News & Politics (C) RTVSLO 2017 Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni Radiovedni https://img.rtvcdn.si/_up/ava/ava_misc/show_logos/173251211/radiovedni-3000x3000.jpg Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik. 174918607 RTVSLO – Val 202 296 clean Prva decembrska epizoda Radiovednih se od ogrevanja s črnimi predmeti seli v šport, ki je za tokratno vprašanje navdihnil mladega poslušalca Borjo. Kaj skupnega imajo pnevmatike, športni copati in rarog? Zagonetko radiovedni Kaji pomaga rešiti izredni profesor fizike in vodja Skupine za fiziko mehke snovi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Miha Ravnik. Sat, 03 Dec 2022 07:45:00 +0000 Zakaj nekateri športni copati škripajo, drugi pa ne? Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih. 174916852 RTVSLO – Val 202 299 clean Te dni, ko postaja prižiganje radiatorjev vse dražje in si marsikdo raje kot ogreje prostor obuje dvojne ali trojne nogavice, se poskušamo domisliti kar se da iznajdljivih rešitev, da številke na položnici ne bi preveč poskočile. Eno je s pomočjo poslušalca Dominika morda našla ekipa Radiovednih. Sat, 26 Nov 2022 07:45:00 +0000 Ali lahko v hišo s svetlobo pridobimo več toplote, če k oknu postavimo črne predmete? Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor. 174914995 RTVSLO – Val 202 239 clean Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor. Sat, 19 Nov 2022 07:45:00 +0000 Bi Sonce na vodi plavalo ali potonilo? Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nič ni hujšega kot neprespan starš. To ve tudi poslušalec Nik, ki ga zanima: Kakšna evolucijska prednost izhaja iz dejstva, da določen delež dojenčkov na vse načine zavrača spanje, čeprav je to ključno za njihov zdrav razvoj in ga nedvomno zelo potrebujejo? Pomagala nam je specialistka otroške nevrologije in pediatrije <strong>docentka Barbara Gnidovec Stražišar</strong>, ki se že več kot dvajset let ukvarja s področjem spanja in motenj spanja pri otrocih.</p> </body> </html> 174912900 RTVSLO – Val 202 298 clean Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje? <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Nič ni hujšega kot neprespan starš. To ve tudi poslušalec Nik, ki ga zanima: Kakšna evolucijska prednost izhaja iz dejstva, da določen delež dojenčkov na vse načine zavrača spanje, čeprav je to ključno za njihov zdrav razvoj in ga nedvomno zelo potrebujejo? Pomagala nam je specialistka otroške nevrologije in pediatrije <strong>docentka Barbara Gnidovec Stražišar</strong>, ki se že več kot dvajset let ukvarja s področjem spanja in motenj spanja pri otrocih.</p> </body> </html> Sat, 12 Nov 2022 07:45:00 +0000 Zakaj določen delež dojenčkov zavrača spanje? Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji. 174911405 RTVSLO – Val 202 356 clean Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji. Fri, 04 Nov 2022 07:45:00 +0000 Zakaj galebi v jesenskem času odletijo tako daleč od obale? Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174909911 RTVSLO – Val 202 242 clean Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Sat, 29 Oct 2022 06:45:00 +0000 Zakaj čebela po piku pogine? Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Altokumulusi, altostratusi, stratokumulusi … Kako te oblake sploh ločimo med sabo? Kdaj lahko rečemo, da je vreme zmerno in kdaj delno oblačno? Nebo si moramo predstavljati kot velik pekač za torto in potem je vse lažje.</p> </body> </html> 174907969 RTVSLO – Val 202 320 clean Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Altokumulusi, altostratusi, stratokumulusi … Kako te oblake sploh ločimo med sabo? Kdaj lahko rečemo, da je vreme zmerno in kdaj delno oblačno? Nebo si moramo predstavljati kot velik pekač za torto in potem je vse lažje.</p> </body> </html> Sat, 22 Oct 2022 06:45:17 +0000 Kolikšna mora biti gostota oblakov, da lahko govorimo o delno ali zmerno oblačnem vremenu? Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje. 174906185 RTVSLO – Val 202 285 clean Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje. Sat, 15 Oct 2022 06:45:00 +0000 Kateri je najpočasnejši polž na svetu? Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne. 174904510 RTVSLO – Val 202 234 clean Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne. Sat, 08 Oct 2022 06:45:00 +0000 Ali lahko večkrat popijemo isto molekulo vode? Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> 174902396 RTVSLO – Val 202 2200 clean Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Thu, 29 Sep 2022 10:00:00 +0000 150 radiovednih oddaj smo proslavili z radiovednim multiizivom Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah. 174902122 RTVSLO – Val 202 191 clean Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah. Wed, 28 Sep 2022 12:45:00 +0000 Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tokrat o barvni slepoti. Za ljudi, ki jo imajo, pravijo, da težje obirajo ravno prav zrele češnje, težje narišejo zeleno drevo in morajo večkrat poskušati, ali je meso prav pečeno. Zato Radiovedni skozi oči znanosti ugotavljajo, ali se bo odgovor na novo poslušalčevo vprašanje obarval na zeleno ali rdečo barvo. Pustimo se presenetiti.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174900633 RTVSLO – Val 202 249 clean Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Tokrat o barvni slepoti. Za ljudi, ki jo imajo, pravijo, da težje obirajo ravno prav zrele češnje, težje narišejo zeleno drevo in morajo večkrat poskušati, ali je meso prav pečeno. Zato Radiovedni skozi oči znanosti ugotavljajo, ali se bo odgovor na novo poslušalčevo vprašanje obarval na zeleno ali rdečo barvo. Pustimo se presenetiti.</p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 21 Sep 2022 12:45:00 +0000 Zakaj pri barvni slepoti človek zamenjuje ravno zeleno in rdečo barvo? Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni. 174899032 RTVSLO – Val 202 238 clean Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni. Wed, 14 Sep 2022 12:45:00 +0000 Zakaj človeški lasje sčasoma posivijo? Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Z novo epizodo Radiovednih dodajamo še en kamenček v naš živopisan mozaik odgovorov na vaša radiovedna vprašanja. Odgovor na tokratno je Ajda poiskala na <a href="https://www.ntf.uni-lj.si/og/">Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.</a></p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174897389 RTVSLO – Val 202 182 clean Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Z novo epizodo Radiovednih dodajamo še en kamenček v naš živopisan mozaik odgovorov na vaša radiovedna vprašanja. Odgovor na tokratno je Ajda poiskala na <a href="https://www.ntf.uni-lj.si/og/">Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.</a></p> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na frekvencax@rtvslo.si</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 07 Sep 2022 12:45:00 +0000 Katera kamnina prevladuje v Zemljini skorji? V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> 174894191 RTVSLO – Val 202 225 clean V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Zagotovo so za marsikoga izmed vas obiski pri zobozdravniku precej neprijetni. A preden zbežite stran, ne skrbite, čeprav se Radiovedni danes odravljajo ravno tja, tokrat ne bo nič bolelo. Samo nekaj novega bi radi izvedeli. Ker verjemite, naši zobje skrivajo kar nekaj zanimivih informacij.</p> <figure class="mceNonEditablemceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p> <footer></footer></blockquote> </figure> </body> </html> Wed, 24 Aug 2022 12:45:00 +0000 Zakaj ljudem zobje zrastejo le dvakrat? Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec. 174893046 RTVSLO – Val 202 215 clean Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec. Wed, 17 Aug 2022 12:45:00 +0000 Zakaj mozolja ne moremo dobiti na blazinici prsta? Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vroči poletni meseci ne prinašajo le veliko sonca, ampak tudi manj prijetne pojave, kot so nevihte in neurja. Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Pri nas na posameznih območjih nastane tudi več kot 40 neviht na leto, predvsem v topli polovici leta. Pogost spremljevalec neviht in neurij pa so tudi strele. Našega poslušalca je zanimalo, ali drži, kar je slišal od starejših: da hiša, v kateri so vsa okna in vrata zaprta, pritegne manj strel, kot če bi kakšno okno ali vrata pustili odprta.</p> </body> </html> 174891751 RTVSLO – Val 202 233 clean Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Vroči poletni meseci ne prinašajo le veliko sonca, ampak tudi manj prijetne pojave, kot so nevihte in neurja. Slovenija zaradi svoje geografske lege, reliefnih značilnostih in podnebnih razmer spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Pri nas na posameznih območjih nastane tudi več kot 40 neviht na leto, predvsem v topli polovici leta. Pogost spremljevalec neviht in neurij pa so tudi strele. Našega poslušalca je zanimalo, ali drži, kar je slišal od starejših: da hiša, v kateri so vsa okna in vrata zaprta, pritegne manj strel, kot če bi kakšno okno ali vrata pustili odprta.</p> </body> </html> Wed, 10 Aug 2022 12:45:00 +0000 Ali strele bolj privlačijo hiše z odprtimi ali zaprtimi okni in vrati? Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Povezave: </h4> <p><a href="https://twitter.com/JureJapelj?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor">Jure Japelj na Twitterju</a></p> <h4>Imate tudi vi kakšno vprašanje, na katerega bi radi slišali odgovor?</h4> <p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p> </body> </html> 174890500 RTVSLO – Val 202 242 clean Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <h4>Povezave: </h4> <p><a href="https://twitter.com/JureJapelj?ref_src=twsrc%5Egoogle%7Ctwcamp%5Eserp%7Ctwgr%5Eauthor">Jure Japelj na Twitterju</a></p> <h4>Imate tudi vi kakšno vprašanje, na katerega bi radi slišali odgovor?</h4> <p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p> </body> </html> Wed, 03 Aug 2022 12:45:00 +0000 Zakaj je barva Lune včasih tako različna? Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori? 174889396 RTVSLO – Val 202 212 clean Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori? Thu, 28 Jul 2022 11:35:00 +0000 Kako voda pogasi ogenj? Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni."</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p> </p> </body> </html> 174887194 RTVSLO – Val 202 188 clean Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. <!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <figure class="mceNonEditablec-figure-left" contenteditable="false" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>"Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni."</p> <footer></footer></blockquote> </figure> <p> </p> <p> </p> </body> </html> Wed, 20 Jul 2022 12:45:00 +0000 Fotosinteza, kisik in človeški vdih V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek. 174886446 RTVSLO – Val 202 196 clean V tokratni poletni epizodi zračimo omare. Če ste tudi vi svoja toplejša oblačila pospravili v naglici in ne preveč skrbno, boste mogoče po tem poslušanju razmislili o ponovnem urejanju. Sivka in naftalinske kroglice v omari … Že veste, kaj nas tokrat zanima? Seveda, molji in njihove ličinke. V naš spletni nabiralnik smo prejeli radiovedno vprašanje: Zakaj molji jedo blago? Zagato pomaga rešiti profesor zoologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani, doktor Rok Kostanjšek. Wed, 13 Jul 2022 12:45:00 +0000 Zakaj molji jedo blago? Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Radiovedni znova zapuščamo zemeljsko atmosfero in se odpravljamo proti vesolju. Tokrat tam strokovnjake sprašujemo, ali je v vesolju temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo.</p> </body> </html> 174884999 RTVSLO – Val 202 186 clean Pri iskanju odgovora nam pomaga astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Radiovedni znova zapuščamo zemeljsko atmosfero in se odpravljamo proti vesolju. Tokrat tam strokovnjake sprašujemo, ali je v vesolju temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo.</p> </body> </html> Wed, 06 Jul 2022 12:45:00 +0000 Kakšne barve je vesolje? Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?</p> </body> </html> 174883569 RTVSLO – Val 202 243 clean Pri iskanju odgovora nam je pomagal dr. Marko Vrabec, redni profesor za področje geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> <p>Ste vedeli, da vsak mobilni telefon vsebuje za slabih deset evrov zlata? Zaradi svoje električne prevodnosti se namreč ta kovina veliko uporablja pri izdelavi elektronskih naprav. Ker je tako vsenavzoča in jo uporabljamo že tisočletja, je našo poslušalko zanimalo, kako to, da nam zlata še ni zmanjkalo. Ali še vedno nastaja?</p> </body> </html> Wed, 29 Jun 2022 12:45:00 +0000 Kako nastane zlato in ali nastaja tudi zdaj, da ga ne zmanjka? V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci? 174882097 RTVSLO – Val 202 175 clean V poletni vročici, ko marsikdo že pripravlja kovčke za oddih, Radiovedni tokrat hitimo v vesolje, natančneje, na vesoljsko postajo. Na kot za nogometno igrišče veliki postaji, ki je v orbiti na malo več kot 400 metrov nad Zemljinim površjem, je zdaj sedem kozmonavtov in astronavtov. Koliko pa kažejo njihovi urini kazalci? Wed, 22 Jun 2022 12:45:00 +0000 Po katerem časovnem pasu se ravnajo astronavti na mednarodni vesoljski postaji? Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.<p>Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana</p><p><p>Radiovedni danes jokajo. Ne od žalosti, ampak od sreče, saj so dobili odgovor na še eno poslušalčevo vprašanje. Tokrat o solzah in njihovi sestavi.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174878972 RTVSLO – Val 202 217 clean Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.<p>Odgovarja dr. Manca Tekavčič Pompe, pediatrična oftalmologinja, vodja otroškega oddelka na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana</p><p><p>Radiovedni danes jokajo. Ne od žalosti, ampak od sreče, saj so dobili odgovor na še eno poslušalčevo vprašanje. Tokrat o solzah in njihovi sestavi.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 08 Jun 2022 12:45:00 +0000 Iz česa je sestavljena solza? Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.<p>Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo</p><p><p>Madež bučnega olja na majici bo, če to obesite na s soncem obsijano mesto, izginil. Čarovnija? Uganko bodo razrešili tokratni Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174877121 RTVSLO – Val 202 177 clean Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo.<p>Uganko je razrešil dr. Jernej Iskra, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo</p><p><p>Madež bučnega olja na majici bo, če to obesite na s soncem obsijano mesto, izginil. Čarovnija? Uganko bodo razrešili tokratni Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 01 Jun 2022 12:45:00 +0000 Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine? Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> RTVSLO – Val 202 clean Radiovedni: Zakaj madež bučnega olja na tkanini na soncu izgine?<!DOCTYPE html> <html> <head> </head> <body> </body> </html> Wed, 01 Jun 2022 12:28:46 +0000 Svetovni splet je okolje, bogato z raznoraznimi bolj ali manj uporabnimi nasveti. Naša poslušalka je, potem ko je eno izmed svojih svetlih majic pri pripravljanju solate popackala z bučnim oljem, na njem našla priporočilo, da se bo madeža najlažje znebila Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.<p>Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja</p><p><p>Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Z željo, da se bodo v prihodnjih mesecih naša telesa čim manj pregrevala in ostala čim bolj aklimatizirana, tokratna epizoda Radiovednih z veliko limonado v eni roki in zaščitno kapo v drugi odgovarja na naslednje vprašanje: <em>Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? </em></p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174875307 RTVSLO – Val 202 254 clean Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Pri odgovoru na tokratno radiovedno vprašanje smo na pomoč poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja.<p>Na pomoč smo poklicali rednega profesorja na ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Oddelka za respiratorno funkcijsko diagnostiko Klinike Golnik doktorja Matjaža Fležarja</p><p><p>Nastavljanje sončnim žarkom, tek v naravi, sprehod po soncu. Toplejši dnevi s sabo kličejo prižgano klimo v avtomobilih in če sredi poletja stopimo iz vozila, ki je bilo ohlajeno na prijetnih 20 stopnji, bo realnih 30 stopinj toplega zraka slabo vplivalo na naše telo. Z željo, da se bodo v prihodnjih mesecih naša telesa čim manj pregrevala in ostala čim bolj aklimatizirana, tokratna epizoda Radiovednih z veliko limonado v eni roki in zaščitno kapo v drugi odgovarja na naslednje vprašanje: <em>Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? </em></p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 25 May 2022 12:45:00 +0000 Kaj se mora zgoditi s človeškim telesom, da bo bolj odporno na vročino? Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Še en teden je naokoli in kot po navadi so se v etru znova zavrteli Radiovedni. Če smo vas prejšnji teden povabili na sprehod po naravi, med najhitreje rastoče rastline, smo tokrat vabili na sprehod po vesolju, kjer smo med planeti, zvezdami in galaksijami iskali odgovor na še eno vaše vprašanje.</p> <p>Pred poslušanjem le še opozorilo: Pazite, da se vam ne zvrti!</p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174873425 RTVSLO – Val 202 214 clean Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Še en teden je naokoli in kot po navadi so se v etru znova zavrteli Radiovedni. Če smo vas prejšnji teden povabili na sprehod po naravi, med najhitreje rastoče rastline, smo tokrat vabili na sprehod po vesolju, kjer smo med planeti, zvezdami in galaksijami iskali odgovor na še eno vaše vprašanje.</p> <p>Pred poslušanjem le še opozorilo: Pazite, da se vam ne zvrti!</p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 18 May 2022 12:45:00 +0000 Zakaj se v vesolju vse vrti? Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p><p>Radiovedni vas danes vabijo na sprehod po naravi. Raziskovali bodo, katera rastlina raste najhitreje na svetu. Kot zanimivost morda še to: v prispevku omenjene Wolfije so najbolj razširjene in poznane v Aziji, kjer jih uporabljajo tudi v prehrani, saj približno 40 odstotkov njihove suhe mase predstavljajo beljakovine. Za primerjavo, približno toliko kot pri soji.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174871615 RTVSLO – Val 202 235 clean Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Na pomoč nam je priskočil Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p><p>Radiovedni vas danes vabijo na sprehod po naravi. Raziskovali bodo, katera rastlina raste najhitreje na svetu. Kot zanimivost morda še to: v prispevku omenjene Wolfije so najbolj razširjene in poznane v Aziji, kjer jih uporabljajo tudi v prehrani, saj približno 40 odstotkov njihove suhe mase predstavljajo beljakovine. Za primerjavo, približno toliko kot pri soji.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 11 May 2022 12:45:00 +0000 Katera rastlina raste najhitreje na svetu? Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.<p>Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta</p><p><p>Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174869710 RTVSLO – Val 202 239 clean Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja. Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta.<p>Razlago podaja dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta</p><p><p>Tokratni Radiovedni skupaj z navtiki in pomorščaki obračajo kompas proti pojavu korozije na plovilih, ki lahko nastane zaradi izpostavljenosti kovine morski vodi. Na površini kovina oksidira in posledično začne razpadati. Poznamo pa tudi galvansko razjedanje, pri čemer sta dve različni kovini v fizičnem stiku in predstavljata sklenjen električen krog prek morske vode, ki nastopa kot elektrolit. Te procese galvanske korozije pogosto uporabljamo za zaščito pomembnejših kovinskih elementov na plovilu, recimo krmila ali propelerja.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 04 May 2022 12:45:00 +0000 Zakaj plovila v slani vodi potrebujejo žrtveno anodo, tista v sladki pa ne? Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.<p>Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ko tridelno pripravo za kuhanje ekspresne kave, znano kot kafetjera, postavimo na štedilnik, se segreta voda iz spodnje komore skozi predel z mleto kavo dvigne v vrhnjo komoro in postane kava. Kako se to zgodi, raziskujejo Radiovedni.</p> <p>Prva kafetjera je nastala leta 1933 in kmalu postala tako popularna, da jo danes najdemo v številnih muzejih po svetu, med drugim je del stalne zbirke newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174868126 RTVSLO – Val 202 233 clean Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani.<p>Odgovor je zakuhal doktor Simon Čopar s Fakultete za Fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ko tridelno pripravo za kuhanje ekspresne kave, znano kot kafetjera, postavimo na štedilnik, se segreta voda iz spodnje komore skozi predel z mleto kavo dvigne v vrhnjo komoro in postane kava. Kako se to zgodi, raziskujejo Radiovedni.</p> <p>Prva kafetjera je nastala leta 1933 in kmalu postala tako popularna, da jo danes najdemo v številnih muzejih po svetu, med drugim je del stalne zbirke newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 27 Apr 2022 12:45:00 +0000 Kako deluje kafetjera? Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.<p>Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več</p><p><p>Ko se odpravimo na potovanje z letalom, moramo upoštevati kar nekaj varnostnih ukrepov. Poleg predpisov glede velikosti in teže prtljage, dolgi seznami, ki so izobešeni na vsakem letališču (ja, tisti, ki jih marsikateri potnik rad spregleda), jasno sporočajo, da je na letalo prepovedano nesti ostre predmete, vsakršno orožje, pa tudi prevelike količine tekočine. Na krovu je med vzletom in pristankom prepovedano vstajanje in sprehajanje, na letalu pa tudi ne dovolijo kaditi. Med najbolj nadležnimi ukrepi pa je ta, da moramo pred vzletom letala izklopiti naš telefon.<em> Zakaj je to potrebno</em>, strokovnjake sprašujejo #Radiovedni. In ne, ni zato, da letalske družbe preverjajo, ali smo si prav zapomnili našo PIN kodo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174866228 RTVSLO – Val 202 380 clean Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več.<p>Odgovor na to radiovedno poslušalčevo vprašanje je tokrat pripravil izredni profesor dr. Boštjan Batagelj s Katedre za informacijsko-komunikacijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko. Kot pravi, je razlogov več</p><p><p>Ko se odpravimo na potovanje z letalom, moramo upoštevati kar nekaj varnostnih ukrepov. Poleg predpisov glede velikosti in teže prtljage, dolgi seznami, ki so izobešeni na vsakem letališču (ja, tisti, ki jih marsikateri potnik rad spregleda), jasno sporočajo, da je na letalo prepovedano nesti ostre predmete, vsakršno orožje, pa tudi prevelike količine tekočine. Na krovu je med vzletom in pristankom prepovedano vstajanje in sprehajanje, na letalu pa tudi ne dovolijo kaditi. Med najbolj nadležnimi ukrepi pa je ta, da moramo pred vzletom letala izklopiti naš telefon.<em> Zakaj je to potrebno</em>, strokovnjake sprašujejo #Radiovedni. In ne, ni zato, da letalske družbe preverjajo, ali smo si prav zapomnili našo PIN kodo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 20 Apr 2022 12:45:00 +0000 Zakaj moramo na letalu izklopiti telefon? Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. <p>Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan</p><p><p><span>Tako kot ljudje, imajo tudi živali različne spalne položaje in navade. Tokrat se Radiovedni oblačijo v pižamo skupaj z majhnimi, radovednimi, a plašnimi živalmi, ki ob nenavadnih zvokih zbežijo v zavetje ali zamrznejo na mestu. Ko jih navdaja veselje, se premikajo na poseben način – tako da poskakujejo in skočijo v zrak – tako kot mi, ko se nam zgodi kaj res neverjetnega. Tudi v načinu spanja so nam morski prašički podobni. Poslušalca Maksa pa je o teh puhastih živalih zanimalo nekaj prav posebnega.</span></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174864464 RTVSLO – Val 202 226 clean Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan. <p>Na vprašanje poslušalca Maksa odgovarja pedagoška vodja in biologinja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan</p><p><p><span>Tako kot ljudje, imajo tudi živali različne spalne položaje in navade. Tokrat se Radiovedni oblačijo v pižamo skupaj z majhnimi, radovednimi, a plašnimi živalmi, ki ob nenavadnih zvokih zbežijo v zavetje ali zamrznejo na mestu. Ko jih navdaja veselje, se premikajo na poseben način – tako da poskakujejo in skočijo v zrak – tako kot mi, ko se nam zgodi kaj res neverjetnega. Tudi v načinu spanja so nam morski prašički podobni. Poslušalca Maksa pa je o teh puhastih živalih zanimalo nekaj prav posebnega.</span></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 13 Apr 2022 12:45:00 +0000 Zakaj morski prašički ne marajo spati na hrbtu? Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.<p>Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije</p><p><p>Predstavljajte si, da ste se odpravili na popoldanski sprehod. In nenadoma začne deževati. Vi pa ste brez dežnika. V daljavi strehe ni na spregled in ker se vi domov ne bi radi vrnili  premočeni, se razgledujete okrog in iščete zavetje. In najdete ga. Stopite pod drevo, ki vam lahko da nekoliko zaščite pred nalivom. Oddahnite si. <em>"Na varnem sem"</em>, si govorite. Potem pa ... se ta prijeten sprehod nenadoma spremeni v grozljivo zgodbo. Stojite namreč pod najnevarnejšim drevesom na svetu. Pod katerim točno, pa novi Radiovedni lahko povedo le tistim, ki boste preživeli.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174862302 RTVSLO – Val 202 351 clean Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije.<p>Na to vprašanje si je upal odgovoriti izredni profesor doktor Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije</p><p><p>Predstavljajte si, da ste se odpravili na popoldanski sprehod. In nenadoma začne deževati. Vi pa ste brez dežnika. V daljavi strehe ni na spregled in ker se vi domov ne bi radi vrnili  premočeni, se razgledujete okrog in iščete zavetje. In najdete ga. Stopite pod drevo, ki vam lahko da nekoliko zaščite pred nalivom. Oddahnite si. <em>"Na varnem sem"</em>, si govorite. Potem pa ... se ta prijeten sprehod nenadoma spremeni v grozljivo zgodbo. Stojite namreč pod najnevarnejšim drevesom na svetu. Pod katerim točno, pa novi Radiovedni lahko povedo le tistim, ki boste preživeli.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Wed, 06 Apr 2022 12:45:00 +0000 Katero je najnevarnejše drevo na svetu? Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.<p> Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru</p><p><p>V tokratni oddaji se sprašujemo, ali imajo naše mame in babice prav, ko nas zvečer podijo spat z argumentom, da je vsaka ura spanca pred polnočjo vredna toliko kot dve uri spanja po polnoči. Je spanje pred polnočjo zares bolj učinkovito?</p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174860491 RTVSLO – Val 202 373 clean Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.<p> Na pomoč smo poklicali strokovnjakinjo za psihološko zdravljenje motenj spanja dr. Vito Štukovnik, specialistko klinične psihologije z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru</p><p><p>V tokratni oddaji se sprašujemo, ali imajo naše mame in babice prav, ko nas zvečer podijo spat z argumentom, da je vsaka ura spanca pred polnočjo vredna toliko kot dve uri spanja po polnoči. Je spanje pred polnočjo zares bolj učinkovito?</p> <blockquote><p>Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 30 Mar 2022 12:45:00 +0000 Ali je res, da je spanje pred polnočjo bolj učinkovito? Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.<p>Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo</p><p><p>Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.</p> <blockquote><p>Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174858700 RTVSLO – Val 202 188 clean Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ukvarja z organsko in fotokemijo.<p>Za odgovor smo prosili dr. Jerneja Iskro, ki se na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ukvarja z organsko in fotokemijo</p><p><p>Ste kdaj v izložbi kakšne trgovine opazili izdelke, ki so tam že toliko časa, da so popolnoma izgubili barvo? Ali pa ste ugotovili, da vaša najljubša majica ni več tako intenzivne barve, kot je bila, ko ste jo kupili? Tokratni Radiovedni vam pojasnijo, zakaj. Iskali so namreč odgovor na vprašanje, zakaj barve na soncu oziroma svetlobi zbledijo.</p> <blockquote><p>Vaša pisana rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si.</a> Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 23 Mar 2022 13:45:00 +0000 Zakaj barve zbledijo? Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.<p>Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja</p><p><p>Minili sta že dve leti, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija covida-19. V tem času so številni znanstveniki, strokovnjaki in raziskovalci po vsem svetu iskali odgovore, kako poteka ta virus, kakšni so njegovi simptomi, kako se prenaša med ljudmi, koliko časa lahko okužena oseba širi bolezen in tako naprej. A ne glede na to, da o koronavirusu danes vemo že veliko, vprašanj o njem nikoli ne zmanjka. Eno so tokrat prestregli prav naši Radiovedni.</p> <p>Poslušalka Nada nas sprašuje:</p> <blockquote><p><em>Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo v zraku? In če ga lahko, kako? Če ga ne moremo, zakaj ne in kaj so najmanjši patogeni (ali drugi delci), ki jih lahko zaznamo?</em></p></blockquote></p> 174856498 RTVSLO – Val 202 299 clean Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja.<p>Odgovarja dr. Ana Kroflič, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijo ozračja</p><p><p>Minili sta že dve leti, odkar je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija covida-19. V tem času so številni znanstveniki, strokovnjaki in raziskovalci po vsem svetu iskali odgovore, kako poteka ta virus, kakšni so njegovi simptomi, kako se prenaša med ljudmi, koliko časa lahko okužena oseba širi bolezen in tako naprej. A ne glede na to, da o koronavirusu danes vemo že veliko, vprašanj o njem nikoli ne zmanjka. Eno so tokrat prestregli prav naši Radiovedni.</p> <p>Poslušalka Nada nas sprašuje:</p> <blockquote><p><em>Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo v zraku? In če ga lahko, kako? Če ga ne moremo, zakaj ne in kaj so najmanjši patogeni (ali drugi delci), ki jih lahko zaznamo?</em></p></blockquote></p> Wed, 16 Mar 2022 13:45:00 +0000 Ali lahko virus SARS CoV 2 zaznamo tudi v zraku? Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p><p>Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174854651 RTVSLO – Val 202 217 clean Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Zagato bo skušal rešiti Jure Mravlje, asistent in mladi raziskovalec na Katedri za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p><p>Banan se, podobno kot rolic toaletnega papirja, za katere nismo enotni, kako se jih pravilno obesi na držalo, drži dilema. Nekateri namreč ta rumeni tropski sadež začnejo lupiti na delu, ki spominja na pecelj, drugi pa na nasprotni strani. Kdo ima prav? Tokratni Radiovedni raziskujejo, kako se, z vidika botanike, pravilno olupi banana.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 09 Mar 2022 13:40:00 +0000 Kako pravilno olupiti banano? Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.<p>Odgovarja dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. Odgovarjamo pa na vprašanje:</p> <blockquote><p><em>Če bi z nekim vozilom potovali hitreje od svetlobe, kam oziroma kako bi svetila luč, nameščena na vozilu, kot so nameščene sprednje luči na avtomobilu?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> 174850703 RTVSLO – Val 202 346 clean Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro.<p>Odgovarja dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ker se podajamo v območje Einsteinove posebne teorije relativnosti, je pomembno, da se zavedamo, da ljudje, ko odraščamo, svet opazujemo in spoznavamo v zelo omejenih pogojih: pri nizkih hitrostih in nizkih energijah. Zato dobimo zelo omejeno predstavo oziroma intuicijo o stvareh, ki so zunaj teh pogojev. Za boljše razumevanje te epizode Radiovednih moramo tako opustiti določene predpostavke, denimo to, da čas za vse opazovalce teče enako hitro. Odgovarjamo pa na vprašanje:</p> <blockquote><p><em>Če bi z nekim vozilom potovali hitreje od svetlobe, kam oziroma kako bi svetila luč, nameščena na vozilu, kot so nameščene sprednje luči na avtomobilu?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> Wed, 23 Feb 2022 13:45:00 +0000 Nadsvetlobna hitrost Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?<p>Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštituta</p><p><p>Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katero koli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.</p> <p>Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174844805 RTVSLO – Val 202 290 clean Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katerokoli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza. Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti?<p>Odgovarja dr. Viktor Šajn, docent za mehaniko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in vodja tehničnega inštituta</p><p><p>Približno 6000 metrov nad morsko gladino je najvišja točka, ko ljudje še lahko dihamo brez pomoči dodatnega kisika. Ko torej plezamo, hodimo, vozimo ali opravljamo katero koli drugo dejavnost na tako visoki nadmorski višini, bo naše telo zaradi pomanjkanja kisika kazalo znake višinske bolezni, kot so denimo glavobol, slabost, omotica in otekanje obraza.</p> <p>Zakaj ob vzponu na Mont Everest gorniki potrebujejo dovajanje dodatnega kisika, ko smo še nekaj kilometrov višje na letalu, pa nam za to ni treba skrbeti? Ja, letalski inženirji res morajo misliti na prav vse, samo zato, da nam ni treba.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 02 Feb 2022 13:45:00 +0000 Zakaj lahko med potovanjem v letalu brez težav dihamo, če pa smo tako visoko nad tlemi? Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.<p>Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Kako ste kaj s spominom? Vam ta še dobro služi? Se še spomnite recimo, kaj ste pred dvema tednoma jedli za kosilo. Ali pa vašega božičnega darila, ki vas je pred petimi leti čakalo po smrečico?</p> <p>Čeprav si mnogih reči ne zapomnimo, se nam ni treba bati – prostora nam ne bo zmanjkalo. Človeški možgani so namreč sestavljeni iz približno milijarde nevronov, vsak nevron pa tvori približno 1000 povezav z drugimi nevroni, kar je skupaj več kot bilijon povezav.</p> <blockquote><p>A kljub neverjetni sposobnosti, ki jo imamo, vedno večkrat za hranjenje digitalnih podatkov, fotografij ali posnetkov uporabljamo spominske kartice. In kako lahko tako majhna ploščica hrani toliko podatkov? Odgovor nam je predstavil <strong>Patricio Bulić</strong>, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.</p></blockquote></p> 174842740 RTVSLO – Val 202 392 clean Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.<p>Na vprašanje, ki zahteva odgovor z veliko računanja, spretno odgovarja Patricio Bulić, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Kako ste kaj s spominom? Vam ta še dobro služi? Se še spomnite recimo, kaj ste pred dvema tednoma jedli za kosilo. Ali pa vašega božičnega darila, ki vas je pred petimi leti čakalo po smrečico?</p> <p>Čeprav si mnogih reči ne zapomnimo, se nam ni treba bati – prostora nam ne bo zmanjkalo. Človeški možgani so namreč sestavljeni iz približno milijarde nevronov, vsak nevron pa tvori približno 1000 povezav z drugimi nevroni, kar je skupaj več kot bilijon povezav.</p> <blockquote><p>A kljub neverjetni sposobnosti, ki jo imamo, vedno večkrat za hranjenje digitalnih podatkov, fotografij ali posnetkov uporabljamo spominske kartice. In kako lahko tako majhna ploščica hrani toliko podatkov? Odgovor nam je predstavil <strong>Patricio Bulić</strong>, izredni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.</p></blockquote></p> Wed, 26 Jan 2022 13:45:00 +0000 Kako lahko tako majhna spominska kartica hrani toliko podatkov? Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.<p>Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani</p><p><p>Na nebu lahko neprestano opazujemo zanimive pojave - od nenavadnih oblakov in strele, do nekoliko redkejših oblik, kot je recimo polarni sij. In čeprav si včasih ne moremo predstavljati, kako ti pojavi sploh nastanejo, vremenoslovci in tisti, ki preučujejo našo atmosfero, zagotavljajo, da z upoštevanjem fizike vsak pojav postane razložljiv. Zato so si tokrat Radiovedni v svoj raziskovalni laboratorij vzeli pod drobnogled pojav, ki ga znata ustvariti le ? sonce in dež.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174840761 RTVSLO – Val 202 218 clean Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani.<p>Kratek in dolg odgovor je tokrat prispeval dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko univerze v Ljubljani</p><p><p>Na nebu lahko neprestano opazujemo zanimive pojave - od nenavadnih oblakov in strele, do nekoliko redkejših oblik, kot je recimo polarni sij. In čeprav si včasih ne moremo predstavljati, kako ti pojavi sploh nastanejo, vremenoslovci in tisti, ki preučujejo našo atmosfero, zagotavljajo, da z upoštevanjem fizike vsak pojav postane razložljiv. Zato so si tokrat Radiovedni v svoj raziskovalni laboratorij vzeli pod drobnogled pojav, ki ga znata ustvariti le ? sonce in dež.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 19 Jan 2022 13:45:00 +0000 Zakaj se mavrici ne moremo približati ali se je dotakniti? Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.<p>Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam</p><p><p>Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je ob mrzlem dnevu pošteno zazeblo v roke ali noge? Natančneje, v prste na rokah ali nogah. Ko ste se vrnili na toplo, pa vas je v prezeblih prstih začelo neprijetno boleti in mravljinčiti? (Tokrat še posebej sveži) Radiovedni so raziskali, zakaj.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174838803 RTVSLO – Val 202 189 clean Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam.<p>Za odgovor smo v Celovec poklicali dr. Jurija Gorjanca, kirurga in gorskega reševalca, ki se je v svojem doktoratu posvetil podhladitvam</p><p><p>Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je ob mrzlem dnevu pošteno zazeblo v roke ali noge? Natančneje, v prste na rokah ali nogah. Ko ste se vrnili na toplo, pa vas je v prezeblih prstih začelo neprijetno boleti in mravljinčiti? (Tokrat še posebej sveži) Radiovedni so raziskali, zakaj.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 12 Jan 2022 13:45:00 +0000 Radiovedni: Ko te zazebe v prste Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.<p>Odgovor je razvozlal izredni profesor dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije</p><p><p>Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.</p> <blockquote><p><em>"Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo je zelo zanimivo vprašanje, ko pa začneš razmišljati, zakaj pride do tega, je zadeva zelo kompleksna. Vse to je evolucijsko in genetsko pogojeno, ampak zanimivo, ko se v odgovor zares poglobiš."</em></p></blockquote> <div><span lang="SL"><span lang="SL">#Radiovedni so pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prineslo novo leto. </span></span>Zato nam le pridno pošiljajte vprašanja na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše. Se slišimo!</div></p> 174836945 RTVSLO – Val 202 303 clean Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.<p>Odgovor je razvozlal izredni profesor dr. Tom Levanič z Gozdarskega inštituta Slovenije</p><p><p>Tako kot se dan po jutru pozna, je tudi uspešnost novega leta odvisna od tega, kaj počnemo pozimi. Zato vam že zdaj z veseljem sporočamo, da smo za to leto že odmrznili naš radiovedni nabiralnik, skrbno premešali preživela vprašanja in tokrat na plano potegnili uganko vredno plezanja po drevesu.</p> <blockquote><p><em>"Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo je zelo zanimivo vprašanje, ko pa začneš razmišljati, zakaj pride do tega, je zadeva zelo kompleksna. Vse to je evolucijsko in genetsko pogojeno, ampak zanimivo, ko se v odgovor zares poglobiš."</em></p></blockquote> <div><span lang="SL"><span lang="SL">#Radiovedni so pripravljeni na vse izzive, ki jih bo prineslo novo leto. </span></span>Zato nam le pridno pošiljajte vprašanja na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše. Se slišimo!</div></p> Wed, 05 Jan 2022 13:45:00 +0000 Radiovedni: Zakaj drevesa pozimi ne zmrznejo? Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.<p>Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta</p><p><p>Še eno leto je naokoli, vaša vprašanja pa kar ne nehajo snežiti. A veseli smo prav vsakega, zato se novih pošiljk vedno znova zelo razveselimo. <span lang="SL">Res pa je, da jih je v zadnjem času tako veliko, da se včasih težko odločimo, kateremu vprašanju bomo dali prednost. Ampak ker je ravno čas praznikov, toplih napitkov in zabave na snegu, se tokrat pri odločitvi nismo kaj preveč obirali.</span></p> <blockquote><p><em>"Je Zemlja edini planet, ki ima sneg?"</em></p></blockquote> <p>Prihodnje leto nadaljujemo, do takrat pa srečno, radiovedno tudi v 2022.</p></p> 174835238 RTVSLO – Val 202 347 clean Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta.<p>Je zadnje, ampak novozapadlo vprašanje letošnjega leta</p><p><p>Še eno leto je naokoli, vaša vprašanja pa kar ne nehajo snežiti. A veseli smo prav vsakega, zato se novih pošiljk vedno znova zelo razveselimo. <span lang="SL">Res pa je, da jih je v zadnjem času tako veliko, da se včasih težko odločimo, kateremu vprašanju bomo dali prednost. Ampak ker je ravno čas praznikov, toplih napitkov in zabave na snegu, se tokrat pri odločitvi nismo kaj preveč obirali.</span></p> <blockquote><p><em>"Je Zemlja edini planet, ki ima sneg?"</em></p></blockquote> <p>Prihodnje leto nadaljujemo, do takrat pa srečno, radiovedno tudi v 2022.</p></p> Wed, 29 Dec 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: Ali je Zemlja edini planet, ki ima sneg? V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?<p>Se tudi vi sprašujete, zakaj ima RTV Slovenija poštno številko 1550 in ne 1000 kot mnogi drugi prebivalci prestolnice? Z razlago nas je pričakala Simona Glodež s Pošte Slovenije</p><p><p>V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?</p> <h5>Tukaj je naštetih še nekaj podobno odstopajočih primerov:</h5> <ul> <li>1501 Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve</li> <li>1503 Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani</li> <li>1505 Ljubljana - Banka Slovenije</li> <li>1506 Ljubljana - Slovenske železnice</li> <li>1525 Ljubljana - Klinični center Ljubljana</li> </ul> <blockquote><p>Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!</p></blockquote></p> 174833488 RTVSLO – Val 202 327 clean V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?<p>Se tudi vi sprašujete, zakaj ima RTV Slovenija poštno številko 1550 in ne 1000 kot mnogi drugi prebivalci prestolnice? Z razlago nas je pričakala Simona Glodež s Pošte Slovenije</p><p><p>V tokratni praznični epizodi smo odgovore iskali na pošti, kjer so v teh dneh še posebej obremenjeni z božičnimi pošiljkami in voščilnicami. Sprašujemo se, zakaj vsi naslovniki v Ljubljani nimajo enake poštne številke. Zakaj ima na primer Radiotelevizija Slovenija na pošiljkah namesto poštne številke 1000 številko 1550?</p> <h5>Tukaj je naštetih še nekaj podobno odstopajočih primerov:</h5> <ul> <li>1501 Ljubljana - Ministrstvo za notranje zadeve</li> <li>1503 Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani</li> <li>1505 Ljubljana - Banka Slovenije</li> <li>1506 Ljubljana - Slovenske železnice</li> <li>1525 Ljubljana - Klinični center Ljubljana</li> </ul> <blockquote><p>Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!</p></blockquote></p> Wed, 22 Dec 2021 13:45:00 +0000 Zakaj nimajo vsi naslovniki v Ljubljani enake poštne številke? Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.<p>Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Pravimo, da čas beži. S tem želimo povedati, da nam hitro mineva. Zato si pogosto želimo, da bi ga upočasnili ali celo ustavili. Navadno si želimo, da bi čas ustavili takrat, ko nam je lepo. Ko si želimo, da bi dalj časa uživali v nekem trenutku. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čas zares ustavil?</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174831108 RTVSLO – Val 202 197 clean Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani.<p>Čas je za nas ustavil dr. Simon Čopar s Fakultete za fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Pravimo, da čas beži. S tem želimo povedati, da nam hitro mineva. Zato si pogosto želimo, da bi ga upočasnili ali celo ustavili. Navadno si želimo, da bi čas ustavili takrat, ko nam je lepo. Ko si želimo, da bi dalj časa uživali v nekem trenutku. Kaj pa bi se zgodilo, če bi se čas zares ustavil?</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 15 Dec 2021 13:45:00 +0000 Če bi se čas ustavil, ali bi luč še svetila in ali bi bil radiator še vroč? Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.<p>Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani</p><p><p>V prazničnem decembru naj bi se Slovenci običajno zredili za povprečno dva kilograma. To seveda ni nič čudnega, saj se je res težko upreti dobrotam, s katerimi so v tem času obložene naše mize. A da za odvečne kilograme ne bomo krivili le praznikov, so tokratni Radiovedni poskušali najti drugega krivca.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174829271 RTVSLO – Val 202 235 clean Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani.<p>Odgovor je previdno stehtal dermatovenerolog Borut Žgavec z Dermarovenerološke klinike v Ljubljani</p><p><p>V prazničnem decembru naj bi se Slovenci običajno zredili za povprečno dva kilograma. To seveda ni nič čudnega, saj se je res težko upreti dobrotam, s katerimi so v tem času obložene naše mize. A da za odvečne kilograme ne bomo krivili le praznikov, so tokratni Radiovedni poskušali najti drugega krivca.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 08 Dec 2021 13:45:00 +0000 Koliko odstotkov telesne teže predstavlja naža koža? V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<p>V Zemljino notranjost nas bo popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</p><p><p>Decembra lani so se močno stresla tla na Hrvaškem v bližini mesta Petrinja, potres z magnitudo 3,6 po Richterjevi lestvici pa smo lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Ker se Balkanski polotok nahaja na stiku afriške in evrazijske tektonske plošče, so potresi na tem območju povsem pričakovani, tudi v Sloveniji. Pri nas je zato možnost potresov večja v severnoprimorski regiji, Ljubljani in v krajih jugovzhodne Slovenije.</p> <p>V tokratnih Radiovednih govorimo prav o tektonskih ploščah. Kaj jih premika? <strong>Dr. Marko Vrabec</strong>, profesor geologije na Univerzi v Ljubljani, razlaga, da poznamo dve razlagi - pri razumevanju prve si lahko pomagamo z vretjem juhe v loncu, druga pa je povezana s staranjem litosferskih plošč. Za kaj več pa prisluhnite novi epizodi.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> 174827267 RTVSLO – Val 202 327 clean V Zemljino notranjost nas je popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.<p>V Zemljino notranjost nas bo popeljal dr. Marko Vrabec, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani</p><p><p>Decembra lani so se močno stresla tla na Hrvaškem v bližini mesta Petrinja, potres z magnitudo 3,6 po Richterjevi lestvici pa smo lahko občutili tudi prebivalci Slovenije. Ker se Balkanski polotok nahaja na stiku afriške in evrazijske tektonske plošče, so potresi na tem območju povsem pričakovani, tudi v Sloveniji. Pri nas je zato možnost potresov večja v severnoprimorski regiji, Ljubljani in v krajih jugovzhodne Slovenije.</p> <p>V tokratnih Radiovednih govorimo prav o tektonskih ploščah. Kaj jih premika? <strong>Dr. Marko Vrabec</strong>, profesor geologije na Univerzi v Ljubljani, razlaga, da poznamo dve razlagi - pri razumevanju prve si lahko pomagamo z vretjem juhe v loncu, druga pa je povezana s staranjem litosferskih plošč. Za kaj več pa prisluhnite novi epizodi.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote> <p>&nbsp;</p></p> Wed, 01 Dec 2021 13:45:00 +0000 Kaj premika tektonske plošče? Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.<p>Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani </p><p><p>Radiovedni, dobrodošli spet v našem mravljišču! Čeprav je na prvi pogled kot kup nametanih vprašanj, vam zagotavljamo, da jih vsak teden poskušamo spraviti na pravo mesto. Na srečo pa nam pri tem vsakič zelo rada na pomoč priskoči znanost. In tudi ta teden nas ni pustila na cedilu. Zato hitro pospravimo še eno vprašanje na stran, da bomo ob koncu dneva lahko rekli, da smo bili pridni kot mravlje.</p> <p>Tokrat je našega poslušalca zanimalo:</p> <blockquote><p><em>Ali se mravlja, ki jo z avtomobilom zapelješ na čisto drugi konec, na primer 100 kilometrov stran, lahko priključi v tamkajšnjo kolonijo mravelj iste vrste ali jo te zavrnejo?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></p> 174825173 RTVSLO – Val 202 207 clean Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani.<p>Do odgovora smo se sprehodili s profesorjem dr. Rokom Kostanjškom z Biotehniške fakultete v Ljubljani </p><p><p>Radiovedni, dobrodošli spet v našem mravljišču! Čeprav je na prvi pogled kot kup nametanih vprašanj, vam zagotavljamo, da jih vsak teden poskušamo spraviti na pravo mesto. Na srečo pa nam pri tem vsakič zelo rada na pomoč priskoči znanost. In tudi ta teden nas ni pustila na cedilu. Zato hitro pospravimo še eno vprašanje na stran, da bomo ob koncu dneva lahko rekli, da smo bili pridni kot mravlje.</p> <p>Tokrat je našega poslušalca zanimalo:</p> <blockquote><p><em>Ali se mravlja, ki jo z avtomobilom zapelješ na čisto drugi konec, na primer 100 kilometrov stran, lahko priključi v tamkajšnjo kolonijo mravelj iste vrste ali jo te zavrnejo?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></p> Wed, 24 Nov 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: O izgubljeni mravlji Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.<p>Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani</p><p><p>Verjetno na svetu ni veliko takih ljudi, ki ga še ne bi občutili. Je namreč naš pogost spremljevalec po telesni dejavnosti. "Muskelfiber", ki mu pravimo tudi mišični maček, strokovno pa odložena mišična bolečnost, je bolečina v mišicah, ki jo občutimo dan ali dva po ukvarjanju s športom. Dr. Hadžić je med drugim pojasnil, kako se mu izogniti in kaj narediti, če ga imamo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174822803 RTVSLO – Val 202 319 clean Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.<p>Z odgovorom je naše možgančke razmigal dr. Vedran Hadžić, zdravnik in vodja Katedre za medicinske vede o športu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani</p><p><p>Verjetno na svetu ni veliko takih ljudi, ki ga še ne bi občutili. Je namreč naš pogost spremljevalec po telesni dejavnosti. "Muskelfiber", ki mu pravimo tudi mišični maček, strokovno pa odložena mišična bolečnost, je bolečina v mišicah, ki jo občutimo dan ali dva po ukvarjanju s športom. Dr. Hadžić je med drugim pojasnil, kako se mu izogniti in kaj narediti, če ga imamo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 17 Nov 2021 13:45:00 +0000 Kaj se med telesno dejavnostjo zgodi v mišicah, da imamo po njej "muskelfiber" oziroma bolečine v mišicah? Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.<p>Eksperiment je natančno nadzoroval nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174821088 RTVSLO – Val 202 247 clean Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.<p>Eksperiment je natančno nadzoroval nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Preučevanje naših možganov ne povzroča težav samo nam laikom, enega večjih izzivov pri razumevanju, kako naši možgani obdelujejo in združujejo različne vire informacij, predstavlja tudi nevroznanstvenikom. A Radiovedni smo jim tokrat uspeli postaviti še večjega.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 10 Nov 2021 13:45:00 +0000 Radiovedni: Kako hitro (v m/s) lahko možgani obdelujejo informacije? Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.<p>Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko</p><p><p>Čeprav se je komu od vas to zagotovo že zgodilo, ali pa vsaj poznate koga, ki je pri igri v štiri v rokah že držal same taroke, je verjetnost za to zelo majhna. Kako majhna, izveste v tokratni epizodi oddaje Radiovedni.</p> <p>Dr. Demšar pa pojasnjuje, zakaj se nam frekventnost te zelo malo verjetne situcije v resničnem življenju pogosto zdi večja, kot v resnici je:</p> <blockquote><p><em>"Zato, ker zelo veliko ljudi igra tarok. In ker nihče ne bo hodil okoli po svetu in govoril: 'Veš, zadnjič pa nisem dobil samih tarokov.' Dogodki, ki so bolj redki, so bolj odmevni in jim posvetimo več pozornosti. Pri tem nastane zanimivo protislovje, da se nam prav tisto, kar je redko, zaradi tega, ker je tako redko, zdi pogostejše, kot je v resnici, ker se o tem več govori."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174819111 RTVSLO – Val 202 358 clean Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko.<p>Pri iskanju odgovora sta nam pomagala dr. Uroš Kuzman z Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in dr. Janez Demšar, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko</p><p><p>Čeprav se je komu od vas to zagotovo že zgodilo, ali pa vsaj poznate koga, ki je pri igri v štiri v rokah že držal same taroke, je verjetnost za to zelo majhna. Kako majhna, izveste v tokratni epizodi oddaje Radiovedni.</p> <p>Dr. Demšar pa pojasnjuje, zakaj se nam frekventnost te zelo malo verjetne situcije v resničnem življenju pogosto zdi večja, kot v resnici je:</p> <blockquote><p><em>"Zato, ker zelo veliko ljudi igra tarok. In ker nihče ne bo hodil okoli po svetu in govoril: 'Veš, zadnjič pa nisem dobil samih tarokov.' Dogodki, ki so bolj redki, so bolj odmevni in jim posvetimo več pozornosti. Pri tem nastane zanimivo protislovje, da se nam prav tisto, kar je redko, zaradi tega, ker je tako redko, zdi pogostejše, kot je v resnici, ker se o tem več govori."</em></p></blockquote> <p>&nbsp;</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 03 Nov 2021 13:45:00 +0000 Kolikšna je verjetnost, da bi pri taroku pri igri v štiri v roke dobili same taroke? Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič. <p>V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas je z dogovorom pričakala doktorica dentalne medicine Teja Jeras</p><p><p>Ste vedeli, da predstavljajo zobje najtrdnejšo snov v človeškem telesu? Ali pa to, da imamo v različnih življenjskih obdobjih v naši ustni votlini različno število zob?</p> <p>Pa veste tudi, zakaj so naši zobje beli? Če odgovora na to vprašanje še ne poznate, prisluhnite tokratni epizodi oddaje Radiovedni.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174817261 RTVSLO – Val 202 305 clean Ste vedeli, da vidimo, ko pogledamo v svoja usta, samo tretjino zoba, preostanek pa se skriva pod našo dlesnijo? Še več zanimivih dejstev o zobeh pa v tokratnih Radiovednih. Do zobozdravstvene ambulante za Bežigradom se je odpravila Neža Borkovič. <p>V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas je z dogovorom pričakala doktorica dentalne medicine Teja Jeras</p><p><p>Ste vedeli, da predstavljajo zobje najtrdnejšo snov v človeškem telesu? Ali pa to, da imamo v različnih življenjskih obdobjih v naši ustni votlini različno število zob?</p> <p>Pa veste tudi, zakaj so naši zobje beli? Če odgovora na to vprašanje še ne poznate, prisluhnite tokratni epizodi oddaje Radiovedni.</p> <blockquote><p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Wed, 27 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj so naši zobje beli? Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Tokrat o temi, ki zadeva vse nas zemljane</p><p><p>Odgovor se skriva v preteklosti, v obdobju, ko se je Zemlja šele rodila. Do tja pa nas je pospremil <a href="https://jurejapelj.com">astrofizik <strong>Jure Japelj</strong></a>, zaposlen na univerzi v Amsterdamu.</p> <blockquote><p>Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!</p></blockquote></p> 174815274 RTVSLO – Val 202 179 clean Radiovedni so tokrat spregovorili o temi, ki se tiče vseh nas zemljanov. Na vprašanje, kaj poganja vrtenje naše Zemlje, odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Tokrat o temi, ki zadeva vse nas zemljane</p><p><p>Odgovor se skriva v preteklosti, v obdobju, ko se je Zemlja šele rodila. Do tja pa nas je pospremil <a href="https://jurejapelj.com">astrofizik <strong>Jure Japelj</strong></a>, zaposlen na univerzi v Amsterdamu.</p> <blockquote><p>Če želite, da se bodo naprej vrteli tudi #Radiovedni, jim le pridno pošiljajte vprašanja na frekvencax@rtvslo.si oziroma na družabni omrežji Facebook in Twitter. Morda prihodnjič odgovorimo prav na vaše!</p></blockquote></p> Wed, 20 Oct 2021 12:45:00 +0000 Kaj poganja vrtenje naše Zemlje? Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.<p>Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Globoko smo že zakorakali v jesen in v šolah se bližajo prvi preizkusi znanja. Mnogi ste se z njimi že srečali, zato veste, da se lahko - predvsem tistim manj vestnim - pred ocenjevanjem nabere precej snovi. Nekaterim v tistih zadnjih urah pomaga priprava miselnih vzorcev, drugim reševanje starih nalog, spet tretji vse stavijo na spanje in knjigo pod vzglavnikom.</p> <blockquote><p>Kaj pa tisti, ki ob učenju posamezne dele besedila obkrožijo, podčrtajo ali obarvajo? Si s takšno strategijo res zapomnijo več?</p></blockquote> <p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></p> 174813365 RTVSLO – Val 202 294 clean Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.<p>Odgovor nam je z rdečo barvo podčrtala dr. Suzana Pulec Lah z Oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Globoko smo že zakorakali v jesen in v šolah se bližajo prvi preizkusi znanja. Mnogi ste se z njimi že srečali, zato veste, da se lahko - predvsem tistim manj vestnim - pred ocenjevanjem nabere precej snovi. Nekaterim v tistih zadnjih urah pomaga priprava miselnih vzorcev, drugim reševanje starih nalog, spet tretji vse stavijo na spanje in knjigo pod vzglavnikom.</p> <blockquote><p>Kaj pa tisti, ki ob učenju posamezne dele besedila obkrožijo, podčrtajo ali obarvajo? Si s takšno strategijo res zapomnijo več?</p></blockquote> <p>Takšna in drugačna vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></p> Wed, 13 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj si besedilo lažje zapomnimo, če ga podčrtamo ali pobarvamo? Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.<p>Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana</p><p><p>Dolgi, kratki, trdni, hitro lomljivi, nalakirani, skrbno oblikovani, porezani.</p> <p>Ste po naštetih pridevnikih že ugotovili, o čem bo danes tekla beseda? Pogovarjali se bomo o nohtih. Pa ne o tem, katere barve lakov so najlepše ali kam se odpraviti na manikiro in pedikuro. Ta teden se vprašanje glasi: <strong>Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah?</strong></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174811276 RTVSLO – Val 202 231 clean Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.<p>Do odgovora nam je pomagala dr. Mateja Dolenc-Voljč, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana</p><p><p>Dolgi, kratki, trdni, hitro lomljivi, nalakirani, skrbno oblikovani, porezani.</p> <p>Ste po naštetih pridevnikih že ugotovili, o čem bo danes tekla beseda? Pogovarjali se bomo o nohtih. Pa ne o tem, katere barve lakov so najlepše ali kam se odpraviti na manikiro in pedikuro. Ta teden se vprašanje glasi: <strong>Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah?</strong></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 06 Oct 2021 12:45:00 +0000 Zakaj rastejo nohti na rokah hitreje kot tisti na nogah? Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk. <p>Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk</p><p><p>Lotili smo se iskanja odgovora na vprašanje, ki ni od muh, je pa o muhah. Natančneje o vinskih mušicah. Od kod in zakaj se roji teh žuželk pojavljajo v naših kuhinjah?</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174809112 RTVSLO – Val 202 204 clean Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk. <p>Za odgovor smo prosili doktorja Gregorja Belušiča, ki se na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim ukvarja s fiziologijo žuželk</p><p><p>Lotili smo se iskanja odgovora na vprašanje, ki ni od muh, je pa o muhah. Natančneje o vinskih mušicah. Od kod in zakaj se roji teh žuželk pojavljajo v naših kuhinjah?</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a> ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 29 Sep 2021 12:45:00 +0000 Kje se skrivajo mušice, ki se pojavijo takoj, ko na pult v kuhinji postavimo sveže sadje? Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Danes zvečer bomo vstopili v jesenski letni čas, ki bo trajal kar do 21. decembra, ko se bo po koledarju začela zima. In čeprav se jesen zgodi vsako leto, nas vedno znova preseneti. Če ne barve listov, pa hladen zrak. No, v vsakem primeru se moramo na jesen prilagoditi, kot ste se nanjo že prilagodili Radiovedni. Kot boste slišali, iz poletnih vprašanj zdaj prehajate že na bolj jesenska.</p> <blockquote><p>Barvno pestra vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Dobro premislite, pa se prihodnji teden znova slišimo!</p></blockquote></p> 174807398 RTVSLO – Val 202 205 clean Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Z odgovorom nam je pomagal gozdar in dendrolog Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Danes zvečer bomo vstopili v jesenski letni čas, ki bo trajal kar do 21. decembra, ko se bo po koledarju začela zima. In čeprav se jesen zgodi vsako leto, nas vedno znova preseneti. Če ne barve listov, pa hladen zrak. No, v vsakem primeru se moramo na jesen prilagoditi, kot ste se nanjo že prilagodili Radiovedni. Kot boste slišali, iz poletnih vprašanj zdaj prehajate že na bolj jesenska.</p> <blockquote><p>Barvno pestra vprašanja prebiramo na frekvencax@rtvslo.si ali na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni. Dobro premislite, pa se prihodnji teden znova slišimo!</p></blockquote></p> Wed, 22 Sep 2021 15:10:00 +0000 Kaj bi se moralo zgoditi, da listavci in druge neenoletne rastline jeseni ne bi odvrgli listja? Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Črne luknje so ene najbolj skrivnostnih nebesnih teles. In čeprav jih ne moremo videti neposredno, vemo, da močno vplivajo na dogajanje v vesolju. Skrivnostne pa niso le tam zgoraj, kot kaže, veliko radovednosti vzbujajo tudi na Zemlji. Našemu poslušalcu namreč ne da miru vprašanje:</p> <blockquote><p><em>Na kakšen način astrofiziki sploh odkrivajo črne luknje, kako določijo, ali se te vrtijo in s kakšno hitrostjo?</em></p></blockquote> <p>Da bi razkrili še to skrivnost, je za nove Radiovedne astrofizika poiskala Nina Manfreda.</p> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> 174805593 RTVSLO – Prvi 226 clean Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Črne luknje so ene najbolj skrivnostnih nebesnih teles. In čeprav jih ne moremo videti neposredno, vemo, da močno vplivajo na dogajanje v vesolju. Skrivnostne pa niso le tam zgoraj, kot kaže, veliko radovednosti vzbujajo tudi na Zemlji. Našemu poslušalcu namreč ne da miru vprašanje:</p> <blockquote><p><em>Na kakšen način astrofiziki sploh odkrivajo črne luknje, kako določijo, ali se te vrtijo in s kakšno hitrostjo?</em></p></blockquote> <p>Da bi razkrili še to skrivnost, je za nove Radiovedne astrofizika poiskala Nina Manfreda.</p> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> Wed, 15 Sep 2021 15:10:00 +0000 Radiovedni: Na kakšen način astrofiziki odkrivajo črne luknje? Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Tokrat so na vrsto prišle ptice. Z njimi pa tudi zanimivo vprašanje, ki v resnici izhaja iz nas samih.</p> <blockquote><p><em>Ali imajo ptice zobe?</em></p></blockquote> <p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X na <a href="https://www.facebook.com/groups/frekvencax">Facebooku</a> in <a href="https://twitter.com/FrekvencaX">Twitterju</a>, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku <strong>#Radiovedni</strong>. No, ob tem vabljeni tudi, da se na njihov podkast tudi naročite. V svoji najljubši aplikaciji za podkaste jih najdete pod imenom <strong>Radiovedni</strong>.</p></p> 174803736 RTVSLO – Val 202 181 clean Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Do pravega odgovora smo se skupaj pregrizli z Dejanom Bordjanom s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Tokrat so na vrsto prišle ptice. Z njimi pa tudi zanimivo vprašanje, ki v resnici izhaja iz nas samih.</p> <blockquote><p><em>Ali imajo ptice zobe?</em></p></blockquote> <p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X na <a href="https://www.facebook.com/groups/frekvencax">Facebooku</a> in <a href="https://twitter.com/FrekvencaX">Twitterju</a>, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku <strong>#Radiovedni</strong>. No, ob tem vabljeni tudi, da se na njihov podkast tudi naročite. V svoji najljubši aplikaciji za podkaste jih najdete pod imenom <strong>Radiovedni</strong>.</p></p> Wed, 08 Sep 2021 14:45:00 +0000 Ali imajo ptice zobe? Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.<p>Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec</p><p><p>Komaj smo vkorakali v poletje, pa je tukaj že mesec september. Šolarji so se že odpravili v šolske klopi, večina dopustnikov pa se počasi vrača nazaj domov, a verjetno imamo vsi občutek, da so počitnice šele dosegle svoj vrhunec. No, vsaj naša zagorela koža nas spominja na to. A če dobro pogledamo naokrog, nimamo vsi enake barve polti. Sploh pa takrat, ko nismo zagoreli. <em>Zakaj je tako</em>, so ta teden raziskovali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.</p></blockquote></p> 174800576 RTVSLO – Val 202 257 clean Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec.<p>Barvni odgovor nam je pripravil dermatovenerolog Borut Žgavec</p><p><p>Komaj smo vkorakali v poletje, pa je tukaj že mesec september. Šolarji so se že odpravili v šolske klopi, večina dopustnikov pa se počasi vrača nazaj domov, a verjetno imamo vsi občutek, da so počitnice šele dosegle svoj vrhunec. No, vsaj naša zagorela koža nas spominja na to. A če dobro pogledamo naokrog, nimamo vsi enake barve polti. Sploh pa takrat, ko nismo zagoreli. <em>Zakaj je tako</em>, so ta teden raziskovali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.</p></blockquote></p> Wed, 01 Sep 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Kaj določa barvo naše kože? Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.<p>Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Različni organizmi smo se različno prilagodili na slanost okolja, v katerem živimo. Na primer človek bi lahko brez kozarca (sladke) vode preživel le do nekaj dni, medtem ko nekatere ribe pa si življenja brez slanih voda sploh ne morejo predstavljati niti za minuto. So si pa zato štiri (minute) vzeli tokratni Radiovedni, saj so želeli preveriti, kaj se zgodi s sladkovodnim organizmom, če ga položimo v slano vodo in kaj lahko pričakujemo, če to vajo ponovimo v obratni smeri. Verjemite, da boste presenečeni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174800295 RTVSLO – Val 202 258 clean Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.<p>Sladki in slani odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Različni organizmi smo se različno prilagodili na slanost okolja, v katerem živimo. Na primer človek bi lahko brez kozarca (sladke) vode preživel le do nekaj dni, medtem ko nekatere ribe pa si življenja brez slanih voda sploh ne morejo predstavljati niti za minuto. So si pa zato štiri (minute) vzeli tokratni Radiovedni, saj so želeli preveriti, kaj se zgodi s sladkovodnim organizmom, če ga položimo v slano vodo in kaj lahko pričakujemo, če to vajo ponovimo v obratni smeri. Verjemite, da boste presenečeni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Wed, 25 Aug 2021 14:45:00 +0000 Kaj se zgodi z organizmom, če ga damo iz sladke v slano vodo in obratno? Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p> <blockquote> <div>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</div> </blockquote></p> 174799048 RTVSLO – Val 202 264 clean Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani</p><p> <blockquote> <div>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</div> </blockquote></p> Wed, 18 Aug 2021 14:45:00 +0000 Ali je poleti za to, da se ohladimo, bolje piti mrzlo ali toplo pijačo? Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.<p>Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov</p><p><p>Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174797351 RTVSLO – Val 202 280 clean Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.<p>Odgovor nam je pomagal poiskati dr. Miha Ravnik, izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in sodelavec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za trdno snov</p><p><p>Predstavljajte si, da Blejsko jezero ne bi zmrzovalo od vrha navzdol, ampak od dna proti gladini. Si znate predstavljati kakšen bi bil svet, če bi imela voda nekoliko drugačne lastnosti? Zelo težko. Zato pa se namesto vas k molekulam vode odpravljajo tokratni Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 11 Aug 2021 15:00:00 +0000 Zakaj se edino voda pri nizki temperaturi širi, ne pa krči kot ostali elementi? Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.<p>Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec</p><p><p>Čeprav je normalno, da se v vročih poletnih mesecih potimo bolj kot običajno, pa nas pretirano potenje lahko kdaj spravi v zelo neprijeten položaj. Zato so Radiovedni pri strokovnjaku preverili, ali znanost že ve, <em>kateri del telesa se najbolj znoji, da bi lahko bili nanj poleti še posebej pozorni.</em></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174795766 RTVSLO – Val 202 276 clean Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec.<p>Na to vprašanje je bil pripravljen odgovoriti dermatovenerolog Borut Žgavec</p><p><p>Čeprav je normalno, da se v vročih poletnih mesecih potimo bolj kot običajno, pa nas pretirano potenje lahko kdaj spravi v zelo neprijeten položaj. Zato so Radiovedni pri strokovnjaku preverili, ali znanost že ve, <em>kateri del telesa se najbolj znoji, da bi lahko bili nanj poleti še posebej pozorni.</em></p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 04 Aug 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Kateri del telesa se najbolj znoji? V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.<p>Pri iskanju odgovora nas je po vidnem sistemu pospremila pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe</p><p><p>V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. <em><strong>Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv?</strong> </em>To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174793642 RTVSLO – Val 202 271 clean V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv? To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.<p>Pri iskanju odgovora nas je po vidnem sistemu pospremila pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe</p><p><p>V naš nabiralnik je prispelo zanimivo vprašanje, povezano z očmi in vidom. Pa ne zgolj z vidom vseh ljudi, ampak s tem, kako svet vidijo novorojenčki. <em><strong>Ali ti ob rojstvu res ne vidijo barv?</strong> </em>To smo za vas ta teden preverjali Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Wed, 28 Jul 2021 14:45:00 +0000 Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi? Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.<p>Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožefa Stefana vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike</p><p><p>Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174792320 RTVSLO – Val 202 210 clean Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.<p>Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožefa Stefana vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike</p><p><p>Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 21 Jul 2021 14:45:00 +0000 Ali je po UVC-sterilizaciji razkužena tudi 334. stran 600 strani dolge knjige? Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Odgovor je priskrbel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Kuharska kraljica, ki izvabi solze na lica".</em> Tako se glasi uganka.</p></blockquote> <p>Tokrat smo si nadeli predpasnike, saj se odpravljamo v kuhinjo. Med lonci in kuhalnicami bomo tokrat poskušali odgovoriti na vprašanje o čebuli. Zakaj nas pečejo oči, kadar režemo čebulo, in kakšni so načini, da solzenje preprečimo? Odgovarjajo Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174790948 RTVSLO – Val 202 284 clean Z odgovorom nam je postregel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.<p>Odgovor je priskrbel dr. Blaž Cigić, profesor z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><blockquote><p><em>"Kuharska kraljica, ki izvabi solze na lica".</em> Tako se glasi uganka.</p></blockquote> <p>Tokrat smo si nadeli predpasnike, saj se odpravljamo v kuhinjo. Med lonci in kuhalnicami bomo tokrat poskušali odgovoriti na vprašanje o čebuli. Zakaj nas pečejo oči, kadar režemo čebulo, in kakšni so načini, da solzenje preprečimo? Odgovarjajo Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Wed, 14 Jul 2021 14:45:00 +0000 Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.<p>Nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek je odgovor našel v globini človekove evolucije</p><p><p>Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. <em>Zakaj je tako,</em> so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174789240 RTVSLO – Val 202 248 clean Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. Zakaj je tako, so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.<p>Nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek je odgovor našel v globini človekove evolucije</p><p><p>Čeprav žgečkanje nariše nasmeh na obraz, zna biti včasih zelo nadležno. In to lahko govorimo iz lastnih izkušenj, saj smo najbrž vsi vsaj enkrat v življenju že koga požgečkali ali pa je kdo požgečkal nas. Zato smo tudi že prišli do sklepa, da smo ljudje najbolj občutljivi tik nad kolenom, na podlahtih, zatilju, pod pazduho ali v pasu. No, če smo kdaj poskusili požgečkati sebe, pa smo hitro ugotovili, da to žgečkanje nima enakega učinka, kot če nas žgečka nekdo drug. <em>Zakaj je tako,</em> so ta teden poizvedovali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Wed, 07 Jul 2021 14:45:00 +0000 Radiovedni: Zakaj sebe ne moremo žgečkati? Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?<p>Odgovor pozna dr. Janez Dolinšek, vodja centra za utekočinjanje helija na Institutu Jožef Stefan</p><p><p>Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji.</p> <p>Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174784233 RTVSLO – Val 202 264 clean Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji. Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?<p>Odgovor pozna dr. Janez Dolinšek, vodja centra za utekočinjanje helija na Institutu Jožef Stefan</p><p><p>Helij je plin brez barve, vonja in okusa. Če ga vdihnemo, postane naš glas piskajoč in visok, podoben tistim iz otroških risank. Vdihovanja seveda ne priporočamo, saj so lahko posledice takšnega početja škodljive, kljub temu pa ima helij mnoge koristne lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo recimo v letalski in vesoljski industriji.</p> <p>Nenazadnje pa ga uporabljamo tudi za polnjenje balonov, ki nam lahko prav zaradi helija pobegnejo visoko med oblake. In kam gre ves helij iz napihnjenih balonov, ko nam ti uidejo iz rok ali pa zaradi uhajanja plina izgubijo svojo prvotno obliko?</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 17 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kam gre ves helij iz napihnjenih balonov? Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.<p>Odgovor je izbrskal Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani </p><p><p>Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorijo prav na vaše vprašanje.</p></blockquote></p> 174782130 RTVSLO – Val 202 168 clean Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po njegovem načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.<p>Odgovor je izbrskal Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani </p><p><p>Medtem ko imajo žirafe dovolj le nekaj minut spanja na dan, mladiči delfina in kita prvi mesec sploh ne spijo, druge živali pa večino svojega življenja preživijo zazibane v spanec. Ampak živali med seboj ne razlikujemo samo po dolžini spanja, temveč tudi po načinu. Nekatere spijo stoje ali na eni nogi, druge z odprtimi očmi, lahko pa tudi z glavo navzdol. Ravno o slednjih bodo tokrat govorili naši Radiovedni.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na frekvencax@rtvslo.si, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorijo prav na vaše vprašanje.</p></blockquote></p> Thu, 10 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj netopirji spijo z glavo navzdol? Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.<p>Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Vulkani – naj bodo vreli in dejavni ali že dolgo speči – ljudi od nekdaj navdajajo s strahom. Ampak moramo si pa priznati, da kdaj pa kdaj koga tudi navdihnejo za kakšno nenavadno vprašanje. Tokrat je bilo to tako žareče, da so ga prestregli tudi naši Radiovedni.</p> <blockquote><p>Zanimalo vas je, <em>kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru</em><b>. </b></p></blockquote> </p> 174780249 RTVSLO – Val 202 233 clean Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani.<p>Pravo popLAVO novega znanja nam je posredoval dr. Jure Bajc, fizik s Pedagoške fakultete v Ljubljani</p><p><p>Vulkani – naj bodo vreli in dejavni ali že dolgo speči – ljudi od nekdaj navdajajo s strahom. Ampak moramo si pa priznati, da kdaj pa kdaj koga tudi navdihnejo za kakšno nenavadno vprašanje. Tokrat je bilo to tako žareče, da so ga prestregli tudi naši Radiovedni.</p> <blockquote><p>Zanimalo vas je, <em>kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru</em><b>. </b></p></blockquote> </p> Thu, 03 Jun 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lava obnaša v breztežnostnem prostoru? Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.<p>Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Tudi če si ob vsem tem deževnem vremenu težko predstavljamo, da se bliža čas poletja, pa sanjarjenje o vročih dneh in podvodnih dogodivščinah ne ustavlja naših radiovednežev. Tokrat so nas po odgovor poslali med ribe, kjer smo preverili, <em>ali te sploh kaj pijejo</em>.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> 174778550 RTVSLO – Val 202 223 clean Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici.<p>Žejo radovednosti je tokrat potešil Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Tudi če si ob vsem tem deževnem vremenu težko predstavljamo, da se bliža čas poletja, pa sanjarjenje o vročih dneh in podvodnih dogodivščinah ne ustavlja naših radiovednežev. Tokrat so nas po odgovor poslali med ribe, kjer smo preverili, <em>ali te sploh kaj pijejo</em>.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></blockquote></p> Thu, 27 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ribe pijejo vodo? S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?<p>Vsa ušesa so nas, kaj je tokrat odgovorila specialistka otorinolaringologije Tanja Soklič Košak s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? Ali ta res celo življenje rastejo?  Odgovor najdete v tokratni epizodi.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174776818 RTVSLO – Val 202 186 clean S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi?<p>Vsa ušesa so nas, kaj je tokrat odgovorila specialistka otorinolaringologije Tanja Soklič Košak s klinike ORL v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>S staranjem začnejo siveti naši lasje, sklepi postajajo manj gibljivi, koža pa vse manj elastična, zato začnejo nastajati gube. Pa ste se že kdaj vprašali, kaj se dogaja z našimi ušesi? Ali ta res celo življenje rastejo?  Odgovor najdete v tokratni epizodi.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 20 May 2021 07:08:00 +0000 Ali naša ušesa res ves čas rastejo? Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.<p>Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez</p><p><p>Tokrat se bodo Radiovedni ustavili pri prav posebnem fenomenu, ki smo vsi opazili vsaj enkrat v življenju. Vaše radovedne domislice so nas namreč pripeljale k avtomobilom, z nalogo, da natančneje preučimo njihova kolesa. Vprašali ste nas: <em><span lang="SL">Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj?</span></em></p> <blockquote><p><em>"Gre za izjemno zanimiv pojav, ki nam lahko pokaže, do kam segajo meje zaznavanja naših čutil."</em></p></blockquote> <div>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</div></p> 174775007 RTVSLO – Val 202 252 clean Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez.<p>Odgovor nam je zaupal strokovnjak za prometno varnost Andrej Brglez</p><p><p>Tokrat se bodo Radiovedni ustavili pri prav posebnem fenomenu, ki smo vsi opazili vsaj enkrat v življenju. Vaše radovedne domislice so nas namreč pripeljale k avtomobilom, z nalogo, da natančneje preučimo njihova kolesa. Vprašali ste nas: <em><span lang="SL">Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj?</span></em></p> <blockquote><p><em>"Gre za izjemno zanimiv pojav, ki nam lahko pokaže, do kam segajo meje zaznavanja naših čutil."</em></p></blockquote> <div>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</div></p> Thu, 13 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so kolesa avtomobila videti, kot da se vrtijo nazaj? Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.<p>Odgovor je tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka</p><p><p>Kdaj ste nazadnje pogledali v straniščno školjko po opravljanju velike potrebe, preden ste potegnili vodo? Barva in tekstura blata namreč lahko veliko povesta o našem zdravstvenem stanju, zato je priporočljivo, da kdaj pa kdaj pogledamo v straniščno školjko, preden izloček nepovratno odplaknemo v kanalizacijo. <em>Kaj vse lahko le s pogledom ugotovimo</em>, pa razložijo novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> 174773293 RTVSLO – Val 202 237 clean Na UKC Ljubljana je barven odgovor tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka.<p>Odgovor je tokrat podal gastroenterolog Darko Siuka</p><p><p>Kdaj ste nazadnje pogledali v straniščno školjko po opravljanju velike potrebe, preden ste potegnili vodo? Barva in tekstura blata namreč lahko veliko povesta o našem zdravstvenem stanju, zato je priporočljivo, da kdaj pa kdaj pogledamo v straniščno školjko, preden izloček nepovratno odplaknemo v kanalizacijo. <em>Kaj vse lahko le s pogledom ugotovimo</em>, pa razložijo novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></blockquote></p> Thu, 06 May 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je blato rjave barve in zakaj ga le nekatera hrana obarva drugače? Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc.<p>Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc</p><p><p>Tokrat gremo z Radiovednimi zelo daleč v preteklost, najdlje, kar je mogoče, ko se je pravzaprav čas šele rojeval. Vse do velikega poka nas bo neslo. Ste se kdaj vprašali, zakaj ob misli na veliki pok nikoli ne pokažemo v neko prav specifično smer neba, češ, tam se je vse skupaj začelo. Ravno na to je pomislil poslušalec Tomaž, ki nam je v naš radijski znanstveni laboratorij poslal to vprašanje:</p> <blockquote><p><em>"Veliki pok je nastal v neki točki in vesolje se je širilo navzven v vse smeri. Je zato mogoče določiti, v kateri smeri se je zgodil začetek?"</em></p></blockquote> <div><span lang="SL">Radiovednih oddaj se bo kmalu nabralo že skoraj 100, ob čemer na odgovor čaka še kar lepo število vaših vprašanj. Radiovedno kolo se torej obrača naprej. Če ste kakšno epizodo spregledali ali preslišali, vse hrani naša spletna stran pod zavihkom <a href="https://val202.rtvslo.si/radiovedni/">Radiovedni</a>, da pa jih ne zgrešite tudi v prihodnje, vas vabijo, da se na njihov podkast tudi naročite. Čakajo vas v vaši najljubši aplikaciji za podkaste, brezplačno seveda, in pod imenom <strong>Radiovedni</strong>.</span></div></p> 174771689 RTVSLO – Val 202 196 clean Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc.<p>Na pomoč nam je priskočila astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc</p><p><p>Tokrat gremo z Radiovednimi zelo daleč v preteklost, najdlje, kar je mogoče, ko se je pravzaprav čas šele rojeval. Vse do velikega poka nas bo neslo. Ste se kdaj vprašali, zakaj ob misli na veliki pok nikoli ne pokažemo v neko prav specifično smer neba, češ, tam se je vse skupaj začelo. Ravno na to je pomislil poslušalec Tomaž, ki nam je v naš radijski znanstveni laboratorij poslal to vprašanje:</p> <blockquote><p><em>"Veliki pok je nastal v neki točki in vesolje se je širilo navzven v vse smeri. Je zato mogoče določiti, v kateri smeri se je zgodil začetek?"</em></p></blockquote> <div><span lang="SL">Radiovednih oddaj se bo kmalu nabralo že skoraj 100, ob čemer na odgovor čaka še kar lepo število vaših vprašanj. Radiovedno kolo se torej obrača naprej. Če ste kakšno epizodo spregledali ali preslišali, vse hrani naša spletna stran pod zavihkom <a href="https://val202.rtvslo.si/radiovedni/">Radiovedni</a>, da pa jih ne zgrešite tudi v prihodnje, vas vabijo, da se na njihov podkast tudi naročite. Čakajo vas v vaši najljubši aplikaciji za podkaste, brezplačno seveda, in pod imenom <strong>Radiovedni</strong>.</span></div></p> Thu, 29 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: V kateri smeri neba se je zgodil veliki pok? Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Dvaindvajseti april je dan, ko zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Prvič smo ga praznovali leta 1970 z namenom, da bi spodbudili ljudi k akciji in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik po svojih najboljših močeh pripomore k ohranitvi našega planeta in usmerja energijo v reševanje okoljevarstvenih težav. Vso energijo pa bodo naši Zemlji tokrat posvetili tudi Radiovedni, ki pri svojih vprašanjih res ne poznajo meja. Po odgovoru na vprašanje <em>K</em><em>aj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti</em> so zdaj pobrskali še odgovor na vprašanje <em>Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji?</em></p> <blockquote><p><em><strong>NAMIG:</strong> "Tipična podoba Zemlje kot pice, na kateri slapovi vode odtekajo prek roba, je napačna." </em></p></blockquote> </p> 174770214 RTVSLO – Val 202 184 clean Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.<p>Znanstveni odgovor na hipotetično vprašanje poda astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Dvaindvajseti april je dan, ko zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Prvič smo ga praznovali leta 1970 z namenom, da bi spodbudili ljudi k akciji in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je, da vsak posameznik po svojih najboljših močeh pripomore k ohranitvi našega planeta in usmerja energijo v reševanje okoljevarstvenih težav. Vso energijo pa bodo naši Zemlji tokrat posvetili tudi Radiovedni, ki pri svojih vprašanjih res ne poznajo meja. Po odgovoru na vprašanje <em>K</em><em>aj bi se zgodilo, če bi se Zemlja prenehala vrteti</em> so zdaj pobrskali še odgovor na vprašanje <em>Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji?</em></p> <blockquote><p><em><strong>NAMIG:</strong> "Tipična podoba Zemlje kot pice, na kateri slapovi vode odtekajo prek roba, je napačna." </em></p></blockquote> </p> Thu, 22 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kakšno bi bilo življenje na ploščati Zemlji? Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?<p>Za odgovorom je tokrat po naši glavi pobrskal nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani.</p> <blockquote><p>Zanimalo vas je: <em>Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?</em></p></blockquote> <p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></p> 174768710 RTVSLO – Val 202 245 clean Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani. Zanimalo vas je: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?<p>Za odgovorom je tokrat po naši glavi pobrskal nevrolog in profesor dr. Zvezdan Pirtošek</p><p><p>Danes imamo skoraj sto milijard razlogov za radovednost. Oziroma vsaj tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Tega ne bomo počeli, bomo pa vseeno pobrskali po nevroznanosti in naše strokovnjake izzivali z vprašanjem, ki ima opravka z našimi "večjezičnimi" možgani.</p> <blockquote><p>Zanimalo vas je: <em>Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike?</em></p></blockquote> <p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></p> Thu, 15 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kako delujejo naši možgani, ko govorimo tuje jezike? Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.<p>Na našo radiološko preiskavo se je odzval Janez Podobnik, diplomirani inženir radiologije, zaposlen na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana, in višji predavatelj na ljubljanski Zdravstveni fakulteti</p><p><p>Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, ob pomoči naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. Ravno zadnja pa je bila razlog, da nas je k odgovoru pritegnilo novo radiovedno vprašanje: <em>Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet?</em></p> <p>Namig našega sogovornika <strong>Janeza Podobnika</strong>, diplomiranega inženirja radiologije:</p> <blockquote><p><em>"V literaturi sem zasledil primer, ko je otrok brez prisotnosti staršev pojedel magnetke. Najprej je tožil za bolečinami v vratu. Ko so mu zdravniki pregledali vrat, niso ničesar našli. Zato so se odločili za pregled z magnetno resonanco. Ta pregled je bil pod anestezijo. Ko pa se je otrok zbudil, je kmalu začel tožiti za bolečinami v trebuhu."</em></p></blockquote></p> 174766692 RTVSLO – Val 202 269 clean Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, s pomočjo naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. No, in slednja je bila razlog, da nas je k odgovoru (pri)vlačilo novo radiovedno vprašanje.<p>Na našo radiološko preiskavo se je odzval Janez Podobnik, diplomirani inženir radiologije, zaposlen na Kliničnem inštitutu za radiologijo UKC Ljubljana, in višji predavatelj na ljubljanski Zdravstveni fakulteti</p><p><p>Teden je naokoli in spet smo bili Radiovedni, natančneje radovedni o radiologiji. In ne, ne gre za znanost o nas, radiovednežih, ali pa o radiu, ampak za prav posebno vejo medicine, kjer zdravniki, ki jim pravimo radiologi, ob pomoči naprav, ki proizvajajo radioaktivno sevanje, postavljajo bolnikom diagnozo in jim tako pomagajo pri njihovem zdravljenju. Danes znanost pozna različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, klasična rentgenologija, pa tudi magnetna resonanca. Ravno zadnja pa je bila razlog, da nas je k odgovoru pritegnilo novo radiovedno vprašanje: <em>Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet?</em></p> <p>Namig našega sogovornika <strong>Janeza Podobnika</strong>, diplomiranega inženirja radiologije:</p> <blockquote><p><em>"V literaturi sem zasledil primer, ko je otrok brez prisotnosti staršev pojedel magnetke. Najprej je tožil za bolečinami v vratu. Ko so mu zdravniki pregledali vrat, niso ničesar našli. Zato so se odločili za pregled z magnetno resonanco. Ta pregled je bil pod anestezijo. Ko pa se je otrok zbudil, je kmalu začel tožiti za bolečinami v trebuhu."</em></p></blockquote></p> Thu, 08 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi pred magnetno resonanco pojedli manjši magnet? Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? <p>Ljubezni poln odgovor je za nas pripravil prof. Boštjan Botas Kenda z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani</p><p><p>Globoko smo že zakorakali v pomlad, ki je znana kot letni čas zaljubljenih. Simbol topline in strasti je srce. A ne rabimo biti zdravniki ali kirurgi, da opazimo precej velike razlike med načinom risanja srca in našim anatomskim votlim organom, ki poganja kri po telesu.</p> <blockquote><p>Prav na to opozarja vprašanje, ki je prispelo na naš naslov: <em>Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> 174765216 RTVSLO – Val 202 271 clean Danes je že prvi aprilski dan, a ne diši samo po šalah, pač pa tudi po pomladni zaljubljenosti. Ste vedeli, da v prvem letu ljubezni vaše živčne celice delujejo bolje kot takrat, kadar niste zaljubljeni? Ali pa da objem ljubljene osebe privede do takojšnjega zmanjšanja stresa? Tokrat v Radiovednih sicer ne bo govora o ljubezni, raziskovali pa bomo zgodovino njenega simbola: srca. Le zakaj je narisano tako drugačno kot tisto, ki se nahaja na levi strani našega prsnega koša? <p>Ljubezni poln odgovor je za nas pripravil prof. Boštjan Botas Kenda z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani</p><p><p>Globoko smo že zakorakali v pomlad, ki je znana kot letni čas zaljubljenih. Simbol topline in strasti je srce. A ne rabimo biti zdravniki ali kirurgi, da opazimo precej velike razlike med načinom risanja srca in našim anatomskim votlim organom, ki poganja kri po telesu.</p> <blockquote><p>Prav na to opozarja vprašanje, ki je prispelo na naš naslov: <em>Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu?</em></p></blockquote> <p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše.</p></p> Thu, 01 Apr 2021 07:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj emotikon srca po obliki ni podoben pravemu človeškemu organu? Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?<p>Sladki odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Radiovedni so prejšnji teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšnem slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti neradovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, ob tem pa še odgovorili: <em>Kako se lahko brez pomoči človeka v novonastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174763395 RTVSLO – Val 202 234 clean Radiovedni so minuli teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšen slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti ne-radovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, zraven pa še odgovorili: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?<p>Sladki odgovor je tokrat prispeval Anton Brancelj, raziskovalec sladkovodnih ekosistemov na Nacionalem inštitutu za biologijo in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici</p><p><p>Radiovedni so prejšnji teden upihnili že dve svečki na svoji torti. Praznovali so med sencami zvezd, poizvedovali o strupenosti strupov, odpravili so se celo v živalsko družbo ljubljanskega živalskega vrta. In ker so od svojega napornega praznovanja potrebovali krajši počitek, so se odločili, da svoje radiovedne nosove za nekaj dni skrijejo ob kakšnem slovenskem jezeru. Ker pa Radiovedni ne znajo biti neradovedni, so se tudi tam marsikaj novega naučili, ob tem pa še odgovorili: <em>Kako se lahko brez pomoči človeka v novonastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 25 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako se lahko brez pomoči človeka v novo nastalem jezeru pojavijo ribe in drugi morski organizmi? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. 174761943 RTVSLO – Val 202 224 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen?" je odgovoril dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Fri, 19 Mar 2021 10:45:00 +0000 Radiovedni: Ko strupu preteče rok uporabe, je potem ta bolj ali manj strupen? Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. 174761937 RTVSLO – Val 202 253 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Kako se labodi med seboj ločijo? Kako vedo, kdo je samec ali samica?" odgovarja Irena Furlan iz ljubljanskega Živalskega vrta. Fri, 19 Mar 2021 10:10:00 +0000 Radiovedni: Kako se labodi med seboj ločijo? Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.<p>Radiovedni pihajo 2 svečki na torti. Praznujemo med sencami zvezd, labodi, strupenimi roki uporabe, odpravimo pa se še v ljubljanski Živalski vrt</p><p><p>Če si radoveden, je vsak dan lahko praznik. Radiovedni pa praznujejo 19. marca! Pihajo že 2. svečko, medtem pa njihova starejša sestra Frekvenca X ravno prižiga 12. svečko na svoji torti. <span>Ustvarjalci Radiovednih in Frekvence X želimo izpostaviti eno stvar: vprašanja, ki jih dobivamo od vas, poslušalcev in poslušalk, nas resnično navdušujejo. <strong>Hvala vam za to, da velikokrat spravite celo redakcijo v smeh! Včasih so vaša vprašanja tako nenavadna, da sploh ne vemo, kako bi se jih lotili.</strong> </span></p> <blockquote><p>Med vsemi zanimivimi vprašanji, ki smo jih prejeli, smo raziskovali, če obstaja nekaj, kar lahko poimenujemo zvezdna senca, če se labodja samec in samica med sabo ločita ter kaj se zgodi s strupom, ko mu preteče rok uporabe - je potem bolj ali manj strupen. Odpravili smo se tudi v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta.</p></blockquote> <h4><strong>Zvezdne sence</strong></h4> <p><i><span>"Ja, to, če imajo zvezde senco, je prav zanimivo in hecno vprašanje, ker ponavadi se ne sprašujemo, ali sijalka, žarnica meče senco, ker je sama po sebi izvor svetlobe. Razmišljati moramo takole ..." - </span></i><span>astronom </span><span><strong>Andrej Guštin</strong>, Zavod Cosmolab</span></p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761925' title='Ali+imajo+zvezde+senco%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Labodi</strong></h4> <p><i><span>"Mogoče imajo samice kaj lepše perje, da jih samci lahko nekak dobijo."</span></i></p> <p><i><span>"Sugurno mora biti labod lepši od labodice, ali kako naj rečem. Sigurno je samec lepši. Mogoče ima oranžen kljun, ne vem, ne vem, ugibam, ker je v živalskem svetu pač tako, da se morajo moški veliko bolj trudit z videzom."</span></i></p> <p>To so bili odgovori mimoidočih. Pravi odgovor pojasni <strong>mag.</strong> <strong>Irena Furlan</strong>, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761937' title='Ali+se+labodi+med+sabo+lo%C4%8Dijo%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Strup in rok uporabe</strong></h4> <p>Zelo strupeno težaven se zdi tudi razmislek o tem, če strupom preteče rok trajanja in ali so takrat bolj ali manj strupeni. <em>"Strupi so med sabo zelo različni,"</em> poudarja <strong>dr. Matej Huš</strong> s Kemijskega inštituta.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761943' title='Ko+strupu+prete%C4%8De+rok+uporabe%2C+je+potem+ta+bolj+ali+manj+strupen%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Praznovanje v ljubljanskem Živalskem vrtu</strong></h4> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761935' title='Na+sprehodu+po+%C5%BDivalskem+vrtu'></shortcode> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/gepard-1-2.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/okolica-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/leva-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/morski-lev-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/kamele-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/gepard-4.jpeg'></a> </div></figure> </div></p> 174761935 RTVSLO – Val 202 648 clean Radiovedni se odpravljajo na teren! Tokrat ne gremo le med ljudi, ampak predvsem med živali. V ljubljanskem Živalskem vrtu, ki se prebuja iz zimskega spanja, iščemo odgovore na živalska vprašanja, ki ste nam jih zastavili poslušalci.<p>Radiovedni pihajo 2 svečki na torti. Praznujemo med sencami zvezd, labodi, strupenimi roki uporabe, odpravimo pa se še v ljubljanski Živalski vrt</p><p><p>Če si radoveden, je vsak dan lahko praznik. Radiovedni pa praznujejo 19. marca! Pihajo že 2. svečko, medtem pa njihova starejša sestra Frekvenca X ravno prižiga 12. svečko na svoji torti. <span>Ustvarjalci Radiovednih in Frekvence X želimo izpostaviti eno stvar: vprašanja, ki jih dobivamo od vas, poslušalcev in poslušalk, nas resnično navdušujejo. <strong>Hvala vam za to, da velikokrat spravite celo redakcijo v smeh! Včasih so vaša vprašanja tako nenavadna, da sploh ne vemo, kako bi se jih lotili.</strong> </span></p> <blockquote><p>Med vsemi zanimivimi vprašanji, ki smo jih prejeli, smo raziskovali, če obstaja nekaj, kar lahko poimenujemo zvezdna senca, če se labodja samec in samica med sabo ločita ter kaj se zgodi s strupom, ko mu preteče rok uporabe - je potem bolj ali manj strupen. Odpravili smo se tudi v živalsko družbo ljubljanskega Živalskega vrta.</p></blockquote> <h4><strong>Zvezdne sence</strong></h4> <p><i><span>"Ja, to, če imajo zvezde senco, je prav zanimivo in hecno vprašanje, ker ponavadi se ne sprašujemo, ali sijalka, žarnica meče senco, ker je sama po sebi izvor svetlobe. Razmišljati moramo takole ..." - </span></i><span>astronom </span><span><strong>Andrej Guštin</strong>, Zavod Cosmolab</span></p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761925' title='Ali+imajo+zvezde+senco%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Labodi</strong></h4> <p><i><span>"Mogoče imajo samice kaj lepše perje, da jih samci lahko nekak dobijo."</span></i></p> <p><i><span>"Sugurno mora biti labod lepši od labodice, ali kako naj rečem. Sigurno je samec lepši. Mogoče ima oranžen kljun, ne vem, ne vem, ugibam, ker je v živalskem svetu pač tako, da se morajo moški veliko bolj trudit z videzom."</span></i></p> <p>To so bili odgovori mimoidočih. Pravi odgovor pojasni <strong>mag.</strong> <strong>Irena Furlan</strong>, biologinja in pedagoška vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761937' title='Ali+se+labodi+med+sabo+lo%C4%8Dijo%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Strup in rok uporabe</strong></h4> <p>Zelo strupeno težaven se zdi tudi razmislek o tem, če strupom preteče rok trajanja in ali so takrat bolj ali manj strupeni. <em>"Strupi so med sabo zelo različni,"</em> poudarja <strong>dr. Matej Huš</strong> s Kemijskega inštituta.</p> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761943' title='Ko+strupu+prete%C4%8De+rok+uporabe%2C+je+potem+ta+bolj+ali+manj+strupen%3F'></shortcode> <h4></h4> <h4><strong>Praznovanje v ljubljanskem Živalskem vrtu</strong></h4> <shortcode component='shortcode-ava4d' url='https://4d.rtvslo.si/arhiv/radiovedni/174761935' title='Na+sprehodu+po+%C5%BDivalskem+vrtu'></shortcode> <p>&nbsp;</p> <div id='gallery-1'><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/gepard-1-2.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/okolica-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/leva-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/morski-lev-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/kamele-4.jpeg'></a> </div></figure><figure> <div> <a href='https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2021/03/gepard-4.jpeg'></a> </div></figure> </div></p> Fri, 19 Mar 2021 09:45:00 +0000 Radiovedni na terenu: Živalska vprašanja Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. 174761925 RTVSLO – Val 202 230 clean Radiovedni se na svoj drugi rojstni dan z vprašanji odpravljajo med ljudi! Izbrali smo vprašanja, ki burijo domišljijo, in najprej za odgovore povprašali mimoidoče na ulici, potem pa vprašanje zastavili še strokovnjaku. Na vprašanje "Ali imajo zvezde senco?" odgovarja astronomom Andrej Guštin z Zavoda Cosmolab. Fri, 19 Mar 2021 09:10:00 +0000 Radiovedni: Ali imajo zvezde senco? Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.<p>Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a, kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174761464 RTVSLO – Val 202 160 clean Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.<p>Po odgovor nas je v vesolje popeljal astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu</p><p><p>Danes smo zaradi sistematičnega raziskovanja vesolja resda bogatejši za številna spoznanja, a, kot se zdi, marsikaj med našimi radovednimi nosovi še vedno ostaja prava neznanka. Zato smo se v tokratnih Radiovednih za nekaj minut udobno namestili v vesoljsko plovilo in se spraševali, kaj se bo z njim zgodilo po končani misiji.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 18 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj se zgodi z vesoljskim plovilom po končani misiji? Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?<p>Poslušalcu Tomažu odgovarja astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc</p><p><p>Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: <em>Je mogoče videti sebe v preteklosti?</em></p> <blockquote><p>Naj vas vesolje s čudenjem navdaja še naprej in če kdaj kakšno svojo domislico delite z nami, bomo še toliko bolj veseli. Saj veste, kje: <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> 174759685 RTVSLO – Val 202 231 clean Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: Je mogoče videti sebe v preteklosti?<p>Poslušalcu Tomažu odgovarja astrofizičarka in profesorica na novogoriški univerzi dr. Andreja Gomboc</p><p><p>Svetloba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah. Ampak tokrat se bomo posvetili predvsem tisti svetlobni nomadinji, ki ogromne razdalje prepotuje v vesolju. In če na poti naleti na kakšno črno luknjo, se z njo zgodijo sila nenavadne in za nas slehernike precej kontraintuitivne stvari. Več pa izveste v novih Radiovednih, ki so v svoj znanstveni radijski laboratorij prejeli vprašanje: <em>Je mogoče videti sebe v preteklosti?</em></p> <blockquote><p>Naj vas vesolje s čudenjem navdaja še naprej in če kdaj kakšno svojo domislico delite z nami, bomo še toliko bolj veseli. Saj veste, kje: <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote></p> Thu, 11 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Je mogoče videti sebe v preteklosti? Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?<p>Odgovor je podrobno preučil dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ne glede na to, ali vam je sneg v napoto ali veselje, je pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega za zdaj še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: <em>zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174756491 RTVSLO – Val 202 244 clean Ne glede na to, ali vam je v napoto ali veselje, je sneg pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega zaenkrat še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?<p>Odgovor je podrobno preučil dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Ne glede na to, ali vam je sneg v napoto ali veselje, je pomemben del vsake zime. Ampak ne skrbite, nove pošiljke snega za zdaj še ni poti, bodo pa belo zimo za nekaj minut prinesli tokratni Radiovedni. Saj veste, sneg ne bi bil sneg, če ne bi bil bel. Kot tudi Radiovedni ne bi bili radovedni, če se ne vprašali: <em>zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 04 Mar 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je voda prozorna, sneg pa bele barve? V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.<p>Odgovor na takšno vprašanje poznajo astronomi, zato smo se obrnili na profesorico astronomije na Univerzi v Novi Gorici dr. Andrejo Gomboc</p><p><p>V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič, ko se odebeli, številnim daje misliti. Enega od naših poslušalcev, <strong>Iztoka</strong>, je namreč spreminjanje velikosti Lune navdihnilo še za eno vprašanje:</p> <blockquote><p><em>"Kako bi fiziki razložili navidezno spreminjanje velikosti Meseca? Ta je nizko nad obzorjem lahko videti zelo velik, ko pa je visoko, se na videz zmanjša."</em></p></blockquote> <p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></p> 174756303 RTVSLO – Val 202 245 clean V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.<p>Odgovor na takšno vprašanje poznajo astronomi, zato smo se obrnili na profesorico astronomije na Univerzi v Novi Gorici dr. Andrejo Gomboc</p><p><p>V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič, ko se odebeli, številnim daje misliti. Enega od naših poslušalcev, <strong>Iztoka</strong>, je namreč spreminjanje velikosti Lune navdihnilo še za eno vprašanje:</p> <blockquote><p><em>"Kako bi fiziki razložili navidezno spreminjanje velikosti Meseca? Ta je nizko nad obzorjem lahko videti zelo velik, ko pa je visoko, se na videz zmanjša."</em></p></blockquote> <p>Radiovednim lahko sledite tudi na družabnih kanalih Frekvence X, na Facebooku in Twitterju, kjer še posebej zastrižejo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.</p></p> Thu, 25 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj je mesec nad obzorjem videti navidezno večji? Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.<p>Oziramo se v višave in odgovor iščemo na Agenciji za okolje pri vremenoslovcu Branetu Gregorčiču</p><p><div> <p><span lang="SL"><span lang="SL">Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. </span></span>Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote> </div></p> 174754565 RTVSLO – Val 202 192 clean Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.<p>Oziramo se v višave in odgovor iščemo na Agenciji za okolje pri vremenoslovcu Branetu Gregorčiču</p><p><div> <p><span lang="SL"><span lang="SL">Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. </span></span>Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.</p> <blockquote><p>Rad(i)ovedno vprašanje nam lahko zastavite tudi vi. Pišite nam na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>.</p></blockquote> </div></p> Thu, 18 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj se na Mont Everestu, ki je bližje soncu, tudi poleti sneg ne stopi? Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.<p>Odgovor je podala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar s Klinike za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>Radiovedni so tokrat potipali tisto spremljevalko, ki se je na radiu kar precej bojimo – hripavost. Ta rada pride z roko v roki z branjem na glas. Hripavost najbrž poznate tudi vsi starši, ki zvečer ob otroških posteljah izvajate bralne pravljične maratone, ali pa nenazadnje tudi otroci, ko berete ali pa kričite preveč na glas. Glas je vsem tem posodil <strong>Izak</strong>, ki se je na Radiovedne obrnil z vprašanjem: <em>Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo?</em></p> <blockquote><p>Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.</p></blockquote></p> 174752702 RTVSLO – Val 202 238 clean Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.<p>Odgovor je podala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar s Klinike za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>Radiovedni so tokrat potipali tisto spremljevalko, ki se je na radiu kar precej bojimo – hripavost. Ta rada pride z roko v roki z branjem na glas. Hripavost najbrž poznate tudi vsi starši, ki zvečer ob otroških posteljah izvajate bralne pravljične maratone, ali pa nenazadnje tudi otroci, ko berete ali pa kričite preveč na glas. Glas je vsem tem posodil <strong>Izak</strong>, ki se je na Radiovedne obrnil z vprašanjem: <em>Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo?</em></p> <blockquote><p>Valovske Radiovedne veseli, ko v svoj nabiralnik kdaj prejmejo tudi kakšno vašo risbo, miselni izziv ali pa logično uganko, ki nastane ob miselnem gnetenju radiovednih vprašanj. Hvala, ker jih izzivate tudi na tak način. Z veseljem vas prebirajo na frekvencax@rtvslo.si in pa na vseh družabnih kanalih Frekvence X.</p></blockquote></p> Thu, 11 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj postanemo hripavi, ko glasno beremo? Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.<p>Tokrat raziskujemo kraj zločina, zbiramo dokaze, intervjujamo vse vpletene in odpiramo radiovedno forenzično preiskavo</p><p> <div> <blockquote><p><em>"Če človek, ki s transfuzijo prejme kri drugega človeka, zagreši umor, forenziki pa potem njegovo kri testirajo z DNK analizo ... ali DNK analiza lahko pokaže darovalčev DNK in ne morilčevega?"</em></p></blockquote> <p>Odgovor nam je razkrila <strong>Željka Bogovac</strong>, vodja Oddelka za biološke preiskave na <a href="https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava/nacionalni-forenzicni-laboratorij">Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Generalni policijski upravi</a>.</p> </div></p> 174751077 RTVSLO – Val 202 230 clean Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.<p>Tokrat raziskujemo kraj zločina, zbiramo dokaze, intervjujamo vse vpletene in odpiramo radiovedno forenzično preiskavo</p><p> <div> <blockquote><p><em>"Če človek, ki s transfuzijo prejme kri drugega človeka, zagreši umor, forenziki pa potem njegovo kri testirajo z DNK analizo ... ali DNK analiza lahko pokaže darovalčev DNK in ne morilčevega?"</em></p></blockquote> <p>Odgovor nam je razkrila <strong>Željka Bogovac</strong>, vodja Oddelka za biološke preiskave na <a href="https://www.policija.si/o-slovenski-policiji/organiziranost/generalna-policijska-uprava/nacionalni-forenzicni-laboratorij">Nacionalnem forenzičnem laboratoriju na Generalni policijski upravi</a>.</p> </div></p> Thu, 04 Feb 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kateri DNK pokaže forenzična analiza pri morilcu, ki s transfuzijo prejme kri darovalca? Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.<p>Odgovor pozna dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka in profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici</p><p> <div>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</div></p> 174749266 RTVSLO – Val 202 214 clean Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.<p>Odgovor pozna dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka in profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici</p><p> <div>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</div></p> Thu, 28 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kaj bi se zgodilo, če bi se na površju Zemlje pojavil nevtronski hladilnik? “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.<p>V posvetu z astrofizikom Janezom Kosom izveste, ali pravljični gorenjski velikani upoštevajo fizikalne zakone</p><p><p><em>"Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.”</em></p> <p>Zato v tokratnih Radiovednih s pomočjo astrofizika <strong>Janeza Kosa</strong> poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je to sploh<span> fizikalno </span>mogoče.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174747827 RTVSLO – Val 202 188 clean “Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.<p>V posvetu z astrofizikom Janezom Kosom izveste, ali pravljični gorenjski velikani upoštevajo fizikalne zakone</p><p><p><em>"Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.”</em></p> <p>Zato v tokratnih Radiovednih s pomočjo astrofizika <strong>Janeza Kosa</strong> poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je to sploh<span> fizikalno </span>mogoče.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 21 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Kako velik je velikan? V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.<p>Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav.</p> <blockquote><p>In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: <strong>Kakšen je evolucijski pomen sinusov?</strong></p></blockquote> <p>Odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.</p></p> 174746266 RTVSLO – Prvi 268 clean V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.<p>Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru</p><p><p>V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav.</p> <blockquote><p>In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: <strong>Kakšen je evolucijski pomen sinusov?</strong></p></blockquote> <p>Odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.</p></p> Thu, 14 Jan 2021 08:20:00 +0000 Radiovedni: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.<p>Odgovor je izvohal dr. Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> 174744491 RTVSLO – Val 202 200 clean Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.<p>Odgovor je izvohal dr. Dejan Bordjan s Katedre za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p><p><p>Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.</p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nam le pišite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo!</p></blockquote></p> Thu, 07 Jan 2021 08:08:00 +0000 Radiovedni: Ali ptice vohajo? Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?<p>Odgovor z neba nam je poslal dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: <em>Zakaj so snežinke šestkotne oblike?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nas z vprašanji zasnežite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo prihodnje leto!</p></blockquote></p> 174743302 RTVSLO – Val 202 194 clean Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?<p>Odgovor z neba nam je poslal dr. Gregor Skok s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</p><p><p>Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: <em>Zakaj so snežinke šestkotne oblike?</em></p> <blockquote><p>Če so vam Radiovedni zanimivi, smešni, družabni ali pa poučni, nas z vprašanji zasnežite na <a href="mailto:frekvencax@rtvslo.si">frekvencax@rtvslo.si</a>, morda v kakšni prihodnji epizodi odgovorimo prav na vaše vprašanje. Se slišimo prihodnje leto!</p></blockquote></p> Thu, 31 Dec 2020 08:08:00 +0000 Radiovedni: Zakaj so snežinke šestkotne oblike? RTVSLO – Val 202 no RTV, MMC podcast.radio@rtvslo.si MMC RTV Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si sl Sat, 03 Dec 2022 07:45:00 +0000 https://cist-hudo.rtvslo.si/radiovedni webmaster@rtvslo.si (Webmaster) Sat, 03 Dec 2022 07:45:00 +0000 Radiovedni