<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
  <rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" xmlns:itunes="http://www.itunes.com/dtds/podcast-1.0.dtd" xmlns:media="http://search.yahoo.com/mrss/" xmlns:podcast="https://podcastindex.org/namespace/1.0">
    <channel>
      <atom:link href="http://podcast.rtvslo.si/radiovedni.xml" rel="self" type="application/rss+xml"></atom:link>
      <category>Education</category>
      <copyright>(C) RTVSLO 2026</copyright>
      <description>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </description>
      <image>
        <link>https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni</link>
        <title>Radiovedni</title>
        <url>https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg</url>
      </image>
      <item>
        <description>Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.&lt;p&gt;Nekaj odgovorov smo na&amp;scaron;li pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela &lt;strong&gt;biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13089024" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/08/AlijetRA_SLO_LJT_9460404_20287946.mp3"></enclosure>
        <guid>175219989</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.&lt;p&gt;Nekaj odgovorov smo na&amp;scaron;li pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela &lt;strong&gt;biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec&lt;/strong&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175219989</link>
        <pubDate> Sat, 09 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.</description>
        <enclosure length="15415296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/05/01/KakenbRA_SLO_LJT_9386011_20202675.mp3"></enclosure>
        <guid>175218329</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175218329</link>
        <pubDate> Sat, 02 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšen bi bil svet brez denarja?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. 

Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="13090560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/24/AlikokoRA_SLO_LJT_9319956_20125748.mp3"></enclosure>
        <guid>175216809</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. 

Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175216809</link>
        <pubDate> Sat, 25 Apr 2026 06:01:41 +0000</pubDate>
        <title>Ali kokoši za veliko noč znesejo več jajc?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.</description>
        <enclosure length="14522880" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/17/KakonasRA_SLO_LJT_9229985_20025283.mp3"></enclosure>
        <guid>175214994</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>453</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175214994</link>
        <pubDate> Sat, 18 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastanejo različni vetrovi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornik:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;dr. &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;***&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Tak&amp;scaron;ni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11222784" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/10/ZakajsoRA_SLO_2PR115_19923346.mp3"></enclosure>
        <guid>175213137</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>350</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Sogovornik:&lt;/em&gt;&amp;nbsp;dr. &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;***&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Tak&amp;scaron;ni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175213137</link>
        <pubDate> Sat, 11 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.&lt;p&gt;Profesor &lt;strong&gt;Blaž Cigić&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;z Oddelka za živilstvo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/strong&gt; razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo.&lt;/p&gt;
&lt;p lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;strong&gt;Tematsko povezani oddaji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="11249664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/04/03/ZakajseRA_SLO_LJT_9067600_19842793.mp3"></enclosure>
        <guid>175211542</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>351</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.&lt;p&gt;Profesor &lt;strong&gt;Blaž Cigić&lt;/strong&gt; &lt;strong&gt;z Oddelka za živilstvo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani&lt;/strong&gt; razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo.&lt;/p&gt;
&lt;p lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;strong&gt;Tematsko povezani oddaji:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li lang=&quot;sl&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;en-GB&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175211542</link>
        <pubDate> Sat, 04 Apr 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se sladkor spremeni v karamelo, sol pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostje&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Niki&amp;scaron;a Ple&amp;scaron;ec&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ga&amp;scaron;per Žun&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Gregor Medo&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jo&amp;scaron;t Tručl&lt;/strong&gt; (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko sli&amp;scaron;ite &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175209842&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Marjan Verč&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="28712448" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/28/PapigeRA_SLO_LJT_8958996_19724656.mp3"></enclosure>
        <guid>175209841</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>897</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj.

&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostje&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Niki&amp;scaron;a Ple&amp;scaron;ec&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Ga&amp;scaron;per Žun&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Gregor Medo&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, &lt;strong&gt;Jo&amp;scaron;t Tručl&lt;/strong&gt; (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in &lt;strong&gt;Gregor Belu&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Biotehni&amp;scaron;ke fakultete v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko sli&amp;scaron;ite &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175209842&quot;&gt;tukaj&lt;/a&gt;.&amp;nbsp;&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;Avtor fotografije: Marjan Verč&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175209841</link>
        <pubDate> Fri, 27 Mar 2026 22:09:32 +0000</pubDate>
        <title>Papige, celice in ena zelo radovedna publika</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/span&gt; Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11579904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/20/ZakajmoRA_SLO_LJT_8817227_19571876.mp3"></enclosure>
        <guid>175207875</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>361</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;text-decoration: underline;&quot;&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/span&gt; Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175207875</link>
        <pubDate> Sat, 21 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj moški s starostjo izgubljajo lase, ženske pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;u&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/u&gt;&amp;nbsp;Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12676608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/13/BikamelRA_SLO_LJT_8728916_19471444.mp3"></enclosure>
        <guid>175205964</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>396</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.&lt;p&gt;Posebno vabilo:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Radiovedni v živo: Naj vpra&amp;scaron;anja stopijo na oder!&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Ste vedeli, da ko deli&amp;scaron; radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo &amp;raquo;zračimo&amp;laquo; skupino vpra&amp;scaron;anj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vpra&amp;scaron;anja &amp;ndash; fiziki, kemiki, biologi in zoologi.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;u&gt;Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici In&amp;scaron;tituta 'Jožef Stefan'.&lt;/u&gt;&amp;nbsp;Radioveden krog zastavljanja vpra&amp;scaron;anj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik &amp;Scaron;krlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!&amp;nbsp;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175205964</link>
        <pubDate> Sat, 14 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Bi kamele popile toliko vode naenkrat, tudi če ne bi živele v puščavi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.&lt;p&gt;Odgovarja &lt;strong&gt;dr. Brigita Tom&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13571328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/03/06/KakopraRA_SLO_LJT_8642219_19371614.mp3"></enclosure>
        <guid>175204093</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>424</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.&lt;p&gt;Odgovarja &lt;strong&gt;dr. Brigita Tom&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt; z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehni&amp;scaron;ke fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175204093</link>
        <pubDate> Sat, 07 Mar 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako prati in sušiti perilo, da bo lepo čim dalj časa?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gost: &lt;strong&gt;Peter Mik&amp;scaron;a&lt;/strong&gt;, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="17650176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/27/KakosoRA_SLO_LJT_8554049_19269182.mp3"></enclosure>
        <guid>175202260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>551</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. &lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Gost: &lt;strong&gt;Peter Mik&amp;scaron;a&lt;/strong&gt;, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175202260</link>
        <pubDate> Sat, 28 Feb 2026 05:58:08 +0000</pubDate>
        <title>Kako so nekoč izmerili višino gora?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.</description>
        <enclosure length="11137536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/20/ZakajstRA_SLO_LJT_8473390_19178835.mp3"></enclosure>
        <guid>175200349</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>348</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175200349</link>
        <pubDate> Sat, 21 Feb 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas. </description>
        <enclosure length="13496832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/13/ZakajnaRA_SLO_LJT_8394638_19089724.mp3"></enclosure>
        <guid>175198529</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>421</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175198529</link>
        <pubDate> Sat, 14 Feb 2026 06:25:44 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj nam na mrazu kaplja iz nosu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. &lt;strong&gt;Tomaž Zwitter.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="16099584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/02/06/KajbisRA_SLO_LJT_8299262_18982985.mp3"></enclosure>
        <guid>175196308</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>503</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. &lt;strong&gt;Tomaž Zwitter.&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175196308</link>
        <pubDate> Sat, 07 Feb 2026 06:25:08 +0000</pubDate>
        <title>Kaj bi se moralo zaleteti v Zemljo, da bi jo vrglo iz tira?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.&lt;p&gt;Radovednost je tokrat zanetil poslu&amp;scaron;alec Andrej, odgovarja pa&amp;nbsp;dr. Primož Rožman, zdravnik, imunohematolog in profesor na medicinski fakulteti (&lt;a href=&quot;https://www.daruj-kri.si/&quot;&gt;Zavod Republike Slovenije za tranfuzijsko medicino&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15147264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/31/ZakajsoRA_SLO_LJT_8232369_18906525.mp3"></enclosure>
        <guid>175194693</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj so nekatere krvne skupine zelo pogoste, druge pa prava redkost? Radiovedni danes raziskujejo kri, a to počnejo brez igel, le z vprašanji.&lt;p&gt;Radovednost je tokrat zanetil poslu&amp;scaron;alec Andrej, odgovarja pa&amp;nbsp;dr. Primož Rožman, zdravnik, imunohematolog in profesor na medicinski fakulteti (&lt;a href=&quot;https://www.daruj-kri.si/&quot;&gt;Zavod Republike Slovenije za tranfuzijsko medicino&lt;/a&gt;).&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175194693</link>
        <pubDate> Sat, 31 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so nekatere krvne skupine pogostejše od drugih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.</description>
        <enclosure length="17560320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/23/ZakajreRA_SLO_LJT_8144270_18807019.mp3"></enclosure>
        <guid>175192701</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>548</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, zakaj smo zdravi kot riba, zviti kot lisica ali na psu? V tokratnih Radiovednih smo vstopili v pisan svet slovenskih frazemov, v katerih glavno vlogo igrajo živali. Raziskovali smo, kako z njimi opisujemo svoje zdravje, počutje, moč in vedenje ter zakaj prav riba velja za simbol popolnega zdravja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175192701</link>
        <pubDate> Sat, 24 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj rečemo, da je nekdo zdrav kot riba?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? 

Sogovornik:
- dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="15164928" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/16/KakojeRA_SLO_LJT_8068818_18720787.mp3"></enclosure>
        <guid>175190817</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>473</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? 

Sogovornik:
- dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175190817</link>
        <pubDate> Sat, 17 Jan 2026 06:57:40 +0000</pubDate>
        <title>Kako je lahko en sam asteroid zradiral vse dinozavre s planeta?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka?

Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.</description>
        <enclosure length="16488960" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/09/KajjenRA_SLO_LJT_8001747_18643524.mp3"></enclosure>
        <guid>175189130</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>515</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vsak od nas ga ima. Je majhen, okrogel in vedno na istem mestu. Nekateri ga skrivajo in imajo obrnjenega navznoter, drugim pa ponosno štrli iz trebuha. Popek je z nami vse od rojstva, ampak ste že kdaj pogledali svojega in se vprašali, zakaj je sploh tam? Ali pa celo - kaj se skriva na drugi strani popka?

Vprašanja danes zastavljata 8-letna Vita in 6-letna Zoja iz okolice Žalca, ki sta se nam tudi pridružili pri snemanju odgovorov. Odpravile smo se na Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer nas je sprejela dr. Aneta Soltirovska Šalamon, dr. med.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175189130</link>
        <pubDate> Sat, 10 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj je na drugi strani popka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.</description>
        <enclosure length="13075968" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2026/01/02/KajvednRA_SLO_LJT_7931943_18564250.mp3"></enclosure>
        <guid>175187443</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>408</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175187443</link>
        <pubDate> Sat, 03 Jan 2026 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj vednozelenim rastlinam omogoča, da ostanejo zelene tudi pozimi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Petra Mole&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16601856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/26/ZakajseRA_SLO_LJT_7876309_18502185.mp3"></enclosure>
        <guid>175185503</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>518</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gostja:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Petra Mole&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185503</link>
        <pubDate> Sat, 27 Dec 2025 06:30:48 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Zakaj se piškoti s časom omehčajo, kruh pa otrdi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
&lt;p&gt;Na leto&amp;scaron;nji izvedbi &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovno&amp;scaron;olcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spra&amp;scaron;evale, kolik&amp;scaron;na je &amp;scaron;e &amp;ldquo;sprejemljiva&amp;rdquo; količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem &amp;hellip;Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=05pWaRMRigE&quot;&gt;Povezava do kemijskega poskusa &quot;Faraonove kače&quot; v video obliki. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostje:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Jeran&lt;/strong&gt;, Institut Jožef Stefan,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ana Maglov&lt;/strong&gt;, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Zajc Tekavec&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Blaž Vurnik&lt;/strong&gt;, Mestni muzej.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
Poglavja:
00:00:01 Radiovedni v Cukrarni
00:01:28 Zgodovina sladkorja
00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja
00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja
00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni
00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja
00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne
00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja
</description>
        <enclosure length="50986752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/24/RadiovedRA_SLO_LJT_7861554_18486178.mp3?feed=radiovedni"></enclosure>
        <guid>175185094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1593</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
&lt;p&gt;Na leto&amp;scaron;nji izvedbi &lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/&quot;&gt;Avdiofestivala&lt;/a&gt;, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovno&amp;scaron;olcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spra&amp;scaron;evale, kolik&amp;scaron;na je &amp;scaron;e &amp;ldquo;sprejemljiva&amp;rdquo; količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem &amp;hellip;Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://www.youtube.com/watch?v=05pWaRMRigE&quot;&gt;Povezava do kemijskega poskusa &quot;Faraonove kače&quot; v video obliki. &lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostje:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Jeran&lt;/strong&gt;, Institut Jožef Stefan,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ana Maglov&lt;/strong&gt;, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Zajc Tekavec&lt;/strong&gt;, BIC Ljubljana,&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Blaž Vurnik&lt;/strong&gt;, Mestni muzej.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
Poglavja:
00:00:01 Radiovedni v Cukrarni
00:01:28 Zgodovina sladkorja
00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja
00:07:51 Dijakinji Lara Suhovršnik in Vita Purnat o dobrih in slabih plateh sladkorja
00:09:02 Ana Maglov o sladkorni bolezni
00:11:37 Dr. Marko Jeran o kemijski sestavi sladkorja
00:15:07 Dr. Blaž Vurnik o zgodovini Cukrarne
00:20:17 Xpertiza: Gaia Kravanja
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175185094</link>
        <podcast:chapters type="application/json+chapters" url="https://api.rtvslo.si/ava/chapter/175185094?kind=podcast&amp;client_id=b94570a02cabc11b60e344723e3ca51a" />
        <pubDate> Wed, 24 Dec 2025 11:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni: Sladkor pod lupo</title>
      </item>
      <item>
        <description>Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Ivančič Kutin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za slovensko narodopisje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ksenija Slavec Jere&lt;/strong&gt;, ginekologinja&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zarja Mur&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;V rubriki Modrosti pod lupo, razne slovenske reke razvozlavajo tudi v zavodu &lt;a href=&quot;https://www.strasnohudi.si/&quot;&gt;Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12714240" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/19/esedimRA_SLO_LJT_7819583_18439486.mp3"></enclosure>
        <guid>175183894</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>397</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Volk in mraz sta v slovenskem ljudskem izročilu krivca za marsikaj - tudi za vnetje sečil in rodil. Pa to drži? V tokratnih Radiovednih raziskujemo staro modrost, ali se nam bodo po sedenju na mrzlem res vnela sečila. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornice&lt;/strong&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Barbara Ivančič Kutin&lt;/strong&gt;, In&amp;scaron;titut za slovensko narodopisje&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ksenija Slavec Jere&lt;/strong&gt;, ginekologinja&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Zarja Mur&amp;scaron;ič&lt;/strong&gt;, Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;V rubriki Modrosti pod lupo, razne slovenske reke razvozlavajo tudi v zavodu &lt;a href=&quot;https://www.strasnohudi.si/&quot;&gt;Stra&amp;scaron;no hudi&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175183894</link>
        <pubDate> Sat, 20 Dec 2025 07:50:00 +0000</pubDate>
        <title>Če sedimo na mrzlih tleh, dobimo volka v rit. Pa ga res?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih.

Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani</description>
        <enclosure length="13841664" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/12/ZakajneRA_SLO_LJT_7749456_18360851.mp3"></enclosure>
        <guid>175182094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih.

Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175182094</link>
        <pubDate> Sat, 13 Dec 2025 06:24:04 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj ne moremo bolje izkoriščati nukleark … ali pa strele?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. &lt;p&gt;Gostja:&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Nina Česnik&lt;/strong&gt; s Srednje ekonomske &amp;scaron;ole v Ljubljani.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12668160" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/12/06/KakojeRA_SLO_LJT_7675112_18277131.mp3"></enclosure>
        <guid>175180263</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>395</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je. &lt;p&gt;Gostja:&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Nina Česnik&lt;/strong&gt; s Srednje ekonomske &amp;scaron;ole v Ljubljani.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175180263</link>
        <pubDate> Fri, 05 Dec 2025 13:22:11 +0000</pubDate>
        <title>Kako je navaden petek postal &quot;črni&quot;?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.</description>
        <enclosure length="13854720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/29/olajeRA_SLO_LJT_7601904_18194199.mp3"></enclosure>
        <guid>175178462</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nihče ni šolanja izumil, napredek človeštva je pripeljal do tega, da so družbe same ugotovile, da je to najboljše za vse - vladarje in tiste, ki so vladarjem služili. V tokratnih Radiovednih vseeno pogledamo ključne prelomice v razvoju šolstva. Naš sogovornik je tokrat kustos v Slovenskem šolskem muzeju Gregor Gartner.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175178462</link>
        <pubDate> Sat, 29 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Komu je padlo na pamet, da moramo obvezno hoditi v šolo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? 

Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.
</description>
        <enclosure length="10639104" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/21/ZakajglRA_SLO_LJT_7525877_18108243.mp3"></enclosure>
        <guid>175176545</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>332</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? 

Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175176545</link>
        <pubDate> Sat, 22 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj glasno smrčanje nikoli ne zbudi tistega, ki smrči?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.</description>
        <enclosure length="9432576" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/14/AlidomaRA_SLO_LJT_7451743_18024461.mp3"></enclosure>
        <guid>175174718</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>294</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175174718</link>
        <pubDate> Sat, 15 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali domačim živalim, ki ne gredo nikoli ven, primanjkuje vitamina D?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje?
Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.
</description>
        <enclosure length="10454016" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/11/07/ZakajkoRA_SLO_LJT_7371413_17931296.mp3"></enclosure>
        <guid>175172765</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>326</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes vas Radiovedni peljemo med grive, repe, kopita in … blato. Našo zvesto poslušalko, danes pa tudi terensko pomočnico Zarjo, zanima, zakaj konji spijo stoje?
Na idilično kmetijo v okolico Ljubljane nas je popeljala inštruktorica jahanja, jahalna pedagoginja in veterinarka Anja Zupančič.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175172765</link>
        <pubDate> Sat, 08 Nov 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj konji spijo stoje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. 

Gostja:
- prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani</description>
        <enclosure length="15252480" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/27/KdajrazRA_SLO_LJT_7261510_17803199.mp3"></enclosure>
        <guid>175170033</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>476</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. 

Gostja:
- prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175170033</link>
        <pubDate> Sat, 01 Nov 2025 07:40:55 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj razvijemo občutek za čas?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. &lt;strong&gt;Urban Burnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12332544" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/25/RadiovedRA_SLO_LJT_7239503_17777757.mp3"></enclosure>
        <guid>175169500</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, kako bi zvenel vaš glas na Marsu ali Jupitru? NASA je že posnela prve prave zvoke z Marsa, mi pa smo šli korak dlje: na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani smo s strokovnjakom Urbanom Burnikom simulirali, kako bi tam zvenel naš pozdrav. Zaprite skafander, Radiovedni vas peljemo na zvočno ekskurzijo po našem Osončju!&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost:&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;dr. &lt;strong&gt;Urban Burnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175169500</link>
        <pubDate> Sat, 25 Oct 2025 06:32:43 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Kako bi zvenel moj glas na Marsu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Dr. &lt;strong&gt;Samo Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="16571904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/18/RadiovedRA_SLO_LJT_7169122_17696848.mp3"></enclosure>
        <guid>175167665</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>517</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ležite v ordinaciji, zdravnik se s sondo sprehaja po vašem trebuhu, na ekranu pa se kar naenkrat prikažejo vaši trebušni organi. Kako je to mogoče, je to res, da je po sredi zvok? In to ultrazvok! V najnovejših Radiovednih se skupaj z Nikom Škrlecem sprašujemo, kako deluje ultrazvok in kako ga lahko slišimo. V iskanju odgovora se je znašel v enem od najtišjih prostorov v Sloveniji, nastavljal ušesa netopirjem in preverjal, ali ima nemara v ušesih repo.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Gost&lt;/em&gt;:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;Dr. &lt;strong&gt;Samo Begu&amp;scaron;&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175167665</link>
        <pubDate> Fri, 17 Oct 2025 07:30:21 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Kako deluje ultrazvok?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Jaka Sodnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="17051136" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/11/RadiovedRA_SLO_LJT_7100475_17618226.mp3"></enclosure>
        <guid>175165882</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>532</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Jaka Sodnik&lt;/strong&gt;, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;em&gt;13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na&amp;nbsp;&lt;strong&gt;Avdiofestival&lt;/strong&gt;&amp;nbsp;v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na &amp;scaron;tirih prizori&amp;scaron;čih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na&amp;nbsp;&lt;a href=&quot;https://www.avdiofestival.si/program&quot;&gt;POVEZAVI&lt;/a&gt;.&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175165882</link>
        <pubDate> Sat, 11 Oct 2025 05:18:41 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Ali zvok lahko ubije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!&lt;p&gt;Gostja: dr. &lt;strong&gt;Anka Slana Ozimič&lt;/strong&gt;, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13688832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/10/04/RadiovedRA_SLO_LJT_7031217_17539800.mp3"></enclosure>
        <guid>175164098</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>427</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Oktobra Radiovedni eksperimentiramo z zvokom. Pridružil se nam bo Nik Škrlec, ki se na svoji prvi zvočni misiji sprašuje, zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres. Za našpičena, kosmata ušesa, majhna, velika ušesa, oslovska in še kakšna ušesa!&lt;p&gt;Gostja: dr. &lt;strong&gt;Anka Slana Ozimič&lt;/strong&gt;, Oddelek za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175164098</link>
        <pubDate> Sat, 04 Oct 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Zakaj so nam določeni zvoki prijetni, drugi pa nas spravijo v stres?</title>
      </item>
      <item>
        <description> Ali naš telefon res posluša, kaj govorimo? Ali ves čas beleži in sporoča našo lokacijo? Tudi ko je izklopljen? Na vprašanje, kaj vse o nas ve naš pametni telefon, odgovarja Urban Vidergar iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;e več aktualnih informacij glede informacijske varnosti pa najdete na spletni strani &lt;a href=&quot;https://www.varninainternetu.si/&quot;&gt;varninainternetu.si&lt;/a&gt;.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16130304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/26/AlinamRA_SLO_LJT_6958754_17456718.mp3"></enclosure>
        <guid>175162278</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>504</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary> Ali naš telefon res posluša, kaj govorimo? Ali ves čas beleži in sporoča našo lokacijo? Tudi ko je izklopljen? Na vprašanje, kaj vse o nas ve naš pametni telefon, odgovarja Urban Vidergar iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.&lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&amp;Scaron;e več aktualnih informacij glede informacijske varnosti pa najdete na spletni strani &lt;a href=&quot;https://www.varninainternetu.si/&quot;&gt;varninainternetu.si&lt;/a&gt;.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175162278</link>
        <pubDate> Sat, 27 Sep 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali nam naš telefon res prisluškuje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove.

&lt;p&gt;V lov na odgovor na vpra&amp;scaron;anje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Darko Ogrin&lt;/strong&gt; s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In &amp;scaron;e odgovor na uganko:&lt;/strong&gt; Profesor je dopustoval v Indoneziji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12658176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/19/KdajsmoRA_SLO_LJT_6893334_17380979.mp3"></enclosure>
        <guid>175160620</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>395</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove.

&lt;p&gt;V lov na odgovor na vpra&amp;scaron;anje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel &lt;strong&gt;dr. Darko Ogrin&lt;/strong&gt; s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;In &amp;scaron;e odgovor na uganko:&lt;/strong&gt; Profesor je dopustoval v Indoneziji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175160620</link>
        <pubDate> Sat, 20 Sep 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj smo začeli uporabljati časovne pasove?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih.

Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela. </description>
        <enclosure length="16283904" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/12/ZakajNiRA_SLO_LJT_6824907_17302457.mp3"></enclosure>
        <guid>175158835</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>508</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih.

Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175158835</link>
        <pubDate> Sat, 13 Sep 2025 04:45:19 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj Nikola Tesla ni nikoli dobil Nobelove nagrade?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dan pred popolnim Luninim mrkom, ki bo viden tudi iz naših krajev, se tudi Radiovedni oziramo proti našemu naravnemu satelitu. Tokrat nas bo zanimalo nekaj, kar pogosto slišimo v medsebojnih pomenkih, in sicer ali je Luna res kriva za to, da slabše spimo. Je to bolj mit ali je znanost odkrila kakšno povezavo? </description>
        <enclosure length="15079680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/09/06/AlizaraRA_SLO_LJT_6756793_17224229.mp3"></enclosure>
        <guid>175157321</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>471</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dan pred popolnim Luninim mrkom, ki bo viden tudi iz naših krajev, se tudi Radiovedni oziramo proti našemu naravnemu satelitu. Tokrat nas bo zanimalo nekaj, kar pogosto slišimo v medsebojnih pomenkih, in sicer ali je Luna res kriva za to, da slabše spimo. Je to bolj mit ali je znanost odkrila kakšno povezavo? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175157321</link>
        <pubDate> Sat, 06 Sep 2025 05:10:18 +0000</pubDate>
        <title>Ali zaradi polne Lune res slabše spimo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je &quot;izvohal&quot; dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;p&gt;Če vas zanima več o tem, s čim vse se ukvarja Laboratorij za dedi&amp;scaron;činsko znanost, lahko prisluhnete na&amp;scaron;i &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217&quot;&gt;Xkurziji&lt;/a&gt; tja.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15653376" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/29/PoemiRA_SLO_LJT_6688850_17146666.mp3"></enclosure>
        <guid>175155624</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>489</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ali sploh imajo vonj? Seveda ga imajo, najprej po svežem tisku, potem pa po papirju. In ta vonj se z leti spreminja. Kako in zakaj? V tokratnih Radiovednih, ki se jim je na terenu pridružila tudi poslušalka Mateja. Odgovore pa nam je &quot;izvohal&quot; dr. Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.&lt;p&gt;Če vas zanima več o tem, s čim vse se ukvarja Laboratorij za dedi&amp;scaron;činsko znanost, lahko prisluhnete na&amp;scaron;i &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217&quot;&gt;Xkurziji&lt;/a&gt; tja.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175155624</link>
        <pubDate> Sat, 30 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Po čem imajo vonj knjige?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.</description>
        <enclosure length="7832832" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/20/AlilahkRA_SLO_LJT_6598363_17043909.mp3"></enclosure>
        <guid>175153495</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>244</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Strokovnjaki zadnja leta opozarjajo, da je v Sloveniji vse več primerov rakavih bolezni kože in drugih bolezni, ki so posledica UV-sevanja. Je sonce enako nevarno tudi za živali? Odgovore iščemo v ljubljanskem živalskem vrtu.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175153495</link>
        <pubDate> Sat, 23 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko živali opeče sonce</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav?

Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="13450752" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/15/JenasvRA_SLO_LJT_6568274_17008488.mp3"></enclosure>
        <guid>175152766</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>420</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav?

Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175152766</link>
        <pubDate> Sat, 16 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Je na svetu več jezikov kot držav?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji.

Gost:
- Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani</description>
        <enclosure length="14839296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/08/KoliknaRA_SLO_LJT_6513402_16944929.mp3"></enclosure>
        <guid>175151260</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>463</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji.

Gost:
- Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175151260</link>
        <pubDate> Sat, 09 Aug 2025 06:15:14 +0000</pubDate>
        <title>Kolikšna je prostornina Slovenije?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.</description>
        <enclosure length="10132224" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/08/01/KolikokrRA_SLO_LJT_6467876_16891791.mp3"></enclosure>
        <guid>175149952</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>316</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Našemu poslušalcu Matevžu se zdi, da ljudje ponavadi kihnemo dvakrat. V tokratnih Radiovednih preverimo, ali to drži. Otorinolaringologinja Tanja Soklič Košak pa nam pojasni tudi, zakaj sploh kihamo in zakaj kihanja nikakor ne smemo zadrževati.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175149952</link>
        <pubDate> Sat, 02 Aug 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kolikokrat pa vi kihnete?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?&lt;p&gt;V najnovej&amp;scaron;i epizodi Radiovednih smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;dr. Rajkom Vidrihom&lt;/strong&gt; z ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, strokovnjakom za tehnologijo rastlinskih živil, ki razloži:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Kako in zakaj deluje pranje s sodo bikarbono&lt;br /&gt;- Koliko sode dodati in koliko časa moramo sadje namakati&lt;br /&gt;- Zakaj lupljenje ni vedno najbolj&amp;scaron;a ideja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Praktično, jasno in brez olep&amp;scaron;evanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več zanimivosti o znanosti v kuhinji najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;&lt;strong&gt;tu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12346368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/26/AlisodaRA_SLO_LJT_6419174_16833131.mp3"></enclosure>
        <guid>175148697</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ko prinesemo sadje s tržnice ali trgovine, ga pogosto le na hitro speremo. Ampak ali to res zadostuje? Koliko pesticidov ostane na površini in kaj dejansko pomaga pri odstranjevanju?&lt;p&gt;V najnovej&amp;scaron;i epizodi Radiovednih smo se pogovarjali z &lt;strong&gt;dr. Rajkom Vidrihom&lt;/strong&gt; z ljubljanske Biotehni&amp;scaron;ke fakultete, strokovnjakom za tehnologijo rastlinskih živil, ki razloži:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- Kako in zakaj deluje pranje s sodo bikarbono&lt;br /&gt;- Koliko sode dodati in koliko časa moramo sadje namakati&lt;br /&gt;- Zakaj lupljenje ni vedno najbolj&amp;scaron;a ideja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Praktično, jasno in brez olep&amp;scaron;evanja.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;Scaron;e več zanimivosti o znanosti v kuhinji najdete &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;&lt;strong&gt;tu&lt;/strong&gt;&lt;/a&gt;.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175148697</link>
        <pubDate> Sat, 26 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali soda bikarbona res odstrani pesticide s sadja in zelenjave?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?</description>
        <enclosure length="7576320" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/KaknajRA_SLO_LJT_6270417_16660394.mp3"></enclosure>
        <guid>175144913</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>236</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Znašli smo se sredi radiovedne poletne nevihte, v kateri bomo opazovali dežne kaplje. Ali padajo naključno ali po kakšnem zaporedju, vzorcu? In kakšna je verjetnost, da dve zaporedni dežni kaplji padeta na isto mesto?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144913</link>
        <pubDate> Sat, 19 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšna je možnost, da druga ali tretja dežna kaplja padeta na isto mesto kot prva? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode?

Foto: Reuters</description>
        <enclosure length="16385280" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/08/AlilahkRA_SLO_LJT_6270441_16660421.mp3"></enclosure>
        <guid>175144914</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>512</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode?

Foto: Reuters</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144914</link>
        <pubDate> Sat, 12 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko s telesom segrejemo vodo? </title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu?
In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.&lt;p&gt;Želite vedeti &amp;scaron;e več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174645648&quot;&gt;to oddajo&lt;/a&gt;. Priporočamo v posluh.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="11335680" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/07/05/KdajinRA_SLO_LJT_6248278_16635387.mp3"></enclosure>
        <guid>175144276</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>354</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu?
In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.&lt;p&gt;Želite vedeti &amp;scaron;e več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili &lt;a href=&quot;https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174645648&quot;&gt;to oddajo&lt;/a&gt;. Priporočamo v posluh.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175144276</link>
        <pubDate> Sat, 05 Jul 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kdaj in kje je bil postavljen prvi semafor na svetu?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.</description>
        <enclosure length="12082176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/27/KakoinRA_SLO_LJT_6180041_16557997.mp3"></enclosure>
        <guid>175142580</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>377</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni imamo kar dober nos za iskanje sogovornikov. Tokrat smo obiskali otorinolaringologinjo Tanjo Soklič Košak in se za odgovor obrisali pod nosom. Dobesedno. Raziskovali smo namreč mukociliarni transport, ali po domače: kako in zakaj nastaja smrkelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175142580</link>
        <pubDate> Sat, 28 Jun 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako in zakaj nastaja smrkelj?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.</description>
        <enclosure length="7884288" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/20/ZakajobRA_SLO_LJT_6121196_16489801.mp3"></enclosure>
        <guid>175141050</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>246</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Nebo nad Radiovednimi so prekrili sivi oblaki, ki napovedujejo manjšo ploho novih informacij. V njej izvemo, kdaj oziroma zakaj oblaki posivijo oziroma potemnijo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175141050</link>
        <pubDate> Sat, 21 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj oblaki posivijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?</description>
        <enclosure length="9171456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/13/AliseoRA_SLO_LJT_6043014_16400650.mp3"></enclosure>
        <guid>175139312</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>286</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi vročinski val vsakič znova prinese pogovor o klimi in prepihu. Nekateri prisegajo na ohlajene prostore, drugi se jim izogibajo, ker so prepričani, da se jih bo zaradi tega lotil prehlad. Pa je v tem kaj resnice? V tokratni že prav poletni epizodi Radiovednih s pomočjo kirurga in gorskega reševalca Jurija Gorjanca preverjamo, ali nas lahko prepiha do bolezni?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175139312</link>
        <pubDate> Sat, 14 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali se od klime lahko prehladimo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.</description>
        <enclosure length="10623744" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/06/07/ZakajimRA_SLO_LJT_5979137_16328721.mp3"></enclosure>
        <guid>175137786</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Zakaj imajo nekateri ljudje dober glasbeni posluh, drugi pa pojejo malo … mimo? Je posluh nekaj, s čimer se rodiš, ali ga lahko zvadiš? In kaj ima pri tem opraviti naša starost?

Odpravljamo se na znanstveno-glasbeno raziskavo o poslušanju in petju, pogovarjamo se z ravnateljico glasbenega centra Edgarja Willemsa Matejo Tomac Calligaris.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175137786</link>
        <pubDate> Sat, 07 Jun 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj imajo nekateri ljudje glasbeni posluh, drugi pa ne?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?&quot;&lt;p&gt;&amp;nbsp;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr. Boris Jerman, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="13424640" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/30/KakogroRA_SLO_LJT_5907498_16247761.mp3"></enclosure>
        <guid>175135985</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>419</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?&quot;&lt;p&gt;&amp;nbsp;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;izr. prof. dr. Boris Jerman, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175135985</link>
        <pubDate> Sat, 31 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.&lt;p&gt;Na&amp;scaron;o strokovno pomoč je predstavljala &lt;strong&gt;Kaja Pliber&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; z Zavoda za ribi&amp;scaron;tvo Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: EPA&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12331776" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/24/LahkoimRA_SLO_LJT_5840412_16173111.mp3"></enclosure>
        <guid>175134313</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.&lt;p&gt;Na&amp;scaron;o strokovno pomoč je predstavljala &lt;strong&gt;Kaja Pliber&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt; z Zavoda za ribi&amp;scaron;tvo Slovenije.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Foto: EPA&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175134313</link>
        <pubDate> Sat, 24 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Lahko imajo ribe karies in ali lahko kašljajo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Spra&amp;scaron;ujemo se, zakaj ima ris kraj&amp;scaron;i rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na u&amp;scaron;esih čopke?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Fležar&lt;/strong&gt;, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posebna poročevalka:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Olivia Ferlež&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lifelynx.eu/life-lynx-je-finalist-za-nagrado-life-2025/?lang=sl&quot;&gt;projekt LIFE Lynx&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="9739008" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/16/RadiovedRA_SLO_LJT_5763799_16085913.mp3"></enclosure>
        <guid>175132261</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>304</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.&lt;p&gt;&lt;em&gt;Spra&amp;scaron;ujemo se, zakaj ima ris kraj&amp;scaron;i rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na u&amp;scaron;esih čopke?&lt;/em&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Ur&amp;scaron;a Fležar&lt;/strong&gt;, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Posebna poročevalka:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Olivia Ferlež&lt;/strong&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://www.lifelynx.eu/life-lynx-je-finalist-za-nagrado-life-2025/?lang=sl&quot;&gt;projekt LIFE Lynx&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175132261</link>
        <pubDate> Sat, 17 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Olivio: O risovem repu in čopkih na ušesih</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?</description>
        <enclosure length="9003264" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/09/ZakajimRA_SLO_LJT_5702427_16014950.mp3"></enclosure>
        <guid>175130650</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>281</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175130650</link>
        <pubDate> Sat, 10 May 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj imamo v otroštvu svetlejše lase?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.</description>
        <enclosure length="10281984" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/05/03/NaLuniRA_SLO_LJT_5636632_15939331.mp3"></enclosure>
        <guid>175128951</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>321</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175128951</link>
        <pubDate> Sat, 03 May 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Na Luni izstrelimo kroglo. Kam leti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="12343296" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/25/KajhudeRA_SLO_LJT_5581141_15873155.mp3"></enclosure>
        <guid>175127390</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>385</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175127390</link>
        <pubDate> Sat, 26 Apr 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj hudega se je zgodilo popru, da je tako pekoč?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec. </description>
        <enclosure length="9796608" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/18/ZakajjeRA_SLO_LJT_5513488_15795974.mp3"></enclosure>
        <guid>175125738</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>306</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175125738</link>
        <pubDate> Sat, 19 Apr 2025 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je regrat včasih bolj in včasih manj grenak?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;asist. dr. &lt;strong&gt;Nada Petelin&lt;/strong&gt;, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16993536" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/12/KakodelRA_SLO_LJT_5443160_15717359.mp3"></enclosure>
        <guid>175124029</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>531</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. 

&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Gostja:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;asist. dr. &lt;strong&gt;Nada Petelin&lt;/strong&gt;, Fakulteta za strojni&amp;scaron;tvo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu.&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175124029</link>
        <pubDate> Fri, 11 Apr 2025 20:05:41 +0000</pubDate>
        <title>Kako deluje toplotna črpalka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Anton Meden&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15401472" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/04/04/KisinsRA_SLO_LJT_5367915_15630275.mp3"></enclosure>
        <guid>175122094</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>481</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?&lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Anton Meden&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175122094</link>
        <pubDate> Sat, 05 Apr 2025 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kis in soda: zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.</description>
        <enclosure length="11866368" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/28/BibiliRA_SLO_LJT_5299170_15551348.mp3"></enclosure>
        <guid>175120357</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175120357</link>
        <pubDate> Sat, 29 Mar 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Bi bili smučarski skoki bolj nevarni, če bi tekmovalci nosili oprijete drese?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša &quot;umetnina&quot; spet tam. Zakaj? &lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13845504" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/21/SkrivnosRA_SLO_LJT_5232139_15473705.mp3"></enclosure>
        <guid>175118598</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>432</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša &quot;umetnina&quot; spet tam. Zakaj? &lt;p&gt;Gost:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc&lt;/strong&gt;, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175118598</link>
        <pubDate> Sat, 22 Mar 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Ines Mandić Mulec&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15811584" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/14/KaterinRA_SLO_LJT_5161981_15393547.mp3"></enclosure>
        <guid>175116838</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>494</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Ines Mandić Mulec&lt;/strong&gt;, Biotehni&amp;scaron;ka fakulteta v Ljubljani&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175116838</link>
        <pubDate> Sat, 15 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kateri nevidni stanovalci živijo v vaši kuhinjski gobici?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maru&amp;scaron;a Pompe Novak&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="16206336" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/03/08/SorastlRA_SLO_LJT_5092203_15313982.mp3"></enclosure>
        <guid>175114967</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>506</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Maru&amp;scaron;a Pompe Novak&lt;/strong&gt;, Nacionalni in&amp;scaron;titut za biologijo&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882&quot;&gt;Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?&amp;nbsp;&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175114967</link>
        <pubDate> Sat, 08 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>So sobne rastline za kaj koristne ali so samo okras?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.

&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marjetka Levstek&lt;/strong&gt;, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="13425408" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/28/ZakajolRA_SLO_LJT_5009608_15219288.mp3"></enclosure>
        <guid>175112882</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>419</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.

&lt;p&gt;Gostja:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;dr. &lt;strong&gt;Marjetka Levstek&lt;/strong&gt;, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;Prisluhnite &amp;scaron;e:&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967&quot;&gt;So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838&quot;&gt;Kateri nevidni prebivalci živijo v va&amp;scaron;i kuhinjski gobici?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598&quot;&gt;Skrivnostno sporočilo na zaro&amp;scaron;enem steklu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094&quot;&gt;Kis in soda - zaveznika pri či&amp;scaron;čenju, a ne v tandemu&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029&quot;&gt;Kako deluje toplotna črpalka?&lt;/a&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175112882</link>
        <pubDate> Sat, 01 Mar 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="13538304" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/21/ParacetaRA_SLO_LJT_4941661_15140308.mp3"></enclosure>
        <guid>175111163</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>423</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175111163</link>
        <pubDate> Sat, 22 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Paracetamol ni hec!</title>
      </item>
      <item>
        <description>Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.</description>
        <enclosure length="15967488" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/15/RadiovedRA_SLO_LJT_4871677_15061800.mp3"></enclosure>
        <guid>175109488</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>498</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175109488</link>
        <pubDate> Sat, 15 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna tura: Kako nastanejo naše oddaje?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.</description>
        <enclosure length="12803328" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/08/KakojeRA_SLO_LJT_4792823_14973011.mp3"></enclosure>
        <guid>175107689</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>400</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175107689</link>
        <pubDate> Sat, 08 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako je nastal prvi človek?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.</description>
        <enclosure length="13107456" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/02/01/KaknisRA_SLO_LJT_4712589_14881637.mp3"></enclosure>
        <guid>175105910</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>409</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175105910</link>
        <pubDate> Sat, 01 Feb 2025 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšni so vplivi radioaktivnega sevanja na telo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.</description>
        <enclosure length="11309568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/24/ZakajniRA_SLO_LJT_4633386_14791864.mp3"></enclosure>
        <guid>175104060</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>353</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175104060</link>
        <pubDate> Sat, 25 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj niso vsi meseci enako dolgi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.
</description>
        <enclosure length="10790400" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/17/ZakajjeRA_SLO_LJT_4549810_14697760.mp3"></enclosure>
        <guid>175102198</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>337</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.
</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175102198</link>
        <pubDate> Sat, 18 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj je nevarno, če se nam razlije živo srebro iz termometra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.</description>
        <enclosure length="9490176" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/10/AlinasRA_SLO_LJT_4470626_14608819.mp3"></enclosure>
        <guid>175100498</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>296</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175100498</link>
        <pubDate> Sat, 11 Jan 2025 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali nas res manj boli, če popihamo tam, kjer smo se udarili?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.&lt;p&gt;Pri razlagi nam pomaga&amp;nbsp;doc. dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc &lt;/strong&gt;s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;P.S. Kaj mislite, model katere molekule drži v rokah?&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="15533568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2025/01/03/UporabljRA_SLO_LJT_4400922_14530853.mp3"></enclosure>
        <guid>175098801</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>485</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.&lt;p&gt;Pri razlagi nam pomaga&amp;nbsp;doc. dr. &lt;strong&gt;Kri&amp;scaron;tof Kranjc &lt;/strong&gt;s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&amp;nbsp;&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;P.S. Kaj mislite, model katere molekule drži v rokah?&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175098801</link>
        <pubDate> Sat, 04 Jan 2025 07:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Uporabljajo potapljači enake jeklenke kot astronavti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin.

Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.</description>
        <enclosure length="10989312" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/27/ZakajsoRA_SLO_LJT_4350228_14474529.mp3"></enclosure>
        <guid>175097405</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>343</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin.

Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175097405</link>
        <pubDate> Sat, 28 Dec 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so štiriperesne deteljice tako redke?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?</description>
        <enclosure length="10543872" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/21/ZakajreRA_SLO_LJT_4300378_14419778.mp3"></enclosure>
        <guid>175095983</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175095983</link>
        <pubDate> Sat, 21 Dec 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj rečemo, da nam gre nekdo na jetra?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Kako gravitacija deluje kot &quot;nevidna vrvica&quot;, zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja?

Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;p&gt;Vas zanima &amp;scaron;e kaj o na&amp;scaron;i Luni? Tukaj so &amp;scaron;e nekatere druge epizode:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514&quot;&gt;Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174890500&quot;&gt;Zakaj je barva Lune včasih tako različna?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174756303&quot;&gt;Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="10730496" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/14/AlilahkRA_SLO_LJT_4222359_14332748.mp3"></enclosure>
        <guid>175094106</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>335</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Kako gravitacija deluje kot &quot;nevidna vrvica&quot;, zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja?

Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.&lt;p&gt;Vas zanima &amp;scaron;e kaj o na&amp;scaron;i Luni? Tukaj so &amp;scaron;e nekatere druge epizode:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514&quot;&gt;Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174890500&quot;&gt;Zakaj je barva Lune včasih tako različna?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174756303&quot;&gt;Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175094106</link>
        <pubDate> Sat, 14 Dec 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Ali lahko Luna trči v Zemljo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.</description>
        <enclosure length="9998592" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/12/06/ZakajsoRA_SLO_LJT_4139868_14239919.mp3"></enclosure>
        <guid>175092153</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>312</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175092153</link>
        <pubDate> Sat, 07 Dec 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so v ementalerju luknje*?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.&lt;p&gt;Odgovarjata:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Jože Bavcon, Botanični vrt Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Ambrož Kvartič, etnolog, radijski voditelj in pisatelj&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="12480768" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/29/BelaomeRA_SLO_LJT_4068164_14158599.mp3"></enclosure>
        <guid>175090408</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>390</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.&lt;p&gt;Odgovarjata:&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Jože Bavcon, Botanični vrt Ljubljana&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;- dr. Ambrož Kvartič, etnolog, radijski voditelj in pisatelj&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175090408</link>
        <pubDate> Fri, 29 Nov 2024 13:48:27 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se med prazniki poljubljamo pod belo omelo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="5817216" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/23/KakovemRA_SLO_LJT_4003818_14085635.mp3"></enclosure>
        <guid>175088795</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>363</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175088795</link>
        <pubDate> Sat, 23 Nov 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako vemo, da je živalska vrsta res izumrla?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec.

Gostja:
- dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport</description>
        <enclosure length="6561792" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/15/KajonaRA_SLO_LJT_3932344_14003992.mp3"></enclosure>
        <guid>175086927</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>410</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec.

Gostja:
- dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175086927</link>
        <pubDate> Sat, 16 Nov 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj o našem zdravju pove moč stiska naše pesti?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Rok Berlot&lt;/strong&gt;, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="5271936" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/11/08/ZakajmoRA_SLO_LJT_3862737_13925188.mp3"></enclosure>
        <guid>175085139</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>329</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Rok Berlot&lt;/strong&gt;, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrolo&amp;scaron;ki kliniki&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175085139</link>
        <pubDate> Sat, 09 Nov 2024 06:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj možgani ne bolijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku  preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Zvezdan Pirto&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="5152896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/31/ZakajneRA_SLO_LJT_3788639_13838275.mp3"></enclosure>
        <guid>175083432</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>322</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku  preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!&lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Zvezdan Pirto&amp;scaron;ek&lt;/strong&gt;,&amp;nbsp;specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175083432</link>
        <pubDate> Sat, 02 Nov 2024 07:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj ne moremo žgečkati sami sebe?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.</description>
        <enclosure length="5932032" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/25/KolikosRA_SLO_LJT_3745806_13787560.mp3"></enclosure>
        <guid>175082215</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>370</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175082215</link>
        <pubDate> Sat, 26 Oct 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Koliko sline proizvede naše telo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. &lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Pokorn&lt;/strong&gt;, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="5874816" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/19/SereslRA_SLO_LJT_3677520_13709667.mp3"></enclosure>
        <guid>175080512</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>367</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. &lt;p&gt;Sogovornik:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;Marko Pokorn&lt;/strong&gt;, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175080512</link>
        <pubDate> Sat, 19 Oct 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Se res lahko prehladimo, če ne nosimo copat?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="3522432" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/11/ZakajsoRA_SLO_LJT_3605863_13626813.mp3"></enclosure>
        <guid>175078634</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>220</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175078634</link>
        <pubDate> Sat, 12 Oct 2024 05:00:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj so mokre kopalke temnejše od suhih?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi? </description>
        <enclosure length="4937856" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/10/03/KakopajRA_SLO_LJT_3519290_13529956.mp3"></enclosure>
        <guid>175076621</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>308</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi? </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175076621</link>
        <pubDate> Sat, 05 Oct 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako pajki napeljejo svileno nit med drevesi?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; o vesolju:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074922&quot;&gt;Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174957282&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174988634&quot;&gt;Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174938346&quot;&gt;Bi lahko z raketo obiskali kak&amp;scaron;no drugo galaksijo?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174930161&quot;&gt;Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175012289&quot;&gt;Kako določimo starost zvezd?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514&quot;&gt;Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175025452&quot;&gt;Kaj je onkraj vesolja?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="31006848" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/RadiovedRA_SLO_LJT_3454248_13453851.mp3"></enclosure>
        <guid>175074927</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1937</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; o vesolju:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074922&quot;&gt;Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?&lt;/a&gt;&lt;/span&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174957282&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174988634&quot;&gt;Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174938346&quot;&gt;Bi lahko z raketo obiskali kak&amp;scaron;no drugo galaksijo?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174930161&quot;&gt;Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175012289&quot;&gt;Kako določimo starost zvezd?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514&quot;&gt;Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175025452&quot;&gt;Kaj je onkraj vesolja?&lt;/a&gt;&amp;nbsp;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074927</link>
        <pubDate> Sat, 28 Sep 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna druženja: Vesolje</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. &lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Na na&amp;scaron;i spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074927&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;četrti posebni epizodi&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;, v kateri se spet družimo z Nikom &amp;Scaron;krlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="4983552" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/26/JebilaRA_SLO_LJT_3454114_13453702.mp3"></enclosure>
        <guid>175074922</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>311</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. &lt;p&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Na na&amp;scaron;i spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi &lt;/span&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074927&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;četrti posebni epizodi&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;, v kateri se spet družimo z Nikom &amp;Scaron;krlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.&lt;/span&gt;&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175074922</link>
        <pubDate> Sat, 28 Sep 2024 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.&lt;p&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175041698&quot;&gt;Kolikokrat na dan vdihnemo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175038720&quot;&gt;Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174971959&quot;&gt;Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174945485&quot;&gt;Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916&quot;&gt;Zakaj imamo različne barve oči?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175073564&quot;&gt;Kako v telesu nastajajo solze?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="27245184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/20/RadiovedRA_SLO_LJT_3400869_13391844.mp3"></enclosure>
        <guid>175073565</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1702</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.&lt;p&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175041698&quot;&gt;Kolikokrat na dan vdihnemo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175038720&quot;&gt;Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174971959&quot;&gt;Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174945485&quot;&gt;Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916&quot;&gt;Zakaj imamo različne barve oči?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175073564&quot;&gt;Kako v telesu nastajajo solze?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073565</link>
        <pubDate> Sat, 21 Sep 2024 07:10:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna druženja: Telo</title>
      </item>
      <item>
        <description>V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.</description>
        <enclosure length="5732736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/20/KakovnRA_SLO_LJT_3400833_13391804.mp3"></enclosure>
        <guid>175073564</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>358</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175073564</link>
        <pubDate> Sat, 21 Sep 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako v našem telesu nastajajo solze?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.

&lt;p&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; na temo znanost v kuhinji:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174933593&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174993556&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174995285&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175028715&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj različne čajne me&amp;scaron;anice različno dolgo namakamo v vreli vodi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175072077&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kako nastane pokovka?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175021950&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj kuhani njoki plavajo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174926798&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="27833088" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/10/RadiovedRA_SLO_LJT_3299255_13275755.mp3"></enclosure>
        <guid>175071126</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1739</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.

&lt;p&gt;Nekaj najbolj priljubljenih epizod &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; na temo znanost v kuhinji:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174933593&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174993556&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174995285&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175028715&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj različne čajne me&amp;scaron;anice različno dolgo namakamo v vreli vodi?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175072077&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Kako nastane pokovka?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175021950&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj kuhani njoki plavajo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174926798&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: 400;&quot;&gt;Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?&lt;/span&gt;&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175071126</link>
        <pubDate> Sat, 14 Sep 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna druženja: Znanost v kuhinji </title>
      </item>
      <item>
        <description>Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
&lt;p&gt;Na na&amp;scaron;i spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;drugi posebni epizodi&lt;/a&gt;, v kateri se spet družimo z Nikom &amp;Scaron;krlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="4866048" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/13/KakonasRA_SLO_LJT_3337300_13319106.mp3"></enclosure>
        <guid>175072077</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>304</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega.
&lt;p&gt;Na na&amp;scaron;i spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126&quot;&gt;drugi posebni epizodi&lt;/a&gt;, v kateri se spet družimo z Nikom &amp;Scaron;krlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175072077</link>
        <pubDate> Sat, 14 Sep 2024 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastane pokovka?</title>
      </item>
      <item>
        <description>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.&lt;p&gt;Vse omenjene epizode &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; poslu&amp;scaron;ajte tukaj:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174964038%20&quot;&gt;Ali ima kača lahko skoliozo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174906185&quot;&gt;Kateri je najpočasnej&amp;scaron;i polž na svetu? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174909911&quot;&gt;Zakaj čebela po piku pogine? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174928654&quot;&gt;Zakaj ve&amp;scaron;če ponoči krožijo okoli luči?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175070359&quot;&gt;Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174972817&quot;&gt;Zakaj bik ne mara rdeče barve? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175009050&quot;&gt;Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="24034560" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/07/RadiovedRA_SLO_LJT_3272842_13245847.mp3"></enclosure>
        <guid>175070503</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>1502</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.&lt;p&gt;Vse omenjene epizode &lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211&quot;&gt;Radiovednih&lt;/a&gt; poslu&amp;scaron;ajte tukaj:&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174964038%20&quot;&gt;Ali ima kača lahko skoliozo?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174906185&quot;&gt;Kateri je najpočasnej&amp;scaron;i polž na svetu? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174909911&quot;&gt;Zakaj čebela po piku pogine? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174928654&quot;&gt;Zakaj ve&amp;scaron;če ponoči krožijo okoli luči?&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175070359&quot;&gt;Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174972817&quot;&gt;Zakaj bik ne mara rdeče barve? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175009050&quot;&gt;Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje? &lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070503</link>
        <pubDate> Sat, 07 Sep 2024 06:30:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedna druženja: Živali</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.</description>
        <enclosure length="7093632" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/09/06/ZakajseRA_SLO_LJT_3267960_13240086.mp3"></enclosure>
        <guid>175070359</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>443</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175070359</link>
        <pubDate> Sat, 07 Sep 2024 06:15:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj se ptice in žuželke ponoči ne izgubijo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.</description>
        <enclosure length="7229568" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/20/ZakajmiRA_SLO_LJT_2626516_12497360.mp3"></enclosure>
        <guid>175054471</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>451</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175054471</link>
        <pubDate> Sat, 22 Jun 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj milni mehurček spreminja barvo?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?
&lt;p&gt;Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne &amp;scaron;ole Poljane Ja&amp;scaron;a Delak Žmahar in Rok Ribičič.&lt;/p&gt;</description>
        <enclosure length="6496896" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/14/KaknesRA_SLO_LJT_2582623_12447685.mp3"></enclosure>
        <guid>175053249</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>406</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren?
&lt;p&gt;Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne &amp;scaron;ole Poljane Ja&amp;scaron;a Delak Žmahar in Rok Ribičič.&lt;/p&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175053249</link>
        <pubDate> Sat, 15 Jun 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kakšne spremembe v telesu povzroči doping?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.</description>
        <enclosure length="5844096" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/06/08/ZakajimRA_SLO_LJT_2531190_12387402.mp3"></enclosure>
        <guid>175051595</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>365</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175051595</link>
        <pubDate> Sat, 08 Jun 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Zakaj imamo različne vrste las?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi &quot;sodelavki&quot; Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.</description>
        <enclosure length="5447424" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/31/KakonasRA_SLO_LJT_2468781_12315088.mp3"></enclosure>
        <guid>175049758</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>340</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi &quot;sodelavki&quot; Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175049758</link>
        <pubDate> Sat, 01 Jun 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastane sladkor?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.</description>
        <enclosure length="5300736" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/25/RadiovedRA_SLO_LJT_2418791_12256046.mp3"></enclosure>
        <guid>175048331</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>331</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175048331</link>
        <pubDate> Sat, 25 May 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Radiovedni z Nikom: Kako nastane čebelji vosek?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Katja Molan&lt;/strong&gt;, Oddelek za mikrobiologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/infodrom/175046505&quot;&gt;oddaja Infodrom (najdete nas od 8:58 minute naprej)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</description>
        <enclosure length="7133184" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/17/KakonasRA_SLO_LJT_2364450_12191658.mp3"></enclosure>
        <guid>175046525</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>445</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Sogovornica:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;strong&gt;dr. Katja Molan&lt;/strong&gt;, Oddelek za mikrobiologijo na Biotehni&amp;scaron;ki fakulteti v Ljubljani.&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;
&lt;p&gt;&lt;strong&gt;Zapiski:&lt;/strong&gt;&lt;/p&gt;
&lt;ul&gt;
&lt;li&gt;&lt;a href=&quot;https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/infodrom/175046505&quot;&gt;oddaja Infodrom (najdete nas od 8:58 minute naprej)&lt;/a&gt;&lt;/li&gt;
&lt;/ul&gt;</itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175046525</link>
        <pubDate> Sat, 18 May 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kako nastane virus?</title>
      </item>
      <item>
        <description>Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. </description>
        <enclosure length="5454720" type="audio/mpeg" url="https://dts.podtrac.com/redirect.mp3/videoweb.rtvslo.si/podcast/ava_archive11/2024/05/07/KajjeeRA_SLO_LJT_2282077_12093822.mp3"></enclosure>
        <guid>175043884</guid>
        <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
        <itunes:duration>340</itunes:duration>
        <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
        <itunes:subtitle></itunes:subtitle>
        <itunes:summary>Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. </itunes:summary>
        <link>https://365.rtvslo.si/podkast/n/175043884</link>
        <pubDate> Sat, 11 May 2024 06:45:00 +0000</pubDate>
        <title>Kaj je empatija?</title>
      </item>
      <itunes:author>RTVSLO – Val 202</itunes:author>
      <itunes:category text="Kids &amp; Family">
        <itunes:category text="Education for Kids" />
      </itunes:category>
      <itunes:explicit>false</itunes:explicit>
      <itunes:image href="https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg" />
      <itunes:keywords>RTV, MMC</itunes:keywords>
      <itunes:owner>
        <itunes:email>radio.podcast@rtvslo.si</itunes:email>
        <itunes:name>RTV Slovenija</itunes:name>
      </itunes:owner>
      <itunes:subtitle>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </itunes:subtitle>
      <itunes:summary>Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si </itunes:summary>
      <language>sl</language>
      <lastBuildDate> Sat, 09 May 2026 06:45:00 +0000</lastBuildDate>
      <link>https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni</link>
      <managingEditor>radio.podcast@rtvslo.si</managingEditor>
      <pubDate> Sat, 09 May 2026 06:45:00 +0000</pubDate>
      <title>Radiovedni</title>
    </channel>
  </rss>
