News & Politics (C) RTVSLO 2017 Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni Radiovedni https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?</p> </body> </html> 174883569 RTVSLO – Val 202 243 clean Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?</p> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 12:45:00 +0000 Kako nastane zlato in ali nastaja tudi zdaj, da ga ne zmanjka? V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci? 174882097 RTVSLO – Val 202 175 clean V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci? Wed, 22 Jun 2022 12:45:00 +0000 Po katerem časovnem pasu se ravnajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji? Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. 174878972 RTVSLO – Val 202 217 clean Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Wed, 08 Jun 2022 12:45:00 +0000 Iz česa je sestavljena solza? Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo. 174877121 RTVSLO – Val 202 177 clean Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo. Wed, 01 Jun 2022 12:45:00 +0000 Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine? Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> RTVSLO – Val 202 clean Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 01 Jun 2022 12:28:46 +0000 Svetovni splet je okolje, bogato z raznoraznimi bolj ali manj uporabnimi nasveti. Naša poslušalka je, potem ko je eno izmed svojih svetlih majic pri pripravljanju solate popackala z bučnim oljem, na njem našla priporočilo, da se bo madeža najlažje znebila Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja. 174875307 RTVSLO – Val 202 254 clean Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja. Wed, 25 May 2022 12:45:00 +0000 Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174873425 RTVSLO – Val 202 214 clean Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Wed, 18 May 2022 12:45:00 +0000 Zakaj se v vesolju vse vrti? Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 174871615 RTVSLO – Val 202 235 clean Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Wed, 11 May 2022 12:45:00 +0000 Katera rastlina raste najhitreje na svetu? Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta. 174869710 RTVSLO – Val 202 239 clean Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta. Wed, 04 May 2022 12:45:00 +0000 Zakaj plovila v slani vodi potrebujejo žrtveno anodo, tista v sladki pa ne? Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani. 174868126 RTVSLO – Val 202 233 clean Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani. Wed, 27 Apr 2022 12:45:00 +0000 Kako deluje kafetjera? Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več. 174866228 RTVSLO – Val 202 380 clean Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več. Wed, 20 Apr 2022 12:45:00 +0000 Zakaj moramo na letalu izklopiti telefon? Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. 174864464 RTVSLO – Val 202 226 clean Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. Wed, 13 Apr 2022 12:45:00 +0000 Zakaj morski prašički ne marajo spati na hrbtu? Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije. 174862302 RTVSLO – Val 202 351 clean Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije. Wed, 06 Apr 2022 12:45:00 +0000 Katero je najnevarnejše drevo na svetu? Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. 174860491 RTVSLO – Val 202 373 clean Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Wed, 30 Mar 2022 12:45:00 +0000 Ali je res, da je spanje pred polnočjo bolj učinkovito? Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo. 174858700 RTVSLO – Val 202 188 clean Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo. Wed, 23 Mar 2022 13:45:00 +0000 Zakaj barve zbledijo? Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja. 174856498 RTVSLO – Val 202 299 clean Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja. Wed, 16 Mar 2022 13:45:00 +0000 Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo tudi v zraku? Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 174854651 RTVSLO – Val 202 217 clean Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Wed, 09 Mar 2022 13:40:00 +0000 Kako pravilno olupiti banano? Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. 174850703 RTVSLO – Val 202 346 clean Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. Wed, 23 Feb 2022 13:45:00 +0000 Nadsvetlobna hitrost Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? 174844805 RTVSLO – Val 202 290 clean Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Wed, 02 Feb 2022 13:45:00 +0000 Zakaj lahko med potovanjem v letalu brez težav dihamo, če pa smo tako visoko nad tlemi? Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. 174842740 RTVSLO – Val 202 392 clean Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Wed, 26 Jan 2022 13:45:00 +0000 Kako lahko tako majhna spominska kartica hrani toliko podatkov? Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. 174840761 RTVSLO – Val 202 218 clean Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani. Wed, 19 Jan 2022 13:45:00 +0000 Zakaj se mavrici ne moremo približati ali se je dotakniti? Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam. 174838803 RTVSLO – Val 202 189 clean Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam. Wed, 12 Jan 2022 13:45:00 +0000 Radiovedni: Ko te zazebe v prste Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu. 174836945 RTVSLO – Val 202 303 clean Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu. Wed, 05 Jan 2022 13:45:00 +0000 Radiovedni: Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo? Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta. 174835238 RTVSLO – Val 202 347 clean Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta. Wed, 29 Dec 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: Ali je Zemlja edini planet, ki ima sneg? V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550? 174833488 RTVSLO – Val 202 327 clean V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550? Wed, 22 Dec 2021 13:45:00 +0000 Zakaj nimajo vsi naslovniki v Ljubljani enake poštne številke? Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani. 174831108 RTVSLO – Val 202 197 clean Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani. Wed, 15 Dec 2021 13:45:00 +0000 Če bi se čas ustavil, ali bi luč še svetila in ali bi bil radiator še vroč? Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani. 174829271 RTVSLO – Val 202 235 clean Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani. Wed, 08 Dec 2021 13:45:00 +0000 Koliko odstotkov telesne teže predstavlja naža koža? V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. 174827267 RTVSLO – Val 202 327 clean V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Wed, 01 Dec 2021 13:45:00 +0000 Kaj premika tektonske plošče? Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani. 174825173 RTVSLO – Val 202 207 clean Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Wed, 24 Nov 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: O izgubljeni mravlji Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. 174822803 RTVSLO – Val 202 319 clean Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Wed, 17 Nov 2021 13:45:00 +0000 Kaj se med telesno dejavnostjo zgodi v mišicah, da imamo po njej "muskelfiber" oziroma bolečine v mišicah? Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega. 174821088 RTVSLO – Val 202 247 clean Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega. Wed, 10 Nov 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: Kako hitro (v m/s) lahko možgani obdelujejo informacije? Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko. 174819111 RTVSLO – Val 202 358 clean Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Wed, 03 Nov 2021 13:45:00 +0000 Kolikšna je verjetnost, da bi pri taroku pri igri v štiri v roke dobili same taroke? Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič. 174817261 RTVSLO – Val 202 305 clean Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič. Wed, 27 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj so naši zobje beli? Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174815274 RTVSLO – Val 202 179 clean Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Wed, 20 Oct 2021 12:45:00 +0000 Kaj poganja vrtenje naše Zemlje? Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. 174813365 RTVSLO – Val 202 294 clean Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Wed, 13 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj si besedilo lažje zapomnimo, če ga podčrtamo ali pobarvamo? Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. 174811276 RTVSLO – Val 202 231 clean Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Wed, 06 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah? Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk. 174809112 RTVSLO – Val 202 204 clean Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk. Wed, 29 Sep 2021 12:45:00 +0000 Kje se skrivajo mušice, ki se pojavijo takoj, ko na pult v kuhinji postavimo sveže sadje? Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 174807398 RTVSLO – Val 202 205 clean Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Wed, 22 Sep 2021 15:10:00 +0000 Kaj bi se moralo zgoditi, da listavci in druge neenoletne rastline jeseni ne bi odvrgli listja? Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174805593 RTVSLO – Prvi 226 clean Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Wed, 15 Sep 2021 15:10:00 +0000 Radiovedni: Na kakšen način astrofiziki odkrivajo črne luknje? Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 174803736 RTVSLO – Val 202 181 clean Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Wed, 08 Sep 2021 14:45:00 +0000 Ali imajo ptice zobe? Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec. 174800576 RTVSLO – Val 202 257 clean Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec. Wed, 01 Sep 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Kaj določa barvo naše kože? Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. 174800295 RTVSLO – Val 202 258 clean Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Wed, 25 Aug 2021 14:45:00 +0000 Kaj se zgodi z organizmom, če ga damo iz sladke v slano vodo in obratno? Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 174799048 RTVSLO – Val 202 264 clean Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Wed, 18 Aug 2021 14:45:00 +0000 Ali je poleti za to, da se ohladimo, bolje piti mrzlo ali toplo pijačo? Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni. 174797351 RTVSLO – Val 202 280 clean Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni. Wed, 11 Aug 2021 15:00:00 +0000 Zakaj se edino voda pri nizki temperaturi širi, ne pa krči kot ostali elementi? Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec. 174795766 RTVSLO – Val 202 276 clean Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec. Wed, 04 Aug 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Kateri del telesa se najbolj znoji? V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni. 174793642 RTVSLO – Val 202 271 clean V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni. Wed, 28 Jul 2021 14:45:00 +0000 Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi? Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike. 174792320 RTVSLO – Val 202 210 clean Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike. Wed, 21 Jul 2021 14:45:00 +0000 Ali je po UVC-sterilizaciji razkužena tudi 334. stran 600 strani dolge knjige? Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 174790948 RTVSLO – Val 202 284 clean Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Wed, 14 Jul 2021 14:45:00 +0000 Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni. 174789240 RTVSLO – Val 202 248 clean Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni. Wed, 07 Jul 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Zakaj sebe ne moremo žgečkati? Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko? 174784233 RTVSLO – Val 202 264 clean Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko? Thu, 17 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kam gre ves helij iz napihnjenih balonov? Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni. 174782130 RTVSLO – Val 202 168 clean Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni. Thu, 10 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol? Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. 174780249 RTVSLO – Val 202 233 clean Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Thu, 03 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru? Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. 174778550 RTVSLO – Val 202 223 clean Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Thu, 27 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ribe pijejo vodo? S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? 174776818 RTVSLO – Val 202 186 clean S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? Thu, 20 May 2021 07:08:00 +0000 Ali naša ušesa res ves čas rastejo? Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez. 174775007 RTVSLO – Val 202 252 clean Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez. Thu, 13 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj? Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka. 174773293 RTVSLO – Val 202 237 clean Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka. Thu, 06 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je blato rjave barve in zakaj ga le nekatera hrana obarva drugače? Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc. 174771689 RTVSLO – Val 202 196 clean Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc. Thu, 29 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: V kateri smeri neba se je zgodil veliki pok? Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174770214 RTVSLO – Val 202 184 clean Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Thu, 22 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji? Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? 174768710 RTVSLO – Val 202 245 clean Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? Thu, 15 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje. 174766692 RTVSLO – Val 202 269 clean Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje. Thu, 08 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet? Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? 174765216 RTVSLO – Val 202 271 clean Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? Thu, 01 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu? Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? 174763395 RTVSLO – Val 202 234 clean Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? Thu, 25 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. 174761943 RTVSLO – Val 202 224 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Fri, 19 Mar 2021 10:45:00 +0000 Radiovedni: Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. 174761937 RTVSLO – Val 202 253 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. Fri, 19 Mar 2021 10:10:00 +0000 Radiovedni: Kako se labodi med seboj ločijo? Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci. 174761935 RTVSLO – Val 202 648 clean Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Fri, 19 Mar 2021 09:45:00 +0000 Radiovedni na terenu: Živalska vprašanja Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. 174761925 RTVSLO – Val 202 230 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. Fri, 19 Mar 2021 09:10:00 +0000 Radiovedni: Ali imajo zvezde senco? Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji. 174761464 RTVSLO – Val 202 160 clean Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji. Thu, 18 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj se zgodi z vesoljskim plovilom po končani misiji? Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti? 174759685 RTVSLO – Val 202 231 clean Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti? Thu, 11 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Je mogoče videti sebe v preteklosti? Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? 174756491 RTVSLO – Val 202 244 clean Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? Thu, 04 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti. 174756303 RTVSLO – Val 202 245 clean V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti. Thu, 25 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je mesec nad obzorjem videti navidezno večji? Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni. 174754565 RTVSLO – Val 202 192 clean Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni. Thu, 18 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se na Mont Everestu, ki je bližje soncu, tudi poleti sneg ne stopi? Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru. 174752702 RTVSLO – Val 202 238 clean Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Thu, 11 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo? Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni. 174751077 RTVSLO – Val 202 230 clean Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni. Thu, 04 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca? Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici. 174749266 RTVSLO – Val 202 214 clean Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici. Thu, 28 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi se na površju Zemlje pojavil nevtronski hladilnik? “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče. 174747827 RTVSLO – Val 202 188 clean “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče. Thu, 21 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako velik je velikan? V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru. 174746266 RTVSLO – Prvi 268 clean V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru. Thu, 14 Jan 2021 08:20:00 +0000 Radiovedni: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. 174744491 RTVSLO – Val 202 200 clean Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. Thu, 07 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ptice vohajo? Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? 174743302 RTVSLO – Val 202 194 clean Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? Thu, 31 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. 174741721 RTVSLO – Val 202 208 clean V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Wed, 23 Dec 2020 08:50:00 +0000 Radiovedni: Katerih je več - rastlinojedih ali mesojedih živali? Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? 174740281 RTVSLO – Val 202 183 clean Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? Thu, 17 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi? Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?" 174738290 RTVSLO – Val 202 263 clean Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?" Thu, 10 Dec 2020 07:45:00 +0000 Radiovedni: Kako mravlje hodijo po stropu? Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj. 174736657 RTVSLO – Val 202 210 clean Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj. Thu, 03 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj zvezd podnevi ne vidimo? Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik. 174734966 RTVSLO – Val 202 221 clean Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik. Thu, 26 Nov 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je sonce rumeno? Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega. 174733396 RTVSLO – Val 202 292 clean Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega. Thu, 19 Nov 2020 08:10:00 +0000 Radiovedni: Koliko tehtajo vsi trenutno aktivni koronavirusi Sars-CoV-2 v Sloveniji? Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta. 174731720 RTVSLO – Val 202 220 clean Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta. Thu, 12 Nov 2020 08:17:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se na lužah ob razlitem olju pokaže mavrica? Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?" 174730127 RTVSLO – Val 202 246 clean Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?" Thu, 05 Nov 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako udomačen maček ve, da se bliža zima in da si mora narediti energijske zaloge za prihajajočo zimo? Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni. 174728390 RTVSLO – Val 202 240 clean Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni. Thu, 29 Oct 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri se lahko zdrav človek podhladi? Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni. 174726642 RTVSLO – Val 202 299 clean Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni. Thu, 22 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako drevesa vedo, v katero smer naj rastejo? Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem? 174724941 RTVSLO – Val 202 177 clean Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem? Thu, 15 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se pregreto, dehidrirano telo takoj po zaužitju tekočine odzove z intenzivnim potenjem? Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo. 174723487 RTVSLO – Val 202 213 clean Hipotetična vprašanja so v znanosti vedno zabavna, ker nas silijo, da razmišljamo o tem, kar že vemo, v povsem drugačni luči. In to deluje tudi takrat, ko skušamo razumeti delovanje našega planeta. Zato so tokratni Radiovedni za nekaj minut ustavili Zemljo in preverili, kaj se bo zgodilo. Thu, 08 Oct 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti? Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni. 174721636 RTVSLO – Val 202 207 clean Prebavila so zanimiv, a kompleksen organski sistem. In čeprav jih z očmi ne vidimo, jih lahko velikokrat slišimo. Če se kdaj, ko odštevate minute do kosila, sprašujete, kako nastane zvok kruljenja želodca in zakaj je želodčno klokotanje tako glasno, vam s pomočjo gastroenterologa Darka Siuka odgovorijo Radiovedni. Thu, 01 Oct 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako nastane zvok kruljenja želodca? Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak. 174720200 RTVSLO – Val 202 182 clean Čeprav morda na prvi pogled deluje, da je supanje enostavno in se ga lahko vsak nauči v petih minutah, je za uspešno obstoj na deski bistven dober ravnotežni položaj. Verjetno je s tem imela težave tudi naša poslušalka, saj je Radiovednim postavila vprašanje: "Ali telesna višina vpliva na boljše ohranjanje ravnotežja?" Po uravnotežen odgovor smo se odpravili na UKC Ljubljana k specialistki otorinolaringologije Tanji Soklič Košak. Thu, 24 Sep 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Ali telesna višina vpliva na ravnotežje? Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. 174718556 RTVSLO – Val 202 251 clean Danes gremo med polže, naš svet naj bi bil dom od 60 do 80 000 vrstam polžev. Naselili so vse predele sveta – od morja do dežel večnega snega. Tudi po velikosti so zelo različni – neka avstralska vrsta polža, hišica meri meter in 60 centimetrov, najmanjši pa so mikroskopskih velikosti. No, in v zvezi s polži smo dobili vprašanje: "Kdaj vrsti polža s hišico v razvoju od malega polža zraste hišica, ki jo nosi na hrbtu, in ali hišica raste z njim?" Z zanimivostmi o polžih pa nam je tokrat pomagal dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Thu, 17 Sep 2020 07:06:00 +0000 Radiovedni: Polž in njegova hišica Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva. 174717025 RTVSLO – Val 202 278 clean Hrana je tista snov, ki jo človek zaužije z namenom. Potrebna je za delovanje, rast in razvoj telesa. Da pa krepi naše zdravje in nas ohranja pri življenju, pa je potreben zadosten vnos njene količine. Pa ste se že kdaj vprašali, koliko hrane zaužijemo v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? No, Radiovedni so odšli že tako daleč, da so raje poiskali kar odgovor na vprašanje, koliko hrane smo zaužili v zgodovini človeštva. Thu, 10 Sep 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Koliko hrane smo zaužili v zgodovini človešta? Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. 174715524 RTVSLO – Val 202 192 clean Ob omembi raziskovanja vesolja se mnogim pred očmi narišejo spektakularni prizori odštevanja in izstrelitev velikih raket, ki v neznano odpeljejo svoj tovor. Ob tem si tako znanstveniki kot laični opazovalci grizejo nohte in nestrtpno spremljajo, če izstrelitev poteka brez težav, a ob takem vznemirjenju si le redko zastavimo morda na prvi pogled enostavno vprašanje, ki ga je poslal Jernej: "Kako se pravzaprav raketa požene v zrak?" Odgovor je prispeval izvrsten poznavalec vesoljskih tehnologij prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Thu, 03 Sep 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Kako se raketa požene v zrak? Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. 174713897 RTVSLO – Val 202 133 clean Zemlja za vrtenje okoli svoje osi potrebuje en dan, Sonce pa obroži v enem letu. A prebivalci Zemlje njenega vrtenja ne moremo zaznati, saj je hitrost konstantna, svoje pa doda tudi gravitacija, ki nas skrbno drži na tleh. Glede na Zemljino os se ves čas premikamo zelo hitro, na geografski širini Slovenije kar dobrih 1100 km/h. Da pa bi Zemljani občutili gibanje našega planeta, nam je rad(i)ovedni Matjaž postavil zelo zanimivo vprašanje: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Za odgovor je naš planet zavrtel astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu. Thu, 27 Aug 2020 07:03:00 +0000 Radiovedni: Kako hitro bi se Zemlja morala vrteti, da bi ljudje na ekvatorju lebdeli tik nad tlemi? Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga. 174712788 RTVSLO – Val 202 206 clean Ker se bližamo septembru, je morda čas, da spet malo ponovimo osnove in zdaj gremo res k osnovam, k delcem, ki gradijo molekule in so dolgo časa – pravzaprav od Demokrita v antiki – veljali za najmanjšo poznano stvar v naravi. Atomi so to, 8-letnega Jerneja pa je v zvezi z njimi zanimalo nekaj čisto posebnega: Kako se cepijo atomi? Z odgovorom pa nam je tokrat pomagal dr. Luka Snoj, jedrski fizik, ki vodi slovenski raziskovalni reaktor Triga. Thu, 20 Aug 2020 07:03:00 +0000 Radiovedni: Kako se cepijo atomi? Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride. 174711379 RTVSLO – Val 202 190 clean Vsi smo že kdaj v družbi rekli kaj neumnega ali naredili kaj, kar smo kasneje obžalovali, zato tudi dobro vemo, kako je, če naš obraz preplavi tista nadležna rdečica. Za sprožitev zardevanja je včasih dovolj že to, da nam nekdo reče, da zardevamo. Zato ni čudno, da so Radiovedni pobrskali za odgovor na vprašanje, zakaj do rdečkasto obarvanega obraza sploh pride. Thu, 13 Aug 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj v neprijetnih trenutkih zardimo? Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko. 174710323 RTVSLO – Val 202 199 clean Les, cement in jeklo so materiali iz katerih lahko danes zgradimo skoraj karkoli. A Radiovedni ne poznajo omejitev trenutnega razumevanja fizičnega sveta. Ali je mogoče teoretično ali celo v praksi, da svetloba postane snovni material? Odgovarja prof. Boštjan Golob s Fakultete za matematiko in fiziko. Thu, 06 Aug 2020 06:45:00 +0000 Radiovedni: Zidaki iz svetlobe? Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin. 174708947 RTVSLO – Val 202 184 clean Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin. Thu, 30 Jul 2020 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se določi čas sončnega vzhoda in zahoda? RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si sl Wed, 29 Jun 2022 12:45:00 +0000 https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Wed, 29 Jun 2022 12:45:00 +0000 Radiovedni