News & Politics (C) RTVSLO 2017 Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Radiovedni https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike. 174792320 RTVSLO – Val 202 210 clean Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 21 Jul 2021 14:45:00 +0000 Ali je po UVC-sterilizaciji razkužena tudi 334. stran 600 strani dolge knjige? Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 174790948 RTVSLO – Val 202 284 clean Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 14 Jul 2021 14:45:00 +0000 Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni. 174789240 RTVSLO – Val 202 248 clean Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 07 Jul 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Zakaj sebe ne moremo žgečkati? Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko? 174784233 RTVSLO – Val 202 264 clean Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 17 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kam gre ves helij iz napihnjenih balonov? Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni. 174782130 RTVSLO – Val 202 168 clean Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 10 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol? Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. 174780249 RTVSLO – Val 202 233 clean Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 03 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru? Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. 174778550 RTVSLO – Val 202 223 clean Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 27 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ribe pijejo vodo? S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? 174776818 RTVSLO – Val 202 186 clean S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 20 May 2021 07:08:00 +0000 Ali naša ušesa res ves čas rastejo? Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez. 174775007 RTVSLO – Val 202 252 clean Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 13 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj? Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka. 174773293 RTVSLO – Val 202 237 clean Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 06 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je blato rjave barve in zakaj ga le nekatera hrana obarva drugače? Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc. 174771689 RTVSLO – Val 202 196 clean Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 29 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: V kateri smeri neba se je zgodil veliki pok? Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174770214 RTVSLO – Val 202 184 clean Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 22 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji? Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? 174768710 RTVSLO – Val 202 245 clean Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 15 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje. 174766692 RTVSLO – Val 202 269 clean Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 08 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet? Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? 174765216 RTVSLO – Val 202 271 clean Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 01 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu? Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? 174763395 RTVSLO – Val 202 234 clean Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 25 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. 174761943 RTVSLO – Val 202 224 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 19 Mar 2021 10:45:00 +0000 Radiovedni: Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. 174761937 RTVSLO – Val 202 253 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 19 Mar 2021 10:10:00 +0000 Radiovedni: Kako se labodi med seboj ločijo? Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci. 174761935 RTVSLO – Val 202 648 clean Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 19 Mar 2021 09:45:00 +0000 Radiovedni na terenu: Živalska vprašanja Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. 174761925 RTVSLO – Val 202 230 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 19 Mar 2021 09:10:00 +0000 Radiovedni: Ali imajo zvezde senco? Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji. 174761464 RTVSLO – Val 202 160 clean Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 18 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj se zgodi z vesoljskim plovilom po končani misiji? Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti? 174759685 RTVSLO – Val 202 231 clean Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 11 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Je mogoče videti sebe v preteklosti? Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? 174756491 RTVSLO – Val 202 244 clean Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 04 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti. 174756303 RTVSLO – Val 202 245 clean V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 25 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je mesec nad obzorjem videti navidezno večji? Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni. 174754565 RTVSLO – Val 202 192 clean Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 18 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se na Mont Everestu, ki je bližje soncu, tudi poleti sneg ne stopi? Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru. 174752702 RTVSLO – Val 202 238 clean Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 11 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo? Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni. 174751077 RTVSLO – Val 202 230 clean Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 04 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca? Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici. 174749266 RTVSLO – Val 202 214 clean Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 28 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi se na površju Zemlje pojavil nevtronski hladilnik? “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče. 174747827 RTVSLO – Val 202 188 clean “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 21 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako velik je velikan? V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru. 174746266 RTVSLO – Prvi 268 clean V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 14 Jan 2021 08:20:00 +0000 Radiovedni: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. 174744491 RTVSLO – Val 202 200 clean Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 07 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ptice vohajo? Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? 174743302 RTVSLO – Val 202 194 clean Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 31 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. 174741721 RTVSLO – Val 202 208 clean V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 23 Dec 2020 08:50:00 +0000 Radiovedni: Katerih je več - rastlinojedih ali mesojedih živali? Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? 174740281 RTVSLO – Val 202 183 clean Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 17 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?" 174738290 RTVSLO – Val 202 263 clean Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?" https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 10 Dec 2020 07:45:00 +0000 Radiovedni: Kako mravlje hodijo po stropu? Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj. 174736657 RTVSLO – Val 202 210 clean Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 03 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj zvezd podnevi ne vidimo? Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik. 174734966 RTVSLO – Val 202 221 clean Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 26 Nov 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je sonce rumeno? Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega. 174733396 RTVSLO – Val 202 292 clean Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 19 Nov 2020 08:10:00 +0000 Radiovedni: Koliko tehtajo vsi trenutno aktivni koronavirusi Sars-CoV-2 v Sloveniji? Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta. 174731720 RTVSLO – Val 202 220 clean Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 12 Nov 2020 08:17:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se na lužah ob razlitem olju pokaže mavrica? Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?" 174730127 RTVSLO – Val 202 246 clean Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?" https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 05 Nov 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako udomačen maček ve, da se bliža zima in da si mora narediti energijske zaloge za prihajajočo zimo? Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni. 174728390 RTVSLO – Val 202 240 clean Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 29 Oct 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri se lahko zdrav človek podhladi? Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni. 174726642 RTVSLO – Val 202 299 clean Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 22 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako drevesa vedo, v katero smer naj rastejo? Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem? 174724941 RTVSLO – Val 202 177 clean Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem? https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 15 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se pregreto, dehidrirano telo takoj po zaužitju tekočine odzove z intenzivnim potenjem? Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo. 174723487 RTVSLO – Val 202 213 clean Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 08 Oct 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti? Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni. 174721636 RTVSLO – Val 202 207 clean Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 01 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako nastane zvok kruljenja želodca? Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak. 174720200 RTVSLO – Val 202 182 clean Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 24 Sep 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Ali telesna višina vpliva na ravnotežje? Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. 174718556 RTVSLO – Val 202 251 clean Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 17 Sep 2020 07:06:00 +0000 Radiovedni: Polž in njegova hišica Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva. 174717025 RTVSLO – Val 202 278 clean Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 10 Sep 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Koliko hrane smo zaužili v zgodovini človešta? Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. 174715524 RTVSLO – Val 202 192 clean Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 03 Sep 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Kako se raketa požene v zrak? Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174713897 RTVSLO – Val 202 133 clean Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 27 Aug 2020 07:03:00 +0000 Radiovedni: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga. 174712788 RTVSLO – Val 202 206 clean Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 20 Aug 2020 07:03:00 +0000 Radiovedni: Kako se cepijo atomi? Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride. 174711379 RTVSLO – Val 202 190 clean Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 13 Aug 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj v neprijetnih trenutkih zardimo? Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko. 174710323 RTVSLO – Val 202 199 clean Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 06 Aug 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Zidaki iz svetlobe? Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin. 174708947 RTVSLO – Val 202 184 clean Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 30 Jul 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se določi čas sončnega vzhoda in zahoda? Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki. 174707866 RTVSLO – Val 202 248 clean Na Kitajskem so ga poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, na Staro celino naj bi ga zanesel Marco Polo, čisto zares pa se imamo za prve gurmanske poizkuse s sladoledom zahvaliti Katarini Medičejski, ki ga je iz Italije v 16. stoletju prinesla v Francijo, in človeška sladoledna odisejada med okusi in teksturami se je začela. Toda ali ste vedeli, da je lahko sladoled kriv za čisto pravi glavobol? Dobili smo namreč to vprašanje: Zakaj nas lahko pri uživanju sladoleda začne boleti glava? Za ta tip bolečine obstaja celo čisto pravi izraz 'sladoledni glavobol' ali po angleško brain freeze. Po odgovor smo se obrnili na nevrologa v UKC Ljubljana dr. Igorja Riglerja, ki je vodja službe za urgentno nevrologijo na Nevrološki kliniki. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 23 Jul 2020 07:06:00 +0000 Radiovedni: Kaj je sladoledni glavobol? Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice? Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni? Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani. 174706594 RTVSLO – Val 202 204 clean Najbolj zvedava rubrika Vala 202 Radiovedni se poleti ogreva za poletne teme. V prihodnjih tednih se lotijo sladoleda, sonca v visokogorju, komarjev – vse to ste jim v svojih vprašanjih že navrgli v premislek –, danes pa vabijo na plažo, kjer si marsikdo zaradi močnega sonca že nadene majico. In pri tem se porodi vprašanje: Zakaj majica, ko se zmoči, spremeni barvo? Kako torej znanstveno pojasniti učinek mokre majice? Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo: Zakaj predmet vidimo v različni barvi v odvisnosti stanja? Zakaj je v suhem stanju določene barve, v mokrem pa se barva spremeni? Pri razlagi je pomagal doktor kemije Matej Huš s Kemijskega inštituta v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 16 Jul 2020 07:07:00 +0000 Radiovedni: Učinek mokre majice Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden. 174705625 RTVSLO – Val 202 225 clean Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za torkatne Radiovedne. Nekoga je namreč zanimalo, kaj natanko sestavlja plamen sveče? Odgovarja profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Anton Meden. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 10 Jul 2020 19:55:00 +0000 Radiovedni: Iz česa je plamen? Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno. 174703759 RTVSLO – Val 202 132 clean Zagotovo ne bo nasprotoval nihče izmed vas, da je spanje skupno vsem ljudem in nujno za preživetje. Skozi zgodovino se je njegov pomen spreminjal, a največ sprememb je prinesla industrijska revolucija, ki je zaradi zahtev po daljšem delavniku spanje označilo kot izgubo časa in lenobo. To pa pogosto slišimo še danes. Zato se nam je Radiovednim porodilo vprašanje, koliko časa lahko človeško telo ostane budno. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 02 Jul 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako dolgo bi človeško telo preživelo brez spanja? Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani. 174702455 RTVSLO – Val 202 157 clean Najdaljše neprekinjeno kihanje je po Guinnessovi knjigi rekordov trajalo kar 978 dni skupaj. Rekord je septembra 1983 postavila Britanka ki je pričela kihati januarja 1981. Radiovedni sicer ne bomo postavljali rekorda v kihanju, smo pa poiskali odgovor na vprašanje, koliko znaša njegova hitrost. Odgovarja Tatjana Robič Pikel z Biotehniške fakultete v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 25 Jun 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Koliko znaša hitrost kihanja? Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak. 174701109 RTVSLO – Val 202 154 clean Radiovedni se sprašujemo, zakaj vidimo nebo modro in ne črno kot vesolje ali prozorno kot zrak. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 18 Jun 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je nebo modro? Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija. Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si 174699370 RTVSLO – Val 202 179 clean Radiovedni tokrat o vprašanju, ki si ga človeštvo zastavlja že od nekdaj. S staro biogenetsko, filozofsko, logično dilemo, kaj je bilo prej jajce ali kokoš, so se ukvarjali že starodavni filozofi in zdaj kaže, da so jo znanstveniki uspeli razrešiti. Biološko evolucijski odgovor nam poda biolog Peter Trontelj, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani poučuje predmet Evolucija. Rad(i)vedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 11 Jun 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj je bilo prej - jajce ali kokoš? Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima: Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo? Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet? Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si. 174697932 RTVSLO – Val 202 253 clean Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima: Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo? Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet? Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 04 Jun 2020 07:04:00 +0000 RadiovednI: O muhi v avtomobilu Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi: "Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?" Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. 174696194 RTVSLO – Val 202 253 clean Tokrat Radiovedni obdelujemo vprašanje, ki ima opravka z našimi možgani. Nekoga, ki nam je pisal, je namreč zanimalo naslednje izkustvo, v katerem se gotovo najdemo vsi: "Zakaj nam določeni vonji prebudijo nostalgične spomine iz otroštva? Kako rečemo temu?" Tako imenovane 'Proustove magdalenice' pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 27 May 2020 22:05:00 +0000 Radiovedni: Zakaj nam določeni vonji prebudijo spomine iz otroštva? Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj. 174690996 RTVSLO – Val 202 259 clean Dobrodošli v tokratnih zunajzemeljskih Radiovednih. Tokratni poslušalec se je namreč prestavil v vesolje in potoval v preteklost. Zanimalo ga je namreč, zakaj se na fotografijah misij Apolla dobro vidi Zemljo, na njih pa ne vidimo zvezd. Odgovarja prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Če tudi vas kar koli zanima, nam pošljite vprašanje na frekvencax@rtvslo.si, z veseljem bomo poiskali odgovor nanj. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 20 May 2020 16:10:00 +0000 Radiovedni: Zakaj na fotografijah misije Apollo ne vidimo zvezd? V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/06/RadiovedniZakajjemorjeslano4741663.mp3 RTVSLO – Val 202 126 clean V tokratnih radiovednih že počasi plujemo v težko pričakovano poletje, ko bomo noge spet pomočili v morje, se naužili blagodejnega morskega zraka, zaplavali nekaj sto metrov in vmes popili - nenamerno, seveda - še kakšen požirek te slane tekočine. Ste si sploh kdaj zastavili vprašanje, zakaj je morje slano? Če ne, je to storil naš poslušalec, na njegovo vprašanje pa odgovarja dr. Matjaž Ličer, fizik z Nacionalnega inštituta za biologijo, zaposlen na Morski biološki postaji v Piranu. Ostanite radiovedni še naprej, če pa vam radovednost ne da spati, nam pošljite svoje vprašanje na frekvencax@rtvslo.si. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 13 May 2020 16:10:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je morje slano? Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/06/RadiovedniZakajneutimodaseZemljavrti4741642.mp3 RTVSLO – Val 202 301 clean Tokrat poskušamo odgovoriti na vprašanje šestletnega Tima, ki se sprašuje, zakaj na Zemlji ne čutimo, da se ta pravzaprav ves čas vrti, in kako to, da poleg tega ne čutimo niti piša vetra. Na to vprašanje odgovarja astrofizičarka dr. Dunja Fabjan s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. Če imate tudi vi kakšno radiovedno vprašanje, na ga pošljite na frekvencax@rtvslo.si. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 06 May 2020 16:10:00 +0000 Radiovedni: Zakaj ne čutimo, da se Zemlja vrti? Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/05/01/Kakonamprahvnaemdomupripovedujezgodboogravitaciji4736625.mp3 RTVSLO – Val 202 231 clean Po koronapremoru se vračajo tudi Radiovedni, v našem nabiralniku se je nabralo ogromno novih vprašanj. Za začetek o sila nekoronski temi, a vendar, nekaj skupnega se kaže. Karantena in izolacija sta tudi priložnost za globoko premišljevanje, Isaacu Newtonu naj bi se, denimo, prav med tedanjo karanteno, ko je po Londonu razsajala bubonska kuga, v izolaciji utrnila zamisel o gravitaciji. Nam pa je nekdo poslal naslednje vprašanje, povezano z gravitacijo: Magnetne silnice lahko pokažemo z železnim prahom. Kako pa bi prikazali gravitacijske silnice? Se jih sploh da pokazati? Odgovarja dr. Jurij Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Sat, 02 May 2020 06:23:00 +0000 Kaj nam prah v našem domu pove o gravitaciji? Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/11/RadiovedniKolikolunimaZemlja4670843.mp3 RTVSLO – Val 202 208 clean Tokrat krožimo približno 400.000 kilometrov nad Zemljo. Pristali smo namreč na Zemljini Luni oziroma lunah, kot bomo kmalu izvedeli. Stroge definicije za to, kaj je luna, sicer nimamo. Velja, da je to vsak naravni satelit, ki kroži okoli planeta, lahko tudi okoli drugih teles. Našega poslušalca pa je zanimalo: "Koliko lun ima Zemlja ter kaj bi se zgodilo, če ne bi imela nobene? Kaj pa bi se dogajalo na Zemlji, če bi ta imela dve enako veliki luni?" Razlago nam je podal astrofizik doc. dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 11 Mar 2020 14:45:00 +0000 Radiovedni: Koliko lun ima Zemlja? Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/03/04/RadiovedniZakajstonoganimastonog4660925.mp3 RTVSLO – Val 202 125 clean Radiovedni smo se tokrat sprehajali med stonogami in preštevali njihove nožice. Zakaj? Naj se sliši še tako čudno, ampak stonoge imajo veliko nog, a 100 pa spet ne. To je ugotovil tudi naš poslušalec, ki zdaj od Radiovednih pričakuje odgovor na vprašanje: "Zakaj stonoga nima sto nog?" Razlago nam je podal profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Rok Kostanjšek. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 04 Mar 2020 10:15:00 +0000 Radiovedni: Zakaj stonoga nima sto nog? Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?" Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/25/RadiovedniZakajvroavodahitrejezmrznekotmrzla4650272.mp3 RTVSLO – Val 202 292 clean Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi: "Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?" Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 26 Feb 2020 10:15:00 +0000 Radiovedni: Zakaj vroča voda hitreje zmrzne kot mrzla? Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala. Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/20/RadiovedninaOLjudskivrtPtuj4644950.mp3 RTVSLO – Val 202 691 clean Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so nas sprejeli vedoželjni osnovnošolci, ki so sodelovali v prav posebni izdaji Radiovednih. Pomagala nam je ekipa s Pedagoške fakultete: Barbara Rovšek, Maja Pečar, študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala. Avtorici: Maja Stepančič in Tina Šoln https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 20 Feb 2020 13:15:00 +0000 Radiovedni na OŠ Ljudski vrt Ptuj Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive01/2020/02/19/RadiovedniKaterodrevodoakanajvijostarost4643352.mp3 RTVSLO – Val 202 239 clean Pozdravljeni v novih Radiovednih! Tokrat gremo v gozdove med najstarejša drevesa. Vprašanje, ki nam ga je poslal poslušalec, zveni sila enostavno, a v bistvu ni. Zanima ga: Ali drevesa lahko umrejo od starosti in katero drevo dočaka najvišjo starost? Kdo so torej drevesni stoletniki in kaj ponavadi pokoplje drevesa? Odgovarja izredni profesor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 19 Feb 2020 12:47:00 +0000 Radiovedni: Katero drevo dočaka najvišjo starost? Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/13/KjeZemljadobienergijodaseneprenehomavrtiokoliSoncashitrostjo30kms4634983.mp3 RTVSLO – Val 202 251 clean Danes pa o presenetljivem podatku, o katerem se povprečnemu Zemljanu še sanja ne. Ko stojite čvrsto pri tleh, se vam kakopak najbrž zdi, da ste povsem pri miru, tla so pri miru, okolje tu … Pa vendar si to našo Zemljo lahko predstavljali kot nekakšno vesoljsko ladjo, ki potuje precej hitro. Če bi zdajle stali na ekvatorju, bi se premikali približno 1670 km/h, tako hitro se tam okoli osi vrti naš planet, no, okoli Sonca pa potuje še hitreje, nekaj več 107 000 km/h. Velikanske številke, ane? Jih imate varno spravljene v svoji glavi? Tako lahko gremo na tokratno vprašanje radiovednega poslušalca, ki se glasi: »Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s?« Z odgovorom pa se je poigral profesor astrofizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Fri, 14 Feb 2020 06:13:00 +0000 Radiovedni: Kje Zemlja dobi energijo, da se neprenehoma vrti okoli Sonca s hitrostjo 30 km/s? V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/02/05/RadiovedniBipadlinadrugostranZemljeebizvrtaliluknjoinskoilivanjo4625530.mp3 RTVSLO – Val 202 243 clean V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor na to vprašanje, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte! https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 05 Feb 2020 09:14:00 +0000 Radiovedni: Bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/29/Alijepotovanjeskoziasmogoe4617288.mp3 RTVSLO – Val 202 234 clean Marsikomu se skok v preteklost zdi nemogoč, saj čas vendarle teče le naprej, superhitre vesoljske ladje, ki bi omogočale potovanje v prihodnost, pa so zaenkrat še vedno del naše domišljije. A v dobi hitro razvijajoče se tehnologije bi si marsikdo upal trditi, da ideja o potovanju skozi čas počasi postaja resničnost. Zato tokrat Radiovedni odgovarjamo na vprašanje, ali je potovanje skozi čas mogoče. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 29 Jan 2020 09:25:00 +0000 Radiovedni: Ali je potovanje skozi čas mogoče? Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/22/RadiovedniKakosekameleonobarvaegapostavimovsoboobdanozogledali4608339.mp3 RTVSLO – Val 202 172 clean Kuščarji, ki žuželke lovijo z jezikom, ki je veliko daljši od telesa, ki jim iz čela izraščajo rogovi, nos krasijo grbinasti izrastki, vrat pa obdaja kožna guba, ki spominja na čipkasti ovratnik srednjeveških plemičev, že stoletja pritegujejo našo pozornost, a še vedno je z njimi povezanih veliko skrivnosti. A med vsemi nenavadnimi telesnimi značilnostmi kameleona je zanimanje naravoslovcev najbolj vzbudila koža, ki spreminja barve. Zato tokrat v rubriki Radiovedni iščemo odgovor na vprašanje, kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali. Odgovarja dr. Rok Kostanjšek, profesor zoologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 22 Jan 2020 10:11:00 +0000 Radiovedni: Kako se kameleon obarva, če ga postavimo v sobo obdano z ogledali? Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/15/RadiovedniAliseteaZemljepoveujeznaraajoimtevilomprebivalstvaivalizgrajenihstavbinobjektov4599292.mp3 RTVSLO – Val 202 166 clean Radiovedni tokrat na tehtnico postavljamo Zemljo. Poslušalca je zanimalo, ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov. Odgovarja fizik in strokovnjak na področju trdih delcev dr. Peter Prelovšek, nekdanji predavatelj Geofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 15 Jan 2020 10:25:00 +0000 Radiovedni: Ali se teža Zemlje povečuje z naraščajočim številom prebivalstva, živali, zgrajenih stavb in objektov? Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2020/01/07/RadiovedniAliobgledanjugrozljivkshujamo4588939.mp3 RTVSLO – Val 202 157 clean Ena najpomembnejših novoletnih zaobljub je zagotovo izguba kilogramov. Ker pa je urejena, zdrava in redna vadba preveč zamudna ter ter terja veliko duševnega in telesnega napora, se naš poslušalec sprašuje, ali ob gledanju grozljivk lahko shujšamo. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 08 Jan 2020 08:10:00 +0000 Radiovedni : Ali ob gledanju grozljivk shujšamo? Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/14/RadiovedniKakneizboljavevznanostilahkoprinesejokvantniraunalniki4558860.mp3 RTVSLO – Val 202 171 clean Novo radiovedno vprašanje tokrat naslavlja prihodnost: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki v prihodnosti? So sploh izvedljivi? Nanj odgovarja dr. Martin Klanjšek z Inštituta Jožefa Stefana. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Sat, 14 Dec 2019 15:21:00 +0000 Radiovedni: Kakšne izboljšave v znanosti lahko prinesejo kvantni računalniki? Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/12/04/RadiovedniZakajdelakvadratnaopekaobpadcuvvodoenakekrogenagladinikotokrogelkamen4548902.mp3 RTVSLO – Val 202 211 clean Tole so novi Radiovedni, za to, da odgovorimo na vprašanje, pa je še ravno pravi čas, preden nekatere vode po državi zamrznejo … Nekdo, ki je očitno letos stal ob kakšnem jezeru ali morju in vanj metal kamenčke, nam je poslal tole vprašanje: "Zakaj dela kvadratna opeka enake kroge v vodi kot okrogel kamen?" Na njegovo vprašanje odgovarja dr. Jurij Bajc, ki na ljubljanski Pedagoški fakulteti poučuje fiziko. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 04 Dec 2019 09:33:00 +0000 Radiovedni: Zakaj dela kvadratna opeka ob padcu v vodo enake kroge na gladini kot okrogel kamen Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/27/RadiovedniKolikoljudijedozdajivelonaZemlji4540954.mp3 RTVSLO – Val 202 201 clean Tokrat se preštevamo in se oziramo na časovni trak človeške zgodovine: Koliko ljudi je do sedaj živelo na naši Zemlji, od pojava homo sapiensa naprej? Odgovarja demograf in ekonomist dr. Janez Malačič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 27 Nov 2019 13:37:00 +0000 Radiovedni: Koliko ljudi je do zdaj živelo na Zemlji Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/20/RadiovedniZakajsetemperaturazvzpenjanjemvgorenia4530996.mp3 RTVSLO – Val 202 195 clean Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si! https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 20 Nov 2019 12:09:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/13/RadiovedniOdkodnaZemljitolikovode4518450.mp3 RTVSLO – Val 202 190 clean Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 13 Nov 2019 12:09:00 +0000 Radiovedni: Od kod na Zemlji toliko vode Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/11/06/RadiovedniVroeZdruenedraveinhladnaEvropa4507617.mp3 RTVSLO – Val 202 187 clean Radiovedno vprašanje poslušalca je na prvi pogled morda malo zavajajoče: Zakaj je v Združenih državah Amerike vedno tako vroče, tudi več kot 100 stopinj, v Evropi pa le redko pride čez 40 stopinj? Odgovarja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Zastavite rad(i)ovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 06 Nov 2019 12:06:00 +0000 Radiovedni: Vroče Združene države in hladna Evropa Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/30/RadiovedniAlilahkopodanestezijosmrimo4497312.mp3 RTVSLO – Val 202 151 clean Poslušalca je zanimalo, ali lahko med operacijo, ko smo pod anestezijo, smrčimo? Pojasnjuje doc. dr. Maja Šoštarič, specialistka anesteziologije intenzivne medicine z UKC v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 30 Oct 2019 07:36:00 +0000 Radiovedni: Ali lahko pod anestezijo smrčimo Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/22/RadiovedniKajvnesemovasekosipogrizemonohte4483056.mp3 RTVSLO – Val 202 209 clean Prinašamo odgovor na novo, tokrat čisto človeško in za mnoge vsakdanjo zagonetko. Poslušalca je zanimalo, kaj vse človek vnese v telo, ko si pogrize nohte. Odgovarja dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Tue, 22 Oct 2019 13:43:00 +0000 Radiovedni: Kaj vnesemo vase, ko si pogrizemo nohte Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/16/RadiovedniBipadlinadrugostranZemljeebizvrtaliluknjoinskoilivanjo4472498.mp3 RTVSLO – Val 202 178 clean Radovedneži iz vse Slovenije, pozdravljeni v novi epizodi Radiovednih, rubriki, ki išče odgovore na vaša vprašanja. Tokrat se je pri nas oglasil dr. Timotej Verbovšek z oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vas pa je zanimalo: Ali bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo? Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni, poučni … nam pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 16 Oct 2019 10:23:00 +0000 Radiovedni: Bi padli na drugo stran Zemlje, če bi zvrtali luknjo in skočili vanjo Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke?  Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/10/09/RadiovedniKoliknaenergijasepretakakosedrimozaroke4462145.mp3 RTVSLO – Val 202 157 clean Radiovedni poslušalci ste dobili svojo rubriko, v njej vsak teden odgovarjamo na eno vaše vprašanje. V tokratni oddaji smo odgovor poiskali pri Mihu Kosu iz Hiše eksperimentov, zanimalo pa vas je: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke?  Poslušajte nas in vabljeni, da nam tudi vi zastavite vprašanje, na katero še niste dobili odgovora. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si. https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Wed, 09 Oct 2019 08:18:00 +0000 Radiovedni: Kolikšna energija se pretaka, ko se držimo za roke Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni! videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive05/2019/09/26/Radiovedni-novarubrikaFrekvenceX4439101.mp3 RTVSLO – Val 202 1008 clean Ali lahko kenguruji skačejo vzvratno, katera je najhitreje rastoča gora in kako hitro raste, zakaj je sončni zahod rdeč? Na tri čisto resna radiovedna vprašanja, ki so nam jih zastavili poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. V novi rubriki Frekvence X Radiovedni! https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ Thu, 26 Sep 2019 10:00:00 +0000 Radiovedni - nova rubrika Frekvence X RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si sl Wed, 21 Jul 2021 14:45:00 +0000 https://val202.rtvslo.si/radiovedni/ webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 21 Jul 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni