Radiovedni

Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?

Sat, 18 Mar 2023 07:45:00 +0000

Ne glede na to, ali jo uporabljamo v solati, kot prilogo k svoji najljubši jedi ali kot ključno sestavino v receptu sladice. Ta zelenjava ima edinstven sladkast okus, ki se mu je težko upreti. Neža Borkovič se mu ni mogla niti med snemanjem današnje epizode Radiovednih, kjer ji je pri iskanju odgovora pomagal profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Blaž Cigić.

Zakaj rečemo, da nekoga pustimo pozdraviti?

Sat, 11 Mar 2023 07:45:00 +0000

Pozdravljeni! Živjo! Zdravo! Hojla! Čao! Danes vas v radiovedni epizodi, kjer se bomo med drugim pogovarjali tudi o pozdravih, pozdravljam Neža. In čisto naključno tokrat odgovarjam na vprašanje poslušalke Neže. Moja soimenjakinja je v elektronskem sporočilu zapisala: "Zanima me, zakaj pogovorno rečemo, da nekoga “pustimo pozdraviti” in ne samo, da ga pozdravljamo?" Z nami je dr. Matej Šekli z Oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Koliko snežink je v snežni kepi?

Sat, 04 Mar 2023 07:45:42 +0000

Proti koncu meseca bomo dočakali koledarsko pomlad, a je bilo ta teden vreme še kar zimsko. Zato se Radiovedni, ki jih je navdihnilo še športno dogajanje v Planici, odpravljajo na sneg.

Ajda Kus išče odgovor na vprašanje, koliko snežink sestavlja eno snežno kepo, in ugotavlja, da je v kepi, ki jo naredi v Ljubljani, manj snežink kot v tisti, ki jo naredi v Planici.

Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?

Sat, 25 Feb 2023 07:45:00 +0000

V posebni seriji radiovednim novinarkam pri raziskovanju pomagajo nadobudni mladi radovedneži.

V zadnjem delu v novinarske čevlje stopa 11-letna Elisa, ki je z Ajdo Kus obiskala dr. Tomaža Zwittra na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Med drugim jo zanima, ali bi lahko z raketo obiskala kakšno drugo galaksijo in tam spoznala vesoljskega prijatelja.

Kako da imam jaz modre oči, če imata starša rjave?

Sat, 18 Feb 2023 07:45:00 +0000

Radiovedni so se podali v skrivnostne loge, kjer se razpenjajo dvojne vijačnice in kjer se skrivajo čisto vsa navodila o tem, kako smo grajeni, kako zdravi smo, kako delujemo in celo kako razmišljamo. V svet genetike sta nas zvabili 11-letni Julija in Karolina, ki sta skupaj z Majo Ratej obiskali dr. Aleša Mavra na Inštitutu za genomsko medicino v Ljubljani.

Zakaj lahko jemo plesen na gorgonzoli, na drugih živilih pa ne?

Sat, 11 Feb 2023 07:45:00 +0000

Prejšnjo soboto so Brina, Mila in Neža ugotovile, da je plesen na živilih strupena in da denimo kruha nikakor ne smemo pojesti, tudi če je plesniv le en konec. V 2. delu miniserije o plesni pa se dekleta znova smukajo po laboratoriju Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tam ne le odgovorijo na tokratno vprašanje, ampak s pomočjo mikroskopa opazujejo barve in vzorce plesni, ki jim potihoma postaja vse bolj všeč.

V epizodi sodelujeta devetošolki z Osnovne šole Poljane Mila Prešeren in Brina Delak-Žmahar.

Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?

Sat, 04 Feb 2023 07:45:00 +0000

Že tretji teden našim novinarkam pri raziskovanju pomagajo radovedni osnovnošolci z Osnovne šole Poljane. Tokrat sta se na teren odpravili Brina in Mila, ki ju zanima plesen. In to kar vse o njej. V prvi od dveh epizod se posvetimo plesni na kruhu. Lahko je puhasta, vijolična, pa takšna z nadvse zanimivimi vzorci. Dekleti pravita, da je čudovita.

Zakaj smo odvisni od videoiger?

Sat, 28 Jan 2023 07:45:00 +0000

2. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.

Napeta zgodba, preoblačenje lika, nove težavnosti, sproščanje dopamina ... Urban Ahac z Osnovne šole Poljane in radiovedna Kaja na Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout raziskujeta, kaj je v videoigrah takega, da nas prilepi pred zaslone naših računalnikov in postavi na glavo naš občutek za čas.

Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem?

Sat, 21 Jan 2023 07:45:00 +0000

1. del posebne serije, ko radiovednim puncam pri raziskovanju pomagajo učenke in učenci Osnovne šole Poljane v Ljubljani.

V prvem delu šestdelne serije, ko radiovednim puncam pomagajo osnovnošolci OŠ Poljane, Nikolaj Batistič in Kaja raziskujeta vesolje. Ste se kdaj vprašali, kako veliko je, in koliko generacij je potrebnih, da bi dosegli nam najbližji sončni sistem? Pridružite se jima pri iskanju odgovora na Oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči?

Sat, 14 Jan 2023 07:45:00 +0000

Po prejšnji epizodi, edini v zgodovini Radiovednih, ko si je poslušalec Tomaž Berčič ob pomoči strokovnih virov kar sam odgovoril na vprašanje, tokrat raziskovalno lupo spet prevzemajo naše radiovedne punce. Z njo pa bodo dodobra raziskale temen nočni svet vešč. Le zakaj te vleče k žarnici in zakaj se okoli nje gibajo v krogih? Na to vprašanje tokrat odgovarja izredni profesor fiziologije živali Gregor Belušič.

Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?

Sat, 07 Jan 2023 07:45:00 +0000

Prva epizoda Radiovednih v novem letu gosti posebnega gosta. Tomaž Berčič je grafični oblikovalec in fotograf, hkrati pa tudi zvesti poslušalec naše oddaje, ki nam prisluhne vsak teden. Dostikrat pobegne v svoje možgane, zato se je tokrat prelevil v novinarja in raziskovalca mikrovalovne pečice, ki je bila odkrita po naključju, med preizkušanjem radarske opreme, ki enako kot mikrovalovna pečica deluje s pomočjo mikrovalov.

Kako vsako uro na silvestrovo doživeti novo leto?

Sat, 31 Dec 2022 07:45:00 +0000

Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.

Kaj vse se skriva v eni potici?

Sat, 24 Dec 2022 08:45:00 +0000

Koliko zrn pšenice se skriva v eni orehovi potici? Koliko sladkorne pese potrebujemo za količino sladkorja, ki jo bomo uporabili? Kolikšen del oreha moramo obrati, da lahko naredimo nadev zanjo? Kolikokrat moramo pomolsti kravo in koliko časa bo količino jajc, ki jo potrebujemo nesla ena kokoš? Odgovore poznajo tokratni Radiovedni.

Kako razmišljajo ljudje, ki so gluhi od rojstva in še ne znajo znakovnega jezika?

Sat, 17 Dec 2022 08:45:00 +0000

Tišina. V radijskem etru se je bojimo in otepamo, za kar 1500 Slovencev pa je ta edina poznana stalnica. Tokrat v Radiovednih torej o tem, kako danes zelo hrupen svet dojemajo gluhe osebe. Na sedež Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije se je odpravila Neža Borkovič.

Ali kuščarji živijo tudi v mrzlih predelih sveta?

Sat, 10 Dec 2022 07:45:00 +0000

Pozna jesen prinaša nizke temperature, Radiovedni pa eter Vala 202 ob sobotnih jutrih grejejo z odgovori na zanimiva vprašanja. Tudi danes ne bo nič drugače, čeprav bo tema hladnokrvna. Ajda Kus se je namreč podala v svet plazilcev, natančneje kuščarjev.

Zakaj nekateri športni copati škripajo, drugi pa ne?

Sat, 03 Dec 2022 07:45:00 +0000

Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik.

Ali lahko v hišo s svetlobo pridobimo več toplote, če k oknu postavimo črne predmete?

Sat, 26 Nov 2022 07:45:00 +0000

Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih.

Bi Sonce na vodi plavalo ali potonilo?

Sat, 19 Nov 2022 07:45:00 +0000

Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.

Zakaj določen delež dojenčkov zavrača spanje?

Sat, 12 Nov 2022 08:45:00 +0000

Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje?

Nič ni hujšega kot neprespan starš. To ve tudi poslušalec Nik, ki ga zanima: Kakšna evolucijska prednost izhaja iz dejstva, da določen delež dojenčkov na vse načine zavrača spanje, čeprav je to ključno za njihov zdrav razvoj in ga nedvomno zelo potrebujejo? Pomagala nam je specialistka otroške nevrologije in pediatrije docentka Barbara Gnidovec Stražišar, ki se že več kot dvajset let ukvarja s področjem spanja in motenj spanja pri otrocih.

Zakaj galebi v jesenskem času odletijo tako daleč od obale?

Fri, 04 Nov 2022 08:45:00 +0000

Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.

Zakaj čebela po piku pogine?

Sat, 29 Oct 2022 06:45:00 +0000

Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!

Radiovedni: Kdaj je vreme delno in kdaj zmerno oblačno?

Sat, 22 Oct 2022 08:45:17 +0000

V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.

Radiovedni: Kdaj je vreme delno in kdaj zmerno oblačno?

Sat, 22 Oct 2022 08:45:17 +0000

Kolikšna mora biti gostota oblakov, da lahko govorimo o delno ali zmerno oblačnem vremenu?

Sat, 22 Oct 2022 06:45:17 +0000

Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.

Altokumulusi, altostratusi, stratokumulusi … Kako te oblake sploh ločimo med sabo? Kdaj lahko rečemo, da je vreme zmerno in kdaj delno oblačno? Nebo si moramo predstavljati kot velik pekač za torto in potem je vse lažje.

Kateri je najpočasnejši polž na svetu?

Sat, 15 Oct 2022 06:45:00 +0000

Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.

Ali lahko večkrat popijemo isto molekulo vode?

Sat, 08 Oct 2022 06:45:00 +0000

Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.

150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom

Thu, 29 Sep 2022 10:00:00 +0000

Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.

Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje?

Wed, 28 Sep 2022 12:45:00 +0000

Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.

Zakaj pri barvni slepoti človek zamenjuje ravno zeleno in rdečo barvo?

Wed, 21 Sep 2022 12:45:00 +0000

Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.

Tokrat o barvni slepoti. Za ljudi, ki jo imajo, pravijo, da težje obirajo ravno prav zrele češnje, težje narišejo zeleno drevo in morajo večkrat poskušati, ali je meso prav pečeno. Zato Radiovedni skozi oči znanosti ugotavljajo, ali se bo odgovor na novo poslušalčevo vprašanje obarval na zeleno ali rdečo barvo. Pustimo se presenetiti.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Zakaj človeški lasje sčasoma posivijo?

Wed, 14 Sep 2022 14:45:00 +0000

Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.

Katera kamnina prevladuje v Zemljini skorji?

Wed, 07 Sep 2022 14:45:00 +0000

Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si

Z novo epizodo Radiovednih dodajamo še en kamenček v naš živopisan mozaik odgovorov na vaša radiovedna vprašanja. Odgovor na tokratno je Ajda poiskala na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si

Zakaj ljudem zobje zrastejo le dvakrat?

Wed, 24 Aug 2022 14:45:00 +0000

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.

Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij.

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta?

Wed, 17 Aug 2022 12:45:00 +0000

Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.

Ali strele bolj privlačijo hiše z odprtimi ali zaprtimi okni in vrati?

Wed, 10 Aug 2022 14:45:00 +0000

Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Vroči poletni meseci ne prinašajo le veliko sonca, ampak tudi manj prijetne pojave, kot so nevihte in neurja. Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Pri nas na posameznih območjih nastane tudi več kot 40 neviht na leto, predvsem v topli polovici leta. Pogost spremljevalec neviht in neurij pa so tudi strele. Našega poslušalca je zanimalo, ali drži, kar je slišal od starejših: da hiša, v kateri so vsa okna in vrata zaprta, pritegne manj strel, kot če bi kakšno okno ali vrata pustili odprta.

Zakaj je barva Lune včasih tako različna?

Wed, 03 Aug 2022 12:45:00 +0000

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?

Povezave:

Jure Japelj na Twitterju

Imate tudi vi kakšno vprašanje, na katerega bi radi slišali odgovor?

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Kako voda pogasi ogenj?

Thu, 28 Jul 2022 13:35:00 +0000

Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?

Fotosinteza, kisik in človeški vdih

Wed, 20 Jul 2022 12:45:00 +0000

Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

"Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni."

Zakaj molji jedo blago?

Wed, 13 Jul 2022 14:45:00 +0000

V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek.

Kakšne barve je vesolje?

Wed, 06 Jul 2022 14:45:00 +0000

Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Radiovedni znova zapuščamo zemeljsko atmosfero in se odpravljamo proti vesolju. Tokrat tam strokovnjake sprašujemo, ali je v vesolju temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo.

Kako nastane zlato in ali nastaja tudi zdaj, da ga ne zmanjka?

Wed, 29 Jun 2022 14:45:00 +0000

Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?

Po katerem časovnem pasu se ravnajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji?

Wed, 22 Jun 2022 12:45:00 +0000

V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci?

Iz česa je sestavljena solza?

Wed, 08 Jun 2022 14:45:00 +0000

Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

Radiovedni danes jokajo. Ne od žalosti, ampak od sreče, saj so dobili odgovor na še eno poslušalčevo vprašanje. Tokrat o solzah in njihovi sestavi.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?

Wed, 01 Jun 2022 14:45:00 +0000

Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.

Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo

Madež bučnega olja na majici bo, če to obesite na s soncem obsijano mesto, izginil. Čarovnija? Uganko bodo razrešili tokratni Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Svetovni splet je okolje, bogato z raznoraznimi bolj ali manj uporabnimi nasveti. Naša poslušalka je, potem ko je eno izmed svojih svetlih majic pri pripravljanju solate popackala z bučnim oljem, na njem našla priporočilo, da se bo madeža najlažje znebila

Wed, 01 Jun 2022 14:28:46 +0000

Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?

Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino?

Wed, 25 May 2022 14:45:00 +0000

Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.

Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja

Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Z željo, da se bodo v prihodnjih mesecih naša telesa čim manj pregrevala in ostala čim bolj aklimatizirana, tokratna epizoda Radiovednih z veliko limonado v eni roki in zaščitno kapo v drugi odgovarja na naslednje vprašanje: Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino?

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Zakaj se v vesolju vse vrti?

Wed, 18 May 2022 12:45:00 +0000

Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Še en teden je naokoli in kot po navadi so se v etru znova zavrteli Radiovedni. Če smo vas prejšnji teden povabili na sprehod po naravi, med najhitreje rastoče rastline, smo tokrat vabili na sprehod po vesolju, kjer smo med planeti, zvezdami in galaksijami iskali odgovor na še eno vaše vprašanje.

Pred poslušanjem le še opozorilo: Pazite, da se vam ne zvrti!

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Katera rastlina raste najhitreje na svetu?

Wed, 11 May 2022 14:45:00 +0000

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Radiovedni vas danes vabijo na sprehod po naravi. Raziskovali bodo, katera rastlina raste najhitreje na svetu. Kot zanimivost morda še to: v prispevku omenjene Wolfije so najbolj razširjene in poznane v Aziji, kjer jih uporabljajo tudi v prehrani, saj približno 40 odstotkov njihove suhe mase predstavljajo beljakovine. Za primerjavo, približno toliko kot pri soji.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Zakaj plovila v slani vodi potrebujejo žrtveno anodo, tista v sladki pa ne?

Wed, 04 May 2022 12:45:00 +0000

Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.

Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Kako deluje kafetjera?

Wed, 27 Apr 2022 12:45:00 +0000

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.

Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani

Ko tridelno pripravo za kuhanje ekspresne kave, znano kot kafetjera, postavimo na štedilnik, se segreta voda iz spodnje komore skozi predel z mleto kavo dvigne v vrhnjo komoro in postane kava. Kako se to zgodi, raziskujejo Radiovedni.

Prva kafetjera je nastala leta 1933 in kmalu postala tako popularna, da jo danes najdemo v številnih muzejih po svetu, med drugim je del stalne zbirke newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Zakaj moramo na letalu izklopiti telefon?

Wed, 20 Apr 2022 12:45:00 +0000

Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.

Ko se odpravimo na potovanje z letalom, moramo upoštevati kar nekaj varnostnih ukrepov. Poleg predpisov glede velikosti in teže prtljage, dolgi seznami, ki so izobešeni na vsakem letališču (ja, tisti, ki jih marsikateri potnik rad spregleda), jasno sporočajo, da je na letalo prepovedano nesti ostre predmete, vsakršno orožje, pa tudi prevelike količine tekočine. Na krovu je med vzletom in pristankom prepovedano vstajanje in sprehajanje, na letalu pa tudi ne dovolijo kaditi. Med najbolj nadležnimi ukrepi pa je ta, da moramo pred vzletom letala izklopiti naš telefon. Zakaj je to potrebno, strokovnjake sprašujejo #Radiovedni. In ne, ni zato, da letalske družbe preverjajo, ali smo si prav zapomnili našo PIN kodo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Zakaj morski prašički ne marajo spati na hrbtu?

Wed, 13 Apr 2022 12:45:00 +0000

Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan.

Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan

Tako kot ljudje, imajo tudi živali različne spalne položaje in navade. Tokrat se Radiovedni oblačijo v pižamo skupaj z majhnimi, radovednimi, a plašnimi živalmi, ki ob nenavadnih zvokih zbežijo v zavetje ali zamrznejo na mestu. Ko jih navdaja veselje, se premikajo na poseben način – tako da poskakujejo in skočijo v zrak – tako kot mi, ko se nam zgodi kaj res neverjetnega. Tudi v načinu spanja so nam morski prašički podobni. Poslušalca Maksa pa je o teh puhastih živalih zanimalo nekaj prav posebnega.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Katero je najnevarnejše drevo na svetu?

Wed, 06 Apr 2022 14:45:00 +0000

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije

Predstavljajte si, da ste se odpravili na popoldanski sprehod. In nenadoma začne deževati. Vi pa ste brez dežnika. V daljavi strehe ni na spregled in ker se vi domov ne bi radi vrnili premočeni, se razgledujete okrog in iščete zavetje. In najdete ga. Stopite pod drevo, ki vam lahko da nekoliko zaščite pred nalivom. Oddahnite si. "Na varnem sem", si govorite. Potem pa ... se ta prijeten sprehod nenadoma spremeni v grozljivo zgodbo. Stojite namreč pod najnevarnejšim drevesom na svetu. Pod katerim točno, pa novi Radiovedni lahko povedo le tistim, ki boste preživeli.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Ali je res, da je spanje pred polnočjo bolj učinkovito?

Wed, 30 Mar 2022 14:45:00 +0000

Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

V tokratni oddaji se sprašujemo, ali imajo naše mame in babice prav, ko nas zvečer podijo spat z argumentom, da je vsaka ura spanca pred polnočjo vredna toliko kot dve uri spanja po polnoči. Je spanje pred polnočjo zares bolj učinkovito?

Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Zakaj barve zbledijo?

Wed, 23 Mar 2022 14:45:00 +0000

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.

Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo

Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.

Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo tudi v zraku?

Wed, 16 Mar 2022 14:45:00 +0000

Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.

Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja

Minili sta že dve leti, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija covida-19. V tem času so številni znanstveniki, strokovnjaki in raziskovalci po vsem svetu iskali odgovore, kako poteka ta virus, kakšni so njegovi simptomi, kako se prenaša med ljudmi, koliko časa lahko okužena oseba širi bolezen in tako naprej. A ne glede na to, da o koronavirusu danes vemo že veliko, vprašanj o njem nikoli ne zmanjka. Eno so tokrat prestregli prav naši Radiovedni.

Poslušalka Nada nas sprašuje:

Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo v zraku? In če ga lahko, kako? Če ga ne moremo, zakaj ne in kaj so najmanjši patogeni (ali drugi delci), ki jih lahko zaznamo?

Kako pravilno olupiti banano?

Wed, 09 Mar 2022 13:40:00 +0000

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Nadsvetlobna hitrost

Wed, 23 Feb 2022 13:45:00 +0000

Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.

Odgovarja dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani

Če bi z nekim vozilom potovali hitreje od svetlobe, kam oziroma kako bi svetila luč, nameščena na vozilu, kot so nameščene sprednje luči na avtomobilu?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Zakaj lahko med potovanjem v letalu brez težav dihamo, če pa smo tako visoko nad tlemi?

Wed, 02 Feb 2022 14:45:00 +0000

Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?

Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštituta

Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Kako lahko tako majhna spominska kartica hrani toliko podatkov?

Wed, 26 Jan 2022 13:45:00 +0000

Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Kako ste kaj s spominom? Vam ta še dobro služi? Se še spomnite recimo, kaj ste pred dvema tednoma jedli za kosilo. Ali pa vašega božičnega darila, ki vas je pred petimi leti čakalo po smrečico?

Čeprav si mnogih reči ne zapomnimo, se nam ni treba bati – prostora nam ne bo zmanjkalo. Človeški možgani so namreč sestavljeni iz približno milijarde nevronov, vsak nevron pa tvori približno 1000 povezav z drugimi nevroni, kar je skupaj več kot bilijon povezav.

A kljub neverjetni sposobnosti, ki jo imamo, vedno večkrat za hranjenje digitalnih podatkov, fotografij ali posnetkov uporabljamo spominske kartice. In kako lahko tako majhna ploščica hrani toliko podatkov? Odgovor nam je predstavil Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Zakaj se mavrici ne moremo približati ali se je dotakniti?

Wed, 19 Jan 2022 14:45:00 +0000

Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.

Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani

Na nebu lahko neprestano opazujemo zanimive pojave - od nenavadnih oblakov in strele, do nekoliko redkejših oblik, kot je recimo polarni sij. In čeprav si včasih ne moremo predstavljati, kako ti pojavi sploh nastanejo, vremenoslovci in tisti, ki preučujejo našo atmosfero, zagotavljajo, da z upoštevanjem fizike vsak pojav postane razložljiv. Zato so si tokrat Radiovedni v svoj raziskovalni laboratorij vzeli pod drobnogled pojav, ki ga znata ustvariti le ? sonce in dež.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Radiovedni: Ko te zazebe v prste

Wed, 12 Jan 2022 14:45:00 +0000

Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.

Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam

Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je ob mrzlem dnevu pošteno zazeblo v roke ali noge? Natančneje, v prste na rokah ali nogah. Ko ste se vrnili na toplo, pa vas je v prezeblih prstih začelo neprijetno boleti in mravljinčiti? (Tokrat še posebej sveži) Radiovedni so raziskali, zakaj.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Radiovedni: Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo?

Wed, 05 Jan 2022 14:45:00 +0000

Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.

Odgovor je razvozlal izredni profesor dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije

"Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo je zelo zanimivo vprašanje, ko pa začneš razmišljati, zakaj pride do tega, je zadeva zelo kompleksna. Vse to je evolucijsko in genetsko pogojeno, ampak zanimivo, ko se v odgovor zares poglobiš."

#Radiovedni so pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prineslo novo leto. Zato nam le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše. Se slišimo!

Radiovedni: Ali je Zemlja edini planet, ki ima sneg?

Wed, 29 Dec 2021 14:45:00 +0000

Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.

Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta

Še eno leto je naokoli, vaša vprašanja pa kar ne nehajo snežiti. A veseli smo prav vsakega, zato se novih pošiljk vedno znova zelo razveselimo. Res pa je, da jih je v zadnjem času tako veliko, da se včasih težko odločimo, kateremu vprašanju bomo dali prednost. Ampak ker je ravno čas praznikov, toplih napitkov in zabave na snegu, se tokrat pri odločitvi nismo kaj preveč obirali.

"Je Zemlja edini planet, ki ima sneg?"

Prihodnje leto nadaljujemo, do takrat pa srečno, radiovedno tudi v 2022.

Zakaj nimajo vsi naslovniki v Ljubljani enake poštne številke?

Wed, 22 Dec 2021 14:45:00 +0000

V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?

Se tudi vi sprašujete, zakaj ima RTV Slovenija poštno številko 1550 in ne 1000 kot mnogi drugi prebivalci prestolnice? Z razlago nas je pričakala Simona Glodež s Pošte Slovenije

Tukaj je naštetih še nekaj podobno odstopajočih primerov:

1501 Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve
1503 Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani
1505 Ljubljana - Banka Slovenije
1506 Ljubljana - Slovenske železnice
1525 Ljubljana - Klinični center Ljubljana

Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Če bi se čas ustavil, ali bi luč še svetila in ali bi bil radiator še vroč?

Wed, 15 Dec 2021 14:45:00 +0000

Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.

Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani

Pravimo, da čas beži. S tem želimo povedati, da nam hitro mineva. Zato si pogosto želimo, da bi ga upočasnili ali celo ustavili. Navadno si želimo, da bi čas ustavili takrat, ko nam je lepo. Ko si želimo, da bi dalj časa uživali v nekem trenutku. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čas zares ustavil?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Koliko odstotkov telesne teže predstavlja naža koža?

Wed, 08 Dec 2021 14:45:00 +0000

Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.

Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani

V prazničnem decembru naj bi se Slovenci običajno zredili za povprečno dva kilograma. To seveda ni nič čudnega, saj se je res težko upreti dobrotam, s katerimi so v tem času obložene naše mize. A da za odvečne kilograme ne bomo krivili le praznikov, so tokratni Radiovedni poskušali najti drugega krivca.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Kaj premika tektonske plošče?

Wed, 01 Dec 2021 13:45:00 +0000

V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

V Zemljino notranjost nas bo popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Decembra lani so se močno stresla tla na Hrvaškem v bližini mesta Petrinja, potres z magnitudo 3,6 po Richterjevi lestvici pa smo lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Ker se Balkanski polotok nahaja na stiku afriške in evrazijske tektonske plošče, so potresi na tem območju povsem pričakovani, tudi v Sloveniji. Pri nas je zato možnost potresov večja v severnoprimorski regiji, Ljubljani in v krajih jugovzhodne Slovenije.

V tokratnih Radiovednih govorimo prav o tektonskih ploščah. Kaj jih premika? Dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Univerzi v Ljubljani, razlaga, da poznamo dve razlagi - pri razumevanju prve si lahko pomagamo z vretjem juhe v loncu, druga pa je povezana s staranjem litosferskih plošč. Za kaj več pa prisluhnite novi epizodi.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Radiovedni: O izgubljeni mravlji

Wed, 24 Nov 2021 14:45:00 +0000

Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani

Radiovedni, dobrodošli spet v našem mravljišču! Čeprav je na prvi pogled kot kup nametanih vprašanj, vam zagotavljamo, da jih vsak teden poskušamo spraviti na pravo mesto. Na srečo pa nam pri tem vsakič zelo rada na pomoč priskoči znanost. In tudi ta teden nas ni pustila na cedilu. Zato hitro pospravimo še eno vprašanje na stran, da bomo ob koncu dneva lahko rekli, da smo bili pridni kot mravlje.

Tokrat je našega poslušalca zanimalo:

Ali se mravlja, ki jo z avtomobilom zapelješ na čisto drugi konec, na primer 100 kilometrov stran, lahko priključi v tamkajšnjo kolonijo mravelj iste vrste ali jo te zavrnejo?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.

Kaj se med telesno dejavnostjo zgodi v mišicah, da imamo po njej "muskelfiber" oziroma bolečine v mišicah?

Wed, 17 Nov 2021 14:45:00 +0000

Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.

Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani

Verjetno na svetu ni veliko takih ljudi, ki ga še ne bi občutili. Je namreč naš pogost spremljevalec po telesni dejavnosti. "Muskelfiber", ki mu pravimo tudi mišični maček, strokovno pa odložena mišična bolečnost, je bolečina v mišicah, ki jo občutimo dan ali dva po ukvarjanju s športom. Dr. Hadžić je med drugim pojasnil, kako se mu izogniti in kaj narediti, če ga imamo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Radiovedni: Kako hitro (v m/s) lahko možgani obdelujejo informacije?

Wed, 10 Nov 2021 14:45:00 +0000

Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.

Eksperiment je natančno nadzoroval nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Kolikšna je verjetnost, da bi pri taroku pri igri v štiri v roke dobili same taroke?

Wed, 03 Nov 2021 14:45:00 +0000

Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Čeprav se je komu od vas to zagotovo že zgodilo, ali pa vsaj poznate koga, ki je pri igri v štiri v rokah že držal same taroke, je verjetnost za to zelo majhna. Kako majhna, izveste v tokratni epizodi oddaje Radiovedni.

Dr. Demšar pa pojasnjuje, zakaj se nam frekventnost te zelo malo verjetne situcije v resničnem življenju pogosto zdi večja, kot v resnici je:

"Zato, ker zelo veliko ljudi igra tarok. In ker nihče ne bo hodil okoli po svetu in govoril: 'Veš, zadnjič pa nisem dobil samih tarokov.' Dogodki, ki so bolj redki, so bolj odmevni in jim posvetimo več pozornosti. Pri tem nastane zanimivo protislovje, da se nam prav tisto, kar je redko, zaradi tega, ker je tako redko, zdi pogostejše, kot je v resnici, ker se o tem več govori."

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Zakaj so naši zobje beli?

Wed, 27 Oct 2021 14:45:00 +0000

Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič.

V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas je z dogovorom pričakala doktorica dentalne medicine Teja Jeras

Ste vedeli, da predstavljajo zobje najtrdnejšo snov v človeškem telesu? Ali pa to, da imamo v različnih življenjskih obdobjih v naši ustni votlini različno število zob?

Pa veste tudi, zakaj so naši zobje beli? Če odgovora na to vprašanje še ne poznate, prisluhnite tokratni epizodi oddaje Radiovedni.

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Kaj poganja vrtenje naše Zemlje?

Wed, 20 Oct 2021 12:45:00 +0000

Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Tokrat o temi, ki zadeva vse nas zemljane

Odgovor se skriva v preteklosti, v obdobju, ko se je Zemlja šele rodila. Do tja pa nas je pospremil astrofizik Jure Japelj, zaposlen na univerzi v Amsterdamu.

Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!

Zakaj si besedilo lažje zapomnimo, če ga podčrtamo ali pobarvamo?

Wed, 13 Oct 2021 14:45:00 +0000

Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani

Globoko smo že zakorakali v jesen in v šolah se bližajo prvi preizkusi znanja. Mnogi ste se z njimi že srečali, zato veste, da se lahko - predvsem tistim manj vestnim - pred ocenjevanjem nabere precej snovi. Nekaterim v tistih zadnjih urah pomaga priprava miselnih vzorcev, drugim reševanje starih nalog, spet tretji vse stavijo na spanje in knjigo pod vzglavnikom.

Kaj pa tisti, ki ob učenju posamezne dele besedila obkrožijo, podčrtajo ali obarvajo? Si s takšno strategijo res zapomnijo več?

Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah?

Wed, 06 Oct 2021 14:45:00 +0000

Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana

Dolgi, kratki, trdni, hitro lomljivi, nalakirani, skrbno oblikovani, porezani.

Ste po naštetih pridevnikih že ugotovili, o čem bo danes tekla beseda? Pogovarjali se bomo o nohtih. Pa ne o tem, katere barve lakov so najlepše ali kam se odpraviti na manikiro in pedikuro. Ta teden se vprašanje glasi: Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Kje se skrivajo mušice, ki se pojavijo takoj, ko na pult v kuhinji postavimo sveže sadje?

Wed, 29 Sep 2021 14:45:00 +0000

Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk.

Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk

Lotili smo se iskanja odgovora na vprašanje, ki ni od muh, je pa o muhah. Natančneje o vinskih mušicah. Od kod in zakaj se roji teh žuželk pojavljajo v naših kuhinjah?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Kaj bi se moralo zgoditi, da listavci in druge neenoletne rastline jeseni ne bi odvrgli listja?

Wed, 22 Sep 2021 17:10:00 +0000

Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Danes zvečer bomo vstopili v jesenski letni čas, ki bo trajal kar do 21. decembra, ko se bo po koledarju začela zima. In čeprav se jesen zgodi vsako leto, nas vedno znova preseneti. Če ne barve listov, pa hladen zrak. No, v vsakem primeru se moramo na jesen prilagoditi, kot ste se nanjo že prilagodili Radiovedni. Kot boste slišali, iz poletnih vprašanj zdaj prehajate že na bolj jesenska.

Barvno pestra vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Dobro premislite, pa se prihodnji teden znova slišimo!

Radiovedni: Na kakšen način astrofiziki odkrivajo črne luknje?

Wed, 15 Sep 2021 17:10:00 +0000

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Črne luknje so ene najbolj skrivnostnih nebesnih teles. In čeprav jih ne moremo videti neposredno, vemo, da močno vplivajo na dogajanje v vesolju. Skrivnostne pa niso le tam zgoraj, kot kaže, veliko radovednosti vzbujajo tudi na Zemlji. Našemu poslušalcu namreč ne da miru vprašanje:

Na kakšen način astrofiziki sploh odkrivajo črne luknje, kako določijo, ali se te vrtijo in s kakšno hitrostjo?

Da bi razkrili še to skrivnost, je za nove Radiovedne astrofizika poiskala Nina Manfreda.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ali imajo ptice zobe?

Wed, 08 Sep 2021 16:45:00 +0000

Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Tokrat so na vrsto prišle ptice. Z njimi pa tudi zanimivo vprašanje, ki v resnici izhaja iz nas samih.

Ali imajo ptice zobe?

Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. No, ob tem vabljeni tudi, da se na njihov podkast tudi naročite. V svoji najljubši aplikaciji za podkaste jih najdete pod imenom Radiovedni.

Radiovedni: Kaj določa barvo naše kože?

Wed, 01 Sep 2021 16:45:00 +0000

Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.

Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec

Komaj smo vkorakali v poletje, pa je tukaj že mesec september. Šolarji so se že odpravili v šolske klopi, večina dopustnikov pa se počasi vrača nazaj domov, a verjetno imamo vsi občutek, da so počitnice šele dosegle svoj vrhunec. No, vsaj naša zagorela koža nas spominja na to. A če dobro pogledamo naokrog, nimamo vsi enake barve polti. Sploh pa takrat, ko nismo zagoreli. Zakaj je tako, so ta teden raziskovali novi Radiovedni.

Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.

Kaj se zgodi z organizmom, če ga damo iz sladke v slano vodo in obratno?

Wed, 25 Aug 2021 16:45:00 +0000

Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.

Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici

Različni organizmi smo se različno prilagodili na slanost okolja, v katerem živimo. Na primer človek bi lahko brez kozarca (sladke) vode preživel le do nekaj dni, medtem ko nekatere ribe pa si življenja brez slanih voda sploh ne morejo predstavljati niti za minuto. So si pa zato štiri (minute) vzeli tokratni Radiovedni, saj so želeli preveriti, kaj se zgodi s sladkovodnim organizmom, če ga položimo v slano vodo in kaj lahko pričakujemo, če to vajo ponovimo v obratni smeri. Verjemite, da boste presenečeni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Ali je poleti za to, da se ohladimo, bolje piti mrzlo ali toplo pijačo?

Wed, 18 Aug 2021 16:45:00 +0000

Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Zakaj se edino voda pri nizki temperaturi širi, ne pa krči kot ostali elementi?

Wed, 11 Aug 2021 17:00:00 +0000

Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.

Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Radiovedni: Kateri del telesa se najbolj znoji?

Wed, 04 Aug 2021 16:45:00 +0000

Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.

Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec

Čeprav je normalno, da se v vročih poletnih mesecih potimo bolj kot običajno, pa nas pretirano potenje lahko kdaj spravi v zelo neprijeten položaj. Zato so Radiovedni pri strokovnjaku preverili, ali znanost že ve, kateri del telesa se najbolj znoji, da bi lahko bili nanj poleti še posebej pozorni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi?

Wed, 28 Jul 2021 16:45:00 +0000

V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.

Pri iskanju odgovora nas je po vidnem sistemu pospremila pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe

V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Ali je po UVC-sterilizaciji razkužena tudi 334. stran 600 strani dolge knjige?

Wed, 21 Jul 2021 16:45:00 +0000

Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.

Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožefa Stefana vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?

Wed, 14 Jul 2021 16:45:00 +0000

Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Odgovor je priskrbel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

"Kuharska kraljica, ki izvabi solze na lica". Tako se glasi uganka.

Tokrat smo si nadeli predpasnike, saj se odpravljamo v kuhinjo. Med lonci in kuhalnicami bomo tokrat poskušali odgovoriti na vprašanje o čebuli. Zakaj nas pečejo oči, kadar režemo čebulo, in kakšni so načini, da solzenje preprečimo? Odgovarjajo Radiovedni.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Radiovedni: Zakaj sebe ne moremo žgečkati?

Wed, 07 Jul 2021 16:45:00 +0000

Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.

Nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek je odgovor našel v globini človekove evolucije

Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Radiovedni: Kam gre ves helij iz napihnjenih balonov?

Thu, 17 Jun 2021 09:08:00 +0000

Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?

Odgovor pozna dr. Janez Dolinšek, vodja centra za utekočinjanje helija na Institutu Jožef Stefan

Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Radiovedni: Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol?

Thu, 10 Jun 2021 09:08:00 +0000

Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.

Odgovor je izbrskal Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani

Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorijo prav na vaše vprašanje.

Radiovedni: Kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru?

Thu, 03 Jun 2021 09:08:00 +0000

Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani

Vulkani – naj bodo vreli in dejavni ali že dolgo speči – ljudi od nekdaj navdajajo s strahom. Ampak moramo si pa priznati, da kdaj pa kdaj koga tudi navdihnejo za kakšno nenavadno vprašanje. Tokrat je bilo to tako žareče, da so ga prestregli tudi naši Radiovedni.

Zanimalo vas je, kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru.

Radiovedni: Ali ribe pijejo vodo?

Thu, 27 May 2021 09:08:00 +0000

Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.

Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici

Tudi če si ob vsem tem deževnem vremenu težko predstavljamo, da se bliža čas poletja, pa sanjarjenje o vročih dneh in podvodnih dogodivščinah ne ustavlja naših radiovednežev. Tokrat so nas po odgovor poslali med ribe, kjer smo preverili, ali te sploh kaj pijejo.

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.

Ali naša ušesa res ves čas rastejo?

Thu, 20 May 2021 09:08:00 +0000

S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?

Vsa ušesa so nas, kaj je tokrat odgovorila specialistka otorinolaringologije Tanja Soklič Košak s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru

S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? Ali ta res celo življenje rastejo? Odgovor najdete v tokratni epizodi.

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Radiovedni: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj?

Thu, 13 May 2021 09:08:00 +0000

Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.

Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez

Tokrat se bodo Radiovedni ustavili pri prav posebnem fenomenu, ki smo vsi opazili vsaj enkrat v življenju. Vaše radovedne domislice so nas namreč pripeljale k avtomobilom, z nalogo, da natančneje preučimo njihova kolesa. Vprašali ste nas: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj?

"Gre za izjemno zanimiv pojav, ki nam lahko pokaže, do kam segajo meje zaznavanja naših čutil."

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Radiovedni: Zakaj je blato rjave barve in zakaj ga le nekatera hrana obarva drugače?

Thu, 06 May 2021 09:08:00 +0000

Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.

Odgovor je tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka

Kdaj ste nazadnje pogledali v straniščno školjko po opravljanju velike potrebe, preden ste potegnili vodo? Barva in tekstura blata namreč lahko veliko povesta o našem zdravstvenem stanju, zato je priporočljivo, da kdaj pa kdaj pogledamo v straniščno školjko, preden izloček nepovratno odplaknemo v kanalizacijo. Kaj vse lahko le s pogledom ugotovimo, pa razložijo novi Radiovedni.

Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Radiovedni: V kateri smeri neba se je zgodil veliki pok?

Thu, 29 Apr 2021 09:08:00 +0000

Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc.

Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc

Tokrat gremo z Radiovednimi zelo daleč v preteklost, najdlje, kar je mogoče, ko se je pravzaprav čas šele rojeval. Vse do velikega poka nas bo neslo. Ste se kdaj vprašali, zakaj ob misli na veliki pok nikoli ne pokažemo v neko prav specifično smer neba, češ, tam se je vse skupaj začelo. Ravno na to je pomislil poslušalec Tomaž, ki nam je v naš radijski znanstveni laboratorij poslal to vprašanje:

"Veliki pok je nastal v neki točki in vesolje se je širilo navzven v vse smeri. Je zato mogoče določiti, v kateri smeri se je zgodil začetek?"

Radiovednih oddaj se bo kmalu nabralo že skoraj 100, ob čemer na odgovor čaka še kar lepo število vaših vprašanj. Radiovedno kolo se torej obrača naprej. Če ste kakšno epizodo spregledali ali preslišali, vse hrani naša spletna stran pod zavihkom Radiovedni, da pa jih ne zgrešite tudi v prihodnje, vas vabijo, da se na njihov podkast tudi naročite. Čakajo vas v vaši najljubši aplikaciji za podkaste, brezplačno seveda, in pod imenom Radiovedni.

Radiovedni: Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji?

Thu, 22 Apr 2021 09:08:00 +0000

Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.

Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu

Dvaindvajseti april je dan, ko zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Prvič smo ga praznovali leta 1970 z namenom, da bi spodbudili ljudi k akciji in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik po svojih najboljših močeh pripomore k ohranitvi našega planeta in usmerja energijo v reševanje okoljevarstvenih težav. Vso energijo pa bodo naši Zemlji tokrat posvetili tudi Radiovedni, ki pri svojih vprašanjih res ne poznajo meja. Po odgovoru na vprašanje Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti so zdaj pobrskali še odgovor na vprašanje Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji?

NAMIG: "Tipična podoba Zemlje kot pice, na kateri slapovi vode odtekajo prek roba, je napačna."

Radiovedni: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?

Thu, 15 Apr 2021 09:08:00 +0000

Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?

Za odgovorom je tokrat po naši glavi pobrskal nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek

Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?

Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!

Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet?

Thu, 08 Apr 2021 09:08:00 +0000

Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.

Na našo radiološko preiskavo se je odzval Janez Podobnik, diplomirani inženir radiologije, zaposlen na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana, in višji predavatelj na ljubljanski Zdravstveni fakulteti

Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, ob pomoči naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. Ravno zadnja pa je bila razlog, da nas je k odgovoru pritegnilo novo radiovedno vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet?

Namig našega sogovornika Janeza Podobnika, diplomiranega inženirja radiologije:

"V literaturi sem zasledil primer, ko je otrok brez prisotnosti staršev pojedel magnetke. Najprej je tožil za bolečinami v vratu. Ko so mu zdravniki pregledali vrat, niso ničesar našli. Zato so se odločili za pregled z magnetno resonanco. Ta pregled je bil pod anestezijo. Ko pa se je otrok zbudil, je kmalu začel tožiti za bolečinami v trebuhu."

Radiovedni: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu?

Thu, 01 Apr 2021 09:08:00 +0000

Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša?

Ljubezni poln odgovor je za nas pripravil prof. Boštjan Botas Kenda z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

Globoko smo že zakorakali v pomlad, ki je znana kot letni čas zaljubljenih. Simbol topline in strasti je srce. A ne rabimo biti zdravniki ali kirurgi, da opazimo precej velike razlike med načinom risanja srca in našim anatomskim votlim organom, ki poganja kri po telesu.

Prav na to opozarja vprašanje, ki je prispelo na naš naslov: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu?

Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.