Jernej Ule odkril nov biološki proces</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici. </description>
        <enclosure length="17346816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/21/NekujejRA_SLO_LJT_7196844_17728271.mp3"></enclosure>
        <guid>175168389</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>542</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175168389</link>
        <pubDate> Wed, 29 Oct 2025 07:35:00 +0000</pubDate>
        <title>Ne kujejo železa, ampak podjetniške ideje - Kovačnica Kranj</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni &amp; Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.
</description>
        <enclosure length="23625984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/28/MigjeniRA_SLO_LJT_7266688_17809448.mp3"></enclosure>
        <guid>175170192</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>738</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni &amp; Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170192</link>
        <pubDate> Tue, 28 Oct 2025 07:30:16 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Migjeni &amp; Autetno&quot;, albanske ljudske pesmi v sodobni preobleki</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

</description>
        <enclosure length="28672512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/23/PunceiRA_SLO_LJT_7220801_17756367.mp3"></enclosure>
        <guid>175169003</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>896</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169003</link>
        <pubDate> Thu, 23 Oct 2025 13:05:52 +0000</pubDate>
        <title> Punce in javni prostor v Ljubljani</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Dr. Marko Jo&amp;scaron;t&lt;/strong&gt; s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je izdelal inovativno sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno. Za svoj dosežek si je letos prislužil tudi Zoisovo priznanje. Kaj se dogaja v sončnih celicah in zakaj so ene bolj&amp;scaron;e od drugih, je pojasnil v Radiosferi.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27681792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/16/MladsloRA_SLO_LJT_7146671_17671427.mp3"></enclosure>
        <guid>175167089</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti. &lt;p&gt;&lt;strong&gt;Dr. Marko Jo&amp;scaron;t&lt;/strong&gt; s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je izdelal inovativno sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno. Za svoj dosežek si je letos prislužil tudi Zoisovo priznanje. Kaj se dogaja v sončnih celicah in zakaj so ene bolj&amp;scaron;e od drugih, je pojasnil v Radiosferi.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167089</link>
        <pubDate> Thu, 16 Oct 2025 07:27:08 +0000</pubDate>
        <title>Mlad slovenski znanstvenik razvil nov tip sončnih celic</title>
      </item>
      <item>
        <description>Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.</description>
        <enclosure length="30907392" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/14/DraveoRA_SLO_LJT_7123849_17645164.mp3"></enclosure>
        <guid>175166532</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>965</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166532</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 06:30:37 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Honduras</title>
      </item>
      <item>
        <description>V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
</description>
        <enclosure length="18917376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/14/DelavnicRA_SLO_LJT_7131899_17654021.mp3"></enclosure>
        <guid>175166665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>591</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175166665</link>
        <pubDate> Tue, 14 Oct 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Delavnica z Robom Rosenthalom in Samantho Brown</title>
      </item>
      <item>
        <description>Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi &quot;Živčkanje&quot; za pokušino. 
Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!</description>
        <enclosure length="30011136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/09/ZivkaRA_SLO_1PO600_17593473.mp3"></enclosure>
        <guid>175165345</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi &quot;Živčkanje&quot; za pokušino. 
Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165345</link>
        <pubDate> Thu, 09 Oct 2025 09:02:06 +0000</pubDate>
        <title>Z Živčkanjem skrbimo za zdravo glavo! </title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera. </description>
        <enclosure length="24805632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/08/tudijskRA_SLO_LJT_7069147_17582626.mp3"></enclosure>
        <guid>175165074</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>775</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165074</link>
        <pubDate> Wed, 08 Oct 2025 09:54:58 +0000</pubDate>
        <title>Od Litije do Črnomlja spoznavamo nove turistične produkte</title>
      </item>
      <item>
        <description>Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.</description>
        <enclosure length="17513472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/07/UveljavlRA_SLO_LJT_7055316_17567456.mp3"></enclosure>
        <guid>175164753</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>547</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164753</link>
        <pubDate> Tue, 07 Oct 2025 06:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Uveljavljanje romščine v gledališkem prostoru</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv. </description>
        <enclosure length="25334016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/29/KonstantRA_SLO_LJT_6977853_17479240.mp3"></enclosure>
        <guid>175162818</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>791</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162818</link>
        <pubDate> Thu, 02 Oct 2025 06:30:31 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: O barvanju zemljevidov ali izrek štirih barv </title>
      </item>
      <item>
        <description>1. oktober je mednarodni dan kave. Lani je bila povprečna cena espressa v lokalu 1,74 eur. Prav espresso je eden od načinov priprave, kjer sta aroma in okus kave najbolj izrazita. Kakšno kavo pijemo Slovenci in ali poznamo tudi t. i. specialty kave? Gost Radiosfere je Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala. </description>
        <enclosure length="28568064" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/01/VsakSloRA_SLO_LJT_6995891_17500035.mp3"></enclosure>
        <guid>175163256</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>892</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>1. oktober je mednarodni dan kave. Lani je bila povprečna cena espressa v lokalu 1,74 eur. Prav espresso je eden od načinov priprave, kjer sta aroma in okus kave najbolj izrazita. Kakšno kavo pijemo Slovenci in ali poznamo tudi t. i. specialty kave? Gost Radiosfere je Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175163256</link>
        <pubDate> Wed, 01 Oct 2025 06:30:45 +0000</pubDate>
        <title>Vsak Slovenec v povprečju spije 6-7 kg kave na leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se v Radiosferi odpravljamo dobrih 3.000 km vzhodno od Slovenije – v Gruzijo. V tej kavkaški državi namreč vse od konca septembra pa do sredine oktobra poteka »rtveli« oziroma trgatev. V državo z najstarejšo vinsko tradicijo nas je popeljala Lana Furlan. 
</description>
        <enclosure length="20689920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/30/GruzijaRA_SLO_LJT_6983366_17485865.mp3"></enclosure>
        <guid>175162962</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>646</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se v Radiosferi odpravljamo dobrih 3.000 km vzhodno od Slovenije – v Gruzijo. V tej kavkaški državi namreč vse od konca septembra pa do sredine oktobra poteka »rtveli« oziroma trgatev. V državo z najstarejšo vinsko tradicijo nas je popeljala Lana Furlan. 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162962</link>
        <pubDate> Tue, 30 Sep 2025 06:56:09 +0000</pubDate>
        <title>Gruzija povprečno pridela 150–200 milijonov litrov vina na leto</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dragocenosti, predmeti in skrivnosti Nobelovega Muzeja v Stockholmu&lt;p&gt;Očala tibetanskega duhovnega voditelja in prejemnika Nobelove nagrade za mir &lt;strong&gt;Dalajlame&lt;/strong&gt;. Budilka francoske pisateljice &lt;strong&gt;Annie Ernaux&lt;/strong&gt;, ki je prejela nagrado za literaturo. Pa enciklopedija &amp;scaron;vedskega genetika in Nobelovega lavreata za medicino &lt;strong&gt;Svanta Paaba&lt;/strong&gt;. Med drugim tudi pipeta madžarske biokemičarke &lt;strong&gt;Kataline Kariko&lt;/strong&gt;, ki je ključno prispevala k razvoju mRNK cepiv in za svoje odkritje prav tako prejela Nobelovo nagrado za medicino. To so le &amp;scaron;tirje predmeti od več stotih, ki so razstavljeni v Nobelovem muzeju v &amp;scaron;vedskem Stockholmu. Po njem vas v družbi direktorice muzeja &lt;strong&gt;Erike Lanner&lt;/strong&gt; popeljeta Nata&amp;scaron;a in Iztok.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spletna stran Nobelovega muzeja &lt;a href=&quot;https://www.nobelprize.org/about/nobel-museum/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Reportaža iz stockholmskega Muzeja Vasa &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175153490&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="19080960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/25/DalajlamRA_SLO_LJT_6939715_17435200.mp3"></enclosure>
        <guid>175161787</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dragocenosti, predmeti in skrivnosti Nobelovega Muzeja v Stockholmu&lt;p&gt;Očala tibetanskega duhovnega voditelja in prejemnika Nobelove nagrade za mir &lt;strong&gt;Dalajlame&lt;/strong&gt;. Budilka francoske pisateljice &lt;strong&gt;Annie Ernaux&lt;/strong&gt;, ki je prejela nagrado za literaturo. Pa enciklopedija &amp;scaron;vedskega genetika in Nobelovega lavreata za medicino &lt;strong&gt;Svanta Paaba&lt;/strong&gt;. Med drugim tudi pipeta madžarske biokemičarke &lt;strong&gt;Kataline Kariko&lt;/strong&gt;, ki je ključno prispevala k razvoju mRNK cepiv in za svoje odkritje prav tako prejela Nobelovo nagrado za medicino. To so le &amp;scaron;tirje predmeti od več stotih, ki so razstavljeni v Nobelovem muzeju v &amp;scaron;vedskem Stockholmu. Po njem vas v družbi direktorice muzeja &lt;strong&gt;Erike Lanner&lt;/strong&gt; popeljeta Nata&amp;scaron;a in Iztok.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Spletna stran Nobelovega muzeja &lt;a href=&quot;https://www.nobelprize.org/about/nobel-museum/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Reportaža iz stockholmskega Muzeja Vasa &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/175153490&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161787</link>
        <pubDate> Thu, 25 Sep 2025 08:55:38 +0000</pubDate>
        <title>Dalajlamova očala, budilka pisateljice Annie Ernaux, enciklopedija genetika Svanta Paaba</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija. </description>
        <enclosure length="18330624" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/TrenutnoRA_SLO_LJT_6706719_17167418.mp3"></enclosure>
        <guid>175157847</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>572</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podjetje Silicon Gardens je eden ključnih akterjev v slovenskem ekosistemu zagonskih podjetij. Gre za podjetje, ki upravlja sklade tveganega kapitala, in temelji na načelu ustanovitelji za ustanovitelje. Njihov zadnji sklad, vreden več kot 30 milijonov evrov, vlagateljem omogoča, da že v zgodnjih fazah podprejo obetavne zgodbe iz Slovenije, Jadranske regije in širše Evrope. Sklad ne nudi le finančne podpore, temveč tudi mentorstvo, strateške usmeritve in dostop do široke mreže mednarodnih povezav. V pogovoru osvetljujemo tudi širšo sliko tveganega kapitala – kako se razvija v Evropi in kje pri tem stoji Slovenija. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157847</link>
        <pubDate> Wed, 24 Sep 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Trenutno ni pravi čas za izhode</title>
      </item>
      <item>
        <description>Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen.  
7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič! </description>
        <enclosure length="25035264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/23/SlofestRA_SLO_LJT_6916705_17408662.mp3"></enclosure>
        <guid>175161262</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>782</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Leta 2013 je v Trstu potekal 1. festival Slovencev v Italiji, takrat namenjen predvsem italijansko govorečim someščanom in pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, pobudnica in glavna organizatorka bienalnega festivala, pa je želela pestro dejavnost približati tudi Slovencem iz matične države. Letos so se tako povezali s šolami iz Slovenije in odziv je bil odličen.  
7. Slofest je bilo tako v znamenju mladih in iz Slovenije jih je prišlo več 100, skupaj pa kar 3000. V treh dneh se je sicer zvrstilo več kot 60 različnih prireditev, namenjenih vsem generacijam; od predstavitve dejavnosti različnih društev in zvez, gostovanj literatov, okroglih miz, gledaliških predstav in pogovorov, do vodenih izletov po slovenskem Trstu in pohodov. Zakaj je Slofest tako pomemben za slovensko narodno skupnost? Prisluhnite reportaži, ki jo je pripravila Špela Lenardič! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175161262</link>
        <pubDate> Tue, 23 Sep 2025 06:59:04 +0000</pubDate>
        <title>Slofest - slovenski utrip večkulturnega Trsta</title>
      </item>
      <item>
        <description>Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?&lt;p&gt;No, uporaba priročnih orodij, ki jih ponujajo velika ameri&amp;scaron;ka podjetja, ima tudi &amp;scaron;tevilne negativne strani. Pri nas in v Evropi se zato zdaj pospe&amp;scaron;eno gradijo podatkovni centri, ki bodo omogočili lažjo uporabo umetne inteligence in razvoj novih aplikacij tu pri nas. Zakaj potrebujemo denimo &lt;strong&gt;Slovensko tovarno umetne inteligence&lt;/strong&gt; (s kratico SLAIF) in kaj nam utegne prinesti? Gost Radiosfere je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot; &lt;strong&gt;dr. Jan Jona Javor&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="21852672" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/17/BrezdomRA_SLO_LJT_6864130_17347887.mp3"></enclosure>
        <guid>175159807</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>682</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Koliko sami uporabljate umetno inteligenco? Je sploh ne? Morda le takrat, kadar vam brskalnik Google na vrhu strani ponudi odgovor v obliki povzetka, ki ga pripravi umetna inteligenca? Ali pa morda redno klepetate s ChatGPT-jem in ga uporabljate za šolo ali delo?&lt;p&gt;No, uporaba priročnih orodij, ki jih ponujajo velika ameri&amp;scaron;ka podjetja, ima tudi &amp;scaron;tevilne negativne strani. Pri nas in v Evropi se zato zdaj pospe&amp;scaron;eno gradijo podatkovni centri, ki bodo omogočili lažjo uporabo umetne inteligence in razvoj novih aplikacij tu pri nas. Zakaj potrebujemo denimo &lt;strong&gt;Slovensko tovarno umetne inteligence&lt;/strong&gt; (s kratico SLAIF) in kaj nam utegne prinesti? Gost Radiosfere je vodja Centra za mrežno infrastrukturo na Institutu &quot;Jožef Stefan&quot; &lt;strong&gt;dr. Jan Jona Javor&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159807</link>
        <pubDate> Thu, 18 Sep 2025 06:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Brez domače infrastrukture za umetno inteligenco smo povsem odvisni od drugih</title>
      </item>
      <item>
        <description>Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke.  Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti. </description>
        <enclosure length="28972032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/17/olskakRA_SLO_LJT_6862654_17346263.mp3"></enclosure>
        <guid>175159780</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>905</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Današnji datum – 17. september – je že tradicionalno datum začetka nove bralne sezone v okviru bralne značke.  Je tudi dan rojstva in smrti slovenskega mladinskega pisatelja Franceta Bevka, ki je dejal, da je »dobra knjiga – zlata knjiga«. Zato je 17. september imenovan tudi dan zlatih knjig. Ob tej priložnosti po vrtcih, šolah, knjižnicah in še kje, potekajo številne z branjem povezane dejavnosti. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159780</link>
        <pubDate> Wed, 17 Sep 2025 06:30:20 +0000</pubDate>
        <title>Šolska knjižnica OŠ Ivana Kavčiča Izlake</title>
      </item>
      <item>
        <description>Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu. </description>
        <enclosure length="25156608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/16/DraveoRA_SLO_LJT_6849892_17331908.mp3"></enclosure>
        <guid>175159482</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>786</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175159482</link>
        <pubDate> Tue, 16 Sep 2025 06:30:51 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Gabon</title>
      </item>
      <item>
        <description>»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji.  O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.</description>
        <enclosure length="26572800" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/11/OdenakRA_SLO_LJT_6803121_17278028.mp3"></enclosure>
        <guid>175158359</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>830</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji.  O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158359</link>
        <pubDate> Thu, 11 Sep 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Od enake zastopanosti žensk v medijih smo še daleč&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="25718784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/10/EnotazaRA_SLO_LJT_6792138_17265150.mp3"></enclosure>
        <guid>175158129</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>803</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158129</link>
        <pubDate> Wed, 10 Sep 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Enota za krizne intervencije – ko v duševni stiski potrebujemo hipno pomoč</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!</description>
        <enclosure length="27268608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/09/UporniRA_SLO_LJT_6779104_17250061.mp3"></enclosure>
        <guid>175157822</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>852</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157822</link>
        <pubDate> Tue, 09 Sep 2025 06:53:34 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Uporniški duh koroških Slovencev živi in se še krepi&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz? 
</description>
        <enclosure length="25505280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/26/esoceRA_SLO_LJT_6652262_17105268.mp3"></enclosure>
        <guid>175154777</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz? 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175154777</link>
        <pubDate> Thu, 04 Sep 2025 10:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Če so ceste suhe, to pomeni, da ne dežuje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.</description>
        <enclosure length="22802688" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/03/VnovisRA_SLO_LJT_6726944_17190045.mp3"></enclosure>
        <guid>175156530</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>712</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156530</link>
        <pubDate> Wed, 03 Sep 2025 06:30:09 +0000</pubDate>
        <title>Po poti 24 zgodovinskih mest Slovenije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. 
To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. 
Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! 
Tja jo je poklicala Mojca Delač</description>
        <enclosure length="20881920" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/02/DanicaBRA_SLO_1PR526_17163910.mp3"></enclosure>
        <guid>175156269</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>652</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. 
To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. 
Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! 
Tja jo je poklicala Mojca Delač</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175156269</link>
        <pubDate> Tue, 02 Sep 2025 08:50:02 +0000</pubDate>
        <title>Danica Badovinac, Lombok: »Kokosova dreva so lahko zgled življenju« </title>
      </item>
      <item>
        <description>Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)&lt;p&gt;Letos smo v Sloveniji že samo do sredine avgusta zabeležili več primerov lymske borelioze kot lani v celem letu. Do tega tedna &amp;ndash; do ponedeljka, 25.8.2025 &amp;ndash; so na NIJZ prejeli 3220 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 1795 žensk in 1425 mo&amp;scaron;kih. Lani je skupaj zbolelo 3167 prebivalk in prebivalcev. V katerih občinah in regijah je največ obolelih? Ali lymsko boreliozo prena&amp;scaron;ajo samo klopi, ali tudi druge žuželke? Kak&amp;scaron;na pa je situacija glede klopnega meningoencefalitisa?&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="25244160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/28/VelikopRA_SLO_LJT_6668632_17124168.mp3"></enclosure>
        <guid>175155197</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>788</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)&lt;p&gt;Letos smo v Sloveniji že samo do sredine avgusta zabeležili več primerov lymske borelioze kot lani v celem letu. Do tega tedna &amp;ndash; do ponedeljka, 25.8.2025 &amp;ndash; so na NIJZ prejeli 3220 prijav obolenj z lymsko boreliozo. Zbolelo je 1795 žensk in 1425 mo&amp;scaron;kih. Lani je skupaj zbolelo 3167 prebivalk in prebivalcev. V katerih občinah in regijah je največ obolelih? Ali lymsko boreliozo prena&amp;scaron;ajo samo klopi, ali tudi druge žuželke? Kak&amp;scaron;na pa je situacija glede klopnega meningoencefalitisa?&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155197</link>
        <pubDate> Thu, 28 Aug 2025 09:25:47 +0000</pubDate>
        <title>Veliko primerov lymske borelioze med poletjem v Sloveniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.&lt;p&gt;&amp;Scaron;koljke najbolj teknejo navadnemu morskemu golobu, medtem ko ima njegov bližnji sorodnik kljunati morski golob najraje morske polže. To je pokazala nedavna raziskava, ki je dodala nov kamenček k poznavanju teh redkih in &amp;scaron;e dokaj skrivnostnih bitij. Prav pri nas so tudi odkrili največje primerke kljunatega morskega goloba na svetu, ki so merili 3 m v dolžino, premer njihovega diska pa je zna&amp;scaron;al 2,22 m, razlaga morski biolog &lt;strong&gt;prof. dr. Lovrenc Lipej&lt;/strong&gt; z Morske biolo&amp;scaron;ke postaje Piran Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Orjaki, ki lebdijo skozi vodo, se v zadnjih letih vse pogosteje ujamejo tudi na kamero ljubiteljskih potapljačev, kar prina&amp;scaron;a raziskovalcem obilje novih informacij ter vpliva optimizem, da na&amp;scaron;e morje kljub vsem pritiskom ostaja biotsko izredno raznovrstno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Na fotografiji: kljunati morski golob (Aetomylaeus bovinus), posnet pred Piransko punto. Foto: Matjaž Zajc&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28557312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/OgroeneRA_SLO_LJT_6599585_17045233.mp3"></enclosure>
        <guid>175153511</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>892</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.&lt;p&gt;&amp;Scaron;koljke najbolj teknejo navadnemu morskemu golobu, medtem ko ima njegov bližnji sorodnik kljunati morski golob najraje morske polže. To je pokazala nedavna raziskava, ki je dodala nov kamenček k poznavanju teh redkih in &amp;scaron;e dokaj skrivnostnih bitij. Prav pri nas so tudi odkrili največje primerke kljunatega morskega goloba na svetu, ki so merili 3 m v dolžino, premer njihovega diska pa je zna&amp;scaron;al 2,22 m, razlaga morski biolog &lt;strong&gt;prof. dr. Lovrenc Lipej&lt;/strong&gt; z Morske biolo&amp;scaron;ke postaje Piran Nacionalnega in&amp;scaron;tituta za biologijo.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Orjaki, ki lebdijo skozi vodo, se v zadnjih letih vse pogosteje ujamejo tudi na kamero ljubiteljskih potapljačev, kar prina&amp;scaron;a raziskovalcem obilje novih informacij ter vpliva optimizem, da na&amp;scaron;e morje kljub vsem pritiskom ostaja biotsko izredno raznovrstno.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;br /&gt;Na fotografiji: kljunati morski golob (Aetomylaeus bovinus), posnet pred Piransko punto. Foto: Matjaž Zajc&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153511</link>
        <pubDate> Thu, 21 Aug 2025 06:45:14 +0000</pubDate>
        <title>Ogrožene morske golobe lahko vse pogosteje opazimo v našem morju</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.</description>
        <enclosure length="23834112" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/27.mednRA_SLO_LJT_6597371_17042849.mp3"></enclosure>
        <guid>175153484</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>744</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153484</link>
        <pubDate> Wed, 20 Aug 2025 06:30:26 +0000</pubDate>
        <title>27. mednarodni tabor reševalnih psov Zagorje ob Savi</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič. </description>
        <enclosure length="28013568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/14/GrenlandRA_SLO_LJT_6557123_16995582.mp3"></enclosure>
        <guid>175152493</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>875</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152493</link>
        <pubDate> Tue, 19 Aug 2025 06:30:44 +0000</pubDate>
        <title>Grenlandija - dežela ledu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.</description>
        <enclosure length="30272256" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/13/OglaevRA_SLO_LJT_6551235_16988457.mp3"></enclosure>
        <guid>175152276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>946</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152276</link>
        <pubDate> Thu, 14 Aug 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Oglaševalci se ne zavedajo pomembnosti svoje vloge in tega kako utrjujejo škodljiva prepričanja v družbi&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju! </description>
        <enclosure length="27910656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/12/TilenViRA_SLO_LJT_6539595_16974893.mp3"></enclosure>
        <guid>175151995</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>872</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju! </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151995</link>
        <pubDate> Tue, 12 Aug 2025 08:55:52 +0000</pubDate>
        <title>Tilen Višnjevec, Danska: &quot;Želel sem biti vrhunski v tistem, kar počnem&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta. </description>
        <enclosure length="27391488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/07/KonstantRA_SLO_LJT_6504794_16934677.mp3"></enclosure>
        <guid>175149487</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>855</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Za nami je prva sezona Konstante – oddaje o matematiki. Matematika niso le številke, smo pa v naših oddajah številom namenili velik del pozornosti. Katere so nekatere najbolj zanimive matematične konstante? Zakaj so pomembna praštevila in kako neskončne so različne množice števil? To je le nekaj poudarkov, ki jih izpostavljamo v tokratni oddaji Konstanta. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149487</link>
        <pubDate> Thu, 07 Aug 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: matematika je res zakon!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni cilj Radiosfere je Republika Fidžijski otoki. Tako se namreč uradno imenuje država, ki jo ponavadi krajše imenujemo Fidži. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke. In teh je v državi na pretek – več kot 300, od tega jih je naseljenih nekaj več kot 100. Fidži se nahaja v južnem Tihem oceanu, vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja ter približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. S pomočjo Katje in Mica Melanška bomo raziskali turistično plat otoka.</description>
        <enclosure length="31968768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/05/DraveoRA_SLO_LJT_6487392_16914305.mp3"></enclosure>
        <guid>175150564</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>999</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni cilj Radiosfere je Republika Fidžijski otoki. Tako se namreč uradno imenuje država, ki jo ponavadi krajše imenujemo Fidži. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke. In teh je v državi na pretek – več kot 300, od tega jih je naseljenih nekaj več kot 100. Fidži se nahaja v južnem Tihem oceanu, vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja ter približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. S pomočjo Katje in Mica Melanška bomo raziskali turistično plat otoka.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175150564</link>
        <pubDate> Tue, 05 Aug 2025 06:30:01 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Fidži</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas zaščiti pred okužbo in boleznijo&lt;p&gt;Kaj vse zmoreta medicina in farmacija, znanost na sploh, bo v Radiosferi pojasnil ugledni slovenski infektolog prof. dr. &lt;strong&gt;Janez Tomažič&lt;/strong&gt; z Infekcijske klinike v Ljubljani. Predstavil bo pomembno novost: Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas za&amp;scaron;čiti pred okužbo in boleznijo, ki je v zadnjih &amp;scaron;tirih desetletjih vzela že 40 milijonov življenj! Nič čudnega, da dr. Tomažič pravi, da gre za &amp;raquo;čudežno&amp;laquo; zdravilo in fantastičen uspeh! V sredi&amp;scaron;ču oddaje bo zdravilo lenacapavir, ki uspe&amp;scaron;no preprečuje in zdravi okužbo z virusom hiv, ki povzroča aids.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: NIAID&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17667072" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/10/HIVaidRA_SLO_LJT_6296521_16690057.mp3"></enclosure>
        <guid>175145501</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>552</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas zaščiti pred okužbo in boleznijo&lt;p&gt;Kaj vse zmoreta medicina in farmacija, znanost na sploh, bo v Radiosferi pojasnil ugledni slovenski infektolog prof. dr. &lt;strong&gt;Janez Tomažič&lt;/strong&gt; z Infekcijske klinike v Ljubljani. Predstavil bo pomembno novost: Ena injekcija zdravila 2-krat letno nas za&amp;scaron;čiti pred okužbo in boleznijo, ki je v zadnjih &amp;scaron;tirih desetletjih vzela že 40 milijonov življenj! Nič čudnega, da dr. Tomažič pravi, da gre za &amp;raquo;čudežno&amp;laquo; zdravilo in fantastičen uspeh! V sredi&amp;scaron;ču oddaje bo zdravilo lenacapavir, ki uspe&amp;scaron;no preprečuje in zdravi okužbo z virusom hiv, ki povzroča aids.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: NIAID&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175145501</link>
        <pubDate> Thu, 31 Jul 2025 08:30:31 +0000</pubDate>
        <title>HIV/ aids: »Čudežno« zdravilo in fantastičen uspeh!</title>
      </item>
      <item>
        <description>&quot;Jutr' ne bo vse zastonj, jutr bo kul, jutr' bo moj&quot;, poje koroška slovenska rock skupina Bališ, ki je junija z velikim koncertom pred K in  K centrom v Šentjanžu v Rožu praznovala 25 letnico svojega ustvarjanja. Doberdobska rock zasedba Blek Panters pa je aprila letos kar trikrat napolnila Kultrurni dom v Gorici in tako slovesno, z za njih značilnim spektaklom, obeležila 30 letnico delovanja. &lt;p&gt;Oba koncerta je Radio Slovenija posnel in ju predvajal julija. Koncert skupine Blek Panters pod naslovom &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A smo v oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298&quot;&gt;Sotočja&lt;/a&gt; objavili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175138430&quot;&gt;7.&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175138433&quot;&gt;14. julija&lt;/a&gt;, koncert skupine Bali&amp;scaron; pa &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175147700&quot;&gt;21.&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175147912&quot;&gt;28. julija&lt;/a&gt;. Nekaj utrinkov z obeh koncertov, odzivov glasbenikov in navdu&amp;scaron;enega občinstva lahko sli&amp;scaron;ite v tokratni epizodi Radiosfere.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="27213312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/29/MedSlovRA_SLO_LJT_6437683_16854671.mp3"></enclosure>
        <guid>175149239</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>850</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>&quot;Jutr' ne bo vse zastonj, jutr bo kul, jutr' bo moj&quot;, poje koroška slovenska rock skupina Bališ, ki je junija z velikim koncertom pred K in  K centrom v Šentjanžu v Rožu praznovala 25 letnico svojega ustvarjanja. Doberdobska rock zasedba Blek Panters pa je aprila letos kar trikrat napolnila Kultrurni dom v Gorici in tako slovesno, z za njih značilnim spektaklom, obeležila 30 letnico delovanja. &lt;p&gt;Oba koncerta je Radio Slovenija posnel in ju predvajal julija. Koncert skupine Blek Panters pod naslovom &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A &amp;Scaron;A smo v oddaji &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298&quot;&gt;Sotočja&lt;/a&gt; objavili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175138430&quot;&gt;7.&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175138433&quot;&gt;14. julija&lt;/a&gt;, koncert skupine Bali&amp;scaron; pa &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175147700&quot;&gt;21.&lt;/a&gt; in &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/sotocja/298/175147912&quot;&gt;28. julija&lt;/a&gt;. Nekaj utrinkov z obeh koncertov, odzivov glasbenikov in navdu&amp;scaron;enega občinstva lahko sli&amp;scaron;ite v tokratni epizodi Radiosfere.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149239</link>
        <pubDate> Tue, 29 Jul 2025 07:37:05 +0000</pubDate>
        <title>Med Slovenci v zamejstvu tudi rock glasbe ne manjka </title>
      </item>
      <item>
        <description>V obilici nasvetov, ki se prenašajo iz roda v rod ali pa jih zasledimo na družbenih omrežij, je težko ločiti zrnje od pleveli. Prav to problematiko naslavlja nov projekt občanske znanosti Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, o katerem smo v tokratni Radiosferi spregovorili z dr. Zarjo Muršič - biologinjo, kognitivno znanstvenico in evolucijsko antropologinjo. Kot pravi, lahko pri projektu sodelujemo prav vsi, več informacij vam ponudimo v Radiosferi, sicer pa se lahko obrnete tudi na spletno mesto: www.strasnohudi.si .</description>
        <enclosure length="23897088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/24/AlizaraRA_SLO_LJT_6402075_16812873.mp3"></enclosure>
        <guid>175148257</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>746</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V obilici nasvetov, ki se prenašajo iz roda v rod ali pa jih zasledimo na družbenih omrežij, je težko ločiti zrnje od pleveli. Prav to problematiko naslavlja nov projekt občanske znanosti Modrosti pod lupo: od rekov babic in dedkov do tiktok trendov, o katerem smo v tokratni Radiosferi spregovorili z dr. Zarjo Muršič - biologinjo, kognitivno znanstvenico in evolucijsko antropologinjo. Kot pravi, lahko pri projektu sodelujemo prav vsi, več informacij vam ponudimo v Radiosferi, sicer pa se lahko obrnete tudi na spletno mesto: www.strasnohudi.si .</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148257</link>
        <pubDate> Thu, 24 Jul 2025 06:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali zaradi prepiha res zbolimo in druge ljudske modrosti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Torkova Radiosfera nas tokrat odpelje na potovanje po peti največji južnoameriški državi, ki ima dobrih 12 milijonov prebivalcev - Boliviji. »Čarovniško tržnico« v La Pazu, cesto smrti in Amazonski gozd je obiskala Lana Furlan, ki je več o svojem doživljanju te visokogorske države rakrila v pogovoru z Darjo Pograjc.</description>
        <enclosure length="16843776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/22/BolivijaRA_SLO_LJT_6385384_16792496.mp3"></enclosure>
        <guid>175147847</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>526</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Torkova Radiosfera nas tokrat odpelje na potovanje po peti največji južnoameriški državi, ki ima dobrih 12 milijonov prebivalcev - Boliviji. »Čarovniško tržnico« v La Pazu, cesto smrti in Amazonski gozd je obiskala Lana Furlan, ki je več o svojem doživljanju te visokogorske države rakrila v pogovoru z Darjo Pograjc.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175147847</link>
        <pubDate> Tue, 22 Jul 2025 06:30:03 +0000</pubDate>
        <title>Bolivija, od čarovniške tržnice do ceste smrti</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo.
A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.</description>
        <enclosure length="25660416" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/KakojeRA_SLO_LJT_6170074_16546521.mp3"></enclosure>
        <guid>175142320</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>801</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako je nastane jezik je zanimivo vprašanje, na katerega nimamo pravega odgovora. Zaradi unikatnosti človeškega načina komuniciranja, je dolgo prevladovalo prepričanje, da nemara obstaja nek specifičen predpogoj, ki nam je omogočil razvoj jezika in ki omogoča dojenčkom, da sorazmerno hitro osvojijo materin jezik, njegove številne besede in zapletene načine, kako te besede kombiniramo, da se lahko sporazumevamo.
A danes se lahko odlično pogovarjamo tudi z umetno inteligenco. S tem so se odprla povsem nova vprašanja o naravi jezika in o komunikaciji. Jezikoslovec izr. prof. dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi v Berkeleju gradi modele umetne inteligence, ki se zasnovani tako, da kar najbolj natančno posnemajo načine, kako se jezika učijo človeški dojenčki, zato se učijo prek poslušanja zvokov in govora. Tako ne samo učijo umetno inteligenco govoriti, ampak predvsem preučujejo, kako nastaja jezik. Pri tem pa odkrivajo številne presenetljive stvari, o katerih smo govorili v Radiosferi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142320</link>
        <pubDate> Thu, 17 Jul 2025 06:40:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako je nastal jezik in kaj nam o tem pove umetna inteligenca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.</description>
        <enclosure length="29575680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/23/DraveoRA_SLO_LJT_6137235_16508606.mp3"></enclosure>
        <guid>175141485</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>924</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Arabska republika Egipt bo naš cilj v tokratni epizodi serije Države od A do Ž, ki jo poslušate v Radiosferi enkrat na mesec ob torkih. Egipt leži na zanimivem območju, saj je del severovzhodne Afrike, a vključuje polotok Sinaj, ki pa je del Azije. Ima okoli 114 milijonov prebivalcev. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Pri tem pa velik del države zavzema puščava Sahara. Meji na Sredozemsko morje, Libijo, Sudan, Izrael in Gazo ter Rdeče morje. Državo seveda poznamo po njeni sloviti zgodovinski vlogi v času faraonov. V nadaljevanju pa nas bo zanimalo predvsem, kakšni so Egipčani danes ter kako se imajo v njihovi domovini turisti.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141485</link>
        <pubDate> Tue, 08 Jul 2025 06:30:57 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž : Egipt</title>
      </item>
      <item>
        <description>Da je matematika lahko zabavna, smo v naših oddajah, vsaj upamo, že pokazali. Pa je lahko tudi smešna? Se matematičnim šalam smejijo samo matematiki? Odgovor je verjetno pričakovan: nekaterim res, kar pa ne pomeni, da matematiki nimajo smisla za humor. Kar dokazuje tudi gost tokratne konstante Uroš Kuzman, matematik in stand-up komik. </description>
        <enclosure length="22823424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/KonstantRA_SLO_LJT_6083847_16447221.mp3"></enclosure>
        <guid>175140181</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>713</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Da je matematika lahko zabavna, smo v naših oddajah, vsaj upamo, že pokazali. Pa je lahko tudi smešna? Se matematičnim šalam smejijo samo matematiki? Odgovor je verjetno pričakovan: nekaterim res, kar pa ne pomeni, da matematiki nimajo smisla za humor. Kar dokazuje tudi gost tokratne konstante Uroš Kuzman, matematik in stand-up komik. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140181</link>
        <pubDate> Thu, 03 Jul 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: matematični humor</title>
      </item>
      <item>
        <description>V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In  urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom. 

</description>
        <enclosure length="21548544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/01/OhranjanRA_SLO_LJT_6206010_16587461.mp3"></enclosure>
        <guid>175143401</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>673</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V teh poletnih dneh se v Slovenijo vračajo tudi številni Slovenci, ki živijo in delajo v tujini, bodisi na dopust ali pa le na krajši obisk, da se udeležijo katere od številnih prireditev v domovini. Tudi Ljubljančan dr. Andrej Prša, profesor astrofizike in planetarnih znanosti, ki že dve desetletji biva v Združenih državah Amerike, se je te dni mudil v Ljubljani. In  urednica oddaj Slovencem po svetu Lili Brunec ga je ob tej priložnosti ujela pred radijski mikrofon in ga povprašala o njegovi znanstveni poti v Združene države in ohranjanju slovenstva v Pensilvaniji, kjer je našel drugi dom. 

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175143401</link>
        <pubDate> Tue, 01 Jul 2025 06:30:19 +0000</pubDate>
        <title>O dvojnih zvezdah in življenju v Pensilvaniji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.      </description>
        <enclosure length="29935104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/26/NovadekRA_SLO_LJT_6164637_16540737.mp3"></enclosure>
        <guid>175142213</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>935</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pacientke pravijo, da je zelo zavzeta, razumna in prijazna zdravnica. Izid junijskih volitev, na katerih je zanjo glasovalo 68 odstotkov udeleženk in udeležencev volitev, kaže, da jo cenijo tudi njeni kolegi in kolegice, študenti in študentke. V Radiosferi je z nami nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani zdravnica prof. dr. Ksenija Geršak, specialistka ginekologije in porodništva, predavateljica in raziskovalka.      </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142213</link>
        <pubDate> Thu, 26 Jun 2025 08:20:00 +0000</pubDate>
        <title>Nova dekanja Medicinske fakultete v Ljubljani je prof. Ksenija Geršak</title>
      </item>
      <item>
        <description>Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. 
“Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic. </description>
        <enclosure length="14561280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/OdgovoriRA_SLO_LJT_6173943_16551192.mp3"></enclosure>
        <guid>175142424</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>455</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Podjetništvo je lahko igra in igra je lahko podjetništvo - s temi besedami bi lahko opisali 81 preprostih vprašanj, ki temeljijo na devetih segmentih poslovnega modela Canvas in sestavljajo namizno igro Podstrešje idej. 
“Gre za igro, ki je namenjena mladim podjetnikom, podjetniškim mentorjem ter vsem, ki si želijo postaviti temelje svojemu podjetju,” pravi tokratna sogovornica Marjana Hafner, kreatorka igre in izvajalka podjetniških delavnic. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142424</link>
        <pubDate> Wed, 25 Jun 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Odgovori na 81 vprašanj in postavi podjetje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.

</description>
        <enclosure length="20838912" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/24/PeruRA_SLO_LJT_6147781_16520820.mp3"></enclosure>
        <guid>175141779</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>651</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se s popotniškim nahrbtnikom na ramenih odpravljamo v 34 milijonsko državo v Južni Ameriki - Peru. Lana Furlan je po tej državi potovala skoraj 8 tednov. Zakaj se je prav v Peruju zadržala tako dolgo – trenutno je v enem najstarejših mest v Južni Ameriki – in kaj vse je obiskala, je Darji Pograjc povedala v torkovi Radiosferi.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141779</link>
        <pubDate> Tue, 24 Jun 2025 06:30:27 +0000</pubDate>
        <title>24. junija v Peruju praznujejo Inti Raymi (oz. praznik sonca) </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev. &lt;p&gt;Prav to pa je tudi področje, ki se mu med drugim posveča &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Ga&amp;scaron;per Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt; s kalifornijske univerze v Berkeleyju, gost dana&amp;scaron;nje Radiosfere.&lt;br /&gt;Foto: Wikipedia&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="29033472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/19/KajgovoRA_SLO_LJT_6102909_16469247.mp3"></enclosure>
        <guid>175140594</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>907</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev. &lt;p&gt;Prav to pa je tudi področje, ki se mu med drugim posveča &lt;strong&gt;izr. prof. dr. Ga&amp;scaron;per Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt; s kalifornijske univerze v Berkeleyju, gost dana&amp;scaron;nje Radiosfere.&lt;br /&gt;Foto: Wikipedia&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140594</link>
        <pubDate> Thu, 19 Jun 2025 07:15:44 +0000</pubDate>
        <title>Kaj govorijo kiti in kako nam jih pomaga razumeti umetna inteligenca</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani 
</description>
        <enclosure length="25504512" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/PostanekRA_SLO_LJT_6084884_16448402.mp3"></enclosure>
        <guid>175140191</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>797</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tudi v 21. sezoni naPOTkov bomo potovali po Sloveniji, hkrati pa ponudili tudi namig, kako lahko našo državo raziskujete brez avtomobila. naPOTki se bodo tokrat vozili po tirih, do začetka septembra bomo predstavili 11 železniških postaj. Za uvod pa nekaj kratke zgodovine o tem, kdaj in kam je vlak prvič pripeljal na Slovenskem. Sogovornica: Andreja Špitalar iz Železniškega muzeja Slovenskih železnic v Ljubljani 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140191</link>
        <pubDate> Wed, 18 Jun 2025 06:35:46 +0000</pubDate>
        <title>Postanek z naPOTki na železniških postajah</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.</description>
        <enclosure length="26086656" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/17/VojnesRA_SLO_LJT_6078104_16441051.mp3"></enclosure>
        <guid>175140111</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>815</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175140111</link>
        <pubDate> Tue, 17 Jun 2025 06:30:51 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Vojne se ne končajo, ampak na nek način ostanejo del družbe, vsi nosijo njene brazgotine&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.

</description>
        <enclosure length="27684864" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/12/BrezdomnRA_SLO_LJT_6026223_16381662.mp3"></enclosure>
        <guid>175138951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>865</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Ljubljani živi 426 brezdomnih ljudi, od katerih je polovica stara od 30 do 49 let, 30 odstotkov je starejših od 50 let, kar sedem odstotkov je starih od 18 do 24 let, število mladih, ki se spopadajo z brezdomstvom, se povečuje. Večina je samskih, skrbi pa podatek, da je kar 10 odstotkov takšnih, ki živijo z enim ali več otroki. Ena tretjina brezdomnih je žensk. Tako je pokazala prva večja in mednarodno primerljiva raziskava brezdomstva v Ljubljani, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede. O razlogih za brezdomstvo ter o posebnem položaju brezdomnih žensk je tekla beseda v tokratni Radiosferi. Tita Mayer je pred mikrofon povabila Hano Košan, raziskovalko na Fakulteti za družbene vede in predsednico Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice.

</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138951</link>
        <pubDate> Thu, 12 Jun 2025 07:08:49 +0000</pubDate>
        <title>Brezdomne ženske so pogosto žrtve družinskega nasilja </title>
      </item>
      <item>
        <description>Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji &quot;varstvo narave in biodiverzitete&quot;, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove</description>
        <enclosure length="20587008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/11/VSlovenRA_SLO_LJT_6016420_16370518.mp3"></enclosure>
        <guid>175138714</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>643</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Minuli teden je projekt Life Lynx osvojil kar dve prestižni nagradi Life 2025. Strokovna komisija je projekt nagradila kot najboljšega v Evropi v kategoriji &quot;varstvo narave in biodiverzitete&quot;, javnost pa je z glasovanjem projektu namenila tudi nagrado občinstva. Več o projektu in o življenju risov v naših gozdovih je povedal Rok Černe z Zavoda za gozdove</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138714</link>
        <pubDate> Wed, 11 Jun 2025 09:49:04 +0000</pubDate>
        <title>V Sloveniji je prostor za okrog 100 odraslih risov</title>
      </item>
      <item>
        <description>Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally. </description>
        <enclosure length="29674752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/10/DraveoRA_SLO_LJT_6006890_16359453.mp3"></enclosure>
        <guid>175138489</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>927</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Čad je 5. največja država v Afriki po površini ter 20. na svetu. Ima okvirno 19 milijonov prebivalcev, ki jih po slovensko imenujemo Čadovke in Čadovci. Uradna jezika sta francoščina in arabščina, čeprav na tem obočju obstaja več kot 100 različnih jezikov; najbolj zastopano verstvo pa je islam. Nekdanja francoska kolonija je samostojna država od leta 1960. Že mnogo let jo pretresajo spopadi, nasilje in terorizem, zato potovanja tja niso priporočljiva. Čad, ki se ponaša z najvišjo goro v Sahari ter z največjim sladkovodnim jezerom v Zahodni Afriki, smo raziskali s pomočjo prof. dr. Katje Vintar Mally. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175138489</link>
        <pubDate> Tue, 10 Jun 2025 06:30:39 +0000</pubDate>
        <title>Države od A do Ž: Čad</title>
      </item>
      <item>
        <description>Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje? 
Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti! 
</description>
        <enclosure length="24581376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/KonstantRA_SLO_LJT_5815323_16144378.mp3"></enclosure>
        <guid>175133568</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>768</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Po kakšni krivulji se giba predmet, ki ga poševno vržemo v zrak? Kaj dobimo, ko stožec na določen način presekamo z ravnino? Kakšna oblika satelitske antene in žarometov je najboljša? In kako naj bi Arhimed izdelal zrcalo, s pomočjo katerega naj bi zažgal oblegovalne ladje? 
Odgovore boste izvedeli v novi Konstanti! 
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133568</link>
        <pubDate> Thu, 05 Jun 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Konstanta: parabola</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.&lt;p&gt;&amp;raquo;Ste jih videli? Veliki so od nekaj milimetrov do več kot 50 centimetrov.&amp;laquo; Tako v Facebook skupini z imenom &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/groups/4011140475833954&quot;&gt;Tujerodni ploski črvi v Sloveniji&lt;/a&gt; tudi s fotografijami in videoposnetki na pogled morda malce nenavadnih črvov spodbujajo ljudi, da se pridružijo vseslovenski akciji. Gre namreč za črve, ki so pri nas malo poznani, so pa prisotni in lahko tudi zelo &amp;scaron;kodljivi za domače ekosisteme. Sogovornica: Živa Fi&amp;scaron;er z Oddeleka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="24149760" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/04/TujerodnRA_SLO_LJT_5945547_16290861.mp3"></enclosure>
        <guid>175136922</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>754</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.&lt;p&gt;&amp;raquo;Ste jih videli? Veliki so od nekaj milimetrov do več kot 50 centimetrov.&amp;laquo; Tako v Facebook skupini z imenom &lt;a href=&quot;https://www.facebook.com/groups/4011140475833954&quot;&gt;Tujerodni ploski črvi v Sloveniji&lt;/a&gt; tudi s fotografijami in videoposnetki na pogled morda malce nenavadnih črvov spodbujajo ljudi, da se pridružijo vseslovenski akciji. Gre namreč za črve, ki so pri nas malo poznani, so pa prisotni in lahko tudi zelo &amp;scaron;kodljivi za domače ekosisteme. Sogovornica: Živa Fi&amp;scaron;er z Oddeleka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136922</link>
        <pubDate> Wed, 04 Jun 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Tujerodni ploski črvi – ste jih opazili?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v  sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.  </description>
        <enclosure length="19252224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/03/PortalRRA_SLO_LJT_5933622_16277642.mp3"></enclosure>
        <guid>175136665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>601</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v  sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.  </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175136665</link>
        <pubDate> Tue, 03 Jun 2025 08:19:51 +0000</pubDate>
        <title>Portal Rojaki z zgodbami Slovencev v zamejstvu in po svetu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. 

Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobneje o Konju Marku in projektu Kam smo pri&amp;scaron;li? &lt;a href=&quot;https://modrikonj.muzejnorosti.eu/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Muzej norosti &lt;a href=&quot;https://muzejnorosti.eu/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Evropska prestolnica kulture GO2025! &lt;a href=&quot;https://www.go2025.eu/sl&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="23732736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/29/MarcoCaRA_SLO_LJT_5886341_16224674.mp3"></enclosure>
        <guid>175135520</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>741</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. 

Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Podrobneje o Konju Marku in projektu Kam smo pri&amp;scaron;li? &lt;a href=&quot;https://modrikonj.muzejnorosti.eu/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Muzej norosti &lt;a href=&quot;https://muzejnorosti.eu/&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Evropska prestolnica kulture GO2025! &lt;a href=&quot;https://www.go2025.eu/sl&quot;&gt;TUKAJ&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135520</link>
        <pubDate> Thu, 29 May 2025 08:58:25 +0000</pubDate>
        <title>Marco Cavallo*: Simbol uresničitve želje po svobodi in samostojnosti, simbol dezinstitucionalizacije</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.</description>
        <enclosure length="18431232" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/27/KajsesRA_SLO_LJT_5866077_16201724.mp3"></enclosure>
        <guid>175134999</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>575</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134999</link>
        <pubDate> Wed, 28 May 2025 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj se skriva pod pokrovčkom naravne kozmetike</title>
      </item>
      <item>
        <description>V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.</description>
        <enclosure length="17599488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/27/NaekvaRA_SLO_LJT_5864773_16200323.mp3"></enclosure>
        <guid>175134990</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>549</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134990</link>
        <pubDate> Tue, 27 May 2025 06:30:09 +0000</pubDate>
        <title>&quot;Na ekvatorju tehtaš skoraj kilogram manj&quot;</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.</description>
        <enclosure length="29139456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/22/BogastvoRA_SLO_LJT_5818272_16148294.mp3"></enclosure>
        <guid>175133698</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>910</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133698</link>
        <pubDate> Thu, 22 May 2025 07:02:25 +0000</pubDate>
        <title>Bogastvo življenja pod našimi nogami</title>
      </item>
      <item>
        <description>Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.</description>
        <enclosure length="30210048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/21/ZvonisRA_SLO_LJT_5807799_16136307.mp3"></enclosure>
        <guid>175133437</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>944</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133437</link>
        <pubDate> Wed, 21 May 2025 06:30:42 +0000</pubDate>
        <title>Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih: Za ljudi mirno, za živali hrupno</title>
      </item>
      <item>
        <description>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.</description>
        <enclosure length="19079424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/20/VekotRA_SLO_LJT_5795218_16121775.mp3"></enclosure>
        <guid>175133122</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>596</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175133122</link>
        <pubDate> Tue, 20 May 2025 06:30:14 +0000</pubDate>
        <title>Več kot 9 milijonov evrov občinam z evidentiranimi romskimi naselji</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat?  Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.</description>
        <enclosure length="27519744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/15/JezikneRA_SLO_LJT_5748792_16069244.mp3"></enclosure>
        <guid>175131885</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
        <itunes:duration>859</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat?  Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175131885</link>
        <pubDate> Thu, 15 May 2025 07:49:18 +0000</pubDate>
        <title>Jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Prvi</itunes:author>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251633/logo_1.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>podcast.radio@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>MMC RTV</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.</itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.</itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Thu, 12 Mar 2026 12:07:51 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://prvi.rtvslo.si/</link>
      <managingEditor>mmc@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Thu, 12 Mar 2026 12:07:51 +0000</pubDate>
      <title>Radiosfera</title>
    </channel>
  </rss>
